Si Barlison, P0sf®iwsl®r Gsftsnl«
s
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America.
hmtd every Wednesday
OFFICE: 1*51 W. 22nd PUm Chicago, I1L
"Y
r1
Entered as Socond-Claaa Hatter January 18, 1015, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of Avgust 24, 1912.
No. 47. Stcv. 47.
Lokalne vesti.
Chicago, III., 28. novembra (November) 1917.
Leto m. Volume in.
—	Tajnik društva sv. Štefana št. 1 s tem ponovno prosi in opozarja vse člane društva, da se zanesljivo udeleže glavne ali letne seje, ki se bo vršila v nedeljo, dne 2. decembra, ob 2. uri popoldne. Zaeno opozarja tudi nekatere člane, da bi na tej seji poravnali svoje zaostale mesečne prispevke ali dolg, da mu bo mogoče narediti koncem meseca celoletni račun.
—	Na Zahvalni dan, dne 29. t. ni., ima po navodilu glavnega odbora reda Katol. Borštnarjev (C. O. F.) društvo sv. Jurija št. 960, v naši slovenski cerkvi dopoldne ob 9. uri posebno sv. mašo za vse one člane, ki so v vojni. Člani društva se bodo zbirali ob pol 9. uri v cerkveni dvorani.
Takoj po sv. maši pa bo slove -sen sprejem vseh članov nove bratovščine "Najsvetejšega Imena", ki se je ustanovila za časa minulega misijona v naši fari. Ker je ta dan "Zahvalni dan," oziroma post avni praznik, zato so vabljeni k tej sv. maši posebno še člani te nove bratovščine.
—	Kakor je bilo že v zadnji izdaji našega lists v oglasu naznanjeno, priredi društvo sv. Jurija št. 960, C. O. P., na Zahvalni dan
>opoldne v %erberjevi dvorani rojo velikoj^iifo letno plesno
ni in prijatelji tega društva označene veselice udeležili v obilnem številu!
—	S tem opozarjamo rojake in čitatelje lista iz naše naselbine na poziv '^Nedržavljani, še je čas!", priobčen na prvi strani današnje številke.
Žal, da je tudi v Chicagu še dosti takih mlačnih Slovencev, ki se ne zanimajo za pridobitev ameriškega državljanskega papirjk.
Uredništvo našega lista je pri volji iti vsem takim na roke, ali z nasveti, poukom o pridobitvi državljanstva, ali pa pri sestavi tozadevnih prošenj. Na razpolago 4aiamo v pisarni tiskovine prošenj za prvi in drugi državljanski papir. Kdor se zanima za to stvar, naj se zglasi v našem uradu lahko vsak dan po 5. uri popoldne, ali ob sobotah popoldne in ob nedeljah dopoldne po 8. svr maši.
—	Minuli petek, dne 23. t. m., se je naša naselbina pomnožila za enega ameriškega državljana. Ta dan je dobil namreč drugi državljanski papir naš občeznani slovenski gostilničar Joe Perko z Wood Str. Za priče sta mu bila rojak Frank Grill in Frank Ba-nieh. Iskrene čestitke!
—	Smelo trdimo, da se baš naša ehikaška slovenska naselbina lahko ponaša s srečno družino, katero je štorklja že dvakrat z dvojčki obiskala in da so vsi dvojčki še pri življenju.
Srečen oče te družine je rojak Frank Roljlek, stanujoč na 1812 W. 22. Place, doma iz Preddvora pri Kranju, in mati Marija Rob-lek, rojena &ubic, rodom iz Sori-ce nad Škofjo Loko. Prvi je član društva sv. Alojzija št. 47, K. S. K. J., Mrs. Roblek pa spada k ženskemu društ. Marije Pomagaj št. 78, K. S. K. J. Navedenca sta bila poročena pred 4 leti v cerkvi 9v. Štefana v Chicagu.
Prva dojenčka sta se jima rodila dne 23. decembra 1. 1914, deklici Marija in Ivanka, ki sta obe zdravi in čili; druga dvojčka sta bila pa rojena letos dne 9. novembra, tudi deklici: Frančiška in Ana, obe trdni in zdravi z materjo vred in sta bili krščeni v nedeljo, dne 25. t. m. Botri so jima bili rojak Ivan TTmek in Alojzija TJmek.
Povodom te redke in vesele bo-trinje se je zbralo na Roblekovem domu mnogo prijateljev in znancev, ki so čestitali starišem na njihovem hitrem naraščaju. — Oče prihaja iz družine, kjer je bilo 12 otrok, mati je imela pa 12 bratov in sester. Oče je šel po b'o-trinji v ponedeljek ves vesel in zadovoljen na delo, rekoč: "Vse bo "all right," samo, da bi le Bog dal nam zdravje!" — Mati pa pravi: "Še v starem kraju sem 9lišala, da, kjer so otroci, tam je tudi kruh!"
Zadovoljnim in srečnim stari -šem naše najiskrenejše čestitke in Bog jima daj ljubo zdravje, tako tudi vsem štirim deklicam — dvojčicam!
Ameriške vesli.
Za obrambo obrežne fronte.
Washington, D. C. 24. novemb. Vsled proklamacije predsednika Wilsons je izdal danes justični department v javnost obširne odredbe za obrambo obrežne fronte mesta New York in drugih pristanišč. Ta postava stopi jutri večer ob 12, uri v veljavo in se ozira na sovražne inozemce (Nemce) kateri i aijie bodo smeli več bližati -moiikemu obrežju ali kakemu pristanišču. Voiaki bodo imeli strog ukaz ~ ^ osebo, ki bo presto-aii zono v daljavi 100 jardov. Bližati se ne bo smelo ne pomolom, pristaniščem, dokom in skladiščem brez posebno izdanega dovoljenja. Da bode občinstvo spoznalo vojake, ki bodo opravljali ob vodni fronti svojo službo, bodo le ti nosili višnjevo uniformo. Ta odredba se o-zira na vse, tako na sovražne inozemce, kakor tudi na ameriške državljane.
Zaeno je vlada naznanila dotič-nim sovražnim inozemcem (Nemcem), ki živijo 100 jardov v bližini obrežja, da morajo svoje hiše in trgovine zapustiti.
Tekom prihodnjega tedna bo izdal justični department še posebni razglas, tikajoč se nenaturalizira-nih Nemcev, da se bodo morali registrirati na svojih pristojnih policijskih postajah.
Velika razstrelba na policijski postaji.
Milwaukee, Wis., 25. novembra. Sinoči ob pol 8 uri se je pripetila na tukajšnji glavni policijski po staji velika razstrelba, ki je zahtevala na mestu enajst žrtev; poleg teh so fie tri osebe smrtno nevarno ranjene, v
Razstrelba se je pripetila, ker se je razpočila sredi centralne policijske postaje velika bomba, katero sta prinesla dva Italijana v svr-ho preiskanja. Bombo sta navedenca našla v pritličju evangel ske italijanske cerkve Madonna dei Pompeii na Van Buren in Michigan cesti. Eden izmed teh Italijanov, ki je prinesel bombo na postajo je bil na mestu ubit, njegov tovariš, Matzuni po imenu, je pa navarno ranjen.
Ob pol 8. uri zvečer so se na policijski postaji detektivi ravno odpravljali za nočno službo. Ko sta Italijana prinesla označeno bombo, je nek detektiv isto položil sredi urada na mizo; vsi naokoli stoječi so to bombo radovedno od blizu gledali in opazovali. Čez par trenutkov zatem se je za-čulo grozen pok, ker je bomba eksplodirala in skoro vsi navzoči so bili na mestu usmreeni..
Istočasno sta se mudili na policiji tudi dve ženski zaradi neke pritožbe; vsled razstrelbe bombe je bila ena izmed teh tudi na mestu
Nedržavljara, se je čas!
O veliki važnosti in pomenu ameriške državljanske pravice, oziroma o vrednosti ameriškega državlj. papirja smo že večkrat pisali in razpravljali. Osobito smo letos meseca marca in aprila o tem na obširno pisali* ko smo v več številkah našega lista na poljuden način obelodanili več člankov in navodil, kako se postane ameriški državljan.
Dobrih 8 mesecev za tem, pa prihajamo danes zopet s klicom: Nedržavljani, še je čas! — Še je namreč čas, da lahko vzamete prvi in drugi državlj. papir, dokler ne stopijo Združene države tudi z Avstrijo v vojno. Ta važen poziv prinašamo na prvi strani današnje številke, da ga bo lahko vsakdo na prvi pogled čital.
Kdor zasleduje važne dnevne dogodke, je morda o tem tudi že sam kaj razmišljal, ko je čital, da pritiskajo nekatere osebe in stranke na našo vlado, da naj napove tudi Avstriji vojno. Kako se bo to zadevo »rešilo in izvedlo, se bo pokazalo, že čez par tednov, ko se otvori začetkom decembra t. 1. zopet kongresno zasedanje v Washing-tonu, D. C. Sklepati o tem in soditi vnaprej, je brezpomembno, ker nihče ne ve, kako se bo to pereče vprašanje razvozlalo. Gotova pa je stvar, da bo naša vlada s kongresmki in senatorji rešila to točko tako, da bo umestna in prava.
Gotovo ste zadnje dni tudi čitali, kako je državni department začel strogo postopati z onimi Nemci, ki nimajo niti prvega niti drugega državljanskega papirja. Vse take osebe so se morale registrirati na pristojnih mestih; mnogo izmed iumljivcev je pod policijskim in državnim varstvom, ali so pa že kj$ internirani, kot nezaželjeni inozemci (sovražniki). V vseh večjih pristaniških mestih so bili izdani za Kemce posebni predpisi in določbe, da se ne smejo bližati obrežju, kakemu pristanišču, kolodvoru, predoru (kanalu),ladjedelnici, arze-nalir, vojašnici i. t. d. Vlada bo celo nemške podnike fztirala iz bližine teh mest in sicer 100 jardov oddafjeno.
Vse to, kar tukaj pišemo je goli fakt in resnica. Sedaj pa vprašamo javno in odkrito vsakega ameriškega Slovenca, osobito pa člana K. S. K. J., ki do dane« še nima niti prvega niti drugega državljanskega papirja: če mu kaj srce utriplje strahu, ako bi se pričelo tudi z avstrijskimi podaniki tako postopati T Vse tozadevne neprilike si bo moral sleherni sam pripisati, kajti imel je dovolj časa in prilike, da bi lahko že imel prvi, ali pa drugi d$avljapskij)apir, pa je bil za to prelen in prenemsreu. Morda živi tuka j'le po 15 do 20 let, pa mu je bilo žal aineriSVer Tinavljanstvo vedno deveta briga, ker je preveč gorel za starokrajske ideje. Sedaj še-le bo prišel vsak, tako zapeljani rojak do prepričanja, da je bil na krivem potu.
Cenjeni člani in črtatelji! Še je čas, in sicer morda samo še nekaj tednov, morda samo še nekaj dni, da se lahko izognete vsem tem ne-prilikam. Vzemite takoj jutri prvi državljanski papir, ali naredite prošnjo za drugega, ako imate prvega že dovolj časa. Ne odlašajte, ker čas je drag in kratek! Gotovo vam je znano, da Nemci, ne dobivajo več državljanskih papirjev letos od 6. aprila naprej, odkar je naša vlada napovedala nemški vladi vojno; tako se bo ravnalo gotovo in najbrže tudi z Avstrijci.
Osohito pa opozarjamo one, ki imajo prve papirje že 7. (sedmo) leto. Pomnite, da je po novi postavi vsak prvi drž. papir veljaven samo 7 let. Ako Vam isti poteče, morate zaprositi novega in morate zopet čakati 2 leti, da lahko naredite prošnjo za drugi papir.
Ako imate ameriški državljanski papir, vam je ves svet odprt; lahko potujete v mirnem času, v izjemnem slučaju tudi v vojnem času v inozemstvo; brez tega papirja bo pa gotovo po vojni velika težava potovati. Ako ste morda namenjeni v staro domovino in nimate ameriškega papirja, vas zagotavljamo, da ne boste nikedar več videli Amerike, ker vas slavna avstrijska oblast ne bo pustila nazaj. Tam bodo potrebovali po vojni na milijone trdnih in zdravih delavnih rok; pa vas bodo prisilili, da boste morali ostati v Avstriji. Marsikomu se bo morda kolcalo po Ameriki in milo tožilo; a bo že prepozno.
Ne odlašajte torej cenjeni sobratje in cenj. rojaki! Požurite se za državljanski papir, dokler je še čas!
ubita, druga pa zelo nevarni ranjena.
Imena ubitih žrtev so:
Henry Deckert, ječar polic, postaje, detektivi: Fred Kaiser, Fr. Caswin, David O'Brien, Steven Stecker, Carles Seehaver, Albert Templin in Lewis Weiler; Ed. Spindler, polic, operator, in Italijan, ki je prinesel bombo. Miss Katherine Walker, ena izmed označenih žensk, došlih po opravku na policijsko postajo; torej znaša skupno število žrtev 11. Ranjeni so: Herman Berginin Lewis Hart-man, detektiva, te>r neka nepozna na ženska.
Polic, poročnik Flood zatrjuje, da je bila ona bomba v italijanski cerkvi namenjena župniku iste cerkve, Rev. Guiliano, ker ni bil med svojimi farani priljubljen. Še 9. sept. t. 1. so se vršili v bližini označene cerkve veliki nemiri, vsled tega, ker je župnik A. Guili-ani nagovarjal množico, da naj prestopi k luteranski veri. Guili-no je bil svoječasno katol. duhovnik, a je od te vere odstopil in je začel pridigovati luteransko vero. Pri teh nemirih je bilo deset Its-lijanov aretiranih i« odvedenih v zapor.
Razstrelba bombe je bila tako močna, da je ista naredila čez strop policijske stražnice veliko luknjo celo v prvo nadstropje, kjer je sedel pri telefonu operator Spindler. Detonacijo se je slišalo več blokov daleč in so bila vsled razstrelbe tudi vsa okna na bližnjih hišah ubita.
Policija ima dosedaj še nad 20 Italijanov pod ključem, katere se sumi, da so v zvezi s tem groznim činom.
Novi kardinal za Združene države.
Vatikanski uradni list v Rimu poroča, da se bo vršil letos koncem novembra ali sredi decembra kon-zistorij v vatikanu, na kojem se bo imenovalo nekaj novih kardinalov.
Skoro gotovo bo imenovan novim kardinalom za Združene države tudi sedanji nadškof Ireland iz St. Paula, Minn.
Gostilniška obrt v Chicagu.
Drugo največje mesto v Združenih državah s približno 2V2 milijona prebivalcev je imelo dosedaj okrog 2500 salonov, ali gostiln. Letošnjo jesen, s 1. novem-hrom se je pa ta gostilniška obrt za eno tretjino skrčila, ker ni obnovilo gostilniške obrti 700 gostilničarjev, deloma vsled slabe kupčije, deloma vsled previsokih davkov na opojno pijačo, ali pa zato, ker ne smejo biti gostilne ob nedeljah odprte.
Umestna odredba za postopače.
Sodnijska oblast mesta Cincinnati, O. je nedavno odredila za postopače in ienuhe zelo strogo postavo. Vsakega mestnega postopača, ki se bo potikal okoli brez dela se bo aretiralo. Vsak izmed teh aretirancer bo pa moral hoditi nekaj časa zi tem v javno posmehovanje po glavnih ulicah z na hrbtu pripetim sramotilnim napisom: ''lpvmJKm&i- Noče 1 r *wmtnL sV-Tfl^t'
delati. Postopač.1
Obsojen socialist.
V mestecu Mankatoo, Minn, je bil dne 26. oktobra t. 1. obsojen na 3 leta državne jece znani vodja socijalistov A. L. Sugarman iz St. Paula, Minn.
. Na nekem shodu se je Sugarman (Zuckerman) vedel in izrazil na zelo nepatrijotičen način ker je direktno nasprotoval in priporočal poslušalcem, da se jim ni potreba registrirati za vojaški nabor. Za to se bo moral pokoriti 3 leta v državnem zaporu v Forth Leavenworth, Kans.
(tampers zopet izvoljen predsednikom A. F. of L. Buffalo, N. Y., 24. nov. — Danes se je tukaj zaključilo konvencijo delavske organizacije American Federation of Labor. Predsednikom te federacije je bil brez o-pozicije zopet izvoljen znani Samuel Gompers, ki opravlja to službo neprestano že 35 let. Zaeno z Gompersom je bil izvoljen tudi ves stari glavni odbor razun blagajnika; namesto bivšega blagajnika John Lennon-a je bil izvoljen Daniel J. Tobin.
Prihodnja konvencija te delavske zveze se vrši v St. Paul, Minn, meseca junija 1. 1918.
Mož se piše po ženi.
Navada in postava je, da vzajne poročena žena ime svojega moža. — Murray Cohenu, visokošolcii Columbia univerze v New Yorku se pa ta navada ni dopadla, ko se je še le pred kratkim oženil z gdč. Heleno F. Bernay. Takoj po poroki je naredil prošnjo pri sodni ji za premembo svojega očetovskega imena Cohen v ime Bernays, kakoršnega ima njegova žena. Sodnija mu je to prošnjo ugodila.
Inozemske vesli.
Položaj na Ruskem.
Petrograd, Rusija, 23. novemb. Leon Trotzky, zunanji minister stranke boljševikov se je danes izrazil, da je nova vojaška in delavska ruska vlada na vsak način zoper separatno premirje z Nemčijo. Zaeno se je Trotzky izrazil, da bo Rusija pač morda kmalu izdala inieijativo za splošen svetovni mir; to inieijativo bo pa moral v prvi vrsti podpirati celokupni proletariat vseh držav, bodisiže zavezniških ali centralnih.
Ti pogoji bodo tako sestavljeni, da ne bo zamogla nobena vlada več nadaljevati vojne, četudi bi mirovno inieijativo zavrgla.
Mirovni pogoji, katere ima nova ruska vlada izledane so slede-
v svrho dosege demokratskega miru.
3)	Predaja vsega državnega o-zemlja v roke kmetovalcev.
4)	Ustanovitev državne industrijske kontrole katero naj bi vodil poseben svet organiziranih delavcev in nastavljencev; podržav-Ijenje važnih industrijskih podjetij.
5)	Vojaškim in delavskim narodnim zastopnikom naj se podeli popolno moč in avtoriteto.
6)	Sklicanje konstitucionalnega narodnega sveta, ki naj bi bil zastopan po vojaških in delavskih odposlancih, ne pa po zastopnikih birokracije.
Z italijanske fronte.
Rim, Italija, 24. novembra. —
Tekom zadnih 56 ur je naša armada na fronti ob reki Piave jn Brenta uspešno cdbila sedem sovražnih napadov. Dasiravno si Nemci in Avstrijci, na vse načine prizadevajo pomakniti se naprej, jim je za enkrat to prediranje u-stavljeno.
Pri Bowegiawe so Italijanski pi-jonirji zopet razdrli velike jeze tako, da je voda poplavila vsa bližnja sovražna taborišča. Ker je hotel sovražnik s severne strani prodreti proti Benetkam, se je odpo-klicalo s soške fronte več divizij v obrambo; te divizije so zasedle vse važne točke in postojanke.
Sedaj se vršijo med reko Brenta in Piave krvavi boji, kdo bo ostal
namreč na vsak način zasesti beneško planjavo, kar se jim pa dosedaj še ni posrečilo.
Dasiravno se poroča iz Berlina, da so Nemci zavzeli goro Monte Font ana in Monte Spinaccia, te vesti še ni vlada v Rimu uradno potrdila. V tem boju so se posebno odlikovali kalabrijski alpinci tako, da je bilo troje teh bata-lijonov popolnoma uničenih.
Nemška submarinka potopljena.
V	Washington, D. C. je dospela dne 24. nov. vest, da je nek ameriški rušilec te dni potopil nekje v angleškem vodovju neko nemško submarinko. Na isti se je nahajalo 40 mornarjev, od katerih je eden utonil, eden je pa ranjen, ostalo je ukazal poveljnik rušilca spraviti na varno kot vojne vjetnike.
Hindenburgova fronta presekana.
Angleški glavni vojni stan 22. novembra. Angleški armadi se je včeraj posrečilo po daljšem naporu presekati Hindenburgovo fronto v bližini Cambrai s tem, da se je moral sovražnik umakniti iz bourlonskih šum, ki obdajejo to znano oblegano mesto; tako so se Nemci tudi umaknili od Fontaine Notre Dame; pri tem je bilo 9000 Nemcev zajetih in odvedenih v vojno vjetništvo.
Zadnje dni se je angleški general Byng odlikoval, ker je raztegnil svojo črto in zavzel 32 milj na dolgo in 6 milj na široko preje od Nemcev okupiranega ozemlja.
V	teh bojih so imeli Nemci o-gromne izgube, kajti pri spopadih je padlo na tisoče in tisoče sovražnih bojevnikov; izgube na naši strani so pa le neznatne.
Vsled te nepričakovane zmage vlada na celi fronti in po celi Angliji nepopisna radost in veselje. Ako bode general Byng še v prihodnje uspešno operiral, ne bo kmalu več niti enega Nemca na francoski fronti.
Krvave številke iz Avstrije.
London, Anglija. — Glasom nekega pismenega poročila, došlega iz Avstrije, je bilo v Avstro-Ogr-ski od početka vojne do sedaj obe-
C1in Takojšna objava vseh tajnih	_
™*odb in odprava tajne diploma- šenih že 80.000 (osemdeset tisoč)
oseb vsled razžaljenja cesarja,
C1J2) Ponudba za takojšnje prene- vsled političnih prestopkov in
hanje bojevanja na vseh frontah vsled delovanja za mir.
LISTNICA UREDNIŠTVA,
Ker se bodo vti&le prihodnji mesec pri vseh, društvih naše jednote glavne, ali letne seje in volitve uradnikov, prosimo s tem sofor. tajnike, da naj nam pošiljajo pravočasno dopise in naznila o teh sejah. ,jf	*
Sleherni tajnik ve kedaj zboruje društvo, torej lahko spiše naznanilo že par dni popreje, ne pa šele zadnje dni pred sejo. Pišite, ali sestavite društvena naznanila na kratko in jedrnato in ni potrefca dopisov preveč na dolgo raztegovati, vsakdo rajši čila bolj kratek in jedrnat dopis kot pa bolj dolgega. Odpošljite nam pa dopis (naznanilo) pravočasno ali tako, da ga prejmemo najkasneje do sobote v roke; naznanila katera nam bodo došla v roke neposredno pred zaključkom in izdajo lista ne bodo priobčena v prih. številki.
Prosimo torej še enkrat vse soibr. tajnike, da blagovolijo te vrstice vpoetevati in se po njih ravnati.
Uredništvo "Glasila K. S. K. J."
NAZNANILO.
Članom društva sv. Janeza
Krstnika št. 13 Biwabik, Minn, se tem potom uradno naznanja, da se vrši dne 2. decembra 1917 redna in glavna seja, na kateri je volitev odbora za leto 1918 na dnevnem redu.
Kdor izmed* članov izostane od te seje, bo kaznovan po društvenih pravilih. Boljše je torej, da pride sleherni član na tako važno sejo, kakor pa da bi moral plačevati kako denarno kazen. Pridite vsi cenj. sobratje na glavno sejo in volite odbor po svojem prepričanju, da ne bo potem čez leto godrnjanja, da vam ta in oni odbornik morda ni po volji.
Kateri izmed članov kaj dolguje društvu, naj tudi poravna zaostalo na prihodnji seji, da bo tajnik lažje zaključil celoletni račun in ga izročil nadzornikom v pregled.
S sobr. pozdravom vsemu članstvu K. S. K. J.
M. R. Tometz, tajnik.
NAZNANILO.!
Iz urada dr. sv. Jožefa štev. 2 Joliet, 111. se s tem naznanja, da je bilo na redni mesečni seji dne 4. novembra t. 1. sklenjeno, da bo i-melo naše društvo skupno spoved v adventu kakor vsako leto; zatorej se bo vršila adventna spoved v soboto, dne 1. decembra in skupno sv. obhajilo bo v nedeljo 2. dec. zjutraj pri 8. sv. maši, ali na prvo adventno nedeljo.
Zatorej so člani našega društva naprošeni, da se naj zberejo v nedeljo 2. dec. zjutraj ob pol 8. uri v navadnem šolskem prostoru, da potem skupaj odkorakamo v cerkev k 8. sv. maši in pristopimo k mizi Gospodovi.
Dalje tudi poročam, da bo imelo naše društvo svojo rednomeseč-no sejo v nedeljo, dne 2v decembra in ob enem bo to tudi letna, ali glavna seja, na kateri se vrši volitev odbornikov za leto 1918; zatorej je upati, da se bodo člani te pomembne seje udeležili v obil-n<nl Številu.	<
Kakor je bilo že enkrat omenjeno, plača vsak član našega društva v mesecu decembru 25 c do-klade za pogrebne stroške našega pok. člana John Bučar, ki je nedavno umrl v Clevelandu, da se ni bilo mogoče društvu udeležiti tega pogreba. Ta prispevek mora vsak plačati na podlagi naših društvenih pravil točka 9, stran 10.
S sobratskim pozdravom
John Vidmar^tajnik.
NAZNANILO.
, da naj pridejo jo na svoj dom;
vsem članom dntftva sv. Barbare ^hko jih tudi dobijo na prihodnji
NAZNANILO.
Društvo sv. Družine štev. 5, K. S. K. J., v La Salle, ima svojo redno sejo dne 2. decembra, h kateri vas vse člane vljudno vabim. iNa sporedu bo volitev odbora za leto 1918. Kdor se gori omenjene seje ne udeleži, plača 50 centov kazni, kot pravila zahtevajo.
Prosim tudi vse člane, da bi saj enkrat v tem letu poravnali svoj dolg, da lahko predložim čisti račun nadzornikom v pregled. ,Vsem članom pa kličem: Volite v odbore dobre in zavedne katoličane, katerim je pri srcu napredek društva in Jednote. Kot se vidi, so tekoče leto največ sitnosti glavnemu odboru prizadjali naši brez-verski člani, katerim ni mari, da bi naša pravila izpolnovali.
'Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
John Prašen, tajnik.
NAZNANILO.
Jz urada dr. sv. Cirila in Metoda štev. 8 Joliet, 111. se tem potom naznanja vsem članom našega drtištva, živečim v Jolietu in'bližnji okolici, da se bo vršila v soboto, dne 1. decembra zvečer ob pol 8. uri izvanredna, ali posebna društvena seja in sicer zaradi 25. letnice obstanka našega društva. Kakor znano, je bilo naše društvo ustanovljeno dne 18. decembra leta 1892. Ker smo se že letos, dne 4. julija tega spominjali v Theiler-jevem parku, zatorej moramo sedaj še na kak drug način obhajati naš srebrni jubilej.
Zatorej vas sobratsko in uljud-no prosim, da pridite vsi člani na to izvanredno sejo, da se uredi vse potrebno; nevdeležbo te seje se bo kaznovalo po društvenih pravilih.
Sobratski pozdrav X:» . * Buchar, tajnik.
Iz urada začasnega tajnika društva sv. Janeza Kr. št. 14 Butte Mont. se članbm našega društva naznanja, da se bo vršila posebna seja dne 16. decembra prihodnji mesec, v dvorani cerkve Holy Savior v Maederville. Začetek seje ob 2 uri popoldne. Na tej seji se bo predlagalo nove kandidate ali uradnike za prihodnje leto 1918 in bo ob enem tudi volitev istih.
Toraj se prosi vse članstvo našega društva, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje.
Dragi bratje in člani dr. sv. Janeza Kr. štev. 14! Pomnite, da bo glavna seja dne 16. dec. velikega pomena, ker na isti si bomo izvolili može, ali brate za prihodnje uradovanje od katerih bo odvisen procvit in napredek našega društva. Toraj pridite in izvolite si može, za katere veste da so zato da ne bo potem nepotrebnega govorjenja od strani.
Tudi se naznanja članstvu našega društva, da se je sklenilo pri zadnji seji, katera se je vršila dne 14. nov. 1917., da ne sme tajnik pobirati mesečnih prispevkov od članov, kateri hočejo plačevati za druge, kakor se je to dozdaj vedno dogajalo, temveč vsak član mora sam priti na sejo in ases. plačati, izvzeti so le oni, kateri so bolni ali preveč oddaljeni; na tak način se bodo člani mogoče bolj redno udeleževali društvenih sej, da se bo iste moglo bolj redno obdr-žavati.
Upam toraj cenjeno članstvo, da bodete upoštevali to moje naznanilo in opomin.
S pozdravom.
Peter Gergich,
začasni tajnik.
Moj naslov je:
Peter Gergich,
67 Plum Str. E. Butte, Mont.
štev. 23 K. S. K. J. v Bridgeport Ohio, da je društvo na seji dne 11. nov. sklenilo, da obhaja praznik društvene patrone sv. Barbare v nedeljo dne 9. decembra; ob enem se bo vršila tisto nedeljo tudi glavna seja in volitev odbora za leto 1918.
Zatorej opozarjam člane na društveni sklep, da se vsi člani snidejo skupaj dne 9. dec. zadnji čas ob četrt pred 8. uri zjutraj pri cerkvi, da se skupno vdeleŽimo sv. maše; vsak naj prinese društveni znak seboj. Po sv. maši odkorakamo skupno v društveno dvorano, kjer se takoj prične letna seja. Upam da bodo vsi člani ta sklep društva upoštevali, da ne bo kakih nepotrebnih neprilik ali izgovorov. Obenem se tudi vabi vse člane društva, kakor tudi vsa sosedna bratska društva in ostale rojake in rojakinje, da se vdele-že veselice dne 29. nov. to je na Zahvalni dan, ki jo priredi Odbor društv. dvorane v korist iste, kakor je bilo od obeh društev, ki la-stujeta dvorano, dovoljeno, je odbor kupil se zemljišče pri dvorani, ter bo treba tudi raznih drugih popravkov, vsled tega je odbor sklenil prirediti veselico na omenjeni dan v ta namen.
Zatoraj upamo, da se vsi člani za gotovo vdeležite te veselice, ker gre Vam vsem v korist, ravno tako pričakujemo prijaznega sodelo vanja od sosednih društev in občinstva za lepši uspeh veselic. Od bor bo vse preskrbel za lačne, žejne, kakor tudi plesaželjni bodo dobro postreženi. Toraj dobro do-šli vsi v Slovensko dvorano v Boydsvillc, na Zahvalni dan popoldne !
Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam K..S. K. J. posebno oddaljenim članom našega društva, kakor tudi našim članom v službi stric Sama Fr. Hočevar in Jos. Berus.
Mihael Hočevar, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Jožefa št. 21. v Federal, (Pa.
Članom zgoraj omenjenega društva se naznanja, da se prične prihodnja seja, to je dne 9. de -cembra tega leta eno uro poprej kakor je bilo na zadnji seji sklenjeno in sicer zato da se pred sejo pobere asesment; torej pridite vsi prej in plačajte svoje prispevke pred sejo da bode prej šlo vse gladko naprej, zato ker prihodnja seja je glavna seja in volitev glavnega društv. odbora za prihodnje leto 1918. Kakor vam je že znano zahtevajo pravila, da se mora glavne seje vsak član vdeležiti; ako ne, plača $1.00 kazni v društveno blagajno; izvzeti so le bolni člani ki so na bolniških listih in oni člani, ki so na potnih listih, da ne plačajo nikake kazni. Toraj ste člani zgoraj omenjenega društva vabljeni, da se polnoštevilno vdeležite prihodnje seje, zato ker je zadnja seja v tem letu in obenem tudi glavna; glavne seje so važne zaradi tega, ker se pri istih marsikatera dobra stvar vkrene v prid društva in Jednote. Kar se pri glavni seji vkrene, to to velja za celo leto in >po takih ukrepih se mora članstvo tudi pravilno držati ako hočemo da bode napredek društva povo ljen.
Z bratskim pozdravom na vse člane (ice) K. S. K. J.
John Krek, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Frančiška Sal. št. 29. v Joliet, 111., se naznanja članom, da se naf udeležijo prihodnje seje dne 2. decembra točno ob 1. uri popoldne; seja se bo vršila v navadnem društvenem prostoru. Ker* je to glavno letno zborovanje, je dolžnost vsakega člana, da se iste gotovo udeleži, ker pri tej seji se bo vršila volitev uradnikov za leto 1918 ima vsak član prosto, da voli kogar hoče in da si izbere uradnike, ki bodo delovali v blagor članstva, napredek društva in v splošno zadovoljnost.
Dalje se tudi naznanja članom, da je bilo sklenjeno na zadnji seji dne 4. nov. da bo društvo imelo adventno spoved dne 8. dec. in skupno sv. obhajilo den 9. dee. pri sv. maši ob 8. uri; to bode drugo adventno nedeljo. Člani so naprošeni, da se udeleže kolikor mogoče v velikem številu in da sprejmejo sv. zakramente skupaj z društvom.
Člani so tudi naprošeni, da dobijo kaj novih kandidatov ker znaša pristopnina v društvo še vedno samo $1.00 (en dolar). S tem je dana za pristop lepa priložnost vsem; posebno očetje, ki imajo otroke, fante ki so dopolnili že 16. leto naj jih vpišejo v društvo, kamor spadajo tudi sami, ker njih otroci bodo v ponos njim in tudi v slučaju nesreče, bodo prejeli od KSKJ., podporo. Pomnite, da gre v večnost tudi dosti mlade niče v v najlepših letih.
Stariši lahko tudi zavarujejo svoje otroke pri društvu, ozir. K. S. K. J., in sicer od 1—16 leta starosti; ,za vsakega se plača samo 15c asesmenta na mesec; ko pa otrok prestopi 16. leto, lahko postane aktivni član Jednote, ter mu ni potreba plačati nobene pristopnine in ne rezervnega sklada <za Jednoto in ne za vrh. zdravnika. V slučaju smrti otroka od 1—16 leta dobijo stariši $100. za pogrebne stroške, kar pride gotovo vsakemu prav.
Tudi se opozarja člane, da bi bolj redno in točno spolnovali društvena pravila, posebno kar se tiče vplačevanja asesmentov. Ker se bliža leto h koncu, je želeti, da bi vsak poravnal svoj dolg vsaj sedaj in prihranil društv. tajniku sitnosti z nepotrebnimi opomini; s tem bi tudi krajšal društvu stroške. ,
Člane, ki imajo v uradu društva še nove certifikate (policy)
ali letni seji
Člani, ki so na potnih listih, in ki se selijo iz enega kraja v drugega, so naprošeni, da naznanijo svoj naslov društ. tajniku, da se jim ibo tudi list (Glasilo) pošiljalo; dolžnost vsakega takega Članada vedno pošilja tajniku -svoj natančni naslov pri selitvah, da m\i bo mogoče naznaniti društvene stvari.
Bratski pozdrav vsem članom (icam) društva sv. Frančiška in vsemu članstvu KSKJ.
John Lekan, tajnik.
NAZNANILO.
Članom društva Marije Device štev. 33 K. S. K. J., Pittsburg, Pa. se naznanja, da bode prihodnja seja letna (fiskalna), zaradi tega so cenjeni člani naprošeni, da se polnoštevilno iste udeležijo.
Odsotnost izpričava le delo in bolezen, drugače se postopa s kaznijo po društvenih pravilih. Ker se ima na isti seji voliti novi cd-bor za leto 1918 in se mora vršiti tudi druge važne točke, naj nobeden ne izostane od te seje.
V naši sredini je nemila smrt prekinila nit življenja članu Mihael Šajniču, dne 1. t. m. Član je bil društva in K. S. K. J. blizu 5 let, star je bil ob smrti 34 let, ostavlja užaljeno soprogo in 3 otroke.
Želel bi, da se takšni slučaj ne pripetil več pri društ. ker so prišli naznanit smrt tega Člana šele dne 2. t. m. zvečer ob 6. uri, a dne 3. nov. v soboto je bil že pogreb. Ali je mogoče kar čez noč društvu urediti vse potrebno za pogreb? naznaniti mrliškemu odboru (nos-cem rakve in čuvarjem). Drugič naznanite smrt kakega člana takoj prvo uro, ne pa šele dan kasneje !
Tu se vidi koliko se člani zanimajo za društva pri smrti kakega člana, in če ni vse vredu je kriv društveni odbor, kakor bi isti bil vsegaveden in vsegamogočen.
H koncu mojega naznanila pozdravljam člane in članice našega društva in Jednote in izrekam soprogi umrlega od strani društva iskreno sožalje
John Filipčič, tajnik.
NAZNANILO. '
Članom društva sv. Alojzija M 52 KSKJ. v Indianapolis, Ind. ste nrfzmanja, da se vrši dne 2. decembra glavna seja. Te seje se morajo vdeležiti vsi člani brez izjeme, razen članov na potnih listih ; izvzeti so tudi člani z izvan-rednimi vzroki Kdor izmed tu živečih Članov se ne bo vdeležil pri-
0 j
hodnje glavne društvene seje, ga doleti določena kazen $2. Na tej seji se bo volilo odbyor za leto 1918; poleg tega se bo tudi raz-motrivalo in volilo za sprejem centralizacije bolniškega oddelka.
Torej bratje, dobro premislite, kako boste volili, da bo za nas boljše!
Pri tem vas cenjeni bratje tudi opominjam, da se bolj redno u-deležujete društvenih sej kakor dosedaj. Žal, da so nekateri člani, ki pravijo: "Samo da se vlcdežim glavnih sej, pa je dobro, ker takrat me zadene določena kazen; druge seje so pa moja deveta briga: samo da plačam."
Potem pa, ako sse na društvenih, sejah kaj novega izvoli, ali kak novi predlog sprejme, se pa navadno samo od takih članov $liši godrnjanje: "Ali je to potreba; zakaj se je to, ali drugo stvar odobrilo T" itd.—Torej dragi mi solbratje! Vdeležujte se sej bolj marljivo, ker le takrat je pri društvu pravi red in napredek, če hodijo člani radi in pogosto k sejam.
K sklepu vas torej še enkrat opominjam: Vdeležite se seje dne 2. decembra točno ob 1. uri popoldne.
S sobratskim pozdravom
Frank Sabotin, tajnik.
NAZNANILO.
Uradnim potom se opozarja vse člane dr. sv. Barbare št. 40 K. S. K. J., v Hibbing, Minn., da se naj vdeležijo glavno seje, ki se vrši dne 2. decembra 1917. Vsak član mora biti zjutraj četrt do 8. ure v dvorani, da gremo potem k 8. sv. maši; po maši, ob 9. uri se začne takoj zborovanje ter volitev odbornikov za leto 1918-. Torej naj si vsak izmed članov -apom-ni, da se prične zborovanje ob 9. uri in ne kakor navadno ob desetih.
S pozdravom
John Povša, tajnik.
' NAZNANILO.
Iz urada dr. Vit. sv. Florijana št. 44. South Chicago, 111.
Vsem članom našega društva se naznanja, da bomo imeli glavno ali celoletno sejo v nedeljo, dne 2. decembra t, 1. Pri tej seji se bo volil novi odbor za leto 1918 zatorej še morate te seje u-deležituv polnem številu; kdor se te seje ne udeleži, bo kaznovan, kakor društvo določi.
Nadalje tudi' prosim one člane, ki dolgujejo društvu več ali manj, da poravnajo svoj dylg; ker jaz ne mislim še zanaprej prevzeti tajniškega posla, zatorej je potrebno, da se Vse v redu odda novemu tajniku koncem leta.
Pri tej priliki tudi naznanjam, da bo imelo naše društvo svojo veselico na starega leta dan, to je dne 31. decembra. Že vnaprej prosim in opozarjam člane, da se naj vsak udeleži te veselice, ker to bo ejlina naša veselica to leto; treba je, da se kaj naredi v prid društv. blagajne, ker stroški so veliki, dohodki pa bolj mali. Vsak Član mora plačati $1. v prid blagajne, če že pride na veselico ali ne. Vsak član mora namreč v to svrho kupiti za $1. tiketov; to bo za pijačo; kdor ne pride na veselico, mora ta znesek vseeno plačati.
Pri zaključku pa še pozdravljam vse člane našega društva in vam že najprej želim vesele božične praznike ker se gotovo pred Božičem ne boni več oglasil.
J. Smrekar, tajnik.
NAZNANILO.
Tem potom prosim vse člane dr. Jožefa št. 56. Irwin, Pa., ki se nahajajo v bližnjem okraju, da se zanesljivo udeleže prihodnje
seje, ki se bo vršila dne 9. decembra 1917; pričetek točno ob 1. uri popoldne v lastni društveni dvorani. Pridite vsi, ker imamo več važnih točk za rešiti in se bo na tej glavni seji volil tudi društveni odbor za prihodnje leto.
iNadalje so prošeni vsi člani, da malo bolj redno plačujejo svoje mesečne asesmente; nekateri eo zato jako počasni; blagovolite torej ta moj opomin vpošfcevati, ker so opomini po pošti sedaj jako dragi.
S sobratskim pozdravom vam
vdani
Thos. Oblak, tajnik. (No. 47—48.)
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 59. K. S. K. J. Eve-leth, Minn, se naznanja, da se bode dne 10. decembra pričela glavna letna seja ob polji drugi j uri popoldne v navadnem prosto-| ru. Ker bode ta dan volitev uradnikov za prihodnje leto 1918, zatorej se prosi vse člane gori omenjenega društva, da se seje gotovo polnoštevilno udeleže, da bo tem bolje mogoče izbrati prave sposobne uradnikef sami veste, da je društvo odvisno tudi od u-radnikov, ako so uradniki dobri, ali sposobni je, tudi društvo na dobri podlagi. Nadalje imamo na tej seji tudi za rešiti več drugih važnih stvari za prihodnje leto.
S sobratskim pozdravom
Frank Peterlin, tajnik.
Iz urada predsednika dr. sv. Alojzija št. 52, Indianapolis, Ind.
Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Alojzija št, 52, da se l>o vršila glavna seja prvo nedeljo meseca decembra. Upam, da kar nas je tukaj, da se bo vsakdo udeležil te glavne seje, ker bo zelo važnega pomena.
INa tej seji se bo sklenilo in raz-motrivalo, glede pristopa našega društva v Jcdnotin centralizacij-ski oddelek, ali ga naše društvo sprejeme, ali ne? Torej so proše-neni vsi oni člani, -ki so^ia potnih ! listih, da blagovolite tajniku poslati listek s podpisom najkasneje do 2. decembra in označite na listku, če ste za bolniško centralizacijo, ali ne? — Le na ta način nam je mogoče tozadevno stvar pravilnim potoni rešiti. Torej naj
vzame vsak član našega društva i v •
v poštev pomen te važne seje, zakaj, če se bo na tej seji kaj ukrenilo, kar bi se vam ne dopadlo, pripišite si stvar samemu sebi.
K sklepu še omenjani, da vsak član, ki se ne more te seje udeležiti, naj to pravočasno tajniku naznanit ako tega ne storite, vas zadene kazen, kakor društvena pravila določujejo.
Sobratski pozdrav vsem članom društva, kakor tudi vsem čitate-Ijem tega lista.
Frank Stanič, predsednik.
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa štev. 57. K. S. K. J., v Brooklynu N. Y., s tem uradno naznanja vseni svojim članom, da se vrši v soboto', dne 1., decembra točno ob 8. uri zvečer mesečna seja v društveni dvorani štev. 211 Montrose Ave., Brooklyn, N. Y,, pri kateri se bo vršila VOLITEV ODBORA za prihodnje leto.
Glasom društvenih pravil, se more te volilne seje VSAK ČLAN vdeležiti, izjema sta le bolezen ali delo.
Pričakujem toraj polnoštevilne vdeležbe; komur se ni mogoče vdeležiti te seje, se mora opravičiti pravočasno pri tajniku pismeno ali osebno.
>
Nadalje opominjam vse one člane, kateri še niso poravnali tiketov od »zadnje veselice, da to zanesljivo pri tej seji store; to velja tudi za dotične člane, ki dolgujejo društvu na mesečnih doneskih.
Vsako leto se mora pri glavni seji meseca januarja društvu predložiti celoletni račun, radi tega je dolžnost odobora, da se člane opomni na zaostale doneske, da pri zadnji seji meseca decembra dolg poravnajo.
V nadi, da bodo člani to vabilo in opomin vpoštevali in se sigurno udeležili volilne seje, beleži s bratskim pozdravom, Vaš
Gabriel Tassotti, tajnik.
NAZNANILO.
Naznanjam vsem članom dr. Sv. Srca Jezusovega št. 70 v St. Louis, Mo., da se morajo vdeležiti glavnega zborovanja dne 16. decembra t L točno ob 2. uri popoldne, ker bo na tej seji volitev novega odbora za leto 1918 in i-ma-mo poleg tega še veliko drugih važnih točk na dnevnem redu za razmotrivati in rešiti. Kdor izmed članov se ne vdeleži te seje, se bo ž njim ravnalo po pravilih društva.
Omeniti moram tudi o naši veselici, ki se je vršila dne 4. norem« bra v Hrvatskem Domu in se je prav lepo izvršila, ter nam prinesla lep dobiček v blagajno.
Iskreno se zahvaljujemo za o-bilen obisk te veselice članom društva "Planinski Raj" št. 107 SNFJ., članom Samost. dr. "Edinost" in sobratom Hrvatom, ki so nas pri tej priliki obiskali ter po-setili našo prireditev in se z nami vred veselili v prid naše blagajne. Živel slovanski narod v St. Louisu!
K sklepu srčno pozdravljam vse člane in članice KSKJ. in ves slovenski narod v St. Louisu.
John Mihelčič, tajnik.
NAZNANILO.
Tem potom poživljam vse člane društva sv. Alojzija št. 88. KSKJ. v Mohawk, Mich., da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje dne 2. decembra ali prvo nedeljo v mesecu decembru točno ob drugi uri popoldne v navadnih društvenih prostorih. Pri tej seji bomo volili novi društveni odbor za prihodnje leto 1918., in še več zeli važnih zadev imamo rešiti na tej seji. Torej še enkrat: Udeležite se te seje v polnem številu!
Bratje! Vsaj enkrat napravite odboru veselje s tem, da se v polnem številu vdeležite vsaj generalne seje enkrat na leto, bratje vsaj enkrat!
Kdor se ne vdeleži te seje se bo z njim postopalo ipo dr. pravilih.
Z bratskim pozdravom
Geo. Hribljan, predsednik.
NAZNANIJO.
Iz urada dr. sv. Petra in Pavla št. 89 Etna, Pa., se vsem članom tega društva naznanja, da se vrši prihodnja mesečna, ozir. letna seja v nedeljo dne 2. decembra t. le. popoldne ob pol 2. uri.
Ker je ta seja vele važnega pomena, veže dolžnost »vsakega člana, da se iste zanesljivo udeleži. Po zaključku zadnje seje bo moral vsak Član plačati 50c globe (kazni) ki se ne udeleži te seje, ker se bo na tej seji volil novi odbor za leto 1918 in imamo poleg tega za rešiti še več drugih važnih točk.
Te kazni so oproščeni le bolni člani, člani na potnih listih in oni člani, ki morajo ta dan delati
i
. -	r<r v-	,
* *
H koncu še prosim one člane, ki so društvu na dolgu, da naj zaostanek poravnajo zanesljivo na prihodnji seji, ker bi rad izročil koncem leta novemu odboru čisti račun, ali knjige.
(Bratski pozdrav vsem članom K. S. K. J.
J. Kulišič, tajnik.
NAZNANILO. Iz urada društva "Marije Zdravje Bolnikov" "št. 94. v Sublet, Wyo.
V Sublet, Wyo., in izven društvenega sedeža bivajočim članom našega društva naznanjam,, da se bo vršila prihodnja seja dne
9. dee. Ta seja bo glavna ali letna seja in Volitev uradnikov; torej prosim vse člane, da se udeležijo polnoštevilno prihodnje seje, da bomo lažje izvolili dobre uradnike in tudi ukrenili kaj v korist društva.
, Seja se bo vršila ob 10. uri. dap. v dvorani Frank Cirej-a, kakor navadno.. Sobratski pozdrav
Frank Kramar, tajnik.
}	NAZNANILO. _
Iz urada dr. sv. Gendvefe štev. 108, Joliet, 111. Vsem članicam našega društva se naznanja, da bomo imele glavno ali celoletno sejo v nedeljo dne 2. decembra t. 1. Pri tej seji se bo volil novi odbor za leto 1918, zatorej se morate te seje udeležiti v polnem številu, drugače zapadate kazni. Seja se prične ob pol 2. uri popoldne. Ob enem še prosim vse članice, ki so zaostale z mesečnimi asesmenti, da naj poravnajo svoj dolg tekom meseca decembra, da se zamore tako oddati čisti račun z novim letom.
• S sestrskim pozdravom
Marija Flajnik*
tajnica.
ali gl. seja, in volitev društvenih uradnic, zatorej je dolžnost vsake članice, da se te seje gotovo udeleži. Torej cenj. članice vpo-števajte to naznanilo in pridite Vse na sejo!
S pozdravom
Frances Koshmrl, tajnica.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Jožefa št. 110 K. S. K. Jednote v Barberton, Ohio.
Tem potom se naznanja vsem članom1 našega društva, da je sklenilo društvo na zadnji redni ' seji da se prihodnja glavna letna seja katera se bode vršila dne 16. ^(jeiVibfa 1917 začne ob 1, uri popoldne v dvorani Alberta \Var-minsky na Certer Str. Kdor izmed članov se imenovane seje ne vdeleži, plača $1.00 kazni v društveno blagajno, izvzeta je samo boleztn.
Torej ste naprošeni, da se od prvega do zadnjega vdeležite prihodnje seje; na tej seji bode volitev društvenih uradnikov za leto 1918, poleg tega imamo tudi več važnih stvari za sklepati.
Z bratskim pozdravom
Josef Lekšan, tajnik.
Iz urada dr. Srca Marijinega
št. 111. v Barberton, Ohio.
Tem potom prosim vse članice našega društva, da se za gotovo udeležijo prihodnje redne seje meseca decembra, ki se vrši drugo nedeljo, to je dne 9. decembra in sicer v dvorani Alb. War-minsky na Center St. \
Članica, katera se ne bo udeležila te seje, bo morala plačati 50e kazni, izvzete so samo bolne člani-
CC; .
S sestrskim pozdravom
Anna Sigmund, tajnica.
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Družine št. 151, K. S. K. J., Indianapolis, Ind.
Vsem članom goriimenovanega društva se tem potom uradno naznanja, da se vrši prihodnja mesečna oziroma letna seja v nede -1 jo, dne 2. decembra v navadnih prostorih in sicer točno ob 10. uri dopoldne. Torej se vljudno vabi in opozarja vse člane društva, da se polnoštevilno udeleže te glavne seje, ker bode tudi volitev novega odbora za leto 1918. Kateri član se te seje ne udeleži (izvzeti so le bolniki), zapade kazni $1.00 po društvenih pravilih.
Sobratski pozdrav članom in članicam našega društva in vsem članom pod zastavo K. S. K. J.
Tony Rudman, tajnik.
White Pine, Mich. Cenjeni sobrat urednik:— Prav razveselilo me je, ker ste zadnjič priobčili moj prva skromni dopis v našem cenj. listu. Upam, da tudi danes ne boste v koš vrgli teh mojih vrstic.
Cenj. scbr. urednik. Odkrito povedano, da prebiram v številnih časopisih na katere Sem naročen — najrejše dopise iz raznih slovenskih naselbin; iste pre-čitam natanko od kraja, do konca, tako tudi rad zasledujem dopise v našem Glasilu. Samo nekaj se mi v teh dopisih nikakor ne do-pade, to so vabila in poročila o plesnih in drugih veselicah.
(Res da je poštena o zabava in razvedrilo za človeka - zdrava in umestna;ali dragi mi sobratje, sedaj nikakor ni čas za prirejanje veselic, ker živimo v dobi svetovne vojne. — Jaz ne nasprotujem naravnost prirejanju društvenih veselic, a sodim in mislim pa, da živimo sedaj v preresnih in preža-lostnih časih, v časih prelivanja krvi. — Kako bi se zamogel človek sedaj radovati in veseliti? tiaz se že ne morem. Postojte malo in premislite, kaj se godi že 4. leto onkraj oceana. Koliko krvi je že prelite, koliko žrtev vojne ubitih, ranjenih in pohabljenih, — koliko solza se je že v tem času pretočilo in se jih še toči baš tedaj ko vi plešete in rajate po raznih dvoranah.
.Morda mi bo kedo oporekal: Kakšen človek je pa ta, da nima srca za veselje in zabavo? — Da, tudi jaz sem veseljak in se rad o-brnem, nikjer še nisem bil v tem oziru svoječasno v zadnji vrsti. —»Nisem pa sedaj, ko se skoro ves svet pobija, strelja kolje in mori. Pomislite, da take vojne še ne pomni svetovna zgodovina. Pomislite, da prelivajo sedaj tudi naši mili bratje Slovenci kri na bojnem polju, ker se borijo za obstanek Slovenije. Kako jo njeni sov-ragi tekajo; čeravno je bila že leta in leta v sužnosti imperializma,. sedaj isti zahteva od nje se kri in življenje.
Obrnimo se torej proti Sloveniji in uslišimo njen klic za pomoč: "Slovenija kliče: Kolumbija vstan, — iz jarma me reši in stopi na plan, — da pest me tevtonska ne stisne, umori, — do zlate svobode pomagaj mi ti!" Te lepe vrstice je bilo citati na spominskih razglednicah minule konvencije K. S. K. J. in jih jaz na tem mestu še enkrat ponavljam.
ZatorejMragi mi sobratje K. S. K. J., sem jaz mišljenja, da bi se kaj ukrenilo za našo tužno in u-mirajočo Slovenijo, za naše omi-lovanja vredne brate v star^ domovini, katere tare že 4. leto u-soda vojne. Ali bi ne bilo umestno in lepo če bi za starokrajske ranjence in sirote prispeval vsak član na mesec po 25c ali po 50c, to bi bilo tudi drugim Jednotam v izgled.
Dragi mi sobratje in sosestre, jaz mislim, da bi bilo kaj takega bolj umestno in lepo za sedanji čas, kot pa po nepotrebnem trositi dolarje in petake po šumnih veselicah. Ali ni res? — Ko bo pa zaplapolala zastava zmage svobode med vsem človeštvom, zastava mjru — katero bodo prinesli tudi vrli sinovi naše nove domovine in tudi naši^vrli slovenski fantje strica Sama, takrat se \ bomo pa lahko zopet v pravem duhu in s pravimi občutki veselili.
Sedaj pa storite dragi mi so bratje, kakor je vaša volje. Jaz sem dal s tem le svoj nasvet, svo jo sodbo in mnenje, da bi bilo tako dobro; upam, da se bo morda v tem še kedo drugi oglasil. C mi pa kedo morda vsled"tega kaj zameri, pa naj prečita ta dopis tolikrat, da bo prišel do pravega spoznanja.
» Pozdrav do vseh sobratov K S. K. J.
Anton Zugel.
misijone, ki je lansko le*o vspeano vodil slovenaki misijon
v Lorain, Ohio. Na to smo tudi veseli, ko smo mogli zadobiti tega
velečastitega gospoda misijonarja. Zato upamo, da tukajšnji Slovenci bodo tudi dobro obiskali ta sv. misijon, kateri mogflče bo zadnji za marsikaterega.
il. Kristjan spomni se, da imaš samo eno dušo; in če to izgubiš, izgubiš vse.	. , v 4 J*
2.	In da je samo ena smrt j in če je slaba, slabo je vse.
3.	Imaš samo enega sodnika, od katerega se ne da prizivati.
4.	Imaš samo eno obsodbo slišati, katera bo "Pridite vi blago-darni", ali pa "Poberite se vi prokleti".
5.	Imaš samo en večni kraj za iti, in če ta ni veseli, potem boš za komaj nesrečen.
Vspored sv. misijona:
Misijon se začne v pondeljek dne 26. nov. oib 9. uri z levitno sv. mašo.
Vsak dan, časa šv. misijona, sv. maša je ob 5. uri zjutraj s kratko pridigo (izvzemši nedeljo dne 2. dec. ko bo ob 6. uri); zadnja sv. maša in pridiga ob 8. uri (izvzemši četrtek, dne 29. nov. ko bo peta z leviti ob 9. uri.)
Križev pot ob 2. uri popoldne.
Rožni venec, glavna misijonska pridiga in blagoslov s presv. Rešnjini Telesom ob 8. uri zvečer.
Spoved vsaki dan ob 3. do 6. u-ri>popoldne; zvečer in zjutraj od 7. ure dalje. v Spoved vsaki dan od 3. do 6.
sem v kratkih besedah malo opisal pomen igre; zagotovim pa, da kdor bo prišel omenjeni dan k tej predstavi se ne bo kesal, ker zabave ibo jako veliko in smeha tudi; zraven bo pa tudi iz prijaznosti pomagalo Dekliško dr. Sv. "Cecilije", zapele bodo par pesmi pred predstavo tako, da bo tudi ljubiteljem petja zadoščeno v tem oziru. Torej v nedeljo 2. dee. vsi na Sternovo dvorano, kar vam ne bo žal.
Pozdrav.
M. Rakar, tajnik.
SLOVENSKI VOJAKI IZ IRON RANGE, MINN.
Naročnik našega lista nam je te dr>i poslal 43 štev. The Eveleth
News, z dne 8 novembra t. 1.
•Na 6. strani tega evelethskega lista so bila v posebni častni rubriki priobčena imena vojakov iz želez, okrožja (Iron Range), ki so bili zadnji čas vpoklicani k regularni armadi, mornarici, milici in narodni armadi. Med temi i-meni najdemo tudi veliko število naših slovenskih fantov, ki nosijo sedaj že suknjo strica Sama in sicer so bili prijavljeni v označeni številki sledeče:
John J. Tekauc, iz Minn; Math. Sever, iz Minil. Karol Černe iz .Minn., Anton Germ, iz Minn. Nick Bergant, Minn., Vincent, Habjan iz Ely, 3£in., Oto Požar, Ely, Minn., John (Schweiger Ely, Minn. — John Thomas, Soudan, Minn., Feliks
Eveleth, Gilbert, Eveleth, Gilbert, Gilbert
uri popoldne; zvečer in zjutraj od Jeromel, Eveleth, Min., John Ma»
NAZNANILO.
Vsem članom društva sv. Ane št. 156 v Chisholm, Minn., se so-sestrsko naznanja, da je bilo sklenjeno na zadnji seji dne 4. novembra, da plača vsaka članica ki se prihodnje glavne letne seje ne udeleži $1. — v društveno blagajno.
Ker je prihodnja seja celoletna,
Kansas City, Kans. -- Nekaj časa nazaj sem naznanil tukaj šnjim Slovencem o misijonu, ka teri se bo vršil v naši župniji sv Družine, Kansas City, Kans., dne 26. nov. do dne 3. dec. t. L.Tako bo trajal celi teden in vodil ga bo Rev. Frančišek J. Ažbe iz Wau-kegan, 111., ki je že vajen dati sv.
7. ure dalje.
Sv, obhajilo je pri prvi in zadnji sv. maši.
Stanovski poduki za žene v četrtek ob 2. uri /popoldne po kri-ževim potom; za može v četrtek ob 8. zvečer, za otroke v petek ob 2. popoldne; za dekleta v petek ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani; za fante v soboto ob 7:30 uri zvečer v cerkveni dvorani.
V	soboto zvečer je posvetitev
župnije in mladine k Materi Bož-« •
V-	, „
V	nedeljo dne 2. dec. sv. maše so ob 6., 8. in 10. s pridigo. Prva in zadnja sv. maša na ta dan je peta in pri prvi se izpostavi presv. lešnje TeloN ko bo 13-urna po-božnost v zahvalo večnemu Bogu za vse sprejete dobrote in milosti, in ostane izpostavljeno celi dan za molitev vernikom.
Sv. ura je v nedeljo ob 2. popoldne.
Sklep misijona v nedeljo, dne % dec. ob 8. uri zvečer, ko bo rožni venec, misijonska pridiga, li-tanije vseh svetnikov, procesija, blagoslov z Najsvetejšim in papežev blagoslov, ki je združen s po-;:>olnim odpustkom in slednjič je Te Deum ali zahvalna pesem.
[Misijonske reči in spominki so na prodaj celi čas misijona in se blagoslovijo po vsakem sv. obhajilu.
S tem poprosim vse Slovence tega mesta, da bi v svoji gorečnosti pripravili vse naše mlačne Kristijane k temu misijonu in da bi rešili njih dušo.	x
(Rev.) J. Perše, župnik.
Joliet, HI.
Cenjeni g. urednik:— Prosim za mal prostorček v listu, da sporočim o prihodnji predstavi ki jo priredi Slov. pod. dr. "Triglav" dne 2. dec. v Ster-novi dvorani ob 2. uri popoldne in ob 8. zvečer. Ime igre je "Re-poštev" ali Gorski duh; igra je spjsana v šaljivem tonu, a je tudi podučljiva, ker pisatelj v živi sliki predstavlja kam človeka pripelje lakomnost. V neki vasi živi krčmar Kosmatin po imenu, ki je pri ljudeh jako Čislan posebno pri Šolnu, sodnijskemu policaju, le njegov sluga Peter ga dobro pozna kakšen lakomnik da je. Kot krčmar je imel vedno tudi sobe za prenočišče in ako je prišel k njemu bogat trgovec ali kak drugi bogatin je dotični gost izginil in nihče ni vedel kam.
Tako se gorski duh prikaže trem rokodelskim pomočnikom in jih prosi, da hi mu pomagali kaznpvati enega hudobneža in jim zažuga, da ne smejo govoriti drugega kofc^eden: "Mi vsi trije" drugi:" Za denar,'' in tretji:'4 To bi bilo čisto prav!"
Se tisti večer se dogodi umor pri Kosmatinu, obdolženi so trije rokodelčiči; že jim gre .sa glavo a ravno ko hoče Kosmatin priseči se prikaže Repoštev in jih reši in razkrinka Kosmatina za morilca ki ga zapro. Rokodelske pomočnike pa jako bogato obdari. Tako
jerle Eveleth, Minn., John Mal-ner, Gilbert, Minn., John Rauh, Eveleth, Minn. Math. Smuk, Mc-I^nley, Minn., John Plevel, Gilbert, Minn., Frank Intihar, Gilbert, Minn., Anton Ignačič, Eve-, leth, Minn., Anton Mačevec, Virginia, Minn., -Math J. Kostelic, Aurora, Minn., Jurij Habič, Gilbert, Min., John Knap, Virginia, Minn., John Mauser, Ely, Minn. Josip, Markovič, Ely, Minn., Jakob Mlinarich, Virginia, Minn., August Spreitzer iz Virginia, Minn.
oai svoje sreče kovač
Nauki u vsakdaije življenje. — Spisal lev. J«ri| Tink.
(Nadaljevanje.)
HRANI, DA BO& ZADOVOLJEN!
življenje dan je, hitrro končujoč,
Poln fctraha, poln nadej in pela
nemira
Ko Širno morje, gnano od zefira.
Drag. Kette.
Zemlja ni naš raj, temveč dolina solz. Marsikateri križ čaka vsakega človeka, in nihče ne mo-si popolnomann »gladiti življenja
to je vsakemu le v veliko škodo. In vsaka potrata, ki gre čez nafie
dohodke, je napačna in grešna. In zakaj se je taka potrata
ugnezdila med nas? Eden izmed glavnih vzrokov je pomanjkanje prave varčnosti. Ko bi se hranilo, bi se ne dajal denar za ničvredne reči in potrate; ljudje bi bili potem zadovoljni, k%r bi bolj pri-prosto živeli, ob enem pa srečnejši, ker hi si kaj prihranili. V nekem mestu na Francoskem pot ^Mnogo iudega pa še"po-~| skleniJ° 20 plemenitih gospa,
vzroČimo dostikrat tudi sami, ker nočemo poslušati glasu svoje vere, vesti in pameti. K časni sreči je neobhodno potrebno zadovolj-nofet. Te lastnosti mnogo ljudi dandanes ne pozna, ali noče po -znati, in zato tudi ne poznajo prave sreče. Bogastvo in premoženje še ni vse; v palačah bogatinov je mnogokrat manj srčnega veselja, kakor v koči ubogega kmeta ali dninarja.
Pravljica ^pripoveduje: Perzijski šah je zbolel. Zdravniki so mu svetovali naj si poišče srajco srečnega človeka ter jo obleče, potem bo zdrav. A srečnega človeka ni bilo niti na njegovem dvoru, niti v bogatem mestu in tudi
da se hočejo čisto priprosto cfola-čiti; in prihranile so si 80 do 100 tisoč frankov na leto, katere so prinesle škofu za dobrodelne namene. Naj bi pač našle več posne-malk tudi med priprostim ljudstvom, kjer se žal le prepogosto -■m a uresničuje izrek:
Ves teden brez moke in mleka,
V nedeljo pa draga obleka!
Nezadovoljnost je mnogokrat vzrok, da človek ne more nikoli priti do mirnega in srečnega uživanja tega, kar mu nudi zemlja, ali kar si prideluje s trudom svoje glave in roik. Nezadovoljnež je nehvaležen do Boga in ljudi. Vse mu je premalo, vsak zaslužek preboren in nezadovoljen je s
daleč naokoli ne. Po dolgem iska-; človeštvom in sam s seboj. Res, nju pnde sel v neko samotno do-|da ima ^lovek ,pravico do p0_
lino. Tam najde fanta pastirja,! št enega življenja zase in za svoj-ki je ležal v travi ter veselo igral ce. in tajiti se tudi „e d4> da ^
na svojo piščalko. Sel se z njim naše dmžbinske razmere v marsi-pogovarja ter zve, da je fant po- £em take> da se 0 zadovoljnosti olndnia srečen, Ko je pa zahte- ne ,more g0voriti, ker se nekater-val od njega srajco, se je poka -, ni,kom delajo velike krivice. Zato
zalo, da je fant — ni imel!
Neki mož pravi: "Pravo bogastvo je, da malo potrebuješ!" — Ravno velike potrebe, ki niso nikakor pametne ali opravičene, so vzrok, da ni sreče, ker jim človek ne more ustreči, in v tem slučaju je nezadovoljen in srečen. Pred vtem velja: Bodite v vseh potrebah kolikor mogoče priprosti, in s tem si veliko prihranite; to pa
Čast našim vrlim slovenskim nas stori zopet zadovoljne in sre-fantom iz rudarskega okrožja v ene!
Minnesoti!	j ysak stan ima sicer svoje p0_
tiebe in svoje posebnosti. Zato se Ce prihaja pred kosilom pnjc- pa ne prile^a vsem in pa_
feh vonj jedil, je to znamenje do- -llietll0 je> se ^ak stan drži te-
mače sreče i nzadovoljnostu gfJ> kar T1jcmu naj,bolj prikla-
! dno in kar so od nekdaj spoznali
Največja napaka pri nekaterih j ženskah je ta, ker preveč rade verujejo in zaupajo — moškim.
PREKLIC.
Podpisana s tem preklicujeva vse, kar sva govorila in storila v nepremišljenosti napram društvu in K. S. K. Jednoti. Najun namen nikakor ni bil s tem komu kaj škodovati.
Chicago, 111. 24. novembra 1917.
John Verbiščar, Margareta Verbiščar,
člana dr. sv. Štefana, št. 1. K. S. K. J. Priča: John Zvezicli.
(Advertisement)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tem naznanjam v svojem imenu in imenu svoje hčere in sina prežalostno ves, da je dne 8. oktobra 1917 umrl nepozabni moj soprog, ozir. oče g.
r	John Hribar
katerega smo položili dne 10. okt. k večnemu počitku. Pokojnik je bil član draštva sv: Jožefa štev. 2 K. S. K. I.
S tem se tudi iskreno zahvaljujem dični K. S. K. J. za točno izplačilo posmrtnine in cenj. društvu sv. Jožefa za darovani krasni venec. Hvala tudi vsem onim dru-štvenikom, ki so pokojnika obiskovali v bolezni in smrti, osobito hvala onim ki so ga čuvali ob mrtvaškem odru; posebno lepo se pa še zahvaljujem Rev. John Plev-niku in Rev. Plazniku ;pogrebniku in vsem pogrebcem, ki so se pokojnikovega pogreba udeležili. Bog Vam plačaj!
Nepozabnega pokoj, moža pa priporočam v molitev in blag spomin. Naj v miru počiva in sveti mu naj večna luč.
Žalujoči ostali:	*
Marija Hribar, vdova, Klara Bleiss, hči, John Urbančič, sin.
Joliet, HI. dne 23. nov. 1917.
za prav. Dandanes je trefoa razne stanove, posebno kmetski in delavski stan, opominjati, naj se drže starih, dobrih običajev, noš, šeg in naj ne škilijo po nespametnih, potratnih novotarijah. Koliko hi se prihranilo n. pr. samo pri obleki, ko bi se ljudje držali narodnih noš! In kako lepo kinča mladeniča in deklico, moža in ženo priprosta, snažna obleka! Prava šema je pa, kdor je pol v go -sposki in pol v kmetski obleki. In k temu mora biti obleka še draga. Stare kmetice so nosile klobuke iz trpežne klobučevine do dvajset let; zdaj so v "modi" dragi slamniki, ki vzdrže komaj leto dni — in tako je tudi pri drugi obleki. Kako lepo govori sv. apostol že -nam in devicam: "Ravno tako naj se zaljšajo tudi žene v poštenem oblačilu s sramežljivostjo in vzdržljivostjo, in ne s pletenimi lasmi ali z zlatom ali z biseri ali z drugim oblačilom, ampak kakor se ženam spodobi, katere kažejo pobožnost z doibrimi deli!" (I. Tim. 2, 9, 10.). "Njih lepoti j a ne hodi zunanja v pletenih laseh ali v obložen j a z zlatom ali v. izbirčni obleki; ampak skriti človek srca, v nestrohljivosti mirnega in krotkega duha, »kateri je bogat pred božjim obličjem." (I. Petr. 3, 3. 4.). Žal, da mnoge ženske ne ravnajo po teh lepih besedah', temveč le kakor poje pesnik:
Ženska, taka ali taka, Zala hoče biti vaaka; Vtakne rada kaj si v lase, Ali kaj obesi nase.
Seveda veljajo ravno.o takih nespametnih ženskah besede istega pesnika Stritarja:
Ne grajaj mi žen,' da se dičijo rade, Da ?e lepotičijo stare in mlade, Ravnajo ta!ko, ker dobro znajo, Da same na sebi le malo veljajo.
Prav je, da se. ne ustavljamo pametnemu napredku, kateri člo veku res služi v korist; tudi ne zagovarjam nemarne nesnage po hišah, stanovanjih, obleki itd., ki !se nikakor ne spodobi človeku, a 1 nespametne, abotne potrate nika-:kor ne moremo zagovarjati, ker
so tudi stavke ali štrajki opravičeni, ako imajo pravično podlago: "Stavka je podobna vojski," pravi angleški kardinal Manning; "ako se začne iz pravičnega vzroka, se ne more tajiti njena pravičnost; ona je blagodejna spona, katera ukroti despotizem kapitala, in edino sredstvo, katero služi delavcu".
A res je tudi da ima mnogo ljudi prav dober zaslužek, kateri bi popolnoma zadostoval za živ -ljenje, prikladno njih stanu. In vendar so nezadovoljni ter izku-šajo porušiti sedanji red. Takih nezadovoljnežev štejemo na tisoče in tisoče; tudi med našim slovenskim narodom se je seme te kuge vsejalo in kali v mnogih krajih prav bujno. O varčnosti pri teh ljudeh sko'ro ne smeš govoriti, ajkoravno delajo s svoiim zaslužkom včasih prav po ne&o-veško in bi lahko kaj imeli, če bi le vse obračali pametno ter he imeli vedno novih, nenasitljivih potrebščin. Pripoznamo pa, da so mnoge zahteve ravno delavskega ljudstva opravičene, a tir, po katerem hočejo priti do izboljšanja svojih razmer, je povsem krivičen in napačen.- Že imenovani kardinal Manning pravi: "Gotovo je, da si svet sam ne more pomagati; še gotovejše je, da socializem ne more odstraniti naše bede, ker odstranjuje najvišje nrav-ne postave in je zato sam največja beda za človeštvo."
Poglejmo si nekoliko te ljudi, katere prav izvrstno opisuje nemški pisatelj Fr. Wetri: "Nezadovoljni ljudje so, ki pogostoma niso nič in ničesar nimajo, kakor prazne žepe, veliko žejo, predrzen obraz in velika usta. Radi bi pa kaj postali in si kaj pridobili. Zato šuntajo in ščuvajo mirile, po -št ene delavce zoper bogatine in premožnike, zoper duhovno in posvetno gosposko; ubogim delavcem svetujejo, naj zapodijo iz dežele ali naj umorijo vse premožne ljudi. In če je vse pometeno, potem se hočejo ti ljubi, žlahtni prijatelji ljudstva — in prijatelji ljudstva morajo gotovo biti, ker to sami tolikokrat povdarjajo — vsesti na prazne stole ter postati predsedniki ali kaj sličneiga; — denar, kateri je poštena lastnina drugih ljudi, bodo vtaknili v svoje žepe, debro živeli in odpočili od svojih junaških činov, katere so izvršili v prid ljudstva. Mnogi so popolnoma neverni: Človeku vzamejo upanje do nehes ter mu obljubijo raj na svetu ,pa mu ne dajo niti enega, niti drugega.'' (Dalje prihodnjič.)
Ameriško ljudstvo ima vsako leto nad 200 milijonov dolarjev Ikode,. ali izgube, povzročene vsled bolezni in ponesre&b. To o-gronvno šk6do bi se z bolj previdnim ravnanjem lahko dosti o-mejilo.
Katoliške Jednote t Združenih črivnh
1951
'22nd Place
Uredništvo in upravništvo:
Chicago, m
Telefon: Canal 2487.
Naročnina:	..
:::::::::::::::
Za inozemstvo VI*!.! V.! V ! V: '. i! ! V ..... ^ • •' • • • 1<60
OFFICIAL ORGAN
of the	• • -
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA_

Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United * States of America. ._„
1961 West 22nd Place,
OFFIC& Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
For Members, per year.
For Nonmembers......
For Foreign Countries . .
v svoji Morda še celo državljan niste in se i ogrevate za "blaženo" Avstrijo? Bodite v sedanjih resnih časih zelo previdni, ,da se vam ne pripeti kaj neljubega.
Mislimo, da vam bodo te vrstkje zadostovale v odgovor našega gl. tajnika. Odgovor smo sestavili po vaši želji, kolikor smo ga najbolj dobro zamogli v nadi, da ne boste nikdar več črhijili kake besedice o Patrijotičnem skladu K. a K. J.
Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote
Subscription rate:	g()
............................... i!oo
•••••••••••

......
1.50
»31
Ustnica uredništva.
Gotovo želijo ona društva, ki so se dosedaj že prijavila za novi central, bolniški oddelek, da bi se uradnim potom objavilo in razglasilo pravila in določbe za ta novi oddelek.
Vsem onim društvom, tako tudi vsem drugim društvom naznanjajo a tem, da so označena pravila le sestavljena in jih bomo priobčili v prihodnji (48.) številki.
V to svrho imenovani odbor je dovršil svoje delo dne 21. in 22. t. m. Pravila imata sedaj sobr. gl. predsednik in gl. tajnik v rokah, da jih pregledata in potrdita.
Ona društva, ki bodo imela še te^om decembra glavne letne seje in ki se zanimajo za central, boln. oddelek,bodo imela torej lepo priliko razmotrivati in glasovati za ta oddelek, ker jim bodo že znana tozadevna pravila.
Ustnica npravnlštva.
S tem prosimo člana Martin Žlo-gar, ki stanuje v nekem mestu na 523 Crescent St., da naj nam naznani ludi mesto, ali pošto in številko društva, h katerem spada.
Slučajno smo zavrgli njegovo kuverto, v kateri je nam dne 19-t. m. poslal pismeno pritožbo, da ne dobiva redno lista. V pismu pa hi. nič označeno, v katerem mestu da živi.
• Ker je zadnji čas nekaterim na-rodnikom-nečlanom potekla naročnina na naš list, prosimo s tem ttQudno vse dotičnike, da naj blagovolijo naročnino obnoviti. Po-tejtofli opominov ne bomo razpošiljati vsled postnih stroškov. Kdor torej ne bo obnovil naročnina tokom 2 tednov, mn bomo list vstavili
, Zaeno povdarjamo, da velja za i j naročnina našega lista za $1.50 na leto, kakor je bilo sklenjeno na zadnji konvenciji.
Blagovolite torej cen j. naročni-lri(ice) nečlani (ice) to vpoštevati
Članu P. N. v Pbgh. Pa. i v odgovor. • I
Te dni smo prejeli od člana V. N. »padajočega k nekemu društvu naie Jednote v Pittsburgh, Pa., zelo obširno pismo, v katerem se bridko pritožuje zaradi ustanovitve Patrijotičnega skkda pri naii Jednoti. Tega pisma ne bomo tukaj dobesedno priobčili, ker je pisano bolj v surovem tonu, v mešani slovenčini in hrvaščini. Posneli bomo le glavno jedro in glavne točke iz pisma tega nepa trijotičnega Člana, ki se izmed Vmh 13,000 članov naše Jednote prvi pritožuje, ker bo moral plačevati po Novem letu 10c v Paifri-jotični sklad.
\..... •• * 1 ' h
Dotičnik sicer trdi, da je. pred par te4ni čital v našem listu, da bo moral vsak elan in članica K. S. K. J. po 1. jan. 1918 plačevati 10c za one člane, ki so odšli k voja-i kom. Pri tem trdi, da to ni umest no, ker itak vsak član-vojak plačuje redno svoj asesment tako, kot drugi član in da mi, gl. odbor, ozir. K. S. K. J. pri teh članih ne bomo ničesar izgubili, zato ker so pri vojakih??
Čeravno je ta član res prečital tozadevno točko v konvenčnem zapisniku, vendar one znane resolucije ni do dobra razumel, druge-2e bi se ne pritoževal zaradi tega. . Brat P. N. naj še enkrat pazno
Lahko bo uvidel, da se zelo moti. Člani-vojaki spadajoči k naši Jednoti so opravičeni samo do polovične posmrtnine in morajo res plačevati poln asesment kot mi, ki nismo v vojaški službi. Ali ni to velika požrtvovalnost vsakega člana-vojaka ? Šel se je branit v vojno za našo novo domovino, — plačevati bo moral redni Jed. asesment kot mi ,ki smo lepo doma na varnem pri peči, — v slučaju smrti se bo pa izplačalo za njim samo polovico posmrtnine. Kdo ima torej pri tem škodo? Odgovorite brat P. N. Dalje vam brat P. N. svetujemo, da prečit ate še enkrat sklepne vrste resolucije o ustanovitvi Patrijotičnega sklada K. S. K. J. in sicer se iste glase: "Prispevek 10 centov za Patrijo-tičen sklad je le v obrambo, ali pokritje rizika smrti takega člana v vojni."
Če morda tega ne razumete, pa vprašajte kakega drugega, kaj pomenja riziko smrti.--
Dragi sobrat P. N. Vi se hudu-jete na gl. uradnike K. S. K. J./ ker so baje ti naložili ta posebni asesment. Pri tem se zelo motite.
oljarn vse člane .. S. K. Jednote. John Jurečič,
član društva sv. Štefana št. 1.
Tekmovalne razprave.
Chicago, 111
Cenjeni sobrat urednik:—
Ker tudi jaz z veseljem prebiram nam vsem priljubljeno gla silo naše dične K. S. K. Jednote in zraven pridno zasledujem dogodke ki se dogajajo pri raznih društvih in Jednoti, sem se odločil da se udeležim druge tekmo valne točke namreč: za najboljše navodilo, kako je mogoče še ibolj povzdigniti našo vse hvale vred no K. S. K. Jednoto.
Ker se do sedaj za to točko še nikdo ni oglasil, upam da to moje priporočilo ne t>o romalo v uredniški koš. Naj začnem pri prvi točki za procvit in naraščaj naše K. S. K. Jednote; pritem bi jaz apeliral na vse člane, oziroma o^ čote in matere kateri so že člani naše K. S. K. Jednote, da bi vsi kateri imajo otroke dali iste tudi zavarovati pri naši K. S. K. Jednoti, ker s tem bi se mnogo pripomoglo da naraščajo naše slavne K. 8. K. Jednote. Večina članstva ima svoje malčke zavarovane pri raznih zavarovalnih družbah; moje mišljenje je to, zakaj bi bili mi drugim -boljši kakor sami sebi? Saj če smo mi člani naše K. S. K. Jednote, zakaj pa ne bi bilj še naši otroci pri nas, ker če itd storimo, ne koristimo samo Jedi noti, ampak tudi sami sebi, ken mi postajamo vsak dan starejši
lan.
Ta asesment, ki je velevažrtega in
blagega pomena so naložili vsi (in ko otroci dorastejo postanejo
bivši delegatje (106 po številu), ki so zastopali razna društva K. S. K, na z^dryi konvenciji. Naložila ga je iz premišljenosti, bra-toljubnega in domoljubnega nS-mena vsa konvenčna zbornica, ne pa samo glavni cdbor.
Dalje tarnate zaradi'hude današnje draginje, kako vas bo prizadel oni posebni asesmet 10c na mesec ,ali na vsake^ dni en (1) cent? Da boste radi tega gladni? (lačni). Da naj se bojimo Boga, ker slabo gospodarimo. — Da jc naša Jednota dovolj bogata, da ji ni treba toliko 'ndvaca" v blagajni? Da vsaki mesec nalagamo večje asesmente? Da naj bi se asesmente znižalo i. t. d., i. t. d.
Dragi sobrat P. N.! Pred vsem in naj prvo vas javno vprašamo sledeče: Kje bi bili rajši, ali na varnem in lia gorkem doma pri svoji družini,( ali pa v nevarnih strelskih jarkih na Francoskem? Kje bi imeli in kje bi nosili bolj zdravo kožo?
Doma zaslužite inoida po $3, $4, $5 dnevno; ubogi vdjak mora pa biti zadovoljen z $30 na mesec. Kje je več svobode? Doma, v civilnem življenju, ali pri vojakih, kjer vlada stroga disciplina? Ali bi hoteli morda vi zamenjati s kakim članom vojakom ? Ali mu niste hvaležni, da je ta vojak prisegel naSi zvednati zastavi, da bo čuval in branil naše pravice, čast, našo novo domovino, naša domov-ja, življenje, družine, otroke i. t. d Pomnite, da gleda sleherni vojak vsako minuto smrti v obraz saj se vendar vrši vojna, kakoršne še ne pomni svetovna zgodovina
Sram vas naj bo pred vsemi drugimi člapi(icami) K. S. K. J., da se že danes bojite za onih bornih in malenkostnih 10 centov, katere boste morali tudi vi plačevati po Novem letu za te naše domoljubne in vrie člane-vojake. Ali boste šli morda beračit za ono desetico, če jo boste plačali enkrat na mesec v domoljuben namen? Pritrgfcjte si samo en "pajnt" piva ali eno "visko" na dan v celem mesecu, pa bo asesment za patrijotičeri sklad plačan. Zdi se nam, da vi gotovo tudi niste 'darovali še cpnta za ameriški Rdeči križ, ali pa kupili kakega "Liberty" bonda, ker se že danes bojite plačevati 2 niklja na mesec v Patrijotičen sklad K. S. K. J. Na take 'vrle'!? člane pa nikakor ne more biti po-
Aurora, I1L Da bi# Jednota napredovala, to si ieli vsak posamezni dlan in čla-namestoj niča. Morda bi se tudi ta ali oni potrudil dn pripomogel k boljšemu čem napredku aH kako? O tem hočem raamotrivati in priporočati k gotovemu napredku v sledečih vrsticah:
bom se lotil vseh pripomočkov, kateri bi bili po mojem mnenju za napredek Jednote, ker Vfejfa da temu ali onemu ne bi bilo povolji, oprijel se bom pa enega, ki je že v teku; a da bi se za tistega več zanimalo in izpopolnilo, — kako bi se dalo Članom in članicam večje veselje za agitacijo istega.
In to, o čemur mislim jaz govoriti so naši potomci, nasledniki naše Jednote, ali otroški oddelek. Bes da je že lepo število mladine v t$m oddelku kar pa nikakor ne zadostuje pri tako številni organizaciji.
(Prvič vzemimo, kako se člani in članice zanimajo, ali agitirajo za taryelevažni oddelek.
Iz lastne skušnje vem, kako je hilo z nabiranjem pri enem izimed društev, Jcatero je pa sedaj eno izmed prvih v tej stvari pri Jednoti, Ko je prišel otroški oddelek v veljavo, ali ko je- glavni tajnik razposlal »prejemnice za otroke, je tudi omenjeno društvo, ki se zanima za vsako napredno stvar, začelo razpravljati o tem koristnem oddelku. Sklenilo se je, da se stori vse potrebno za nabiranje. Najprvo se je oglasil član s 3. Itfcbci.'z opombo, da naj tajnik čaka^ da #e ee kateri drugi žglasi. In stVar se je vlekla; tajnik je o-pominjal na vsaki seji da ima že nekaj otrok priglašenih, da pa čaka da bi se še kateri zglasil, da bi potem skupaj poslal na Jednoto. in tajnik je čakal, in morda čakal čelo leto; z'atem sta se konečno dva uradnika pomenila in šla o-krbg, ter popisovala otroke za dprejeot taktf da jih je bilo še čez !Ž0. Iji kakor sta se izjavila, sta bita povsod lepo sprejeta, in da si Otoata drugi pot zopet toliko do-MtiVče he Več,
' Tortij kaj lahko iz tega posne-hiamo dragi sobratje in sosestre, da je- vse premalo zanimanja, ni pravega veselja ne zadostnega a-gitiranja, kar pa bi vse moralo biti, če bi hoteli doseči število, ka-tefo bi bilo »primerno naši veliki .Jednoti.'
Pa bo ta ali oni rekel: Kakšno
tudi člani Jednote in s tem se ho število članstva dosti povečalo. Marttttoeri mi bo mogoče ugovarjal, da kadar otroci dorastej^ ne bojo hoteli mnogo vedeti o K. S. K. Jednoti, ker večina njihrgovori angleški jezik! ali moje mnenje je drugačno. Vsak dober otrok ko doraste, se bo z veseljfcufc spominjal svojih stariše%*, pa v<} bodo še živi ali mrtvi, da so -biU toliko skrbni, da so ga dali vpisati v našo dično K. S. K. Jednoto in bo z veseljem ostal še nada-.iK>? Stvar jaz tolmačim takole:
šfevflo pa 'bi bilo Jednoti primer-
J L<i.;j _ i__. _ i_____»•__ , _ i__i _
resolucijo, ki je bila spre-IX. seji dne 24. avg. 1917 u na minuli konvenciji, nosna naša Jednota, in čim manj
ljc kot dober član naše Jednote ko prestopi iz otroškega oddelka.
Točka druga je, da bi vsak mož skrbel, da bi bila tudi njeguva žena zavarovana pri naši K. S. K. Jednoti. Večina žena je prH-aznih inšurancih zavarovanih, bolje in naprednejše bi bilo da so iste vpisane v nauo K. »S. K. Jednoto, ker to bi dosti pomagalo za naraščaj in napredek naše K. S. K. Jcdno-te: ce to storimo smo zagotovljeni da bi imeli lahko ob petindvajset letnici tudi pet indvajset tisoč članstva z otroškim oddelkom pri naši K. S. K. Jednoti.
Za tretjo točko bi rad omenil tudi nekaj zaradi enakopravnosti žena, pa ker je bita ta točka že na dnevnem redu na minuli XIIL konvenciji ne moremo o tem dosti razmotrivati, vendar bi pa jaz želel, da bi se to čim preje uresničilo, zakaj če se ženska enako* pravnost pri naši Jednoti čim prej uresniči, bodo žene z veseljem pristopale zraven; pomisliti je da ženske plačajo asesment kot moški, zakaj ne bi imele istih pravic kakor jih imajo možje, ker to bo veliki pripomoček za naraščaj naše K. S. K. Jednote.
S četrto točko hočem omeniti, da je obžalovanja vredno, ker se članstvo KSKJ., tako malo zanima za centralizacijo ibolniške pods, pore. Kakor je že vsakemu znano, je bilo na minuli konvenciji skle-njeno, da kakor hitro se prijavi zadostno število članstva se prične poslovati s centralizacijo boln. podpore, ali kakor se vidi se članstvo le počasi pripravlja za ta prekoristni korak; mnogi se niti ne zavedajo, da bi se s tem jiko mnogo pripomoglo za naraščaj ih napredek naše K. S. K. Jednote. Ajpeliram torej na članstvo, da u-pošteva te moje točke. Deliijmo skupno z roko v roki za napredek in procvit naše dobre matere K. S. K. Jednote.	*
društvo h kateremu jaz spadam šteje 60 do 70 članov in članic pri katerem je v pisanih 26. otrok in sem gotov da bi se z malim tru-;dom še enkrat toliko dobilo. Torej 65 članov in članic z oOtimi o-tft>ci, skoraj toliko kot društvo samo.
Sedaj pa vzemimo Jednoto s 13. 000 člani in članicami; torej Vzemimo polovico 6.500, kar bi se po mojem mnenju z dobro agitacijo prav lahko doseglo.
Ali si more kateri sobrat ali «0sestra želeti lepšega napredka kakor bi bilo to, ko bi se pomnožilo otroški oddelek na tako visoko število. Pomislite, da bi to bili v 15 letih skoraj vsi člani in članice Jednote.
Jedro naše Jednote je naša de-"sa ali otroški oddelek; torej: tega moramo1 gojiti in negovati, ker zadostno število otrok bo napredek Jednote.
*Torej; kakor sem že rekel, sedanje število otrok pri K. S. K. J. ne zadostuje, to se mora povišati in to bi se lahok storilo z večjim zanimanjem in pridno agitacijo.
In sedaj kako bi se člane in članice vzdramilo za agitacijo tako važnega oddelka? Da bi postalo zanimanje tem večje* naj bi razpisšl in določil glavni odbor npkaj nagrad za dotična društva katera bi nabrala največ otrok. In ker so pri tem všteti otroci samo članov in članic, bi se moralo nagrade razdeliti tako* da ne bi bila manjša društva prizadeta.
S tem bi se pripravilo^ilane in čjanice do večjega zanimanja in veselja za ta važni oddelek.
fi, tem upam da, bi se doseglo veliko števil? otrok, ker bi se člani in Ranice zanimali za agitacijo. In na^i čislani K. S. K. J., pa bi bil. zagotovljen velik napredek in lepa bodočnost. !r/ w ot? >fj r ■ * trsak Gorenc ičlan društva št. 11.
Jutri, v četrtek, dne. 29. t. m. bomo ofettajili zopet zelo pomembni ameriški postavni praznik, na-zivan "^ahvalrfi dan".
Razmere časa in svetovna politika je nanesla tako, da se bomo že v četrtič s posebnimi občutki spominjali Zahvalnega dneva, odkar jetisibruhnila.sedanja, krvava svetovna vojna. Že ime tega prazrj nika nas opominja, da se moramo ta dan pred vsem zahvaliti v&emtčj gočnemu Uogu za vse, prejele df-rove in dobrote tekom minulega leta; da nas je božja Previdnost ohranila še zdrave in da nas jo varovala vsega, zlega in hudega. Zaeno se,moramo pa tadan obračati proti nebu še za nadaljno božjo pomoč, varstvo, zaščito in blagoslov, osobito v današnjih resnih časih. Prosimo kralja nebes in zemlje, kralja miru in sprave, da bi podelil ameriški armadi v vojfii svoj blagoslev, da bi se naši vrli fantje in možje kmalu vrnili zma-gonosno domov, in da bi kmalu zavladala po celem širnem svetu : enakopravnost, pravica in medsebojna sloga.
Že star običaj je, da izda predsednik Združenih držav povodom Zahvalnega dne vsako leto primer no proklamacijo na ljudstvo, s katero opominja vse stanovnike, ali državljane, da naj ta dan na primeren način . praznujejo. Še nikda^ v zgodovini Združenih držav še ni izdal kak predsednik tako lepe in pomembne tozadevne proklamacije, kakor je storil baš to leto predsednik Woodrow Wilson.
Da bodo penj. Čitatelji lahko spoznali in uvideli globoke in srčne izraze našega predsednika ki se v sedanjih hudih časih za upno obrača na božjo pomoč, prinašamo na tem mestu dobesedno njegovo proklamacijo povodom praznovanja letošnjega Zahvalnega dne. Ista se glasi sledeče:
"Dolgo je bil častit običaj našega ljudstva, obrniti se v sado nosni jeseni vsakega leta v sla vit vi in zahvali do vsemogočnega Boga za njegove mnogotere blago-dare in milosti, izkazane na^n kot narodu. Temu običaju lahko sledimo celo sedaj, sredi i^aldigrfe sveta, pretresenega po vbjni in neizmerni nesreči, sredi žalosti in velike nevarnosti, kajti celo sredi temote, ki se je zgrnila okrog nas, lahko vidimo velike blago dare, ki nam jih je dodelil Bog, blagodare, ki so boljši nego zgolj mir duha in blagostanje podjetja.
Dana nam je bila priložnost, služiti človeštvu, kakor smo ne kdaj samim sebi na veliki dan našega jiroglašenja neodvisnosti, ko smo dvignili orožje proti trino-štvu, katero je ogrožalo gospodarja in poniževalo ljudi vsepovsod, in združili smo se z drugimi svo hodnimi narodi v zahtevi, da dobe vsi narodi na svetu to, kar sirto' tedaj zahtevali in dobili za nas same.	<
Na ta dan razodetja naše dolžnosti, da branimo ne le naše lastne pravice kot naroda, marveč da branimo tudi pravice svobodnih ljudi po vsem svetu, nam je bil v polni in navdušujoči meri za-* jamčen sklep in duh zedinjenega nastopa. Združili smo se v enem duhu in namenu. Nova moč skupnega posveta in skupnega dejanja se je razodela v nas.
Posebno moramo zahvaliti Boga, da v takšnih okoliščinah, sredi največjega podjetja, ki se ga je kdaj lotil človeški duh, imamo. le pametno in umno gospodarimo, v izobilju vsega, s čimer lahko zalagamo potrebe tistih, ki so združeni z nami, in naše lastne. Nova luč .sveti okrog nas. Velike dolžnosti dneva vzbujajo novega in večjega narodnega duha v nas. Nikdar več ne bomo razdeljeni ali se čuditi, iz kakšne tvarine smo narejeni.
zdrži svojih navadnih opravil ter v svojih domih in prostorih bogoslužja' zahvali Boga, velikega -vladarja narodov.
V potrdilo tega sem se spodaj lastnoročno podpisal in se dal pritisniti pečat 'Združeftih Držav.
'Dano v District-u of Columbia dne 7. novembra v letu našega Gospoda tisočdevetstosedemnaj-tem in neodvisnosti Združenih Držav ameriških stOdvainštiride-setem*^ I y	Woodrow Wilson."
Po predsedniku: Robert Lansing, državni tajnik.
* •
jUiysses S. Grant
Bivši predsednik Združenih držav in slavni vojskovodja. Njemu v počast se imenuje veliko vojaško taborišče "Camp Grant" v Rock-■ V i ford, m. r 4
Ker je bife zadnji čas odpoklicanih več naših slovenskih fantov in tudi Članov K. S. K. J. k vojakom, ki taborijo v Camp Grant, Rock-ford, Ll. hočemo s temi vrsticami bo1 j ob kratkem opisati življenje in delovanje onega slavnega moža, ki nosi ime tega taborišča.
Kakor znano, je bil Ulysses S. Grant rojen dne 27. aprila 1. 1822 v Point Pleasant, Ohio^ kjer je i-mel njegov oče usnjarno. Izmed šestero Grantovih sinov je bil Ulv-sses • najstarejši, ter je mpral v svojih deških letih pomagati očetu pri delu. Usnjarstvo pa nikakor ni veselilo mladega Ulyssesa, ker je že od nekdaj želel postati vojak. Vsled tega so ga poslali v znano vojaško akademijo v West Point, kjer je z izvrstnim vspehom graduiral 1. 1843. Bil je izboren strelec, telovadec in jahač.
Za časa mehikanske vojne se je boril Ulysses Grant že kot častnik pod poveljnikom Taylorjem in Winfield Scott-om. Osobito se je hrabro odlikoval v spopadih pri Vera Cruz in pri zavzetju Mexico City; že tedaj je bil imenovan nadporočnikom pri nekem kava-lerijskem oddelku.
Ko je mehikanska vojna pojenjala, ni bilo za nadporočnika U-lysses Granta več pravega veselja v mirnem času, osobito tedaj,;, ko se je poda) na neko farmo., O tem je pisal njegov oče nekemu svojemu prijatelju sledeče:
"Ker se Ulyssesu ni posrečilo poskus na neki farmi, je prišel k meni iskat pomoči in nasveta. Jaz sem mu svetoval, da naj se poda k bratu Simpsonu v Galeno, 111., ki je imel ondi veliko trgovino in da naj ostane ondi toliko časa, da se zopet razmere zanj zboljšajo. Brat Simpson mu je menda obljubil $800.— letne plače kot trgovskemu pomočniku v svoji prodajalni."
Kmalu zatem sc je Ulyssesu Grant zopet izpolnila želja, da so ga odpoklicali v armado, ko je izbruhnila na jugu državljanska vojna. Pri tej priliki se je Grant zopet odlikoval kot hraber častnik osobito pri Vicksburgu, kjer jc dosegel že višjo Častniško, ozir poveljniško šaržo. ' Vsled padca mesta Vicksburg, je G rant o vo ime kmalu zaslovelo širom domovine.
L. 1864 je bil Ulysses Grant že vrhovni poveljnik Unijske armade, v znani civilni ameriški vojni; Grant je bil 1. 1865 zmagalec v tej vojni, dasiravno je bilo pred njim že kak ducat drugih poveljnikov. V priznanje in zalivalo za^ to, ga je ameriško ljudstvo izvolilo 1. 1868 osemnajstim predsednikom Združenih držav in zopet leta 1872.
Ulysses S. Grant je umrl dne 27. julija 1885, star 64 let. Čast in slava bodi njegovemu spominu. Čast in priznanje pa tudi vsem našim slovenskim in drugim vojakom v taborišču Camp Grant, ki so se odzvali klicu naše mogočne in ljubljene nove domovine!
In ko pa izrekamo zahvalo za te stvari, prosimo tudi vsemogočnega Boga, da bi se vsej ponižnosti diiha vedno ozirali vanj za vodftvo; da ostanemo stanovitni v dahli m namenu službe- da ift njegovi milost vodila našega duha in jačila naše roke; in da bi v njegovem primernem času svobodo in varnost in mir in tovarištvo skupne pravičnosti imeli zajamčene vsi narodi na zemlji. •
Zatorej jaz, Woodrow Wilson, predsednik Združenih Držav ameriških, s tem določam četrtek, 29. dan novembra t. 1., kot dan zahvale in molitve ter vabim ljudstvo po vsej deželi, da se tega dne
Praktično.
Študent (prijatelju, ki ga je stražnik spremil domOv): Ali mu ne daš za toliko prijaznost nobene napitnine?
. Prijatelj:. Ne, veš, ja<z sem pri njem aboitiran in nnu dajem na -pitnino mesečno naknadno.
Zdrave ribe.
Bolnik: Ali so ribe zdrave ?
Zdravnik: Jaz še nisem nobene zdravil. -	....
V Zapadni Avstraliji je naraste! pridelek pšenice tekom zadnjih 10 let z 77 tisOč na 3 milijone bušljev.

...........ill III! Mil MMIt I H.............
t. aprila ISM. tnkorporirana v JoHatn,
GLAVNI URAD« JOLIET, ILL. -.	»j ■ ^slafan 104ft • .zw;	•
od ustanovitve do 1. novembra 1W7 »kupna izplačana podpora
• $uti7Si79
GLAVNI URADNIKI: Predae4nilt: Paul Schneller, €202 St Oak A*., Cleveland, OMe. I. Podpredsednik: Joseph »ter, 806 N. Chicago St, Joliet, DL n. Podpredsednik Anton Gfdfoa, 6127 St. Clair Aro., Cleveland. Ohio. Glavni tajnik: JodpZalar, U04 N. Chicago St., Joliot, BL Pomožni tajnik: Josip Renu, Ž327 Putnam Ave., Brooklyn, N. T. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliot, I1L Duhovni vodja: Rov. Jak. Cerne, 820 Now Jersey Ave., Sheboygsn, Wit. Pooblaščenec: Martin Mahi«, box 637, Forest City, Pa. Vrhovni sdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., JolUt, UL
Mi	NADXOBNIKI:	■
Josip Dun da, 704 Raynor Ave., Joliot, UL Geo. Thomas, 004 East B fit, Pueblo, Cole. ■ John Povpha, Sli - S. Ave., Bobbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 MarheUk. Wauk*a». UL Frank Fran«ič, 420 — 4. Ave.. Milwaukee. Wis.
POROTNI ODBOR: Wheel Inker, «14 E. tl St, Anaconda, Mont ... Geo. Flajnik, 4413 Bntler St., Pittsburgh, Pa. Anton Grsgorich, 2112 W. 23. 8t> Chicago, 111. -it	PRAVNI ODBOR:
Joseph Ross, 6019 Bonne Ave., N. E., Cleveland, Ohio. John De&naa, P. O. Forest City, Pa-; Frank Plemal, Bock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1961 W. 22nd Place, Chicago, W.
Telefon pisarna: Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal 6306.
Van pisma in danarn« sadova, tikajoč« se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Jolist, 111., dopise, društvene vesti, rasna naznanila, oglase h» naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 196J W. 22nd PL, Chisago, PL •; .
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. 8. K. J.
Na podlagi pravil vršiti se imajo volitve društvenih uTadnikou in uradnic pri sejah tekom meseoa decembra. Vsled tega se službenim potom opozarja vsa cenjena društva K. B. K. Jednote, da to pravilo vpoitevajo in izvolijo društvene odbornike in odbornice pri se-jah decembra meseca.
Z razpisom mesečnih asesmentov za mesec december odposlal sem na vsa krajevna društva listine "Imena uradnikov". Društveni tajniki in tajnice so naprošeni(e), da na teh listinah označijo imena novoizvoljenih uradnikov in uradnic, njih natančrfe naslove, številko pošt pega predala, ali .eeste in hišno števifko. Takoj po izvolitvi od-nomikov. naj se izpopolni oba lista in odpošlje enapi na glavni urad, drugega pa na apravništvo Jednotinega Glasila. ; \
Ker no volitve društvenih odbornikov in odbornic. zelo važnega pomena, radi tega priporočam'ceAjenini članom'in članicam, da vpoitevajo uradno naznanilo in našvetljrata glavnega predsednika Jed-r.ote, priobčenega v zadnji številki Jednotinega Glasila. *,/'■
Razvoj in napredek vsakega podjetja je odvisen od gospodarstva. Če je gospodarstvo dobro in pravilno, je obstanek podjetju zagotovljen; če je pa gospodarstvo slabo, podjetje prej ali slej razpade in gre na boben. Utotako je z društvi. Ce ima društvo dobre, marljive in razumne gospodarje, tako društvo napreduje, v nasprotnem slučaju pa gre rakovo pot. In ker so društveni gospodarji od leta do leta uradnikf(ice) društev, radi tega je dolžnost vsakega člana in članice, da si izvoli uradnikom take osebe, ki so vešče društvenega poslovanja, ki se zavedajo svojih dolžnosti. kot ut-adniki oziroma uradnice društev, in ki so zmožni nepristransko opravljati društvene posle. Pri yolitvi uradnikov(ic) se; ne sme gledati na prijateljstvo ali sorodstvo. Vpoštevati je treba zmožnost in marljivost kandidata. Radi tega je treba biti pri izbiranju ali izvolitvi uradnikov (fc) popolnoma nepristranski, ,in naj se izvoli najboljše moči društvenim gospodarjem za leto 191$. : i
Biti uradnikom društva, ni .ravno prijetno in lahko delo. Uradniki društev so oskrbniki in gospodarji društva za dobo časa, ki so izvoljeni. Njih dolžnost je oskrbovati društvo in gledati, da isto napreduje. Gledati in paziti morajo, da se ne dela nemir ali prepir med članstvom itd. Uradniki(ice) društev imajo torej veliko odgovornost na svojih ramah. Odgovorni so za avoje poslovanje društvenim članom in članicam ter K. S. K. Jednoti. Ni torej dovolj, da se izvoli uradnika(ico) samota noei čast ali "štorno", treba je, da se izvoli v odbor člane(ice), ki so zmočni(e) voditi in opravljati društvene poele v smislu predpisov in zakonov v korist in napredek društva in Jednote.
In ker vem, de je pri krajevnih društvih K. S. K* Jednote lahko dobiti dobrih, marljivih in delujočih moči, radi tega sem uverjen, da bode cenjeno članstvo vpoštevalo poziv in naznanilo brata glavnega predsednika Jednote, ter izvolilo voditeljem in gospodarjem društev osebe, ki bodo tudi v bodoče delale za procvit in napredek društev in Jednote.	Iv ;•

04)0 John Bučar, star 42 let, član društva sv. Joiefa št. 2, Joliet, IU., umrl 21. julija 1917. Vzrok smrti: Bolezen na želodcu. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 4. januarja 1904. R. 29. 3652 Polonija Dola«, etara 35 let, članica društva sv. Jožefa štev. 2, Joliet, Hi., umrla 30. oktobra 1917. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 18. junija 1908. R. 06.
510 Josip Dobavo, star 59 let, član društva sv. Družine št. 5. La Salle. Dl., umrl 18. oktobra 19(17. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 10. jan. 1887. R. 37. 2912 John Tomac, star 38. let, član društva sv. Frančiška Sal. št. 29, Joliet, 111., umri 30. oktobra 19(17. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1,000.00. (Pristopil k Jednoti 24. junije 1901. R. 22 18843 Mihael Bajni*, star 34 let, član društva Marije Device št. 33, Pittsburgh, Pa., umrl 1. septembra 1917. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 13. jan. 1913. R. 29. 205ir Jurij Staudohar, star 22 let, član društva sv. Petra in Pavla št. 38, Kansas City, Ksns., umrl 15. oktobra 1917. Vzrok smrti: Ubit v jami. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti dne 2. septembra 1914. R. 19.	#
2046 Daniel Stua, star 38 let, član društva Vit. sv. Florijana Št. 44, So. Chicago, 111., umrl 6. novembra 1917. Varok smrti: Splošna telesna mrtvoudnost. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 2. september 19GQ. E. 21. ■
Imena poškodovanih ki operiranih članov in članic.
21554 Martin Košir, član društva sv. Štefana št. 1, Chicago, ni., operiran 20. avgusta 1917. Opravičen do podpore $50.00.
12862 John Štefanioh, Član društva sv. Štefana št, 1, Chicago, 111., operiran 2. oktobra 1917. Opravičen do podpore $50.00.
18745 Ivan Koretič, Član društva sv. Joiefa št. 55, Crested Butte, Colo., operiran 22. septembra 1917. Opravičen do podpore $50.
8707 Anton Zupančič, član društva sv. Lovrenc* št. 63, Cleveland, Ohio, operiran 27. septembra 1917. . Opravičen do podpore $50
6257 Louise Likovioh, članica druMva Marije Čistega Spočetja št. 80, , So. Chicago, 111., operirana 13. oktobra 1917. Opravičena do podpore $50.00.
377 Math. Troje, član društva sv. Jožefa št. 112, Ely, Minn., poškodovan 15. junija 1917. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo levega očesa.
• ' "	Josip Zalar, glavni tajnik.
Glavni urad, 22. nov. 1917.
Poglavitne zapovedi mohamedanske vere.
(Spisal O. A. C.)

K sklepu želim vsem krajevnim društvom najboljšega uspeha
pri volitvah uradnikov, ter ostajam
z bratskim pozdravom Vam udani
Josip Zalar, glavni tajnik.
Joliet, III., 23. nov. 1917.
Običajno se zahteva vsako leto, Ba društveni tajniki (ice) pošljejo imenik članov in članic na glatni urad v pregled in popravek. Radi tega sem raaposlal na vse tajnike(ice) krajevnih društev v to potrebne pole "Imenik članov in članic," ter prosim, da društveni tajniki (ice) iapišejo imena članov in članic na poslane pole in mi iste pošljejo v korekturo ali popravo.	^
Društveni tajniki(ice), ki so pazno in točno vknjiževali vse pre-roembe tekom leta, in ki so gotovi, da se število članstva s4rUij* z razporedbo mesečnih a&esmentov, ne rabijo pošiljati imenika v pregled. Tajniki (ice) takih društev lahko pošljejo samo uradno potrdilo, da se razporedba članstva njihovega društva strinja in vjema 2 razporedbo razpisov. Društva pa, ki niso gotova in nimajo pravilno razdeljenih in vknjiženih članov, se pa prosijo, da mi pošljejo imenike kakor hitro mogoče v popravek.
Pri tem pa opozarjam-in prosim društvene tajnike(ice), da izpišejo člane po starostnih razredih, to se pravi, enega in istega razreda skupaj in ne vse zmešano1, kakor je bilo od nekaterih društev navada
v preteklosti.
Upajoč, da se bo to vpo&evalo
sem z bratskim pozdrsvom ^	---------r, glavni tajnik.
Turške vere, ki jo nsvsdno imenujemo mohamedsnsko ali islamsko, je okrog 240 miljonOv ljudi.; Vzeta je po večjem iz judo vstva, primešal pa ji je Mohamed (t 632) veliko krščanstva in pa svoje domišljije. "Ali je kak Človek na s vetu, ki ima zdravo pamet, da bi se ne poprijel Abrahamove veret Mi smo si izbrali fta tem svetu za zgled njega, iti na drugem svetu stoji na desnici med pravičnimi." Tako govori Mkoran", mohamedansko sveto pismo. (Pogl. 2, vrsta 130.) Ob. enem pa koran hvali tudi našega Gospoda Jezusa, šteje ga med velike preroke in ga postavi v druga nebesa; toda veliko višji mu je očak Abraham, ki pri mohame-danih sedi v sedmih nebesih <p. 67). S častjo omenja tndi sv. pismo stare in nove zaveze. "Moka med je poslanec bošji," pravi koran, "in njegovi učenci so silni proti hevernikom, pohlevni pa med seboj. Vidiš jih, kako se priklanjajo v srčni molitvi in se do tal ponižujejo, da si izprosijo milost od Gospoda. Njih predpodo-be so v pentatevhu (v peterih Mojzesovih bukvah) in v evangeliju. To je seme, ki vedno raste in poganja vedno večje kali in je poslednjič steblo, ki se šibi od teže klasa, tako da se ga kmetov* lee veseli in nevernik zavida" (p. 48). Iz te primere se sposna, da je Mohamed imel svojo vero kot izpopolnitev judovske in krščanske, kot vrhunec popolnosti.
"V čem pa obstoji mohame-danska vera!" Tako je vprašal Mohameda angel Gabrijel; ki se mu je prikazal v podobi beduina, prebivaiea puščave, kakor pripoveduje koran. Prerok mu je odgovoril: "V tem, da spoznavamo, da ni Boga, razen enega samega, in da ni preroka, razen Mohameda. Razen tega pa, da opravljamo molitev ob določenih urah, da delimo miloščino, da se postimo meseca ramazana in da gremo na božjo pot v Meko, če je mogoče." — "Dobro si odgovoril," pohvalil ga je Gabrijel in 'se mu je dal spoznati. To je torej jedro mohamedanske vere in po tem odgovoru prerokovem ima njegova vera pet poglavitnih zapovedi, namreč : 1. Vera v enega samega Boga; 2. molitev; 3. miloščina; 4. post in 5. božja pot v Meko.
Mohamedanska vera ima dva vira, od koder zajema svoje nauke: 1. koran, turško sv. pismo, o katerem prerok uči, da mu je bil od Boga razodet po angelu Gabrijelu in ga je Mohamed polagoma pisal in mu ob raznih prilikah prideval nova poglavja; in pa 2. suna, ustno izročilo, ki so ga njegovi učenci deloma spisali
ob Čara preroka, deloma pa kasneje.
^_
prsdjUsi o praznikih in daritvsh, ki jih mohamedani obhajajo več
med letom in nekateri trajajo po več dni. Toda prazniki in daritve niso strogo zapovedani in se ne obbaja jo povsod enako; tudi hlapčevsko delo ob praznikih ni prepovedano. — Mohamedanski prazniki in daritve najbolj spominjajo na Jude, ki so takoj v začetku v obilnem številu vstopili v prerokovo vero in v njo zanesli praznike in daritve, ki v koranu niso zapovedani. Kot praznik je Mohamed zapovedal samo petek, ki ga tudi sedaj vsi Mohamedani povsod obhajajo.
V Carigradu so najbolj znani sledeči prazniki: 1. Hirkaj šerif, praznik prerokovega plašča, ki se obhaja sredi meseca ramazana. Na ta dan je bila preroku razode-ta prva vrsta korana, kakor poroča ustno izročilo. ■ Na ta dan se turški sultan, naslednik prerokov, poda v velikem spremstvu v staro palačo v Stambul, kjer se Hrani Mohamedov plašč. Sultan počasti in poljubi plašč in ga tndi drugim da poljubiti.
2.'	Bajram ob koncu meseca ra-mazana, ki se obhaja sedem dni. (Na ta praznik si sultan izbe rte vsako leto novo nevesto, ki se i-menuje v turškem jeziku "srečna nebeška rožica".
3.	Kurban bajram, nekaka mohamedanska velika noč. Na ta praznik zakoljejo v vsaki mohamedanski družini ovna ali pa ovco. ' Turški sultan se ta dan poda v svojo poletno palačo ob morju Dolmabačke in v navzočnosti ministrov in svoje družine lastnoročno zakolje ovna.
4.	Praznik obrezovanja, ki se je še pred dvajsetimi leti obhajal
1. Vera v enega samega Boga.
v vsakem poglavju korana, ki ima 140 poglavij, se ponavlja: "Ni ga Boga kakor enega Bame-' ga, in ra*en tega ni drugega Boga .Ta Bog je sam od se*>e in ni bil nikdar rojen. On loči zrno od klasa, jedro od dateljna, smrt od Življenja, svetlobo od.luči in utrjuje zvezde na nebu. On je ustvaril s vet iz. nič,, angele in prvega človeka" (p. 6).
Da bi nauk v enega Boga ostal čjtt, je prerok Mohamed prepovedal slikati Boga in častiti svetinje, in on sam je hotel biti imenovan le prerok božji.
Mohamed uči, : da so dobri ui hudobni angeli, da je človeška duša »eumrjoča in da je posebna in vesoljna sodba. Kakor hitro človeka pokopljejo, prikažeta se mu dva črna angela, Monker in Nakir, ki dušo izprašata o veri v enega Boga in o njegovem življenju. Duše popolnih gredo takoj v nebesa, duše v sveti vojski padlih vojakov so po veri prerokovi mučeniki in se naselijo v grle zelenih ptičev, ki žive o nebeški ro-si, in tam čakajo sodnega dne, duše drugih pa se potikajo v bližini grobov do vstajenja mesa in vesoljne sodbe.
Pred koncem sveta bo prišel na svet Antikrist in za njim Kristus, ki bo sprejel vero prerokovo. Ve so 1 j na sodba bo trajala tisoč ali celo petdeset tisoč let, o čemur se v koranu različno bere (p. 32 in 70). Vsak človek bo posebej sojen in za vsakega bo toliko časa odmerjenega, kolikor ga je treba, da se ena kamela pomolze. Sojeni pa bodo tudi vsi angeli in tudi živali. Posredovalec med Bogom in med ljudmi bo .Mohamed, dobra in slaba dela ljudi bo pa tehtal angel Gabrijel, in sicer tako, da bo ena posoda tehtnice visela nad peklom, druga pa nad paradižem. Jfeto pojdejo vsi ljudje čez most, ki je ožji kakor najtanjši las; pravični bodo srečno prišli črez, hudobni pa bodo ž njega padli v pekel. Takrat se bodo maščevali pravični nad krivičnimi, pa tudi domače živali nad zverinami.
Peklenske kazni bodo večne, toda samo za nevernike, pogubljeni mohamedani .pa bodo s časom očiščeni v peklenskem ognju in rešeni. Med peklom in paradižem bo velikanski zid, vendar 'bodo mogli pravični s pogubljenimi govoriti čez zid.
(Nebeško veselje bo večno in neizmerno, toda tiste mesene vrsta, ki jo je prerok svojim vernim že na tem svetu obilno priporočil in ga tudi sam v polni meri užival; zato pa za ženske v nebesih nima drugega mesta, kot za najnižje poatrežnice in kupljene ženske, Kdo pride v nebesa in kdo v pekel, to je že od vekomaj, odločeno in se ne da izpremeniti.
med katerih ima vsaka moč in ve- •« Ijavo za desetkratno molitev."
Obenem je prerok zapovedal,
da naj njegovi služabniki kličejo vernike k molitvi s človeškim glasom, da se ločijo od kristjanov, ki k molitvi zvone in od judov, ki k molitvi trobijo. Ženskam je prepovedano priti k skupnim molitvam v mošeje.
Mbhamedanska molitev obstoji v kratkih zdihljejih, kakor je prerok priporočil svoji hčeri Fa-timi, ko jo je omežil z najljubšim svojim učencem Alijem. "Reci vsaki dan," ji je rekel, "triintri-desetkrat 'Bog bodi češčen', in ravno tolikokrat 'Bog bodi hvaljen' in ravno tolikokrat 'Bog je velik' in na koncu reci: 'Ni ga Boga razen ehega samega.' Ta molitev je mohamedanski rožni venec, ki ga verniki na jagode molijo in ga vedno s seboj nosijo.
Molitev je Mohamed zelo čislal in jo vedno priporočal. Molitev imenuje steber vere 'in ključ nebes in na mnogih krajih o nji v koranu prav lepo govori in je tudi sam veliko molil, če je res, kar zgodovinarji pripovedujejo. Zraven lepih naukov pa je v koranu napisanih in priporočenih toliko grdih nespodobnosti, da je koran vse kaj drugega, kot pa berilo v branje priporočeno in Mohamed, ki molitev tako visoko ceni, je sam prav nagnusno živel. Petnajst let, dokler ni nove vere učil, je imel samo eno ženo. Kmalu potem pa, ko 'je začel prerokovati,-mu je prva žena umrla in oženil se je vnovič star šestinštrirideset let z devetletno Ajšo in si privzel še drugih žena, tako da jih je nazadnje imel devet ali celo pet-
z veliko svečanostjo, so popolno- neJst- Svojim vernikom dovoljuje ma opustili. V ta namen so prej-jžtiri žene» dekel Pa toliko,-koli-šnja leta v bližini cesarske palače kor Jih kdo rediti.
jDblmabačke postavljali celo taborišče šotorov. Otroke in mladeniče, ki so se imeli udeležiti svečanosti, so v procesijah vozili po mestu in vojaška ; godba jih je spremljevala. Dandanes nihče ne ve več za ta praznik in ti obredi se vrše natihOma; Tiač pa je menda ^drugod po turškem cesarstvu še v navadi
Razen teh praznikov obhajajo še mnogo drugih, n. pr. spomin na zamekhenje prerokovo v nebesa. Ta praznik obhajajo po noči s petjem in razsvetljevanjem hiš; toda ti prazniki so nižje vrste in ne mnogo poznani.
2. Molitev.
Druga stroga zapoved za vsa -keka mohamedana je, da moli petkrat na dan, in sicer pred soln-Čnim vzhodom, opoldne, pred in .po solnčnem zahodu in o prvi nočni straži; to je tri ure po solnčnem zahodu.
Kadar mohamedan moli, poklekne na tla in se obrne proti Me-ki, kakor je to prerok v koranu zapovedal (p. 2). V začetku je prerok molil obrnjen proti Jeruzalemu v spomin, da je bil od on-dot v zamaknjenju peljan v nebesa, pozneje pa je to ispremenH, da bi se ne ujemal z judi in kristjani, katerim je to mesto sveto.
Pred molitvijo je prerok zapovedal umiti se, ako pa ni vode, naj se vernik očisti s peskom. "Kadar se pripravljate k molitvi, očistite najpoprej roke do komolcev, potem obraz do ušes in nato noge do meč; snažnost je namreč ključ do molitve" (p. 37) * Pred vsako mošejo (mohamedansko eerkvijo), je za umivanje studenec ali pa napeljana voda, kjer se verniki pridno umivajo, preden gredo v mošejo. V moeeji se postavijo eden zraven drugega v vrsto, obrnjeni proti oni strani, kjer je v steni zaznamovana stran proti Meki. Vsi naenkrat vzdignejo roke, razpno prste in se s palci dotaknejo zdolj-nega dela ušes v znamenje, da so pripravljeni poslušati glas božji; nato vsi skupno pokleknejo in se s čelom dotaknejo tal v znamenje, da se mora pred Bogom človek v prah ponižati. Predpisano je, da se v mirnih časih priklonijo pri molitvah opoldne in pri solnčnem zahodu po štirikrat, v vojskinih časih pa po dvakrat. "Molitev je bila sprva določena na petdesetkrat na dan," tako pripoveduje Mohamed iz svojega zamaknjen ja. "Po nasvetu Mojzesovem pa sem se vrnil in Boga polajša -nja prosil. Prvič mi jo je Bog polajšal za petkrat. Odšel sem izpred obličja božjega, pa sem se zopet in zopet vrnil, vsega skupaj štiriindvajsetkret, tako da se je petdasetkratna molitev na mojo
K t«7 £po7«r sprfajo »odi prošnjo anifcU na prtknU.o
1Z-
Turški sultan, naslednik Mohamedov, svoje molitve pogostokrat očitno opravlja. Zraven vsake svoje palače ima lepo mošejo, kamor gre vsaki petek opoldne v velikem spremstvu ministrov, svoje družine in vojakov opravit molitve; da tudi druge nasvete prerokove izpolnuje, se lahko razume.
i
3. MiMft**
Tretja poglavitna zapoved mohamedanske vere pa je deliti miloščino. Miloščino dajati ni samo priporočeno ali samo delo usmiljenja, temveč ostra zapoved. Določeno je ]¥> postavi, da se mora dati vbogajme desetino vseh po-štetnih dohodkov, če pa dohodki niso prav pošteni, mora se miloščine dati peti del. Ob praznikn bajrama je predpisana za vsakega premožnega še posebna miloščina žita, cvebov in dateljnov. V koranu se bere o miloščini: "Pravičnost ne obstoji v tem, da kdo obrača obraz proti vzhodu ali proti zahodu, temveč pravičen je oni* ki veruje v Boga, v dan sodbe, v angele, v koran, v preroke in v ljubezni do Boga deli svoje premoženje s sorodniki, sirotami, reveži, popotniki, berači in odkupuje jetnike, ki opravlja molitve in daje miloščino, spolnuje po -godbe, je stanoviten v trpljenju in nevarnostih. Ta je pravičen, ta je, ki se Boga boji. Dajte vbogajme po dnevu, dajte po noči, dajte očitno, dajte na skrivnem in poplačani bodete od Večnega in očiščeni bodete strahu in trp -ljenja. Kdor pa deli miloščino, samo da se kaie, je podoben robu, ki je pokrit s prahom; če pri: de tOTej ploha, ali ne bo ostalo drugega kot skala?" (p. 2.) O-mar, eden izmed štirih učencev prerokovib, stebrov vere imeno -vanih, je pogostokrat rekel: "Molitev nas pripelje do srede pota v nebesa, post pred nebeška vrata, miloščina pa nam jih od-pre.
S to zapovedjo je združena tudi zapoved gostoljubnosti, ki nalaga vernikom, da morajo postre-či karavanam, to je procesijam božjepotnikov, in da morajo ski* beti za studence in senco ob ee -stah. Ta zapoved pa ni dana toliko v pomoč revnih popotnikovf temveč veliko več v korist moha-medanov samih, ki so dolžni, če je le mogoče, vsaj enkrat v življenju iti na božjo pot v Meko. Ta pot pelje skozi velike puščave in zapuščene kraje, kjer ni dreves in ne vode. * *	.
(Konec prihodnjič.! J*!*;
V Duquesne, Pa., so postavili nedavno velikansko električno topilnico jekla, v kateri se lahko stopi naenkrat do 30 ton surove rudt.

.. >
(Dalje.) Angleškem pa so Prwfbite-nastopili šele i. 1643. s westminsterakim veroiz-redanjem" ter z "večjim in lanjšim \vestminstei"skim kate-kiznLom'!. Naj le ob kratkem navedeni glavne toeke njih vere. 1*. Oni ločijo med vidno in nevidno cerkvijo. 2. Trdijo, da je sv. pismo edino veljavni Vir vere. 3. Taje konsubstaneijo in tran-sUibstancijo, češ da po zakramentih ne dohaja milost božja; le vera v Krista dela učinek zakramentov — .vendar pa ne uči, da nevernik ni deležen {likake dobrote cd zakramentov. 4. Ne verujejo v "pcpolno izprijenost". "Od te prvotne izprijenosti, po kateri smo povsem ne razpoloženi in nezmožni ter nasprotujoči vsemu dobremu in popolnoma nagnjeni k vsemu slabemu, izvirajo vsi dejanski pregreški" 5. Uče "brezpogojno izvolitev", di namreč Bog izveliča nekatere ne glede na njih dela in zasluge." Da Bog pokaže svojo slavo, je že naprej namenil nekatere za večno veselje, druge pa odločil v večno smrt". 6. Zagovarjajo nauk o "posebni spravi", po kateri Krut ni bil križan za vse ljudi, ampak samo za one, ki so bili izvoljeni. 7. Drže nauk o "dejanski milosti": oni, ki sa bili izvoljeni, ne bodo dosegli nebes po lastni zaslugi, ampak s pomočjo božjo", vendar tako, da pridejo t je povsem prosto (ne kakorsi-bodi prisiljeni), prosto pa no milosti božji." 8. "Stanovitnost svetnikov" — izvoljencem je nemogoče pasti v nemilost pri Bogu. Prcporna točka pa je, če so tudi otroci rešeni, kadar umrjejo kot taki, ali so tudi pogubljeni z neizvoljenei vred. 9. Presbiterani ci so postavili "(puritansko soboto" kot tedenski delopust. 10. Westm. veroizp. nikakor ne uči necemtarijanizma, ampak odločno priznava "prostost volje", diši ne izkuša razrešiti navideznega nasprotja med »božjim gospod-stvom in človeško prostostjo.
Točke 4—9 so si Preabiterijan-ci izposodili cd Kalvina, kateri je bil prvi te nauke sprejel v svoj verski sestav.
Upravo te sekte imajo v rokah trojni uradniki: 1. Učejji starešina ali pastor, 2. vladni starešine, ki s pastorjem vred tvorijo cerkveno sejo, 3. dijakoni, ki vodijo javne molitve itd. Cerkev v gotovih okrajih tvori duhovstvo, ki obstoji iz pastorja in enega vladnega starešine od vsake cerkve ter člana sosednjega duhovstva Leti se zovejo skupno sinoda, h kateri se pošlje en pridigar in vladni starešina, Slednjič je še višji dvor a i i nekak občni ribor, katerega se udeleži učeči starešina z enakim številom vladnih starešin.	i V- - i Poglavitne točke presbiterijftn-cev so torej 1. da ne kvčijo med duhovniki in škofi, kakor Lute-ranci, 2. da glavni steber njih sestava tvorijo starešine, katerih namen je pridigarjem vzeti du-hovsko oblast; v občini se nič a zgodi razen v pričujočnosti vladnih starešin, 3. da velika edinost vlada v presibiterijanski upravi; najnižji član ima dostop pri višjih oblastih.
število vseh iPreSbiterijancev se ceni na 20 miljonov duš. Njih sekta je zlasti vkoreninjena n Škotskem. Katoličane so izprva (1560) silovito preganjali in ku znovali celo s smrtjo. Biva - jih tudi precej na Holandsskem in v &vici, v nekaterih nemških deželah, v Avstriji, na Češkem in tudi na Moravskem.
"Westm. veroizp.", je bilo sad petletnega zborovanja. Ko je 1. 1643. Anglija nalpadla Karola V. se je zatekla na Škotsko za pomoč. V westministerskem zboru sta potem Anglija - in , "Škotska podpisali zavezo, po kateri naj bi se obe cerkvi zibližali. To se je tudi zgodilo, in strnili sta se v eno sekto z westm. veroizpove-danjem.
Episkopalci.
Episkopalci dele splošno cerkev v tri velike oddelke, v grški, rimsko in angUkansko>eerkev. Vse tri so pravovarne, vendar je zavzela anglikanska prvo mesto, ker je nezmotna. Na Angleškem so trdili, da njih cerkev prvotno ni bi-odvisna od Rima. Ko so rimski *ji (sv. Avguštin) tje d^-
šli, je katoliška vera že tam bila, in sv. Avguštin, katerega je poslal 597. papež Uregor Veliki, je Britancem vero le zopet oživil in v pravi red spravil, kar seveda ni res. Kajti zgwjovinska resnica je, da-je katoliška vera že bila ukoreninjena na Angleškem koncem 4. stoletja.
Episkopalci torej trdijo, da njih cerkev ni rimskega izvora, da pa je vseeno ravno tako sveta katoli-liška in apostolska cerkev, isto vrstna z rimsko in grško. Če bi bi lo to res, kako je pa bilo mogoče trem škofom iz Alnglije udeležiti se cerkvenega zbora v Ariesu že l. 314., torej davno pred rojst. sv. Avguština? Ravno tako je zgodovinski fakt, da je že Celestin J. (421—432) poslal na Angleško gajskega škofa sv. Germana zatrt Pelagijevo krivoverstvo, ki se je bilo zatrosilo med angleške katoličane, kar se oči,tno tudi ni zgodilo ipo smrti sv. Avguština, ampak celo poldrugo stoletje pred njim.
Reformacija na Angleškem se je pričela za časa Henrika VIII. L. 1534. je odpravil papeževo avtoriteto in sam nastopil kot najvišji glavar anglikanske cerkve na zemlji. Razpustil je samostane in jel preganjati katoliške duhovne in ljudstvo. L. 1547. je Edward VI. nekoliko preustrojil verske nauke in bogoslužje, 1. 1553. pa je izbunkil razpor med Puritartti in Episkopalci. Tri leta pozneje, za vlade kraljice Marije, pa so se duhovi zopet pomirili. Kraljica Elizabeta je 1. 1603. dosegla popolno ustanovitev anglikanske cerkve, ki se je šele tedaj docela odcepila od katoličanov in Puritancev ter si navzela značaj protestantizma.
Puritanci so bili oni, ki so iz-kušali še temeljiteje očistiti protestantsko vero katoliške primesi. K njim, kot takim, smemo prav zaprav prištevati tudi Presbite rijanee, Kongregracijonaliste in Babtiste.
Z vlado kraljice Elizabete je prenehal tudi spor z Rimom, a nadaljeval se je razpor s Puritan ei. Puritanizem se je šopiril zlasti pod Cromwellom: a etpiskopalska cerkev je spet kmalu prišla na površje in pregnala Puritance že leta 1562. z vladno določbo, po kateri je bilo prepovedano duhovnikom vladati občine in deliti zakramente, če dotičnih ni bil posvetil episkopalski škof. L. 1683. pa se je uprl zoper to naredbo Viljem Oražski, in puritanski neza-dovoljneži so spet prostejše dihali.
V anglikanski ali episkcipalski cerkvi razločujemo visoko cerkev (napol katoliška) nizko cerkev (Jbistveno protestantovska) in široko cerkev (bolj liberalna in raci jonalistiška). V Ameriki so bili prvi. naseljenci 1. 1607. v Vir-giniji člani anglikanske cerkve. Ka so so Združene drŽave priborile neodvisnost^ so bili trije škofje poelani na Angleško k posveče-vanju. Tako so delali Episkopalci s svojimi škofovskimi kandidati tudi pozneje, ker so hoteli obdržati apostolsko nasledstvo.
"Prot. Eplskopalska cerkev Združenih držav* ameriških" je nedavno izpremertila svoj naslov in se zdaj naziva "Ameriška katoliška cerkev."
"Visoka cerkev" zajema svoje nauke iz knjige "Common Prayers" in "39 členov." "Common Prayers" je knjiga po vsebini čisto katoliška in sestavljena iz sa mih katoliških virov. "39. členi" pa imajo že protestantovski značaj. Anglikanska cerkev se smatra za pravo, vidno cerkev, ipre-jemši oblast naravnost od Krista, ki je prešla na apostole in škofe, od njjji posvečene. Od naše katolike cerkve se razlikuje v tem, da zavrača nauke, o katerih trdi, da niso apostolskega izvora, kakor n. pr. papeževa nezmotljivost, tran-substancijacija, obhajilo v eni podobi, vice nezmotljivost cerkvenih občnih zborov, brezmadežno iz-početje Device Marije. Transub-stancijaeijo taji, češ da ni svetopisemska, uči pa vendar, da sta telo in kri pričujoča v kruhu in vinu, po katerem zadobiva duša nov« moč. O zadnji večerji pravi, da je bilo Kristovo telo "dano, vzeto in snedeno na nekak duhovni in neški način". Episkopalci torej verujejo, da clbhajaqee ne použije pravega Kristovega tele: sa in prave njegove krvi. Vice,
vrgli, Lien 20. veli. da ima cer-v oblast določevati obrede m |ma avtoriteto celo v verskih zadevah. Člen 31. pa meni, da občni cerkveni zbori utegnejo biti podvrženi fcmoji, in so se taktično tudi motili celo v rečeh, ki se tičejo koga. Zakramenti so veljavni, v kolikor so apostolskega izvora. Krst in Gospodova večerja sta poleg birme edini tajstvi pripoznani v anglikanski cerkvi.
(Najvišja uradnika v tej organizaciji sta dva nadškofa. Postavo-dajna "oblast" je pridržana skup ščini, kateri ona dva predsedujeta. Skupščina obstoji iz zgornje in spodnje zbornice. Zgornjo zbornico tvorijo škofje, dekani, opati in arhidijakoni, doČim sede v spodnji le odposlanci duhovščine. Škofje upravljajo svoje cerkve; oni sami smejo nosvečevati iif postavljati mašnike ter birmovati. Imenuje jih ljudstvo, izvoli pa ka-pitelj, obstoječ iz dekana in navadno iz četverih kanonikov. Vsaka škofija ima po dva ali Štiri ar-hidijakone, duhovnike, dijakone, ki pa morajo služiti eno leto, pre-dno so posvečeni, in župnike. V Ameriki Eipiskopalci nimajo nadškofov. Škofe izvolijo škofijski zbori, potrdi pa jih veliki zbor. Postavodajstvo oskrbuje občni zbor, ki se vsako leto vrši. Olbstoji pa iz zbornice škofov in zbornice poslancev, to so štirje duhovni in štirje lajiki.
Vseh Episkopaleev je nekako 30 milijonov, 480,000 komuni-kantov samo v Združenih državah 50 škofov in 400 duhovnikov.
ima svojo redno mesečno seje vsako drogo nedeljo v meseca v Kranjske Slovenskem Doma, 67 ta Batler 8t Pittsburgh, P*.
Uradniki m Uto 1917« )
Predsednik: John liravtntz, 110' Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempush, 462* Hatfield St, Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij GreguraS, 5164 But ler Bt., Pittsburgh, Pa.
Droit. Zdravnik: Dr. C. J. Stvbr 865 Loekhart St., N. S. Pittsburgh
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 60. leta; posmrtnim je $1000. $500. ali $250. Naie društvo pl^uj« $6.00 bolniike podpore na teden pr vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri Ae njst*
§ri nobenem društvu, spadajo«« b S
. K. J. se ulj ud no vabijo pod zastave zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila ne obrnite na sgo raj imenovane uradnike društva. ^ slučaju bolezni se mora vsak {lan teg> društva oglasiti pri H. tajniku Josi| Matešič, 6211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., Isti dan ko zboli " t*ko zopet ko osdravi. . Pa.
Prva In ne|stai*|ša domači
F. Kerže Co.
£711 So. Millard Ave. Chicago 111.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.

m ravno
Kongregacijonalisti.
Tako se ta sekta imenuje v A-meriki, na Angleškem pa je znana pod imenom "Independence" ali neodvisni. Kongregacijonalisti no-udarjajo, da se občina sama vladaj. Sekta zase so postali, ko so zavrgli sinode in škofe, trdeč, da vsaka občina bodi odvisna naravnost in samo od Krista. Avtoriteto imej občina, ne pa nje duhovščina, kakor v presbiterijanski cerkvi.
Prvo neodvisno cerkev te vrste je ustanovil Robert Brown 1. 1650. ki se je tudi po njem imenovala "Brownova cerkev". Pa je šla kmalu rakom žvižgat. Drugi poizkus je naredil Henrik 3aro, kateremu je šel na roko sodrug Gre-enwoood. Ločila se je od Brow-nove cerkve v tem, da jo je uprav--ljal odsek zaupnih mož, a prepoznal ni avtoritete višjih dvorov in^zborov. Ta način uprave je bil vzgled za vso Anglijo. A storili so se še daljni koraki. V mestu Serooby se je v tretje ustanovila ta sekta, ki se je pa izselila v Amsterdam in Leyden. Ta Leydenska cerkev je obstala in bila merodaj-na za Anglijo in Novo Anglijo. L. 1616 je Henrik Jacob prišel v London in zasnoval Leydensko cerkev, ki se je jako hitro razširjala in vspela zlasti pod Cromwellom. Na Savoyskem ziboru so In-denpendatje sprejeli westmin-stersko veroizpovedanje, le točke cerkvene uprave so pustili v miru. Strpnost z ostalimi protesta-tovskimi sektami se je dosegla 1. 1688. Iz Leydenske cerkve so izšli misijonarji, ki so ustanovili Plymouthsko cerkev; ti možje so se zvali "romarski očetje". V le-t3h. od 1620-1640 je od te sekte prišlo v Ameriko kakih 22.000 Puritancev, ki so ustanovili ameriški kongregracijonalizem.
Ostane nam še "Puritanizem v Novi Angliji-", kjer so kongregacijonalisti imeli v vseh naselbinah prvo besedo. Član cerkve je pomenilo isto kakor državljan. Cerkve so verniki vzdrževali z davki. V tem času pa se je obdavčenje omejilo v toliko, da so verniki smeli podpirati one cerkve, katere so sami hoteli, ker se je bil splošni davčni sistem odpravil tudi v državah Connečtieut 1. 1816. in Mas-sachusets 1. 1833.
(Dalje sledi.)
En pint vode zavzema 34 dve tretjine kubičnih palcev, ter tehta 1 in četrt funta.
BOSTON ZOBOZDRAVNIŠKI PARLOR
3009 S. 92. St., vogal Commercial Ave. South Chicago, 111. Sedaj unamo zaposlenega posebnega Specialista za zobne plofičo. Vsaka plo-&ča (plate) garantirana.
k
Telefon: Canal 80
XWWWWWWVWX V\W\\\\\\\\W\\V\\\\\\W\\W \\\\\\\i
Martin Nemanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chicago, III.
Rojaki Slovenci vedno dobro došlil
ZLATE KRONE PO $3.00
. Nič več — nič manj.
Naravne zobne krone............$3.00
Nasada zobovja.................$3.00
Umetno podstavljeni zob.........$3.00
Polnitev zoba od.........50c do $2.00
Zamoritev živcev brez bolečino____75c
NaS zobozdravniki parlor je vsled jtefa tako na dobrem glasu, ker izvršu jejo delo samo i/.kuAeni zdravniki.
Pismena garancija m 10 let.
Odprto zvečer do 9. ure. Ob nedeljah od 9—2.
Telefon številka: So. Chicago 1622.
$5.00 — NAGRADE — $5.09.
Pet dolarjev nagrade dobi oni, ki mi prvi naznani naslov FRANK KERHLIK AR-J A, tudi se izdaja za FRANK KOKAL-A. Doma je iz Domžal, okraj Kamnik na Go -renjskem. Star je okrog 35 let, srednje, bolj tanke postave, črn-kastega, kozavega obraza; oči ima sploh ciganu podobne.
Jaz ga iščem, ker je pred enim mesecem meni in mojemu sinu pokradel denar, ure, verižice, obleko in še druge stvari v skupni vrednosti $68, ko je bil pri nas na stanovanju pa je porabif to priliko, na kar je neznano kam pobegnil. Govoril je, da gre v Monon-gahela City, Pa.; semkaj je pa prišel iz Clevelanda, Ohio ali iz Fairmonta, W. Va.
Prosim torej cenjene čitatelje tega lista, da, ako kdor ve za njegov sedanji naslov, naj mi ga kmalu naznani.
•
URBAN PODOBNIK,
P. O. Beadling, Pa., box 28.
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-krvaftka
IVI LEKARNA
1818.W. 22nd Street
Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim'gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hičah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova drultvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice u veselice, ali kak« druge tiskovine, ebrmite •e oa največjo slovansko unij ako tiskarno v Ameriki, aa
NARODNO TISKARNO, 21IS-50 Blue Island Ave., Chicago, III.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnoet glede • cene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo aelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članiee, izdelane v malem iepnem formatu m trdo vezane. Pal je imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice sa blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugik izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in maajie ia posebne pole ea vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahke vedao natančen pregled Itevila članov po skladih, ali razredih.
ts Na zahtevo potljemo vsakemu druitvu vzorec tiskovin na ogled brezplačno I
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. B. E Ji

S. Ri Kirby,
predsednik
S
Frank Gouze, |
blagajnik
MINERS STATE BANK
Chisholm, Minn.
se vam uljudno priporoča za vse bančne	$
posle, kakor: čekovni promet, hranilne	%
uloge in zavarovalnino.	|
Banka je pod strogim državnim nad-	?
zorstvom in vaše uloge so pri nas abso-	|
lutno varne.	|
Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog	|
Največja krščanska česko-slovan-ska tovarna za razne društvene potrebščine.
V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J.
Posebno pozornost dajemo pri izdelovanju, ali nabavi društvenih zrn-stav, bander, trakov, društvenih re-falij, kap, i. t. d.
Cene smerne, postrežba točna in solidna.	•
Poskusite enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni.
Pišite po na| krasen ilustrovani cenik sastav in drugih društvenih po-trebščion; dopošljemo vam ga brezplačno.
Za naklonjenost se toplo priporoča cenjenim društvom K. S. K. J.
EMIL BAČHMAN,
2107 So. Hamlin Ave.f
CHICAGO, ILL.
Telefon: Lawndalc 441.
JOSIVVEHKO
SLOVENSKA GOSTILNA
Chicago, IllinoU
2236 S. Wood Street
Telefon: Canal 298.
8e priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. In dobra pUe*a'\ to je moje geslo.
'Dobra postreiba

Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo.
3%
obresti na hranilnih nlogah
3%
Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreženi po svojem rojakn.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj ,am sedaj ne svetujemo pošiljati, tucL ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Škrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Naše banka je depositni urad za svezno poštno hranilnico, sa mesto Joliet, sa okraj Will, sa državo IllinoU in sa vlado Združenih držav.	v
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $3$0,009.
'•,■ wfm

IPS

- " '
■ , •	x. ■■■•■^v
=====
i
- .
I I j HI
'"* ' !* .TOI' i" V'l
-
™ ■
V ruskem ujetništvu se nahaja ^geometer Fran Zupančič) ki je bil nad poročnik pri nekem strelskem ipolku. Oglasil se je iz Kijeva. Njegovi so dobili dopisnico dne 7. oktobra. Pite, da je zdrav. Ujet je Ibil v bojih na ru -munski fronti. Pogreiali so ga od /9. avgusta. Govorilo se je, da je padel. Pisal je v Ljubljano.
Častniki, ujeti v Astrsfcanu, so bili razdeljeni, in sicer jih je prišlo 174 v Orenburg, 74 v Oršum, v guberniji Vjatka in 100 v Perm.
j a . .
Smrtna kosa.	f
Daleč od svojega ljubljenega mesta ob Soči, Goriee, iz katerega ga je segnala vojna furija, s solzami hrepenenja v očeh po dragem, zapuščenem domu, katerega naj bi —oj bridka usoda! — več ne videl, je umrl v Ljubljani dne 6. oktobra zvečer po kratkem, pa potrpežljivo prenašajočem trpljenju, v 86. letu svoje starosti, dr. Aleksander Zcnkovič, ces. svetnik in umirovljeni višji okrajni zdravnik. Začasno so ga pokopali na pokopališču sv. Križa, odko -der ga 'bodo pozneje, ko 9e vrne jo mirni časi, prenesli in položili v rodbinsko rake v v Gorici.
V Ljubljani je dne 7. oktobra po daljši bolezni umrla gdč. Ana Cigler, stara 20. let.
Umor zaradi par krompirjev.
'Posestnik Josip Nachibauer Flatschachu na Štajerskem je /s puško straiil svoje polje, na katerem je rastel krompir. Dva de lavca iz Zeltwega, ki sta prišla krast krompir, sta hitro pobegnila. Nihče ni storil nič Nachbauer-ju, še grozil mu ni nihče; delavca sta kar bežala, a kmet je vzel pu ško, zaklical "stoj!" in kar ustrelil. Delavec Alojzij Pogatink je ■bil zadet in je takoj obležal mrtev. Zapustil je osem nepreskrb ljenih otrok.
___
ljubljanskih oeemraaredni* Ijud-skih šolah je vpeljan v višjih, ta*
redih strokovni pouk tako, da vsaj malo odpravi nedestatke pov manjkanja meščanskih šol. A
glej! D asi so bile med prosilkami za rečena mesta tudi tfi dobro kvalificirane rzborne učne moči, usposobljene za meščanske šole, ki >pa niso članice -Slomškove Zveze, niso našle nobene milosti pri večini deželnega šolskega sveta. Ta ve€ma je tu£i v tem slučaju postopala popolnoma strankarske. Sploh pa je značilno, da ni bila imenovana ne ena učna moč, ki jo je predlaigal mestni šolski svet za Ljufbljano, odkar je ljubljansko šolsko nadzorstvo v ro -kah neveščega nadzornika Lavti-žarja, da zavrže deželni šolski svet sploh vSak sklep in vsak predlog mestnega šolskega sveta.
Šestdssetletnioo
svojega rojstva je praznoval dne 14. oktobra predsednik Zveze
Svstrijskega jugoslovanskega u-iteljstva učitelj na 1. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani Luka jelene. Jubilar je učitelj od 1. 1882., v Ljubljani pa službuje od 1. 1899: Predsednik Zveze av-skih jugoslovanskih učiteljskih društev je Jelene od leta 1895. "Učiteljski Tovariš" je narodnemu, učiteljskemu in organizato-čnemu delu Jelenca posvetil obširen članek, v katerem pravi, da je jubilarjevo delo v šoli in zunaj šole vzgled in vzor šolskega in izvenŠolskega dela napredne ga slovenskega uČiteljstva.
Ljubljanska kreditna banka.
V mesecu septembru se je vložilo na knjižice in na tekoči ra -čun 7,279,549 K 9 vin., dvignilo se je pa 5,020,300 K. Stanje koncem septembra 42,150,396 K 8 v.
Imenovanje.
Za rednega profesorja slovanske filologije na graški univerzi je imenoval cesar izrednega profesorja dr. Rajka 'Nachtigalla.
Povišanje.
V IV. razred državnih uradnikov je povišan dvorni svetnik justičnem ministrstvu naš rojak! dr. Janko Babnik.
Promocija.
(Na vseučilišču v Gradcu je bil dne 6. oktobra promoviran *za doktorja medicine Leon Trauner, sin višjesodnega svetnika v Ljubljani dr. Traunerja.
Velike množine sadja gnijejo
v ptujski okolici, ker je promet s sadjem navezan na transportna dovoljenja. Kmetje skušajo sicer vsaj nekaj sadja podelati, zlasti v sadjevec, toda primanjkuje jim posode. Sodi stanejo danes (dofoi se jih šele iz sosedne Hrvatske) po K 1.20—2.00 za liter vsebine.
Davčni urad Vnmjsko -
se je preselil s 1. oktobrom v Celje, oziroma je njegove agende prevzela celjska davkarija.
Vsled pomanjkanja premoga
•bo morala graška plinarna vstaviti obrat, ako se razmere ne izboljšajo. Iz istega vzroka je morala plinarna v Eggenbergu j>ri Gradcu vstaviti promet.
Učiteljska imenovanja.
'Nasprotja med slovenskimi strankami so se vobče ublažila. To ni v korist le narodni stvari, nego tudi cenfcvi. A vzlic temu še ni spoznanje o -naravnih konse-kvencah takega sploepega zbli-žanja prodrlo v deželni šolski svet. Ta je v septemibrski seji stalno namestil v Ljubljani osem učiteljic na dekliški šoli pri Sv. Jakobu, tri pa na nemški šoli. De -želni spiski svet je imenoval same zagrizene Slomškariee in se ni oziral ne na kvalifikacijo, ne na zmožnosti, ne na starost, še manj pa na. terno-predlog mestnega šolskega sveta. Ta imenovsnja so
Gradba železnice Knin-Pribudič
I/jubljanski "Slov. Narod" pri občuje: Od dobro poučene strani se nam piše: V sobotni številki 6. oktobra "Slov. Naroda" vlači nek dopisnik v javnost na silno neotesan in nepoklican način vprašanje, je-li bo podjetništvo te železniške gradbe zaslužilo ali izgubilo. Kot politično vest (!) poroča, da je 'baje v tej zadevi in terveniral pri različnih ministrih kranjski deželni glavar v pric podjetniški tvrdki L. Ampak dopisnik niti tega ne ve, da železni ca Knin-lPribudič ne gradi tvrd ka L., temveč podjetniška skupi na, obstoječa na eni strani iz znane napredne češke tvrdke S., in slovenske tvrdke L., ter treh u-glednih dalmatinskih inženirjev na drugi strani. Financira pa to skupno podjetje slovenski denarni zavod, s katerim nima kranj ski deželni glavar niti najmanjšega stika, ne pa oni zavod, pa katerega namiguje dopisnik Spričo tej nad vse temeljiti nein formiranosti dopisnika je pač le naravno, da so tudi vse ostale njegove kombinacije popolnoma brez vse stvarne podlage. Res je le toliko, da se pravkar vrše med vlado in podjetništvom pogajanja, ki naj preprečijo, da bi zad nje trpelo škodo, katero so povzročile edino le vojne razmere. In če je v tem smislu interveni ral tudi kranjski deželni glavar, je to le pohvaliti, ne pa grajati Dolžnost vsakega jugoslovanskega politika je pač zlasti v današ-njih časih, da v takem slučaji bra ni pravični interes vsakega jugoslovanskega podjetništva — ma koje vjere bilo. Čast Bogu, da smo tako daleč! V javnost pa take stvari gotovo ne sodijo, dokler tega ne smatrajo potrebnim v to poklicani.
Smrtna kosa.
V Ljubljani so umrli: 781etna Helena Hauptman. — SOletna Jerica Mikuš, dežnikarica. Mnogo slovenskih grošev si je zaslužila ta Mikuževa rodbina na slovenskih tleh, ali zgodaj se je ponemčila in vsi otroci so pravi nemški Ranica ri na Kranjskem, če tudi jedo vsi slovenski kruh. — Tašča ravnatelja Kmetijske posojilnice Otona Bayerja, Jerica Matjan. — Vpo-kojeni nadučitelj 741etni Josip Božja v Prulah; 841etni Fran Dobe rlet, ustanovnik požarne bram-be v Ljubljani in predsednik kranjskih požarnih društev. Pokojnik je bil rodom iz ljubljanske fare v Trnovem, ali zgodaj je stopil na stran Nemcev in šele zadnja leta je nekoliko potihnil njegov jari nemški ogenj. Pred več kot 30 leti je na nekem shodu gasilcev trdil, da bo prej tekla Ljubljanica proti Vrhniki, kakor pa
strogo brani ba
Ljubljani pa kljub fijegovi trditvi ima slovenski jezik in Ljubljanica še ne teče proti Vrhniki. Vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Bes so čudni nekateri naši ljudje, ki samo v nemščini vidijo odrešenje našega naroda. — 931etni Ferdinand Engler, tast krojača Kasermana. — Gospa Marija Grum, rojena Pandru. — Sodni nadsvetnik v pokoju Ivan Klavda, ki je služil pri raznih sodiščih na Kranjskem in bil povso di na dobrem glasu. Pokojnik je bil zvest narodnjak. — Trgovka Ivanka Gorjanc, —■ Zasebni urad nik Ivan Kukla. — Gimnazijski ravnatelj Anton Štritof. — Nadučitelj Niko Stanovnik, ki jc poučeval v Podbrezju, Ribnici Starem trgu in Šmartnem pri Kranju. — Tekom ene ure je umrla žena ljubljanskega odvetnika Bo-šidor Voduška.
V	drugih krajih so umrli:
Na Dunaju sloviti zobozdravnik
Anton Pcdpečnik, star 50 let, doma i t Jesenic. Pokojnik javnosti ni bil znan, a na tihem je podpi ral mnogo narodnih društev. Bil je tudi predsednik Ciril-Metodo-ve podružnice na Dunaju. Zndnje čase je opravljal težke operacije v čeljustih ranjenih vojakov na Eiselbergovi kliniki na Dunaju. Zadela ga je od napornega dela srčna kap.
Na Dunaju znani slovenski odvetnik Klement Sežun, ki je Lil posebno zvest podpornik sloven skih visokošolcev na Dunaju.
V	Metliki 891etni lekarnar Fr. Wacha, po rodu Čeh, ki se jc preselil pred leti na slovenska tla. Kremeniti slovanski značaj, ki ni stopil na stran Nemcev v tistem žalostnem času za naš narod, ko je stopilo skoro vse, kar je imelo količkaj fcod palcem, na nemško stran. Domači časopisi tožijo, da se je porušil s pokojnikom zadnji steber stare značajne Metlike. Slovensko zemljo je ljubil pokojnik iz vsega srca. Imel je mnogo otrok, ki so vsi lepo, v slovanskem duhu vzgojeni.
V	Novem mestu sodni svetaik in predstojnik okrajnega sodišča Kraut, ki je bil vedno dober, narodnjak.
V	Ribnici posestnik in trgovec Ivan Lovšin, star 73 let. Znan je bil po celi deželi kot marljiv in vesten mož.
V	Novem mestu hčerka gozdarjev^ vdove 361etna Justina Žab-kar po dolgem bolehanju.
V	Zabreznici Jožef Zupan.
851etni posestnik iz Spodnje Ža
dobrove Alojzij Perdan.
Ivan Obersnel v Lokvi.
V	svoji rojstni vasi Štorje pri Sežani na Krasu 471etni stotnik Fran Suša, ki se je živo zanima za kraški vodovod in je obilo tozadevnih načrtov delo njegovih rok.
V	Zagorju rudniški poduradnik Anton Jan, star 52 let, kakor pi še jo "na tragičen način." Po drobnosti niso znane.
Soproga Postojnčana Miroslava Ambrožiča, Rozalija, rojena Gre gorič.
V	Prestr^nku na Notranjskem 341etna Karolina roj. Dekleva, žena Kristijana Kanalca. .
Bogoslovec Fran Pakiž iz Ribnice. Fant je bolehal dve leti.
Žena ribniškega trgovca Pavla Pirker, rojena Goederer.
V	Kamniku sta umrla skoro istočasno zasebnik Mihael Milotti in njegova žena Magija; obema je bilo blizo 80 let.
Marija Grum, rojena Panduc, mati učitelja Rado Grum a iz Vipave.
V	Knežaku na Notranjskem Ivana Tomšič iz Bač št. 75.
je zadela zopet narodna izguba. Umrla sta dva zavedna narodnjaka; v Doljni Lendavi učitelj Janez Murkovi, ki je služboval po raznih krajih ogrskih Slovencev celih' 50 let, v Crešnjevu pa župnik BoHižar Vugričič.
Nenavadna poroka
se je vršila v Pilštajnu na Spodnjem Štajerskem. Poročil se je namreč Vladimir Pirkovič, sedaj vojni ujetnik v Sibiriji, z Marijo Majer v Kozjem. Odsotnega ženina je zastopal notarski kandidat Anton Koder iz Kozjega.
Tržaške novice.
% V Trstu je umrl Jakob Klemene, trgovec in član prestojni-štva Ljubljanske kreditne banke v Trstu.
V Križu pri Trstu je umrl ko-prški bogoslovec Bernard Kralj. Dolgo časa je bolehal za sušico.
Mirko Polič, bivši kapelnik slovenskega » gledališča v Trstu, je imenovan ravnateljem hrvatskega gledališča v Osjeku, na mesto umrlega DragutinoviČa.
Slovenski časopisi zahtevajo u-stanovitey navtične akademije v Trstu (morsko visoko šolo) s slo-vensko-hrvatskim učnim jezikom
Slabo letino
so iiAeli na Dolenjskem. Koncem aprila je zapadel debel sneg. Krme je spomladi tako primanjkovalo, da so ljudje trgali slamo s streh in krmili ž njo sestradano živino. Rdeča detelja je podgnila. Domači časopisi so se pritoževali, da so travniki polni krtin.
Žrtev vojne.
231etni četovodja Lojze Vidrih iz Begunj pri Cerknici na Notranjskem je umrl za pegastim legarjem. Njegor oče, ki se je ta ko trudil, da bi izučil svoje tri sinove, je izgubil s tem svojega poslednjega sina.
Smrt na bojišču.
Anton Andreas iz Cerkelj na Dolenjskem je padel na italijanskem bojišču.
Milan Koderman, sin pisarniškega ravnatelja v Novem mestu, je padel na severnem bojišču.
Smrt ▼ ujetništvu.
Štabni narednik Ivan Zamida iz Dolskega pri Ljubljani je po
Obletnica.
Ivan Trošt, slovenski pisatelj in učitelj, je praznoval tiho in kkromno v Tomišlju pri Igu poleg Ljubljane svojo 501etnico.
V Goroci, malo pred nje zasede-njem po Italijanih, so praznovali v malem krogu Slovencev, kar jih je še ostalo, 401etnico smrti prvega narodnega boritelja goriških Slovencev, Karola Lavriča. Mož je bil izredno delovit in čist značaj, delovanje za narod, a ne za svojo osebno korist, ga je spravilo naposled v denarne tež koče in v prezgodnjo smrt: končal si je nesrečnež življenje sam v'hotelu pri Treh kraljih v Gori ci. Lavrič je ustanovitelj tudi prve čitalnice na Goriškem, kar se je smatralo tedaj, ko ne slovenski jezik ne narod nista bila od nikogar pripoznana, kot nekaj zelo drznega. Saj je celo ustanovno pismo tolminske čitalnice napisano po slovenski in nemški!
Ljubljanski nemškutarji.
Nemštvo v Ljubljani se vsak dan bolj šopiri. Glavo nosijo tako visoko, da tega ni mogoče opisati. Strašno jih jezi, da Slovenci hočejo samostojnost in se borijo za svoje stare narodne ideale tudi doma, navzlic vojni in najstrožji cenzuri. Široke narodne mase ne verujejo z zmago Nemcev in vsem se kar iz obraza bere, da čakajo samo dneva in ure, kadar pride trenutek plačila in poniževanja, ki jih mora prestati Slovenec ped tujim nemškim jarmom. Ako je bila doslej v Ljubljani kaka velika dobrodelna prireditev, se ni nikoli zgodilo, da bi bila ob taki priliki dva odbora, slovenski in nemški. Toliko minulo poletje, ko je priredil v Ljubljani Rdeči križ cvetlični dan, se je sestavil razen odbora slovenskih gospej še odbor nemških dam iz grofice Bar-bo, Kreutter - Galle, Schoepfl, Wettach in Luckmann, vseskozi rodbine, ki jedo že cela pokolenja slovenski kruh, kakor da bi pest ljubljanskih Nemcev ne mogla za upati svojih prispevkov slovenskim ženam! Poznamo staro njih pravilo: Slovenec, ti A manj vreden, k tebi mi nočemo* ti si nsred za gnoj, mi pa smo narod prvega razreda, vi ste Duenger, a mi Edelvolk.
330. Dunajski list pristavlja t nekakim ponosom: Med temi žrtvami ni bilo niti enega Nemea ali Madžara. — Koliko teh žrtev bo šele do konca vojne!
Draginja v Dalmaciji.
"Slovenec' podaja cene živilom v Dalmaciji sledeče: En kilogram sladkorja 11 do 12 kron, kuruzna moka 12 kr. kilogram, pšenica po 12 do 20 kron, kilogram, grah po 15 do 20 kr. kilogram, pečeno testo po 12 do 20 kr. kilogram, kava 70 kr. kilogram in mast 22 kr. kilogram.
Jadranska banka
je dobila koncesijo od mestne občine za zgradbo novega hotela na lepem prostoru v Ljubljani.

Mesto javne kuhinje
so otvorili v Ljubljani posebne vojne prodajalne, kjer dobivajo revni sloji nekatere produkte 40 do 60% nižje lastne cene.
Požar.
Sinček Ivana Gašperiča v Jezeru pri Trebnjem je zažgal slamo. Ogenj se je hitro razširil. Žr-tev požara je postalo pet Gašperi-čevih poslopij z žitom in raznim orodjem vred.
V	Logatcu je zgorela iz neznanega vzroka hišica krojača Antona Križaj a.
V	občini Trnovo je zgorelo po-sestnici Mariji Batisti gospodarsko poslopje. Rešiti so mogli le živino. Slutijo podžig. Pred izbruhom ognja so ji ukradli prašiča, vrednega 300 kron.
Velik požar je uničil v Brusnicah 4 hiše, 5 gospodarskih poslopij, 8 prašičev in mnogo drugega. Škoda je zelo velika. Goreti je začelo pri Francetu Hrast ar ju.
Zlato poroko
sta obhajala v Kranju posestnik Mihael Pucher in njegova žena Elizabeta, rojena Bukovnik.
vec
Velika nesreča.
Iz Idrije je bilo poslanih rudarjev k zgradbi nekega vojaškega vodnjaka na Krasu. Čim so začeli z delom, se je zgodila silna eksplozija. Rudarja Tomaža Hočevarja z Vipavskega je ubilo, zapušča ženo in 9 otrok, štirje drugi rudarji so pa bili težko ranjeni.
Pri Škofeljci je zgrabil vlak voz, na katerem je sedelo troje otrok, najstarejšemu je bilo 11 let, Jakob Toni iz Lanišča. Otroke je vrglo na nasip, konj je pa del pod lokomotivo, ki se je vstavila. K sreči so vsi nepoškodovani, celo konj, le lokomotiva je nekoliko poškodovana. Naši domači listi se kar niso mogli dovolj na-čuditi taki srečni nesreči.
=
ten in izjavil je, da hoče
temu dogodku najstrožjo vo, kaznovati krivea in pod vzet i
korake, da se kaj sličnega ne pripeti več.
Drenikov vrh pod Ljubljano
služi kot rezervna bolnišnica in jc po vojaštvu zaprt. Pot za šotalce
je speljana v velikem ovinku okoli vrha.
Hudo zbolel na fronti.
Profesor Anton Jeršinovic iz Ljubljane si je nakopal na fronti hud revmatizem. Leži v neki zagrebški bolnišnici.
V Združenih državah se pov-žije dvakrat toliko sladkorja na leto, kakor na Francoskem in v Avstriji, 8 krat toliko kot v Belgijci in 4krat toliko kot ljudstvo na Španskem in Turškem. Skupna poraba sladkorja v Združenih državah je znašala 1. 1915. 4 milijone ton.
Pet znanih in večjih cukrarn v Združenih državah je 1. 1916 pro-duciralo in razposlalo nekaj nad 80,000 vagonov sladkorja. Vlak ki bi vlekel to ogromno množino sladkorja in meril iz New Yorka do Clevelanda.
Opasnost preti.
V ljubljanskem občinskem svetu je bilo omenjeno, da je breg Ljubljanice, kjer vse delo počiva od začetka vojne, na mnogih mestih v opasnosti, da se razsuje.
kratki mukepolni bolezni kot voj-dobi požarna/bramba v Ljubljanilni ujetnik v bolnišnici Rudnja v
tudi v kvar šolskemu pouku. Na slovenski jezik. Vsi njegovi otro-1 Volhiniji na Ruskem umrl.

Slovanom vislice.
"Neues Wiener Tagblatt" je ob neki priliki zapisal: Tekom prvih 14 mesecev vojne je bilo v Avstro-Ogrski obešenih ali ustreljenih zaradi veleizdaje in drugih političnih prestopkov: na Češkem 720 oseb, na Moravskem 346, v Bosni in Hercegovini 900, v Galiciji 486, v Bukovini 320, na Hrvatskem in v Slavoniji 513, v slovenskih kronovinah 460. Vse te žrtve so bile slovanskega rodu. Italijanov je bilo usmrčenih v Trstu 200, v Istri 90, na jušnem Tirolskem
Iz avstrijskega parlamenta.
"Slovenski Narod" piše, da se je v dunajskem parlamentu zadnji čas izigrala silna borba. Češki poslanci Tomašek, Smetanka in tovariši so vložili interpelacijo radi uboja nekega njihovega vojaka na dunajski postaji, ko se je ravno spravljal v vlak, počasniku dragonskega polka. Vojak, kateri je že bil v vlaku, je zopet izstopil, da se pozdravi s svojimi prijatelji in sorodniki, ki so medtem časom prišli na postajo. Neki poročnik, ki je to opazil je istotako izstopil, pristopil k vojaku in mu nekaj rekel nato pa ga začel obdelovati Vojak se je branil udarcem in končno sunil častnika od sebe, na kar je ta potegnil meč in ga vojaku porinil v prsa, da se je mrtev zgrudil na tla.
Interpelacija je izvala velikanski vihar in ogorčenja. Poslanca Tomašek je bil v svojem govoru večkrat prekinjen z opazkami "u-bijalec" in "ali je to častniška čast T" — "Poročnik bo zato še odlikovan!" — "Ubijajo nam vojake še doma!" — "To je pravica za doprinešene žrtve!" — "Tako se postopa z našimi sini v vojni!'' — itd.
Ko je poslanec Tomašek v svo-| jem govoru prišel do točke raz-| kladajoč, kako je poročnik umoril vojaka, nastala je tolika rabuka, da se ga ni niti ene besede razumelo.
Domobranski minister feldmai šal čap je bil v parlamentu priso-
Previdnost farmarja.
Sleherni farmar dobro ve in zna, če ne bo previdno trebil in čistil plevela na svojih njivah, ne more pričakovati dobre letine ali žetve. Ravno tako je pa tudi z našim zdravjem. Če ne držiš in čc ne skrbiš, da boš imel črevesje vedno Čisto, ne moreš pričakovati pravega zdravja. Za to stvar je pa Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino najboljši pripomoček ali zdravilo, kolikor jih moreš dobiti. To vino izčišča želodec, po-vrača tek (okus) pospešuje prebavo, odvrača zabasanost , nepre-bavo glavobol, slabo spanje, ner-voznost, splošno telesno slabost i. t. d. Dobiva se v lekarnah. — Raznovrstna zdravila so že marsikomu pomagala, kadar je kaj bolehal. Med ta zdravila se mora pred vsem vpoštevati Trinerjev Liniment, ko zanesljivo pomaga pri revmatizmu, nevralgiji, hrbtobolu, izpahkih, otiskih, oteklinah itd. Na to zdravilo se vedno lahko za-nesete. Prodaja se v lekarnah. — Jos. Triner, izdelujoči kemist, 1333—1343 So. Ashland Ave Chicago, 111.	(Ad vert is.)
SLUŽBA ORGANISTA.
je razpisana pri slovenski župniji. Ponudbe in pogodbe naj se pošiljajo pod šiframi:
"P. S." na upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote", 1931 W. 22. Place, Chicago, 111.
MARIJA SLUGA
1828 W 22nd St. Chicago, 111.
Telephone Canal 473«
izku Sena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
se nljudno priporoma mo. ▼enakim in hrvaikim tonam in otrokom Slovenkam.
tStt^ek&fc&fciStiSfcišfc^
Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI)
v Chicagu, I1L Andrej Ogrin, lastnik 1845 W. 22. St.,	Chicago.
Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim!
SVOJI X SVOJIM!
Rojaki Slovenci is Chicaga ia bližnje okoliee! Kadar rabite avtomobil pri raanih prilikah, na pr.: pri porokah, krstih, pogrebih L t. d., obrnite se na podpisanega, ki vas bo točno in zadovoljno postregel
Jaz stanujem sedaj v sredini naie slovenske naselbine, na: 2107 Coulter St., (med So. Hoyne Are. In So. Learitt St.)
Pokličite me disi po dnevu 5889.
X telefonu, bo • I ponoči: Canal
8 ■
■
B ■
B ■
■
8
■	Z veiespoitovanjem	■ S ANDREJ GLAVAČ, a
■	2107 Coulter St., Chicago, HI. H
in zv<
iz časov francoske
(Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann 8. J.' Poslovenil • • •
kupol, cerkva in vi-palač, ki so nalik otokom1 In zdaj prideva v mesto razko-molele izmed navadnih hiš.	ija in veselja! Ali vidiš krasno
"Kaj ne, to je malce večje ko palačo tik ob desnem bregu Seine,
i»t" mi i« rekel t.nvarifi in nn. Iri«i>«i> -nnA "KTmnm ir^A«)*__
(Nadaljevanje.) S tem predlogom sem se očetu moje Verene vrlo prikupil, kakor sem brž spoznal. Reding je hotel odkloniti ter predlagal, naj bi vso stvar po d'Hervillyju spravil do kraljice; da to je najbolj preprosto. A niti major niti veliki sodnik nista hotela slišati o tem, češ, da je d'Hervilly sicer zvest kraljev služabnik, a malo molčeč mož, ki bi načrt izblebetal. Ko smo še mnogo sem pa tja ugibali, smo naposled sklenili, naj me Reding in Karel Franc Key ser spremljata v Tiranon. Nato smo se ločili po zadnjem kozarcu, ki ga je major izpraznil na dobro srečo naših naklepov.
vn.
Na zvoniku pri Notre-Dame)
(Notre-Dame (b. Notr-dam) —
Naša ljuba Gospa; tako Francozi imenujejo Mater -Božjo in tudi njej posvečene cerkvc. Med temi posebno slovi stara cerkev Notrc Dame v Parizu.)
Pozno je bilo, ko sem se drugi i dan zbudil, in sem se naglo opra ! vil. Ko sem pa potrkal pri svojem sosedu Karlu-Francu, sem ga našel v postelji. Smejal se mi je ter rekel, da se v Parizu ne vstaja tako zgodaj, in mi je svetoval, naj še ležem; da že pridemo se dosti zgodaj k veliki maši k Notre-Dame, kjer bo danes nadškof duhovščini palme delil. Ležat vendar nisem maral zopet iti: zato sem stopil v pritličje in se bliže seznanil s staro hišino. Bila je srčno dobra žena, ki me je takoj po materinsko vzljubila.
Še sem kramljal ž njo, ko je njena hči, urna ženka z dvoje živimi očmi, prinesla v kuhinjo jer-bas zelenjave. Zvedela je, da sem jaz tisti mladi gospod iz Švice, lastnik koza, ki so spravljene pri njih v predmestju, in takoj je vprašala, ali bi ne smela rabiti kozjega mleka za svojo malo Liziko. Razume se, da sem rad dovolil. Potem bi bila še rada vedela, če so živali res za kraljico namenjene, kakor je mladi pastir včeraj njenemu možu pravil, ali pa ga je hotel le debelo potegniti; zakaj navihani fant bi bil žc sposoben za tako neslanost. Potrdil sem, da je Brunner tokrat resnico povedal. Tedaj se je začudila: "Ne bi bila mislila, da se bo kraljica pečala s kozami! A seveda, isto sem čula tudi o drugih visokih gospeh, ki bi sicer bile preponosne, da bi ubogega o-troka izmed ljudstva tudi le enkrat sočutno pogledale. Toda pri nas bomo skrivali, da so živali namenjene za Marijo Antoinetto. Mislim, da če bi to vedele naše sosede, bi jih na kosce raztrgale — tako je * Avstrijanka' obsovra-
v _ a * *
zena!
44A kaj je vendar ljudstvu žale-ga storila? sem vprašal, čudeč se, da je sovraštvo do kraljice prodrlo tako globoko med narod."
* 4 Pravijo, da nima srca za Francosko; da je pripravljena, našo domovino Avstriji izdati; da je ona kriva bolezni Dofenove, da skuša dobremu kralju ljudstvo o-mrziti; da je kralja z vnebovpi-jočo potratnostjo spravila ob vse premoženje, tako da namerava zdaj naložiti na naš tilnik novo neznosno breme davkov. (Dofen (frc. dauphin) naslov najstarejšega sina Francoskega kralja — kronprinc.) — Da, ljudstvu bodo izželi zodnjo kapljo krvi, da bo le Avstrijanka mogla naprej tako nezmiselno trositi; ona ..."
"Nehaj, Lizika! je zavpila mati in zatisnila ušesa. "Kako le moreš ponavljati tako gnusno obrekovanje? Naša kraljica je dobra gospa in ima srce za ljudstvo. Gospod veliki sodnik je rekel in on ve to. On je v zvezi z ljudmi, ki so na kraljevem in kraljičinem dvoru, a tvoje sosede govore le s širinami in tetami iz Svetoanton-predmestja, kjer že dolgo vsevprek sramotijo dvor, vo in vse dostojne ljudi.
prepovedujem ti poslušati obrekovavce! In če v tvoji osti kaj takega govore, da je vse gola laž in zlo
Blauchet (b. Btoše) da sem rekla, ki to vem."
Gospodinja je bila pri teh besedah čvrsto uprla oči v bok in je prav srdito gledala na svojo hčer. Ta se je pa zasmejala in rekla: 4 4 Varovala se bom, da ne nastopim kot zagovornica kraljice! Noben človek ne bi več kupil zelenjave iz našega vrta ; ti kajpada poješ pesem gospoda velikega sodnika po starem pregovoru: "Če-
Zug!" mi je rekel tovariš, in na to mi je. kazal in razlagal poglavitne dele ogromne slike.
4 Tu stojiva v prvotnem starem Parizu, v mestu sv. Ludvika na otoku," mi je pripovedoval.44Glej ravno pred nama črez najbližje strehe se je nekdaj dvigala njegova palača; veliki četverokotni stolp tam, ki kaže čas, in ona dva krožna stolpa sta še iz njegove dobe. Ostri stolpič tam poleg je od 44Svete Kapele," ki jo jc sezidal za trn je vo krono. (Trnjeva krona je izmed velikih relikvij Kristusovega trpljenja. - Že V zgodnjem Srednjem veku so častili na Zapadu kose iz trnjeve krone Kristusove (v St. Denisu in Aache-
gaver kruh jem, njegovo pesem	■■
pojem:" Pa nič ne zameri, mama! nu.) Trnjeva krona, ki se je za do-
ln vi, mladi gospod kmalu obišče te svoje zale koze, mojega moža, ki je tudi Švicar, in mene — predmestje Staint Martin št. 214." Pri tem se mi je lično priklonila in odhitela. Sklenil sem, res kmalu obiskati mladega Brunnerja, ki se je pač samotnega čutil v tujem mestu.
Tedaj je prišel doli po stopnji-cah gospod sodnik, me prijazno pozdravil in me odpeljal v mali, skrbno obdelani vrtič za hišo, ki ga je sam oskrboval. Krasni tulipani in hiacinte so cveteli na gredicah, od zelenike obrobljenih, in nehote sem vzkliknil po nemško: 4 4 No pa res, tako lepih tulp in hia-cintov pa nisem še nikoli videl!"
Gospod sodnik je pa menil, da mi je francoščina tukaj bolj potrebna, in te naj se vadim. Izgovarjam da ne slabo; vendar da je včeraj opazil še ta in oni jezikovni pogrešek pri meni. Odkrito sem mu povedal, da se imam za dobro izreko zahvaliti njegovi hčeri; nakar je potegnil tobaka v nos, me od strani pogledal in zamroyal sam pri sebi, da vsaj potuhnjenec že nisem.
Po kratkem molku se je mahoma ustavil in rekel z mirnim glasom, da je zvedel iz sestrinega pisma, kako sem njegovi hčeri glavo zmešal. Toda mi rad odpusti, a naravnost mi pove, da je namenjen dati roko svoje hčere le možu primernega stanu in dostojanstva, ki ima zraven tudi potrebne dohodke. O zaljubljenem paru v mali koči se sicer prav lepo bere v povesteh, v resničnem življenju je pa žalostna prikazen.
Te suhe besede so me ujezile. Čutil sem, kako mi je šla kri v glavi, in sem rekel, da tudi jaz nikakor ne nameravam, snubiti Ve-reno, dokler ji ne morem ponuditi uglednega'^tanu in zanesljivega prežitka, "kakršen se bo tudi gospodu velikemu sodniku /del primeren. Tedaj je bil zadovoljen in je rekel, da je tako prav, in da se
razumeva.
Zdaj je Rozalija poklicala k zajtrku. Nato je šel gospod sodnik v bližnjo cerkev sv. Martina k maši ; njegov sin in jaz pa sva hotela videti slovesnost pri Notre-Dame. Šla sva torej po dolgi, premi cesti. Saint Martin, ki vodi do mostu Notre Dame in do otoka Sv. Ludvika v Seini. (4 4 Otok Sv. Ludvika" v Seini (Cite in pa He St. Louis) je najstarejši del mesta in še danes srce Pariza. Tu je imel sveti Francoski kralj Ludvik (1226-70) svoje bivališče, tu se tudi dviga cerkev Notre Dame, stolica (kathedrala) Pariškega nadškofa.) Kako sem se začudil, ko sem ugledal veličastno kathe-dralo s krasnim pročeljem in dvema mogočnima stolpoma! Svet strah me je prevzel, ko sem stopil v njene prostore; zakaj skozi starinska poslikana okna je lila resna mračna svetloba in oživljala silne stebre in visoke oboke. K temu se kajpada ni prilegalo lahkomiselno vedenje mnogih navzočih in me je motilo v molitvi. Ko je bil nadškof pred oltarjem, obdan od mnogih duhovnikov in služabnikov, že začel z blagoslovom palm, se je okrog nas vse pomenkovalo in smejalo. Nisem se mogel zdržati, da ne bi se poluglasno obregnil ob tako obnašanje. A moj tovariš me je sunil s komolcem, neki sosed je pa naredil opazko 44o helotu iz province. (Heloti so se imenovali sužni kmetje Špar-tancev.)
Po službi božji sva šla s Kar lom na eden izmed stolpov. Tu se je mojim očem naenkrat odprla slika celega Pariza. Kako sem se zavzel! To morje streh in dimnikov, presekano od neštetih ulic in
jaz, tvoja mati. Rozalija cest in drevoredov! Ta nebroj
be Križarskih vojen častila v ce saraki kapeli v Carigradu, je 1. 1239 prišla v last Francoskega kralja sv. Ludvika, ki je za njo zgradil krasno gotično Ste-Cha-pelle. Izza leta 1806 se ta relikvija hrani pri Notre Dame. Njena pristnost ni gotova.) Na levem bregu Seine vidiš tri romarske zvonike opatije Saint-Germain-des-Pres (Saint-Germain - de-Pres (Sv. German na Travnikih) se je imenovala stara Benediktinska o-patija v Pariškem delu mesta St. Germain. Slovela je zlasti po učenjakih Maurinske kongregacije, ki so tu delali.) in naprej na levo novejšo cerkev sv. Genovefe. Bli-Blizu tam stoji poslopje slavne Sorbone, in okoli nje množina kol-legijev in šol — to je takozvani 4Latinski Kvartir,' mesto dijakov." (Sorbonne (b. Sorbon) je bilo duhovsko semenišče pri Pariškem vseučilišču, ustanovljeno 1. 1250 od Roberta de Sorbonne, ka-pelana pri Ludviku Svetem. Pozneje se je zelo povečalo ter je zaslovelo po svojih odličnih učiteljih. V 17. veku je ugled Sorbonne padel, ker se je nagnila h gallika-uizmu. 1792 je bila razpuščena. Na hjenem mestu se izza Napoleon.e dobe vzdiguje poslopje nov.ga vseučilišča.)
A, tam je pač tudi koleg 44Štirih Narodov," kjer je študiral moj boter Zurlauben."
4 4 Ne. Njegovo kupolo vidiš ravno mimo stolpiča 4Svete Kapele' tik ob levem bregu Seine; tam je videti tudi streho vojaške šole, in daljavi se dviga dom invalidov. Kar je pred njim, je gosposko predmestje Saint-Germain, kje? stanuje tudi naš polkovnik grof U'Affry."
44 Od Zurlaubena sem slišal, da je star zaspanec," sem vprašuje pripomnil.
44 No, dobro bi že bilo, da bi v see an jem času imeli polkovnika boij mladega in čilega. Zato in..* mo pa tem boljšega majorja. Sicer pa ne gre tako govoriti o predstojnikih; utegneš si nakopati sitnosti. — Zdaj se obrni k desnemu bregu Seine. Tu se prost ira trgovsko in obrtno mesto. T i gori vidiš mrko utrdbo Bastijc, z mogočnimi zidovi in stolpi. Za-dej leži Sveto-antonsko predmestje, delavski oddelek, poln bede in revščine, kjer med ljudmi vre in kipi. Bojim se, da bomo z njimi imeli še opravila. Tu, skoro pod nama, vidiš Obrežni Trg (Place de Greve) z mestno hišo. Preko nje, tam kjer drevesa boulevarda mole izmed streh, je videti kroni-šče Templa, gradu nekdanjih Templarjev. (Tempel (frc. Temple) nekdaj redovna hiša Temp-larjev v Parizu. — Templarji so bili cerkven red vitezov, ustanovljen 1. 1119 v obrambo Sv. Dežele in krščanskih romarjev na Vzhodu, od papeža Klementa V. raz puščen 1. 1311. Zadnji veliki mojster Templarjev, Jakob de Molay, je bil sežgan v Parizu leta 1314 Njihova Parišlta hiša 'Tempel' je posihmal prišla* v last sorodnega vitežkega reda Johanitov ali Mal-težkih yitezov. Za časa revolucije je služila za državno ječo na-mesTo porušene Bastije. Tam je bila zaprta tudi kraljeva družina. Napoleon I. in III. sta dala poslopje porušiti.) Ne daleč od tam, malo bolj na levo, so vrata Saint-Martin, skozi katera si včeraj stopil v Pariz. Skoro v isti smeri in ne daleč proč, v Rue Poissoniere in v Rue Grange Ba-teličre, stojita dve naši vojašnici. Še bolj zapadno opaziš mline na veter na Montmartru. (Montmar-tre je višina v severnem delu Pa riza. Zdaj se dviga na vrhu prekrasna cerkev Sv. Srca Jezusove ga, zaobljubljena cerkev Franco-
kjer se pod 4'Novim Mostom" zapet zlivata njena dva rokava? To je Louvre (b. Luvr. (Louvre je najstarfii in pravi kraljevi grad Pariški. Danes je najbogatejši u-metniški muzej na svetu. L. 1793 ga je konvent odprl javnosti. Napoleonove vojske so znesle tja umetnin z vsega sveta.) Bolj na desno zagledaš strehe ogromne palače, ki jo je v zadnjih letih zgradil vojvoda Orleanski — Palais Royal."
"Pravijo, da je tam zbrano vse bogastvo in razkošje Pariza in kar si le morejo ljudje domisliti užitkov in prelesti," sem opomnil.
"Tako je. Palais Royal velja za prestolico Francoske prestolice. Treba , da si jo ogledamo, pred-no nam bo obisk prepovedan. Major Bachmann je že hotel izdati tako prepoved za vse častnike in celo polk telesne straže, a d'Affry, ki je Orleanov prijatelj, je preprečil. Bachmann se boji, da ne bi se tam vsi zapletli v ne vem kake zarote. Tudi mojemu očetu ne smeva nič povedati, če kdaj obi-
da bi
iz "hiše; zakaj to ti v svarilo; on smrtno sovraži vse, kar diši po novih idejah, in v tem ne pozna šale." "Joj meni, tedaj pa težko da o-
rečem
staneva dobra prijatelja, in vendar bi mi bilo tako zelo treba!" sem .vzdilinil.
44Aha, moj bodoči svak!" se je Karel smejal.
(Dalje prihodnjič.)
VSEM ONIM, KATERI SI MISLIJO KUPITI ALI SO PA MORDA ŽE KUPILI LOTE V STERNO-VEM PARKU ULJUDNO NAZNANJAMO, DA SPREJEMAMO TUDI LIBERTY BONDE V PLAČILO RAVNO TAKO, KAKOR Z GOTOVIM .DENARJEM.
- - L. STERN & SONS
Prodajalci zemljišč. Zavarovanje. Posojila. A023 Collins St. JOLIET, ILL.


X	i
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro že 30 let «e Trinerjeva zdravil« uspešno rab'ijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluti popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjcmajcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkoy. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali gfho cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo, mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino —
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed v^eli bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in, spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti ielodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. VL-zadeVi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboce, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, Če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah I zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
prodere vselej v koren bolečine, zato pa jc zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhiticj:"i? v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenjc živcev in za ma-
Trinerjev Antiputrin
j\/XfVUVVVVVY-»VVV'ii-r-i-i-"---*'- — — -- mmmmmmmmm .
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čLščenjo ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE &AORADB SO DOBILA TRINBRJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS

POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
EGO LEX
' •'..,'" v**	.
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanejc glavnice in čisti dobiček maša nad $550.000.00, kar se drži v poseb-


nem zaščitnem skladu.
Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU.
Narasti« obresti si palletno pripisujejo k glavnici, ali pa izplačujeja na hranilne uloge od $1.00 naprej.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Jollet,	Illinois.
"LJUDSKA BANKA"
iMRR