Fod Lipo. Podučivni in vgodni pogovori. (Ljubomir sedi z svojimi tovarŠi pri mizi pod lipo.) Seaieako. Gospod ačitelj proaimo vaa, povejte aam v kratkem, kaj je važaega po slovaaskem svetu? Ljuboaiir. Važaib stvari ae čaje od vseb atraai zmiroai zadosti ia sicer iz severaih dežel poleg žalostaih stvari tadi aiBogo lepih ia veselib. Iz Čeake ia Moravske p. so zadaji čas došli prav veseli glasi, ker veliko aarodpo gibaaje ae kaže po vseh krajih, ia če so ravao bili veliki narodai tabori (veliki Ijudski zbori) od vlade prepovedaai, so se Ijadje veadar aošli ia o važaib aarodaih stvarih pogovarjali. 0 velikib svečaBoatih ki so pred kratkim bile v Pragi ate v časaikib zadosti četeli. Iz južaib slovaaskib dežel, ae žalibog, veBdar čajejo aame žal6atae prigodbe. 0 Srbaki ste že čuli. Kdo bi si bil mialil, da bi ae tamo, kaj takega zgodili! Doletela aas je ta strašaa prigodba v aaj važnejših časih ia kakor strela iz vedrega aeba. — Upajmo vendar, da bo veliki, hrabri arbski narod spet vae dobro vravnal. — — Iz Bošaije ia Bolgarije še zmirom ai aič čuti dobrega. V Hrvaški še zmirom gospodujejo madžaroai; čuje se veadar, da ne bodo dolgo več gospodovali in da bo g. Raub moral svojo alužbo zapuatiti.— Daj Bože! — Kako ae po Sloveaaki godi, aarni dobro obcutite in tudi četejete vsak daa v časaikih. Pravic, ktere nam grejo po §. 19. še dozdej zlo malo občutiaio, ker drugače bi c. k. sodnija ne mogla zahtevati 2 gld. 10 kr. plačila za preatavo 8loven8ke razsodbe, kakor ae je to pred kratkim zahtevalo vMariboru; — morebiti bo veadar tudi po času drugače, aarao moramo pravice, ki nam grejo po §. 19. pri vsaki priloža os ti popolaoma ia aepopustljivo zahtevati. Žalec. Kaj pa je za aas aaj važaejaega čuti iz Dunaja. — Ljaborair. Da se bodo dače apet malo povekšale, ste že brali v časaikib. — Pa aaj bo, če bo si le država mogla s tem kaj pornoči! — Dalje bi vaa zaal mikati aačrt aove braaibiae poatave, ki je že izdelaa ia ki se bode prihodajič državaeaui zbora predložil. Semeako. Povejte aaai aekaj o teai aačrta, ker bi zlo radi vedeli kako bode aova braaibiaa postava. Ljabomir. Nova brambiaa postava zadržara v svojih glavaih odločbab aledeče točke. Dolžnost vojaake službe je splošaa ia vsak državljaa, ki je dober za vojaka, mora osebao služiti. Oborožeao moč čiaijo arraada, vojaško moraarstvo, deželaa bramba ia deželai vzdig. Vsak državljaa mora po dovršeaera 20. letu prihodaje leto 1. jaaaarja stopiti k vojakoai. Služiti mora v aroiadi ia pri vojaškem moraarstvu tri leta v redovai vojski (liaiji), sedem let, v rezervi, pri deželai braaibi dve leti oai, ki se presta vijo iz araiade v deželao brambo, oai pa, ki atopijo izravea v deželao braaibo, aiorajo slažiti dvaaajset let. V deželai vzdig pa aiorajo stopiti vsi državljaai, ki so apoaobai za vojaka, od 18. do 40. leta starosti. Vojaška iaoč arraade ia vojaškega moraaratvo se bode za pribodajib 10 let odločila po dovoljeaju državaih zborov obeh državaih polovic aa 800.000 aiož; za deželao brarabo pa aa 200.000 mož ia sicer saaio pešcev ia koajikov. Ta oborožeaa moč ostane zmirom enaka pri araiadi ia vojaškeai aioraaratva ia ae bodo pri državaih zborib obeh državaib polovic od vlade V8ako leto zahtevali rekrati po raziaeri staaovaikov. Od vojaštva so začasao prosti: 1. ediai sia oaega očeta, ki si ae raore več kruha pridelati, ali vdove matere; 2. po sairti očeta edini vnak dedeka, ki ai ae more več kruba pridelati, ali vdove babice, če aiaiajo siaov ia 3. ediai brat celo osiroteaih bratov ia sester. Po tem še so aiaoge odločbe zaatraa ,,jedaoletaih dobrovolcev", zastraa vojaake slažbe dijakov ia uradaikov. Važae ao tudi sledeče odločbe: K vojakom ae bode vaako leto jemalo meseca febraarja, aiarca ia aprila ia sicer se bodo vaakokrat sklicale prve tri vrate starosti ia iz vaake vrate atarosti se bodo jemali vojaki po redu prej potegaeaib areček. Ljudje, ki spadajo pod ogerako koroao, se smejo samo k ogerskim pešcem ia koajikom vzeti. Ko bo pri araiadi ia vojaškem moraarstvu potrebaa številka že dopolajeaa, se bodo ostali, ki so še za vojake dobri, v dve polovici razdelili . ia jedaa polovica se bode vriaola med deželao brarnbo, druga pa nicd aaaiestilao rezervo. Naiaestilaa rezerva bo v času aiim odpuščeaa dorau ia se bode saiao v časa vojske po posebaeai cesarskeai ukazu sklicala ia po vojski apet doani poslala; po svoji starosti pa se bo vriaola ali v annado ali v deželao braiabo. To je kratek vladia aačrt o aovi braaibiai postavi; ki bo pri državaib zborih gotovo tudi obveljal, kakor vsi drngi, dozdaj predložeai. Semeako. Ali mislite, da bo tedaj pri vojaštva bolje naprej šlo? Ljubomir. Če ae bode popolaoma vse pri vojaštvu popravilo, gotovo. Semenko. Č e b i a e, p a d a b i s e, s tem se ne bomo mogli vojevati. Ljubomir. Prav imate, pa kaj bočemo, moraaio čakati, dokler ae bo tudi pri aas daa aapočil. — Zdaj pa aaj bo zadosti za daaas.