Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
številka 47/48 - Leto XVIII - 9. december 1979
VSE ZA STABILIZACIJO
Predsedstvo CK ZKJ je na skupni seji s predsedstvom SFRJ pred kratkim razpravljalo o aktualnih vprašanjih uresničevanja ekonomske politike v letu 1979, sprejelo sklepe o tem ter o idejno-političnih opredelitvah ekonomske in socialne politike v letu 1980 in nalogah ZK ter drugih subjektivnih sil.
Iz obširnih sklepov povzemamo, da tudi letos, po zaslugi velikih naporov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, uresničujemo hiter gospodarski razvoj na temeljih sistema so-cialitičnega samoupravljanja. Pri vsem tem pa predsedstvo CK ZKJ opozarja, da se počasi uveljavljajo temeljne sistemske B rešitve, počasi poteka tudi delo % pri sprejemanju drugih predpi-sov, ki na podlagi ustave SFRJ e in Zakona o združenem delu § urejajo odnose v družbeni reprodukciji. Velik de! dohodka ® je še vedno odtujen od delavcev ® v združenem delu.
Dalje predsedstvo poudarja, « da se nadaljujejo neugodne tendence pri delitvi dohodka in veča prepad med ustvarjenim dohodkom in vsemi oblikami porabe. Inflacija je v naši državi dosegla visoko raven in ima tako tendenco rasti, da ovira tokove družbene reprodukcije in zaostruje odnose v njej. In končno so tu neugodne tendence v gospodarskih odnosih s tujino, ki se že leta kažejo v vedno večjem primanjkljaju v trgovinski in plačilni bilanci, letos pa so močno povečane.
Zato predsedstvo CK ZKJ sodi, da je treba nujno začeti s široko družbeno akcijo in uvesti odločne, med seboj usklajene ukrepe v vseh okoljih in na vseh ravneh družbene organiziranosti, za krepitev socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov in uveljavljanje sistem-$ skih rešitev v praksi.
V središču neposredne dejavnosti komunistov in vseh socialističnih subjektivnih sil naj bi bili razvoj dohodkovnih odnosov, združevanje dela in sredstev, delitev po rezultatih® dela in dosledna uporaba sistemskih rešitev v praksi.
Ogrodje politike razvoja v letu 1980 naj bi bila krepitev položaja našega gospodarstva v mednarodni menjavi. Z ukrepi* gospodarske politike naj bi zagotovili takšne pogoje gospodarjenja, ki bodo okrepili ekonomske interese organizacij združenega dela v gospodarstvu za izvoz in dohodkovno povezovanje, da bi bolj organizirano^ nastopale na svetovnem trgu.
Politika gospodarske stabili-i zacije nujno terja, da se odre- ', čemo nekaterim investicijam in zmanjšamo splošno, skupno in osebno porabo na področju! uvoza in na drugih področjih ter spremenimo razmerja v delitvi dohodka vpridzdruženemu delu. Splošna družbena akcija varčevanja je sestavni de! uresničevanja politike gospodarske stabilizacije.
In končno, nujno je treba zaostriti odgovornost za dosFed-no uresničevanje politike gospodarske stabilizacije z vsemi materialnimi in socialnimi posledicami in ob tem zaostriti tržna merila gospodarjenja.
Na 13 skupni seji (3. decembra) predsedstva KOS in predsedstva ZSM je najprej član PKO Edi Delopst strokovno obrazložil predlog plana SOZD Iskra za leto 1980. Ob tej točki sta predsedstvi menili, da je strokovno usklajen predlog plana za 1980 dobro pripravljen in usposobljen za širšo razpravo na DS SOZD Iskra.
Zato ponovno nalaga 00 sindikata in sindikalnim konferencam, naj v skladu s sklepom KOS z dne 31. 10. 1979 organizirajo ustrezne obravnave. V procesu obravnave sprejemanja planskih dokumentov za leto 1980 se mora sindikat zavzemati, da vse DPO in samoupravni organi sprejmejo tudi konkretne akcijske programe svojih aktivnosti v smislu stabilizacije gospodarjenja.
Obe predsedstvi ugotavljata, da je leto 1980 zadnje leto uresničevanja sedanjega srednjeročnega plana, in bo kot tako predstavljalo tudi izhodišče za naslednje srednjeročno obdobje. Zato je še posebej pomembno angažirati vse sile, da se zastavljeni planski cilji dosežejo ter še posebej zaostrijo akcije varčevanja v odnosu na ocene pogojev gospodarjenja v letu 1980.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti: zunanje-trgovinski dejavnosti, omejevanju ekstenzivnega zaposlovanja, povečanju produktivnosti dela, omejevanju vseh vrst porabe, intenziviranju uvajanja dohodkovnih odnosov, še posebej med prometno in proizvodno sfero in investicijski dejavnosti. Za vse te akcije je potrebno opredeliti konkretne nosilce nalog in ustrezne roke.
Pri realizaciji plana 1980 je potrebno upoštevati tudi postavke in naloge, opredeljene v resoluciji SRS za leto 1980. Predsedstvo ponovno poziva vse 00 sindikata in mladine, naj v okviru obravnave plana 1980 obravnavajo tudi združevanje sredstev za izgradnjo počitniškega naselja Dugi otok.
V drugi točki dnevnega reda je član PKO SOZD Iskra Anton Bukinis pojasnil predlog samoupravnega sporazuma o financiranju naložb v organizacije združenega dela Iskre. Predsedstvi sta ob tej točki sprejeli sklep, da sprejemata predlog sprememb omenjenega samoupravnega sporazuma in predlagata DS SOZD Iskra, da ga da v postopek sprejemanja. Hkrati zadolžujeta vse organe,sindikata in mladine, da se aktivno vključijo v postopek sprejemanja sporazuma, ko ga bo DS Iskra dal v sprejem in s svojim delovanjem zagotovilo, da bo omenjeni samoupravni sporazum čimprej sprejet.
Ko so v nadaljevanju seje oblikovali mnenje DPO o kandidatu za predsednika KPO SOZD Iskra, sta predsedstvi soglasno podprli predlog, naj kandidira za predsednika KPO dosedanji vršilec v.d. predsednika KPO Anton Stipanič.
Predsedstvi sta tudi sprejeli predlog imenovanja novega časopisnega sveta glasila Iskre, ki naj ga sprejme delavski svet SOZD Iskra. Predsedstvi sta prav tako sklenili predlagati DS Iskra, naj v skladu s sklepi uredniškega odbora glasila Iskra in časopisnega sveta imenujejo za novega v.d. glavnega urednika glasila Otmarja Zorna, razrešijo pa dosedanjega v.d. glavnega urednika Mitjo Tavčarja.
Peta točka, ki je zajemala priprave za občne zbore sindikata, je opozorila predvsem na roke, določene za občne zbore sindikata, objavljene v Poročevalcu št. lOzdne 10. 11. 1979.
Ob koncu so med tekočimi zadevami sprejeli še razdelilnik kart za obisk tekem Iskra—Olimpija, dalje so sklenili predlagati DS SOZD Iskra imenovanje odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela ter so obravnavali še nekatere druge tekoče zadeve.
D.Ž.
Podpis pogodbe za medkrajevno telefonsko centralo v Erevanu.
Naša Metaconta tudi v Erevanu
Ob uspešnem zaključevanju del na Iskrini mednarodni telefonski centrali v Moskvi tudi pogodba za medkrajevno centralo v Erevanu — Pogodba je vsekakor priznanje vsem v Iskri: načrtovalcem, razvijalcem, delavcem v proizvodnji in prodajalcem — Le zanemarljiv del iz uvoza za centralo v armenskem glavnem mestu.
Glavna direktorja Iskrine tovarne ATC iz Kranja in Iskre Commerce Alfonz Medved in lija Medič sta v torek minuli teden v Moskvi podpisala pogodbo o prodaji Iskrine medkrajevne elektronske telefonske centrale vrste Metaconta 10 C, ki jo bodo Iskrini strokovnjaki montirali, preizkusili in izročili namenu v armenskem glavnem mestu Erevanu.
S sovjetske strani sta pogodbo podpisala generalni direktor sovjetske zunanjetrgovinske organizacije Mašpri-borintorg Vladimir Filipovič Klimov in direktorica firme Sistemi v Mašpri-borintorgu Jelena Nikitična Aparina. Slovesnosti ob podpisu so se v moskovski restavraciji Praga udeležili z Iskrine strani še v.d. generalnega di-rektoija SOZD Iskra Anton Stipanič, vodja Iskrinega predstavništva v Moskvi Franci Frkolj in drugi, s sovjetske 'strani pa je bil med uglednimi gosti tudi namestnik ministra za zveze SZ Vladimir Ivanovič Glinka.
Medkrajevna centrala v Erevanu bo nekoliko manjša od mednarodne centrale v Moskvi, njena vrednost pa je okoli 10 milijonov klirinških dolarjev. Opremo za centralo bo začela Iskra dobavljati v tretjem četrtletju prihodnjega leta, montirati pa jo bomo začeli 1. septembra, torej čez slabo leto dni. Novo centralo bodo Iskrini strokovnjaki izročili namenu v drugi polovici leta 1981.
Podpis pogodbe za centalo v Erevanu je vsekakor lepo priznanje vsem Iskrinim delavcem, zlasti pa tistim, ki so neposredno delali na moskovski mednarodni centrali. Pogodbe za prodajo Metaconte v Erevan namreč gotovo ne smemo ločiti od sedanjega uspešnega zaključevanja del na mo-
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIHfllllllilllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllilllilillll
skovski centrali in je s tem tudi najlepši dokaz, da je sovjetski kupec zadovoljen s kakovostjo centrale ter z našim spoštovanjem dogovorjenih rokov, v katerih nam je uspelo montirati in preizkusiti ta objekt, ki vsekakor sodi med najbolj zapletene na svetu. Glavna dela so že končana, tako da je končni prevzem predviden za prve dni prihodnjega leta.
Odločitev, da bo centrala v Erevanu v elektronski tehniki dokazuje, da so se v Sovjetski zvezi začeli preusmerjati na novo generacijo mnogo bolj sodobnih central in od tod tudi naročilo za našo Metaconto 10 C. Obenem v kranjski tovarni ATC zagotavljajo, da bodo novo centralo izdelali v pogodbenih rokih. Ovira bi bili lahko le morebitni večji uvozni zadržki ali pa kakšne druge nepredvidene težave, kljub temu pa so prepričani v svoje sposobnosti in sposobnosti drugih Iskrinih kolektivov, ki bodo sodelovali pri delih na objektu v armenskem glavnem mestu.
Takšno prepričanje v lastne sposobnosti je vsekakor še kako utemeljeno. Mednarodna centrala v Moskvi je bila najboljša šola, končali pa smo jo oz. jo bomo v kratkem, z odličnim uspehom. Pri tem pa nismo načrtovali, in razvijali le za moskovsko centralo, pač pa smo napore usmerili tudi naprej in to se nam bo gotovo obrestovalo.
Glede tehničnih posebnosti centrale v Erevanu naj zapišemo to, daje to (Nadaljevanje na 3. strani)
lu
a/ n
rmm
amA V JUGOSLAVIJI, BRDO 1
Objekt Kokra na Brdu pri Kranju je bil 22. in 23. novembra gostitelj, lahko bi rekli prve I&rine konference z delovnim naslovom „ISKRA V JUGOSLAVIJI". Konferenco sta organizirala SOZD ISKRA in Iskra Commerce, njen osnovni namen pa je bil preučiti dosedanji položaj Iskre na domačem tržišču, naše uspehe in tudi probleme ter začrtati pot za še okrepljen Iskrin nastop v Jugoslaviji v prihodnje.
O
Že zdaj lahko zatrdimo, da je konferenca nadvse uspela, čeprav organizatorji zaradi obilice gradiva niso mogli opraviti vsega dela, sklepe konference, torej ta najpomembnejši dokument srečanja na Brdu, pa bomo objavili takoj, ko jih bo sprejel in potrdil Delavski svet naše sestavljene organizacije.
Konferenca je, kot že rečeno, trajala 2 dni, vodilo pa jo je predsedstvo v katerem so bili Ljuban Artič, lija Medič in Jože Cvar.
Konferenco je odprl v.d. predsed-
nika KPO SOZD Iskra Anton Stipanič, za njim pa so se zvrstili referati llije Mediča, Miloša Kobeta, Draga Podlogarja, Jožeta Tomšiča, Franceta Anžiča in Jožeta Cvara, v popoldanskem delu prvega dne konference pa so si udeleženci najprej ogledali novi film o Iskri, za tem pa je bila skoraj štiriurna razprava, ki je opozorila na številne uspehe, pa tudi probleme, ki jih moramo v Iskri še rešiti, na primer na področju dohodkovnih odnosov, informacijskega sistema, investicijskih vlaganj in tako dalje.
Konferenca se je nadaljevala drugi dan z referati Franeta Hudej a, Borisa Slapnika, Iva Baniča, M ra Stegnarja, Marka Pereniča, Staneta Vlepiča ter s ponovno obširno razpravo, ki je spet nakazala na številne podrobnosti iz odnosov med proizvodnimi organizacijami ter tržiščem.
V našem glasilu bomo seveda namenili konferenci na Brdu kar se da največjo pozornost. Zaradi obilice gradiva iz referatov in večurnih konstruktivnih razprav bomo izvlečke iz prispevkov udeležencev konference na Brdu objavljali postopoma, nekaj že danes, preostale pa v prihodnji in naslednjih številkah. Za to postopnost smo se odločili tudi zato, ker so bili resda vsi referati pa tudi prispevki iz
(Nadaljevanje na 3. strani)
Predsednik delavskega sveta SOZD Iskra Otmar Zorn je na proslavi 25-let-nice Podjetja za avtomatizacijo prometa Ljubljana, ki je bila 23. novembra v dvorani kina Šiška prejel plaketo za uspešno dolgoletno sodelovanje Iskre s tem podjetjem.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■m

Predstavniki Iskrinih proizvodnih organizacij, organizacij skupnega pomena in SOZD v konferenčni dvorani.
Nov uspeh
tovarne
računalnikov
V čast dneva republike je Slavija Zagreb slavnostno odprla nov računski center v Banjavčičevi ulici, kjer sta instalirana dva računalnika Iskra-dataC 18.
Delovna organizacija Slavija Zagreb je v letu 1978 podpisala z Iskro pogodbo za dobavo štirih računalnikov za potrebe temeljnih organizacij združenega dela v okviru Slavije.
Računalniki se bodo povezovali v mrežo za združevanje podatkov na nivoju delovne organizacije. Otvoritvi računskega centra so prisostvovali predstavniki DPO mesta Zagreb.
Katarina Puc
MARJAN BEZJAK ZA GLASILI ISKRE IN ELKOM
Važno je, da začnemo konkretno sodelovati!
Samoupravni sporazum o skupnem sodelovanju na področju programske usmeritve med SOZD Iskra in SOZD ELKOM Maribor sta že sprejela in potrdila oba delavska sveta omenjenih OZD. V petek, 21. decembra, pa bosta tudi oba predsednika PKO po pooblastilu svojih delavskih svetov samoupravni sporazum podpisala in s tem uresničila enega izmed temeljnih ciljev naše samoupravne socialistične ekonomske politike povezovanje in sodelovanje združenega dela. Ob tej priložnosti smo v Mariboru naprosili predsednika poslovodnega kolegijskega organa SOZD Elkom inž. Marjana Bezjaka za razgovor. Na prvo vprašanje, če bi lahko na kratko predstavil SOZD Elkom Iskrinim delavcem', je predsednik PKO SOZD Ekkom Marjan Bezjak odgovor il:
Sestavljena organizacija združenega dela Elkom v Mariboru združuje devet delovnih organizacij, v katerih je okrog 7000 zaposlenih, v delovni skupnosti SOZD pa trenutno združuje delo 80 delavcev. Pobude za integracijo razdrobljenega gospodarstva v Mariboru so bile podane že leta 1974, registracija SOZD pa je bila opravljena 27. novembra 1976.
Preden so se delovne organizacije združile v sestavljeno organizacijo združenega dela, so bile samostojno organizirane z vsemi funkcijami poslovanja, pa je iz tega razloga združevanje dela in sredstev na ravni SOZD zahtevno in odgovorno delo. Tako je naša problematika zagotovo nekoliko drugačna od vaše v SOZD Iskra. Sicer
15.:... :	-	:
naprav 1300 zaposlenih, ostale delovne organizacije so manjše in enovite, večina med njimi pa nima organiziranih tozdov."
„Zanimajo nas predmet poslovanja in planske obveznosti? “
„Največji delež proizvodnje v naši sestavljeni organizaciji predstavljajo izdelki s področja elektroindustrije. Ne glede na dejstvo, da že sedaj poskušamo, in to bomo storili tudi v prihodnje, pospeševati tudi proizvodnjo kovinske industrije, vendar slednje ne v klasičnem smislu, temveč tiste kovinske industrije, ki temelji na določeni problematiki strojegradnje, odnosno na tistem delu kovinske industrije, ki mora prej koslej preiti v

	
Predsednik KPO SOZD Elkom Marjan Bezjak v pogovoru z odgovornim urednikom glasila Iskra Dušanom Željeznovim.
pa nam to omogoča bistveno drugačne prijeme pri odločitvah, nas pa zato v določenih akcijah skupnega pomena nekoliko zadržuje."
,4n kakšen je sestav SOZD Elkom? “
,,Naj večja delovna organizacija v SOZD Elkom je delovna organizacija Elektrokovina, ki zaposluje skoraj polovico vseh zaposlenih v SOZD, njeni TOZD pa zaposlujejo tudi več kot 1000 delavcev. Elektrokovina se prav ta trenutek na novo organizira in pričakujemo, da bodo v tej delovni organizaciji v bodoče ustanovili še več tozdov ali pa ustanovili delovne organizacije, kjer bo to možno in racionalno. V delovni organizaciji Primat je 1700 zaposlenih, v Tovarni stikalnih
elektroindustrijo.
Glede na bruto produkt predvidevamo, da bomo letos dosegli okrog 3 milijarde dinarjev. Za dosego tega bodo potrebni dodatni napori, pri tem pa se zavedamo, da bodo nekatere naše temeljne organizacije gospodarile tudi na meji rentabilnosti. To pa iz razlogov, za katere menimo, da so subjektivnega in objektivnega značaja. Žal, mnogo problemov izhaja iz „višjih" sfer, na katere v teh delovnih okoljih ne morejo vplivati. To so cene in še mnoge nesistemske rešitve na drugih področjih: zunanja trgovina, restrikcije in podobno."
„Kaj pomeni za vas podpis omenjenega precej okvirnega samoupravnega
r
v
Dnevni red 9. zasedanja DS SOZD Iskra
9. zasedanje Delavskega sveta SOZD Iskra bo 17. 12. 1979 z naslednjim:
dnevnim redom:
1)	potrditev sklepov 8. zasedanja DS SOZD Iskra (29. 10. 1979) in informacija o realizaciji 60. in 61. sklepa 5. zasedanja z dne 6. 3. 1979
2)	poročilo komisije za imenovanje predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOŽD Iskra in sklepanje o predlogu;
poročevalec: Janez Kern
3)	poročilo o poslovanju SOZD Iskra za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 79
-	ocena izpolnitve letnega programa za leto 1979
—	izvozna stimulacija za obdobje od 1. 10. do 31. 12. 1979; poročevalec: Edvard Delopst
4)	letni program SOZD Iskra za leto 1980; poročevalec: Edvard Delopst
5)	Sklepanje o predlogih:
a.	) Samoupravnega sporazuma o zagotavljanju kakovosti izdelkov in
storitev organizacij Iskre; poročevalec: Vladimir Klavs
b.	) Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev
za uresničevanje razvojnih programov organizacij združenega dela SOZD Iskra;
poročevalec: Anton Bukinis
6)	informacijski sistem SOZD Iskra; poročevalec: Marjan Trojar
7)	Odgovornost strokovnih služb v organizacijah združenega dela v SOZD Iskra za pomoč delegatom in delegacijam pri opravljanju njihove funkcije v zborih združenega dela občinskih skupščin in zboru združenega dela skupščine SR Slovenije, samoupravnih interesnih skupnostih,, zborničnih organih in bankah; poročevalec: Janez Kern
sporazuma med SOZD Iskra in vašo SOZD?
,,Res je, kot ste ugotovili, da je sporazum zelo okviren in da ga pravzaprav ni bilo težko sprejeti v obeh SOZD. Seveda se ta trenutek izpostavlja vprašanje, kako ga uresničiti. Nesporno dejstvo je, da je danes sestavljena organizacija združenega dela ISKRA na področju elektroproizvod-nje najpomembnejši slovenski dejavnik pa verjetno tudi ena od vodihuh organizacij združenega dela, in da si naše delo na ravni SOZD Elkom predstavljamo na osnovi konkretnega povezovanja, kar ta trenutek ne sme biti vprašanje ne pri vas, ne pri nas.
Sicer pa že danes sodelujemo na nekaterih področjih. Gre sicer za kupoprodajne odnose, ki pa jih bomo v bodoče spremenili na podlagi samoupravnega sporazuma o sodelovanju ter sprejeli načelne programe, se pri razvojnih usmeritvah primerjali in podobno.
Nujno je, da uresničimo povezovanje SOZD na ravni repubhke in federacije, ki se mora, odražati predvsem na področju planiranja in v izdelavi razvojnih programov. Glede konkretne realizacije sprejetega sporazuma pa sem globoko prepričan, da vseh točk, ki so v sporazumu navedene, verjetno ne bomo tako hitro uresničili. Toda, bodimo pri tem domiselni m se lotimo tega sporazuma pri tistih najlažjih in najkonkretnejših zadevah pa tudi če v prvi etapi ne bomo ustvarih več kot smo zapisali in oboji predvidevali. Važno je, da pričnemo konkretno sodelovati in, da vdihnemo • sporazumu vsebinsko obliko."
„Kaj menite o sodelovanju pri razvoj no -raziskovalnem delu? “
„Vsekakor se bomo morah pri razvojno-raziskovalnem delu mnogo, dogovarjati, skupaj razgrniti naše usmeritve ter se medsebojno sporazumeti še preden se pojavimo pred Raziskovalno skupnostjo Slovenije. Sedanji način, ko se pred to inštitucijo pojavljamo oboji, ni dober, še manj kreativen. Preveč časa trošimo oboji za področje, ki je zahtevno in sorazmerno drago.
Osebno sem trdno prepričan, pa saj bo v prihodnje do tega tudi moralo priti, da bomo prišli do trenutka, ko 'bomo ustanavljali z vami skupne time, ki bodo na razvojnem področju delali na skupnih programih. Rezultat takšnega dela pa bo, da bomo nato proizvodnim tozdom dogovorjene programe tudi ponudili.
Trenutno problematično področje predstavljajo obstoječi proizvodni programi in v nekaterih primerih gre tudi za prekrivanje, dupUranje ali kakor pač hočete. Zavedamo se, da je težko delavcu, ki je do danes proizvajal določeno proizvodnjo, povedati, da bo jutri moral delati nekaj drugega. Toda za prestruktuiranje smo se dogovorih tudi na višjih ravneh. Vseeno pa
mislim, da se bomo oboji znali dogovoriti za konkretne naloge in skupne cilje.
Vzemimo za primer procesno tehniko, ki je izredno široko strokovno področje, za oboje pa je na tem področju dovolj dela."
,4n skupno planiranje? “
„Ena izmed bistvenih odločitev v naši sestavljeni organizaciji nas čaka pri izdelavi naslednjega srednjeročnega programa in se nanaša na razvoj. To pa pogojuje pravzaprav že dosedanja usmerjenost v tem srednjeročnem programu SR Slovenije do leta 1980, kjer smo še posebej izpostavili področje elektronike. Da, jasno mi je, da ta usmeritev ni rezervirana samo za SOZD Elkom, tu so še drugi, prav tako pomembni.
Notranja arbitraža SOZD Iskra začela z delom
Ne gre sicer za nobeno novo stvar, saj smo v Iskri reševali medsebojne spore njenih članic pred notranjo arbitražo že vrsto let nazaj in lahko rečemo, da je kljub raznim pomanjkljivostim takratnega postopka, ta institucija uspešno delovala.
Zato smo osnovne določbe o pristojnostih organizacij in delu notranje arbitraže vgradili tudi v zadnji samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v SOZD Iskra, podrobnosti pa prepustili posebnemu samoupravnemu splošnemu aktu.
Ta akt smo dobili v začetku letošnjega leta, ko so vsi delavski svetu delovnih organizacij in delavski svet

*	"*s.<***«,„ ^ „
"#*x<SmmsK


!>LHm:ro
eoveiijo

*	»M.X8 «	'
■A i* ?<***»*«-&< *


A-
•el
g:




Delavski svet Železniškega gospodarstva Ljubljana je podelil Iskri ob 25-letnici samoupravljanja svojo plaketo. To veliko prizmnje je sprejel član poslovodnega kolegija Boris Mužič na slovesnosti 26. 11. 1979. Železniško gospodarstvo je dalo to priznanje Iskri za dolgoletno plodno sodelovanje.
Iskra si je namreč že dolga leta nazaj zelo prizadevala prisluhniti vsem potrebam naših železnic, zlasti za avtomatizacijo prog. Plod tega sodelovanja so nekatere železniške naprave, ki so v celoti avtomatizirane. Največja uspeha pa sta avtomatizacija železnic Ljubljana-Jesenice in prejšnji mesec končno delo na avtomatizaciji proge Ljubljana-Zidani most.
Vse te pridobitve so velik prispevek vsemu slovenskemu in jugoslovanskemu gospodarstvu. Avtomatizacija namreč dela proge mnogo propustnejše, s tem učinkovitejše in hitrejše. To je pomembno zlasti zdaj, ko skušamo čimveč tovorov hitro, poceni in varno prepeljati po železnici. Seveda pa je velika vrednost avtomatiziranja tudi večja varnost potniškega prometa.
V Iskrinem Poslovnem centru na Trgu revolucije so v sredo, 28. 11. letos zelo slovesno proslavili dan republike. Ob 13. uri so se vsi delavci iz poslovne stavbe zbrali v avli, kjer jim je o pomenu odločitev v Jajcu novembra 1943 spregovoril v imenu osnovnih organizacij sindikata Matko Zdešar. Z izbranimi besedami je prikazal veličiho in pravilnost odločitev A VNOJ.
Nato pa so člani Slovenskega narodnega gledališča iz ljubljanske Drame zaigrali Molierovega Zganarela ali Namišljenega rogonosca. Ta duhovita komedija, kakršna je lahko le Molierova, je nasmejala nad 600 gledalcev naše poslovne hiše. Tako je ustvarjena še ena vez med Slovenskim narodnim gledališčem in Iskro, saj so igralci zaigrali zelo doživeto, čeprav takorekoč sredi delovnega okolja Iskre.
Področje elektronike je izredno široko področje in ni nevarnosti, da ne bi z mero objektivnosti in strpnosti dosegli sporazuma, kje se bomo elektronike lotih v SOZD Elkom, kaj od tega v Iskri, Gorenju in podobno. M| si bomo v SOZD Elkom prizadevali pokriti tiste bele lise, ki v proizvodnem smislu ostajajo še kot nepokrita in nedodelana področja.
Vsi skupaj pa se bomo morali zavedati, da se bomo morah že v najbližji prihodnosti medsebojno tehnološko povezati, da bomo morali kupcu omogočiti celotno ponudbo, to pa so argumenti, ki nam narekujejo, da se medsebojno še bolj povežemo.1
DUŠAN ŽEUEZNOV v sodelovanju z uredništvom glasila ELKOM
Skupnih služb v SOZD sprejeli samoupravni sporazum o organizaciji, delu in poslovanju notranje arbitraže, ki j® skladno z zakonom o združenem delu ter zakonom o samoupravnih sodiščih postavil povsem nove temelje organizacije notranje arbitraže in postopku pred njo. Delavski svet SOZD je imenoval tričlansko predsedstvo arbitražnega sveta in tajnika arbitraže ter sprejel listo arbitrov SOZD, potem ko so delavski sveti vsake temeljne organizacije enovite delovne organizacije in delovne skupnosti izvolili p° enega arbitra - vsi arbitri skupaj pa predstavljajo arbitražni svet.
S tem je bil ‘arbitražni svet oblikovan v smislu omenjenega samoupravnega sporazuma in notranja arbitraža j . lahko pričela z delom.
Notranja arbitraža za vsak konkreten primer, deluje v sestavi 7 članov, pri čemer vsaka stranka imenuje d liste arbitrov po 3 arbitre, ti vsi skupaj pa imenujejo predsednika arbitraže kot sedmega člana.
Po oblikovanju arbitražnega sveta je bilo od meseca maja dalje vloženih notranji arbitraži 6 predlogov, kjer j?e za medsebojne spore iz samoupravnih razmerij, pogodb in poslovnih razmerij, od katerih so trenutno rešeni štirj6 spori s končno odločbo, dva pa sta 5® v fazi reševanja
Kljub temu, da predmeti niso bil* enostavni, saj je vrednost spornih .predmetov marsikdaj presegala milijo0 dinarjev (novih seveda) je arbitraža izdala končne odločbe v teh rešenih sporih že v oktobru in novembru.
Čeprav smo bili pred sprejetjem novega samoupravnega sporazuma o organizaciji, delu in poslovanju notranje arbitraže, pogosto priča zavlačevanju postopka, oz. popolne pasivnosti in abstinence nasprotnega udeleženca, ki ni izbral svojih arbitrov i° odgovarjal na predlog in podobno, so taki negativni pojavi sedaj izginili, saj ima predsedstvo arbitražnega sveta dovolj široka pooblastila, da samo imenuje arbitre, če nasprotni udeleženec tega noče storiti.
Tudi novi postopek pred notranjo arbitražo je potekal hitro in brez zastojev, če izvzamemo nekaj Prl' merov odsotnosti kakega arbitra na zasedanju arbitraže. V takih primerih je bilo treba zasedanje arbitraže pr®" (Nadaljevanje na 3. strani)
ISKRA V JUGOSLAVIJI, BRDO 79
(Nadaljevanje s 1. strani) razprav, ki smo jih posneli na magnetofonski trak, izredno kakovostni in ne bi bilo prav, da bi šli mimo naših bralcev.
V tem uvodnem prispevku o konferenci „Iskra v Jugoslaviji" naj povzamemo le nekaj misli iz referatov in razprav ter sklepne besede v.d. predsednika KPO SOZD Iskra Antona Stipaniča. Enotno mnenje vseh udeležencev je bilo,, da je takšna konferenca, kot je bila na Brdu, nujno potrebna in da bi morala postati tradicionalna oblika dogovarjanja med proizvodnimi delovnimi organizacijami ter tistimi v Iskri, ki skrbijo, da bi postal naš prodor na jugoslovansko tržišče še kakovostnejši in tudi obsežnejši. „Menim namreč," je na primer dejal glavni direktor kranjske Elektro-mehanike Aleksander Mihev, „da je v tako veliki hiši, kot je Iskra, nujno potrebno intenzivnejše usklajevanje tudi na področju domačega tržišča." Nekateri udeleženci konference so srečanje na Brdu primerjali s tradicionalno Iskrino zunanjetrgovinsko konferenco in, kot že rečeno, poudarili nujnost, da postane tudi domače-trgovinska konferenca stalna oblika dogovarjanja.
Velik' poudarek so predstavniki SOZD, delovnih organizacij in Iskre Commerce namenili tudi nujnosti, da postane Iskra še bolj jugoslovanska in ne samo slovenska firma. V zvezi s tem je tov. Anton Stipanič seznanil udeležence z investicijskimi načrti ter dejal, da se bo Iskra že v prihodnjem srednjeročnem obdobju pojavila z vitalnimi proizvodnimi programi v najmanj treh krajih zunaj Slovenije. Pri tem širjenju, oziroma, lahko bi rekli, Iskrinem ne samo tržnem ampak tudi - proizvodnem prodoru, bosta imeli vodilno vlogo Elektromehanika in Avtomatika.
Konferenca na Brdu pri Kranju je ponovno opozorila na izreden pomen Iskrinih predstavništev v Jugoslaviji, številni govorniki pa so poudarih, da bi morali v srednjeročnem planu razvoja Iskre od leta 1981-85 dati kar se da največji poudarek razvoju in načrtovanju naših filial, „kot zadnjemu členu v verigi med proizvodnjo in končnim uporabnikom Iskrinih izdelkov".
Anton Stipanič je v zvezi z vlogo filial poudaril, da nam tržno informatiko v Iskri omogočajo prav naše filiale v Jugoslaviji in da so prav filiale tista centralna točka, ki ima svoj piramidni vrh v direktorjih teh filial, le ti pa so neposredno odgovorni za uspešnost oziroma neuspešnost Iskre na določenem tržišču. „ Dvojnih" strokovnjakov, ki bi delali mimo Iskrinih predstavništev na jugoslovanskem tržišču, Iskra ne potrebuje, je dejal tov. Stipanič, kajti v naših filialah imamo strokovnjake za trženje, hkrati pa se ti ljudje aktivno vključujejo v družbeno politično okolje, v katerem delujejo. Naš enotni cilj bomo dosegli le tako, da bomo imeli v Jugoslaviji enotna predstavništva.
Beseda je obširno nanesla tudi na vlogo Iskrinih servisov po Jugoslaviji.
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIUIIUHIIIIIIIIIUIIHIIinillllllllllli
Maša Metaconta tudi v Erevanu ,
(Nadaljevanje s 1. strani) tipična tranzitna centrala, ki sama opravlja prenos medkrajevnega prometa. Njena specifičnost je v zaračunavanju telefonskih pogovorov, kajti znano je, da je tarifiranje v Sovjetski zvezi drugačno, kot pri nas. Gre za tako imenovano „toll tisketing" tarifiranje, ko vsak naročnik dobi podrobne račune o tem, s kom je govoril, koliko časa itd. To bo beležila naša centrala na magnetnih trakovih, kar pa pri Metacontih, ki so krmiljene z računalnikom, ne predstavlja nobenega tehničnega problema.
Podpis pogodbe za centralo v Erevanu predstavlja tudi prodor na novo področje telefonskih central v Sovjetski zvezi. Medtem ko je bila lahko naša ..mednarodna" Metaconta v Moskvi le ena, pa se nam pri medkrajevnih centralah odpirajo številne možnosti, kajti v nekaj prihodnjih letih načrtujejo v mnogih večjih mestih te prostrane dežele nove tranzitne centrale in najverjetneje bo med njimi tudi kakšna naša.
Lado Drobež
V zvezi s tem bi omenili misel direktorja Aleksandra Miheva, ki je poudaril, da bi morali v naših investicijskih programih, torej programih vseh Iskrinih proizvodnih organizacij, nujno upoštevati tudi potrebe Iskrinih servisov. Aleksander Mihev dobesedno ni dejal, da smo se doslej do naših servisov obnašali mačehovsko, poudaril pa je, da pri vlaganjih v razširitev proizvodnje ne bi smeli pozabiti na servisiranje.
Konferenca na Brdu bo ostala, lahko bi rekli prelomnica tudi zato, ker je z vso resnostjo in konstruktivnostjo opozorila na problem informacijskega sistema v Iskri, ki doslej ni deloval tako, kot bi moral. Zavzela se je, da je treba informacijski sistem zgraditi v najkrajšem času, za nosilca te naloge pa je zadolžila delovno organizacijo ZORIN. In ne samo zadolžila: delavcem tega kolektiva je postavila tudi rok prihodnjih dveh let.
Veliko pozornosti so udeleženci -v referatih in poznejših razpravah -namenili tudi Iskrini trgovinski mreži po Jugoslaviji, izdelavi projekta integralnega informacijskega sistema ter dograditvi organiziranosti procesa trženja, doslednejši izpeljavi načela tržnega, produktnega in projektnega vodenja, kot tudi organiziranosti
IHIIIIIIIIIIIIIIHIinilllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
finančne funkcije. Dosti besed in to konstruktivnih, je bilo izrečenih tudi o dohodkovnih odnosih v Iskri, ki doslej pogosto niso bili pravilno oblikovani. Tudi reševanju tega vprašanja bodo morali delavci delovne organizacije Zorin nameniti vso pozornost ter oblikovati ustrezne dohodkovne povezave.
Še na nekaj izredno pomembnega je opozorila konferenca — na nujnost večje solidarnosti znotraj našega kolektiva. Prav ta solidarnost ne bo ugodno vplivala samo na naše notranje odnose, odnose med Iskrinimi TOZD in delovnimi orgamzacijami, pač pa bo še kako neposredno vplivala na Iskrin zunanji ugled, s tem pa tudi na našo tržno uspešnost. Dohodkovni interesi posamezne temeljne organizacije niso vedno interesi celotnega kolektiva, zato bo treba včasih le bolj pomisliti na celotno Iskro, ne pa le na lasten žep.
Seveda ne smemo pozabiti na inovacijsko dejavnost ter investicijske načrte Iskre v minulih ter prihodnjih letih, torej nujnosti posodabljanja našihproizvodnih programov,kar je vse najtesneje povezano z našo prihodnjo tržno uspešnostjo. Prav tema dvema vprašanjema so namenili Iskrini predstavniki izredno veliko pozornosti. L.D.
TISKOVNA KONFERENCA NA POSVETOVANJU ISKRA V JUGOSLAVIJI BRDO '79 je bila ob koncu dopoldanskega dela posvetovanja prvi dan 22 novembra. Zanimanje zanjo je bilo veliko, kar kaže velika udeležba novinarjev najvidnejših tiskovnih ih RTV hiš iz Jugoslavije in zlasti iz Slovenije. Novinarji so največ vpraševali po Iskrinih dosežkih na področju računalništva tako na področju procesne, kakor tudi informativne tehnike.
Strokovni sodelavci Iskre, večinoma so odgovarjali člani Kolegijskega poslovodnega organa SOZD in predsedniki poslovodnih kolegijev DO, so dali zvedavim novinarjem zelo izčrpne in stvarne odgovore. Tako so povedali precej o programski usmeritvi Iskre v prihodnjem srednjeročnem obdobju 81-85. Zlasti je bilo novo to, da bo Iskra več investirala v širitev kapacitet doma v Sloveniji in skušala svojo dejavnost širiti tudi v druge republike, zlasti na nerazvita po-dročja. Ob vsej širitvi pa bo rast zaposlovanja le 2 % in to pretežno v nove strokovne kadre.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIim
»Še dosti bolj smo sposobni...«
Slovesnosti ob podpisu pogodbe o prodaji Iskrine tranzitne elektronske telefonske centrale Metaconta 10 C Erevanu se je v Moskvi udeležil tudi v. d. predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Anton Stipanič. Ob tem dogodku, ki je vsekakor lepo priznanje vsem Iskrinim delavkam in delavcem, smo ga zaprosili za kratko izjavo. Tole nam je povedal.
Čeprav Iskrina mednarodna elektronska telefonska centrala Metaconta 10 C v Moskvi še ni uradno odprta,se je v. d. KPO SOZD Iskra Anton Stipanič že lahko pogovarjal z Ljubljano.
..Podpis pogodbe povezujem z dosedanjo uspešno izgradnjo moskovske mednarodne centrale, hkrati pa tudi z našimi prizadevanji, da z novo generacijo central uspemo na tujih tržiščih. Mislim, da lahko izrazim skupno strokovno oceno, da smo dela na razširjeni moskovski centrali uspešno opravljali in da bomo čez nekaj tednov, ko bomo mednarodno Meta-conto izročili namenu, zadovoljni oboji — mi in sovjetski kupec.
Na nekaj pa bi rad opozoril: občutek sem imel, da je bilo v Iskri ob podpisu pogodbe za centralo v Moskvi
IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllttllllllllllllllllllltllllllllllU
VII. srečanje samoupravljalcev v Karlovcu
V dneh, od 15. do 17. novembra je bilo v okviru zleta ..BRATSTVA IN ENOTNOSTI" VII. srečanje samoupravljalcev, tokrat v Karlovcu. Prvi zlet Bratstva in enotnosti sega še v čas II. svetovne vojne, to je v leto 1944, ko se je organiziral I. fizkulturni zlet na področju BANI JE v vasi TRNOVAC SR Hrvatske, izvedli pa so ga borci BANI JE, KORDONA, LIKE, GORSKEGA KOTORA in BELE KRAJINE. Po osvoboditvi se ta
tradicija nadaljuje. V okviru zleta Bratstva in enotnosti, ki se prireja vsaki dve leti, se vrstijo povratne prireditve in izmenjava delovnih izkušenj, med katere uvrščamo tudi SREČANJE SAMOUPRAVLJALCEV.
Letošnje leto se je iz naših mest: Banja Luka, Bihač, Gospič, Karlovac, Prijedor, Sisak in Novo mesto zbralo blizu 300 delegatov samoupravljalcev, da bi izmenjali izkušnje pri delovanju delegatskega sistema in njihove vloge v Zvezi sindikatov.
Menim, da je tema pomembna še tem bolj, ker se je tega srečanja udeležil tudi naš delegat iz temeljne organizacije ISKRA Žužemberk, ki sodi pod občino Novo mesto.
Organizatorji srečanja iz Karlovca so z namenom, da se delegati pobliže spoznajo z delom delegatov vseh sindikatov na splošno, organizirali obiske v sedmih pomembnih gospodarskih organizacijah. Delegacije so bile sestavljene tako, da je bilo iz vseh sedmih mest v vsaki zastopano 5—6 delegatov. Posebna dolžnost je bila zaupana tudi našemu delegatu iz ISKRE Žužemberk, da je to delegacijo vodil v eno od delovnih organizacij združenega dela.
Pri ogledu proizvodnje so se delegati pogovarjali s samoupravljala gostitelja ter postavljali razna vprašanja iz tega področja našega delovanja.
Naj navedemo samo nekatera osnovna vprašanja:
—	mesto in vloga delegata v TOZD, krajevni skupnosti, občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih,
—	vloga sindikata v delovanju delegatskega sistema in njen odnos,
—	pravice delovanja samoupravljal-ca v delegatskem sistemu,
—	izobraževanje in usposabljanje delegatov,
—	informacije delegata in metode delovanja.
Po izvršenih ogledih in razgovorih samoupravljalcev vseh sedmih delovnih organizacij v Karlovcu ter spreje- >
tih stališč delegacij so bili na VIL ZASEDANJU SREČANJA SAMOUPRAVLJALCEV sprejeti naslednji zaključki:
1.	Delegati VIL srečanja samoupravljalcev zletskih področij „Brat-stva in enotnosti" nakazujejo še posebno potrebo, da se nadaljuje aktivnost z novimi iniciativami v smeri nadaljnje izgradnje celovitega demokratskega sistema socialističnega samoupravljanja. Ustvarjanje dolgoročnih interesov o družbeni reprodukciji in odločanju o vprašanju razvoja socialistične družbene celote. V nadaljnji izgradnji sistema socialističnega samoupravljanja je potrebno izhajati iz skupnih interesov delovnih ljudi, samoupravnih interesov in stalne potrebe po demokratskem usklajevanju interesov.
2.	Stalna naloga organizacij sindikata in Zveze sindikatov je, da s svojim delovanjem zajamči, da bodo delavci samoupravno odločili o vseh vprašanjih svojega dela in življenja, da izgrajujejo vlogo razvoja družbene reprodukcije in se bore za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov.
3.	Osnovna organizacija sindikata in Zveze sindikatov kot celota imajo še posebno naslednje naloge: — Da pripravijo osnovna stališča za odločanje, organizirajo razprave in omogočijo delavcem pregled različnih interesov in s tem vsebinsko zasnovo za njihovo opredeljevanje.
— Da v procesu odločanja že od samega začetka pa do sklepa nakazujejo vse možne rešitve posameznih vprašanj.
-	Da spremljajo oblikovanje sklepov delavcev in samoupravnih organov.
-	Da skrbijo za dosledno ustvarjanje principov delegatskega odločanja
v samoupravnih organih in drugih delegacijah.
— Da se zoperstavijo praksi sprejemanja sklepov brez predhodne razprave v delegatski bazi.
- Da se bore za normalno funkcioniranje delegacij in pri tem vključuje potrebo strokovne pomoči s tehničnimi sredstvi, ki so potrebna.
4.	Nujno je potrebno, da se delegacije še več afirmirajo v osnovi delegatskega odločanja. Usklajujejo socialistične interese konferenc delegacij, kar mora biti stalna skrb osnovnih organizacij in Zveze sindikatov. Potrebna je še večja skrb za izobraževanje delegacij preko klubov samoupravljalcev, sindikalnih šol, seminarjev, svetovanj, tribun, krožkov, tematskih razprav in drugih oblik izobraževanja samoupravljalcev.
5.	Angažirati vse svoje sile v sistem informiranja in oblike samoupravnega delovanja, da bodo delegacije in delegati seznanjeni s širšim interesom organizacij združenega dela, v katerem združujejo svoje delo in sredstva. Posebnega pomena je tudi pravočasna, objektivna, pregledna, zgoščena predhodna in povratna informacija o vseh vprašanjih, o katerih razpravljajo in odločajo delegati, delegacije in zbori delavcev.
6.	Stalna borba za razvoj demokratskih družbenih in političnih odnosov na osnovi socialističnega samoupravljanja, delavskega razreda. V vseh progresivnih silah našega društva na čelu Zveze komunistov se morajo dosledno in odločno boriti za vsestransko afirmacijo narodov in narodnosti. Za dosedanjo enakopravnost v vseh obhkah in nivojih samoupravno, družbeno-ekonomskega, političnega in kulturnega razvoja jugoslovanske socialistične samoupravne družbe kot celote.
V okviru srečanja samoupravljalcev v Karlovcu je na seji stalnega sekretariata sklenjeno, da bo prihodnje leto 1980 VIII. srečanje samoupravljalcev v mestu GOSPIC. Izbran je tudi sekretariat, ki bo vodil vse priprave do naslednjega srečanja.
Jože Kocmur
nekaj strahu če smo sposobni narediti resda tehnično zamotano centralo. No, zdaj ob zaključevanju del z veseljem ugotavljamo, da smo sposobni izvesti še dosti težje naloge. S centralo v Moskvi smo dejansko preverili svoje znanje in sposobnosti, zdaj pa lahko zatrdim, da smo pri uvajanju novosti večkrat preskromni. Domala vsa svetovna konkurenca prodaja še nedodelane sisteme in čaka na razvoj, mi pa smo svoje znanje in sposobnosti resnično preverili z izgradnjo tranzitne mreže in s številnimi centralami v Jugoslaviji. Vse to nam daje tudi upanje, da bomo šli po tej poti uspešno naprej.
Medkrajevna centrala Erevanu je torej hkrati tudi potrditev tega našega spoznanja in ker gre v tem primeru le za nekoliko enostavnejšo centralo, kot je moskovska, enostavnejšo glede našega znanja, mislim, da je pogodba ponoven dokaz tudi ocene sovjetskega kupca o naših sposobnostih. Menim, da glede na potrebe Sovjetske zveze na tem področju centrali v Moskvi in Erevanu ne bosta zadnji in da smo se s sistemom Metacontinfli central uveljavili na tem zahtevnem tržišču.
Že zdaj bi se zahvalil sodelavcem, ki so delali ali še delajo na projektu mednarodne centrale v Moskvi in tistim, ki so delali pri izdelavi potrebne dokumentacije za ponudbo za centralo v Erevanu ter jih pozval, da naj tako nadaljujejo naprej. To bo tudi porok za prihodnje uspehe.
Posebej bi še rad poudaril, da smo po podatkih Iskrinega kolektiva ATC z Labor v Kranju osvojili velik del proizvodnje elementov za moskovsko mednarodno centralo, s čemer je postal uvoz skoraj zanemarljiv glede na vrednost centrale. Pri centrali v Erevanu bo vrednostno znašal uvoz le nekaj malega nad 10%. Centrala bo torej skoraj v celoti delo naših delav-cev."	LD
IIUIIlllllllllllllllllllllllllllllllHllllillllllNIlllIHraMKflHnfll
NOTRANJA ARBITRAŽA SOZD ISKRA ZAČELA Z DELOM
(Nadaljevanje z 2. strani) tožiti na drug datum in zagotoviti sklepčnost arbitraže, ki lahko veljavno odloča samo v polni sestavi in z večino glasov.
V bodoče bi bilo pričakovati več samoupravne discipline poedinih arbitrov, saj so vabila na zasedanje pravočasno dostavljena, izostanek arbitra pa seveda povzroča nepotrebno zavlačevanje in tudi nepotrebne stroške udeležencev zasedanja.
Kot vidimo, je začetek dela notranje arbitraže po novem postopku dobro zastavljen in je treba tej instituciji priznati vso ekspeditivnost in kvaliteto, saj je v sorazmerno kratkem obdobju svojega poslovanja pokazala in dokazala svoje mesto v našem samoupravnem sodstvu.
Mitja Ančik
Zaključna dela na naši centrali v Moskvi
Ob 29. novembru, dnevu repubbke sta minili natanko dve leti, odkar so Iskrini montažerji začeli sestavljati mednarodno avtomatsko elektronsko telefonsko centralo v Moskvi. Lep, hkrati pa tudi uspešen jubilej — centrala že deluje, začasni tehnični prevzem je bil opravljen pred dobrima dvema mesecema, uradno pa bodo centralo izročili namenu prve dni prihodnjega leta.
Naj se povrnemo nekoliko v „zgo-dovino". Pogodbo o prodaji te izredno tehnično zahtevne mednarodne centrale vrste Metačonta smo s sovjetskim kupcem podpisali leta 1975. Takoj po podpisu so dela pri izdelavi opreme stekla domala v vseh Iskrinih kolektivih. Za tako velik „grižljaj“, ki smo se ga sprva nepotrebno nekoliko ustrašili, je bilo treba angažirati vse strokovnjake v Iskri, zato je tudi moskovska centrala eden od dokazov in potrditev tesne povezanosti, soodvisnosti in enotnosti vseh v Iskri — pro-jektive, razvoja, proizvodnje, prodaje, montaže. Vseh Iskrinih kolektivov.
Koordinator del pri razvoju moskovske centrale Tihomir Štetner iz tehničnega razvoja v ATC nas je opozoril na podrobnost, ki pa je nekateri v Iskri ne poznajo, oz. jo zamenjujejo. Mednarodno centralo v Moskvi smo „dobili“ na licitaciji v hudi mednarodni konkurenci Francozov, Japoncev, Švedov in drugih, na željo sovjetskega ministrstva za zveze pa smo leta 1977 podpisali dodatno pogodbo za '
■■■BI
!■■■■■»■*■■■■■!
razširitev mednarodne centrale s tako imenovano Olimpijsko centralo, čeprav gre dejansko le za en objekt in za skupno napravo.
Kot že rečeno, Se je montaža začela takoj po prazniku republike pred dvema letoma. Že julija naslednje leto smo začeli na centrali prve merilne teste, prve tako imenovane žive kanale pa so Iskrini strokovnjaki vključili 26. oktobra letos. Seveda je centrala delno delala že prej saj so bili prvi kanali z Beogradom vzpostavljeni že meseca maja.
V sedanjih zaključnih opravilih — prav zdaj povezujejo centralo preko satelita s Kubo — dela na centrali 10 Iskrinih softwarskih in hardvvarskih preizkuševalcev. Vodja objekta je Franci Jurjevčič, njegova pomočnika pa sta Marjan Gazvoda in Vincenc Plavčak — prvi je vodja softwara, drugi pa hartwara.
S svojo tehnologijo in številnimi vodi sodi naša moskovska centrala na najvišjo raven mednarodnih telefon-
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!
sitih central, v tako imenovani razred CT-1.
Posebnost moskovske centrale je med drugim v tem, da bo imela kljub popolni avtomatizaciji kar 165 posredovalnih miz, ki jih je izdelala Iskra, predvidevajo pa še nadaljnjo montažo 70 miz, ki pa jih bo dobavil kupec. Tolikšno število posredovalnih miz je potrebno zato, ker gredo vsi mednarodni telefonski pogovori iz Sovjetske zveze preko Moskve, veliko medkrajevnih telefonskih central pa je še neavtomatiziranih, zato morajo telefonistke ročno posredovati zaželjene mednarodne zveze.
Posebno, kot pri medkrajevni centrali, ki jo bo Iskra prodala v Erevan, poteka tudi pri moskovski centrali ta-rifiranje preko magnetnega traku ter nato preko računskega centra.
Še na nekaj ni pozabila Iskra: prav med obiskom centrale smo „zalotili“ vodjo preizkušanja centrale Vincenca Plavčaka, ki je predaval bodočim vzdrževalcem o načinih eksploatacije in vzdrževanju elektronske centrale Metačonta 10 C. Skupno predava 22 slušateljem, ki jih je zaradi njihovih službenih obveznosti razdelil v dve skupini. Po mnenju našega strokovnjaka, bo Iskrina centrala poslej „v dobrih rokah".
LD
PREDLOG
združevanja sredstev za izgradnjo počitniškega naselja SOZD ISKRA na Dugem otoku
SOZD Iskra bi v naslednjem srednjeročnem načrtu za zadovoljitev potreb po počitnikovanju naših delavcev in za ekonomično poslovanje potrebovala vsaj 650 ležišč. Povečanje teh kapacitet iz sedanjih 184 na predvideno število bi teklo postopoma, začelo pa bi se v počitniškem naselju ■na Dugem otoku. Za dograditev tega objekta iz sedanjih 117 ležišč na 350 predvidevamo, da je potrebno cca 9.500.000 din.
Zato predlagamo, da bi se ta sredstva v letu 1980 vključila v plan SOZD in se pokrivala iz združenih sredstev po členu 29. Samoupravnega sporazuma o osnovah plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1976—1980 po naslednjem ključu: procentualna udeležba dohodka po posameznih DO od leta 1976 do 1980 in zaposlenost v istem obdobju. Za boljši pregled prilagamo tudi tabelo.
Za dokončno podobo naselja in zadostitev vseh potreb iskrinih gostov je potrebno izgraditi ŠE NASLEDNJE OBJEKTE:
1.	Zaprto jedilnico z bifejem in skladiščem ter obnova stare terase Sedaj strežemo gostom na odprti
terasi, pokriti z valovito, barvasto kritino. Kapaciteta 100 sedežev ne zadošča, obroke moramo servirati v dveh izmenah; ob slabem vremenu terasa ni primerna. Treba je zgraditi nov objekt, kjer bi bila zgoraj jedilnica in spodaj bife s skladiščem. Staro teraso pa je potrebno preurediti v ^pakem stilu kot novo jedilnico.
2.	Povečanje bivalnih kapacitet — izgradnje novih šotorov Povečanje bivalnih kapacitet
pomeni zgraditi 250 ležišč v fiksnih — kombiniranih šotorih in urediti prostor za kampiranje z lastnimi šotori za 100 oseb.
3.	Rezervoar za vodo
Sedanja kapaciteta rezervoarja za pitno vodo 90 m3 ne zadostuje potrebam. Prepeljati jo. moramo 2 do 3-krat v sezoni iz Zadra, kar je zelo drago. Koriščenje pitne vode je omejeno in se rabi le za umivanje in pitje, ne pa za tuširanje in pranje. Pranje perila vršimo na kopnem, v Sukošanu. V programu imamo izgradnjo nove cisterne kapacitete 860 m3. Določena je lokacija, izdelani so načrti in delno je že izvršen izkop.
4.	Rekreacijski objekti in ureditev plaže
Za rekreacijo imamo sedaj le provizorično urejeno balinišče in mizo za namizni tenis. Potrebna je še izgradnja ostalih objektov kot so: valobran za privez čolnov, betonsko leseni spust za vleko čolnov, 2-3 betonske mize za namizni tenis, rusko kegljišče, na zbiralniku vode igrišče za kpšarko in urediti plažo v zalivu s prostori za sončenje, dostop v morje posebej za otroke ter postaviti nekaj tušev.
5.	Ostalo
Potrebno je popraviti električno
razsvetljavo naselja, v obstoječi zgradbi pri sanitarijah napraviti WC in tuše za personal in tuše za goste s toplo vodo, obstoječo zidano stavbo prirediti za ključavničarsko delavnico, pralnico in prostor za gasEsko opremo, izgraditi depo za biološke odpadke, prostor oz. napravo za sežiganje gorljivih odpadkov, urediti priročni prostor za tekoča goriva m urediti cvetlično okrasne nasade.
Zaključek
Planirana zmogljivost za 350 gostov je maksimalna za to lokacijo.
Interes delavcev Iskre je bE ves čas večji kot so bivalne zmogljivosti. Do sedaj je letovalo v naselju od 1000 do 1200 Iskrašev v sezoni; z dograditvijo naselja bi bEo to število lahko 2500 do 3000 gostov. Taka kapaciteta je tudi ekonomsko opravičena, sredstva bi bEa pravEno izkoriščena, prav tako tudi zaposlenost delavcev. Stabilno lepo vreme, ugodna klima, slano jezero, topla voda in drugo so privlačni razlogi, ki pritegnejo veliko števUo naših delavcev na dopust na Dugem otoku, kljub oddaljenosti.
Te informacije naj služijo kot osnova v okviru obravnav ob sprejemanju plana za leto 1980. Dodatne morebitne potrebne informacije lahko dobite pri strokovni službi po telefonu: 325-587.
■ai
Slavnostna seja računalnikov
Na slavnostni seji DS TOZD Računalniki, 21. novembra je slavnostni govornik Dušan Reš v svojem govoru analiziral dosedanje rezultate te tovarne in nakazal bodoči razvoj računalniške dejavnosti.
TOZD Tovarna računalnEcov je bEa ustanovljena leta 1977 in se je čeprav mlada, z mladimi delavci, lotila resne, težke in odgovorne dejavnosti - razvoja, proizvodnje, priprave trga, sistemskega in aplikativnega soft-warea, tehničnega vzdrževanja, izobraževanja itd.
Po končanem usposabljanju delavcev TOZD Računalniki so se pokazali prvi rezultati. Imeli so še veliko začetnih težav, vendar so kritično situacijo
DS tovarne
prešli že v letu 1978.
Kljub težavam so instalirali 40 sistemov ISKRADATA C - 18. Take rezultate so lahko dosegli samo zaradi čvrste in pravilne organizacije, v kateri delujejo vsi člani usklajeno. Vendar niso povsem zadovoljni z doseženim, ker morajo izpopolniti svoja znanja, povečati produktivnost in poiskati notranje rezerve.
Ob podelitvi simboličnEi nagrad in priznanj delavcem, ki so največ doprinesli k uspehom Tovarne računalnikov, so ugotovili, da so prav vsi delali nesebično, da se je vsak posameznik aktivno vključeval, ne glede na čas in proste dni.
Po končanem govoru je D. Reš raz-delE delavcem nagrade in priznanja.
B. Marn
H
Slavnostna seja DS TOZD Računalniki.
Med ogledom dvorane s posredovalnimi mizami v poslopju, kjer je naša centrala.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Modernizacija proge Ljubljana-Zidani Most
Komaj leto dni je minEo, ko je v počastitev dneva republike in 25-letni-ce samoupravljanja na železnici zapeljal prvi vlak po avtomatiziranem progovnem odseku med Ljubljano.in Jesenicami, ko slovenski železarji slavijo novo delovno zmago.
V ponedeljek, 26. novembra je bE odprt moderniziran del magistralne proge Ljubljana-Zidani most, ene izmed najbolj obremenjenih prog na področju Železniškega gospodarstva Ljubljana.
Modernizacija r železniškem prometu predvsem povečuje njegovo varnost, saj izključuje vpliv človeških itapak.
Postavitev avtomatskega progovnega bloka za zavarovanje vlakov, vgraditev naprav za avtomatsko zaustavljanje vlakov in avtomatskih zapornic na celotnem odseku proge, povečuje varnost prometa do največje možne meje, izključuje vpliv člo-veškEi napak, hkrati na zagotavlja večjo propustnost in izrabo proge. Po drugi strani pa takšna sodobna oprema zahteva bistveno odgovornejši odnos do dela, od železničarjev pa posege, ki jih narekujejo vse večje obremenitve in gostejši promet. Večjo zahtevnost dela in novo transportno tehnologijo pa lahko obvladajo le ob sodobnejših tehniških sredstvih, strokovnem znanju in usposobljenosti.
Ta zahtevni tehnični finančni projekt (investicijska vrednost vgrajenih naprav je 144.580.000,00 din) se tako uspešno vključuje v mrežo moderniziranih evropskih železnic.
Še nekaj tehničnih podatkov: Dvotirna železniška magistrala med Ljubljano in Zidanim mostom je dolga 63 km in ima 10 postaj ter šest cestnih prehodov. Z modernizacijo je bilo v vsej dolžini proge vgrajenih 28 blokovnih mest, 61 progovnih signalov, 132 progovnih magnetov za avtostop naprave, ki služijo za avtomatično zaustavljanje vlakov ter 11 dispečerskih podcentral in 148 dispečerskEi priključkov, ki so zajeti v dispečerski selektivni telefonski sistem.
r
	Dohodek			Zaposleni	%		
	1976-1978	%		1976-1978			Skupaj
Telekomunikacije	4.712.343	40.36	1.917.100	9.120	35,00	1.662.500	3.579.600
IEZE	471.733	4,04	191.900	1.262	4,84	229.900	421.800
Elementi	989.060	8,47	402.325	2.947	11,31	537.225	939.550
Baterije	152.543	1,31	62.225	429	1,65	78.375	140.600
Kondenzatorji	355.981	3,05	144.875	1.251	4,80	228.000	372.875
Široka potrošnja	1.133.618	9.71	461.225	3.020	11,58	550.050	1.011.275
Avtomatika	1.478.562	12,67	601.825	2.879	11,04	524.400	1.126.225
Avtoelektrika	1.023.042	8,76	416.100	2.840	10,91	518.225	934.325
Commerce	1.070.937	9,17	435.575	1.758	6,74	320.150	755.725
1 K M	21.732	0,19	9.025	46	0,18	8.550	17.575
ZORIN	71.130	0.61	28.975	110	0,42	19.950	48.925
Invest servis	110.008	0,94	44.650	245	0,94	44.650	89.300
Ostalo	84.036	0.72	34.200	155	0,59	28.025	62.225
Skupaj	11.674.725	100.00	4.750.000	26.062	100,00	4.750.000	9.500.000
Podatki za navedena leta izvirajo iz letnih poročil o poslovanju SOZD
_ V
Šest avtomatiziranih cestnih prehodov vlak sam pri vožnji vključi in izključi, oziroma jih vključijo istočasno in v odvisnosti s postavljeno vozno potjo, če se nahajajo v postajnem območju. Z vključitvijo omenjenih sodobnih varnostnih naprav se bo prepustnost povečala od sedanjih 168 na 226 vlakov dnevno, kar do neke mere pomeni razbremenitev v promet-nEi konicah, ko je ta odsek proge predstavljal že ozko grlo.
Delež	Iskra—Avtomatike,	oz.
TOZD Inženiringi je v vgraditvi celotne sodobne avtomatike, ki se je že uspešno vključila v modernizacijo prog v omrežju Železniškega gospodarstva Ljubljane na progovnem odseku Ljubljana—Jesenice.	§. D.
Ob prvi številki
Dokumenti ZKJ, ustava in zakon o združenem delu opredeljujejo obveščanje kot enega temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja samoupravnih in delegatskih odnosov. Iz tega izhaja, če naj delovni človek razpolaga z vsemi rezultati svojega dela in odloča o celotni družbeni reprodukciji, mora predvsem razpolagati z ustreznimi informacijami.
Oblike komuniciranja v združenem delu še vedno niso podrobneje opredeljene. Izhajajoč iz prakse poznamo v glavnem neposredno ali ustno komuniciranje (zbori delavcev, sestanki organov upravljanja, informativnih skupin itd.) in posredno ali pismeno komuniciranje, ki ga razvijamo preko informativnih glasil, biltenov, oglasnih desk, ocen itd. Po drugi strani pa v mnogih delovnih organizacijah opažamo vzporeden razvoj dveh sistemov obveščanja: vertikalno, ki vključuje posredovanje informacij proizvodnega ali poslovnega značaja ter horizontalno komuniciranje, ki zajema obveščanje v okviru neke/formalne ali neformalne skupine.
V ISKRI se danes srečujemo z vsemi temeljnimi komunikacijskimi ravnmi: delovno mesto, samoupravna delovna skupina, temeljna organizacija, delovna organizacija in sestavljena organizacija. Vprašamo se lahko ali naš, iskrin sistem informiranja že pokriva vse omenjene komunikacijske ravni in ali naše informacije že vsebujejo vse elemente dobre informacije za odločanje?
Ce ostanemo pri pravem delu vprašanja, potem lahko ugotovimo, da so informacije, ki izhajajo iz ravni SOZD—delovna organizacija dobro pokrite s tedenskim izdajanjem glasila „Iskra“. Prav tako poteka dobro posredovanje informacij na delovnem mestu oziroma v okviru posameznih formalnih in neformalnih skupin (čeprav o tem ni bEa opravljena še nobena določena analiza). Vrzel pa nastaja v fazah integriranja komunikacijskih kompleksov med temeljnimi in delovno organizacijo.
Izhajajoč iz tega ro se že v marsikateri temeljni organizaciji odločili za izdajanje biltena, med njimi tudi v TOŽD ORODJA, delovne organizacije Iskra Avtomatika. Prav pred 29. novembrom so razdelili med delavce prvo številko svojega ..Orodjarja" in na ta način zabeležili majhen a pomemben delovni uspeh. Ne takšen, ki bi ga izrazili s številkami pac pa uspeh, ki pomeni korak k boljši učinkovitosti in možnosti sodelovanja in odločanja v združenem delu, ki je odvisno od stopnje informiranosti delavcev o vsem, kar je pomembno za razvoj samoupravljanja.	Š. D.
Boljše po enaki
Anton StipaniČ, v.d. predsednika poslovodnega kolegija SOZD Iskra je v svojem glavnem referatu pregledal najprej, kako uresničuje SOZD Iskra svoje naloge za plan do leta 1985, nato pa je pregledal še devetmesečno gospodarjenje.
Pri oceni uresničevanja priprav za novo srednjeročno obdobje je dejal: »Kljub zapletenim gospodarskim razmeram SOZD Iskra uspešno uresničuje s srednjeročnim načrtom sprejete cilje in obveznosti. To potrjujejo tudi številčni podatki, ki nas v jugoslovanski elektroindustriji uvrščajo na vodilno mesto, v evropski na šestnajsto, v svetovni pa na 38. mesto.
V	letu 1980 bodo Iskraši dosegli 28,4 milijarde dinarjev celotnega prihodka. Še pomembneje pa je, da smo Že doslej uresničili glavno vsebinsko
:' nalogo, ki smo jo sprejeli s podpisom družbenega dogovora o temeljih plana SRS — storili so namreč odločilne
četne korake na strateških področjih mikroelektronike in računalništva. 2 usposabljanjem za najbolj zahtevno proizvodnjo pa se vključujemo v Prestrukturiranje gospodarstva, kar bo j v prihodnjem obdobju gotovo ena temeljnih razvojnih nalog.
Kljub dosežkom pa je v zadnjem času vse več znakov, da bo prihodnje j srednjeročno obdobje resna preiz-! kušnja, ki ji bomo kos samo v primeru, če bomo znali sedanji položaj in možnosti razvoja pravilno oceniti. Izkušnje mednarodni, konkurenci -so pokazale, da se na svetovsem 4rgu uveljavijo le tisti, ki znajo'povezati razvojno, proizvodno in finančno funkcijo, ki so usposobljeni za celovito ponudbo in so primerno organizirani ter ciljno vodeni. Merila svetovnega trga seveda morajo veljati za celotno proizvodnjo. Tako je vedno bolj pristno spoznanje, da bo iz ekstenzivnega razvoja treba preiti na uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov v celotnem informacijskem procesu. Zato bomo morali v novem srednjeročnem obdobju napeti vse sile, da se bomo dovolj hitro in ustrezno usposobili in realizirali na potrebe trga, ki bodo temeljno merilo poglavitnih odločitev tako v TOZD, kot v DO in SOZD.
V	prihodnje lahko na svetovnem tržišču največje stopnje rasti pričakujemo prav na področjih, ki smo jih tudi mi začrtali kot strateška, to je Področje elektronske obdelave podatkov, avtomatizacije procesov, telekomunikacij, avtomobilske elektronike in merilne tehnike. Seveda pa vključitev v takšen razvoj zahteva uvajanje novih tehnologij in proizvodnih programov.
Že v minulem srednjeročnem obdobju smo nekaj temeljnih strateš-! kih projektov že zastavili, v prihodnje Pa na njih leži vsa teža razvoja. Poleg mikroelektronike in računalništva mislimo še na integrirane telekomunikacije, avtomatizacijo sistemov, profesionalizacijo elementov, avtoelektro-niko in druge. Mikroelektronika, ki se razrašča na vsa področja tehnike, industrije in gospodarstva na sploh, bo segla tudi v vse oblike družbenega in osebnega življenja.
Gre za elektronsko revolucijo, katere surovina je znanje. Prav zato pa se bomo morali odločiti za povečanje vlaganj v RR dejavnost, za katere bi morali do 1985, nameniti 8 % vrednosti proizvodnje. Potreben pa je seveda tudi nov organizacijski pristop, ki bo omogočal večjo povezanost in soodvi-
ceni/
snost inovacijske dejavnosti, trženja in proizvodnje.
Uresničitev teh Iskrinih zamisli pa zahteva korenite premike v vsej Iskrini reprodukciji, še posebej pa v naši zavesti, da je napredek v prvi vrsti odvisen od naše pripravljenosti in sposobnosti, da se širše orientiramo v jugoslovanski prostor. Zato pa moramo hitreje osvajati nova znanja, nove tehnologije in se še naprej truditi, da bomo za stopnjo pred drugimi. Zato moramo proizvajati ne enako -ampak truditi ne dražje, ampak nekoliko boljše po isti ceni. Nujno pa je tudi sovlaganje v skupne proizvodne zmogljivosti s sorodnimi organizacijami v Jugoslaviji.
Proizvodni programi SOZD Iskra bodo v obdobju do 1985. leta zahtevali večjo sestavljenost dela in tudi doslednejše medsebojno dogovarjanje in sporazumevanje, pa tudi večje sodelovanje vseh, ki lahko s sovlaganji obvladujejo RR, kadrovske, proizvodne in druge zmogljivosti. Prodor Iskre ne bo slonel le na združevanju in pripajanju obstoječega, ampak predvsem na krepitvi tistega, kar se je že izkazalo kot življenjsko sposobno.
Seveda pa mora Iskra biti dojemljiva tudi za vplive drugih, ki želijo prispevati k tako začrtani politiki. Klasični kupoprodajni in kooperantski odnos Seveda ne morejo biti več prevladujoča oblika poslovnega sodelovanja. Odločiti se bomo zato morali za novo vsebino poslovanja in seveda dohodkovnega povezovanja, pa tudi za uresničitev novega načina organiziranosti v tržno prometnih dejavnostih znotraj Iskre.
Zato naj bo pri izdelavi razvojnih načrtov za prihodnje srednjeročno obdobje vodilo spoznanje, da le poslovanje na podlagi skupnega prihodka lahko omogoča uspešno realizacijo teh načrtov. Le če bo postal proizvodni program skupna zadeva vseh udeležencev reprodukcijskega procesa, v katerem morajo biti najtesneje povezane razvojna, proizvodna in tržna funkcija in bomo v direktni odvisnosti od rezultatov skupnega dela, dosegli, kar smo si zadali."
Pri oceni 9-mesečnega gospodarjenja, ki obeta uresničitev letošnjega načrta, pa je Anton StipaniČ dejal: „Po oceni rezultatov 9-mesečnega poslovanja lahko zaključimo, da bomo v SOZD Iskra uresničili letošnji načrt. Vrednost proizvodnje se je v primerjavi z istim lanskim obdobjem povečala za 23, izvoz pa za 10 %, to, in pa analiza razvoja preteklih treh in pol let kbžejo, da ta veliki sistem svoj srednjeročni razvoj uresničuje zato, kot si ga je bil zastavil."
Čeprav je v nadaljevanju omenil znake umirjanja konjunkture, je poudaril, da bo tudi letos načrt uresničen. „ Izvoz, kot glavni dejavnik celotnega razvoja, se bo po oceni povečal med 10—15%, s tem pa bomo dosegli pozitivno plačilno bilanco za 10 milijonov dolarjev. Zelo pomembno za letošnji, posebej pa za nadaljnji razvoj Iskre, je počasnejša rast števila zaposlenih v letošnjem letu, ki je bia le 3,8 %. Zato menimo, da bodo vsi ti kazalniki zagotovili skladen in stabilen razvoj v 1. 1980 še posebej, kar zadeva poglavitne strateške načrte in cilje.
Za 1. 1980 smo že izdelali predlog načrta in ga pravkar obravnavajo v štirinajst delovnih organizacij in 84 TOZD. Uresničevanje nalog, predvide-
nih v sedanjem srednjeročnem načrtu pa bo zaradi nekaterih negativnih trendov in restrikcij v prihodnjem letu terjalo izjemno prizadevnost pri uresničevanju višje stopnje rasti na skoraj vseh sektorjih gospodarjenja.
Zato bo SOZD Iskra prihodnje leto povečala celotni prihodek na 28 milijard dinarjev, kar pomeni 23,2 % povečanje v primerjavi z letošnjim, medtem ko naj bi bil čisti dohodek povečan za 25,8 %, fizični obsega pa za 18,3 %.
Da bi se učinkoviteje vključili v mednarodno delitev dela in da bi zadržali pozitivno bilanco v mednarodni menjavi, pa predvideva SOZD Iskra tudi nenehno rast izvoza, ki naj bi v prihodnjem letu dosegla 140 milijonov dolarjev, kar pomeni 20,8 % rast v primerjavi z letošnjim.
Tako visoka stopnja rasti proizvodnje in izvoza, krepitev kakovostnih elementov gospodarjenja in sprememba v strukturi proizvodnje, pa omogočajo načrtovanje akumulacije za 1. 1980 v višini milijarde dinaijev. Prihodnje leto naj bi se povečala za 26,6 % letos pa je na delavca znašala 27.241 dinarjev, prihodnje leto bo znašala 33.330 dinarjev. Čeprav je načrtovano povečanje, produktivnosti na delavca izredno visoko, in čeprav je tudi globalni znesek akumulacije nemajhen, pa so predvsem potrebe po sredstvih za razširjeno reprodukcijo, ki zadevajo nekatere strateške razvojne programe, še neprimerno večje.
V razvojne načrte v 1. 1980 bomo investirali 2,4 milijarde dinarjev, kar pomeni, povečanje naložb v razvoj, večjo kakovost v politiki vlaganj v razvoj. Vsa ta sredstva pa bodo le delno zadoščala za načrtovani razvoj v sedanjem srednjeročnem obdobju.
Znatno povečanje proizvodnje in upočasnjeno naraščanje števila zaposlenih kaže, da ima produktivnost, kot poglavitni kakovostni element gospodarjenja, pomemben vpliv na uresničevanje načrtovanega razvoja v pri-
hodnjem letu. Stopnja produktivnosti, ki je bila letos 15%, bo taka tudi naprej.
Eno izmed osnovnih strateških vprašanj pa je preusmeritev proizvodne strukture in upeljava najsodobnejše tehnologije na področju profesionalne elektronike, računalništva, telekomunikacij ter vrste sistemov in inženiringov. S takimi razvojnimi zasnovami in načrti pa so tesno povezane tudi naložbe za RR dejavnost, v katero je bilo že leta 1978 vloženih kar 5,6 % vrednosti proizvodnje, do leta 1985 pa planiramo 9,8 % vrednosti proizvodnje za RR dejavnost.
Z dosledno politiko delitve po rezultatih dela, z racionalno porabo razpoložljivih sredstev in z ukrepi, ki zagotavljajo lastno likvidnost, se kolektiv SOZD Iskra loteva problemov stabilizacije, ki je usmerjena tudi v povečanje izvoza. Zato predvidevamo povečanje interne stimulacije za izvozne posle od 25 na 30 %, kar naj bi doprineslo k povečanju izvoza v tistih DO, ki se že sedaj trudijo, da bi
čim več izvozili, spodbudilo pa naj bi tudi tiste, ki se doslej še niso usmerile v izvoz.
Z izdelavo načrta za leto 1980 je bil v Iskri opravljen velik del priprav za sprejetje srednjeročnega programa razvoja do leta 1985. Opravljene so analize o uresničevanju tekočega srednjeročnega programa in nadaljnjih proizvodnih možnosti z ustreznimi smernicami, seveda bi bilo to delo lažje, če bi bil že sprejet zakon o družbenem planiranju.
Izdelane so tudi že analize za posamezna področja dejavnosti SOZD Iskra, ki natančneje opredeljujejo srednjeročno razvojno projekcijo, z ozirom na pospešen tehnološki razvoj, prestrukturiranje proizvodnje in učinkovitosti gospodarjenja. Ker je dohodek osnova plana, bo v tem dokumentu dan poseben poudarek usklajevanja dohodka s potrebami po razvoju, kar bo zagotovilo visoko raven realnosti planiranja.
Razvojno-raziskovalna dejavnost v funkciji trženja
Ob razmišljanju o tematiki, ki smo jo zapisali že v sam naslov, je član poslovodnega kolegija SOZD Iskra Miloš Kobe spregovoril o treh možnih vidikih soodvisnosti med razvojno-raziskovalno dejavnostjo in trženjem.
Prvi aspekt zadeva nujno povezanost v celotnem inpvacijskem procesu. Pravilno razumemo pod tem pojmom proces, ki privede do gospodarske uporabe novega znanja. Vsebuje pa najmanj tri člene; inovacijsko znanje, ki izhaja iz domače ali tuje RR dejavnosti, proizvodno realizacijo tega znanja ter tržni plasman tega znanja skozi prodajo novega proizvoda.
Če manjka le člen te verige, je inovacijski proces nepopoln in inovacije ni. Med členi tudi ne sme biti štafetne soodvisnosti, ampak mora biti zagotovljena njihova hkrati prisotnost in neločljiva povezanost ves čas inovacijskega procesa. Ta proces mnogokrat imenujemo tudi projektna organiziranost ali produktni proces. Odločilno pri tem je, da je postavljen trden cilj procesa, to pa je razvojna, tehnološka in tržna usmeritev novega proizvoda in da v vseh fazah teh osvajanj teamsko sodelujejo odločilno dejavniki vseh treh členov.
Drugi aspekt zadeva povezavo med RR in tržno dejavnostjo na samem začetku procesa, oz. pred njim. Gre za generiranje inovacijskih idej in postavitev ciljev, ki morajo biti vedno sinteza spoznanj o znanstveno-tehnični možnosti po eni in spoznanj po družbenoekonomskih potrebah po drugi strani. Protagonost prvih spoznanj je RR dejavnost, protagonost drugih pa trženje, ki vključuje tržno opazovanje in raziskave. Inovacija bo torej uspešna samo tedaj, če bo osnova novega proizvoda združevala nove tehnološke dosežke za zadovoljevanje tržnih potreb.
Ker nekaj let kasnimo za svetovnimi tehnično-tehnološkimi dosežki, je jasno, da ne montiramo popolnoma novih tehnoloških stez, ampak jih predvsem presajamo k nam; zato pa je tržni vpliv na generiranje naših inovacijskih idej nujno močnejši od tehnološkega. Z zgornjo ugotovitvijo pa je treba neposredno povezati tretji, pra-
gmatični aspekt povezave RR dejavnosti in trženja. Na tej konferenci, ki obravnava predvsem domači, deformiran jugoslovanski trg, bi se lahko celo dokopali do trditve, češ, da je lastna RR dejavnost v funkciji trženja na takšnem domačem trgu pravzaprav odveč. Pregreta potrošnja je posledica nereproduktivne distribucije odhodka ter inflacijska spirala, ki pospešuje čim hitrejše spreminjanje denarja v blago, se ogiba predvsem količinskega povečanja obstoječe proizvodnje, zahteve za kvaliteto, kompleksnost in tehnološko sodobnost in pa motive za intenziviranje RR, dejavnosti pa pri tem potiskajo ob rob.
Ko gre za zunanje, zlasti razvito tržišče, pa je stvar celo drugačna. Tudi če nismo tehnološko originalni, je lastna RR dejavnost nujna. Kvaliteta in tehnične lastnosti proizvodov morajobiti neprimerno višje in hkrat-nejše. Konkurenčnost terja uporabo modernih rentabilnih tehnologij v lastni proizvodnji, prav tako pa se je z lastnimi razvojnimi dosežki treba izogniti številnim restriktivnim zaščitam. Seveda pa vse to še kako terja intenzivno RR dejavnost. V tej primerjavi je tudi jasno, kje leži vzrok za tolikokrat premlevano problematiko nezadostnega patentiranja RR dosežkov iz naših gospodarskih organizacij. Število patentov namreč ne dokazuje, da nismo inventivni, ampak da je za naš trg patent, ki je predvsem ekonomsko tržna kategorija, tako rekoč nepotreben.
Zaključek, ki bi na tej osnovi ukinil RR dejavnost za potrebe domačega trga, bi bil seveda absolutno napačen. Razvoj družbeno-ekonom-skega okolja bo moral odpraviti omenjene anomalije. Prvi znaki tega spreminjanja v obliki težav pa so že tu. Z vso naglico smo se morali pripraviti na to, da bodo gospodarske težave tudi na domačem trgu najbolj prizadele stare, nizkostrukturirane delovno intenzivne proizvodne programe, in da bodo favorizirani predvsem tisti proizvodi, ki vsebujejo več znanja. Tako lahko pričakujemo nadaljnje višanje stroškov delovne sile, pritisk na zaposlovanje, počasnejše
Miloš Kobe.
naraščanje kupne moči prebivalstva, trajnejše uvozne restrikcije, in povečanje konkurence pameti. Čeprav z velikimi napori pa bi vse to moralo voditi do cilja, da naša razvojna, proizvodna in tržna prizadevanja ne smejo več razlikovati med izvoznim in domačim tržiščem, povsod bo enako težko. Prav taka prognoza pa terja Iskrino usmeritev v profesionalizacijo tudi za domači trg.
Pod profesionalizacijo razumemo predvsem večjo tehnološko sposobnost, višjo kvaliteto, večjo kompleksnost proizvoda, ter ugraditev prevladujočega deleža RR dela. Znanje bo zato postalo nepogrešljivo tudi za domače trženje. Naši strateški inovacijski projekti, tako mikroelektronika, računalništvo, sistem za avtomatizacijo in kibernetiko, integrirane telekomunikacije, optoelektronika, namenski sistemi in profesionalizacija elementov, kot avtoelektronika in novi viri energije, pa še mnogi drugi, bodo programska dominanta tudi v novem srednjeročnem obdobju. Postajajo pa pomembni tudi za domači trg.
To pa pomeni, da bomo ob nastopajočih gospodarskih zaostritvah tudi za domači trg spoznali, da je prav znanje tisto, kar najbolj potrebujemo in ji je skupni imenovalec RR in marketinške dejavnosti pri prizadevanjih za hitrejši razvoj Iskre v prihodnosti.
Večja vloga predstavniške mreže
Član kolegijskega poslovodnega organa Iskre Commerce Jože Cvar je v svojem referatu v vlogi predstavniške mreže v Jugoslaviji najprej orisal osnovno dejavnost te mreže, v nadaljevanju pa je poudaril naslednje:
V skupini sistemov in naprav imamo zaposlenih po naših filialah 42 delavcev, v skupini repromaterialov 20 in v skupini širokopotrošnega blaga
„Ko govorimo o Iskrini predstavniški mreži na jugoslovanskem trgu, moramo podčrtati, da so to predstavništva celotne Iskre in vseh njenih organizacij, saj tudi zanje dejansko opravljajo tiste tržne funkcije, ki so jih zaupale Iskri Commerce, in sicer z namenom, ■ da preko nje zagotovijo sprotno upravljanje in izvajanje."
V	nadaljevanju se je dotaknil poglavitnih aiačilnosti Iskrine regionalne mreže, med nje pa je uvrstil uspešno izvrševanje načrtovanih prodajnih nalog na celotnem jugoslovanskem tržišču, enakomerno oskrbovanje celotnega jugoslovanskega tržišča, odkrivanje in posredovanje informacij s področja investicijske izgradnje na posameznih območjih, uspešno pridobivanje novih poslovnih partnerjev ter njihovo vključevanje v tržne procese Iskre, med drugim pa tudi spremljanje in analiziranje splošnih tržnih razmer.
Jože Cvar je obširno spregovoril tudi o materialnih pretokih na regionalnih tržiščih, prodajnih poteh, kadrovskih razmerah, investicijskih vlaganjih v predstavniško mrežo, kot tudi stroških, ki so neposredno vezani na to dejavnost. V zvezi z materialnimi pretoki smo na konferenci na Brdu slišali podatek, da je Iskra še vedno tako v absolutnem kot v relativnem deležu najmočneje prisotna na slovenskem tržišču. Ta delež se je z 29 % v letu 1974 povzpel lani že na 38 %. V tem obdobju se je vrednost prodanega blaga v Hrvatski, Makedoniji in Črni gori zadržala nekako na isti ravni, v drugih republikah pa je padla.
V	celotni predstavniški mreži dela trenutno 165 delavcev. Od teh jih 113 opravlja neposredne akvizicijske in prodajne naloge, 52 delavcev pa opravlja posle predstavljanja, usklajevanja in administrativno tehnična opravila.
Obširno se je dotaknil tudi dosedanjega razvoja predstavniške mreže. Pri tem je poudaril, da smo v Iskri prevze-li obveznost, da bomo v sedanjem srednjeročnem obdobju združili za širjenje te mreže večjo vsoto denarja, vendar pa doslej še nismo uspeli združiti nobenih sredstev. Zato je bila Iskra Commerce prisiljena sama reševati problem vlaganj v mrežo, in sicer z angažiranjem lastnih in bančnih sredstev.
Jože Cvar je dal velik poudarek tudi problematiki, ki pesti našo predstavniško mrežo. Na prvo mesto je uvrstil nesorazmerje med neposrednimi prodajnimi akcijami, katerim smo dali več poudarka, manj naporov pa smo namenili tržni informatiki in akviziciji. Po njegovih besedah sta le še dve Iskrini delovni organizaciji zadržali že vpeljano osnovno tržno informatiko, prav ob pomanjkanju te informatike pa nismo mogli ustrezno izvajati akvizicijske in zastopniške naloge tržne' mreže za posamezne proizvodno prodajne programe.
Med nerešena vprašanja je uvrstil tudi pezadostno upoštevanje tržnih potreb, neusklajen in neorganiziran nastop na tržišču, težnjo posameznih delovnih organizacij, da ustanovijo lastno predstavništvo, ne uresničevanj e dogovorov o nujnosti združevanja denarja za, širjenje trgovske mreže, pomanjkanje denarja za vzdrževanje te mreže itd.
Obsežno je spregovoril tudi o prihodnjih nalogah, ki jih mora Iskra storiti na področju okrepitve enotnega nastopa na tržišču, kot tudi o nalogah posameznih vodij in drugih delavcev v naših predstavništvih. „Naše razvojne, poslovne in tržne ambicije nas silijo v to, da zgradimo močno razvejano, celovito, vplivno in strokovno sposobno organizacijo trženja v Iskri in še posebej v regiji.
Prodaja sistemov
Na posvetovanju BRDO'79 so pregledali vse možnosti prodaje Iskrinih izdelkov, zlasti najboljše oblike in tržne prijeme. Eden bistvenih tržnih uspehov je gotovo Iskrina prodaja sistemov, saj je v njih zastopano često delo če ne že vseh, pa vsaj večine strokovnjakov in proizvodnih TOZD Iskre. O prodaji sistemov je pripravil referat Drago Podlogar iz DO Avtomatika. Povzemamo nekaj bistvenih izvajanj.
saj je evidentno, da gre za dolgoročno družbeno orientacijo v kateri je Iskra bila in bo vedno udeležena, kot eden od njenih najnaprednejših subjektov.
KAJ ZAHTEVA DANAŠNJI INVESTICIJSKI TRG
Razvoj proizvajalnih sil v Iskri ter novi strateški programi na čelu z mikroelektroniko in računalništvom na eni strani in vse večja zahteva investicijskega trga po kompleksni ponudbi na drugi strani so prispevali k logični strateški odločitvi Iskre, da bo svoj proizvodni proces v največji možni meri razširila v smeri sistemov s čim večjo stopnjo kompleksnosti in integralnosti ter se na jugoslovanskem trgu in na tretjih tržiščih vse bolj pojavljala kot ponudnik kompleksnih projektov.
Takšna odločitev je neposredno povezana s čvrsto odločnostjo Iskre, da na področju profesionalne elektronike in v ostalih proizvodnih programih obdrži korak z vrhom svetovnih proizvajalcev tovrstne profesionalne tehnike.
V tej odločitvi se zrcalijo interesi delavcev Iskre po napredku, po tem, da v Iskri proizvajamo in tržno ofimi-ramo takšne proizvode, ki so sodobnejši, kvahtetnejši, tehnološko zahtevnejši, oplemeniteni z več znanja, torej proizvode, ki jih ne more proizvajati vsaka firma, temveč le proizvodna organizacija z močno proizvodno tradicijo in koncentracijo najkvalitetnejšega kompleksnega znanja. Ta odločitev potrjuje, da so delavci Iskre pripravljeni izvajati vse obveznosti, sprejete v družbenem dogovoru o temeljih plana razvoja SRS za obdobje 1976-1980 v polni meri tudi naprej,
Današnji investicijski trg doma in na tujih tržiščih zahteva od ponudnika čim večjo stopnjo kompleksnosti in integralnosti njegove ponudbe in njegovo referenčnost tako glede sodobnosti in kvalitete tehnike, tehnologije in znanja, kot glede njegove materialne in kadrovske baze ter kompletnosti vseh storitvenih proizvodnih funkcij, ki so potrebne za izvajanje inovacijskega procesa sodobne proizvodnje kompleksnih in integralnih sistemov odnosno za realizacijo kompleksnih projektov. Investitorji dajejo prednost tistim ponudnikom, ki so dolgoročno programsko usmerjeni v proizvodnjo sistemov modular-nostnega konstrukcijskega koncepta, ki omogoča elastičnost pri postopni izgradnji ter zagotavlja kompatibilnost v izvedbah, ki se posodabljajo glede na napredek tehnologije med dolgoročno izgradnjo integralnega velesistema. Seveda se zahteva, da so ponudeni sistemi ter njihova aparatuma in programska oprema preskušeni glede zanesljivosti ter funkcionalnosti, kar je težko izpolniti, kadar gre izključno za lastni razvoj.
Zelo pomembne so reference glede zadostne dimenzioniranosti ter sposobnosti kadrovskega potenciala in znanja, ki je sestavni in morda celo najpomembnejši del zapletenega in zahtevnega proizvodnega procesa sodobne proizvodnje integralnih sistemov.
Prednost se daje takšnim izvajalskim partnerjem, ki imajo lociran del ustreznih kadrovskih zmogljivosti že v

v	j	naoivuiij
srednjeročnem obdobju vse tiste tržno konjunktume sisteme, za katere ima lastno materialno osnovo, lastne elemente, naprave in podsisteme in za katere lahko v kratkem vzpostavi vse funkcije, ki so potrebne za organizacijo takšnega kompleksnega proizvodnega procesa.
Seveda bi morali najti že v tem obdobju moči, da bi razmišljali tudi naprej in se vsaj v raziskovalnih sferah lotevali raziskovalno študijskih ali celo projektnih nalog, ki bi se nanašale na
Jože Cvar.
stopnji priprav na investicije, torej v stopnji, ko se izdelujejo koncepti tehnoloških rešitev in tehničnih zadev, katerim mora ustrezati ponudeni sistem, v bližini investicijskega centra, torej v bližini investitorja.
Gre za izvajalske strokovnjake, poznavalce tehnoloških in tehničnih rešitev načrtovanega integralnega sistema, projektante in druge tehnične strokovnjake z izkušnjami za sodobno vodenje izgradnje tehnično tako zahtevnih objektov. Ti naj bi bili že v pripravljalni fazi v pomoč investitor-skim strokovnjakom, obenem pa garancija, da bo realizacija projekta izvedena kvalitetno in v roku ter, da bo imel investitor v njih tudi v poskusnem obratovanju ter garancijskem roku ustrezno tehnično oporo.
Zakon o združenem delu vnaša v relacijo investitor — izvajalec nove možnosti za skladnejše in kvalitetnejše dolgoročno sodelovanje. Investitor in izvajalec se namreč lahko na podlagi dolgoročnega samoupravnega sporazuma ali dolgoročnega pogodbenega aranžmana dogovorita za skupen razis-kovalno-razvojni program, vsklaje-vanje med planskimi potrebami investitorja in potrebnimi materialnimi - kadrovskimi kapacitetami izvajalca, združevanje dinarskih in deviznih sredstev za realizacijo investicijskih programov itd. Te nove tržne izvajalske oblike bi bilo treba v čim večji meri izkoristiti.
Kljub eventuelnim takšnim sporazumom z investitorji pa ne bi smeli nikdar pozabiti, da bo tista tržna zakonitost, ki daje prednost boljšemu, kvalitetnejšemu, cenejšemu in v našem primeru kompleksnejšemu, vedno igrala svojo vlogo, in da napredek ne bo mogel pardonirati nesposobnih, neadekvatnih, pa čeprav bi se hoteli skrivati za dolgoročnimi samoupravnimi sporazumi.
KAKO SE MORAMO ORGANIZIRATI, DA BOMO USPEŠNI
Iskra je bila v preteklosti v svojem proizvodnem programu orientirana pretežno na proizvodnjo profesionalnih elementov in naprav. Na področju telekomunikacij in avtomatizacije — predvsem na področju avtomatizacije železniškega prometa — je že uspela uveljaviti kompleksne sisteme, ki bazirajo v glavnem na uporabi lastnih proizvodov in v pretežni meri na uporabi lastnega znanja. Novi strateški programi, predvsem mikroelektronika in računalništvo pa nam omogočajo, da naglo razvijemo proizvocjnjo novih, kompleksnih finalnih produktov: sistemov za avtomatizacijo in vodenje procesov v energetiki, sisteme za avtomatizacijo in vodenje procesov v industriji, enostavne in integralne varnostne sisteme itd.
Menimo, da je za Iskro samo po
isKrin nadaljnji programski razvoj, predvsem v smeri še večje programske
kompleksnosti in interesantnosti.
Drago Podlogar nadalje razvija
misli o pravilnem pristopu k projektiranju in proizvodnji sistemov. Poudar- , e ja zlasti pravilno razumevanje delitve i dela in važnost tržnega pristopa k poslu oz. delu.
Povzema tudi bistvene naloge za bodoče srednjeročno obdobje, kjer čakajo Iskro velike in hvaležne naloge, če bo realizirala vse možnosti, ki jih nudita trg in proizvodni potenciali.
Večja pozornost naši trgovski mreži
Ko tako definiramo našo nalogo, o kateri ne bi smelo biti divergentnih pogledov, tedaj mislimo predvsem na zahtevo po koncepcijski, kadrovski in organizacijski jasnosti nosilcev in izvajalcev določenih tržnih funkcij, zlasti še v pogledu popolne jasnosti v zvezi z vlogo in nalogami Iskrine predstavniške naloge v Jugoslaviji kot najpomembnejšega tržnega dejavnika pri izvrševanju integralne tržne funkcije Iskre na tržišču in zagotavljanju enotnosti tržnega nastopa," je na konferenci na Brdu poudaril Jože Cvar.
mmiBBUM
Direktor direkcije maloprodaje v Iskri Commerce Marko Perenič je za konferenco „Iskra v Jugoslaviji" na Brdu pri Kranju pripravil tehten prispevek o nujnosti okrepitve Iskrine trogovinske mreže v domovini. Poudaril je, daje trgovinska dejavnost, ki jo Iskra opravlja preko svoje trgovinske mreže v sklopu drugih tržno-prometnih funkcij, ena od pomembnejših dejavnosti trženja. Iskra ima danes skupno 40 prodajnih mest, s čemer je praktično prisotna-že v vseh večjih jugoslovanskih središčih.
Samo lani je Iskra prek lastne prodajne mreže prodala za 1 milijardo 354 milijonov din, kar je za skoraj polovico več kot na leto poprej. Nasploh je za prodajo preko Iskrine trgovske mreže značilno, da že od leta 1974 narašča s povprečnim indeksom 145 %, kar je nad povprečno rastjo Iskrine proizvodnje. Vsekakor je najbolj zastopano blago široke potrošnje, na drugem mestu so manjši sistemi oziroma naprave, na zadnjem mestu pa je repromaterial.
Marko Perenič je v nadaljevanju poudaril, da je Iskra v sedanjem srednjeročnem obdobju vložila znatna sredstva v odpiranju novih prodajnih mest ter v investicijsko vzdrževanje obstoječih. V zvezi s tem je dejal, da morajo biti prihodnja investicijska vlaganja v razširitev in vzdrževanje naše trgovinske mreže sorazmernz investicijskimi vlaganji v proizvodnjo ter da morajo postati del celotnega Iskrinega investicijskega programa.
Spregovoril je tudi o problemih, ki pestijo našo trgovinsko mrežo ter mednje uvrstil zlasti nesorazmerje med posameznimi blagovnimi skupinami, ki jih prodajamo preko naše trgovinske mreže. V prihodnje bi morali zagotoviti predvsem večjo prisotnost celotnega Iskrinega asorti-mana ter poleg širokopotrošnih izdelkov povečati udeležbo reprodukcijskih materialov itd. V ta namen bi morali na posameznih območjih ustanoviti distribucijske centre, ki bi
Marko Perenič.
bili sposobni napajati celotno Iskrino trgovinsko mrežo, kot tudi druge kupce.
..Trgovinska mreža zagotavlja stalen in neposreden stik s tržiščem in potrošniki, strokovni nakup in svetovanje potrošnikom, stalne razstave Iskrinih izdelkov, približuje izdelke potencialnim kupcem, opravlja prikaz delovanja izdelkov, zbiranje in posredovanje ustreznih informacij, itd. Vse to so dejavnosti, ki ne sodijo v sam akt menjave, ampak je neposredno ali posredno vzpodbujajo," jo med drugim dejal Marko Perenič.
Direktor direkcije maloprodaje je ob koncu poudaril, da je razvoj trgovinske mreže del razvoja celotne Iskre ter mora iti zato investicijsko vlaganje v to mrežo dovolj veliko, da bo lahko spremljala Iskrin razvoj. Poudarek moramo dati tudi povečanju udeležbe prodaje repromaterialov in manjših sistemov, vse proizvodne temeljne organizacije pa naj bi skrbele, da bo nša trgovinska mreža dobro založena.
Povezovanje marketinga,
RR dejavnosti in proizvodnje v sistem
Ivo Banič, direktor TOZD Marketing, je v svojem referatu dejal: »Politika SOZD Iskra, oz. njenih DO in TOZD v osemdesetih letih kaže, da bo razvojna, proizvodna in tržna politika morala biti v prihodnje povezana v čvrsto enoto, ki bi jo lahko definirali kot globalni marketing. Obravnava namreč vsa tržišča kot enakopravna.
Drugače povedano, globalni marketing ne razlikuje izvoznih od domačih tržišč. To, da izvozna tržišča zahtevajo obdelavo v drugem jeziku in pod drugimi pogoji pa je bolj tehnične, kot vsebinske narave.
Da bi globalni marketing lahko uspešno izvajali, bi bilo treba določiti nekaj obveznih stopenj delovnega procesa, skozi katere bi vrednotili in realizirali projekte. Te naj bi bile: raziskava tržišča, marketinške raziskave, preverjanje programske kompatibilnosti proizvodov, določanje parametrov proizvodov, odločitev o proizvodnji, razvoj proizvoda, preizkus na trgu ter serii-ka proizvodnja in prodaja.
Prednosti takega koncepta so predvsem večji in enakomernejši proizvodni obseg, boljše izenačevanje padajočega in rastočega povpraševanja na trgih, bolj kompleksne marketinške metode, stalen stik s svetovnim tehničnim in tehnološkim napredkom, več izkušenj na področju razvoja, raziskav, proizvodnje, servisa in marketinga ter boljša opremljenost sistema, da se uspešno upre inozemski konkurenci na domicilnem trgu.
V kolikor pa gie za prodajo sistemov ali kompleksne ponudbe, se določa vodja projekta (npr. Moskva 80), ki koordinira med vodji proizvoda, vodjo trga in projektanti toliko časa, da je projekt zaključen. Po zaključku projekta se delovni team razpusti.
Na ta način bi bil sistem določen, vse podsisteme bi vezal v integralno celoto, cilji pa bi bili usklajeni. Vsak zadevni podsistem pa bi prispeval optimalni delež k delovanju celotnega sistema. Časovni potek v sistemu j® optimiziran in odločanje v časovni stiski brez integralnih informacij je s tem reducirano na minimum."
! °( isl
8.
ni
lo
Pi
Cc
PC
ni
! o<
; M
55: Z e-srsče	ž => s,	-s zr & f* zz s-s-s s ss s fts-s	g-%	s s « s. &■ & srs. zrsrs-3 s
Pomen prodaje blaga široke potrošnje za Iskro
..Blago široke potrošnje je realno utemeljen proizvodni program vseh renomiranih svetovnih firm,proizvajalk izdelkov profesionalne elektronike," je povedal na posvetovanju BRDO'79 direktor TOZD Prodaja DO Široka potrošnja Franc An Žič. Postavil je zanimivo vprašanje: „Ali je Iskra izključni proizvajalec proizvodov profesionalne elektronike in elektrotehnike, ali je tudi utemeljeno, da izdeluje blago široke potrošnje? Na to vprašanje je dal izčrpen in strokovno utemeljen odgovor, da je proizvodnja izdelkov široke potrošnje v Iskri nujna in komercialno utemeljena.
! Kot prvo je treba ugotoviti, da je ^novna značilnost vseh velikih °ncernov v inozemstvu, d<i pravilomzi Proizvajajo poleg profesionalnih ^prav in izdelkov tudi blago široke Potrošnje. Poglejmo, kateri so osnovni ! Vzroki, ki vodijo te velikekoncerne, ki ?° zelo racionalno organizirani in, ki ^ajo relativno čiste produkcijske j Programe v take odločitve. Mislim, da °bstojajo vsaj tri skupine vzrokov:
Osnovni vzrok bi lahko omenil °dnos med vlaganjem v razvojno raz-•skovalno delo in vlaganjem v tehnologijo na eni strani in možnim doseže-jrim volumnom prodaje na trgu. Pravi-lottia so vlaganja merjena na prihodek Pri širokopotrošnih izdelkih za polovi--c° ali več nižja od tistih vlaganj, ki so Potrebna za proizvodnjo profesionalcih izdelkov in naprav.
To je še posebno močno izraženo v odnosu do profesionalnih izdelkov, ki Jih razvrščamo V sisteme kot so raču-calniški .sistemi ali integrirani telekomunikacijski sistemi. K temu naj še dodam, da so procedure kakovostne | kontrole bistveno cenejše .in, da izdel-j ki široke potrošnje praviloma skoraj : cirnajo nobenega vgrajenega software,
1 ki postaja čedalje večji izdelovalni Prošek pri sistemih.
V nasprotje temu dejstvo, da pri izdelkih široke potrošnje s sorazmerno cizkimi vlaganji tako v razvoj kot tehnologijo lahko dosežemo na trgu Zelo hitro visoke volumne.
Drugi razlog, ki vodi velike svet ovce koncerne v proizvodnjo široke Potrošnje je dejstvo, da s temi izdelki dosežemo na trgu največje število kontaktov. Če to povemo z drugimi besedami, izdelki široke potrošnje se Praviloma prodajajo v detajl trgovi-Cah, so razstavljeni na prodajnih policah in izložbah in jih praviloma kupujejo posamezniki. Iz tega dejstva je mogoče sklepati, da je največje hevilo posameznikov konfrontirano z cazivom firme ravno skozi izdelke šhoke potrošnje. To se pravi, da izdelki široke potrošnje v veliki meri dopri-Cašajo stopnji poznavanja ' imena Podjetja na trgu in s tem vršijo vlogo institucionalne propagande podjetja.
Ne smemo tudi mimo dejstva, da So ravno izdelki široke potrošnje tisti Proizvodni segment, ki nudi optimalne možnosti za uporabo vseh elementov, ki sicer ne morejo biti v celoti klasificiram kot profesionalni elementi ■ Splošno je znano, da se v izdelke široke potrošnje vgrajujejo elementi, ki se dobijo z sortiranjem in ki niso uporabljivi za vgraditev v proizvode Profesionalne tehnike.
Iz vseh teh treh navedenih vzrokov Je moč sklepati, da je odločitev svetovnih koncernov, da proizvaja tudi Izdelke široke potrošnje:
—	nizka vlaganja pri visokem efektu
—	visoka stopnja poznavanja imena tirme na trgu
—	omogočanje racionalne proiz-vodnje profesionalnih elementov
Menim, da so vsi ti elementi prisotni tudi v Iskrinem sistemu in da bi jih morali upoštevati pri načrtovanju dejavnosti za naslednje srednjeročno obdobje.
Opredelitev mesta širokopotrošnih IZDELKOV NA JUGOSLOVANSKEM TRGU V OBDOBJU 76-79 TER PROJEKCIJA ZA LETO 80
Preden bomo pregledali prodajo širokopotrošnih izdelkov na jugoslo-vanskem trgu v obdobju 76-79 tej Cačrt za 1980 naj povem, da smo v kvantifikaciji podatkov zajemali kvantitativne podatke drugače kot smo jih
Franc Anžič.
bili vajeni. Razlika je v tem, da smo od proizvodnje delovne organizacije široke potrošnje izločih elektromotorje proizvodnih TOZD Železniki in montaže Idrije ter ojačevalne naprave proizvodne TOZD Sežana, vključili pa
električna ročna orodja delovne organizacije Kranj in baterije delovne organizacije Zmaj. Tudi vsi podatki, ki bodo omenjeni v projekciji 81-85 bodo zajeti s to metodologijo.
V prvem letu srednjeročnega obdobja, to je v letu 1976 beležimo prodajo na domačem trgu v vrednosti 1 milijardo din. Z realizacijo v obdobju januar — oktober in oceno prodaje november — december lahko trdimo, da bo prodaja v 1. 1979 znašala 2,54 milijarde din. Bazični index na leto 76 bo torej 254.
Za zadnje leto srednjeročnega planskega obdobja načrtujemo prodajo širokopotrošnih izdelkov v vrednosti 3,28 milijard din in tako bomo srednjeročno obdobje 76-80 končali na bazičnem indeksu nasproti 1. 1976 v višini 3,28. Menim, da lahko brez skromnosti ugotovimo, da ta zelo, visok indeks rasti še enkrat potrjuje misel, da prav s proizvodi široke potrošnje lahko dosegamo velike prodajne volumne in to v sorazmerno kratkem času.
Za prihodnje srednjeročno obdobje Franc Anžič predlaga vrsto racionalnih prijemov na jugoslovanskem trgu. Ob tem ugotavlja realno rast proizvodnje Industrije široke potrošnje in predvsem dejstvo, da je za tako rast zagotovljeno tržišče doma in na tujem, seveda, če bomo tem potrebam prilagodili Iskrin sistem trženja.
Prodaja reprodukcijskega materiala na jugoslovanskem trgu
Na posvetovanju o prodaji na domačem trgu BRDO'79 je v svojem referatu o prodaji repro-materiala Jože Tomšič iz Elektro-mehanike nanizal vrsto zanimivih dejstev in ugotovitev s tega področja. Zato objavljamo misli tega referata v skrajšani obliki.
Ob analizi realizacije prodaje repro-materialov v Iskri ugotavljamo, da je prodaja v sedanjem srednjeročnem obdobju 76-80 rastla poprečno za 32 % letno, ocena rasti v 1. 1980 pa je okrog 20-%.
Iz tega vidimo, da so planski indeksi rasti v odnosu 80/79 nižji od poprečnih verižnih indeksov za srednjeročno obdobje 76—80, ker so verjetno vse DO pri planiranju kalku-lirale letošnjo raven cen izdelkov, upoštevajoč nedavno uveljavljeni „Odlok o maksimiranih11 z drugo besedo o ..zamrznjenih11 cenah. Torej lahko menimo, da predstavlja skupni poprečni indeks rasti v naslednjem letu 20% povečanje fizičnega obsega proizvodnje.
Na področju trženja z reprodukcijskimi materiali je Iskra v tekočem srednjeročnem obdobju na domačem trgu dosegla ugodne prodajne rezultate. Analitične podlage za smernice planov za srednjeročno razdobje 1981 — 1985, pri vseh Iskrinih producentih, potrjujejo tako oceno.
Poprečni verižni indeksi izkazujejo sorazmerno visoke trende rasti prodaje. Izraziteje se povečujejo, kot je razvidno v izhodnih podatkih, v zadnjih dveh letih. Kot bomo videli iz tabele 3 so projecirani trendi rasti za obdobje 81-85 nižji in realnejše izražajo povečanje fizičnega obsega proizvodnje, ker so v ta plan vkalkuli-rane bazne cene iz 1. 1979, ob nespremenjeni strukturi proizvodov po asortimanu.
Nadalje je iz izvirnih podatkov razvidno, da so bili konjunkturni trendi na začetku tega srednjeročnega obdobja zelo različni po posameznih proizvodih. Plani prodaje na večjem številu blagovnih skupin 1. 1976 in tudi v 1. 1977 niso bili doseženi. Gospodarska recesija je v predhodnih letih v svetu in v določenih faznih pomikih tudi pri nas povzročila močna nihanja v prodaji.
Lani in letos beležimo tako kot na drugih programih, tudi v prodaji re-promaterialov, močno pregreto konjunkturo na domačem tržišču. Skoraj v celotni sferi prodaje reprodukcijskih materialov, povpraševanje presega ponudbo. Zaradi omenjenih proizvodnih zmogljivosti Iskrinih blagovnih proizvajalcev Iskra ne pokriva potreb jugoslovanskega tržišča.
Jože Tomšič.
Za prihodnje leto so izražene optimistične ocene vseh anketirancev v branžnih prodajah, glede plasmana repromateriala na domačem tržišču. Izdelava elementov planov razvoja za naslednje leto je v vseh DO SOZD Iskra praktično v zaključni fazi.
V	1. 1975 je bila med drugim izvedena tudi reorganizacija tržnih funkcij, ki je bila v tem, da se do takrat centralizirana dejavnost trženja v okviru DO IC, decentralizira in prenese na branžne komerciale.
V	tem obdobju je bil sprejet Zakon o zavarovanju plačil in Zakon o zdru ženem delu, ki je med drugim jasno opredelil mesto in vlogo tržno-pro-metnih organizacij v reprodukcijskem procesu. Reorganizacija tržnih funkcij v Iskri in navedene okoliščine so dale v tej dejavnosti nove dimenzije in fiziognomijo.
Danes lahko z gotovostjo trdimo, da so vse navedene organizacijske spremembe in tudi na to povezani drugi učinki nesporno vplivali na kvaliteto notranjih oz. medsebojnih odnosov med delavci v proizvodnih temeljnih organizacijah in delavci v tržno-prometni sferi SOZD Iskra.
Po reorganizaciji IC leta 1975 seje v branžnih prodajah, v odnosu do IC, diferencirala delitev dela na področju akvizicije kupcev. Komisijske posle z veletrgovino opravlja IČ v filialni mreži, prodajo repromaterialov neposredno industrijskim podjetjem, večjim montažerjem in podobnim, pa opravljajo pmviloma branžne prodaje.
Taka delitev dela in pristojnosti je dokaj precizno razmejena pri akviziciji za enonamenske komponente, ki jih dobavljajo branžne prodaje, običajno
neposredno iz proizvodnje, tj. brez skladiščenja, končnemu koristniku. Večnamenski proizvodi in komponente z izrazitim komplementarnim značajem pa so predmet trženja preko veletrgovinske mreže, v maloprodaji in -seveda tudi z industrijo. Komponente s komplementarnim značajem (tipičen predstavnik je bimetalni rele — kontaktor) pa se praviloma v trgovski mreži plasirajo samo v sklopu.
Renomirane proizvode (npr. elektromotor za hladilniške kompresorje, programator za pralne stroje) ne uvrščamo v trgovsko blago, tudi zato, ker želi industrija kot končni uporabnik iz poslovnih razlogov obdržati popolno ekskluzivnost tudi v drugo-vgradnji.
To raznoličnost v tržnih poteh je bilo potrebno naglasiti, ker se vse bolj diferencira dejanski vložek živega dela v akvizicijski dejavnosti Iskrinih subjektov v prodajni funkciji. Navedeni problem nakazuje potrebo po dopolnitvi kvantifikacij v samoupravnih aktih SOZD Iskra, oz. prilagoditvi teh, realnejšemu odnosu v notranji delitvi skupnega prihodka.
TRŽENJE Z REPROMATERIALI V OBDOBJU 1981-85
Vse ocene planov delovnih organizacij kažejo, da bo rasla proizvodnja repromaterialov z indeksom 1,14 se pravi 14 % letno. Ker pa ocena temelji na letošnjih cenah pomeni to poprečno rast 20 % letno.
Interesantna je ugotovitev, če primerjamo poprečni verižni indeks rasti iz tekočega srednjeročnega obdobja, da je planirana fizična rast obsega prodaje v časovnem intervalu 81—85 skoraj enaka, kot v zatečenem identičnem časovnem obdobju, ob predpostavki, da so cene izdelkov letno zaradi inflacije in lansiranja novih proizvodov naraščale za 15—16%, v odnosu na predhodno leto.
V nadaljnjem razvoju tržnih funkcij Iskre bo potrebno organizacijsko izpopolniti obstoječi sistem in dosledno uveljaviti dohodkovne odnose pri delitvi skupno ustvarjenega
prihodka. Med drugim bo nujno še v večji meri precizirati pristojnosti in konkretizirati odgovornost vseh Iskrinih subjektov v reprodukcijski verigi, pri delitvi dela.
Za naslednje srednjeročno obdobje se bo fizični obseg Iskrine proizvodnje reprodukcijskih maferialov več kot dvakrat povečal v primerjavi z zatečenim srednjeročnim časovnim intervalom. Prodati to proizvodnjo in obdržati okrog 70 % domačega trga, ob Večji konkurenci, ki že posega v Iskrine tradicionalne programe, ne bo lahka naloga.
Za dosego teh ciljev bo nujno združiti vse subjekte, v reprodukcijskem krogu Iskre, če hočemo, da Iskra navzven nastopa kot enovit poslovni sistem. Separatistične težnje v komercialni funkciji, katerim smo priča v preteklem obdobju, niso sprejemljive in vnašajo nemir med delavci ki združujejo delo v SOZD. Pojavi konkurence v lastni hiši in podobni ekscesi samo kvarijo renome Iskre na domačem trgu.
Predlagam, da se med primarnimi nalogami sistematično in temeljito lotimo tega problema, analitično ocenimo objektivne in subjektivne razloge, ki so povzročili odstopanje od že sprejetih skupnih načel v strategiji trženja. Zelo verjetno bo med drugim potrebno ponovno definirati skupne interese in vskladiti naše notranje odnose, na skupni imenovalec, v smislu Iskrinega enovitega poslovnega sistema. Mislim, da bomo morali končno določiti tudi sankcioniranje, če drugače ne gre, tistih subjektov, ki ne bodo spoštovali skupno dogovorjenih pravil obnašanja. S konkurenco v lastni hiši, ko dva ali več ponudnikov enakih proizvodov konkurirajo na tržišču, gotovo ne delamo v interesu večine delavcev, ki združujejo delo v SOZD Iskra.
Dalje je Jože Tomšič opozoril na nujnost uskladitve planov s tržnimi raziskavami in potrebo po fleksibilnih dinamičnih planih. Treba bo tudi izpopolniti tržni servis in še izboljšati kvaliteto odnosov do kupcev.
Nabavna dejavnost Iskre
V	skladu s Samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD Iskra je nabavna dejavnost opredeljena le za skupne nabave osnovnih produktov črne in barvne metalurgije v večjih količinah za potrebe več podpisnic.
V	ilustracijo samo nekaj podatkov o strukturi potrebnih količin barvnih kovin: 800 ton bakra, 1.500 ton medenine, 2.000 ton valjanega aluminija, 1.500 ton aluminijastih legur, 200 ton kositra, 12 ton srebra, 80 kg zlata in zlate soli ter 200 ton svinca.
Nabava osnovnih produktov črne in barvne metalurgije je torej edina obvezna oblika združene funkcije na, ravni SOZD Iskra, ostale nabave pa potekajo bodisi fakultativno preko Iskra Commerce ter direktne dobave, o katerih Iskra Commerce nima evidence.
V okviru reprodukcijskega materiala je zlasti pomemben elektroma-terial, ki ga Iskra skoraj v celoti nabavlja preko Iskra Commerce.
Iskra letno preko Iskra Commerce nabavi 2.800 ton okroglih in profilnih lak žic ter 50 milijonov metrov vezal-nih žic in vseh vrst vodnikov, s čimer porabi 25 % vseh proizvedenih količin jugoslovanskih proizvajalcev in v celoti pokriva Iskrine potrebe. To pa kaže, da fakultativnost nabave tega materiala preko Iskre Commerce ni več umestna in da gre za potrebo po obligatornem združevanju in skupnem upravljanju in izvajanju tudi tiste dejavnosti, ki obsega le določene vrste reprodukcijskega materiala.
Integrirana in koordinirana nabavna funkcija bi omogočala večjo zanesljivost preskrbe s tem materialom.
Podobna ugotovitev velja tudi za nabavo investicijske opreme za Iskrino proizvodnjo. Posamični in direktni nastopi so neracionalni in onemogočajo ekonomično nabavo opreme, omejen pa je tudi vpliv Iskrine proizvodnje na tehnološke rešitve.
Za združeno nabavno dejavnost Iskre, pa tudi za tisto, ki se ne bo odvijala na ravni integrirane nabavne funkcije velja vse tisto, kar je po-
vedano v osnovnem referatu, nabavna dejavnost je dejavnost trženja, zato je vodja trga koordinator te dejavnosti.
Tudi v nabavni dejavnosti so potrebna koordinacijska in informacijska dela. Spodrsljaji v planiranju so lahko krivec prevelikih zalog repromateriala, velja pa tudi obratno. S tem v zvezi velja poudariti problem zalog Iskrinega reprodukcijskega materiala. Na eni strani so nakopičene nepotrebne, nekurantne zaloge, na drugi strani — znotraj Iskre — pa prav tega materiala primanjkuje. Za razrešitev tega absurda bo potrebno ustanoviti banko podatkov o stanju zalog, kjer bi vsi lahko črpali potrebne informacije.
Poudariti je treba tudi nujnost razširitve in modernizacije zmogljivosti dobaviteljev surovin in repromateriala. V teku so akcije za združevanje sredstev za TGA Kidričevo, Železarno Jesenice, Tovarno krogličnih ležajev Beograd, Valjarno bakra Titovo Užice in Impol Slovenska Bistrica. Zaradi splošne recesije uvoza surovin in repromateriala ter temu ustrezno pre-orientacijo na domači trg, je moč pričakovati stopnjevanje problemov s preskrbo. Zato ni odveč prepričanje, da bo problem treba reševati z združevanjem sredstev.
Iskrini dobavitelji pa opozarjajo še na dodaten problem — zmanjševanje njihovega izvoza zaradi zadovoljevanja domačih potrjb pomeni tudi zmanjšanje priliva za njihovo proizvodnjo potrebnih deviz. Zmanjšanje izvoza zato pogojujejo z zagotavljanjem za uvoz potrebnih deviz. V bodoče bo zato potrebno reševati tudi problem devizne stimulacije med Iskrino proizvodnjo in njenimi dobavitelji.
V bodoče pa bo potrebno predvideti tudi večja sredstva za razširitev nabavnih zmogljivosti — gre predvsem za razširitev nezadostnih zmogljivosti Iskrinega nabavnega skladišča.
Nabavna funkcija Iskre je torej v prvi vrsti pomembna sestavina Iskrinega trženja, dejavnost skupnega pomena, ki jo bo treba graditi na dohodkovnih odnosih.
Merilne naprave so osnova vseh panog sodobne industrije in življenja. Gre za pomembno področje celotne proizvodnje in družbene sfere, kajti napreddc vsake tehnologije je pogojen z razvitostjo merilne tehnike. Ker le tehnologija na vsaki razvojni stopnji zagotavlja enakopravno in uspešno vključevanje vsakega nacionalnega gospodarstva v mednarodno delitev dela, so prav merilne naprave in merilna tehnika tisto področje, ki zagotavlja razvoj in napredek vseh proizvajalnih sil družbe.
Letos praznujemo 25-letnico, odkar se je v kranjski Iskri začela organizirana dejavnost na področju merilne opreme za usmerjanje in kontrolo. Leta 1954 je bil ustanovljen v okviru razvojnih laboratorijev Odsek za merilne- naprave in razvojno kontrolo, ki je nato doživljal razne organizacijske spremembe, vendar se njegova dejavnost ni spremenila — prilagajala se je le razvoju tehnike in tehnologije. S stalnim večanjem števila zaposlenih in pri vse večjih zahtevah po specializaciji dela se je odsek še naprej organizacijsko izpolnjeval.
Novo obdobje za merilne naprave je predstavljal prehod celotne razvojne dejavnosti kranjske tovarne v novoustanovljeni Zavod za avtomatizacijo, ki je postal nositelj razvoja za vse tovarne v okviru ZP. Sistem dela v oddelku se tudi z ZZA ni bistveno spremenil, zato tudi ni bilo nobenih zastojev v delu ob prehodu oddelka h kranjski tovarni v aprilu 1966.
Konec leta 1966 je dobil oddelek merilnih naprav status samostojnega obrata in se notranje organiziral po
vzorcu vseh ostalih proizvodnih enot v tovarni. Leta 1971 pa je prišlo do sprememb v organizaciji tovarne kot celote, pri čemer je obrat merilnih naprav postal ena od enot novoustanovljenega Tehnološkega področja. V skladu z novo ustavo so se 1974. leta organizirali kot TOZD in v letu 1978 kot Tovarna merilnih naprav.
Osnovna naloga Merilnih naprav, s preko 200 zaposlenimi, je projektiranje in izdelava merilne ter kontrolne opreme za potrebe tehnoloških in kontrolnih procesov v OZD. Poleg tega izvajajo tudi redno servisiranje, preventivne preglede in druge dejavnosti, ki prispevajo k popolni opremljenosti OZD z električno merilno in kontrolno opremo.
Dosedanja proizvodna dejavnost je bila naslednja:	— splošna merilna
in tehnološka oprema
—	merilni instrumenti za telefonijo
—	oprema za umerjanje števcev
-	oprema za avtomatizacijo
-	oprema za motodiagnostiko
V novi zasnovi pa narekuje notranje in zunanje tržišče, predvsem pa
Skupim umerjevalnih naprav ob traku števcev.

J


Trifazm umerjevalm miza za umerjanje števcev in kontrolo trifaznih števcev.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, n.sol.o.
Delavski svet TOZD TOX'ARNA MEHANIZMOV LIPNICA RAZPISUJE
prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
SEKRETAR TEMELJNE ORGANIZACIJE
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visokošolska izobrazba pravne, upravne ali organizacijske smeri
—	5 let delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delih
—	pasivno znanje enega svetovnega jezika
Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Radovljica. Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj.
Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po dokončni odločitvi.
program delovne organizacije, opredeljeno usmeritev, ki bo zagotavljala doseganje ciljev, postavljenih s srednjeročnim programom.
Programske usmeritve so ob tem razvejane na:
a.	proizvodnjo merilne opreme in sredstev za delo
b.	izdelavo avtonomne in sistemske merilne opreme
c.	izdelavo specialnih naprav in elementov
d.	inženiring — projektivo
e.	servisiranje
f.	pregledovanje meril
Za delo v Merilnih napravah je značilno močno nihanje obsega proizvodnje v različnih časovnih obdobjih, predvsem zaradi specialnosti dela. Vsaka naprava pomeni praktično nov razvoj, ob tem pa vse aktivnosti, ki so potrebne za njeno realizacijo. Tako so v izdelavo kontrolne naprave vključeni vsi dejavniki, od razvoja, GPP, TPD, kalkulacij, terminske službe, statistične službe, nabave, razdelil-nice, obdelovalnice, kooperantske aktivnosti, montaže, do kontrole in opreme.
Delo v Tovarni merilnih naprav je zasnovano na realizaciji posameznega projekta „od začetka do konca11, z drugimi besedami nudenje neke vrste KNOW — HOW na področju merilne tehnike. Predvsem pa je njihovo delo interdisciplinarno, saj zahteva veliko vloženega • znanja v raziskovalno-raz-vojnem delu in na vseh ostalih področjih strokovnih dejavnosti.
Pri ocenjevanju aktivnosti Merilnih naprav je bilo vedno v ospredju skrb in odgovornost za najustreznejšo in kvalitetno kontrolo izdelane opreme. Temu bi lahko rekli tudi pomoč pri nabavi in vzdrževanju naprav, spremljanje življenjske dobe naprave oziroma sistema.
Morda ne bi bilo odveč omeniti, kaj pomenijo Merilne naprave izven okvira DO. S prizadevanjem vseh zaposlenih in z doseženo kvaliteto izdelkov so si pridobile ugled, tako da so se številne gospodarske organizacije in znanstveno raziskovalne ustanove obračala nanje za nasvete in pomoč. Prav tako se sodelavci Merilnih naprav udeležujejo raznih strokovnih seminarjev in posvetov, na katerih s prispevki aktivno sodelujejo.
Seveda pa se srečujejo tudi s težavami. Ena izmed le-teh je problematika nabave domačega in uvoznega materiala z dolgimi nabavnimi roki; druga težava so investicije pri katerih imajo precej slabo dediščino iz preteklosti, tretja pa kadri — tovrstna dejavnost namreč zahteva strokovnjake raznih profilov z veliko kreativno sposobnostjo, zato je pridobivanje takih sodelavcev njihova stalna skrb.
Tovarna merilnih naprav gradi svojo perspektivo predvsem na računalniško vodeni merilni tehniki, pri čemer je uvajanje novih tehnoloških dosežkov in dviganje učinkovitosti merilne opreme najpomembnejša naloga.
Delovni kolektiv se lahko pohvali tudi z razgibano družbenopolitično in rekreativno dejavnostjo. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije opravljajo svoje delo v skladu s programi in sprotnimi spoznanji iz tekoče problematike življenja tovarne. Stalno obveščanje zaposlenih o samoupravnih in družbenopolitičnih ciljih je naloga vseh dejavnikov v tovarni.
Potrebe po priročni in sodobni opremi, ki jo izdelujejo v Merilnih
r
v
ZAHVALA
Čeprav bi se vam rad zahvalil drugače in drugod, žal ne morem.
Tako po tej poti koristim priliko, da se zahvalim sindikatu Elektromehanike in sindikatu Vzdrževanju, TOZD ATC za denarno pomoč. Zahvaljujem se vsem sodelavcem, ki so me obiskali. Zahvaljujem se vam, da me niste pozabili. Z zavestjo, da še računate name je laže premagovati težave. Hvala!
Tomše Andrej TOZD Vzdrževanje

Montaža elektronsKih komponent za merilne mprave.
Umerjevalm mprava za rotorska zaščitm stikala.

Kontrolnik izolacijske trdnosti za potrebe servisov.
napravah, so v SOZD Iskra in na vzpodbuda, da bodo tudi v bodoče te domačem tržišču vedno večje. Uspeš- potrebe v celoti zadovoljevali, no četrtstoletno delo pa naj jim bo	E. Križnar
z	-—"\
SOCIALNA POLITIKA
Aktivna rekreacija
Pri čedalje večjem številu delovnih ljudi se pojavlja telesna in duševna izčrpanost, kronična utrujenost, zmanjšanje delovnih sposobnosti in različne bolezni. Med najvažnejše vzroke za vse to spadajo statične obremenitve na delovnem mestu, neredna in prebogata prehrana, številni vsakodnevni psihični stresi, ter zmanjšanje telesnih aktivnosti.
Tudi v naši DO se vsakodnevno srečujemo s problemi sodobnega načina življenja. Z namenom, da bi bilo teh problemov čim manj, smo leta 1976 v mesecu decembru poslali v POREČ skupino osemnajstih delavcev, ki je preživela 10 dni na aktivnem oddihu.
Vtisi po vrnitvi so bili najboljši, udeleženci niso mogli skriti navdušenja nad to obliko rekreacije. V svojih ugotovitvah so si bili enotni, da moramo z aktivno rekreacijo še nadaljevati in jo razvijati tako, da bo čim več zaposlenih vsako leto lahko odšlo na aktivni oddih.
Zakaj navdušenje? Večina udeležencev ugotavlja, da je „dopust“ lahko tudi nekaj več kot organizirano bivanje na morju. V prostem času se organizirano ukvarjajo z rekreativnimi športnimi aktivnostmi. Nekaterim uspe pri štiridesetih letih celo prvič samostojno zaplavati, druge spet navdušuje srečanje s športnimi panogami, ki jih lahko gledajo le preko televizije. Tretji ne morejo pozabiti večera, ko po dolgem času spet zaplešejo. Skratka, ljudje danes pogrešamo igro in ob igri družabno življenje, kar po eni strani bogati človeka, po drugi pa sprošča vse notranje napetosti, ki so posledica današnjega načina življenja.
Vse to pa nudi ljudem program aktivne rekreacije in zato tudi vsesplošno zadovoljstvo vseh, ko se vrnejo.
To zadovoljstvo nam mora biti vodilo, da to obliko rekreacije gojimo in razvijamo še naprej.
Leta 1976 je bilo na aktivni rekreaciji v Poreču 18 delavcev. Letos jih bo 205. Torej beležimo 12-kratno povečanje. V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi vsako leto odšlo na aktivno rekreacijo cca 300 zaposlenih v 6 izmenah po cca 50 delavcev. Pet skupin naj bi sestavljali delavci z več kot 15 let delovne dobe. Eno skupino pa naj bi sestavljali delavci, ki delajo na težjih delovnih mestih, a imajo manj kot 15 let delovne dobe.
Vsekakor se te skupine sestavljajo še naprej v tesni povezavi z zdravstveno, varnostno in socialno službo naše DO.
.	K. R.J
Je
C
h
n
le
P
o
2
o
d
o
o
d
n
k
A
ir
k
o
si
P
d
0
d
Vi
t<
A
H
P
ja
1
h

Ob jubileju
Med tiste TOZD, ki letos praznujejo 30-letnico obstoja, se uvršča tudi l \ Orodjarna, temeljna organizacija DO i ‘Skra Elektromehanika. V sredo, 28. S jrovembra, je Orodjarna v dvorani Telekomunikacij na Laborah pripravila Proslavo v počastitev tega jubileja Organiziranega izdelovanja orodja in 29. novembra, dneva republike.
Emil Sekne je pozdravil zbrane Orodjarje in ostale goste ter orisal zgodovinski razvoj in pomen te temeljne 1 organizacije, iz katere so izšli številni orodjarji, ki so sedaj zaposleni po drugih orodjarnah naše domovine.
1 V imenu DO Iskra Elektromeha-| dika Kranj .je spregovoril predsednik ^legijskega poslovodnega organa meksander 'Mihev in opozoril na pomembne dosežke kranjskih orodjarjev.
Jože Kavčič je jubilante pozdravil kot predstavnik družbenopolitičnih drganizacij kranjske občine.
Jože Hujs, podpredsednik izvršnega Sveta SRS se je orodjarjem zahvalil za Povabilo na slovesnost in jim zaželel Se mnogo delovnih uspehov.
Sledila je podelitev priznanj najza-dužnejšim delavcem in upokojencem Orodjarne. V kulturnem programu so sodelovali: pevski zbor Iskre pod vodstvom Marka Studena, pevski kvin-tet bratov Zupan in član drame SNG Andrej Nahtigal z recitacijami.
Prav je, da se ob tem jubileju Spomnimo tistih začetkov, ko je skupina orodjarjev začela izdelovati orodja za prve izdelke in s tem utrla pot novemu razvoju. Brez dobrega orodja
Nekdanji direktor TOZD Adolf Primožič prejema priznanje DS.
ni racionalne proizvodnje in kakovostnih izdelkov. Vsako novo orodje pomeni nov dosežek, nov uspeh, njegovo izpopolnjevanje pa uvajanje novih metod dela. Res je, da orodjarsko dejavnost označuje razmeroma počasna mehanizacija in avtomatizacija. Vendar pa kranjski orodjarji že obnavljajo lastne zmogljivosti s produktivnejšimi stroji, prav tako so storili prve korake na področju osvajanja elementov elektronike, ki postavlja pred orodjarne nove zahteve.
Upamo, da bodo naši orodjarji s svojimi prispevki tudi v bodoče omogočali smotrno uvajanje novih tehnologij.
E. Križnar
Pogled m udeležence proslave.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, n. sol. o.
POPRAVEK
V razpisu DS TOZD NABAVA ORGANIZACIJA KRANJ, objavljen v ISKRI 24. 11. 1979, je prišlo do napake v vsebini razpisa. Pravilna vsebina razpisa je:
Delavski svet TOZD NABAVNA ORGANIZACIJA KRANJ RAZPISUJE
Prosta oela in naloge c ■* avcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA ODDELKA Z/ EKONOMIKO
Pogoji: visokošolska izobrazba ekonomske smeri, 5-letne izkušnje s področja ekonomskega poslovanja organizacijske in vodstvene sposobnosti, ustrezne moralno-po-litične vrline
VODJA KOOPERACIJE
Pogoji: visoko,olska izobrazba strojne ali elektro smeri — šibki tok, 5 let delovnih izkušenj,.ustrezne moralno-politične vrli ne, pasivno znanje tujega jezika
Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba. Savska Loka 4, 64000 Kranj.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končni odločitvi.
Zaposlovanje absolventov OŠ Helene Puhar
Minilo je dober mesec dni, odkar so se v Iskri Elektromehaniki zaposlili absolventi osnovne šole Helene Puhar iz Kranja. V Šolskem letu 1978/79 je zaključilo šolsko obveznost 18 učencev, ki so šolo zapustih. 16 učencev je uspešno zaključilo osmi razred, 2 učenca pa sedmi.
Po številu sprejetih v Iskro je to v zadnjih letih največje število nasploh v katerikoli delovni organizaciji v Kranju. Zaposhlo se je šest absolventov, od tega štirje za trimesečno poskusno dobo, dva pa za šestmesečno usposabljanje, ki ga financira Zavod za zapo-dovanje v Kranju.
Rezultati kažejo, da so se absolventi uspešno vključili v delovni proces. Največje zasluge za tako številen sprejem v Iskro imata predvsem Janez Majer in Zvonimir Mikič v kadrovski službi. Organizirala sta posvet z delavci oddelka, v katere so se absolventi vključili.
Prisotni so bili mojstri, vodje delavnic in montaž, sekretarji TOZD in dr. Milan Cepuder, ki skrbi za sprejem po zdravstveni plati.
Zavedali smo se, da ravno zdravstveno stanje pri nekaterih absolventih ni najboljše. Vendar smo tudi na tem področju naleteli na izredno razumevanje dr. Cepudra, saj si je pred izdajo zdravniškega spričevala podrobno ogledal delovna mesta, kjer naj bi se zaposlili absolventi. To velja še posebno za delovni mesti, kjer gre za šestmesečno usposabljanje.
Janez Majer in Zvonimir Mikič sta si tudi izredno prizadevala pri iskanju ustreznega dela za absolvente. Sodelovala sta in še sodelujeta z vsemi mojstri in mentorji, kjer so zaposleni. Sodelujeta tudi s pedagogom na omenjeni šoli, ki je zadolžen za zaposlitev, in z Društvom za pomoč duševno prizadetim Kranj. Zavedata se, da z izkušnjami lahko precej primo-reta za boljši jutri te populacije, kar sta s svojim delom tudi dokazala. Za uspešno delo absolventa delovnemu mestu pa gre zasluga tudi mojstrom, vodjem in mentorjem saj so jih s pravilnim pristopom zelo hitro vključili v delovni proces in okolje.
Maks Perkovič
ŠOLSKI CENTER
Pestro delo obrambnega
krožka
Krožek za obrambo in zaščito deluje pri osnovni organizaciji ZSMS šolski center Iskra v Kranju že nekaj let. V njem so strelska sekcija, literarna sekcija, klub predavateljev, foto-sekcija in sekcija za informiranje in dopisništvo, ki objavlja članke o tekočem delu in uspehih.
Člani krožka prebirajo revije: Naša obramba, Front, Obramba in zaščita in druge časopise s področja SLO in
ZAHVALE
TOZD Računalniki: S podelitve nagrad in priznanj najbolj zaslužnim delavcem.
V
PREJEMNIKI PRIZNANJ NA SVEČANEM ZASEDANJU
Tomaž Brank
Branko Čirič
Tihomir Denčič
Biserka Gmden
Tatjana Košir
Majda Logar
Janez Remic
Marko Rogač
Vladimir Peternelj
Branko Pirnar
Frančišek Stare
Anka Vrtačnik	,
Dušan Stritar
PREJEMNIKI NAGRAD
Janez Avsec Rudi Bric
Rado Cvar Slavko Česen Terezija Dolinšek—Klep Valentin Grohar Grohar
Janez Hočevar Živoin Joksimovič Ljubo Korošec Marinko Krpina Janez Kožuh Bogdan Pelc ToneJPirc Ivo Strugar Srečko Skrlec Bojan Učakar Martin Wedam Slobodan Živanovič
.V
družbene samozaščite, sodelujejo pri organizaciji in izvedbi obrambnih dnevov, proslav, kvizov in drugih tekmovanj.
Krožek je nadalje organiziral več razstav fotografij in • prispevkov o življenju pripradnikov JLA, navezal je dobre stike s pripadniki vojašnice Stane Žagar Kranj in mladinsko organizacijo Iskre. Skupaj z vojaki in mladinci organizira razne dejavnosti, prav tako pa ima dobre stike z občinsko konferenco ZRVS ter sodeluje na vseh orientacijskihvajah in pohodih, ki jih organizira ZRVS in ZSMS.
Za aktivno sodelovanje je obrambni krožek prejel bronasto plaketo in diplomo, ki mu jo je dodelila občinska konferenca ZRVS. Krožek pogosto organizira razna predavanja s področja SLO in družbene samozaščite, zunanje politike ter ureja svoj kotiček za oglasno desko.
Dejavnost pa bodo še bolj popestrili in izboljšali rezultate, predvsem pri pouku predmetov obramba in zaščita, samoupravljanje s temelji marksizma, zgodovina NOV. Za spodbudo članom so izdelali komplet treh značk OBRAMBA IN ZAŠČITA -SLO in pripadajočo diplomo. Osnutek značke je izdelal mentor krožka Janko Lacko in je bil sprejet pri vodstvu ŠC Iskra.
Pravilnik določa, da značko lahko dobijo učenci, ki so aktivni v komisiji za SLO, obrambnem krožku, v mladinski organizaciji in v šolskem delovanju na področju LO in družbene samozaščite na mladinskih delovnih akcijah ... Predloge za dodeljevanje značke dajejo razredna skupnost, šolska	mladinska	organizacija,
obrambni krožek, komisije za LO, mentor obrambnega krožka ter vodstvo šole. Pobuda za izdelavo značke je zelo koristna, kar je potrdil tudi aktiv zveze	predavateljev predmeta
obramba in zaščita, predstavniki sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Kranj in ravnatelji nekaterih šol.
Zelo so se potrudili pri akciji „Naša obramba v,vsako družino11, saj so v šolskem centru zbrali že 210 naročnikov. Pri tem jim je pomagala mladinska organizacija šole, ki je za nove' naročnike participirala naročnino.
Ker je šolsko leto 1978/79 jubilejne leto organiziranega usposabljanja mladine za SlO, so na podlagi sprejetih navodil republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje in natančnih smernic Zavoda za šolstvo SRS — enota Kranj začeli načrtovati proslavljanje 30-letnice.
Organizirali so razstavo, ki je pokazala dejavnost mladine v obrambnem krožku šole in drugih dejavnostih izven nje. Poleg tega so se na pobudo občinskega štaba za TO Kranj vključili v akcijo „Mladi prostovoljci v teritorialni obrambi11. Zbrali so kar 67 mladincev in mladink, ki bodo sodelovali v mladinskih teritorialnih enotah.
Izvedli so šolsko tekmovanje in obrambni dan, kjer so izmed najboljših zbrali reprezentanco, ki bo ŠC Iskra Kranj zastopala na občinskem in regionalnem tekmovanju. Udeležili se bodo pohoda po poteh Prve slovenske brigade, ki bo organiziran ob 60-letni-ci Skoj in KPJ. Praznik dela bodo proslavili na otoku Stenjaku pri Puli, kjer so izvedli lokalno delovno akcijo za ureditev športnih igrišč. Vsekakor zgled, vreden posnemanja.
Trenutno pripravljajo izdajo lastnega jubilejnega glasila, ki bo izšlo v počastitev 60-letnice SKOJ, 30-letnice vzgoje mladine v SLO in dneva JLA.
Eiuhovni in idejni vodja krožka OZ, ki ima največ zaslug za dosežene uspehe, je učitelj predmeta OZ in rezervni major Janko Lacko. papier
Ob boleči izgubi moje drage mame
JERICE ŠTERN
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v TOZD TSD — kontrola za podarjeni venec, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti
"hčerka Marinka Šenk z družino.
Ob smrti dragega očeta
CIRILA HRIBARŠKA iz Velenja
se najlepše zahvaljujem za izraženo sožalje in denarno pomoč vsem sodelavcem in sodelavkam iz monteže telefonov TEA
Ema Trampuž.
Ob boleči izgubi moje drage mame
MARIJE ZORN
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TEA na liniji releja za podarjeni venec, denarno pomoč in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti	hčerka Sabina Novak.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n.sol.o.
Delavski svet TOZD ORODJARNA KRANJ
razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	VODJA PROIZVODNJE
2.	VODJA GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE
3.	VODJA TEHNIČNE KONTROLE
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visokošolska ali višješolska izobrazba strojne ali organizacijske smeri za dela pod točko 1., in 3., ter visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri za dela pod točko 2.,
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj,
—	sposobnosti za vodenje in organiziranje dela,
.— ustrezne moralno-politične vrline, ki se ugotavljajo po določilih družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj.
Mandatna doba za vsa razpisana dela je 4 leta. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj z oznako: ..razpis za TOZD orodjarna".
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu končne odločitve.
r
Res, obletnice so vedno najlepša priložnost, da obudimo spomine na prehojeno pot, da pregledamo rezultate preteklega dela in da postavimo glavne smernice za v prihodnje. S temi besedami je začel pozdravni nagovor direktor tovarne Žarnic Dušan Bivic pretekli petek na slavnosti ob priliki praznovanja četrt stoletja tovarne žarnic.
V majhni, vendar simpatični in nadvse slavnostno okrašeni delavski restavraciji v tovarni žarnic so se slavnosti udeležili: Vladimir Klavs, član kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, Jože Eržen glavni direktor DO Avtoelektrika, Metod Gorenšček, predsednik DS DO Avtoelektrika, Andrija Conkin iz Gospodarske zbornice, Miloš Ivkovič predsednik Skupnosti svetlobnih teles, Jaka Jančar prvi direktor te tovarne, Beno Zupančič drugi direktor, Ivo Cirman tretji direktor te tovarne, predstavniki raznih delovnih organizacij iz Slovenije in Jugoslavije in drugi.
.s, ^
Predsednik DS Andrej Platiša podeljuje plakete.
20-krat VEČJA PROIZVODNJA
Zbranim gostom je najprej spregovoril direktor Dušan Bivic. Po prisrčnem pozdravu, ki ga je prenesel v imenu vseh 365 zaposlenih je podal kratko razvojno pot te TOZD. Poudaril je, da sta bila neomajna volja in
rezultati, ki so tudi ekonomsko utrdili njihov položaj.
S prodorom na tuja tržišča, ki je značilen za obdobje po združitvi z Avtoelektriko, so uspeli dokazati, da se da z lastnimi silami in z lastnim znanjem doseči tisto, kar so sposobne le velike evropske in svetovne industrije. Kljub temu pa se zavedajo, da je možno doseči še boljše rezultate na tem področju z nadaljnjim povezovanjem v okviru Jugoslavije.
Pri tem so naleteli na ugoden odziv pri ostalih jugoslovanskih proizvajalcih TESLA Pančevo in TEZ Zagreb, prav tako pa tudi pri skoraj vseh večjih trgovskih organizacijah v Jugoslaviji. Ta pripravljenost se je še kako pokazala in je vidna z delovanjem Zajednice organizacij za proizvodnjo in promet s svetlobnimi telesi Jugoslavije, 10-letnico delovanja pa praznujejo prav letos.
Z večletnim sodelovanjem z razvojnimi inštitucijami so dokazali, da je tudi konkretno povezovanje znanja in proizvodnje možno in da da dobre rezultate. Dokaz za to so nekatere izboljšave v tehnoloških postopkih in razvoj ter usposobitev halogenskih žarnic za proizvodnjo.
JUBILANTI 25, 20 IN 10—LETNEGA DELA V TOVARNI ŽARNIC
Za 25 let: MARIJA ANŽIČ VIDA HEBAR SLAVKA BOLE
Za 20 let
KRISTINA RAJGELJ MARIJA KNAP DANICA MODRIJAN
Za 10 let:
ANA GALIČ BRANE ILOVAR MILOSAVA LUKAČ MARTIN LEBAN MARIJA OBADIČ MARIJA PERME NEŽKA PETRIČ MARIJA SEVER BERNARDA VVAGNER OLGA VRŠNIK MARIJA ZAJC
Prejeli so priznanja za dolgoletno in požrtvovalno delo.
VSI SO PRAZNOVALI
Avtoelektrike Jože Eržen. Poudaril je pomembno ugotovitev, da je vedno močnejša rast tovarne žarnic slonela izključno na ustvarjanju pridnih rok vseh zaposlenih v „žamicah“ in da je
Gostje med proslavo v Žarnicah.
TUDI TEŽAVE
Velika težava, ki jih tare vsa leta, je materialna osnova za proizvodnjo. Velika navezanost na uvoz repro-materjala je tista slabost, ki objektiv-
Tu je vsekakor treba poudariti, da so zato prisiljeni stalno večati izvoz njihovih izdelkov, da tako pripomorejo k uravnovesju devizne bilance.
Vsled tega se seveda pojavlja občasen primanjklaj žarnic na domačem trgu, kar pa daje spodbude za razmišljanje o gradnji novih zmogljivosti.
Direktor Dušan Bivic govori članom kolektiva
prepričanje v sposobnost človeka tisto glavno vodilo njihovega razvoja od prvih začetkov do današnjih dni. Zato se ni čuditi, če je današnja proizvodnja dvajsetkrat večja, kot tista izpred dvajsetih let.
Iz prvotno širše zamišljenega proizvodnega programa se je kmalu z rastjo motorizacije in avtomobilizma čutila potreba po višji specializaciji. Tovarna žarnic je nastala iz razvojnih laboratorijev bivšega IEV in je kot obrat v Tovarni elementov za elektroniko, kasneje IEZE dobila svoje možnosti za hitrejši razvoj.
Investicije v razširitev in avtomatizacijo proizvodnje in dolgo težko pričakovani novi delovni prostori so
Gostje si ogledujejo proizvodnjo žarnic
prav to garant za nadaljnji razvoj. Realizacija tega koncepta bo sicer zahtevala nadaljnje napore, vendar jih nihče ne precenjuje, saj temeljijo smeri razvoja na dobrih osnovah.
Tudi član kolegijskega poslovodnega organa Vladimir Klavs se je pridružil čestitkam in poudaril zadovoljstvo ob srečanju z bivšimi tovariši, ki so kmalu po vojni pričeli z gradnjo te . industrije. Ob čestitkah je zaželel celotnemu kolektivu še večjih uspehov tudi v prihodnje.
Predsednik DS Andrej Platiše je ob tej priliki podelil 29 plaket posameznikom in delovnim organizacijam. Plakete so prejeli: Iskra — IEZE, Iskra -TOZD Naprave in orodja, Tesla Pančevo, TEŽ Zagreb, Narva Plauen, IEVT Ljubljana, Slovenija avto Avto-hrvatska, Agrotehnika Ljubljana, Saturnus, TAM, Teleoptik Zemun, Istragrafika Rovinj, Pomurski tisk Murska Sobota, Martin-Marija Rozman, Agrovojvodina Novi Sad, Volan Ljubljana, Stanislav Vuga, Badalex, Jaka Jančar, Beno Zupančič, Anton Lovko, Ivo Cirman, Jože Eržen, Miloš Ivkovič, Andrija Conkin. Jan Kossakovvski, Janez Zakrajšek in Vladimir Klavs.
- Še ena delavka praznuje 25-letnico dela v Žarnicah. To je Marija Anžič-ki pa se žal slavnosti ni mogla udeležiti.
Marko Rakušček
no vpliva na razvoj njihove proizvodnje. Prav zaradi tega so uprli vse sile v razvoj domače proizvodnje repro-materiala in prav tu podpirajo vse ideje, ki bodo vodile k razrešitvi tega problema. Pri tem pa gre pohvaliti vse, ki so že doslej doslej skupaj z njimi orali ledino pri preskrbi z domačim repromaterialom.
Na tem področju bi bilo potrebno poiskati druge sistemske rešitve, saj so prepričani, da so sposobni preskrbeti škupaj z ostalo v Zajednico združeno proizvodnjo dovoljne količine in ustrezno kvaliteto, ki se je že nič-kolikokrat potrdila na izredno konkurenčnem in zahtevnem tujem trgu.
Seveda ne gre zanemariti tudi dejstva, da taki pogoji dela ne dajejo najboljše akumulativne osnove za hitrejši razvoj, saj bi morala biti industrija, če jo smatramo za družbeno nujno potrebno in izpolnjuje svoje družbeno poslanstvo deležna tudi večjih družbenih olajšav, saj se zna namreč zgoditi, da bodo zaradi takih objektivnih pogojev zavrli dosedanji razvoj in dosegli povečanje kapacitet, kjer to ni potrebno.
Kadrovski položaj jih že sedaj sili, da proizvodnjo še bolj avtomatizirajo in jo tudi po tej plati izenačijo z ostalimi evropskimi proizvajalci. Vendar težki pogoji in akumulacija ne nudijo uresničitve kapitalno zelo zahtevne proizvodnje, kljub težnji po združevanju dela in sredstev.
Pevski zbor LB navdušil
Naslednji dan, v soboto je bilo še bolj slavnostno. Kako tudi ne, saj je bil ta dan že davno prej določen za praznovanje vseh zaposlenih, za čestitke za 25, 20, in 10-letno delo ter za podelitev šestindvajsetih priznanj za uspešno in prizadevno delo.
Sproščeno, tovariško srečanje se kar ni moglo končati, saj je bilo preveč prepojeno z obujanjem spominov na tiste težke začetne dni ter z veseljem sedanjih uspehov in pogledov v bodočnost. Še največje zadovoljstvo je odsevalo iz dveh delavk, ki sta v tej tovarni že celih 25 let. Ob tem sta nam povedali:
SLAVKA BOLE: Spomini na prehojeno pot so dolgi in težki, vendar se slabosti vedno prej pozabijo kot vse tisto, kar je lepo in kar ostane za vedno živo v delčku vloženega dela-Seveda je teh lepot vseeno veliko, čeprav so bili takrat pogoji dela, delovni prostori in sploh vse tisto, kar vpliva na delovno počutje bistveno slabše. Nikoli nisem razmišljala, da bi zapustila ,ta homogen kolektiv, zato zrem danes še z večjim upanjem v prihodnjost, ki naj bo še svetlejša, uspehi pa še vidnejši.
Če bo šlo tako naprej sem prepričana, da se bom teh uspehov veselila tudi ob 30-letnici naše tovarne.
VIDA HEBAR: Ne najdem besed, s katerimi bi popisala mojo srečo, ki jo občutim ob tem pomembnem jubileju, ob tem slavju. Kako smo bili nekoč majhni, danes pa smo tako veliki in ponosni, saj predstavljamo v naši družbi pomemben faktor. Zato želim bodoči genaraciji in vsem mladim, da bi bili tudi oni tako vztrajni kot mi in da bi vsi dočakali tako pomemben jubilej 25-letnico s še pomembnejšimi uspehi.
C
I
c
<]
Ob tej priložnosti bi rada še povedala, da sem izredno hvaležna in da ne bom nikoli pozabila na 26. julij 1978 - moj najsrečnejši dan, ko mi je bilo dodeljeno stanovanje. Zato sem toliko bolj srečna in ponosna na tovarno in kolektiv Žarnic.
ŠTEVILNE ČESTITKE
V imenu vseh delavcev iz ostalih TOZD in DSSS Iskre Avtoelektrike, je zaželel iskrene čestitke glavni direktor
Pevski zbor Ljubljanske banke.
Na praznovanju 25-letnice tovarne žarnic iz Ljubljane je bilo izredno slavnostno in svečano. Gledati kolektiv, ki s ponosom praznuje veliki jubilej, ki se veseli doseženih rezultatov in ki z optimizmom pričakuje še večjih uspehov, je res prijetno. Svoj pečat temu praznovanju je dal na proslavi tudi mešani pevski zbor Ljubljanske banke, ki je s svojo pesmijo proslavo še bolj popestril in ogrel dlani vseh poslušalcev.
Ta amaterski pevski zbor, ki šteje 32 članov vodi Rudi Loborec, v njem pa nastopajo tudi člani iz Iskre, iz to-
varne žarnic. Zato ni težko uganiti, da se niso pridružili praznovanju zgolj slučajno, pač pa so hoteli prav ta dan, na ta jubilej prikazati tudi ostalim članom kolektiva, kako čudovito so se „ulovili“, pa čeprav sestavljeni iz članov iz dveh povsem različnih delovnih organizacij.
Naj na koncu izrazim še njihovo željo, da bi bili nadvse zadovoljni, če bi se jim pridružili še drugi člani ,.Žarnic", ki jih veseli zborovsko petje, saj so prepričani, da bi številčnejši še bolj obogateli izročilo lepe zborovske pesmi.	m, R.
1
INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
I
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Veličastna proslava največjega
praznika
Mladi iz novogoriške Iskre so se I ponovno izkazali. Prejšnji ponedeljek I zvečer so priredili v novogoriški kino-| dvorani veličastno prireditev v počastitev našega praznika 29. novembra. Slavnostno, res enkratno okrašena dvorana, ki ji je dajal še poseben videz velik znak Iskre in velik napis: ,,36. rojstnemu dnevu republike — mladi AvtoelektriVe" je sprejela mnogo članov tega kok-Ktiva in drugih Prebivalcev mladega primorskega mesta.
so: moški pevski zbor „Ciril Silič11 iz Vrtojbe pod vodstvom Alenke Saksida, estradni ansambel vojaškega orkestra ljubljanske garnizije s solistkama Meto Močnik in Nušo .Šorli ter mladi recitatorji iz Iskre — Avtoelektrike in iz vojaške karavle Lokvice na Krasu.
Potem, ko je mladinec Rajko orisal zgodovinsko pot narodov in narodnosti v novi Jugoslaviji, je zapel moški pevski zbor, vmes pa so mladi izvedli recitacije. Navdušenje v dvorani seje stopnjevalo, saj so bile recitacije in pesmi, pesmi mladosti, pesmi srečne mladosti v naši dragi domovini, v svobodi.
S proslave dneva republike v Novi Gorici
V pozdravnem govoru je mladinec | Aleksander Miljavec zaželel vsem prisrčno dobrodošlico, še posebej pa je Pozdravil predstavnike političnega ■ življenja občine Nova Gorica med katerimi je bil tudi predsednik Občinskega sindikalnega sveta Viljem Pahor in politične ter vodstvene delavce iz Iskre med njimi tudi glavnega j direktorja Jožeta Eržena.
Program prireditve je bil izredno Pester, prepleten z živim odrazom j zgodovine naše republike. Sodelovali
V drugem delu prireditve pa nas je navdušil ansambel vojaškega orkestra iz Ljubljane,' še posebno pa pevki Meta Močnik in Nuša Šorli.
To je bil res praznik^ prireditev, kakršne doslej še ni bilo. Še enkrat pa moramo poudariti, da so jo pripravili prizadevni mladi iz Avtoelektrike, zato gre prav njim vsa zahvala, da smo skupno preživeli čudovit in nepozaben večer, namenjen rojstnemu dnevu naše tepublike.
Marko Rakušček
Zasedanje DS Avtoelektrika
V torek, 27. novembra so se zbrali * delegati iz vseh temeljnih organizacij in skupnih služb Iskre — Avtoelektrike na 8. zasedanju delavskega sveta. Obravnavali so več pomembnih vprašanj, najdlje pa so se zadržali pri obravnavi in sklepanju o poročilu o Poslovanju za obdobje januar — sep-j tember. Obširnejšo obrazložitev je delegatom podala Aleksandra Kokelj, Vodja službe plana in analiz.
Po daljši razpravi so delegati DS sprejeli več sklepov na to točko dnev-s nega reda in potrdili poslovno poroči-i°. Sklenili so tudi, da je treba do konca letošnjega leta podvzeti vse ukrepe za dosego boljših rezultatov v proizvodnji in s tem omogočiti tak obseg prodaje, ki bo zagotovila za vse 1 leto vsaj relativno takšne rezultate, kot so bili doseženi v devetih mesecih.
Prizadevati pa si je treba, da bi bili rezultati v četrtem kvartalu boljši, ker niorajo omogočiti povečanje nivoja osebnih dohodkov v tem obdobju.
J Zato moramo pokreniti vse potrebno, da bo preskrba s surovinami in repro-niaterialom normalna in ne bo povzročala zastojev v proizvodnji. Podvzeti Je potrebno vse ukrepe v prodaji in Proizvodnji, da bi se dosegla realizacija v četrtem kvartalu v višini cca 34 milijard dinarjev.
Glede na rezultate poslovanja TOZD — Tovarna malih zaganjalnikov v devetih mesecih in predvidevanj v četrtem kvartalu ni mogoče računati, da bi z rezultati v četrtem kvartalu lahko pokrivali izgubo, ki izhaja iz periodičnega obračuna. Računa pa se, da glede na spremenjeni nivo cen, izgube v četrtem kvartalu ne bi smelo biti.
Delavski svet se je strinjal, da se morebitno izgubo po zaključnem računu pokriva iz združenih rezervnih skladov TOZD. Pokriti pa je treba tudi nepokrite stroške za družbeno prehrano.
O konkretnem predlogu o takem pokrivanju bodo TOZD razpravljale pred sprejemom zaključnega računa za leto 1979. Z delitvijo po zaključnem računu pa je treba omogočiti za vse TOZD izplačilo regresa za leto 1980.
Iz analize proizvodnje, zaposlenih in izkoriščenja delovnega časa izhaja, da slabo koriščenje delovnega časa močno vpliva na proizvodnjo in produktivnost, zato je treba vse komponente, ki vplivajo na vse vrste odsotnosti z dela in druge oblike slabega izkoriščenja delovnega časa temeljito proučiti, jih obravnavati in ukrepati. Pomembna komponenta na tem po-
Večja vrednost proizvodnje in prodaje
Po seriji zapisov o poslovanju temeljnih organizacij v Delovni organizaciji Široka potrošnja objavljamo tokrat nekaj podatkov o poslovanju DO v celoti. Za Široko potrošnjo v celoti veljajo v glavnem enake ugotovitve kot za posamezne temeljne organizacije — nedoseganje planiranega obsega fizične proizvodnje, stalne težave s preskrbo reprodukcijskega materiala, kljub temu pa so podatki v primerjavi z istimi leto poprej precej večji.
Po stalnih planskih cenah je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta realizirano približno dve tretjini letnega plana proizvodnje, dosežena vrednost pa je za skoraj 30 % višja od realizirane vrednosti v enakem obdobju preteklega leta.
Dinamični plan proizvodnje je izpolnjen s približno 90 % najuspešnejša mesečna realizacija je bila v mesecu marcu, največ težav pri izpolnjevanju proizvodnega plana pa je bilo v januarju, februarju in juniju.
V	celoti realiziran in celo presežen plan imajo samo v vrhniški TOZD, ostale temeljne organizacije pa plana niso realizirale v celoti.
Rast proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu je v večini precejšnja, vendar pa indeksi niso le posledica povečanja fizičnega obsega proizvodnje, temveč tudi posledica vrednotenja fizičnega obsega s stalnimi cenami izleta 1976.
Eden izmed glavnih krivcev za nedoseganje proizvodnega plana je, kot smo omenili že v uvodu, pomanjkanje reprodukcijskega materiala. Težave gredo v prvi vrsti na račun pomanjkanja uvoznega materiala, precejšnja pa je tudi „zasluga“ nekvalitetnih sredstev. Posledica tega je bila slaba proizvodna realizacija že v prvem polletju, restriktivni ukrepi pri uvozu reprodukcijskega materiala v tretjem četrtletju pa so stanje še poslabšali.
Največji delež prodaje na domačem trgu je realiziralo prodajno področje, manjša deleža pa sta imela prodaja na ravni Delovne in temeljnih organizacij. Prodaja se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala skoraj za tretjino, sicer pa je bil plan prodaje Delovne organizacije izpolnjen z nekaj več kot 60 odstotki. Najboljše rezultate pri doseganju prodajnega plana - enako kot na proizvodnem področju — imajo na Vrhniki. Tu velja poudariti, da so prodajo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta kar podvojili. Solidne rezultate so dosegli tudi v Železnikih in v Sežani.
Pri vzpodbudnem rezultatu Tovarne anten iz Vrhnike in Tovarne radijskih sprejemnikov iz Sežane velja pristaviti, da gre tolikšno povečanje vrednosti prodaje tudi na račun dopolnilnega programa - 'avtoradiji, antenski kabel in vrvice.
V	treh četrtletjih letošnjega leta je celotna Delovna organizacija uresničila 62 % izvoznega plana za leto 1979. Glede na enako obdobje leto nazaj so rezultati zelo dobri, žal pa še vedno ne zadoščajo za pokrivanje vseh uvoznih potreb.
illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
dročju je relativno slaba discipliniranost na delu, zato je treba ta vprašanja temeljito obravnavati z DPO, z vodstvenimi strukturami v TOZD in DO ter na samoupravnih organih TOZD in DSSS ter ustrezno ukrepat.
V	nadaljevanju zasedanja so delegati obravnavali in sklepali o pristopu v skupnost združenega dela za plansko in poslovno sodelovanje in kooperacijo pri proizvodnji in prodaji izdelkov motorne industrije LR Madžarke, obravnavah in sklepali so o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stimuliranje izvozne dejavnosti v SOZD Iskra, sprejeli so sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o medsebojnih razmerjih pri opravljanju poslov obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo, sklepali so tudi o rebalansu plana porabe sredstev stanovanjskega sklada ter njihovih virov tovarne vžigalnih tuljav Bovec za leto 1979, imenovali so komisijo za inovacije pri DS DO za temeljne organizacije s sedežem v Novi Gorici ter komisiji za inovacije pri DS tovarne vžigalnih tuljav Bovec in tovarne odlitkov Komen.
Na koncu pa so imenovali Pavla Mermoljo v časopisni svet glasila „Iskra“.
M. R.
Najboljšo realizacijo imajo zopet v Antenah, tako glede doseženega plana kakor tudi v primerjavi s povečanjem izvoza glede na preteklo leto.
V Železnikih so uresničili tri četrtine letnega izvoznega plana, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je njihov izvoz večji skoraj 80 odstotno. Tudi v Pržanu in Retečah so se precej približali planskim predvidevanjem, najslabši pa je položaj sežanske TOZD, kjer so realizirali le manjši del planirane višine izvoza.
Uvoz reprodukcijskega materiala je 19 % večji kot v enakem obdobju preteklega leta, realiziran pa je nekaj manj kot v višini dveh tretjin načrtovane vrednosti. Zadovoljivo je precej manjše povečanje uvoza kot v istem obdobju preteklega leta, žal pa je še vedno nekaj temeljnih organizacij, ki uvažajo več kot jim dopuščajo izvozni rezultati.
Celotni prihodek je bil realiziran 66 odstotno, je pa skoraj tretjino večji, kot v devetih mesecih lani. Rezultat je bil zopet najboljši v Ante-
aene vrednosti za letošnje leto. Najbolj so se planu približali v Antenah, Montaži in elektromotorjih, v celoti gledano pa je vrednost doseženih sredstev za akumulacijo dvakrat večja kot lani v enakem obdobju. Povečanje pa je tolikšno predvsem zaradi slabe realizacije v preteklem letu.
V poprečju so sredstva za skupno porabo in osebne dohodke v Delovni organizaciji dosežena v višini 10.081 dinarjev mesečno. Sredstva so v planirani višini, pod poprečjem so še v Pržanu, Retečah in v Delovni skupnosti skupnih služb.
Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je v Delovni organizaciji dosegel 6.078 dinarjev in je 3 % višji od planiranega. V primerjavi z devetmesečnim obdobjem lanskega leta je rast osebnih dohodkov 21-odstotna.
Malo nad poprečno vrednostjo so v Antenah, Montaži in Sprejemnikih, pod planom pa so še v Pržanu.
Na kraju še nekaj podatkov o gibanju števila zaposlenih v Delovni organizaciji. Letošnji podatki so na splošno ugodni, doseženo je 96 % planiranega števila zaposlenih. Neugodna pa je rast v nekaterih temeljnih organizacijah, kjer je poprečna rast previsoka. To velja zlasti za Vrhniko, Pržan in Reteče, kjer bodo morali v bodoče omejiti rast zaposlovanja.
Fleischman
V Škofji Loki je bila 21. novembra redna seja Predsedstva sindikata DO Široka potrošnja. Prisotni sindikalisti so obravnavali poročilo devetmesečnega poslovnega uspeha TOZD, devetmesečni poslovni' rezultat Delovne organizacije, govorili pa so tudi o problemski konferenci sindikata in letni konferenci KOS DO. V zaključku so prisotni potrdili še predlog združevanja sredstev za izgradnjo počitniškega naselja SOZD Iskra na Dugem otoku - sprejeto je bilo načelno soglasje o višini predvidenih sredstev, pod pogojem popolnega soglasja vseh predvidenih podpisnikov.
nah, dober tudi v Železnikih, nezadovoljiv pa v Pržanu.
Rast celotnega prihodka po različnih TOZD se razlikuje, na Vrhniki se je podvojil, najmanjša rast pa je zabeležena v Idriji, v Montaži elektromotorjev.
Za četrtino povečani dohodek Delovne organizacije — v primerjavi z lanskim rezultatom predstavlja hkrati tri četrtine letnega plana. Rast dohodka je v nekaterih temeljnih organizacijah nad poprečnim povečanjem v DO, med tovarnami pa je zabeležen celo manjši dohodek kot v enakem obdobju leta 1978.
Čisti dohodek je bil dosežen 65-odstotno, je pa za tretjino večji kot lani.
V devetih mesecih letos je bilo v celotni Delovni organizaciji realizirano komaj nekaj več kot polovico predvi-
r
ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov
TOZD - PRODAJA Ljubljana, Trg
revolucije 3
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
ADMINISTRATORJA V SEKTORJU MARKETING
Pogoji za sprejem:
končana dvoletna administrativna tiola in dve leti delovnih izkušenj.
Delo je v Ljubljani Trg revolucije 3.
Od kandidatov zahtevamo tro-mesečno poskusno opravljanje delovnih nalog.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o., Škofja Loka, Titov trg 3/a — Kadrovska služba.
TOZD ANTENE
Več idejne zrelosti in discipline
Komunisti vrhniške temeljne organizacije združenega dela so imeli 14. tega meseca letno konferenco OO ZK. Na njej so izvolili novo vodstvo osnovne organizacije, obravnavali poročilo o dosedanjem delu in sprejeli akcijski program dela za prihodnje leto. Za sekretarja so izvolili Lada Horvata, ki je že v preteklem mandatnem obdobju uspešno vodil delo osnovne oganizacije, namestnik sekretarja pa bo v prihodnjih dveh letih Silvester Igel.
DELO V PRETEKLEM OBDOBJU
Referat sekretarja OO ZK je bil predvsem zelo kritične, vendar pa ustvarjalen. Že na začetku je poudaril, da so premalo štorih predvsem na področju idejnopolitičnega izobraževanja članov. Niso uspeli realizirati minimalnega programa izobraževanja, ki so ga sestavili na prejšnji konferenci, to pa seveda predstavlja aktualno nalogo za delo v prihodnjem obdobju.
Ugotovljena slabost dela je tudi v preslabem prenašanju marksističnih spoznanj na delavce s skupno analizo življenjske družbene in delovne resničnosti. Ugotovili so, da je prava oblika
(Nadaljevanje na 12. strani)
9. december 1979
STRAN 11
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
S kamero med jubilanti dela
Z volilne konference 00 ZK na Vrhniki.
VEČ IDEJNE ZRELOSTI IN DISCIPLINE
(Nadaljevanje zli. strani) idejnopolitičnega izobraževanja lahko samo v pretresanju vseh vprašanj proizvodnih odnosov s samimi delavci.
Za izboljšanje idejnopolitične in akcijske enotnosti članstva bodo morali v osnovni organizaciji še naprej ustvarjati takšno delovno povezanost in vzdušje, ki bo omogočalo nenehno usposabljanje komunistov in doslednejše spremljanje aktivnosti posameznega člana — in seveda sproti ugotavljati kako se izvajajo sprejete naloge in obveznosti. Še naprej bo potrebno večje uveljavljanje kritike in samokritike.
Na konferenci je bila prisotna ocena, da člani niso dovolj idejno delovali med množicami in da bodo morali v prihodnje pokazati več strokovne, politične in samoupravne idejne zrelosti in discipline. Na svojih sejah so po lastni oceni preveč razpravljali okoli tekoče problematike, zanemarili pa so vprašanje stanovanjske politike, in dolgoročnega interesa vseh delavcev — kadrovske politike.
V	obdobju med konferencama so si člani vrhniške osnovne organizacije v največji meri prizadevali izboljšati izkoristek opreme, skušali doseči boljšo organizacijo dela in tehnologije, izboljšati gospodarski položaj in smotrno vplivati na investicije. Vložili so vsa prizadevanja za izboljšanje ekonomičnosti poslovanja v duhu Zakona o združenem delu, poskušali doseči, da bi delavci v največji možni meri vplivali na pogoje za pridobivanje dohodka, določanje obsega in zadovoljevanje lastnih, skupnih in splošnih potreb in sredstev za akumulacijo.
Precej so se angažirali okoli strokovnega kadra, kajti ugotovili so, da prav takšnih delavcev najbolj primanjkuje.
V	preteklem obdobju je bilo moč opaziti precejšen premik v izdelavi in sprejemanju samoupravnih sporazumov. Ena od posledic tega je tudi pravočasno sprejemanje vseh pomembnejših samoupravnih aktov. Zal pa je še vedno prisotna slabost, da vsebinskih premikov pri obravnavanju teh aktov še ni.
Na področju ljudske obrambe in samozaščite so izhajali iz dejstva, da sta to bistvena pogoja za obrambo našega družbenopolitičnega sistema. Ustanovili so komite za SLO in DS, ki vodi poUtično operativne priprave in aktivnosti pri organiziranju vseh dejavnikov za SLO in DS.
Komunisti so na letni konferenci med drugim pozitivno ocenili sodelovanje na akciji „Nič nas ne sme presenetiti",- enake ocene pa je bilo deležno tudi sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD — sindikatom in mladino.
Kritične besedo so bile namenjene delovanju delegatskega sistema in delu delegatov samih. Po njihovih besedah je najbolj zaskrbljujoče spoznanje, da delegati sploh niso več kos vse obsežnejšim gradivom, ki bi jih morali preučiti za uspešno delo. Posledica tega pa je seveda prekinjen povratni tok informacij — vodje delegacij često sploh ne obveščajo baze o svojem delu, obravnave gradiv niso na zadostni ravni itd. Predlagali so, da bi v bodoče organizirali nekakšne pripravljalne sestanke, kjer bi predstavniki delavskega sveta, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov skupno obravnavali delegatsko gradivo, nato pa ga v skrajšani obliki posredovali delavcem.
V bodoče bo potrebno oceniti delo posameznih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, poudariti njihove pomanjkljivosti in napake in pripraviti svoj program dejavnosti, prispevek za premagovanje podobnih težav.
Splošna ocena dela samoupravnih organov je dobra, samoupravne odločitve se izvajajo na osnovi samoupravnih aktov in sklepov samoupravnih organov.
Ob zaključku so poudarili, da bo v prihodnje potrebno večje vključevanje dela komunistov v prizadevanja za večji izvoz in vključevanje v druge načine mednarodnega trženja, bolj pa se bodo morali posvetiti tudi prejemanju novih članov in delovanju mladih komunistov. Fleischman
Nastop pevskega zbora Iskra v Železnikih.
*...- ..mmm____—	*....«.....
Likovna dela na razstavi v Elektromotorjih.
TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG je proslavila jubileje dela v okviru proslave Dneva republike. Jubilanti in upokojenci so se zbrali v Tržišču na proslavo in tovariški večer. Predsednik sindikata Janko Novak se je jubilantom zahvalil za dolgoletno zvestobo kolektivu, upokojencem pa je zaželel lep večer med nekdanjimi sodelavci. Nagrade so prejeli za 10 let dela v Iskri: Majda Brlogar, Jožica Dovšek, Pave! Jevnikar, Marko Koščak, Kare! in Marija Janežič
!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
TOZD ELEKTROMOTORJI
Dobrodošla
prireditev
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUB LIANA
DELAVCI TOZD KERAMIKA VIŽ-MARJE so jubileje dela proslavili v okviru proslav Dneva republike. Skupno so se spomnili velike obletnice, pomembne za našo domovino. Predsednik OO sindikata Jadran Fabjan, sekretar OO ZK Zvone Žnidarič in direktor Rudi Lepša so vsem jubilantom čestitali in podelili nagrade. Na fotografa so žal pozabili, zato smo dobili le sliko jubilantk iz oddelka V F Keramike: Alojzije Češnovar (20 let), Elizabete Emeršič (20 let) in Mire Jokič (10 Jet). Jubileje dela slavijo še: 20 let: Franjo Škerl in Nada Škrinar; 10 let: Ivana Trivunovrč, Marija Krajačič, Marija Škafar, Olga Kužnik, Marija Razpet, Anton Vidmar, Mira Jokič, Frida Kamnik in Terezija Kranjec.
V TOZD UPOROVNI ELEMENT! V ŠENTJERNEJU so priredili proslavo za 29. vember kar doma v tovarniški sejni sobi. Jubilante 20 in 10-letnega dela v Iskri je poz<*8\j,|rj predsednik DS Franc Žičkar. Zapel je tudi Šentjernejski oktet „Zlasti ob priložnostni	,
Zadoni nam, zadoni, se je orosilo marsikatero oko.	J ^
Individualni poslovodni organ Ludvik Simonič, ki je bil z jubilanti vse od prvih dni dd jim je položil na srce skrb za neprestan napredek. „Pionirski duh naših prvih let mora 6'vi
našem kolektivu tudi zdaj. Brez požrtvovalnega dela in osebne skrbi vsakega delavca ne in ne gre. So nekateri pozabili na to? ..."	. 1.
Nagrade ob 20-letnici dela v Iskri so prejeli: Anton Šuštar, MarijaPonikvar,Karel daršič, Vinko Žulič, Marija Vidmar, Marija Ferkolj, Metod Krivina, Alojz Sever in ^ -1 Žnidaršič.
Ob 10-letnici pa: Slavko Franko, Marjan Molan, Franc Grabnar, Karlina Kosmač, ^arjMi
Riosa, Anton Lenčič, Franc Kostrevc, Stanislav Gorišek, Tomaž Rehberger, Janez V'"* Stanislav Bregar, Silvester Potočar, Božidar Pavlin, Božidar Duh, Smilja Markovič in
Svetelj.
TOZD ORODJA IN NAPRAVE je proslavila delovne jubileje skupaj z delavci DSSS$ iEZE. Po kratkem kulturnem programu so vodilni delavci spregovorili o pomenu Dnevi, republike in o slavnih dneh, ko se je mora! vsak posameznik in vsi narodi in narodnosf Jugoslavije odločiti. Popoldne so orodjarji preživeli skupno v predprazničnem vzdušiu' Nagrade so prejeli za 30 let dela v Iskri: Leopold Bohinc, za 20 let: Pave! Debeljak, F ral* Mehle, Ivan Vrbovški in Franc Kastelic. Za. 10 let: Alojzija Reven, Slavko Pajk in Vladiri*11 Petrič.
til
Na predpraznično soboto popoldne, 24. novembra, so v jedilnici Tovarne elektromotorjev v Železnikih odprli razstavo del likovnih amaterjev. Svoja dela so razstavljali likovni samorastniki, ki delujejo v okviru komisije za kulturno dejavnost sindikata temeljne organizacije.
Na ogled so bila dela različnih tehnik — olja, akvareli, itd., razstavljali pa so: Jožjca Rejc, Lojze Tarfila, Stefan Benedičič, Stane Zgaga, Hubert Vidic, Fatmir Blakčodj, Franc Rant, Mirko Polajnar in Tone Kalan.
Razstava je bila v tovarniški jedilnici odprta tri dni, nato pa so jo preselili v prostore muzeja v Železnikih.
Dogodek pa ni bil pomemben le zaradi likovne razstave. Na otvoritvi se je namreč javnosti prvič predstavil novoustanovljeni pevski zbor Iskra-ŽelezniM, ki je pod vodstvom Franceta Čufra kvalitetno interpretiral nekaj pesmi. Pevski zbor šteje 25 članov, ki so se izredno dobro „ujeli", kar — po besedah vodje — potrjuje tudi izredno dober obisk vseh vaj. Pokrovitelj —_ Tovarna elektromotorjev iz Železnikov — je obljubil tudi prispevek za nakup enotnih oblačil članov pevskega zbora, ki so si zastavili ambiciozen razvojni načrt.
Omenjena prireditev pa ne označuje vseh svobodnih dejavnosti, ki se razvijajo v okviru sindikalne organizacije te tovarne — ustanovili so namreč tudi svoj foto-klub, člani so prejeli že tudi prve nagrade in priznanja na gorenjski razstavi fotografij.
O pestri dejavnosti komisije za kulturo v Železnikih pa bomo vsekakor še pisali, saj je vzpodbuden primer tudi za ostale temeljne organizacije!
Fleischman
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB je proslavila Dan republiki k-in delovne jubileje skupaj z jubilanti iz TOZD Orodjarna. Lepo srečanje je bilo to, saj ji % sodelavci iz različnih lokacij srečajo skupaj le ob takih skupnih prireditvah. Zato je b"°. prijateljsko popoldne, ki so ga preživeli skupaj pred praznikom še bolj prijetno. Jubilant1 dela iz DSSŠ so prejeli nagrade in sodelavci so jim iskreno čestitali.
Nagrade so dobili za 30 let dela v Iskri: Boža Kremžar, Karmen Kocjančič; za 20 j6' je dela: Marija Kostjukovskij, Marjan Uran, Franc Jarc, Erika Tmnkelj, Frančiška Kukoijiri Marjan Por. Za 10 let: Milan Petelin, Lili Podobnik in Viktorija Stubelj.
»d
t..	< oiif
Si del,
j J.
A:<.*:<**S** plltl
IW r rzss e
■ . ■ikr' * da
.
KOLEKTIV TOZD MAGNET! je skupno proslavil Dan republike na predvečer praznika in skupno prežive! tovariško popoldne. Hkrati so bo tej priliki podelili tudi
nagrade jubilantom deta ob 10-letnici stega sodelovanja v tem Iskrinem kolektiv^
Dušanu Lepojeviču, Feridu Puriču, Zornu in A ngelci Kunovarjevi.
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
EKSPLOZIJA SUŠILNE PECI TERJALA ŽIVLJENJI DVEH DELAVCEV
Tik pred izidom današnje številke je iz Žužemberka prišla tragična vest, da je 4. decembra ob 13.45 eksplodirala nova peč za sušenje lakiranih statorjev, ki je povzročila požar. Pri eksploziji se je ponesrečilo šest delavcev: dva med njimi Miha Hrovat in Anton Zupančič sta dobila tako hude opekline, da jima tudi takojšnja zdravniška pomoč v novomeški bolnišnici ni pomagala. Vzroke nesreče še raziskujejo.
Franc Kotar
Ji

'NDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
OBLETNICA V TOZD SEM
v TOZD Specialni elementi so v jjetek, 23. novembra v Klubu delegatov proslavili peto obletnico samostojnega delovanja domače TOZD. Pred petimi leti so v TOZD združili več posameznih enot in se priključili delovni organizaciji Industrije elementov. Proslava je bila posvečena Dnevu republike in podelitvi nagrad jubilantom dela v Iskri - ob 30, 20 in 10-letnici njihovega delovanja. Povabili so tudi upokojence.
Predsednica
: i,
S
osnovne organizacije ^'dikata Ema Debeljakova je v izbra-Ji besedah nakazala več prazničnih m ob Dnevu republike in čestitala "ernu kolektivu za to praznovanje, ob Nletnici obstoja tovarne, jubilantom 11 zaželela prijetno počutje starejšim '»delavcem — upokojencem. Nato je ; 0sila direktorja TOZD Antona Po-U^rja, naj pove kaj več o delu, po-^C°vanju in načrtih domače tovarne, p ikole je povedal:
Danes smo se zbrali k proslavi, da skupno proslavili Dan republike, rto obletnico naših Specialnih ele-' ^Vntov in da bi čestitali jubilantom 1 /4Tela ob 30,20 in 10-letnem jubileju. iarjd. Pet let je minilo od velike reorga-i/rffaeije Iskre, plod te reorganizacije je F/a/« ila tudi naša temeljna organizacija. anes proslavljamo prvi mali jubilej, jP tej priliki čestitam kolektivu v Nnu vsega strokovnega kolegija. Ob jubileju TOZD proslavljamo tudijubi-'ttte dela. Tem še posebno čestitamo 1 se zahvaljujemo za njihovo dolgo-^no delo. Tudi upokojence smo po-jabili. Želimo, da bi z nami prijetno kaznovali našo obletnico.
Prav je, da danes nekako potegne-črto pod naše petletno delo. Malo fssa je to, skoro premalo, da bi se ^ko pohvalili z velikimi uspehi. Za
■
oge delavce, ki so bili aktivno v%ičeni
. ____ v revolucionarni proces re-
°r8anizacije naše industrije, pa je bilo
0	trdo delovno obdobje ustvarjanja °'dh oblik poslovnega življenja. Iz-
1	pki iz arhiva letnih poročil karak-Cristično prikazujejo takratno stanje 11 naše razpoloženje.
Po večini smo že pozabili na težke ^ase druge polovice leta 1974. Tedaj 1110 namreč v Iskrinem Raziskovalen inštitutu iskali možnosti za reši-rv zelo neugodnih razmer. Dokaj lončna in samostojna ekonomska ,C|l0ta, ki je več let pred tem preizkusa svoje sposobnosti z deli in na trži-,Cu> se je odločila, da se organizira, '°t, samostojna temeljna organizacija Sruženega dela. Spodbudo za tak '0rak je dal takrat novi Zakon o zdru-enem delu zasnovan na novi Ustavi.
Septembra 1974 smo še v Inštitutu Nč prijavili pred zaznambo TOZD |l ;Pecialni elementi in materiali pri .J°spodarskem sodišču v Ljubljani.
• decembra istega leta pa smo pod-?lsali Samoupravni sporazum o zdru-ievanju v Delovno organizacijo indu-Ne elementov za elektroniko.
. Notranje nekoliko preosnovana, !cer pa ustaljena delovna organizacija j® tako dobila štiri nove člane. Vsaka ^ teh pa je delala v svojih posebnih 3°gojili in se ubadala s svojimi poseb-'jtttii problemi. Za skupno življenje in ^ v IEZE so bile potrebne uskla-3 llltve, nujne so bile žrtve na obeh stra-3 '»h. Po dveh letih nas je zajel skupen S i °k življenja in dela in mislim, da S r^es tvorimo trden del Industrije ele-| kntov.
| V naši rasti in razvoju smo si po-g i‘skali in ustvarili ime, določili smo
ISKRA-IEZE,
tozd sem.
Tovarna specialnih elementov in materialov
Ljubljana, Tržaška 2 vabi k sodelovanju
1.	'VEC delavcev za
DELO V PROIZVODNJI TRAČNIH JEDER
Od kandidatov pričakujemo, da 'majo končano osnovno šolo in nekaj prakse pri kovinarskem delu. Osebni dohodek od 4.440,— din dalje. <
2.	KURJAČA
za delo v obratu na Kotnikovi 16. Pd kandidata pričakujemo, da ima izpit in vsaj tri leta delovnih izkušenj pri centralni kurjavi — nizkotlačni kotli.
Osebni dohodek od 5.940.— din dalje.
Vloge sprejema kadrovska služba v 15 dneh po objavi na naslov ISKRA TOZD SEM Ljubljana, Tržaška 2.
program dela in dejavnosti, preuredili smo notranjo organizacijo in sprejeli samoupravne akte, ki utemeljujejo naše samoupravno snovanje. Svoj delež smo prispevali tudi k oblikovanju naše DO, saj smo dopolnili njen proizvodni program in ga obogatili z našimi zmogljivostmi. Kmalu smo dosegli določene uspehe, ki so bili plod naših prizadevanj. Spoznale in porabile so naš program mnoge TOZD v Iskri in izven nje. Dokazali smo, da smo določili pravo pot in da so bile naše odločitve ob osamosvajanju pravilne.
Dogovorili smo se, da bomo šteli leta od ustanovitve naše SEM dalje. Zgodovino pionirskega dela bomo beležili od takrat naprej. To nam je uspelo.
Vendar nas čaka še mnogo dela. Zgraditi moramo organizacijo, ki bo nudila vsem sodelavcem trdno oporo in pojem, ki bo zbujal gotovost in varnost, ki bo nudil zanesljivo torišče za razvoj in napredek. Vse to smo poskušali doslej. Nismo ustvarili nič velikega, vendar smo vztrajno napredovali. Temeljna organizacija je rastla iz leta v leto, večala se je po številu zaposlenih, po realizaciji proizvodnje in delovnih prostorih. Ob ustanovitvi TOZD smo ugotavljali 27 milijonov realizacije, ki jo je ustvarilo manj od 100 zaposlenih na iztrošenih osnovanih sredstvih na 1800 m2 delovnih površin. Dobrih delovnih prostorov je bilo le kakih 800 m2. Ostalo so bile kleti in luknje.
Leta 1975 smo preuredili in razširili prostore na Tržaški, leta 1976 pa je naša ekspanzija segla že na Kotnikovo ulico. Tu smo adaptirali staro tovarno žarnic in tja preselili transformatorska jedra in elektromehanske elemente. S tem smo sprostili na Tržaški prostor za razvojno dejavnost in ostale strokovne službe. Prostor pa so dobili tudi filtri.
Že leta 1977 smo opremili in povečali mehansko servisno delavnico, kjer lahko delovne priprave in stroje popravljamo. Letos pa smo adaptirali še zadnje krilo na Kotnikovi in dobili še nove možnosti za širitev. Tako imamo 3000 m2 delovnih prostorov in zaposlenih nas je 180 delavcev, ki bomo ustvarili realizacijo 80 milijonov. Zbrali smo precejšnjo akumulacijo in precej vložili v osnovna sredstva. Tako smo imeli letno rast pri kadrih 12 %, pri realizaciji do 25 % in pri dohodku in čistem dohodku rast od 27 — 30 % vse od leta 1975 dalje. Brutto osebni dohodek je vtem obdobju zrastel od poprečno 4400 din na 9400 din letos, kar je letna rast 21 %.
Morda so za našo zgodovino te številke skromne. Za nas pa pomenijo 5 let trdega dela, garanja, včasih v prav nemogočih okoliščinah.	j
Ta čas smo začeli delati načrte za gradnjo nove tovarne. Vse dosedanje adaptacije so namreč le začasna rešitev, dokler ne dobimo novih, sodobnih in predvsem funkcionalnih prostorov. Poskušamo vse, da bi dotlej preživeli in se za novi obseg pripravili. Priprave se vlečejo res že predolgo. Kar mučno je govoriti o tem in ponavljati opravičila za zakasnitve. Trenutno smo locirani v Stegnah, zatika pa se pri zemljišču in lokaciji. Rezultati zadnjih sestankov pa kažejo, da se bomo sporazumeli. Pa tudi ko bo to rešeno, bodo še ovire, zlasti ker last-
nega denarja ni nikoli na pretek.
Gradnja in investicije pa postajajo vse večja nujnost. S sedanjo opremo smo komaj kos vsakodnevnim proizvodnim nalogam in komaj sproti rešujemo zagate. Več bo treba vložiti v opremo, sicer bomo pokvarili odnose s kupci. Če ne bomo naglo ukrepali nas bo povozil čas in ne konkurenca. Pa tudi na izvoz resno mislimo.
O resnem delu na družbenopolitičnem in samoupravnem področju, ki sta šla roka v roki z našim delom, bi lahko napisali cel referat. Enotni smo, skupaj razpravljamo, skupaj pripravljamo predloge in skupaj odločamo. Samoupravljalska zavest je bila že pred združitvijo v TOZD pri nas močno razvita, okrepila pa se je z delom za skupno stvar, za našo TOZD Specialni elementi. To dokazuje poglobljeno delo Zveze komunistov, sindikata in ZSMS v naši tovarni. Vse družbenopolitične organizacije so delovale z vso odgovornostjo.
Ne moremo mimo naših uspehov na področju družbenega standarda. Pomagali smo mnogim sodelavcem do stanovanj in zgradili smo počitniško hišo na Pokljuki - naš SEMov dom.
Jubilanti dela v TOZD Specialni elementi.
kamor gremo radi na oddih.
Naj zaključim z mislijo, oz. ugotovitvijo: Petletna zgodovina nam je dala prav, delovni in močni smo in zato z zaupanjem gledamo v bodočnost.
Ob zaključku slovesnosti sta predsednik delavskega sveta Franc Korošin in predsednica OO sindikata podelila jubilantom dela spominske srebrne
značke in nagrade: Emi Polajnar za 30 let, Udovič Ani, Mariji Kuntarič, Franci Narobetu in Lojzetu Repšetu, vsem za 20 let in Kristini Šušteršič za 10 let neprekinjenega dela v Iskri.
Povabljenim upokojencem so razdelili nagrade, vsi skupaj pa so odšli na skupno kosilo, ki je potekalo, kakor lahko poteka le srečanje starih delovnih tovarišev.	F. Kotar
Pripravljajo temelje za samoupravno odločanje
Na zboru delovnih ljudi v TOZD Potenciometri.
Iskra v Šentjerneju — sedanja TOZD Uporovni elementi — se bo po novem letu organizacijsko razdelila v 3 samostojne temeljne organizacije. Doslej so na referendumu potrdili to dejstvo, izvolili nove samoupravne organe skladno z novimi TOZD, prilagodili so tudi organizacijsko strukturo družbenopolitičnih organizacij, sedaj pa sprejemajo samoupravne splošne akte. V petek, 23. 11. so bili zbori delovnih ljudi, na katerih so sprejeli še zadnje predloge, ki naj bi jih vgradili v samoupravne sporazume, po katerih bodo delali in odločali prihodnja leta v TOZD Upori, v TOZD Potenciometri in hibridna vezja in v TOZD Industrijska elektronika v Kostanjevici.
Najprej je bil zbor delovnih ljudi v bodočem TOZD Upori. Na začetku so po strokovno podanem in primerno razloženem predlogu razpravljali o osnutku Samoupravnega sporazuma o delitvi premoženja. Razprava je bila zelo živa. Celo po prvi razlagi so delavci zahtevali še dodatna, konkretna pojasnila, kaj bo posamezna TOZD lobila ob delitvi. Niso se zadovoljili s poprečno razlago in številkami z vrednostjo osnovnih sredstev in procenti terjatev. Tako jim je sodelavka iz finančne službe ponovila vse, konkretno, sprejemljivo in v taki obliki, daje bilo vsakomur jasno, kako bodo premoženje razdelili. Sklenili so ,da bo dobil v last osnovna sredstva, ki jih bo uporabljal na dan 31. 12.1979. Terjatve bodo razdelili po ključu: vsak dobi sorazmeren del z ustvarjenim dohodkom.
Sklad skupne porabe se deli po številu zaposlenih — tako je bil tudi formiran in sredstva rezerv tudi po številu zaposlenih. Vire sredstev pa si bodo razdelili sorazmerno z delitvijo sredstev, terjatev in pravic.
Sklepi so bili konkretni in stvarni, saj so predloge prej strokovno pripravili in jih obdelali v komisijah, v katerih'je sodelovalo preko 50 članov iz vseh treh bodočih TOZD. Temeluto pa so pretresli predloge tudi v vseh družbenopolitičnih organizacijah in na samoupravnih organih.
Ob Statutu TOZD Upori so predlagali in sprejeli sklep, da je možnih več delavcev s posebnimi pooblastili poleg individualnega poslovodnega organa. Tako bo strokovno delo bolj praktično in efektno. Predlagali in zapisali so v osnutek tudi popravek, da bo imel Delavski svet 5-članski Izvršilni odbor, ki bo podrejen 15-član-skemu Delavskemu svetu.
Zanimiv je tudi predlog, ki je bil sprejet, da bodo imeli zbore delovnih ljudi lahko tudi parcialno, se pravi, da velja za zbor delovnih ljudi tudi takrat, kadar razpravljajo ločeno po vseh delavnicah in proizvodnih halah, torej ni nujno, da zborujejo vsi člani kolektiva TOZD hkrati na istem mestu.
gali večjo angažiranost strokovnjakov v proizvodnji, pri planiranju in zlasti v razvoju in tehnologiji. Odpraviti bo treba nekaj ozkih grl, ki v Uporih zavirajo tekoče izpolnjevanje proizvodnega programa.
Zbori delovnih ljudi so bili isti dan tudi v bodočih TOZD Potenciometri in hibridna vezja in TOZD Industrijska elektronika. Ker so razpravljali o
Javna razprava o samoupravnih splošnih aktih v TOZD Potenciometri in hibridna vezja
Tako so se nadaljevale razprave, vprašanja in pojasnila o Samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke, o statutu in Samoupravnem sporazumu o združevanju v DO in SOZD. Sprejeli so tudi nekaj pripomb k osnutku Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in dolžnostih delavcev TOZD in Delovne skupnosti skupnih strokovnih služb.
Ob koncu so razpravljali tudi o poslovanju v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Ker je prišlo do večjih zastojev in tudi do ne najboljšega finančnega rezultata, so delavci predla-
istih novih samoupravnih aktih in istem poslovnem poročilu, misli ne bi ponavljal.
Vendar je treba zapisati, da so bile diskusije zelo plodne, stvarne in konkretne. Največ je k temu pripomoglo to, da so bili na zborih vsi najvišji družbenopolitični in strokovni vodilni ljudje, ki so sproti odgovarjali na vprašanja, pomagali skristalizirati predloge in predvsem prisluhnili konkretnim predlogom sodelavcev.	^
Na proslavi J: obletnice TOZD je zapel tudi mešani pevski zbor iz Dragomera.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
—V. d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Želje-znov, tehnični urednik: Janko Golnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avto-elektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov . I ne vračamo — Naslov:", Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 - Tisk: Časo-pisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno pla-4 čila temeljnega davka od prometa proizvodov.	_______ J
„lskra Elektrozveze Ljubljana, TOZD Tovarna elektronskih instrumentov Horjul, n.sol.o. na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke z dne 19. 11. 1979 izdaja naslednji
RAZGLAS PROSTIH DEL IN NALOG
—	tehnik umerjevalec I — 2 delokroga
Pogoji za zasedbo: srednja šola elek-tro stroke — šibki tok s tremi leti delovnih izkušenj
—	vodja umerjevalnice
Pogoji za zasedbo: inženir elektro stroke s tremi leti delovnih izkušenj.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Elektrozveze Ljubljana TOZD Tovarna elektronskih instrumentov Horjul, Kadrovska služba, Horjul 188."
ČASOPISNE NOVICE

Na letošnji razstavi Rast YU na Reki so prikazali razstavljale! številne izume in izboljšave. Letošnjo veliko nagrado je žirija podelila Elektronski industriji Niš za radijsko napravo Hi-Fi 140.
Šest vodilnih domačih proizvajalcev televizorjev, radijskih sprejemnikov, gramofonov, magnetofonov, električnih peči in rezervnih delov je zaprosilo zvezno gospodarsko zbornico za povečanje cen svojih izdelkov in sicer od 10 do 30 odstotkov. Tako naj bi se črno-beli televizorji podražili za petino, radijski sprejemniki, stereofonske naprave in TV stabilizatorji pa za 15 odstotkov. Največjo podražitev — 30 odstotkov so zahtevali za rezervne dele teh naprav.
Z dokajšnjo zakasnitvijo je objavila Delavska enotnost polletni obračun poslovanja v tovarni sprejemnikov v Sežani. Člankar omenja, da so se letos ušteli pri planiranju in nekateri izdelki na tujem niso našli kupcev. Od načrtovanih 1,263.651 dolarjev so izvozili le nekaj več kot 43 odstotkov. Tovarna pričakuje v drugem polletju boljše poslovne rezultate.
Titograjska Pobjeda je objavila obširno poročilo o razvoju Iskre, ki ga je posredovala agencija Tanjug. Pri planu razvoja Iskre je agencija poudarila, da so nova delovna mesta v Iskri rezervirana samo za delavce z visokimi kvalifikacijami. Mimo vlaganj v najsodobnejšo tehnologijo bo Iskra naslednje leto posvetila posebno pozornost tudi razvojno-raziskovalnemu delu.
Dolenjski list je za 28. oktober — krajevni praznik Semiča posvetil celo stran napredku krajevne skupnosti in njene industrije. Na vidnem mestu omenja tovarno kondenzatorjev v Semiču, ki je že eno leto pred rokom izpolnila srednjeročni načrt 76—80. V naslednjem srednjeročnem obdobju 1980—1985 predvidevajo na osnovi današnjih cen, da bodo presegli vrednost proizvodov z 1 1/2 milijardami dinarjev. Predvidena rast je predvsem pogojena z avtomatizacijo proizvodnje in minimalno delovno silo. Struktura zaposlenih se bo v osnovi menjala v korist višje in visoke strokovne usposobljenosti. Tako usmeritev pripravljajo že vrsto let, za kar se izobražuje trenutno 200 štipendistov njihove delovne organizacije na različnih stopnjah. V tem številu je seveda upoštevan tudi študij ob delu.
Iskra je v devetih mesecih letošnjega leta prodala na domačem trgu izdelkov v vrednosti 1,550.000 dinarjev s področja široke potrošnje, kar je za 12 odstotkov manj, kot so načrtovali. V primerjavi z enakim lanskim razdobjem pa je prodaja letos porasla kar za 31 % (podatki niso točni), poroča ljubljansko Delo.
Iskra ustvarja četrtino celotne jugoslovanske elektronike — je bil glavni naslov v članku, ki ga je objavila beograjska Borba. V podnaslovu piše Borba, da ima Iskra 13 delovnih organizacij, 75 tozdov ali 65 proizvodnih tovarn, v katerih je zaposleno 28.500 delavcev. Iskra sodeluje pri izgradnji velikih objektov jugoslovanske infrastrukture in sicer PTT, železniškega in cestnega prometa, plinovoda in elektrogospodarstva. Zadnja leta Iskra uvaja računalniško proizvodnjo.
Servis Gorenja v Osijeku ne popravlja več svojih barvnih televizorjev po izteku jamstvenega Toka zaradi prenizke cene delovne ure. Le-ta znaša 35 dinarjev in je štirikrat manjša kot v drugih servisih na področju Slavonije. Gorenje zahteva odobritev 120 dinarjev za delovno uro. Sporazum z novimi cenami na ravni občine za sedaj še ni podpisan.
Izvršilni odbor gospodarske zbornice je sklenil, da bo prekinil jalovo (ne)sporazumevanje o razvoju računalniške proizvodnje v Sloveniji. V maratonskem razpravljanju o tem so Iskra, Elektrotehna, Gorenje in vsi drugi možni nosilci razvojne proizvodnje načelno sicer soglašali, da tako zahtevna proizvodnja terja dogovor o sodelovanju vseh razpoložljivih proizvodnih in umskih zmogljivosti za razvoj racionalne domače računalniške proizvodnje. V isti sapi je ponujal vsak svoj, po njegovem edini pravi razvojni koncept, in kljub zatrjevanju, da se je pripravljen pogovarjati in dogovarjati, držal figo v žepu. Zato je izvršilni odbor odločil: proizvajalci in uporabniki naj imenujejo delegate v iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje, ki bo nosilka razvoja računalniške proizvodnje. 'Proizvajalci pa naj sedejo za mizo in pripravijo skupen enoten koncept o razvoju te proizvodnje v Sloveniji, je poročalo ljubljansko Delo.
Te dni je na posameznih prodajnih mestih spet naprodaj konfekcija in nekatere druge vrste blaga, zlasti v Beogradu, za obveznice, izdane za financiranje graditve avtoceste Beograd-Niš in vodnogospodarskih objektov. Za nakup je mogoče vnovčiti tudi obveznice za druga posojila.
V
V tovarni Nopal iz Bačke Palanke, v kateri se pripravljajo na montažo madžarskih dvotarifnih, trifaznih števcev, razmišljajo te dni o združitvi s subotiško sestavljeno organizacijo Emis, s katero že sedaj tesno sodelujejo. Nopal naj bi od 1. januarja naslednjega leta — če bodo sklenili samoupravni sporazum — delal za Emis plastična stikala in nekatere druge elemente za gospodinjske aparate in industrijo.
Fotografi in filmarji na dan republike
nikom FKS Iskra, razdelil medalje ii1 diplome za najboljše fotografij6« | diapozitive in filme.
Spored prireditve, ki se je je udeležilo blizu 70 obiskovalcev, so obogatili s svojimi pesmimi pevci MPZ Iskra in recitatorka Nuša Burnik z doživeto recitacijo.
Obiskovalci prireditve so si po izteku kulturnega dela programa lahko
V

Pevci MPZ Iskra in recitatorka so sodelovali v kulturnem programu.
Več kot pol leta so se člani Foto-kino sekcije „Iskra“ in Elektromeha--nike pripravljali na razstavo fotografij in diapozitivov ter na festival amaterskega filma. V dneh pred našim največjim državnim praznikom so končno lahko sodelavcem in ostalim ljubiteljem fotografije in filma pokazali svoja najboljša dela in dela ostalih članov SOZD Iskra.
V soboto, 24. novembra so obiskovalcem razstav in festivala pokazali preko 60 fotografij in več kot 80 barvnih diapozitivov ter devet amaterskih filmov.
umetnik, ki bo s svojimi deli skušal zadovoljiti lastne in naše želje po iskanju lepšega in duhovno bogatejšega življenja. Hlastanje za vsakdanjimi materialnimi dobrinami nam tega
nikakor ne more dati.________
Čestital je nagrajencem za uspešno predstavitev njihovih del, nato pa je skupaj z Mirkom Urhom, predsed-
Ivan Pipan je prejel zlato medaljo ta najboljšo fotografijo.
ogledali razstavi fotografij in diapozitivov ter filme.
Prijetno so bili presenečeni nad pozornostjo prireditvenega odbora, ki je vsakemu obiskovalcu poklonil knjižico „Kino tečaj v stripu11. Knjižico j6 iz ameriškega originala prevedel in priredil Mark Šmuc, član FKS Iskra. ’ njej bo vsak kino amater našel dovolj napotkov za filmanje. Mogoče bo bera filmov na naslednjem festivalu zaradi i tega še bogatejša.
Božo Malovrh

Franc Ferjan — zlata medalja za najboljši barvni diapozitiv.
Vinko Marolt je kot predstavnik sindikalne konference Iskre Elektro-mehanike, ki je bila Terezija Dolinšek - Klep fotografije lahko nudi vsakomur obilo razvedrila in sprostitve. Če se temu pridruži še hotenje po umetniškem ustvarjanju, lahko pričakujemo, da se bo razvil iz ljubitelja
■■■■■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Hidrocentrala Rottau.
Predlog za novo
Z inženiringom za majhne vodne električne centrale bi ublažili energetsko stisko
Za današnji čas je značilna energetska stiska. Skratka, pred leti, je sicer kazalo, da je le začasna, sedaj pa smo si na jasnem, da postaja vedno globja in da je ponekog že osrednji, temeljni problem. Kdo ve, če se ne bo človeštvo zaradi energije še nekoč vojskovalo?
Iskanje novih virov energije in odkrivanje starih, že skoraj pozabljenih a neizkoriščenih je sedaj zajelo skoraj vse države v svetu z izjemo proizvajalk nafte. Pri tem so mnoge države ponovno pričele izkoriščati ..rudnike" fosilnih goriv. Npr. premoga slabše kalorične kakovosti, nafte iz oljnih škriljavcev itd. Energija je postala skoraj povsod dragocena in ekonomski izračuni za rentabilno izkoriščanje so se spremenili. Vsi namreč vemo, da so časi s cenenimi gorivi za vekomaj preč in da nam bodo nekateri, recimo kar klasični — viri energije kmalu usahnili.
Seveda se človeštva ne da zbegati in začasno pomiriti z dejstvom — „kar bo pa bo". Bogate, toda z lastnimi energetskimi viri revne države se preusmerjajo na druge, npr. nuklearno in s subvencijami podpirajo raziskovanje še drugih, med njimi najčistejše in neizčrpne — sončne energije. Mnogi so prepričani, da bomo čez nekaj deset let govorili o solarnem in ne več atomskem veku.
ENERGIJA PRIHODNOSTI
Mnogo je preuranjeno, da bi se že sedaj zanašali na sončno energijo, čeprav ponekod že ogreva sanitarno vodo, prostore, poganja kremenčeve ure ter številne druge elektronske naprave, celo elektronske igrače, napaja televizijske pretvornike, medplanetarne satelite itd.
Energijo rabimo v velikih količinah in še v nekaki relativni rezervi (čeprav se je ne da zvečine vskladiščiti) za vsak primer ob morebitnih naravnih katastrofah, okvarah
proizvodnjo
na obstoječih toplotnih, vodnih in jedrskih elektrarnah. V prihodnje bo surova nafta vedno dražja in naposled tudi tako draga, da ne bo prišla več v poštev kot pogonsko gorivo ali kurivo, marveč samo za proizvodnjo surovin v kemični industriji, dokler ne bo tudi zanjo usahnila.
Upoštevajoč sedanje razmere, nenehno večjo porabo energije in zanesljivo vsaj šibkejši dotok nafte, nam ostajajo na rešetu: odvratni, vedno večji omejitveni ukrepi ali naglo aktiviranje doslej še neizkoriščenih virov.
VODNI PADEC JE SONČNA ENERGIJA
Na Slovenskem nismo bogati z energetskimi viri pa tudi čisto siromašni nismo. Največ imamo energije v obliki vodnega padca. Situacijo nam pomagajo reševati vodne centrale, zlasti na Dravi, Savi in Soči. Ta energija je zastonj, saj ves proces vodne črpalke opravlja sonce. Central torej ni treba oskrbovati z gorivom kot pri toplotnih, oziroma nuklerarnih centralah, čeprav investicije za gradnjo vseh central, tudi vodnih, niso majhne.
Mnogo imamo še neizkoriščenih možnosti. Z načrtnimi in smotrnimi gradnjami, s katerimi ne bi porušili ekološkega ravnotežja okolice in uničili naravnih lepot, bomo pridobili še veliko električne energije.
Vodni padec kot akumulirana sončna energija je z naravo uravnotežena. Ker ni toplotni proces, ne segreva okolice, niti same vode. Energijo padca ali potencialno energijo se da neposredno pretvoriti v električno. Za slednjo pa že vemo, da je uporabna za vse in jo lahko poljubno transformiramo in pošiljamo tudi v druge kraje. Žal smo pri nas gradili hidroelektrarne le za sprotne potrebe. Potrebe v prihodnje in rezerve nas niso dovolj zanimale.
Toda povrnimo se spet k energetskemu problemu številka ena, ki je vsak dan predmet tudi političnih dogodkov — surovi nafti. Kaj bi se zgodilo, če čez noč usahne-
jo dobave tega tekočega zlata? Z lastnim ..pridelkom" nafte in plina bi kaj slabo shajali. Tudi če bi odkrili še vzdolž jadranske obale v morju bogata nahajališča nafte. Če bi imeli dovolj električne energije na voljo, bi prihranili pri premogu in ga, vsaj visoko-kaloričnega, po že znanem postopku spremenili v bencin. Vsaj dotlej, dokler ne bi zaživeli avtomobili na električni pogon. Potem pa smo spet pri električni energiji.
IMELI SMO ŽE MALE VODNE CENTRALE
Na videz nepomemben vir električne energije so majhne vodne centrale. Na Slovenskem jih je bilo pred leti nekaj deset, morda 100. Imeli so jih le zasebniki — lastniki žag, mlinov, kmetje v goratih krajih. Majhne turbine z generatorjem ob deročih potokih ali napeljanih rekah so dajale dovolj električne energije za razsvetljavo in za pogon še kakega elektromotorja. Seveda na kraju samem. Žal je nesmiselna uredba z grožnjo izdatnih kazni, da lahko samo DES (državne elektrarne Slovenije) izkoriščajo naravna vodna bogastva, čez noč uničila vse te vire energije. Res, da bi bile danes te majhne miniaturne elektrarne zastarele in pri obratovanju predrage, toda nikjer na svetu jih verjetno ne bi demontirali, saj so potem, ko so „same plačale" vloženo investicijo, delale zastonj.
Sedaj je več kot nujno in krvavo potrebno, da to napako popravimo.
LEPE MOŽNOSTI PRI NAS
Na Slovenskem, in ne samo pri nas, po vseh goratih predelih države, bi lahko montirali na tisoče majhnih vodnih central. Strokovnjaki trde, da so rentabilne že z enim samim metrom vodnega padca ob velikem pretoku vode ali z velikim padcem in pretoku skromnih 25 litrov na sekundo. Švicarji trde, da so investicije znanje enake kot za velike hidrocentrale, seveda na temelju pridobljene kilovatne ure. Večje od teh miniaturnih central bi lahko oskrbovale z električno energijo celotne vasi, viške energije pa bi direktno pošiljale v javno
električno omrežje. Pri nekaterih bi lahko uredili zbiralnike vode, kar bi bila dodatna korist. Pri morebitnih viških električne energije pa bi celo vodo z lastno energijo prečrpavali v višje akumulacije, od tamkaj napeljevati vodo na polja, vrtove itd.
PREDNOSTI MAJHNIH CENTRAL
Majhne vodne centrale so se povsod, kjer so jih montirali, uravnovesile z okoljem. Imajo pa še naslednje prednosti:
—	višajo in regulirajo talno vodo,
—	bogatijo vode s kisikom (pomembno za ribištvo, preskrbo z vodo),
—	preprečujejo erozije in upostošenje bregov,
—	čistijo vodo od naplavin,
—	ščitijo gozdne sestoje, ribje bogastvo in vodno rastlinstvo vzdolž voda, koder so centrale,
—	s pretočnimi jezeri in ribniki ščitijo pred velikimi vodami in regulirajo višino vodnih gladin,
—	umetna jezera koristijo lahko tudi za sprostitev v naravi in za turizem.
RENTABILNOST
Celotna gospodarska rentabilnost je vezana na avtomatizacijo. Vse te centrale s turbinami in generatorji na eno ali trifazni izmenični tok delujejo avtomatično. Krmilijo se same, vzdrževanje je minimalno. Pred leti so veljale kot nerentabilne vse, ki so dajale manj kot 300 kilovatov električne energije. Danes je meja že precej nižja ih se suče nekje pri 20 kilovatih. Tudi minimalno obratovanje v letu dni je bilo včasih določeno na 210 do 240 dni, sedaj pa znaša komaj 90 do 120 dni. Minimalna pridobljena energija bi bila lahko še nižja, vendar se je v zadnjih letih precej zvišala splošna poraba energije. Le-ta je znašala v Švici, npr. leta 1975/1976 1.220 kilovatnih ur na osebo, v kmečkem gospodarstvu pa 2.700 kilovatnih ur.
CENTRALE, KOT GOBE PO DEŽJU
Po vseh goratih predelih zahodnih držav in Skandinavije rastejo nove majhne vodne
centrale kot gobe po dežju. Toda na tisoč6 jih že imajo. Na Švedskem trenutno grad6 250 takih central z energijami od 100 do
1.500 kilovatov. Investitorji dobe od držav6 30 odstotno subvencijo, če se obvežejo, d6 bodo odvišno energijo pošiljali v javno U6^' trično omrežje. Ta je zelo koristna ker se centrale v večini primerov nahajajo na koncih električnih vodov.
Na Avstrijskem grade precej teh central, vzporedno pa še regulirajo reke in utrjuj6)0 zaščitne naprave pred hudourniki.
V Švici, najbolj gorati deželi v Evrop1- | ki ima skromne energetske vire, so z oben16 rokama že pred desetletji segli po hidr°' energetiki. Z načrtno gradnjo predvidevajo-da bodo male centrale dajale leta 1995 oai’ manj 220 do 250 GWh električne energij6,
DELEŽ ISKRE
Nadaljnja prednost malih vodnih cen- I tral je, da smo jih doma sposobni v celot' izdelati. Uporabne so vse vrste vodnih tur- | bin, ki jih Litostroj že izdeluje. Z generatorji izmeničnega toka tudi ne bo težav, ke_r jih tudi izdelujemo doma. Poglaviten deleZ sloni na avtomatizaciji kompleksnih napr6V — večje že lahko krmili procesni račun61- i , nik. To pa je panoga Iskre.
Pri nas bi morali ustanoviti inženirinfl | za majhne električne centrale, ki bi se P0- j slopoma razvil v proizvodnjo. Mnogo s6-stavnih delov iz panoge zaščite in meril06 tehnike že izdelujemo, druge bi razvili. Del6 bi bilo dovolj, konkurence za sedaj noben6. Strokovnjaki bi se kaj kmalu za novo dej6V-nost specializirali, saj centrale niso nikak® odkritje Amerike. Potreben je le temelj1 študij. V povezavi z gradbeništvom bi lal]*° ponudili celotno izdelavo po sistemu „kljuC v roke". Nosilci investicij bi bile predvs610 krajevne skupnosti, vaške skupnosti in P°i samezniki, ki bi si s tem trajno zagotov'1 električno energijo z enkratno investicij0,
Ž organizacijo tega novega inženiring , I bi Iskra lahko izdatno prispevala pri pri28-devanju za omiljenje energetskih kriz. ! napravami pa tudi ne bi rušila ekološkega ravnovesja, kar bo že kmalu zaneslj'v0 imperativ za sleherni poseg v naravo.
Marjan Kralj
novosti v programu »Obzorij«
Bliža se novo leto in zato smo se spet napotili k urednikom slovenskih založb, da bi kaj več in podrobneje zvedeli o knjižnih programih za leto 1980 in kaj nam novega in zanimivega obetajo na našem knjižnem trgu prihodnje leto.
Najprej smo obiskali založbo ..Obzorja" v Mariboru zato, ker pri njih malce drugače sprejemajo svoje programe. Ne uravnavajo jih namreč po koledarskem letu, temveč od aprila do aprila vsakega leta. Ker pa bodo začela izhajati dela, programirana letošnjega aprila, šele ta mesec in dalje do aprila prihodnjega leta, smo naprosili urednika knjižnega programa izvirne literature pri založbi ..Obzorje" Hermana Vogla, da bi nam kaj več povedal o slovenskih novostih, ki bodo v kratkem prišle na naš knjižni trg.
„V novembru bo izšlo nekaj originalnih ^niških zbirk," je začel naš pogovor ^erman Vogel." Tako bodo bralci dobili teenec Berte Bojetu pod naslovom '.<abon", ki nam daje zgled, kako pisati iz Sebe, brez obremenjenosti in predsodkov, s topolno, samo ob sebi umevno odkrito-Srčnostjo, kadar pač pišemo o ljubezni in hrasti.
Prav tako izide v tem mesecu pesniška ^irka Milana Kleča „Nad dečki sije s°nce". Njegova poezija prihaja med nas ^kam neosveščeno, neracionalno, kakor jja ni od tega sveta, s pokrajino, ki je še ni “'io na našem pesniškem zemljevidu, a se je Vanjo vredno naseliti.	v
Tudi Šalamunova najnovejša pesniška ?birka ..Zgodovina svetlobe je oranžna" bo še ta mesec. Od svetovljanskih tem se 16 Šalamun v tej zbirki preusmeril k sebi, te i kov no in jezikovno pa postal bolj redkobeseden. Ohranja pa seveda svoj hlastavi ‘ar, ki mu omogoča poetično oživitev dodala neznatnih in v staromodnem smislu tenanih vtisov.
In končno je tu še četrta novembrska teniška zbirka Milana Štancerja ..Sopeča tenlja", v kateri je simpatično zlasti to, da 16 vsa izpoved posvečena sklenjenemu, lrdnemu motivu: to je življenje Kozjan-skega in Kozjancev, ki doživljajo naravno terečo — potres.
V decembru bo izšla zbirka Ančke Šu-tenjakove ..Pesmi med žetvijo", za katero 1 lahko dejal: polje in sadovnjak, kmečka tehačija in leha goric v strmini — to je Jte, ki v njem živi in poje kmetica—pesnica ^čka Šumenjak. Njene pesmi so prvinska teniška dokumentacija življenja na kmečki tenlji, in ker jih je pisalo neuko, nespri-teo srqe, so toliko bolj dragocene. Ob /j ,'ieni zbirki lahko torej govorimo o organ-i tem nadaljevanju slovenskega bukovništva. Januarja prihodnjega leta pa bo izšla terka Svetlane Makarovič ..Šansoni," za teero lahko rečem, da so zanjo značilne telodioznosti, presenetljiva metaforika in |''iselni zasuki ter poetična dikcija verza, te je nujno pripeljalo v uglasbitev, za kar 18 Poskrbel Aleš Kersnik.
Med prozo naj na prvem mestu omenim *niigo Pavla Zidarja ..Roman o Hanibalu", bo tudi izšel novembra. Novo prozno teedilo Pavla Zidarja nas najprej, na zunaj, teseneti že po tem, da je avtor kljub tejhhemu obsegu postavil termin roman že v naslov.
V decembru bosta' izšli pri nas dve prozni deli Knjiga Milke Kovič „ln tedaj, kaj je dobro? " je izrazito osebna izpoved v prozi, ki bralca vznemirja in prizadeva, saj gre za bolečo meditacijo matere, ugibajočo, kje in kakšni so vzroki, da se je njen, komaj dvajsetletni sin pred nerešljivimi vprašanji življenja zatekel v samomor.
Druga decembrska proza pa je knjiga Pavle Rovan „Kje so tiste stezice". Verz znane koroške ljudske pesmi je naslov in obenem motto štirih daljših črtic, ki jih je Pavla Rovanova, čez vse samonikla ljudska pisateljica iz Laškega, povezala v zaokroženo intimno in malce narodno-prebud-niško povest o naših rojakih na avstrijskem Koroškem.
Februarja prihodnjega leta pa bo izšel roman prvenec Miroslava Slane „Prole-tarec”. Doslej smo avtorja poznali kot pisca pesniških zbirk, pesmi za otroke, časnikarskih reportaž, poročil itd. — zdaj pa se v svojem prvencu — romanu loteva nenavadno zanimive teme: v središču novega romana je človek brez korenin: študent— proletarec in njegova pozornost je posvečena velikim stiskam današnjih dni: pijančevanje, spolna brezglavost, politiziranje ...
Do aprila prihodnjega leta pa bo izšel še roman Nade Gaborovič ..Razdalje". V romanu pripoveduje pisateljica o letih po vojni v nekem slovenskem mestu in seže čisto v naš čas. Snov za njen roman ni znana in vsakdanja. Skozi nekaj nastopajočih oseb je hudomušno in pikro upodobila na videz nepomemben, v resnici pa še vedno aktualen čas.
Izvirna dramatika je v našem programu letos predstavljena s tremi knjigami. Novembra bo izšla knjiga Andreja Hienga ..Večer ženinov in Nori malar, torej tista melodrama s katero Hieng nadaljuje svoj slovenski malomeščanski dramski ciklus (Spominska plošča. Izgubljeni sin). Tudi v tej melodrami se naš avtor estetsko izostreno na nov in izviren način loteva ..večne teme" — našega malomeščanstva. V zgodbi o Jožetu Petkovšku (Nori malar) pa gre za izredno psihološko študijo duševno bolnega slikarja, ki se ne zna prilagoditi „normal-nemu" svetu in življenju.
Decembra pa sta na sporedu preostali dve dramski deli, dramski prvenec Denisa Poniža ..Spolno življenje grofa Franja Tahija", ki se uvršča med tista prizadevanja, s katerimi skuša naš avtor, sicer znani slo-
Prebrali smo za vas
Kot tretja in zadnja knjiga letošnje zbirke „Kurirčkove knjižnice”, ki jo izdaja založba Borec v Ljubljani, je izšlo prav tako izvirno, domače delo in sicer pesniška zbirka Nika Grafenauerja pod naslovom „Kaj ima sonce najraje”.
Če velja pravilo v književnosti, da je najboljše komaj dobro za mlade in najmiajše bralce, potem to velja še posebej za poezijo, namenjeno otrokom. 0 tem nam najbolje pričajo imena iz slovenske književnosti, ki so se poleg vsega ukvarjala še s pisanjem za mlade in najmlajše, pa naj gre pri tem za Levstika, Zupančiča ali Bevka, da naštejemo samo nekaj pomembnih imen naše književnosti.
Za pesniško zbirko Nika Grafenauerja „Kaj ima sonce najraje”' moramo kar na začetku zapisati, da je to imenitna pesniška zbirka za otroke, saj ustreza vsem težavnim, odgovornim in nelahkim zahtevam in načelom pisanja za mladino in otroke; tako je izbira snovi zelo, zelo aktualna, zasidrana in vraščena v naš današnji čas civilizacije in pehanja za standardom, v kateri naš pesnik najde nemalo pesniških motivov, vzgibov, idej in navdihov ter se s tem vsekakor približa in vživi v zavest naših najmlajših in v njihovo sodobno in sočasno doživljanje sveta in stvari okrog njih.
Na drugem mestu je treba omeniti določeno humornost, tudi paradoksalnost, ki daje Grafenauerjevim verzom tisto potrebno živahnost in svežino, mladim in najmlajšim bralcem pa ono privlačnost, ki jim bo vsekakor pomagala, da ne bodo pesmic in verzov iz te zbirke samo brali, temveč se jih, prav zavoljo njihove pesniške fakture, naučili tudi na pamet.
In tretjič je tu oblikovna plat, s katero je Grafenauer pokazal dovolj visoko pesniško mojstrstvo, pa naj gre tu za rime, ritem, metaforiko -skratka, njegove pesmi so zares doživete, videti je, da je naš pesnik do dna in zadnjih podrobnosti spoznal in doumel dušo sodobnega otroka, našega otroka, ujetega v beton spalnih naselij in avtomobilski ter drugi trušč naše civilizacije, ki nam sicer na eni strani pomaga živeti in nam lajša vsakdanje življenje, na drugi strani pa nas omejuje in odtujuje.
Prav Grafenauerjevi duhoviti in doživeti verzi premagujejo to omejenost, odtujenost in ločenost sedanjega sveta in trenutka ter skušajo najti in ujeti vez med vsemi temi pojavi, situacijami in stiskami, kajti v njih je živo sporočilo sodobnemu otroku, ki mu je pesnik znal neposredno, humorno in stilno dognano posredovati stik z zunanjim, mehaniziranim svetom, hkrati pa je ves ta tuji svet neposredno in fantazijsko, poenostavljeno, v najboljšem pomenu te besede in otroško logično predstavil in posredoval skozi oči, ušesa in doživetje otrok, ki kljub vsemu temu živijo svoje življenje, ga doživljajo po svoje neposredno in odkrito in šele kasneje postanejo več ali manj njegovi sužnji ali pa vsaj brezbrižneži, to pot že kot odrasli ljudje.
In prav proti vsemu temu je naperjeno pesnikovo temeljno sporočilo v njegovi najnovejši zbirki „Kaj ima sonce najraje”.
Grafenauerjevo zbirko „Kaj ima Šonce najraje” je ustrezno duhovito in slikovno ilustriral in opremil Marjan Manček.	2
venski literarni kritik, podati z nove plati slovensko zgodovino in je njegovo besedilo zamišljeno kot groteska, preide pa v grozljivo burko. Tudi drugo dramsko delo je prvenec Borivoja VVudlerja „Perpetuum mo-bile", vendar v njem ni nikakršnih začetniških negotovosti, napak in iskanj.
V naši ibirki ..Razpotja" bosta izšli dve deli, tako novembra knjiga Bojana Štiha ..Izgubljeni sin na Stradunu", ki zajema Štihove eseje, napisane v letih 1973 do 1979. Seveda to ni konvencionalno, memoarsko ali suhoparno dnevniško branje, marveč zavzeto, razgibano in osebno obarvano, polemično pričevanje in premišljanje. Aprila prihodnjega deta pa bo izšla knjiga Andreja Medveda „Spisi in razlage". Zanjo lahko rečem, da je sicer raznorodna, vendar nedvomno vznemirljiva knjiga.
Med strokovno in esejistično literaturo pa bi najprej omenil potopisno knjigo Franca Šetinca ..Razdalje se krajšajo," ki je izšla. Še ta mesec pa bomo izdali knjigo časnikarja Janeza Čučka ..Sramota umira počasi", v kateri nam je avtor živahno in prizadeto na reportažni način razkril vpogled v agonijo slovenske politične emigracije po svetu, zlasti v Južni Ameriki.
Še ta mesec bo zunaj tudi knjiga Branka Rudolfa „0 izvoru moderne". To so eseji, ki obravnavajo slovensko moderno in so napisani nekonvencionalno, iskrivo in pogosto tudi polemično, polni so originalnih misli in prepričljivih paralel ne le iz literatur, temveč tudi iz likovne umetnosti in glasbe, ki ju Rudolf v svojem polihostovstvu suvereno obvlada.
Prav tako novembra bo izšlo še tretje delo iz te zbirke in sicer knjiga Mirka Zupančiča ..Pogled v dramatiko". Zupančičevo delo pomeni vsekakor v slovenski te-atralogiji novost, ki ji gre zato vsa pozornost. Knjiga je razdeljena v dva dela: prvi, Bližanje Ibsenu, obravnava celotno dramatiko tega velikega dramskega pisca, drugi del,- Pogled v Shakespeara pa se ukvarja z reprezentativnimi Shakespearovimi besedili, oziroma vprašanji njegove dramaturgije.
Februarja prihodnjega leta pa bo izšla knjiga Stanka Kotnika ..Spodbude", v kateri je zaobjet izbor prispevkov, ki jih je naš znani prosvetni delavec, pobudnik bralnih značk, slavist profesor Kotnik objavljal v zadnjih dvajsetih letih v najrazličnejših publikacijah. Delo je namenjeno predvsem učiteljem slovenščine, zlasti še osnovnošolskim, študentom razrednega pouka in slovenistom.
Ob koncu naj še omenim, da bo decembra izšla tudi prva knjiga Izbranih del Prežihovega Voranca v petih knjigah in sicer njegov ..Doberdob", do aprila prihodnjega leta pa bo zunaj tudi druga knjiga, v kateri bodo zajeti Vorančevi krajši spisi. Tu je seveda še naša Marksistična knjižnica, v kateri bo še ta mesec izšlo delo Janeza Škrjanca ..Ekonomski sistem in ekonomska politika SFRJ", aprila pa delo Borisa Ziherla „Obča marksistična sociologija.
„V sociološki in politološki knjižnici pa bo novembra izšlo delo Jožeta Goričarja ..Razprave in zapisi," na programu pa je tudi knjiga Franceta Vrega ..Javno mnenje in samoupravna demokracija," je zaključil Herman Vogel svojo predstavitev originalnega slovenskega pisanja, ki ga bo ob koncu letošnjega leta in v prvi polovici prihodnjega leta izdala mariborska založba Obzorja. Prihodnjič pa o prevodih.	D.Ž.
DVE PESMI MILENE MAJCEN
Ko boš na rečnem produ naše! sledi ko boš zavil v drevored spominov in v obsijanih krošnjah opazi! mojo podobo, se spomni, .
spomni se, da sem te ljubila, in prišla bom.
Na valovih zahajajočega sonca,
skozi morje nihajoče trave,
ovita v tančico skrivnosti,
ovita v otožno tančico hrepenenja,
lahka kot večerni veter,
skrivnostna kot praprot v rosnem jutru,
žareča kot makov cvet,
večno mlada, večno lepa,
neminljiva, tvoja,
samo tvoja.
Prišla bom in te poljubila.
Tedaj se spomni, da sem te ljubila.
Tja daleč, na bregove poletja bi te popeljala, kjer roka išče roko, kjer roka roki daje moč in nežnost, tja, kjer je sen resničnost, kjer je resničnost lepa kakor sen, tja, kjer se prepletajo igrivost, brezkrbnost in zrela spoznanja, tja bi te rada popeljala.
Tam na obronku hotenja slutim divji krik dolgo zatajevanih strasti, slutim tišino, uteho, sprostitev, slutim prelivanje dveh poti.
Tam daleč,
tam daleč nekje je dežela, kjer dva dajeta, iščeta, trepečeta, mislita, se preda je ta, občutita in sanjarita eden za drugega, oba za oba.
Pridi, pokažem ti pot v daljno, srečno deželo.
UREDNIŠKA ODBORA GLASIL ELKOM IN ISKRE sta se srečala v ponedeljek, 26. novembra v Ljubljani v redakciji Iskre. Na zelo razgibani seji so novinarji iz obeh SOZD izmenjali izkušnje in strokovna mnenja. Predvsem je tekel pogovor o čimbolj dostopnih oblikah informiranja. Ugotovili so, da je preobširno in strokovnjakarsko pisanje prej dezinformacija kakor informacija.
Dotaknili so se tudi vprašanj tehničnega urejanja in iskali najboljše poti, da bi pritegnili bralce in tako dosegli namen obeh glasil - izčrpno informiranje samoupravljalcev vseh področjih življenja in dela v TOZD, delovnih organizacijah in SOZD. Dogovorili so se, da se bodo izmenoma vsakih nekaf mesecev srečali v Mariboru in Ljubljani, oz. v delovnih organizacijah ELKOM in Iskre.
Ivo Zorman (stoji) in Miha Mate odgovarjata svojim bralcem.
TOZD UPOROVNI ELEMENTI ŠENTJERNEJ
Zanimiv literarni večer
V Šentjernejski Iskri je bil v sredo, 21. novembra lep literarni večer. Zlasti je zanimivo, da so ga skupno pripravili Iskra v Šentjerneju kot gostitelj, SZDL. v tej krajevni skupnosti, Mladinska knjiga in domača Osnovna šola Martina Kotarja.
Najprej je zastopnik Mladinske knjige predstavil poslušalcem program te založbe. Zlasti je bila zanimiva predstavitev starostnim skupinam, saj v tej založbi lahko dobijo dobro, zanimivo in strokovno branje že najmanjši, ki le gledajo slike, šolarčki, šolarji in dijaki, študentje, starši in vsi, ki se želijo izobraževati, širiti svoje obzorje, se literarno vzgajati ali enostavno brati.
Nato je bil kratek program, ki so ga pripravili domači šolarji. Peli so, deklamirali, resno in za šalo. Lep, izbran in uspel program je bil to, zlasti, ker ni bil prenatrpan. Vsa pohvala tovarišici, ki je program pripravila in vodila.
Nato sta pisatelja Ivo Zorman in Miha Mate pripovedovala in brala odlomke svojih del, svoje spomine in odgovarjala na vprašanja odraslih vaščanov in šolarjev. Razvil se je pristen dvogovor. Celo šolarčkom so se jiehali tresti glaski, ko so vsevprek
spraševali, kako je kateri od književnikov začel pisati, kdaj in kako ter zakaj. Zelo duhovit je bil Zormanov odgovor, ko je povedal, da mu je sošolka pred nedavnim povedala, daje doslej napisal točno 98 cm knjig. Seveda so zlasti šolarji zaploskali temu „vidnemu“ uspehu.
Vse skupaj je pozdravil tudi predsednik sindikalne konference Iskre v Šentjerneju Jože Colarič. Z izbranimi besedami je povedal, da je ta literarni večer ob pravem času in na pravem mestu. „Delavec mora biti razgledan, izobražen in na tekočem tudi v kulturnih vprašanjih. Kateri delavec, če ne naš samoupravljalec? Materialno ustvarjanje v proizvodnji je brez kulture, brez duhovnih vrednost premalo. Ni človeško, ni socialistično, ni samoupravno.”
Literarni večer je bil v okviru ..Knjižnega sejma”, ki ga je dva dni organizirala v šentjernejski Iskri Mladinska knjiga. Sejem je bil bogata izbira te založbe. Po knjigah so pridno posegali Iskraši in drugi Šentjernej-čani, ki so prihajali na razstavo v Iskro.
FY
Posnetek s predstave dr. Matjaža Kmeclja „Intervju“ v Horjulu. Vlogi sta dobro odigrala Marta Praprotnik in Iskraš Franc Bozovičar, medtem ko je igro režiral Franc Končan.
ŠAH ISTI ISKRE POČASTILI DAN REPUBLIKE
V	nedeljo, 25. novembra, je Elektro-mehanika organizirala v restavraciji na La-borah 3. tradicionalni moštveni odprti šahovski turnir. Tudi tokrat so sodelovali šahisti iz zamejstva. _
V odsotnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa Aleksandra Miheva, ki je bil pokrovitelj tega turnirja, je turnir odprl član kolegijskega poslovodnega organa Ludvik Kuhar, ki je med drugim v pozdravnih besedah poudaril, da je vsem članom delovnega kolektiva v veliko zadovoljstvo, da je Elektromehanika postala tradicionalni organizator moštvenega turnirja v počastitev dneva republike, ki se po številu udeležencev uvršča med največje tovrstne prireditve v Sloveniji in v Jugoslaviji.
Navzoče je pozdravil tudi predsednik KOO sindikata Anton Bozovičar in zaželel vsem ekipam čim več športne sreče in lepo igro.
Glavni sodnik turnirja, Franček Virtič, zvezni šahovski sodnik, navzočim razložil glavne značilnosti pravil FIDE inŠZJ in dal znak za začetek igre. Vsak igralec je imel 10 minut časa za razmišljanje med potekom šahovske partije.
Šahovskega tekmovanja se je letos udeležilo skupno 69 ekip, 63 moških in 6 ženskih ekip, ki so bile razvrščene v osem jakostnih skupin, ženske pa so tekmovale v svoji skupini.
V	moških ekipah so nastopili igralci vseh jakostnih moči od mojstra do brezkategor-nika, dočim je v ženskih vrstah bil najvišji naslov mojstrski kandidat.
V	tekmovanju posameznih skupin so bili doseženi naslednji rezultati.:
I.	skupina:
1. Murka — Lesce 26, 2. ŠD Domžale 26, 3. Golovec — Ljubljana 23,5 4. Jesenice 21,5, 5. Murka II 17,5, 6. ŠD Kranj 17, 7. Iskra PPG 14, 8. Stol Kamnik 12,5, 9. Tržič I 10,5, 10. Iskra TNT 10 točk;
II.	skupina:
1. ZRMK Ljubljana 27, 2. Iskra — Inženiringi 25,5, 3. Grintavec I 22,5, 4. Certus — Maribor 21,5, 5. Sava Kranj 20,5, Virtus Maribor 20, 7. UJV Ljubljana 14, 8. Zavarovalnica Sava 12, 9. Iskra - Stikala 9, 10. Alples I 8 točk.;
III.	skupina:
1. Zavod za statistiko 27, 2. Litija I
26.5,	3. Metalka 23, 4. Republiški sekretariat za pravosodje 22, 5. Zlatorog — Maribor 22, 6. Peko 21,5, 7. Grintavec II 16, 8. Zadobrova 14, 9. Iskra — Šolski center
4.5,	10. Gimnazija Kranj 3 točke;
IV.	skupina
1. Tekstilindus — Kranj 29, 2. Iskra — Pržan 27, 3. LTH — Škofja Loka 25,5, 4.
Iskra — Vzdrževanje 24,5, 5. Iskra — TSD Elektromehanika 16,5, 6. Iskra — TEA 14, 7. Litija II 14, 8. Zlit - Tržič 12,5, 9. IKOS — Kranj 9 točk;
V.	skupina:
1. PSV - HSV Klagenfurt 29, 2. LIP -Jelovica 23, 3. Iskra — Orodjarna 22,5, 4. Iskra — Avtomatika 20 5. Iskra — ATC Labore 19,5, 6. Iskra — Števci 18, 7. Gozdno gospodarstvo Kranj 17,5, 8. Kose Tržič
15.5,	9. Tržič lil 10, 10. Alples II 5 točk;
VI.	skupina:
1. TO SP Kranj 19, 2. Keramika — Mla-denovac 16,5, 3. Slovenijales 12,5, 4. SK Moserhof Feistritz 11,5, 5. Iskra — Nabava
9.5,	6. Iskra - SVN 7,5, 7. Iskra - ERO I 7,5 točk;
VII.	skupina:
1. Elan — Begunje 17, 2. Golnik — KS
12,	3. ŠK Šenčur 12, 4. Podgora 10, 5. Iskra - TR TEA 6,5, 6. Iskra - ERO II 2,5 točk;
Vlil. ženska skupina:
1. Murka I — Lesce 13,2. Iskra — Adela
13,	3. Murka II 6, 4. Iskra — Števci 5, 5. Iskra — Elektromehanika 5, 6. Iskra — TEA 3 točke.
Pred razglasitvijo zmagovalcev in podelitvijo pokalov in nagrad je ekipa iz Srbije KERAMIKA iz Mladenovca pripravila prijetno presenečenje. Vse navzoče ekipe in vse, ki so karkoli prispevali k uspehu tega tekmovanja je v prisrčnem nagovoru pozdravil predstavnik njihovega kolektiva in vodja njihove ekipe Stojilkovič. V zahvalo za ves trud, ki ga je doslej vložil v razvoj šahovske igre in pobudniku ter organizatorju tega že tradicionalnega turnirja Martinu Brcetu so izročili prelepo keramično vazo, kar so vsi navzoči prisrčno in z navdušenjem pozdravili.
P. Jereb
VABILO NA TURNIRJA
Vse šahiste Iskre vabimo na tradicionalni prijateljski dvoboj Iskra — JLA, ki bo v petek, dne 14. decembra 1979 ob 17,00 uri v stolpnici Iskra v Ljubljani, Tig revolucije 3.
Hkrati vabimo na tradicionalni prijateljski šahovski dvoboj STARI — MLADI, ki bo prav tako v stolpnici Iskre v sredo, 7. decembra 1979 ob 17.
ŠD 'skra
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
Objavlja prosta dela in naloge
REFERENTA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	višješolska izobrazba družboslovne smeri in šola aktivnih ali rezervnih vojaških starešin
—	3-letne delovne izkušnje
Za dela velja 3-mescčno poizkusno delo.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba Savska loka 4, 64000 Kranj.
ISKRA ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN INFORMATIKO, o.sub. o.
TOZD CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV CAOP, b.o. Ljubljana, Trg revolucije3
razpisuje dela oziroma naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
—	direktorja TOZD
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri;
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu;
—	da pozna AOP informatike;
—	da je moralno-politično neoporečen;
—	da ima poslovodne, organizacijske in poslovne sposobnosti;
—	da aktivno obvlada en svetovni jezik.	•
Mandat razpisanih del in nalog traja štiri leta.
Razpis velja 15 dni od dneva objave. Kandidati naj oddajo prijavo s potrebnimi dokazili v zaprti kuverti na naslov TOZD s pripombo „ZA RAZPISNO KOMISIJO". Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili 30 dni po poteku veljavnosti razpisa.
SESTANEK SMUČARSKE SEKCIJE TOZD AET TOLMIN
V ponedeljek, 12. novembra so se v tovarniški jedilnici zbrali smučarji iz TOZD AET. Na sestanku so najprej pregledali delo in dosežke v pretekli sezoni ter potrdili sklepni račun.
Iz poročila je razvidno, da vlagajo veliko naporov za širjenje rekreacijskega smučanja med člani kolektiva, saj so organizirali začetne tečaje za odrasle in za predšolske otroke članov kolektiva.
Na smučarskih prireditvah v okviru sekcije je sodelovalo 45 smučarjev, kar predstavlja 11 % zaposlenih.
Udeležba na tekmovanjih: VSL AET Matajur — 27 tekmovalcev, VSL Avtoelek-trika Log pod Mangartom — 32 tekmovalcev, ISKRIJADA Kranj, gora — 6. tekmovalcev, VSL kovinarjev Kanin — 3 tekmovalci, Obč. prvenstvo v VSL — 6 tekmovalcev.
Na sestanku so sprejeli program dela v predstoječi sezoni. Ponovno so se dogovorili o kolektivnem nakupu dnevnih vozovnic za Kanin v sezoni 1979/80. To je novost, ki jo je lani uvedel ATC in je med smučarji vzbudila veliko zanimanja.
Na koncu pa so razglasili rezultate udeležencev tekmovanj in sodelujočim podelili značke. Posebno slovesna pa je bila razglasitev rezultatov za I. memorial Jožeta Škoberneta — II. smučka AET 79. Prvo mesto in s tem prehodni pokal je s 83,5 točkami dosegla Neva Berginc. Drugo mesto je pripadlo Kavs Živku, tretje pa Mlekuž Rajku.
Iskrene čestitke k doseženim uspehom in veliko uspehov v prihodnji sezoni.
Alojz Zorjan
XIII. IGRE OOZSS KRANJ
V	sindikalnem domu v Kranju je 7. in 8. novembra potekalo hitropotezno ekipno in posamezno prvenstvo v šahu. V moški konkurenci je nastopilo 13 ekip gorenjskih podjetij in ustanov. Ekipni zmagovalec za letošnje leto je postala Sava 1 pred Iskro in Savo III. Iskrina ekipa je nastopila v postavi Janez Krek, Brane Deželak, Martin Brce, Vinko Zorman in Lojze Deželak.
V	konkurenci posameznikov je pokalni zmagovalec postal Anton Rakovec (ŠD Kranj), najboljši Iskraš pa je bil Brane Deželak na 5. mestu.
IZLET V NEZNANO S PLANINCI
ELEKTROMEHANIKE
Planinci v kranjski Elektromehaniki smo zaključili sezono z izletom „v neznano". Kljub slabemu vremenu se jih je prijavilo za en zvrhan avtobus. Planince je bolj kot kdajkoli prej zanimalo, kje je ta „ne-znani" kraj.
Vodnikoma Igorju in Edu so zastavljali vse mogoče pasti, da bi jima vsaj po nerodnosti kaj ušlo, vendar sta bila dovolj vztrajna in neusmiljena kar se tega tiče. Edo je imel natančen opis poti, ki ga je v avtobusu tudi prebral. Menil je namreč, da je ta kraj oddaljen točno 1165 km od Londona in 1221 km od Istambula, in da ni nobene skrivnosti več o našem cilju.
Napovedal je tudi vožnjo čez Savo po novem mostu nad Planiko, vožnjo po novi ..uranski" cesti in vožnjo skozi novoodprti karavanški predor. Iz vseh mogočih in nemogočih variant, ki jih je bilo na pretek, je bila prava le-ta, da smo se peljalj čez Trojane.
Za razliko od dosedanjih tovrstnih izletov, ki so bili izvedeni v škofjeloških hribih, smo se letos podali na Štajersko. Obiskali smo Celjsko kočo, cilj pa je bil v Železarskem domu na Svetini, ki je ostal do prihoda neznanka.
V	Celju smo kar dvakrat prečili Savinjo in se ustavili v Zagradu. Tu smo izstopili in se razdelili v dve skupini. Prva, ki je bila tudi precej večja, je zavila po lažji poti čez Pečovnik do Celjske koče, kjer naj bi se spet dobili vsi skupaj. Druga skupina se je podala v Hudičev graben, ki je bil še bolj hudičev zaradi naraslega hudournika. Tega smo morali namreč večkrat prečiti. Če bi vsi vedeli, kaj jih čaka v tej divji soteski Hudičevega grabna, bi se jih odločila polovica manj za to smer.
Pot je sicer izredno zanimiva, hkrati pa tudi zelo nevarna. Vrvi in klinov je tu nič manj kot s Kredarice do Malega Triglava. Razlika je le v tem, da je v globeli voda, ki se ji zelo mudi v dolino. Iz soteske smo srečno izstopili in se v Celjski koči spet združili.
V	koči si je vsak našel svoj kotiček in se razkomotil, misleč da je tu tudi končni cilj, nakar je Igor napovedal odhod. Povzpeli smo se še na 838 m visoki Tovsti vrh in čez slabo uro bili zares na cilju. Cilj je bil kot že rečeno. Dom na Svetini, ki je last železarne Štore.
Po obilnem kosilu je bil še zabavni del izleta. Priredili smo srečolov, kjer je vsaka od srečk zadela. Nagrade so bile tako različne, da se je bilo treba iz srca nasmejati. Na koncu je bilo še tekmovanje v pikadu, ki ga je vodil Joža. Najboljši v moški in ženski konkurenci so dobili nagrade. Te smo pozneje tudi uničili, ker so bile iz ..pokvarlji-vega" materiala.
Kot bi mignil je minil čas. Morali smo se posloviti od prijazne koče. Veselo in vedro razpoloženje smo prenesli še v avtobus, ki nas je potegnil v domači Kranj. Bil je to zadnji planinski izlet v tem letu in dvaindvajseti po vrsti. V letu 1980 pa na: svidenje in SREČNO!
Edvard Erzetič
KORENINE IN KAVELJCI IZ ELEKTROMEHANIKE
Pred nedavnim je bila v Rogaški Slatini svečana podelitev priznanj brazde vzdržljivosti vsem ..koreninam" in ..kaveljcem", ki so izpolnili vse dane pogoje. Tekmovanje je organizirala RTV Ljubljana, duša vsega pa je bil seveda neumorni Mito Trefalt, ki je postal simbol jugoslovanskega TRIMA.
Za pridobitev omenjenega priznanja je moral vsak kandidat opraviti pet nalog in sicer: sodelovanje na trnovskem ali njemu enakemu maratonu, partizanskem maršu v okviru prireditev „po poteh partizanske Ljubljane", plavanje v Blejskem jezeru, v kolesarjenju in vzponu na pet določenih vrhov, ki so višji od dva tisoč metrov.
Vse te naloge je verificirala posebna komisija tekmovanja, za prehojeno pot na pet vrhov pa se je kandidat izkazal . z žigom vrha. Težav je bilo dovolj, saj ni rečeno, da je dober tekač tudi dober plavalec, kolesar ali planinec.
Vsakdo je bil postavljen pred neko disciplino, ki mu sicer ni ležala, pa jo je moral premagati. Zmagovalca v pravem športnem smislu pri tem tekmovanju ni, ker je pri tem poudarjena množičnost sodelovanja. Vsak, ki je prišel do priznanja ..korenina", ali ..kaveljc", je hkrati tudi zmagovalec in enakovreden z ostalimi.
Kranjska Elektromehanika je bila na tem tekmovanju častno zastopana s petimi tekmovalci in sicer z dvema koreninama in tremi kaveljci. Korenini sta Mira Krampi in Darinka Erzetič, kaveljci pa Peter Pajk, Nikolaj Drinovec in Marijan Lapan. Z lovoriko korenina—kaveljc so pokazali svojo visoko psihofizično sposobnost, ki je najvažnejša v obrambnem sistemu, naše domovine. To je že tudi velik uspeh in jim iz srca čestitamo!	Edvard Erzetič
Naslov ekipnega zmagovalca v ženski konkurenci je osvojila Iskra II. pred osnovno šolo Josip Broz-Tito Predoslje in Iskra I. Zmagovalno ekipo Iskre sta zastopali Damijana Ajdnik in Olga Polak.
V boju posameznic je nastopilo šest šahistk. Pokalna zmagovalka je postala Olga hfevrič (Iskra) pred Ano Sajovic (os. š. J. B. T.), Stanko Pogačnik (Iskra), itd.	O.M.
V novo leto na otoku Krku
gl
Pr
Ec
Pogled m hotel „Beli Kamnik" na Krku.
r
ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo in letovanje, vam ponuja Silvestrovanje v hotelu JADRAN v Njivicah na KRKU od 29. 12 1979 do 2 01. 1980.
Cena:
1.800,— din za silvestrovanje v hotelu ..JADRAN" in 1.900,— din za silvestrovanje v hotelu „BELI KAMNIK".
Cena vključuje 4 polne penzione z namestitvijo (v obeh variantah) v hotelu JADRAN. Sobe so dvo-in triposteljne, ogrevane in imajo TWC.
Silvestrovanje je ob disko glasbi v hotelu JADRAN in ob živi glasbi v hotelu BELI KAMNIK (primerno za starejše goste).
Cena vključuje tudi:
—	izlet po otoku Krku
—	možnost udeležbe na smučarskem izletu na Platak
—	za najboljše, zanimive in koristne nagrade
—	veliki novoletni srečolov
Doplačilo za avtobusni prevoz je 500,— din za osebo.
Informacije in prijave do 20. 12. 1979, oz. do zasedbe mest sprejema: ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27, telefon: 325-587 in 325-589.
ŽELIMO VAM PRIJETNO SILVESTROVANJE IN SREČNO NOVO LETO 1980!
za
Ija
ni
jul
dc
je
m-
$1
zv
Sl(
U,
in
K;
gc
so
Sc
St'
sk
ni
iz
SMUČARSKI TEČAJI POD STROKOVNIM VODSTVOM V GOZD MARTULJKU
ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27, bo priredila smučarske tečaje pod naslednjimi pogoji:
TERMINI:
1.	skupina od 12. 1. do 19. 1. 1980
2.	skupina od 19. 1. do 26. 1. 1980
3.	skupina od 02. 2. do 09. 2. 1980
Vse izmene se bodo pričele s kosilom in končale z zajtrkom
CENE RAKETA SO:
ODRASLI-:	1.970,00 din
OTROCI OD 7. DO 15. LETA STAROSTI:	1 670 00 din
OTROCI DO 7. LETA:	1.50o!oO din
V	ceni so vključeni kompletni penzioni ter strokovno vodstvo smučarskega učitelja, turistična taksa, hramba smuči in prijava. Karta za žičnico ni vključena v ceni aranžmaja.
V	letošnji sezoni smučanja bo možna nabava tedenske, dnevne in točkovne karte, ker žičnica v Martuljku sodi letos pod upravljanje žičnic Kranjska gora. Skupine imajo pri nakupu popust.
NAČIN VPLAČILA, ODJAVE IN PRIJAVE:
Vse obveznosti morajo biti poravnane v celoti ob prijavi.
V	primeru odpovedi mora odjavljeni pridobiti drugega tečajnika na njegovo mesto, če pa tega ne stori, bomo zadržali 40 % od celotno vplačane cene.
Prijave sprejema: Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27, tel.: 325-589. Število prijav je omejeno.
vi
oi
ne
zc
ve
tu
gl
I
J
$
t
t