■ ■■■ami*!
□IBIC1AIN
leto m. ♦ Številka 5
JUNIJ 1964
CENA 30 DIN
S seminarja za predsednike krajevnih oiganizacij SZDL
Koristna izmenjava izkušenj
Sredi maja so se na dvodnevnem seminarju srečali predsedniki KO SZDL naše občine. Seminar je bil deljen in sicer je bil prvi del seminarja, na katerem so predsedniki razpravljali o perspektivnem razvoju občine in o nekaterih vprašanjih kmetijstva v Kamniku, drugi del seminarja o vlogi in nalogah SZDL pa so udele-ženci združili z obiskom rekreacijskega centra na Veliki planini.
namreč v naši občini s kakšnimi večjimi uspehi na tem področju še ne moremo pohvaliti. V razpravo o teh vprašanjih je posegel
tudi Janez Hočevar, predsednik organizacije političnega zbora republiške skupščine. Vsi predsedniki KO SZDL so si bili ob za-
Zelo živahna in konkretna razprava, v katero so posegli predsedniki KO SZDL, je pokazala, da se ti ljudje na podeželju in v industrijskem sedežu srečujejo' z mnogimi perečimi vprašanji.
Prvi dan so največji del razgovora namenili izvajanju začrtane politike v kmetijstvu. Kot na mnogih drugih posvetih in razgovorih v zadnjem času, je tudi tu PriSla do izraza ugotovitev, da je reorganizacija kmetijskih organizacij v občini vplivala na nekatere z društvenim planom osvojene koncepte razvoja kmetijstva v posameznih predelih občine.
Zelo zanimiv je bil razgovor o vsebinskih in organizacijskih problemih v delu krajevnih organizacij SZDL. Pokazal je, da so si ponekod nabrali že dokaj novih, svežih izkušenj pri urejanju novih oblik dela. S tem v zvezi so
udeleženci seminarja posebej poudarili pomen hitrejšega oblikovanja družbenih centrov kot osnove za uspešno družbeno-politično delo na podeželju. Posebno v Tuhinjski dolini so mnenja, da bo treba hitreje urejati probleme pri usposabljanju bivših zadružnih domov za namene družbenih centrov.
Predsedniki so se tudi domenili, da bodo krajevne organizacije SZDL v bližnji prihodnosti posvetile posebno skrb volitvam novih samoupravnih organov v kmetijstvu. Nič manj pozornosti pa seveda ne bodo terjale priprave za volitve novih šolskih odborov, poravnalnih svetov itd.
Ena najvažnejših nalog pa ostane tudi v bodoče aktivno sodelovanje pri oblikovanju statutov krajevnih skupnosti in pri ustanavljanju   skupnosti.   Doslej se
Drugi dan seminarja so si udeleženci ogledali novo turistično naselje na Veliki planini. — Na sliki: predsedniki KO SZDL pred lepo urejeno hišico tovarne »Stol«
Foto: Svetel j
Izpolnjevanje družbenega plana občine
v prvem četrtletju 1964 ==
Na razširjeni seji sveta za družbeni plan in finance, ki so ji prisostvovali člani tudi drugih svetov s področja gospodarstva, so obravnavali poročilo o izvršitvi družbenega plana, proračuna in skladov, gibanju zaposlenih, osebnih dohodkih, o blagovnem prometu, turizmu in gostinstvu ter gibanju cen za čas od 1. januarja do 30. aprila 1964.
Podatki o ustvarjenem družbenem bruto produktu kažejo, da te bila ustvarjena fakturirana realizacija 31,4 % napram letnemu Planu. Povečanje napram lanskemu letu znaša 27,5 %. Najugodnejše rezultate je dosegla industrija, ta je dosegla 32,1 %, komunalna dejavnost 31,1 % gostinstvo 29,7 %, trgovina 28,2 in obrt 24,8%.
Ker je večidel občanov zaposlenih v industriji, navajamo1 podatke o izpolnitvi družbenega bruto Produkta po fakturirani realizaciji industrije:
J- Rudnik kaolina Črna 35,3 »Titan« 36,3 * Tovarna kovanega orodja 28,8
4. Podjetje »Kamnik«
5. »Svit«
6. »Stol«
7. »Svilanit«
8. Tovarna usnja
9. Živilska industrija
31,3 30,4 35,2 30,5 26,7 21,1
Skupno 32,1
Plačana realizacija je nižja od fakturirane. Dosežena je bila z 28,2 %l :in je 'za 14,7'% višja od lanskoletne.
Izvoz je bil dosežen s 728.614.— ali 29,1 % in je za 13,7 % zvišan napram, lanskoletnemu.
Industrija je za investicijska vlaganja uporabila 19,5 % več sredstev kot lani.
Proračunski dohodki so bili realizirani 32,2 %. Ugoden priliv je bil zabeležen predvsem iz naslova proračunskega prispevka iz dohodka iz gospodarstva, občinskega prometnega davka, dohodnina, takse in drugi.
Število zaposlenih je poraslo za 3,6 %. Izplačani osebni dohodki so porasli napram lanskemu letu za 22,1 %. Povprečni osebni dohodek zaposlenih v občini je znašal 39.500 din (gospodarstvo 40.100.— din, negospodarske dejavnosti 43.970.— din, zunanje gospodarske dejavnosti 32.640.— din).
Vkljub težnji, da preide čim več delovnih organizacij na 42-ur-ni delovni teden, je še vedno
3.799 oseb zaposlenih 48 ur na teden ali 64,3%;
1.509 oseb zaposlenih 43—45 ur na teden ali 23.0 %;
577 oseb zaposlenih 42 ur na teden ali 8,2%.
Ostali zaposleni pa imajo zaposlitev od 24—36 ur tedensko.
Podatki o gibanju blagovnega prometa kažejo na ugodna gibanja. V skupni strukturi skupin prodanega blaga predstavljajo prehrambeni    proizvodi    36.10 %,
ključku seminarja edini v oceni, da je seminar v celoti uspel in menijo, da bi bila taka srečanja tudi v prihodnje zelo koristna za učinkovitejše delo krajevnih organizacij SZDL. C.
tekstilno blago 32.21 %, železnina 11,18%, elektromaterial 5,21% itd.
Količinska potrošnja svežega mesa se je povečala za 13,1 %. Z dograditvijo naselja na Veliki planini se je povečal tudi turistični promet. V občini se je število nočitev zvišalo za 58,7 %. Cene gostinskih storitev so se povečale od 12—14%. Podražitve so predvsem v jedilih od 18—23 %. To zvišanje pa je posledica zvišanja prehrambenih proizvodov in nekaterih drugih storitev. V tem obdobju je primanjkovalo nekaterih proizvodov, predvsem kovinske industrije. Predvsem velja omeniti pomanjkanje premoga, ki ga rudniki niso mogli izdobaviti v skladu s potrebami.
V poročilu je ugotovljen tudi znaten porast uslug na vseh področjih.
Po raizpravi je svet za družbeni plan in finance ugodno ocenil to gibanje. Jin sprejel usltrezne Ssa-ključk«.. s katerimi so soglašali tudi člani ostalih svetov občinske skupščine.
2 <
m o
t—t
«1 »—i
Iz predkongresne aktivnosti organizacije ZK Kamnik
Živahna predkongresna dejavnost je zajela tudi organizacije ZK naše občine. V preteklih dneh so bile v vseh Osnovnih organizacijah ZK konference, ki so obravnavale najaktualnejša vprašanja s področja gospodarjenja, samoupravljanja in sploh družbenih odnosov v komuni. Sredi junija pa bo o teh vprašanjih razpravljala tudi občinska konferenca.
Za ponazorilo ugotovitve, da se je sedanja predkongresna aktivnost res uprla na konkretne pro-
hlime, naj navedemo le nekaj misli s konference osnovne organizacije v Kamniku. Obravnavala je predvsem probleme, s katerimi se naši občani vsakodnevno srečujejo pri svojem delu v organih samoupravljanja, v občinski skupščini in drugod. Torej gre za vsakdanja vprašanja, ki pa so za politično razpoloženje izredno pomembna.
V razpravi je prišla do veljave ugotovitev, da marsikdaj razprav-
Pozdraolitu z našega Grintovca
Tudi letos je osrednja medobčinska štafeta kamniške, domžalske in bežigrajske občine krenila z 2558 m visokega Grintovca v Kamniških Alpah. v Kamniku so se ji pridružile še druge lokalne štafete: iz Motnika, Komende, Vranje peči itd. Pred spomenikom revolucije je štafetno palico prevzel sekretar občinskega komiteja ZKS Alfonz Boltar, ki je
Ob spomeniku padlim planincem v Kamniški Bistrici so jih pričakali člani kamniškega avto-moto društva in kmalu je kolona okrašenih avtomobilov krenila v dolino. Pod Vegradom v Stahovici pa so štafetno palico prevzeli stranjski pionirji, ki so jo kmalu predali kamniškim mladincem.
Po svečanosti v Kamniku je štafeta   krenila   skozi kamniške
Kamniška mladina je lokalnim štafetam pred spomcr.'.!:om revolucije pripravila lep sprejem
s krajšim nagovorom izrazil najlepše želje naših občanov za Titov 72. rojstni dan.
Štafetno palico so ponesli člani mladinskega odseka Planinskega društva Kamnik z vrha Grintovca  v sredo,  13.  maja dopoldne.
delovne kolektive, kjer so ji mladi delavci povsod priredili lep sprejem. Preko Mengša, Jarš, Trzina in Črnuč je medobčinska štafeta v četrtek ob 10. uri dopoldne prispela hkrati z zvezno štafeto na Trg revolucije v Ljubljani.
ljamo o rešitvi posameznega vprašanja, sprejmemo stališča, ne spremljamo pa njih uveljavljanja in konkretnega reševanja. Ne za-\ cdamo se dovolj, da smo posredno za realizacijo zaključkov odgovorni vsi. S tem v zvezi so na konferenci govorili o vršiti problemov, o katerih se že nekaj časa razpravlja, vendar se stvari le počasi rešujejo. V sklop vprašanj spada na primer problematika šolstva v naši občini. Podobno je z otroškim varstvom.
Nič manj pereče ni v sedanjem obdobju vprašanje skrbi za hitrejši razvoj turizma v naši občini. Treba bo večjega sodelovanja raznih društev in organizacij, pred-
vsem pa gostinskih in trgovskih podjetij, ki so v preteklem obdobju za sodelovanje na turističnem področju pokazale vse premalo razumevanja. Cas je, da radikalno spremenimo odnos do tega pomembnega faktorja. Težko je tako pestro in raznoliko vsebino razprave obravnavati v kratkem prispevku.
Razprave v okviru predkongresne aktivnosti pa bi izgubile svoj pomen in smisel, če bi ostali le pri njih, če ne bi pomenile poglobljene akcije članov ZK v samoupravnih organih, v občinski skupščini, krajevni skupnosti in drugod.
lj
Volitve delavskih svetov v kamniških kolektivih
V delovnih organizacijah v kamniški občini so se te dni temeljito pripravljali na volitve novih delavskih svetov. Izvršni odbori sindikalnih podružnic so se z vodstvi političnih organizacij in samoupravnimi organi v kolektivih proučili dosedanje rezultate samoupravljanja, razpravljali o vprašanjih, ki naj bi dala poudarek pri predvolilni akciji v delovnih organizacijah. Posebno pozornost so posvetili vprašanju, koliko je bil dosedanji sestav delavskih svetov kos izpolnjevanju odgovornih nalog.
Na vseh posvetih, ki so jih imeli, so člani delovnih kolektivov menili, da bi bilo zelo napak, če bi se pogovarjali o določenih kandidatih, pač pa so razpravljali predvsem o kriterijih, katerim naj ustreza sestav novih delavskih svetov. Poudarjali so, da je treba pri kandidiranju za člane novega delavskega sveta imeti pred očmi predvsem sposobnost in aktivnost člove.ka. Delavci so zahtevali, da želijo lm»ti v
delavskem svetu takega človeka Iz svoje enote, ki bo posredoval njihova stališča najvišjemu samoupravnemu organu, njim pa pojasnjeval problematiko ter zaključke s sej delavskega sveta.
Za zbore proizvajalcev, ki so bili v drugi polovici maja in začetku junija, so prejšnji delavski sveti pripravili gradivo in analize svojega dotedanjega dela. Razprave o dosedanjem delu in problemi samoupravnih organov so dali precej koristnih napotkov za nadaljnji razvoj samoupravljanja v kamniških kolektivih. Posebna pozornost v teh razpravah je bila namenjena uveljavljanju samoupravnih teles v poslovnih enotah, ki marsikje še vedno niso našla pravega mesta. 1J
Tudi letos z otroki na morje
Predsednik  AMD  Kamnik   Pavle Volkar  sprejema  v Kamniški Bistrici štafetno palico iz rok planincev
Foto: Svetel.'
Prod kratkim so se zaprla šolska vrata in nastopil je čas počitka po truda-polnem šolskem letu. Kam z otroki v času počitnic? To je vsakoletna skrb staršev in družbe.
Tako, kot že več let nazaj, je tudi letos Zveza prijateljev mladine v Kamniku posvetila vso pozornost temu vprašanju. Odločiti se je bilo za kraj letovanja, zbrati finančna sredstva in pridobiti krog vzgojiteljev in vodičev ter urediti s starši vprašanje deleža, ki ga dajo oni. Ob lepem razumevanju občinske skupščine, iki je letos odobrila iz proračuna 1,500.000 dinarjev ter iz prispevka, ki ga nudi Komunalni zavod za socialno zavarovanje v višini okrog 1,000.000 dinarjev in vplačil staršev do okrog 1,500.000 dinarjev bo možno letovati do 240 otrokom iz naše občine. Letovanje bo v treh izmenah po 21 dni v Puli, ki po svojih klimatskih in drugih pogojih najbolj odgovarja našim otrokom. Z upravo Doma škol&kega centra za robni promet
v Puli smo sklenili pogodbo za čas od 27. junija do 30. avgusta.
Starši in otroci so v splošnem veseli tega organiziranega letovanja, zlasti še, ker starši lahko izbirajo čas, ki jim odgovarja glede na njihove letne dopuste. Težava je le v tem, da se običajno starši odločajo šele zadnji čas pred odhodom in s tem ovirajo delo komisije ZPM. Prav bi bilo, da vsi starši, ki nameravajo svoje otroke poslati na to skupno letovanje, čimprej izpolnijo prijavno polo ter urede druge obveznosti. Menimo, da je staršem ugodno zlasti to, da kljub porastu cen, zlasti hrane, vplačujejo svoje deleže v lanskoletni višini, to je brez podražitve. To je možno le glede na zgoraj navedene razloge in dejstvo, da odbor ZPM nesebično in požrtvovalno vlaga nešteto svojih prostih ur v organizacijo letovanja, da varčuje s sredstvi in skrbi za to, da so vložena sredstva otrokom čimbolj v korist.
Starši, pohitite s prijavami!
Otvoritev DOMA LJUDSKE TEHNIKE v Kamniku
23. maja je občinski svet ljudske tehnike otvoril v Mekinjah svoj dom. Pri tej slovesnosti so lili navzoči tudi funkcionarji naših družbenih organizacij, med njimi predsednik Okrajnega odboja ljudske tehnike tov. I^eo Kovačič in tajnik tov. Jože Mencinger. predsednik skupščine občine Kamnik tov. France Vidervol, predsednik občinskega odbora SZDL tov. Vinko Dohnikar in poleg čla-nov občinskega sveta LT še mnogo drugih zaslužnih članov._
Ljudska tehnika vključuje v svoje področje dela mnoge konstruktivne dejavnosti, ki nudijo svojim članom ob sproščenem razvedrilu izredno notranje zadovoljstvo, naši mladini pa odpira pot v najrazličnejše tehnične panoge. Marsikomu bo prav ljudska tehnika kažipot v srečno in zadovoljno življenje.
Avto-moto društvo Kamnik ima v novo adaptiranih prostorih smotrno urejeno učilnico in kabinet. Od tu pričakujemo lepo število tehnično dobro podkovanih in discipliniranih vozačev, ki bodo varno' vozili po1 naših cestah in v stiski tovariško pomagali vsakemu motoriziranemu občanu.
Modelarji so bogato opremili svetlo in veliko' mizarsko delavnico. Omislili so si moderen in sodoben kombiniran mizarski stroj s cirkularkami, tračnimi žagami, svedri, tračnim brusllcem in mnogimi posebnimi priključki. Ne manjka seveda tudi poseben brusilni stroj, stružnica in mnogo dragocenega, elektrificiranega orodja. Velike, praktične delovne mize pa so prizadevni člani izdelali kar sami.
Vsak popoldan je v tej delavnici prav živo. Mladina žaga, bru-si, zabija, vrta, riše načrte in s prijetnim delom spoznava vse vrste orodja, strojev in materiala. Marsikdo najde pri tem delu pra-
KAMNIK PRED VELIKO ŠPORTNO PRIREDITVIJO
Najboljši jugoslovanski
vozači na kamniški progi
Srečanja najboljših jugoslovanskih motociklistov v Kamniku vsako leto privabijo več ljubiteljev tega zanimivega in privlačne ga športa. Letos pa se Kaimni-čanom obeta še večji športni užitek. V nedeljo, 28. junija, se bodo na tradicionalni krožni progi pomerili za državno prvenstvo najboljši tekmovalci iz vse Jugoslavije.
Sodeč po dosedanjih prijavah vlada za starte na 2000 metrski progi med vozači veliko zanimanje. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo rekord proge, ki jo je lani postavil Aleš Mrzel iz Murske Sobote (prevozil je najhitrejši krog s hitrostjo 95 km/h), letos i',(ilirvi» porušen.
Kamniško avto-moto društvo kot organizator te velike dirke, stoji pred veliko in odgovorno nalogo. Vendar pa je organizacija in potek dosedanjih dirk pokarala, da je društvo sposobno za izvedbo take prireditve. To je ugotovila tudi Avto-moto zveza Jugoslavije, ki je našemu društvu zaupala organizacijo državnega prvenstva.
Seveda pa je treba poudariti, da bodo morali k tej prireditvi prispevati po svojih močeh vsi člani AMD Kamnik. p. S.
vo pot v svoje bodoče življenje in s tem sam reši svoj problem poklicne usmeritve.
Na mizah so bili razstavljeni že najrazličnejši modeli avionov.
spodarji, saj so nam pokazali polno omaro drobnega materiala, dragocenih kondenzatorjev, tuljav, merilnih instrumentov, zvočnikov in drugih elementov. Pri njih smo videli radijske sprejemnike in oddajnike, naprave za ultra kratke valove in aparate za ozvočenje. S ponosom so nam pokazali lepo število potrdil in priznanj najrazličnejših krajev iz vsega sveta, s katerimi so vzpostavili brezžične zveze.
Eoto-kino klub nam je dobesedno nazorno pokazal vsestransko uveljavitev fotografije in ki-ncma'ografije.
Y13PHN1
ladij in drugi tehnični izdelki. Bili so odlično izdelani, nekateri
modeli so celo urejeni na daljinsko upravljanje.
Radio amaterji so se vselili v najlepši prostor, katerega lega in višina sta odločilni za sprejemanje in oddajanje ultrakratkih valov. So brez dvoma odlični go-
Agilni člani tega kluba so razstavili na 20 metrskih panojih preko 200 umetniških in pokrajinskih slik iz kmetijstva, strojne industrije in elektro-industrije, izdelavo katalogov itd. Izredno lepe povečave fotografij presegajo običajno kvalitetno povprečje. Zanimive fotografske specialitete, ki
jih sicer redno vidimo, so prav dobro prikazale univerzalno uporabo fotografije v praksi.
Med nadaljnjimi izrednimi zanimivostmi »o bili velediapozitivi v metrskih velikostih, od zadaj razsvetljeni, ki so prilagojeni za razstave in izložbe. Nobena slika ne more z njimi konkurirati. Upamo, da jih bomo videli tudi drugod, ne samo v razstavnem prostoru doma LT, saj bi zelo popestrili podobo našega mesta.
Na drugi mizi je avtomatični diaprojektor neprekinjeno projek-ciral skozi prosojni ekran svetle barvne diapozitive. Tudi ta naprava je izredno praktična za razstave, izložbe zlasti ob raznih praznikih, jubilejih, ob koncu leta za voščila in čestitke, saj kot neke vrste tehnična igračka privlači občinstvo kot magnet.
Tudi tehnična priprava, ki neprekinjeno obrača 20 slik, napravljena tako kot knjiga, ki sama obrača svoje liste, se nam je zdela zelo prikladna za poučne in propagandne naloge.
Kino-amaterji so vrteli pri otvoritvi našega Doma ljudske tehri-ke razne filme in pokazali snemalno kamero, ki se da iz daljave sprožiti s pomočjo elektroma-gnetičnega mehanizma.
To so samo bežni vtisi s te zanimive razstave ob priliki otvoritve Doma ljudske tehnike. Zelo nas veseli, da so člani Ljudske tehnike v Kamniku s svojim neumornim in požrtvovalnim delem pokazali svojo vitalnost in da to na najboljši poti uspešnega razvoja, ki bo v čast in ugled naši občini.
Ob otvoritvi moramo vsekakor izreči tudi vso pohvalo vsem agil-nim članom občinskega sveta ljudske tehnike, saj s svojim lepo organiziranim delom na široko odpirajo vrata vsej naši mladini.
Delo Izseljeniške matice
Odbor Slovenske izseljeniške matice podružnice Kamnik-Dom-žale je na širšem sestanku, ki je bil 8. maja v Kamniku, razpravljal o tekočih vprašanjih in sprejel program dela za letošnjo sezono. Iz poročil, ki sta jih podala predsednik Stefan Urbane in tajnica Klara Perčič, ugotavljamo, da je bilo delo odbora uspešno.
Izscljeniška matica je živa povezava med našimi rojaki v inozemstvu in njihovo rodno domovino. S časopisjem, revijami in osebnimi stiki ob obiskih tolmači izseljencem naše napore za vsestranski napredek. Oni pogosto več vidijo kot mi, ki stalno živimo z napredkom, saj se spominjajo  zaostalosti  rodnega kraja
še od takrat, ko so ga morali zapustiti in oditi v tujino za kruhom. Od nas je odvisno, kakšne vtise bodo ponesli s seboj v tujino, kjer živijo njihove družine in potomci.
Odbor SIM v Kamniku je bil ustanovljen leta 1955. 2e prva leta je organiziral več skupnih družabnih večerov za naše izse-
NEVARNA NAJDBA
Lastnik nove hiše v Aškerčevi ulici na Zapricah Pero Jovič je urej-al vrt okrog hiše. Tik ob zidnem temelju nekdanje nemške barake je na južni strani hiše s krampom potegnil iz zemlje 20 cm dolgo in okrog tri četrt kilograma težko mino. Tovariš Jovič, izkušen partizanski borec, je takoj spoznal, da je to tako imenovana »►nagazna« mina. O najdbi je obvestil postajo LM v Kamniku in s službujočim miličnikom sta nato izkopala iz globine pol metra še 5 min. Vse so bile v pločevinasti škatli, ki jo je rja že razjedla. Strokovnjak iz Ljubljane ja nato
preiskal teren s posebnim aparatom, vendar pa ni odkril nobenjh min več. Najdene mine ;e nato uničil. Vse so bile še aktivne.
Uganko, kako so prišle te mine izven barake, bomo zdaj težko razrešili. Brez dvoma jih je zakopal kak vojak s posebnim namenom, da jih kasneje spet izkoplje. Pločevinasto škatlo z minami je namreč položil v gumijast obroč, da bi ga pri kopanju laže odkril Morda je v tem okolišu v zemlji še kaka podobna nevarna muni-cija iz časa okupacije, zato je pri kopanju pač potrebna previdno.it.
Ijence. Pri ogledih tovarn je seznanil rojake z načinom dela v naših podjetjih in z delom samoupravnih organov.
V zadnjih letih je podružnica razširila svoje delo tudi na Domžale, s katerimi ima skupen odbor. Za obe občini je značilno, da imata v vseh delih sveta mnogo izseljencev, ki se pogosto vračajo na obisk v domovino, mnogo pa se jih je za stalno naselilo v stari domovini.
V letu 1962 je prišlo na področje Kamnika na obisk 43 rojakov, v Domžale pa 13. V Kamnik je prišlo 17 rojakov iz Nemčije, 14 iz Francije, 9 iz Italije, 2 iz Avstralije in 1 iz Argentine. V letu 1963 pa po trije iz Amerike, Francije in Češke, po dva iz Nemčije in Avstrije ter po eden iz Holandije, Švedske in Danske. Rojaki prihajajo v skupinah ali posamezno in v različnih obdobjih od maja do septembra. Vsako leto sta predsednik in tajnik enkrat ali večkrat obiskala rojake na domu in se z njimi pogovorila o stvareh, ki jih zanimajo. Rojaki se v glavnem zelo pohvalno izražajo o sprejemih na meji in o skupnih sestankih. V programu za letošnjo sezono so predvideli tri sestanke, po možnosti enega tudi na Veliki planini. Organizirali bodo tudi oglede tovarn in obiske izseljencev na domu.
< O
m
o
¡4
t—i %
< ¡4
< o a o
—i
55 <
Glasbena šola gostuje v osemletkah in v gimnaziji
Glasbena šola je priredila v marcu in aprilu več »KONCERTOV V RAZREDU« za učence obeh osemletk ter gimnazije. Program koncertov je izbrala tako, da je bil primeren za nižjo stopnjo (od 1. do 4. razreda osemletke), za višjo stopnjo (od 4. do 8. razreda osemletke in gimnazije). Izpolnil je eno šolsko uro. Namen teh koncertov je, da seznani širok krog mladih poslušalcev z instrumenti, z glasbo v različnih obdobjih, v raznih krajih, ob raznih prilikah in kdaj lahko priskoči na pomoč govorjeni besedi. Se posebno zanimivo je to, da so vsa dela igrali učenci približno iste starosti kot poslušalci, torej njihovi sošolci. Za marsikaterega mladega poslušalca je bil to verjetno nov in neposreden stik z glasbo. Obenem pa so tudi učenci Glasbene šole pokazali, kaj zmorejo in kaj znajo.
V koncertu za nižjo stopnjo so sodelovali predvsem najmlajši učenci Glasbene šole. V prvem delu so poslušalci slišali nekaj pesmi in plesov raznih narodo«/.
Skladbe so zaigrali najmlajši na klavir in harmoniko; spremljala jo je seveda razlaga. V drugem delu je sledila glasbena pripovedka »Janko in Metka na sprehodu«. Učenci klavirja so spremljali pripoved z glasbo. Poskušali so posnemati razne živali in ustvarjali razpoloženje. Sledile so uganke. Učenci osemletke so ugibali:
1. naslov skladbe;
2. značaj skladbe (ples, koračnica ali uspavanka);
3. takt (v kakšnem taktu je valček).
V četrtem delu koncerta so se predstavili še učenci violine, kitare, trobente ter baleta. Za konec pa so poslušalci zapeli ob spremljavi harmonike nekaj pesmi, ki so jih pripravili za promenadni koncert na Dan mladosti.
Koncert za višjo stopnjo je bil nekoliko bolj zahteven. V prvem delu so učenci spoznali nekaj plesov in koračnic skladateljev, ki so pomembni za stilna obdobja. Slišali so Musetto baročnega skladatelja J. S. Bacha, Menuet W. A.
INTIMNA KULTURNA PRIREDITEV V SVILANITU
Pod vodstvom sindikalne organizacije je bila za praznik 1. maja v Svilanitu majhna, a prijetna kulturna prireditev.
Peter Pečevnik je pripravil razsta^n svojih akvarelov, tem-
umetniškega izživljanja v barvah vzročna zveza in le kratek korak.
Pečevnik je na tem polju amater, toda eno velja: njegove slike dihajo v barvni živosti in harmoniji   resnične   občutke   in so
Pogled na razstavo
per, olj in rasb ter nam z njo odprl pogled v svoj notranji intimni svet.
Ni čudno, da je prav on poskusil izraziti svoja čustvena doživljanja v barvah in s čopičem, saj se pri svojem poklicnem delu ukvarja s komponiranjem barv in se izživlja v naravnem barvnem krogu. Gotovo je, da na tem področju velja za človeka, ki ima ime kot strokovnjak. Tako je od njegovega poklicnega dela pa do
pristne, doživete ter izpovedujejo eno hotenje, to je iskanje lepega. Pristne so in kljub temu, da niso izšle izpod čopiča poklicnega umetnika, so izpoved osebnosti, ki si je izoblikovala nekaj svojskega, kar lahko gledalec občuti kot del samega sebe.
Intimen, a prijeten kulturen dogodek je bila ta razstava in morda bo spodbudila še koga, da bo v okviru mladega kolektiva pokazal tak svojski umetniški izraz. V. B.
Mozarta in Turško koračnico L. van Beethovna kot predstavnika klasike; z deli romantike so se seznanili, ko so poslušali R. Schu-manna vojaško koračnico in F. Chopina Valček v f molu; kot predstavnika novejšega časa pa so slišali M. Kozine Diverimento. V drugem delu je predstavil mladi Damjan Bergant svojo Balado. Recitiral jo je njegov sošolec, avtor pa ga je spremljal s klavirjem. V tretjem delu so poslušalci
Najbolj zahteven je bil program za gimnazijo. Dijaki so ob razlagi poslušali dela Händla — Sarabande, Mozarta — Turška koračnica, Chopena — tri Ma/.urkc Griega — Tonsko1 sliko, Saint Saensa — Labod, Hindenmitha — Sonato. S tem so si utrdili spoznanja zlasti tisti dijaki, ki so poslušali glasbeno zgodovino pri pouku umetnostne vzgoje. Dalje so slišali tudi Balado mladega Damjana Berganta in za konec venčok narodnih.
Koncert v razredu
Foto: Marolt
spoznali instrumente: violino, klavir, kitaro, trobento, harmoniko.
Sledile so glasbene uganke. Ugibali so:
1. naslov skladbe;
2. vrsta plesa;
3. ali je skladba v du.ru ali v molu.
Za dobro voljo ob koncu je poskrbel venček narodnih (Ti pa jaz pa zidana marela).
Glasbena šola je nastopila za nižjo* stopnjo že v prvem polletju. V tem polletju je izbrala nov pro-Uram in nastopila v ol><-h osemletkah po štirikrat, in v Domu invalidne mladine. S programom za višjo stopnjo je nastopila tudi v obeh osemletkah po dvakrat ter v Domu invalidne mladine. Tudi za gimnazijo sta bili dve predstavi. Vseh koncertov je bilo 22.
M. O.
Neizkoriščene kapacitete
Tak ali podoben naslov bi lahko dali daljši razpravi o tem, kako služijo svojemu namenu nekateri nedolgo tega zgrajeni objekti v naši občini. Na enega izmed teh so opozorili tudi predsedniki KO SZDL na
Z razvalin Križkcga gradu, kjer samuje prazna zgradba, je kar lep razgled po Mengeškem polju
seminarju. Gre za objekt Agrokombinata na Križu, ki že dalj časa stoji prazen.
Okrog tega, čemu naj bi v bodoče služil, je več predlogov. Bdenj med njimi je tudi ta, naj bi ga spričo izredne lepe lege namenila turizmu. Morda bi kazalo o tem čim preje razmisliti. C
Beseda o knjižnicah
Popis knjižnic ljubljanskega območja, ki ga je organiziral Svet Svobod bivšega okraja Ljubljana, je za kamniško občino izvedla Matična Ljudska knjižnica iz Kamnlika. Rezultati tega popisa bodo morda zanimivi tudi za naše bralce. Pogled na priloženo skico kaže, da je najgostejša razmestitev knjižnic v mestu in bližnji okolici, mnogo manjša pa na obrobju. Gostota te mreže se ujema z gostoto naseljenosti prebivalstva oziroma številčnosti gospodarskih in drugih organizacii. Pomen knjižnic torej zelo poraste z oddaljenostjo krajev. Knjižnica postane domala, edini kulturni posrednik podeželja. Seveda more te naloge uspešno in zado-
voljivo opravljati le ob zadostnem knjižnem fondu, prostoru in izboru novitet.
Zal tem osnovnim, zahtevam malokatere krajevne knjižice povsem ustrezajo. V dolini Črne in Bistrice so štiri knjižnice: šolska v Gozdu in Stranjah, sindikalna Rudnika fcaolina in ljudska v Stahovici. Z omejeno zalogo knjig ne morejo zadovoljiti povpraševanju. Težave se bodo zaostrile ob nameravanem razpustu sindikalne, zaradi preselitve delavstva. Brez dvoma bo morala knjižnica na Vegradu v Stahovici, doslej nedejavna in nepoznana, prevzeti to nalogo za svoje dolinsko območje.
Nekoliko boljša je slika v Tuhinjski dolini. Aktivnost knjižni-
KRALJ NA BETAJNOVI
Dramska skupina prosvetnega društva Svoboda iz Duplice se je za zaključek letošnje plodne sezone predstavila s Cankarjevim »Kraljem na Beta j novi« v režiji Franceta Stebeta.
Režiser, hkrati tudi interpret Kantorja, se je zahtevnega Can-
v zlo nekoliko začetniške neubra-nosti, ki je v takih primerih neizbežna. Vsekakor pa je treba pozdraviti pobudo za postopno vključevanje mladih amaterjev, ki se bodo uspešno oblikovali v skupnih nastopih s starejšimi, že izkušenimi igralci.
Kralj na Betajnovi: France Stebe kot Kantor in Lojze Stros v vlogi Marksovega očeta
Foto: Svetelj
karjevega dela tokrat lotil predvsem z mlajšima igralci, ki pa so, Po predstavah sodeč, pokazali ve-■hko voljo do oblikovanja posameznih vlog. Zato jim negre šteti
S »Kraljem na Betajnovi« so Dupličani poleg predstave na domačem odru gostovali še v Mostah, Radomljah in na Vegradu.
-C
carjev v Zgornjem Tuhinju in Motniku ter iznajdljivost tamkajšnjih ljudi je tolikšna, da vzbuja občudovanje. Iz gledališke dejavnosti svojega društva črpajo zelo skromna sredstva za maloštevilne in dobre izdaje knjig ter marljivo posredujejo knjige Matične knjižnice. Knjižnici v Smartnem in Lokah komajda obstojata, ker sta brez knjig in prostorov. Kulturna domova v obeh krajih, ki sta v
V mestu in njegovem neposrednem obrobju je vrsta močnih, dobro urejenih knjižnic z lastnimi prostori in izbranim fondom kot posledica trajnejše skrbi in podpore. Semkaj prištevamo vse mestne šolske in zavodme knjižnice ter nekatere tovarniške. Tovarniškim knjižnicam se je treba bolj sistematično in resno posvetiti, ker jih v tolikšni meri ne bremenijo skrbi in stiske za materi-
LEGCHOA:
L/ucMo tn/ižnico Kamni
Atmete tnjUnce Towrntke knjiinicp Sr>d*ahe knjiinice
gradnji, bosta lahko dala prostore knjižnici. Domala enako je stanje v Tunjicah, le da bi nova šola s prostori za kulturno dejavnost lahko prevzela takšno pobudo. Mladina, ki na podeželju običajno intenzivneje in aktivneje posega, v krajevna dogajanja, more ob predanih knjižničarjih dati polno vsebino svojemu kraju.
Perspektivno in idealno bi torej zrasle knjižnice v novih domovih v Tuhinju, Smartnem, Lokah, Stahovici in Tunjicah, kakor kažejo tudi trenutne potrebe in razmere.
V kulturnem domu, ki so si ga požrtvovalni domačini sami preuredili, so našli prostore za svoje gledališče, klub in politične organizacije, a dodelili, žal, le majhen prostorček za svoje knjige. Morda jim bodo našli kmalu ustreznejši prostor, kar si močno želimo.
Vsekakor najboljšo rešitev so našli Komendčani. V svojem domu so našli samostojen prostor, ga opremili z enostavnimi policami in z rednim, poslovanjemi uredili knjižnico, ki je lahko drugim za vzor. Skoraj vsem knjižnicam primanjkuje novih knjig in prostorov. Krajevne skupnosti pač v vsem tem ne bodo kos tem nalogam, nujna bo izdatnejša in trajnejša pomoč.
Domala povsod so poleg krajevnih knjižnic tudi šolske s svojimi šolarskimi in učiteljskimi oddelki. Njih izposoja se običajno ne omejuje na šolsko mladino, ampak zajema vsaj del tudi drugega prebivalstva. S skrbno izbiro po številu in vsebini knjig morejo samo dopolnjevati krogotok izmenjave literature. Nikakor pa ni v bodoče takšno sožitje zaželeno in ne more biti edino in trajno. Javne, ljudske knjižnice morajo dobiti svoje mesto in veljavo.
alna in finančna sredstva. Njihove strokovne knjižnice morajo biti urejena zakladnica znanja delavstva in vodilnega kadra določene dejavnosti. To je glavni cilj tovarniških bibliotek; semkaj se morejo stekati namenska sredstva, knjige in duhovni napori. Sindikalne knjižnice tovarn životarijo v svoji bornosti izbire, večanja in namestitve.
Nastane vprašanje načelne odločitve o smiselnosti nadaljevanja in obstoja takih knjižnic. Fond takih opuščenih knjižnic bi se po preudarku podelil krajevnim ljudskim knjižnicam. Izjemi sta podjetje Kamnik s svojo strokovno knjižnico ter Stol, kjer je sindikat mentor in čuvar javnosti knjižnice v kulturnem domu na Duplici.
V spremenjenih razmerah oziroma vrednotenju knjig in reorganizaciji v občini, se nujno veča osrednja vloga matične v Kamniku. V perspektivni opredelitvi kot se nakazuje, ko bodo šolske prisiljene nabavljati le obvezna berila šolarjem in najnujnejšo strokovno, tovarniške pa le sebi koristno literaturo ali krajevne, ljudske, posredovale okoliškemu prebivalstvu le razumljivo in potrebno, mora matična knjižnica izpolniti vsa pričakovanja. Zalagati bo morala poleg sedanjih rednih bralcev še čitalce teh organizacij, ki ne bodo našli leposlovja, revij, poljudno-znanstvene in politične literature v domači biblioteki ter povečati medknjižnično izposojo. Vse to terja strokovno ureditev in smiselno porazdelitev oddelkov, nekajkratno povečanje knjižne zaloge in radikalne rešitve akutne stiske sedanjih proJorov Ljudske knjižnice.
ZS
<
Ü
a o
i—i
w 25
<
2295
O delu občinskega sveta kulturno-prosvetnih
V zadnjem času smo v Kamniku priče zelo razgibanega glasbenega življenja, ki se bolj kot v instrumentalni kaže v vokalni glasbi in za katerega je poleg drugih poskrbel tudi občinski svet kulturno-prosvetnih organizacij. Glede na to, da v Kamniku že nekaj časa takšnih prireditev ni bilo dovolj in da je tradicija pevske in glasbene kulture našega mesta in bližnje okolice zelo močna, je treba takšna prizadevanja posebej pozdraviti.
Iz sklepa kamniškega in domžalskega občinskega sveta kulturno-prosvetnih organizacij, da bosta skušala v bodoče kar najbolj sodelovati in izmenjavati svoje prireditve, je vzrasel glasbeno-zabavni večer z enakim programom v Domžalah 12. maja in v Kamniku 15. maja. Nastopili so pevci in instrumentalisti kulturno-prosvetnih društev in ustanov obeh občin ter prikazali poslušalcem vsebinsko in oblikovno zelo pester program svojega dela. Iz Kamnika so sodelovali na obeh prireditvah moški pevski zbor Lira, oktet Solidarnosti in učenci glasbene šole, iz Domžal pa različni instrumentalni ansambli, ki jih večina dela v okviru tamkajšnje glasbene šole. Vsem nastopajočim — bilo jih je več kot 140 — je treba priznati visok nivo njihovega glasbenega dela, čeprav so seveda največ priznanja predvsem mladega občinstva poželi pevci popevk in izvajalci moderne plesne glasbe. Tudi organizacijsko sta bila oba večera dobro pripravljena, saj so se tako v Domžalah kakor v Kamniku po končanem programu zbrali vsi nastopajoči in predstavniki obeh občinskih svetov k prijateljskemu pomenku, da bi izmenjali svoje delovne izkušnje ter se sporazumeli za na-
daljnje oblike in načine sodelovanja. Treba je poudariti, da so bili Kamničani v Domžalah zelo prisrčno in toplo sprejeti in da se v Kamniku zaradi objektivnih težav Domžalčanom skoraj nismo mogli enakovredno oddolžiti.
Kamniški občinski svet kulturno-prosvetnih organizacij je v počastitev Dneva mladosti organiziral še troje večjih prireditev: v nedeljo, 27. maja, dopoldne revijo šolskih pionirskih pevskih zborov v dvorani Doma in v četrtek. 28. maja, promenadni pevski koncert kamniške šolske mladine. Zlasti revija pevskih zborov, na kateri so sodelovali pionirji in pionirke iz Tunjic, Nevelj, Most, obeh kamniških osnovnih šol, Duplice ter iz glasbene šole, je uspela nad vsa pričakovanja. Pionirji so prikazali zanje res solidno pevsko znanje, bili so skrbno pripravljeni in organizirani, za kar so seveda zaslužni predvsem njihovi zborovodje, tovariši-ce Vremšakova, Mrakova, Trebu-šakova in Vetrihova ter tovariši Merčun, Veingerl, Potočnik in Mi-helčič. Revija ni le počastila praznika vseh mladih ljudi, temveč je njena velika vrednost v tem, da je pokazala, kako živi na naših osnovnih šolah glasbena vzgoja, kakšen je odnos ne le posamez-
Re:
zervni oficirji so aeiavm
del.
nih šol in njihovih vodstev do petja in glasbene kulture, ampak zlasti to, da so naši otroci ob pravilnih metodičnih prijemih zborovodij zelo dovzetni za glasbeno življenje in ustvarjanje. Skoda je le, da se toliko odličnih mladih grl za naše odrasle pevske zbore povsem izgubi, ko zapustijo osnovno šolo. Treba bi bilo v bodoče bolj misliti o tem, kako zlasti mladino od 17. leta dalje vključiti v naše pevske ansamble pri Solidarnosti in Liri. Občinski svet kulturno-prosvetnih društev je kot organizator pevske revije podelil skromna priznanja vsem pevovod-jem in vsem nastopajočim mladim pevcem.
Tretja akcija občinskega sveta je veljala likovnemu ustvarjanju
I ■
organizacij
posebno razstavo, ki je bila v dvorani nad kavarno v času od 23. do 31. maja. Vabilu so se odzvale osnovna šola Toma Brejca, osnovna šola Frana Albrehta, osn. šola Stranje in osnovna šola Moste. Razstavo je vzorno pripravil in uredil Srečko Zabrič, upravnik ljudske knjižnice, ter si jo je z velikim zanimanjem ogledalo precejšnje število odraslih in zlasti mladine.
Svet kulturno-prosvetnih organizacij naše občine je s temi svojimi prireditvami podprl delo svojih društev in šolskih ustanov ter
Nastop pevskega zbora osnovne šole Toma Breji
Foto: Marolt
osnovno-šolske mladine. V ta namen je svet povabil k sodelovanju vse večje šole naše občine in jih prosil, da izberejo njihovi likovni pedagogi najboljše risbe in slike, ki so jih ustvarili otroci, za
tako prispeval k bolj razgibanemu kulturnemu življenju Kamnika. Ob nastopu letnega odmora je želeti, da bi se v novi sezoni takšno delo sveta nadaljevalo in še bolj razmahnilo.
55 <
pa
c
I—I
Hi •C/3 <—i
55 <
Poleg vrste predavanj in razgovorov, ki jih imajo kamniški rezervni oficirji in podoficirji na programu v letošnjem letu, je njihovo izpopolnjevanje letos usmerjeno tudi na praktično delo. Letos so izvedli že več orientacijskih pohodov, taktičnih vaj in podobno. Eno takih vaj. kjer s"ta glavno »orožje« karta specialka in busola, kaže tudi naš posnetek. F. S.
Lepo smo proslavili dan mladosti
Za proslavo dneva mladosti je občinski komite Zveze mladine sestavil obširen program, ki je razgibal našo mladino v razdobju skoraj treh tednov. Od 10. maja so se vrstile prireditve, pri katerih so sodelovali vsi mladinski aktivi. Organizatorji so pazili predvsem na pravilno razporejenost prireditev ter skušali posvetiti večjo pozornost kulturnemu udejstvovanju, ki je bilo prejšnja leta manj poudarjeno. Kljub temu pa je bilo od 24 najavljenih prireditev kar 14 iz področja športnega udejstvovanja. Nekaj prireditev je celo odpadlo zaradi nepredvidenih ovir. Moramo pa poudariti požrtvovalno pripravljenost organizatorjev in vnemo mladine pri izvedbi programa.
Razumljivo je, da ne moremo podrobno analizirati vsake točke sporeda in objaviti dosežkov v športnem tekmovanju na vseh področjih. Vendar pa je bilo nekaj ugotovitev, ki bi po množičnosti udeležbe in pomembnosti zaslužile posebno pozornost.
PRVI SATELIT, KI GA OSKRBUJEJO ATOMSKE BATERIJE
V letalskem oporišču ZDA, Vandenburgu, so pred kratkim izstrelili umetni satelit. Prve signale a satelita so že zaznali. Satelit je zanimiv, ker nima običajnega sistema sončnih baterij, ki bi ga preskrbovale z elektriko. Vso električno energijo dobiva od posebne naprave, ki so jo razvili v nuklearnem oddelku Martin Company v okviru programa ameriške atomske komisije, AEC. V napravi ni gibljivih delov. In kako nastane elektrika? V tesno zaprti posodi je spravljen izotop plutonij — 238, ki razpada sam
Zammiaa&ti
iz znanosti in tehnike
od sebe. Pri tem se sprošča toplota. To toploto pretvorijo direktno v elektriko s termočleni. Delovanje termočlenov temelji na znanem dejstvu, da nastane električni tok, če zvarimo dve različni kovini in držimo njuni spojni točki na različnih temperaturah. Moč tega generatorja (Amerikanci ga imenujejo SNAP — 9 A) je 25 W. Generator bo oskrboval  satelit   z električno
Dan mladosti na osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku
Pionirji so praznik pomladi veselo praznovali. Višji razredi so tekmovali v rokometu, nižji razredi pa so obiskali lepe kraje v okolici mesta. Ob 11. uri so se zopet vsi zbrali na igrišču pri šoli, ker so spremljali prvo tekmovanje zmajev. Vreme je bilo Ugodno in nekateri zmaji so poleteli visoko. Zmagal je Anton Prešeren iz 7. razreda.
Slovo od Jana Ulmana
Dne 29. maja je umrl, star 79 let, upokojeni občinski uslužbenec in bivši dolgoletni kapelnik kamniške godbe Jan Ulman. Kol god-
benik, doma iz bratske Češke, je bil na svojih službenih mestih vrsto let kapelnik vojaške godbe. Vzgojil je vrsto godbenikov, saj Je bil izvrsten učitelj. Kamniško
godbo pa j« zbudil iz mrtvila in jo dvignil med najboljše godbe na našem podeželju. Njegova zasluga je, da so se med okupacijo ohranile pred uničenjem vse knjige kamniške kronike in arhivi večine društev, ki jih je spretno skrival na podstrešju. Po osvoboditvi je bil do upokojitve kapelnik godbe in uslužbenec pri občinskem ljudskem odboru Kamnik. Poleti leta 1950 so ob 50-let-nici U Ima novega godbenega udej-stvovanja skupno s kamniško godbo počastili njegov zaslužni jubilej številni nekdanji sodelavci iz Ljubljane pod vodstvom kapelni-ka Ludvika Stariča.
Na krsto Jana Ulmana so poleg sorodnikov in prijateljev položili vence pihalni okrester Ljudske milice iz Ljubljane, mengeški in kamniški godbeniki, na zadnji poti pa ga je spremila velika množica Kamničanov. Oktet Solidarnost mu je zapel poslednjo' žalo-stinko, žalne koračnice sta igrali mengeška in kamniška godba, ob odprtem grobu je izrekel besede slovesa kapelnik kamniške godbe Ernest Kvartič. Janu Ulmanu naj bo ohranjen časten spomin.
I. Z.
močjo okrog pet let. Za satelit, pa predvidevajo, da bo krožil okrog 900 let. V tem času bo radioaktivno gorivo praktično povsem razpadlo.
MRAK SAM PRIŽGE PARKIRNE LUČI
V Zahodni Nemčiji so začeli izdelovati, male parkirne lučke. Pritrdijo jo na sprednjo šipo avtomobila in ko se stemni foto celica samodejno vklopi parkirno lučko, ki je vezana še na drugo majhno rdečo lučko na zadnji šipi. Domislica ni slaba!
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: 1. ananas. 6. ledina. 11. NR, 12. Altamira, 15. et, 16. tak, 18. talina, 19. Oto, 20. ivak, 22. sine, 23. oboi, 24. jod, 25. fa, 26. Oka, 27. Avar, 29. pare, 31. olih, 34. tek, 35, katetn, 37. ada, 38. os, 39. rariteta, 41. ol, 42. mi-lord, 43. rezila.
Navpično: 1. Anti, 2. nrav, 3. na, 4. alt, 5. stas, 6. line, 7. era, 8. da, 9. neto, 10. atol, 13. alifati, 14. minarit, 17. kajak, 19. obala, 21. kor, 23. oko, 27. atom, 28. vosi,
29. pard, 30. eter, 32. idol, 33. hala, 35. kar, 36. Ate, 39, ro, 40. az.
Pravilnih rešitev je bilo šest. od teh so bile izžrebane štiri in sicer: prva nagrada 2000 dinarjev Petrovec Jelka, Kamnik; drugo, tretjo in četrto po 1.000 dinarjev dobijo: Dolinšek Franja, Mekinje; Matjan Marija, Markovo 3; Jakin Ivanka, Kamnik.
Nagrade naj izžrebani dvignejo na upravi Delavske univerze Kamnik.
Koncert Lire
Tudi letos nam je pripravil prijeten večer zbor našega najstarejšega pevskega društva "Lire", ki je pod vodstvom prof. Sama Vremšaka nastopil na svojem letnem koncertu meseca junija v veliki dvorani Doma. Poslušalci, ki jih je bilo to pot manj kot običajno, so navdušeno spremljali program in zbor je moral več pesmi ponavljati.
V prvem delu so bile na raz~ porodu umetne pesmi raznih narodov, zaključili pa so ga s težko skladbo Blaža Arniča »Kurirček« na besedilo Ivana Minattija. Skladbo, ki je po sestavi že majh-
na kantata, je zbor zapel skladno in z izvrstnim izvajanjem, tako da je vzbudila veliko navdušenje, navzočega skladatelja Arniča pa je občinstvo pozdravilo z dolgotrajnim ploskanjem.
V drupem delu je Urin zbor zapel vrsto obdelav domačih in tujih narodnih pesmi, pri katerih so prišli do izraza odlični solisti. Izbira pesmi, ubranost zbora in brezhibno izvajanje pod vodstvom izvrstnega dirigenta prof. Sama Vremšaka, zagotavljajo Liri eno najvišjih mest med slovenskimi pevskimi zbori.
I. Z.
£etamii mativtantl
V četrtem razredu kamniške gimnazije je bilo letos 26 dijakov. Od teh jih je ob koncu šolskega leta uspešno končalo razred 20 ali 77 %, 6 pa jih bo opravljalo popravni izpit. Z odličnim uspehom 6ta izdelala 2, s prav dobrim 4, z dobrim 12, z zadostnim pa 2 dijaka.
Sprevod maturantov
V soboto, 6. junija, so maturanti slovesno izročili ključ svojim naslednikom pred šolskim poslopjem, nato pa po odhodu skozi mesto slovesno vrgli z mosta v Bistrico v črnino odeti simbol neuspeha. Zvečer so veselo zarajali na maturantskem plesu, ki je bil lepo obiskan in je potekel v najboljšem razpoloženju.
É5 <
O
ra o
«5
<
<
O
M M
<
8
OBIŠČITE
GOSTILNO
SLANOVEC
TUNJICAH
Otvoritev 4. julija 1964
If fimfllČHA KRONIKA
IMIIIHI*IIH ——{
ZA MESEC APRIL 1964
RC1S1'
Benda Monika iz Suhadol št. 19; Drešar Vida iz Nasovč št. 48; Hribar Jože iz Malega Hriba 4; Kotnik I avle iz Kosiš; Močnik Jožica iz Bistričice št. 1; Resnik Marko iz Šmartna 2 in Šuštar Bernard-ka iz Srednje vasi 27.
RAZPIS
Obrtno podjetje »SLOG A« Moste pri Komendi razpisuje
— 5 prostih delovnih mest za vajence, ki se želijo izučiti za pohištvene mizarje. Stanovanj ni na razpolago.
PC RDI
Bajde Ivan, kmet, star 25 let iz Golic 12 in Reberšek Ivanka, kmečka delavka, stara 20 let iz Spitaliča 10; Burja Franc, delavec, star 22 let iz Porebra in Spruk Alojzija, uslužbenka, stara 21 let iz Hriba; Dolinšek Franc, delavec, star 23 let iz Kamnika in Droljc Marija, delavka, stara 24 let iz Srednje vasi; Erbežnik Janez, delavec, star 30 let iz Drage in Sršen Klementina, uslužbenka, stara 28 let iz Suhadol; Golob Anton, mizarski pomočnik, star 25 let iz Kamnika in Marija
KINO »DOM«  KAMNIK: 2LI—
23. VI. ameriški barvni CS film SEDEM VELIČASTNIH; 24.-26. VI. italijanski film SMRT PRIHAJA IZ VSEMIRJA; 27.-29. VT. angleški film KRIK STRAHU L—2. VII. angleški film CAS BREZ USMILJENJA; 4.-6. VII angleški barvni CS film RAZKOŠJE V TRAVI; 7.-9. VII ameriški barvni CS film DVE LJUBEZNI EDI.IA DUCHINA U.—13. VII. angleški CS film PLAMEN NA ULICI; 15.—17. VII ameriški barvni CS film NEPOZNANI IZ NORD EKSPRESA; 18.—20. VII. ameriški barvni CS film RIMSKA POMLAD g. STO-NE.
KINO DUPLICA KAMNIK: 20.
VI. ameriški barvni VV film GU-LIVERJEVA POTOVANJA ob 20. uri; 21. VI. ameriški barvni VV film GULIVERJEVA POTOVANJA ob 15., 17. in 19. uri; 23. VI. nemški kriminalni film ZADNJA PRIČA ob 18. uri; 24. VI. nemški kriminalni film ZADNJA PRIČA ob 20. uri; 27. VI. italijanski barvni CS film BAGDADSKI LOPOV ob 20. uri; 28. VI. italijanski barvni CS film BAGDADSKI LOPOV ob 15., 17. in 19. uri; 30. VI. francoski barvni film BALET PARI-
ZA ob 18. uri; 1. VII. francoski barvni film BALET PARIZA ob 20. uri; 4. VII. italijansko-fran-coski barvni VV film RIMSKE DEVICE ob 20. uri; 5. VII. itali-jansko-francoski film RIMSKE DEVICE ob 15., 17. in 19. uri; 7. VII. nemški film GERINGOV ŠOLSKI TOVARIŠ ob 18. uri; 8. VII. nemški film GERINGOV ŠOLSKI TOVARIŠ ob 20. uri; 11. VII. francoski barvni CS film PREGANJANA LJUBIMCA ob 20. uri; 12. VII. francoski barvni CS film PREGANJANA LJUBIMCA ob 15., 17. in 19. uri; 14. VII. švedski barvni film ALI SO ŠE ANGELČKI ob 18. uri; 15. VII. švedski barvni film ALI SO SE ANGELČKI ob 20. uri; 18. VII. ameriški kriminalni film PSIHO ob 20. uri; 19. VII. ameriški kriminalni film PSIHO ob 15., 17. in 19. uri.
KINO KOMENDA: 20.-21. VI. francoski film GOLJUFI; 27.-28. VI. francoski barvni film DVOJNI OBRAT; 4.-5. VII. francoski film TI SI STRUP; 11.-12. VII. franc.-ital. barvni film ČRNI OR-FEJ; 18.—19. VII. ameriški barvni film DOBER DAN ŽALOST; 25.-26. VII. jugoslovanski film NASILJE NA TRGU.
Glasilo »KAMNIŠKI OBČAN« — Izdaja Občinski odbor SZDL Kamnik. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vinko Dobnikar, odgovorni urednik Dolfe Cebulj, tehnični urednik Avgust Novak, lektor prof. M. Šuštar. Izhaja enkrat mesečno. Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Japljeva 2. Tiska tiskarna »Kočevski tisk« v Kočevju
Burja, tovarniška delavka, stara 26 let iz Rudnika; Golob Jakob, zidar, star 36 let iz Spodnjih Pa-lovč in Jagodic Antonija, kmečka delavka, stara 29 let iz Apnega; Golob Jože, šofer, star 23 let iz Nevelj in Mihelič Ana, kuh. pomočnica, stara 24 let iz Vrhpolja; Goričan Franc, delavec, star 22 let iz Mekinj in Podgornik Viktorija, delavka, stara 21 let iz Mekinj; Grbac Janez, komercialist, star 39 let iz Ljubljane in Prek Marija, uslužbenka, stara 27 let iz Ljubljane; Korošec Alojz, avtoli-čar, star 22 let iz Mengša in Pe-terlin Ivana, uslužbenka, stara 24 let iz Most; Malež Alojzij, delavec, star 23 let iz Zg. Stranj in Zubič Mira, uslužbenka, stara 25 let iz Kamnika; Poljanšek Ciril, ključavničar, star 27 let iz Kamnika in Srešen Veronika, uslužbenka, stara 20 let iz Suhadol; Prezelj Peter, lesostrugar, star 25 let iz Podgorja in Marija Šmidov-nik, delavka, stara 19 let iz Podgorja;   Slapar   Vincenc, čevljar,
star 34 let iz Kamnika in Spruk Jožefa, delavka, stara 37 let iz Sp. Stranj; Srdar Nikolaj, trgovski pomočnik, star 25 let iz Sp. Stranj in Klemene Marija, delavka, stara 27 let iz Olševka; Stražar Ludvik, delavec, star 22 let iz Sp. Pa-lovč in Resnik Antonija, delavka, stara 28 let iz Kamnika-Perovo; Vodnik Ludvik, tehnični risar, star 22 let iz Kamnika in Ana Kotnik, študentka medicine, stara 24 let iz Ljubljane; Zamljen Andrej, gradbeni tehnik, star 24 let iz Smarce in Korošec Viktorija, uslužbenka, stara 20 let iz Mengša.
S MRI I
Ančnik Stanislav, delavec, star 40 let; iz Tuhinja; Debevec Stanislav, osebni upokojenec, star 63 let iz Kamnika-Bakovnik; Hri-bovšek Terezija, podpiranka, stara 68 let iz Gabrovnice št. 2; Koželj Janez, kmet, star 81 let iz Tunjic; Skok Pavel, osebni upokojenec, star 67 let iz Kamnika; Tomažič Matjaž, star 2 leti in pol iz Most n. h.; Trebušak Jože, upokojenec, star 80 let iz Markovega 12; Vrhovnik Irena, stara 2 leti iz Mekinj.
Prebivalcem mesta Kamnika in okolice!
Hišnim svetom!
Kot vsako leto vabimo vse prebivalstvo, hišne svete ter gospodarske  orKa.nizaci.ic  Kamnika in  okolice,  da pnsvpUJn
čimveč pozornosti zunanjemu videzu mesta. Pročelja hiš naj bi bila po možnosti obnovljena, okrašena naj bi bila s cvetjem, vrtovi in okolja naselij naj bi bila čim lepše urejena, skratka, naše mesto naj bi bilo tudi na zunaj odraz kulture In njegovega prebivalstva.
Trgovske organizacije naj bi poskrbele za čim lepše aran-žiranje. svojih izložbenih oken.
Posebej vabimo našo mladino, da skrbi za snago v mestu ter posveti vso skrb varovanju prirode, nasadov in parkov.
Komisija TD Kamnik za olepšavo mesta bo pregledala ureditev hiš, vrtov in okolij hiš ter ureditev izložbenih oken in jeseni ocenila prizadevanja prebivalcev ter podelila primerne nagrade in priznanja.
Imena najprizadevnejših prebivalcev in ostalih udeležencev te akcije bodo objavljena v Kamniškem občanu.
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK
RAZPIS
TEKSTILNA TOVARNA SVILANIT KAMNIK
razpisuje
DELOVNO MESTO   REFERENTA   ZA SVILO IN   BOMBAŽ   V KOMERCIALNI SLUŽBI PODJETJA.
Pogoji: ekonomska fakulteta I. stopnje z nekaj prakse
ali srednja ekonomska šola z večletno prakso v komerciali.
Potrebno je znanje vsaj enega tujega jezika (angleščine ali nemščine).
Prejemki po pravilniku o delitvi OD. Nastop službe možen 1. VII. ali po dogovoru.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi oglasa.