PRO VETA GLASILO slovenske narodne podporne jednote uto-vea» xvu. wmS? srsajtza^ra: irs^^vviaTTBg cu**», ni., .ob««., 3. m. j. < m.y 3), im. stev.-number ios. AwtfftM« for •t rmf *f pmUi« pmHémé h» I» MttUi IIOS. Act •( Ocl. S, Iti? »«tUrM m )•■• 14. Iti«. razgoverner rCRAY POSTAL $TE\U7,746. fikor no i« poročali, jt prtnt lil biti governor r sredo ob dentin dopoldni in mètr tt jt od-ptyal r mino jtóo t Atlanto, Oa. fODOOVKKICBK EMM1TT F. IUNGH PREVZEL GOVER KERJEVE P01LE. Indianspolis, Ind. — Warren T. MeCrsy, ki je prenehal biti go-rtrser države Indiane v aaedo ob doetih dopoldne, t. j. malo manj fckor pol ure prej, preden je dobil eno najtežjih kazni, kar jih je it naložil sodnik A. B. Anderson oa okrožnem zveznem sodišču, se je potem zvečer odpeljal v Atlan to Ga., da odsedi tamkaj deset ht r zvezni ječi.- V pondeljek ga je porota izpoznala krivim poštne dorabe. V torek je podal svojo rnipiacijo in v sredo dopoldne je izvedel svojo obsodbo, t kate ri mu je odsojene deset let ječe in naložene $10,000 denarne glo be V sredo je bilo koneo admloi itracije, ki jo je naatopil McCrey neneca januarja 1. 1921., in ta do fodek je posadil podgovernerja Emmetta F. Braneha iz Martins-rili» na governerjevo mesto. Ko je McCray čakal v sodni dvorani iroje obsodbe, je stopil Branch «ksekutivni urad v državni hiši ter položil prisego pred načelnikom najvišjega državnega aodi-Ui r Indiani Louisom B. Ewban kom ter tako postal dvaintrideae ti (forerner drŽave Indiane. Branehev nastop governerske •luibe je bil zelo priprosta cere-»onija. Položivši službeno prisego ic je obrnil do pisarniških naluž Wactv tujim rak lotiti dela!" McCray je bil obsojen, ker te j« posluževal pošte v alepatske «rrke. To se je bilo zgodilo ▼ pon-dtljek zvečer ali aedmi dan njc-|ot« obravnave na zveznem o« krožnem sodišču. Kakor izpričuje jo rszni dokazi, je pismenim potom prodal indianskim bankirjem »oliko število not, ki ao bile, ka kor se je izkazalo na preiakavi, km vsake vrednosti Na zasliša ™in j« McCrqy priznal kar na raTBost, da je podpiatval tiste noto »imeni drugih ljudi. Po svojem ■»«ju je bil popolnoma upravičen do tega, ker je prevzel vso odgovornost nase in ker ni priča koval, da bo kdo izgubil le en etnt. Na tak način je dobil od ban-»rjev in drugih ljudi okoli $099,* °°0. Porota je izpoznala McCray n ta krivca že ob prvem glasovali, ta kar je potrebovala samo taoajst minut. Obravnava je privabila veliko ■notico radovednega ljudatva, ki i* napolnilo dvorane zveznega po-»j®Pj» do zadnjega kotička. Kar J» ni moglo notri, ao čakali zu Zretni hodnik je kritiziral dr-•J^a «odišča, ker niao obsodila *?>»yja. ko je bil tamkaj na za-klopi radi poneverbe in tat-MeCrty je priaegal po kri-l'* ponarejal note in izvršil več «ajlvih dejanj, ne da bi ga bi-» »«Mt kaka kazen. Kršil jt po-r*T.° ®nogokrtt, a obenem pa ft ^' dovolj prilik, da bi ae bil po-je rekel sodnik, «tgovfrner jt postal v atlant-ječi štev. 17,74«. Ravno d«n prvega atja ob eni in 25 popoldne ji stopil za jeklt- » ««režje ter naatopil svojo kt- m xmmoH JI OPEC» öm VSAKI KRIVDE Ol EAEWI ( Wuhinftoii, O. O. — Porota , f,krM Arlingtona ▼ Virginiji JoprtHtUt poslanca Harolde h Minnesota vsake * katni ter izpoznala, *'p ) t'*k« obdolži t v«, ki so oj'mq naperili trije e.J5 ^ n"*novane. Policaji Ii™*1*4 ko ao ga V,, ^^mobilu z Leroy jen I ki jt vladni uradnik , -» ngtona. Porott ae je p< »»* o tej bä1o rei ** Oso aro čteo. kriv da so J¡b virgin eajl do-M I* poeve-ka Prsgisd dnevnih dogodkov. Amerika. Tornado v južnih državah je na redil silno škodo; 108 oseb mrtvih. M'Cray, bivši governer Indiane je zdaj št. 17,746 z zvezni kaznilnici. La Follette je ozdravel in zopet se govori o njegovi kandidaturi. Major Martin, letalec na poletu okoli aveta, se je drugič izgubil. Kongreanik Knutson je oproščen težke obtožbe. ' Prohibiciji je napovedana smrt v petih letih. Inozemstvo. Prvi maj je našel komuniste v Rusiji močnejše kot so bili kdaj poprej. Oaem oseb je bilo ubitih v Nemčiji v majskih demonstracijah. Londonski list je objavil vest, kako ao Američani rešili frank. « Jugoslavija zahteva, da Avstri-ja zamaši usta Radiču na Dunaju. Angleški kreditorji so predložili protinačrt sovjetskim delegatom. NEURJE ZAHTEVALO 108 ŽIVLJENJSKIH ŽRTEV. Konec prohibid-Je v potih letih. Htw York, N. Y. — VeUko prt hu je dvignila izjava, ki jo je podal predsednik kolumbijske univerze dr. Nicholas Murray Butler 600 ljudi jt tolttno poškodovanih lcr povedal v njej, da ae je pro Aaeriškl zvedene! so rešili frank. Londonski list poroča, kako so Američani pottgnili franoosko valuto ix prepada. London, 2. mtjs. — "Daily Telegraph", je objavil diplomatiČen dopis, v katerem so razkrite notranje finančne operacije ob času valutne krize* v Franciji v zadnjem marcu. Liat trdi, da je dopis avtentičen. Ko je frank padel na najnižjo stopnjo in je situacija izgledala zelo Črno za Francijo, ao ameriški •vedtnei v reparaoystyjpreiako-ortfcijt iptfhnU"rirVladO ▼ Wtshingtonu, naj intervenira. Povdarjali ao, da krah franka pomeni velik udarec za vso Evropo in urgirali vlado v Washingtonu, naj podeli Franciji novo posojilo, ki bo zajamčeno a francoskim zlatim rezervnim zakledom. Ameriška vlada je odgovorila, da se ne more zaplesti v francosko krizo. Drugi apel zvedenccv je bilo ravnotako brez uapeha. Medtem so zvedenci stopili v do-tiko z J. P. Morganom in rezultat je bil, da je bilo aranžirano poao-jUo potom Morganove finančne tvrdke pod pogojem, da Francija sprejme načrte zvedencev in vzpo-atavi normalne ekonomske razmere v Porurju in Porenju. Načrt za posojilo je bil zopet predložen vladi v Washingtonu, ki je odgovorila, da odklanja vsako od-govornost, nima pa nič proti temu, če ae posojilo dovoli pod takimi okolščinami. VELIKE MAJSKE MANIFESTACIJE V RUSIJI. in napravljena škoda v sedmtrih južnih državah mala v tč kakor $10,000,000. DELAVCI RDEČKOA KRIŽA J» DRŽAVNI OSTI POSLANI NA . POMOČ. Atlanta, Oa. — Stoidotem ljudi ubitih, več ktkor dvajset oseb po grešanih, pribl žno 600 ljudi to-lesno poškodovanih in škode toč kakor za deset milijonov doljtr-jev, vse to je posledica sHntgt neurjs, ki jc divjalo po drfttvah na južnem vzhodu stdnji torek. Kolikor se tiče življenjskih is gub, je ntjhuje prizadeta Južna Carolina. V tej državi je bilo leat-inšestdeset ljudi ubitih. Trinajst jih je mrtvih v Otorgiji, enajst v Alabami, trije r Severni Caroli-n«, ostsli pa v Louiaiani in Arkan aasu. Nepopolna poročila et nt strinjajo a skupnimi izgubami. It na slednjih držav ao prišla taki&ale poročila: ■ Južna Carolint.-—V HorreU HU lu 18 mrtvih; v Sumterju 11; v o-losemnajsti amendment preklican hibicija popolnoma iajalovila, in da bi moral biti osemnajati amend rnent preklican. V brsojsvksh in pismih so mu ljudje is vseh kon-ecv in krajev Čestitali. V Republikanske voditelje je ta njegova izjava neznansko razburila in vznemirila. Posebno ps jih je rssdražil ta profeaor, ko je dejal, da jo pripravljen zagovarjsti svoje misli o prohibiciji brez vsakega popustita. Dr. Dutler je o-krožni dotogat za na republikan-ako narodno konvencijo. Pred štirimi leti sprotno jeklo prvič v zgodovini iveta služi stvsrl socializma/' Troekij je zadnji p ndeljek govoril dve uri v Orand tostru in med drugim je dejal t "(JIsvni namen majskega dne f radmito on^ -------------------------- hl.rr ™,P,,HW,|\ ,0j pr011 '"••^»l voditelji so V ostalem se pa njihov načrt ,ml toate Covom, kakor pravijo »emkaj d oš le brezžične vrati. Chicago in okollea: V nedeljo deloma jasno hshki izpretninjsjoči se vetrovL Tempcrtturt v zadnjih 24. urah s najvišja 69, ruunif ja 47. ftoloec izide ob 5:44, zaide jt tadala tate«« pr^J ob 7r4t. Ah šalil znati pravilno pitat ¿Hal aaglotlMf Moron tf kotoro liti, da aovjetaka vlada priaoatvujo! , V [o^mstvu se liri govorica, v kontroli in deljenju dobička, niobdiziramo proti Poljski. To nočejo ps pristati ,da bi bila tudi n £rai R,e" ¿" l«limo hP'»»" sovjetske vlada delničar. Dalje ^ nJ\l «vrope,. ampak to zahtevajo, da ae sovjeti nt smejo ^^ ««»agovitl prolett notranje poslovanje Uh r,it »• boD»° družb, niti ne amejo ruske delav- lnH•,, v ^hn konflikt v ne prirnrrnem času. Pomagsti hočemo ljufistvom v orientu, da ae otresejo tuj«« g a jarma. Frsneij! ne bomo nikdar plsčsli esrističnegs dolga Francozi vedo, da smo na trdnih nogah, zato ao izgubili upanje, da nta strmoglavijo. "Nekateri japonski krogi hi radi izzvali vojno s Ruaijo v avrho, ds se nsplsčsjo za izgube v potresu in za moralni poraz, ki to go doživeli od Amerike, ko jim je zaprla vrata prišeljevtnjt.* Moskva, 2 msjt. — (Is poročila V. A MaeKenzieja likaškim "Daily Newa") — letošnji prvi maj je nalel komunista v Rusiji močnejše kot so bili pred enim letom /struženi so, bolj agresivni in še bolj odločni zs izveditev njihovega revolucionarnega progra* me Zunanji opazovale! al domišlju-Jejo, da s« j« roaks komuniati/na stranka reformirtlt In dt jt osla bila. To je velika zmota. Leninova smrt ni poslsblala stranke, pa/ ps Jo je pojf ila in aramentlrtit. utrdile. Pri zadnjem čiščenju atranke ao bili izfcljutrni vsi čla aJ z fKirfoszvimi tM>deu«tmi, m« ■t« teh pa je st renkt dobila vač ke 100,000 novih članov t deUraev m kmHov Nevernost rtzkela v atrtnki, ki jt bilo v zadnjem de bm zelo velika, je minula. Po IwMtnina, ki je bila naailno uničena v teko revolucije In civilne vojne, ne bo odškodena. Vstati zmagali r Honduras* Washington, D. C. — ftumnor Welles, ameriški zastopnik, kste-regt je podil predsednik Cool id g»-v Honduras z namenom, dt poere-duje med hoadurskimi ttrsuksmi. kf so v eivilni vojni, poroča držtv-neasu' depart m^ntu, da j« vstajs končana s zmago rUtlev. Oeneral Vinrente ToeU je b'l na mirovni konferenej izvoljen za prorieorič nege predsedaika republike. Tost s jt bil glavni voditelj vstaje. Ponesrečeni rudarji *— katerih je 111 do 114 — ao akoraj val ino* zemei. Dati se je ,da Je med njimi več ali manj Mlovencev in mnogo Hrvatov. Na prvi listi imen mrtvih rudarjev je tudi Andrej Peča ver Iz Pineh Kune, ki Je nedvomno naš rojak. Imena v krajevnih listih so precej popačent. Nsttnčnojše poročilo sledi. S RAZOROlITVIMO KOVU-RBROO MI II *I0. MaoDonald jt dsjal, da m Evropa prej pomiriti. London, 3. maja. — Tekom debate v zbornici je prišlo vpraša* nje o no\| razorožit veni konfe* renči, katero Je omenil predsadnik Coolidgc v svojem znanem ne«r* yoplkem govorit. Me'«Done Id je dejal, da ga veaeli, dt ae predaed. nik Združenih držav strinja a nJim gM* fiofrebnoeti razorože-njt, tmptk zdaj le n« vidi nohe* nega uapebe, dokler te ne razllatl politična aedtnjt tltuteijt v Evropi. Utično ao boljleviki danee alolnej* li in mo/nejli kot so bili kdsj prej. Rdino, ktr Jim jt It trebe, jt, da doselejo ekonomski uspeh. Nt tem zdtj deltjo z vsemi siltmi. Roj s privatnimi pod Jetniki te ntdtljuje z vsemi silemi, Centrtlnl odbor strenke je revooktr ustanovil po-se t» no orgsnizacljo ra pobijanje privatne trgovine s omejevtnjein kredita privatnim trgovcem In t ustanavljanjem sadruiaih proda-Jtteic v «seki vati. ' vLduL l> \;iMh l. ¿¿A* PROSVETA QUUILO ILOVIMU NABODMK TS^BrïEWkiÛàà kkMik Cti» yU—« J» 4o|»ironL KSBmt OBESBO»MalB tt.oo »• U». »M# «I tota to ll.St m tri mnmi OImm ll.lt m Uto, M.t» m tota, « m tri m«NM, to ta iaoMMtr« ÍS.00. __ Kiito ta «m. Ur tow «dfc i "PHOSVETA" MITJA §«. L«»oá*U ftrmi fHmi llllarfa i Vi nT iTl iir* TggW THE BMLlGHTfcNllElVÏ» Orf— ti Uta mLM ¡fisc tatta os igri—tatu. ^ - -j — SSSL m -t i > UftttaJ «tZSTTTSSt cirfMi«) M« ¿Irieafé) aad Canada il par JUKI mw dium * »kUpaj« a. pr. (M* j« S1-Z4) p*!*« rak|* imm m aailm •MMai 4e fM J« • ta« petekla iimalu. fmvito j« •MM, «to M **■ m Mtarl lUl. PR08VETA — GOVORNICA. GUmtí članov S. N. P. in litatoljfv fumto. J. HAZARDNA IGRA Z RUDARSKIMI ŽIVLJENJI. RudnlAke nesreče v letošnjem letu govore, da se z rudarskimi življenji igra navadna hazardna igra. Veliki dnevniki poročajo od časa do časa o novih in popolnejših rešilnih napravah, ki omogočijo hitro pomoč in rešitev ob času nezgode v rudnikih. Ampak malo se čita, da so premogovniški in drugi rudniški podjetniki tako opremili rudnike, da so nesreče s strahovitim učinkom skoraj odstranjene. Zdrav človeški razum pravi, da najpopolnejše rešilne naprave ne izdajo dosti, ako se ničesar resnega ne stori ali ¡¿odvzame za preprečenje rudniških nezgod. Zadnja rudniška nezgoda se je dogodila v Ben-woodu, ki je lastnina Wheeling Steel korporacije. V rudniku je ostalo sto štirinajst rudarjev. Z drugimi besedami to pomeni, da je bilo uničenih sto Štirinajst človeških življenj, da je večje število otrok izgubilo svoje očete in večjo število starih in za delo nezmožnih starišev pa svoje sinove, ki so jih podpirali na stara leta. Življenja so bila uničena v trenotku, ali so pa bili zajeti rudarji obsojeni na počasno smrt vsled vdihavanja strupenih plinov ali lakote. Rudarji, katere je razstrelba zadela direktno, so bili mrtvi takoj ali pa težko ranjeni. Po razstrelbi se je pričel širiti strupeni plin po rudniku in je umoril težko ranjene rudarje in one, ki niso mogli ubežati smrtonosnemu plinu. Ako se je slučajno rešila majhna skupina rudarjev pred strupenimi plini v varen kotiček, jo ogroža smrt vsled lakote. Taki so izgledi na rešitev rudarjev pri razstrelbi v Benwoodu. Kajti prva poročila so govorila, da so strupeni plini prihajali v taki množini iz rudnika, da ni bilo varno se približati rudnikovemu vhodu do sto čevljev. Razstrelba se je dogodila zjutraj ob 7:10 in ob 11 dopoldne je pa strupeni plin še v veliki množini prihajal iz rudnika. Ponekod se je zrušila tudi streha v. hodnikih in razna šara je ovirala rešilno delo. Prve štiri mrtve rudarje so dobili iz rudnika šele ob dveh popoldne. Nato so pričele prihajati protislovne vesti o rešilnem delu, nakar so izostale. Iz tsh poročil je pa bilo posneti, da so v rudniku delali neorganizirani rudarji. Rudarska strokovna organizacija ni bila priznana od strani lastnika. Ta vest pove samasebi, da je bila opuščena največja varnostna naprava — to je rudarska strokovna organizacija. Ako bi bili rudarji organizirani, bi bili superintendent sporočili, da prenehajo z delom, dokler ne poskrbi, da bo v rudniku varno delati in se ne bo treba bati razstrelbe. Rudarji niso bili organizirani in niso mogli ničesar podvzeti za svojo varnost. Ako bi se bil kateri rudar pritožil ali nagovarjal druge rudarje, da prenehajo z delom, dokler ni rudnik varen, bi se izpostavil nevarnosti, da je takoj odstavljen kot nepriljubljen "hujskač". Ako rudniški lastnik ne trpi rudarske strokovne organizacije, je že to dokaz, da njemu ni veliko mar za varnost rudarjev. Letos je bilo že lepo število rudniških nesreč, ampak v časnikih še ni bilo dozdaj poročila, da je bil kateri rudniški lastnik obtožen umora ali uboja, ker je zanemarjal svojo dolžnost in ni skrbel za varnost rudarjev v rudniku. Dne 5. januarja je eksplozija ubila sedem in trideset rudarjev v rudniku Crerar-Clinen Coal kompanije v Johnstonu, 111. Dne 26. januarja je razstrelba ubila sedem in trideset rudarjev v rudniku štev. 18 v Lancastru, ki je lastnina Barnes in Treker Coal kompanije. Dne 5. februarja je izgubilo življenje eden in štirideset rudarjev v rudniku Milford Iron kompanije v Crosbyju, Minn., ko •# je vdrlo jezersko dno in so rudarji žalostno utonili v blatu. Dne 8. marca je trojna eksplozija ubila sto šest in sedemdeset mož v Castlegatu, Utah, ki je lastnina Utah Fuel kompanije. Eden izmed njih, ki je izgubil življenje, j« bil rešilec, drugi so bili rudarji, ki so delali v rudniku. Ako prištejemo še žrtve is rudnika v Benwoodu, tedaj se j« smrtno ponesrečilo v rudnikih štiri sto pet rudarjev v letošnjem letu pri katastrofalnih nezgodah. Tukaj niso vlteti posamezni rudarji, ki ponesrečijo smrtno pri delu. Sedaj je napočil komaj maj! Ako se bodo katastrofalne nezgoda tako nadaljevale skozi celo leto, tedaj bo letos ponesrečilo smrtno ¡»redno veliko število rudarjev. Ali res ni proti takim ubojem odpomoči, ki so bili Izvršeni is lakomnosti po večjem profitu? Phm Bon Ohio. — Od tu še si bilo nobenega dopiaa v Prosveti, aato jas nekoliko popitem razmere. Slovencev ni tu, aato ni dopisov. Veê je tu nastanjenih Slovakov, Poljakov, nekaj Čehov, Ma dšarov in tudi nekaj bratov is Mussolinije, ki pa niso preveč prijatelji Mussolinijs. O delavskih rasmerah «ploh ni-msm kaj pisati, kajti tukajšnji premogorovi ne obratujejo ¿isto nié le cele tri mosees in ae tudi ne ve, kdaj bodo pričeli. Premogsr ski baroni so brikone fte ostanki peklenska armade, sato vedno ta-|*o drle ubogega trpina, da ai ne more nič pomagati. Ker ima vsaka družba gotovo tudi nekaj ne unijskih msjn, sato pri vsaki pri ložnosti sapirajo rudnike, ker iz neunijskih dobijo mogotei cenej&i premog kskor pa is unijskih in jimness vel dobička. Ako bi bili vsi premogsrji organizirani v eni uniji in bi bili složni, potem bi sa lshko postavili v brsn in za« htevali svoje praviee, katerih pre-mogsrji sdaj nimajo èisto nič. Bam sem dslal v premogorovu več let, ssto so mi snsne rszmere po rudnikih. Delal aem in garal za kapitaliste, dokler sem bil krepak in tdrav, sdaj pa živim na farmi, katera je moja laat. Reiil sem se ispod kapitalistične sužno-sti in sdsj delsm, kakor sam vidim, da je prav. Nimam ga go-spods, da bi mi kassl, kako naj delam in kaj naj delam. Kadar hočem grem delat in prav tako kadar hočem k počitku. Spominjam se ie, ko sem bil mal deček, ksko so nas učili: * Delaj kakor bi večno živel in moli kakor bi jutri imel umreti!" To pa je itar pregovor, ki nikakor ne drži več. Moj pregovor jé, da je človeku treba delati, kolikor uvidi, da mu je treba, pa ne toliko, da bi Ikodoval sdravju. Molitev pa prepustimo drugim ljudem, ki od tega živijo, ne od dela. Kdor si S'delom služi kruh, gotovo ne bo veliko mislil na molitev, - aH nasprotno pa je, kdftr si samo s molitvijo služi kruh, bo prav gotovo nosil prašen trebuh. Res Jih je preoejšnje število, ki govore ta* mo o molitvi in varajo nezavedj* ljudi, da spravijo težko prislužil denar od njih, ki pa akoraj vsi po mojih mislih spadajo k oni peklenski armadi. črtam več slovenskih Časopisov in dopise, med katerimi pa jih, žal, najdem veliko, ki so bres vsakega pravega pomena. Ljudje napadajo drug drugega po časopisih, kar nikakor ni častno. Bodimo složni in delajmo sa napredek, pa bo nal narod Čislan in spoštovan. Potem bo sloga in prijateljstvo med nami. Leto dni sem Čital tudi "Edinost", katero sem dobival kot dar, kajti naroČil je itak nisem nikoli. Ali me jo mislil pripraviti na to, tla bi jas iel h kutarjem za kozla, da bi nosil kož od hiže do hiše ln prosil krompirja, repe in korenja, pa tudi sprejel, če bi da! kdo k*-ko pleče f Tsko so delali ljubljanski jnenihi reda svetega Fran-čiika. Spominjam se dobro, ko sem psscl krave v atsrera kraju, so oni možje hodili okoli hii in delali msle podobice sa lepo darove. N^e-koč pa sem imel smolo s njimi. Trinsjst let sem bil star. Ko so priftli tisti možje okoli hiie, sem poklical enega kotlov po imenu. Ubral jo je sa mano hitrih nog, da •em se moral v resniei dobro polu-riti, da sem odnesel sdravo kožo. Oiksškc menihe pro»im, ako jim pride ta dopis po naključju v rb-ke, da mi ne samerijo ssto, saj to ni nikako napadanje. Zahvalim se jim ta list "Edinost", kl so mi ga pošiljali. Zabredel pa aem ie m slo predsleč ter vem, da bo kateri rekel: "Lej da stsroa, kako je prišel ob vero!" To ni resniea, kajti jas še vedno ver jem v boga, kakor so nss učili, d* je en sam l»g, ki je sgolj duh. Za vaeio jim dam prav. Denar nam je bof, ki je tudi kakor duh, .kajti delava ffa prav malokrat vidi In izgine teku hitro kakor duh. I>r* gsèe je seveds s kapitaliatom. Kamer ae obrne, povsod vidi svojega boga — denar, ki je vsemogočen, «Is je še zadnjo vojno končaL Ako bi toliko denarja ne bilo na tsj strani, bi vojna drugače končala, kar bi pa tudi ne povsročllo slabših rartner sa delavee v starem kraju kskor so aedaj. PS saj se vse Izboljša, Uko se bo tudi to. Posebno ss delavca, « SOBOTA, S. MAJA, 1924 vsaka stvar trpi le nekaj čaaa. Tu di delavske suinosti bo enkrat konec. . Ljudje se vedno bolj zavedejo, tudi ne boje se več pekla, ki je bU včasih največji strah. Zdaj se boji verskih strsiil samo ie kaka stara ienica. Zakaj bi se tudi bali pekla, saj ga ni več. Voda ga je zalila že pred štiridesetimi leti, takrat ko se je vulkan Krakatau v Sudskem zalivu rasklal in se je voda vlila v njega, katera je gotovo pogasila vea ogenj v pe klu, da se nam sedaj ni treba nič več bati. Peklenska eksplozija je bila takrat tako močna, da jo vse vladarje pekla in njih armado vrgla na našo zemljo ter jih razkro pila na vse štiri vetrove, da jih imsmo povsod dovolj pod imenom kapitalisti. Naj pišem še malo o Plum Ru nu. • To je prijazen kraj pri trdni cesti, oddaljen od železnice miljo in pol, od bližnjega industrijskega mesta pa deset milj. V tem mestu so Carnegijeve livarne železa, v katerih je ssposlenih tudi nekaj naših rojakov. Obratujejo v njih s polno paro, kako imajo plačo, mi pa ni snano, Gotovo so raslične plače. Ako bi pričel premogorov tukaj obratovati, bi želel, da bi ae naselilo aem več naših rojakov, da bi mogli kaj bolje napredovati na društvenem polju. Rojaki, pristopajte k Slovenski narodni podporni jednoti, ker le ta nam je najboljša pomočnica v slučaju nezgode ali bolezni. Kako nam je potrebna podporna organizacija imamo lahko za vsgled mnogo rojakov, ki so nesmošni sa delo zaradi nezgode ali bolezni, pa niao pri nobeni podporni organizaeiji in je raditega življenje odviano le od milosrčnih ljudi. Zanimajmo se sa društva S. N. P. J., ker v njim nam je sasigurana pomoč v slučaju bolesni. Posdrsv rojakom Širom Amerike t — Valentin Verhovc. Barberton, Ohio. — Prijatelj mi je prinesel Kasimirjevo spako it. 66 s pripombo: "Martin, ti si dober zdravnik za osebe, ksteri zaidejo v "ferštant" muhe, bodi to-rej toliko uzmiljen in napiši re-oept za bolnika v Girardu, O., kajti fant ali mož je resno bolan ter javno prosi zdravniške pomoči. Ker sličnim prošnjam kot radodaren človek iz srca rsd ugodim, sem brez ugovora vzel v roke ku-tarski dnevnik. Prijatelj pa mi pokaže s prstom: "Tuksj čita J, da ne boš tratil časa, ker vidim, da «i zaposlen." • , t "AharGirArd, O., spodaj pa Dolinar!" Pričnem s pregledovanjem zašpinjene klobsse in čim sem bil gotov, sem takoj uvidel, da je avtor klobase res hudo bolan ter potrebuje hitre pomoči. Javno zdravljenje je pa vendar kolikortoliko otežkočeno, ker sdravnik ne pozna bolnika osebno ter mu je nemožno na prvi mah ugotoviti pričetek in razvoj bolezni, jeli bolnik v prvem itadiju ali pa je bolezen že zastsrela. Vsekakor pa sem dognal, da ima bolnik že sila zaatarelo bolezen, ki je docela neozdravljiva in je vsak poizkus sdrsvljenja brezuspešen. Odločil sem se vendar za poskui-njo, kajti tako je mogoče, di se sgodi čudež ter se moj pscijent v Girardu ozdravi in otrese nevarne bolezni "verske kolere". Gospod Dolinar se jo obregnil ob moj dopis v it. 86 Prosvete. Ako bi v rranici odgovarjal na moj dopis, ne bi imel povoda mu odgovarjati, ampak masač je takoj v prvem stavku pokszal, da je lažnjivec prav kakor so vsi do-pisuni njegove baže. Iz mojegs dopiss skuša pisati laži, kar mu pa naprej povem, da ne bo šlo, kajti dopisnik Prosvete ne bo ni-kdsr dopustil zavajati resnice. Tinček, potivljam te, da dokažeš, kje v mojem dopisu stoji ss-pissno, ds no bom pisal boga drugače nego k malo začetno črko. Kje si nsšel osnsčeni odstavek v mojem dopisu t Zskaj zavijaš res-nieo in lažešf Prepričan sem bil,, da je girardska neselbins bres fanatičnih lažnjiveev, pa kakor je razvidno, tudi niso bres njih. Vsaj upam, da jih ni mnogo. Na vse Tinčkove bedsrije vseeno ne bom odgovarjal, je presmeinu. Kar ae moje osebe tiče, nsj ga nrav nič ne briga, kdaj bo umrl Železni Msrtinček ter ksko bo po-kopan, ker fo so zasebne sadeve poaamesnikov. Da ps ne bo siro-msk v dvomih, mu Že naprej sago-tovim, da kadar bo umrl Mar-tin. ne bo imel s njim opravka noben verski derviš, kar prav gotovo bo Msrtin pokopan eivilna. Dolinar naj kar hres skrbi spi radi tega. — Omenil »em to radi te. Nevednež iz Girarda naj ve, da pisec teh vrstie ie ni nikdar nikomur diktiral, da ne sme verovati v lipove svetce in bogove. Naj veruje, kdor hoče, prosto mu. Martin že davno ne veruje v nobenega boga ter, ttvU JUjlPU P« >o več, pa je kljub tefctPSe čvrst In zdrav, smelo trdim, da bolj sdrav kakor katerikoli verski msmeluk, ki se kleče plazi okoli lipovih svet cev, ter jih proai za ljubo zdravje. Jaz verujem, da ako si človek sam ne zna ali noče čuvati zdtavja, ga ne bo imel, pa naj še tako moli in hodi v cerkev. Zakaj pa potem verski ljudje kličejo zdravnika, kadar obolijof Zakaj ne prosijo boga za zdravje, ker verujejo, da bog da zdravje in bolezen! Zakaj upoštevajo zdravniiko vedo, ako ima bog večjo močf Raditega je vaaka vera v kako nadnaravno moč bedarija, ker ^a moč ne ekaistira. Prava vera jc vera v naravno stvarstvo in vedo; kar je vidno in dokazano, v to lahko verujemo, da je in obstoja. Bedasto jo verovati v nekaj, kar Človek ne vidi ter še nikdo ni videl in nikdo ne more dokszati. Ker tako verujejo, se pa dajo ljudje ie varati z verskimi dogmsmi, ki nimajo dostopa do isobrasbe, os. nočejo priti do ista, daai se jim nudi po naprednem čaaopisjn in podučnih knjigah. Rajši tavajo v temi verskega humbuga ter podpirajo in verujejo v dogme, ki jih jim na-tvezajo blagoslovljeni derviii, da lahko na njih račun vživajo brezskrbno življenje. v . . H koncu še oposarjam Tineta, da kadar se bo zopet obregnil ob moj dopis, naj odgovarja na moje odstavke, ne pa potvarjati in si izmišljati, kar v mojem dopisu ni zapiaano. Potvarjati dopise je zlobno in grdo delo, katerega znajo le verski fanatiki. Napredni ljudje, ki korakajo z duhom časa, ne potvarjajo dopisov, ker se iim studi alična obrt. — Martin Železnikar. Rudnik Milford-put miti. pajmo. da se bo počasi izboljšala, ga. da gs ne bo mučila skrb mu je ksjti sa vse velja pregovor, dal ga pogreba. Orosbj, Minn. — Po mali med-ni ploičici s itevilko 30 so sposna-11 raspadajoče truplo Valentina Cola, ki so ga izkopali iz mrtvai-ke pasti Milford rudnika, kjer se jo v februarju pripetila strašna nesreča. Edeninštlrideset rudarjev Whitmarah Mining družbe, podružnice jeklarskega trusta, je utonilo t blatni vodi, ko se je u-drlo jezersko dno, pod katerim ao kopali v rudniku. Družba ni hotela paziti na svarila, ki so prihajala, da se lahko udrs jezersko dno, kjer je bogata žila železne rude, nikakih varnostnih odredb ni določila, samo naročila je, da so rili naprej v gotovo smrt.'Nič se ni prizadevala, da za napravami omogoči rudarjem pobeg, ko pride katastrofa in tako so bili revni rudsrji sajeti v pasti, kjer sta jih zalila voda in blato iz jezera. Colovo truplo so nsšli pod zrušenim stebrovjem blizu ustja rudnika kakih 135 čevljev notri. Kmalu nato je bilo najdeno truplo drugega rudarja Graveia, katerega je spoznal njegov sin. Drugih trupel še niso nsšli» 39 vdov in okoli 100 osirotel 6trok je torej končni rezultat stisksnja in hrsnjenja pri varnostnih napravah jeklarskega trusta. Mrliški ogleda je odlpčil, da ni potrebno nikako izpraševanje. Rudnik straži kompanija in nobenemu obiskovalcu ni dovoljeno prestopiti vbods. Tudi fotografom ni dovoljeno jemati slik. Pričakujejo sleer, da bo prišla preiskovalna komisija, ampak vse skupaj je nekam tajno zavito. nihfje ne ve za trdno, če bo sploh kdo preiskoval, kski in Čigsvi so bili vzroki katastrofe. Od vhodnih vrat v rudnik pa notri do najgloblje krtine rudnika, vse skupaj ni bilo drugega kot velika mrtvaška past. Samo en šaft je bil in še ta skrajno nevaren. kajti vsepovsod se je ka-salo, da se lomijo lfte pod silnim pritiskom mokregs peska, kar je osnanjevalo neposredno blišino jezerskega dns. Late, katerih debelost je bila dva palca so bile ns-bite pokončno med 12x12 debelimi tramovi, ki so stali po tri čevlje narazen. DvopalČne late, plan-ke is slabejšegs lesa so bile po tr! čevlje dolge, ds so segale od opore do opore in bile v«led pritiska vzboknjene. da ao ponekod štrle le za tri pale« v rov. LcstviČaa pot k glavnemu šsftu je bila ohla pna in se je gugsla. ko je človek ¡«tal na nji, da je drugi «podaj ni mogel dobiti v roke. , Stopnje vi lestvi so bile po 11 čevljev nara Uen in nekatere so sploh ispadle It najnižje globine rudlilkt •Ploh ai bito nikakepa i*h«d, estvi, prehod je bil , šaft ta izseaavanj« vode. kar mem, da so voaači bili odvisn preskakovanja in dvigatm . močjo kletke. Kletka, . ¿ter je moštvo vozilo v najnižje lu Pa je tudi imela prostor« UB osem ljudi. Za vsako vožnjo v vselo tri minute časa. Kletki kateri so prevešali ljudi v no luknjo tudi ni bila tavarov da so ljudje trgali svoje ob ob šaftu, ko so jih vozili ven notri. J Pri 135 čevljih globine rui ka so bili prod rti prostori rudi proti aeveru kakih 200 čev. d od glavnega šafts, kjer je zi padel sa 30 čevljev do nižine čevljev. Na tisti točki je bil« botna leitva in opolzelo tr«jna Rov tu je bil blaten in moker, kateri proetori so bili zariti ic vzgor, tako, da so bili ljudje liko večji nevarnosti. V pilt bil prostor tako zasekso, da p goma razjedajoča vod« in r< mokra peščena plut nist« po bovala prebitja nobene kam plaati, temveč se polsgoma i dala skoti še ne rstjedene pU dokler nista nenadoma shrua v rudnik. Nek rudar je pustil delo v vaški pasti malo dni predno « udrlo jezersko dno. Zspazil pojave, da je jetersk* dno ; blizu, kar je poznal po potka zgoraj. Samo tri čevlje trše pl je še bilo med peskom in pn panim prostorom, ko se je pr< ■lil, da bo pustil ts nekaj 5«sa služek po 4.40 ns dsn, dokler bodo rszmere kaj vsrnejše. Vodstvo rudnika je bilo šano par dni pred kaUstrofo] je gotovo, da ne bo popui plast, ki se kaže od dne do i nevarnejša. Toda kljub viem kasom, da je nesreča neposre blisu, je bilo naročeno rudarj naj rijejo dalje. Katastrofa pa je prišla, kei morala priti, mlakužno jezerc« je prelilo Iz površinske kotlin krtine in zadušilo notri del«, rudarje kakor podgsne. Neprimerna pošreinoat jek skega trusta po dobičku je vsročila, da ie po teh delih Miz sote hitro krepi farmsrsko de ska stranka. Izvor anglešksgs jezika. Angleški jezik spsds k veji tonov indoevropskega plenu To je odeepek germanskega mena ali tevtonska skupina, vadno delijo angleški jezik v razvojne dobe, in sicer angl« ško ali ataroangleško (449-100 srednjo angleščino (1066-1500 modernejšo angleščino od 1500 dalje. Leta 449, so invadi Anglijo tevtoni, nižjegermam pleme, ki so posedli celi otok kom petega in šestega stole Prišleci so nsšli ns otoku pU ljudi, ki so govorili keltsko nar je in katere so po 150 letih b< vanja porinili z otoka v pokraj Wale«a in Cornwalls. Govor zmsgovalcev, po ksterih se it nuje snglosaška je prevladsl» vsem otoku in ns podlsgi nje zgrsjena moderna angleščini. Tekom stoletij pred letom V •o prišleci vzeli mnogo bosed keltikih plemen. V šestem st< tju so sprejeli rimsko krtfsnit katero je prinetlo mnogo lil skih izrekov in ilovničnih obl Ko ao Danci premagali otočene prebivalci zopet tprejeli mn« danskih ter Škandinsvskih h" in izrssov. Srednja doba zgodovine sa| škega jezika pričenjs i *«>" vojvode Viljems iz Norrosiid ki je premsgsl Auglosskfe v bi pri Hsstingsu leta 1066. To j« vsročilo, da so višji sn«!«»* sloji skosi naslednji dve st«K govorili frsneosko. Ns soditf.b lolsh je veljsl fmncoski yt Vendsr je premsgino Ijud»! obdršslo angleški jezik, ksten končno tudi prevlsdsl. Okolij 1250 se je pričel izgubljsti W coski jezik, ljudstvo j' mnogo francoskih besed dn pa pozabilo. V šestnsjstem stoletju P čela moderna angleščine. na smešana narečjs ns kem so se od tedsj itgubljsls. tskrst so Angleži tudi Pr ^ ssti in kupčevsti s di%f>»« n" di v ivojem Ustnem jfiiku. znanja anj OŠ niksmof. M prideš znanje, ako g* še *»rsšl katoro js (FciUnted aeviee. Pre«*.) se vihar poleže, bodo nominirali1 Iivrševalni odbor rudoroko or-t:stega k. ga ima La Follette za ganizaeije je bil zmetan tu podpi-najboljaega. \ se pa kaie. da »o »si je pogodbo la podaljšanj d«. & ^morti v Ohicaf«. ^^ _ Približno dvatisoč i. udeležilo javnega maj-ki »c jc vrlil pod £ .ocialiKtičnc stranke v s Park «uditoriumu v četr 4*50 »c je vr*il dobro obi* iod, ki »o ga priredili ko-Turner dvorani na *e-itrtni mesta. ■ 10.000 oseb se je zbralo w,aniun« »hodu krojaške "Jlivai govornik je bil pred-unije Sidney Hillman. Na ddivctv si je vzelo dopust ^dtn in delodajalci so morali '^ nehote priznati mednarod-vski praznik. gUvbinikih delavcev v New Yorku. York. - Več ko 3000 de--r ¿i delijo na železnih otav-je xastavkalo 1. maja za pri-su¡je in $lli za oaemurno Zdij imajo $10.50. Stavbno Mttnluttinu, BrooMynu in em J.'ew Jerseyu je prene- razmere v prilog demokratu, ki je znan eeletnu narodu. I Osemdeset bilijosev. fillihe i« Huddle-,ilion in Wheeler? Vuhi&fton, D. 0. (Federated l) _ Waihiugtonaki progre i poizkušajo vsak po avojem ¿¡ti, kdo izmed znamenitih ekratov bi naj bil najboljši ■didatni tovariš za Wisconsin' senatorja La Folletta, če bo lok kak demokrat kandidiral na kitni volilni listi sa podpred laika. Baddlestona iz Alabame ome v vsakem razgovoru o tej tri, ker je vodil v zadnjih le boj la delavsko legislacijo i ki zbornici. On je še ved alad, in njegov najsadnji go ki se je pečal z Barkleyjevo carsko predlogo, je bil eden ¡leiakovitejiih, kar jih je sli to leto zvezni kongres. Whee ii Montane je na drugem me. , In ljudje, ki bi se radi otre ■ÄS» jugu, omenjajo na prvem mestu. Tu-Jooephus Daniels iz Severne Ca-»e je večkrat omenjen kot fca oseba za podpredsedniške kandidata. Ls Follette bo potreboval zelo (pkega in Čilega tovariša, ker prav trdnega zdravja. Najbrž to v atanu govoriti dansadnem ■d volilno kampanjo. Kakor v ko jf. namesto Roosevel iniil volilne govore lliram ■¡on, tako se bo moral La *tte zanesti na svojega tova » da ponese njegovo poslanico ■me revolucije dvajsetim mi m volil cev. Sedaj j« najvai vprsianjc to, kje dobiti sil H» pomika, ki jc obenem t» ® "««protnik vladi in pri jucein. Ali je Huddleston m dov°lj krepak za slučaj i* pripravljen zapustiti demo J««j»tranko ne jugu T Ali pa Wheeler prevzeti to na no nalogo ? tibna vprašanja zbujajo do-*®.da bo mož, ki je že znan v liki. izbran za toVarioa aena-J« U Follettu v predsedniški r* domnevi j« tem lažja 1'? J" ""«'»j čisto jasno, da »U Folletta sprejel nominale« fcntpavelaki konvenciji, * »n-de dne 17. ju,,ijat če mu * na podlagi „jegove * Platforme. On in njegovi T h"f*jo povedati tako ■ M «voje «trani, kakor bo to S ^»'«nherg od svoje, da se Piatfonnr no atrinjajata, in p*m«ra Huthcnberg U Kollct-• * u Pa ne Huthenbergove. ik*r \r """-l tsmmanitski gla-"*rphy, »e razpolo-■v?1«-''" k Hslstonu iz India-«■ Jf Mar 66 let in je do. '"""''i malo povedal. Po f r Ml primerjajo s Ilir-^"olidgrm. Ko bo on 1 Jni*1 burbonec nomini " »rud- konferenca za pro-^litlč„o skeijo ns zbo- r 1:Vf,tn'J« d» j vl",,u «» neodvisni volilni , . 4 f-J »kutini bo več ta W bi radi videli, u Ns«rrm Htone ali Ilo ' ''"miniran za podpredaed W& . " nmgl hod' ► f , yrerja. ki je član K , državna delavska I , v' kaierl aa Kodo po • Skupni vojni stroški v*eh narodov znašajo $80.680.000,000, a-ko računamo dolar po vrednosti eta 1813. Tako je ugotovil H. E. ♦"isk v svoji analizi za trui»t ban-kirjev v New Yorku. Tolika vsota Zlata predstavlja stroške, ki so jih imele državo med štirimi in pol leta neprestanih bojev. Ta o-gromua vsota predstavlja toliko denarja, kot so ga na primer ime li vsi ljudje Francije in Italije skupaj v teku par stoletij ali za 50 odstotkov več kakor so znašali vsi stroški, ki jih je imela angleška vlada od leta 1688 do lota 1914. Bankirski statističar je sicer dobro ugotovil, koliko stroškov so imele države, ni pa sestavil Statistike o dolgovih, v katere so zabredli posamezniki med vojno, katerih je ta petkrat toliko. Financiranje vojne je vplivalo na prebivalstvo, da se je zadolžilo do približno 1412,000,000,000. Vsota tega dolga bo še rastla, kajti cene se le počaai bližajo predvojnim in raditega je navadnim ljudem toliko težje plačevati obresti od dol žnih glavnic. V teku generacije bo samo na obrestih plačanega več kot je stala vojna. In vse to bogastvo bo šlo privilegirani gospodi, ki je upnica ljudstva. $80,680,000,000, kolikor bi resnično stala vojna, da so vlade kontrolirala grabežtvo finančnih mogotcev, predstavlja kolosalno potrato, ki po Fiskovi trditvi presega za $10,000,000,000 vrednost vseh železnic, pristanišč, pro metnih sredstev, mornarice, veli kih tovarn, rudnikov in sploh vse industrije, kolikor jo je Anglija z Irsko l«atov«la v letu 1914. V primerjanju stroškov .pravi Fisk, da so Združene država od svoje uatanovitv* leta 1791 do la ta 1918, torej za atolatje in četrt imele vseh atroškov za $24,500,-000,000, torej manj kakor eno tretjino stroškov svetovne vojne In vendar oo Združene država tu di imele atroške v zgodovini vojnami, t Anglijo, leta 1812 Mehiko, Tiničujočo civilno vojno in kampanje proti Indijancem, nc da govorimo o španski vojni leta 1898. K tekočim atroškom vlade, se lahko prišteje ceno obširnega zemlja, Louisiane, cena Alaske kupnina za Viržinske otoke in od škodnina Španiji za Filipine ter zgradbo Panamskega prekopa in celo vsi ti ogromni stroški bi ne pokrili niti ene tretjine vseh stroškov svetovne vojne. Od vseh stroškov 80,680,000,000 dolarjev iz leta 1913 so plačali zavezniki $56,184,000,000 ali 69 odstotkov, centralne štiri sile pa to plačale 30.36%, kar je toliko kot $24,497,000,000. Približno $68,. 890,000,000 je šlo za vojaštvo, $5,-144,000,000 za druge posebne stroške radi vojne in $6,242,000,000 je bilo porabljenih za plačevanje vojnih dolgov. > SuŽMjstvs v Porurju. ■. i « i / ' Kasen, Nemčija. (Poroča Ix>uis Lochner za Fed. Presa.) — Tuga vlada med delavci v dolini Rurt. Po vsem trpljenju, ki ga je doprineslo delavstvo med pasivnim od* porom proti tujcem, ko so Francozi razbijali njih organizacije in so delavci postali Žrtve brutalnega postopanja novih gospodarjev, so delavci sedaj zasužnjeni bolj kot kdaj prej po tvojih lastnih podjetnikih, mogotcih renskih in wcstfalskih industrij. Tu je kratek pregled dogodkov do zadnjega časa: , Meseca septembra 1923 je de-lavstvo prenehslo s pssivno resis- lavnika za eno uro delavcem pod zemljo in za dve uri delavocas o* koli rudišč na površju. Edino, k*r je dajalo upanje delavcem, je bila obljuba, da jim bodo povišane plače, Čim ae poveča produket* j«. Delavci so bili zopet potegnjeni. Januarja so bile znižane plače za devet odstotkov. Marca meaeca so mogotci uvedli druge znižanje od 48 do 97 fenikov (12 do 24 centov) na uro, kar je odvisno od kategorije dela. To dvojno znižanje sc je izvršilo brez privoljenja delavcev in vzlic temu, da j* kapitalistično časopisje poročalo, da je produkcija zopet enaka oni pred vojuo. Medtem ko je pred vojno šlo 55 odstotkov za prodani premog delavstvu, sedaj gre aamo 40 odstotkov. Poleg rudarjev so kovinarski delavci najmočnejša akupina med delavstvom Porenja in West falske. Dclodajalei se sami hva lijo po časopisju, da zopet priha jajo redna naroČila, vendar dela v ci prejemajo beraške mezde, t katerimi ne morejo živeti ne umreti. Povprečna plača je 90 mark na mesec ($21.50). Največja mezda jc 120 mark ($28.05). Višek vse nesramnoati od strani: podjetnikov pa je izjava, da od zdaj naprej ne bodo več sklepal pogodb a celimi organiaaoijami temveč samo z malimi skupinami Povsod hočejo imeti podjetniki nove pogodbe, iu sicer so v glav nem njih zahteve po splošni od pravi osemurnega delavnika, zni žanih mezdah in pa delu od nede ljah. Vse te okrutnosti so privedle delavstvo do obupa. Med masa mi vre in vpije po maščevanju Mase te zbirajo zopet, pripravlja jo se na novo ofenzivo proti zati ralcem. V dolini Rure so razne organi zacije rudarjev in kovinarski delavcev, aindikalistov, komun stov, socialistov, katolikov in čla nov 'rumenih' unij. Toda nova nasilja in tiranija zove delavstvo skupaj v samo eno organizacijo Njih vseh zahteve so enake, zato se združujejo, kar se tudi zaveda jo, da le na ta način lahko doaeže jo zmago. V bližnji bodočnost bomo morda videli velikauski na stop mezdnih delavcev v doliu Rure. pr^v uioko pločf.. UtùjpU tU M* vtno'în sekala meto* tako lepo, dk bi ne mogel boljše narediti noben itvežbani mesar, ftivino sta liobi* vala ob petkih, po nekaterih farmah zgodaj zjutraj, pred no se tbudijo nadležne muhe. Pri nekaterih klubih pa je vsak člar\ ubil svojo živino in razčetrtjeno od premil na določeno mesto od članov kluba, kjer je stehtal meso In ga razsekal. To je prav lahko is-esti. I.astnik potem dobi vrhu svojega dela ie srce, pljuča, jetra, droboviuo in glavino. Najpripravnejši čas za priče- Slovenki Narodni U.IUWIH« ». *»riU T Podporni JedatU tek lumarjenja je v zadnjem kon- Mi TwrMj, I S*rL,fU»4. lit. I.ter». I?. Nalja ItOt • IIIIMU. glavni »tan» satr-ta sa lawnoale ave^ cnicaco. Illinois. Isvriavalm odbor: UPPRAVNt ODSEK i ffà-émik Vi.e-t Amàfw VOM. It t. ». T. Brnu SI, MiMiawa, P», .1 t.j.tk ftUtalww T.rk, Ujalfc WHUUraqa m BU. vi Ut.«J.& -Ui V.a,.,k. mfàmVk gW^U Jakbw •*r*Hi«jj JU4I. rat» c*4u*. POROTNI OOS a* Ukm U»4ww»A pwà—émhk, 40? W. H«y st., Sprta«fUU, III.. Mwtls t«U«aUhM. ■•» ITI, B«rUrt»«. Okt«, TtU a. VlAr, 1mm Â^ït eu maja. Z a osem članov je tedaj treba pobijati vsakih 14 dni euo govedo, dokler niso štiri pobita. Tedaj je doba žetve, košnje in dru gega nujnega dela. Radi preobi-lega dela je tedaj najboljše prenehati za kake tri tedne, potem pa zopet vsakih 14 dni ubiti drugo govedo, dokler ni vseh osem članov prispevalo svoje. Vsekakor pa je pri tem treba meti hladilnico ali ledenico, ali pa obesiti meso v vodnjak v bližino vode, v prsteni ali leseni posodi. Pokriti je treba tedaj meso s pokrovom, na katerem je kos ledu. Tako se meso zdrži aelo dolgo. Ponekod narežejo beefsteak na izreke kakor so potrebni za cvrtje in jih spravijo v steklene ali ¡>rstene lonce in zakopljejo v led. Ko pobijate govedo tudi upoštevajte starost živine. Meso stare ali raršaste živine vas no bo zadovoljilo. Kolikor mogoče si preskrbujte vsi enake vrste meso. Kadar nimate lastne ledenice je tudi dobro, da se farmarji združite v klubu in si nabavite skupno ledenico. •S. HmUUriMrtlU. Pi, JU. G*rtok 41« BOLNIŠKI OOSKKi OSREDNJE OKRO&JEi Blat N.vmk, araMalk, «SIT-tt Sa. UvaJala Ar„ CUaaaaTllk VZHOONO OKROŽJE • Jaaafc AakWaMA Bas Sat. Maaa. Raa. Pa. _______Jaka Graiali. 14SSI r«M«v Aaa^ CW« ZAPADNO OKROUEi Aalaa Salar, Bam 104, Cra*«, Kaaa« «a Mas Mara. ÍMs lit, BaM, Mtaa^ aa m Mik« ta«al, S4S3 S. Wia«k*t«ar Si., Marvay, ÜSak Nadsomi odbori Praah Zali*. prU^dmik. SIN W. Stik Si., Ckiaaaa, IE, Praak Saairak. SSI7 Practar A»»., ClavaUa4« O., WtUU» Sillar. NM Si. Ciato Bt, cuv«Ua4, Okla. Zdruiitvani odbori Pradsadalki Praak Ala!. SIS« Sa. Crawfará Aaa^ Cl»toa«a, IB. Jolka Ovaa, Sat» W. Stik Si.. CUaa«* ÜL Jas. Skuk. «404 Ovlaa Cl , CUvalaa«. OLla. VRHOVNI ZDRAVNIKi Dr. P. J. Kara. «SS1 Si. Ciato Av« CUvalaad, O* POZOR I—KaraiM»4«a«a a «I. adkarmlkl. ki dalaja m |Wn«a m vrli lakalai VSA PISMA, ki sa aaaalaia aa pasla «1. »»láiABa aa m PradUataMlaa S. N. P. J^ Mt7-tt Sa. U»a4al. Ava., Cktoaoa. IM. VSK ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE« Balaltta la|* aUtva S. N. P. J.. l«S7 5t Sa. Lawadala Ara.. CktM«a, lit DENARNE POSIUATVE IN STVARI. M »a lllaja «I. tovr4avalaa«a adkara la JaJaal« vaUa ta uilmi Tajaiélva S. N. P. J., S&T-SS Sa. Lw» «ala A»., CkU.go, lil. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POtU sa paMljaJa aa aatlavi Blagajalllva S. N. P. J., ISST ta Sa. Uwadala Ara., Cktoaga, IR. Vsa avllaška imi aatlavaaja a gl. InWmlatM adkam «a aaj palUlsia Praak Zalla«, prajUaialka aa««araa(a aikars, šlfsr >nlw >a faraj. v »i prtoivi aa gl- l»ralal »elgijska vlmln pooblastila svojega poslanika v ljondonu, naj odpre pogajauja / rusko sovjetsko delegacijo rndi vspostavit-ve trgovskih stikov med Belgijo' iu Rusijo. Anglija uniéila miljon ton streliva, London, 2. maja. Angleška laboritska vlada je dula vreči v morjo miljon ton inuuieij« in se-2gatil70,0(N) ton atnipenib plinov na temelju sklep», du se uniči ju vse zaloge streliva, ki so nsUln od zadnje vojne. lUroftit« "Prosvato" vašemu lorotoilro ali prijaUljti v etari domovini. PISMA NA POlTI v i'liiesgu imajo rojaki t Franol Boškovič, št, 514, DemidoviA J., Št. 625, Ana llukuiun, št. 554, Mary Kormsn, št, 5tl7 Olga Mala, Št, 5H5, Frank Moravee, št. 5ÍK) in Htefsn l'en i e št. 5t>H. BUma dobit« na glavni pošti v veli x Adutn* eoste. l*«»leg tekoč« Številke povejte kraj, odkoder pismo pričakujete. ' KJI 81 NAHAJA Anton Bošnjak, doma is Hala Hte-paniči, BoMitaitagoskvija. Ce kdo i/, med rojakov ve sa njegov nu slov, se prosi, da ga takoj javi. Omenjeni ima dobiti |>osmrtnino y.a svojim bratom Marko Bošnjakom, ako bode pn ssm to čital, ac usljudno prosi, dn «e prijavi meni na naslovi Turi I)erna«h, V. O. bux 2«, Neffs, Ohio, (Adv.), SMRDLJIV DIH. lUslifn* iclodlns n«r*4no«t naj' lo 41 «adruino mesnico". Dogovo riti ae morate tudi, kje boste po | tr» m IJudJ# uki bivali livino, ali naj to stori vsak ¡¿^ ¡¡¡¡¡% farmar zase na svoji farmi in čla 1 ni kluba pridejo k njemu po meso. Ko boste povšili mes<> soelana. nsj ubije drugi, tako da boste spu teñen. Delavci so računali na to, raxumno ]«hko pobili vsak fto eno da bo zopet pričel obrat v indu ¿¡vjno jn bo vsak dobil svoj iJel atriji. Meato tega pa ao delods- flMM< i>t imate dobro govedino, jalei zdaj neizprosno neatopili pitajte živino, ki jo nameravate proti delavcem, dočim oo prej po- abiti, z litom. C'ímdalj jo krmite . .f -jf --i t—i- ——I _ ubojttn, toliko l»olj še bo nffo, Tajnik naj vodi iapUuik o teši šivinčeta, gi ka je zalotil vsak živali ljudi, naj bodo stoproeentn» t ¿jtom pred ul»ojem, .a »Am i rifosi I i f rñ nro-11* \.r> ,„..,.„ patri jot je, so zdaj prosili franco ske oblasti, naj odrečejo olemumi delavnik.! ter! povzroi» prsr*l nssadovoljnoHt • uklh ljudi nsvsdno ©gl-1 j« i I »to nmU stvsr in povirols »•» t« •tino.tl, se ps tudi •lulsjl kjer oevsro. U to trskaljs, k» u*ra po^ssf rasjeda iiv|j«nis «lovska. VtItko mol, len in oirok trpi In os »drsvljo m rMM (»/»!•»nt me« tem ke ie rt JIH prsva ImU> i*n tr»kulj» Prava » n s n» • n i« »o drobci traJralle v >dp*dkih. fodoko» snamonja mi omo-tlra, »lak Uk. sgu-dljfv i.U KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je Izdala in ima v zalogi aledeče knjige: Patar MaUventura. Spiaal Zvonko A. Novak. Izvirna poveat iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi ilikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena i poštnino vred $1.50. Slovan«k»-ancUftlsa alovnlca. Dodatek raznih koriatnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 i poštnino vred. Jptor «t iz življenja aU za ¿aaa velike vojne. 1.00 s poštnino vred. Zajadalci. Spiaal Ivan Molek. Povegt iz (Joelej «kritega koea življenja »lovenakih delavcev v Ameriki. Trda vezba. ('ena $1.75 i poštnino vred. Zakon bioganaxiia. Spiaal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podu^na knjiga oka Jimmi« Higgins. Spiaal Upton Sinclair, " Molek. " ...... poslovenil Ivan nmrriškega [ trda vezba. Cena u i»U, M» rd . . ... PU dis. rumens ko Is, koUHM V Ko se je fran.-'oaki poveljnik »o-élan in koliko je vsak nas«kal hrbtu tn nogsk, pUionJs perstavil, da no#e zahtevati od de- 0t. tako da je na koneu (»oletm trebuhu te uiodrw y m vC*«lk vsat» lav at va pr,kinjeaja oi^murnega (|0l>e prejel j« dašejib od o^oje*. | j;/; v »šolnik vol)« do nenŠki mofotri se ¡n svojih sosedov goved po| delavnika,. I nu nastopili proti delavatvu in .¡«lo govedo. Dobro je, ée j« v taj zahtevali pod«ljš«nje delavnika nikovih knjigâh tudi zapnano in n« Mtlvljonje, nolMO« am-! ""'¡HrtJ* I" i« malsnkeltdon «sladat pooton« vo/rtst kiaol In kron« doli po grla. Om»dU%/mi »spod se ________ ____„„■_ tU ls um pojavi v»lod trokulie, Frl- DeUvstvo se je «operatavilo, o- koliko > kateri dobil prvega ali se io eolo, da i« trakaljs stes 1 ________j j. ..i.a* u iiw i a. U v Mpnik In sodsvila kolnlko gromnr mase *o bile itprte od de- zadnjef« dela. Cimvešja ) loé- nosi, boljša je apo razumi jen je. ženaka, ki ptše o takih farmar Am aag la. latoéasno se induatrijski bn _ rani a«klju«'ili svoje irste pogod Pine h ota* k^r ho, po kairri ima nemška mdu. sk.h m^rsk.h k uloh, prs^. o inenota, «er, F" ... __ dv#>|| f|anih kJui,t kl lt| vor kd ¿ »ho M toga psrssH« pr*dno vas m> mori. Nsralfee té dovolj LasUn »o • lo sa vsema za javno i tri ja zalagati materi jal m repa »™»TiškUi šeleada. Kalraeije. i térmriU so «I«.d« pri UmI Co . S»t UsaI Bld« , Hos t«S, FKU. i Ps., «tono. k#r Jutri jo Uh j pr*>»osno. Za sovarovanjo u»o-i poletja sama ubijala šiviao ta I veja pošijiu tN vod. (Adv.) i j ki tolmači mnoge naturne zakone in poka-zuje, kako «e aoTošni razvoj ponavlla pri po-aamezniku fizično in duševno. S «likami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni akupai, do« bite za tri dolarie. Vae zadnje štiri knjige za Aeat dolarjev. Vredne »ot Naročbr, a katerimi je poalati denar, «prejema Književna Matica 2667-M S«. Lawndala A?a., Chicago, IN, PROSVETA SOBOTA, 8. MAJA (1* j« priporočil učen Anglež njo-no vodo kot najboljše zdravilo za bolne oti. Obžaloval je, da doslej slovenska mati ie ni rodila sina, ki bi rradno opeval lepoto te tajno polne hčere podzemelje-kih jam in skrivnostnega barja, kakor so ie opevali pesnild na primer Savo in Sočo, bistri hčeri planin. Pogledal je po bregovflr kjer je lazil svoje dni za hrošči n metulji in martinčki, in zdelo se mu je, da ao bili oni časi neizmerno lepi. Vsdihnil je nefaota in si v tolažbo zapalil pipo. - 1 Tedaj je potegni! bosopoti fantiček srebrnosvetlo ribieo na sabo in njegov tovariš na mosta je za vriskal od veselja Ribica j« romala v lonček, napolnjen z vodo. Toda ie se je bližala nevarnost v podobi bradatega redarja. Mladi stražnik na mosta je zažvižgal, ribič je vrgel ribnico v koprive fn ubežal s loncem, ie preden ga je nzrlo strogo oko postave. Precej debeli pek se je obrnil in nenadoma zagledal pred sabo svojega okretnega, hudomušnega, prijatelja, branjevca Vinka Savana ; ta mož je bil sicer majhen in grd, toda poln velikih in lepih misli. "Takole se je tudi nama godilo svoje dni/' je ogovoril navihani Savan starega znanca. "Ali še vei, kako sva lovila midva pod mostom t" Olupek je pokimal zamišljeno. "Ej, lepo jo bilo takrat!" jc izpregovoril Savan iznova. "Veš kaj? V Ljubljanici jc še zmeraj dovolj žlahtnih rib! ZlaAti odkar je pobrala kuga rake, po se pomnožile one, ker so imele več ži-veža. Kaj pa, ko bi poiakusil enkrat svojo srečo? Licenca ne velja mnogo. Ali te nič ne skomina po žlahtnih postrveh, tulcih in lipanih?" ' Postrvi menda ne bo preveč v Ljubljanici," je ogovarjal Olupek, toda tako, da je Vinko (Savan takoj spoznal, kako rad bi poickoail prijatelj avojo spretnost." "Jaz pa pravim, da jih je nekaj, in morebiti ujameš celo kakšnega neizkušenega salca. Poizku-ai vendar! Obetam ti brezplačno podporo. Ali pa mar misliš, da si že preneroden-sa ribjo lov?" -ki-^ Tako sramotilnemu snmu se jc ■»oral častihlepni Olupek na vsak način postaviti v bran. Odločil se je torej, da poizkusi. • Zvečer je lokavi Savan razodel vsem prijateljem v gostilnici pri "Brli barki" najnovejšo nakano tvojega podjetnega znanca in vsi so Olupku čestitali le vnaprej na lepem uspehu in ga prosili, naj pošlje prve ujete plemenite pla-vutarje takoj v kr^mo. To je zelo ugajalo Tomažu; le to mu ni bilo povšeči, ko je eden izmed zbranih goatov, mizar Palček, aloves-no obljubil, da poje z luskinami in plavutami vred vse ribe, kolikor tudi jih ujame Olupek. Že drugo jutro < j* jzposlpvsl prijazni Vinko Savan dovolilo za •ribjo lov, Nemudoma sU šla kupovat potrebnega orodja in vade, sirČka in krvi. Z neprekosno nečimurnim dostojanstvom novega albanskega ministra se je postavil gospod 0-lupek popoldne v senco blizu Mesarskega mostu, kjer je dotekala mlaka iz kanala in je bilo pričakovati največ plena. Našgal si je pipo, ker je vedel, da je lov z o-dico dolgotrajna zabava in da tobak močno pospešuje potrpežljivost in vztrajnost. Najprvo je nagnal nekaj drobtin naokoli v vodo, da bi opozoril ribe na izreden užitek in jih privabil bliže; potem pa je odvil nit na dolgi ribnici, lado Murnik: Povodni mož ob Ljubljanici. Tam, kjer strsžijo dandanes Štirje težki zmaji noč in dan novi Jubilejni most, ondi je elonel lepega popoldne ob lesenih rantab kraj starega lesenega Mesarskega mostu životoi p*-k TomaŽ Olupek ves zamišljen in strmel v umaza-norjavc valove. Pod prvo kozo sta se pritihotapila dva gologlava paglavca. Starejši je imel s sabo lonček in dolgo leakovko. Nanjo je privezal konec bele pavolnate nitke, na dolenjem koncu pa lesen klinček, da vada ie bi mogia pregloboko v vodo. Nato je vzel iz telovnika glavičarieo, jo npognil med zobmi tako, da je bila podobna tro-ku, in jo pritrdil na apodnji ko ne« niti; ribniea je bila gotova. Mlajši mu je podal iz škatlice za užigaliee muho, da jo je nataknil ribic ea vado na buciko. Ko je bilo tako vse v najlepšem redu, je začel loviti, dočim je hitel mlajši gori na most pazit, da bi začasa posvaril lovečega tovariša, ako bi se prikazal po Poljanskem ali Sv. Petra nasipu nevaren redar. • (Jospod Toma/. Olupek se je zamislil v minule mladostne dni, ko ni bil za dlako boljši, nego mladi grešnik s primitivno ribnico. Spo-minjsl se je čssov, ko ao šumeli ob Ljubljanici na levem bregu visoki jsgnedi; ko jc lovil z ena-komiselnimi psjdsši na plitvih krajih pod kameni in čepinami rake in menke ali kaj)Ije; ko se je še tako «tralno bal mestnegs moža z bridko sabljo in svetlo luno pod vratom. Takrat se mu jc zdela Ljubljanica nad vse imenitna reks, saj jc bil vendar slišal, fiospodinjald kotiček ŽENITVENA PONUDBA njegov obraz je ^>il še vedno kisel, tudi še, ko mu je lepa kletarioa, ki je niti pogledal ni (kar ga bo gotovo prikup:lo pri sovražnikih žensk), prinesla vina in vode, Pil je on ppžir, se odftokal, potem začel razvijati v papirje zavito stvar. Prišli to na dan rezki salame ali kak finejši sir. S tekom je to zaužil, časih pa čas h si primakal grlo; ali obraz se mu ni zvedril, niti ni govoril z ljudmi, če so sedeli pri isti mizi. :-r. Ko je ura bila aedem, m« je prineala kletarica telečje pečenke 1 Lepa pore'ja, lepo opečena, "ramena {in duh udarja prijetno v nos in golt To» je "stotnika" pogodi! Zdaj se mu razsvoti obvas, oči aadovoljno gledajo na okrožnik, roke polaga-no razvijajo servijajo servijeto, katero zna Bitk; takiato obvezati okoli vratu, da gledata dva uhlja zadaj na straneh kvišku, tako, 4a se baš vidi, kakor bi goapod stotnik imel štiri ušesa, in sicer dve daljši nego dva. Potom kadečo se rumeno pešen-ko, primakne bliše in jo pogumno naaadi na vilice. Na» goipoda stotnika s« približa mizi, od mize pa l# porcija na vilicah približa nosu, obadva prideta v sieer ne posebno estetičen dotik, a samo za hip, zakaj z zadovoljstvom se vrne stotnikov o-brez v prejšnji reviji položaj nazaj. Zdaj poje nož po okrožnUcu. Zanimivo je gledati to lice, na katerem se pozna, da stotnikov! zobje in čeljusti že nimajo več zapriacženih osnovnih ustanov, vendar da a veseljem še opravljajo službo. A liee je vedro, malo oko bistro: zdaj je gospod Ditič videti srečen, kakor je srečen mladenič, č:gar č