VQ6 ::prmUd?006 :: tregdaccJigvrxJ | VOTE FOR YOUR EUROPEAN VALUES AT WWWjCHANGE-EUROPEJQRSi »EUROPE FOR A CHANGE» BASQUE COUNTJW/SMIN CHRISTINA HOMOLKA Ax: jL.dlv.Vi«nn: "ELI «iadiiod is a natum i in^elofimMiir LATVIA M UK cnl- Twra -jiir) 4qa - beta r Ibe E1. uihch cnlonjc I laid [ wcul J ;iki la iludy Ii™ abta J. "iDdJif I jm liHinn iihl sin j,ing (jraphir llcii^n in 1ht yt idmllv ] «n vf i-ji l"n imng m/f ¿vm. JaaniidE: nrpcttn A rLna country Innnq-i'-« lit joined I he EU. ins lire is lak' ~q p!:cc kt llic UK. bill jL Lhij umt time L an UKudoo.ciillmviclf Litfblt Si™ I h«e been Ir- \he UK. 1 Mnrt bcOmt d lind rPlEi:e and Think m;:liinr l-iki^ u|i pupe English runners— And J still fan f understand -nw Unl" ■ fu-cfiL rjn o.nnL u muth »h ■ win vwh" rm|h! W*nl9»bicKlo ■iiirUnihli«linolHef Lrflvir is«[jj-.1'v if iim|iIiciIv- tnunlryjidE and hDFM. 1 am liirirr) n\v dream by icufl^inq (krald ernecker Ape; K. Cily Ai hinq INESE BAUNE Agiiii,: -:v fcklei anf Li."n I we i Hfop« n > ialwl ifl $ couMn« me i* iiijrieitniiiiiihlbidliid Hfetoc AiterM MTDPUi rjninL.:ii|inrjh. tanquiqes I lliinl iyi -jy; bicuk -after Eltdprund Spain, aur rtjLlcn wili pKpIr H.ir. tfh?r :hiti is snrrabmcs uimpi^tcd bcciuu raany cd ihi-.ii 1hlnL ih.n tvarytiariy artiu Witt in lh& Bhqiu Osmwy * ptfltmw Leromhi. "I irt Europe Like n Mind-We h,iyt dlfltfcrl (.rndilion\.(ljLIuhc^. lanpMgc)' CYPRUS W< xi Ciprjii wanlcd " b:(.;in: a me"ibf rf t"-; EU su Imt wc cui hive a big brother v>h: gaJ help ■is ^i|ti -u' pontul prohk-ti wifr TurUVi j^d ^ho's uii-"-H hilp iti gtlamirhumin rifi^ariaui la tjl-.;! whtrrvtriAC w-ini in our counlrv. d^ vff con Irivd in ether Eumfcn [ourvtMS. vwrs ^qo r itfflh'i nice my IsJsml-1 m i^are il- butnwl hnedia«nEir4(Nal iLiia t^ace - - - hisbcrv. cullurt anl ul ocunt Ihc ua! IL is brjulih.L bill i»(sn mil k":v,'". ind h is ttii hiddcr bf July E jdwlEA ytu In tu chi^i yiIij I 'find. Cipiw Is t mIk< eVini¡if i.i-lilt di irtil ^iks tn flUfednc! "l-recdoin Ln iravEt aflywrlicrp I waHL in niyiOiinlrv Tli- CU enldiqcircnl hu bren mailFVE Tur me. Auslria ii Luir^urdcd :y .1 Irt ul new EU msmber^lales. D^Imc :he e- ¿n:nn.-r- .v: :■ j| 1h? naa^rn banter ai Euiupe ■ nnhv ¡L has snrtlLd k 1he llMk of funvd. and I al'i a gaad fccLng. -; □ ■:-1 .i IJI FINLAND Ai llnL F|nlA>4 nil alnnE In lhe ci^er ul Eumpr hfl nin lhrt thi Djlln Slot» hove ¡uined Nie Eumxa~ Union il ThI^ mon- cumcldlE 0 m 4tt Iftfcfrfawif^lht EU h^ I" W "Wirt Id ubalibh z-. kinor ul vialroe and racism I Ihink Ihal rollings vwilh furign ^oung fiupta-■lie fhttirel kp|:i Tiiom iirfliirtliPi. blggtia Inlocal Ii lrdtelllao and Willi 'he EU / hdi ktMIH BdjiErlhanerer. Finia™! u no Lc-nyer nln^E in Lhi qjfiitr trf ELrDpt. "AuUrirf ill if led Hlhi reiitre nl Europe end (haf s a qo^d Je?lr.n." AUSTRIA ] Prirft 1hal t'"': expirsian :t ITk Eump:an Unmn is a ruluraL dcveLipii:rl because if \ laic a uuk .it j rr.ii: H'i ]usl E urape -and I v»jklnH j tint nght nl-.hI In Auslrii hkI ¡uy. Ul, thai 4 It vrt'ia not [|j' 'j lurthtr. On iht liiMt I had tKftOy mfld pirty wtlhSIwhIhgup MdHWKbl^hwn Auabia- - a tped ilDTt lu a- pood lime! KhiaUndl Bodi to, kar si ... ... pravijo. Vse lepo in prav. Pojavi pa se »nekaj« problemov ... Kaj pa, če ti ni všeč to, kar si? Kaj pa, če bi včasih rad izklopil svoj vsakdanji jaz in se vživel v drugačno vlogo? In če sploh še ne veš, kdo si? Veliko mladih se srečuje s problemom identitete in to je čisto normalen proces odraščanja. Je pa več načinov reševanja tega problema. Alkohol (med drugimi vrstami drog) je zelo priljubljeno sredstvo, saj nam lahko daje pogum biti, kar si tisti trenutek zaželimo, ampak to je kvečjemu začasna, umetna identiteta z lažnim pogumom brez strahu pred posledicami. Pa še mačka (tudi moralnega) imaš lahko naslednji dan, da drugih posledic ne omenjamo. In potem je tu še internet, ki omogoča, da se preko anonimnih email naslovov ali na forumih, v klepetalnicah, on-line zmenkarijah in blogih kdorkoli izdaja za kogarkoli. Starejši se lahko izdajajo za mlajše, moški se lahko izdajajo za ženske in obratno ... Ta izmišljena identiteta je tako kot pri alkoholu umetna, obstaja pa samo v virtualnem svetu - tvojih realnih problemov pa to ne rešuje. Nekaj časa je lahko sicer zabavno, dokler se zavedaš, da gre le za »hec«. Lahko pa je tudi nevarno, ko se s tako osebo, ki se izdaja za tvojega sovrstnika in somišljenika, dogovoriš za srečanje v živo, kjer se izkaže, da je vse prej kot to. Če oseba ni tako dolgonoga ali modrooka, kakor se je opisovala, to še ni nič hudega. Lahko pa se izkaže, da je ta oseba drugega spola ali kar precej let starejša ... Veliko o varnosti na spletu je že napisanega, ampak dogaja se, da na to niti nismo pozorni, dokler se nam kaj takega dejansko ne zgodi. V današnjem svetu se torej ni težko skrivati za lažno identiteto - vprašanje pa je, če smo zaradi tega kaj srečnejši. Je mogoče iskati svoj jaz tudi brez pomoči raznih substanc in interaktivnih medijev? Mnogim to uspeva - najdejo se v ustvarjalnosti, v glasbeni (ali drugih vrstah) kreativnosti, v adrenalinskih športih, lahko tudi na partijih salse, swing-a ali podobnih aktivnostih, kjer te alkohol prej ovira kot spodbuja. V zadnjem času se pojavlja vse več organiziranih zabav in partijev brez alkohola, celo nekadilski žuri se počasi uveljavljajo (o tem si lahko preberete na strani 18). Mogoče pa neke daljne prihodnosti človek le ne bo več potreboval raznih substanc, da bi sprostil možgančke, pozabil na vsakodnevne težave, rutine in dolžnosti in se prepustil zgolj glasbi, ritmu, adrenalinu, navdihu kreativnosti ... Kdo ve ... Mojca Opara euro<26 novice euro<26 projekti euro<26 popusti euro<26 natečaji zimski popusti euro<26 planet evropa z vlakom v prago šola malo drugače noč v bruslju 1 u gravitacija eko-armada ostovoljstvo - greš z nami? intervju: franci rogač kolumb, zakaj si zašel? moveit! kajakaštvo za vsakogar kult4 WE NSlk < J A.. - s. f Sr* % ■ " ■ " \ CARDIFF JE MESTO, KI JE RAVNO PRAV MAJHNO, DA NI VELEMESTO IN RAVNO PRAV VELIKO, DA GA NE MORETE NAZVATI Z DOLGOČASNIM. TAMKAJŠNJI PREBIVALCI PRAVIJO, DA SO ŠTUDENTJE LASTNIKI MESTA IN VERJETNO IMAJO KAR PRAV. KO SEM NAMREČ OBISKALA MESTO, DA SI NA UNIVERZI OGLEDAM NJIHOVO FAKULTETO ZA NOVINARSTVO, MEDIJSKE IN KULTURNE ŠTUDIJE (SCHOOL OF JOURNALISM, MEDIA AND CULTURAL STUDIES), SEM NA VSAKEM KORAKU SREČEVALA ŠTUDENTE. JOMEC Jomec je popularna okrajšava za šolo, ki sprejema študente na do- in podiplomske študije, magisterije in doktorate. Šola je del Univerze v Cardiffu in ena izmed največjih angleških oddelkov za medijske študije. DODIPLOMSKI ŠTUDIJ je v glavnem osredotočen na teorijo. Vendar tu teorija ne pomeni isto kot na katerikoli fakulteti v Sloveniji, ki se ukvarja s podobnimi študijami. Predvsem poskrbijo za splošno razgledanost bodočih novinarjev, za njihovo razumevanje zgodovine, geografije, trenutnih dogodkov ipd. Vse to seveda tudi z novinarskega stališča in kot so poudarili nekateri študentje, lahko nekatere informacije naravnost šokirajo. Zato so študentje kot najzanimivejši modul navedli »packaging the past«, kjer se učijo o zgodovini, kakršna je bila in kako drugačno so nam jo predstavili mediji. Študentom nudijo tudi urjenje v razumevanju različnih medijev in razvijanje sposobnosti za branje in analizo. Na spletni strani www.cardifl.ac.uk/jomec lahko najdete vse informacije o modulih, ki vsako leto sestavljajo dva semestra in pri katerih zbirate točke, da uspešno končate letnik. Navada, ki jo poznamo na slovenskih univerzah, da lahko prenesete kakšen neopravljen izpit v višji letnik, tu načeloma ne velja. PODIPLOMSKI ŠTUDIJ in MAGISTERIJ vam seveda nudita specifikacije. V okviru podiplomskega študija lahko izberete študij televizijskega in radijskega novinarstva, revialnega novinarstva, časopisnega novinarstva in študij stikov z javnostjo in mediji; v okviru magisterija pa novinarske študije, mednarodno novinarstvo, mednarodne stike z javnostjo ter politično komunikacijo. PRAKSA Na oddelkih praktičnega pouka sem spoznala študente podiplomskega študija in magisterija vseh smeri, ki so pripravljali in urejali revije, časopise, televizijske oddaje in celo jutranjo radijsko oddajo. Cristian, Norvežan, ki študira časopisno novinarstvo, mi je razložil, da imajo v njihovem razredu dva časopisa, ki si ustvarjata konkurenčno okolje. Vsak študent je enkrat urednik, večkrat reporter, potem tudi tisti, ki lovi novičke na internetu itd., kar zagotovi, da se naučijo čim več o ustvarjanju časopisov ob zdravi konkurenci. Kat in Ellie sta v radijski sobi s slušalkami na ušesih ustvarjali prispevke za skoraj »za-resno« jutranjo oddajo. Skupaj s še nekaj sošolci bodo posneli oddajo v živo, brez možnosti ponavljanja, potem pa se bodo skupaj lahko učili na napakah ali spodrsljajih, da bodo pripravljeni na vse raznolike probleme, ki jih čakajo v resničnem novinarstvu. Televizijski studio je pravi pravcati studio, ki ga je šoli darovala televizijska mreža BBC. V njej študenti, tako kot v radijski sobi, pripravljajo oddaje. Vendar to ni vse. Imajo tudi celo medijsko-opremsko knjižnico, kjer si študentje sposodijo opremo - kamere, mikrofone in podobno in se odpravijo na teren snemat prispevke. Tako sem kar nekajkrat v mestu naletela na kamere in sodelujoči prebivalci Cardiffa so kot kaže že popolnoma vajeni stati pred kamerami in sodelovati pri učenju študentov. ŽIVLJENJE V CAMPUSU Študentski domovi (campus) so precej ogromna zadeva. Območje, imenovano TALYBONT Residences, je polno študentskih domov, v katerih lahko študenti stanujejo tekom prvega letnika svojega študija. Stanovanja so sestavljena iz 4-6ih sob, v kateri ima vsak študent na voljo lastno sobo, večinoma tudi z lastno kopalnico. Skupni prostor je velika kuhinja z jedilnico. Študentsko naselje ima tudi varnostnike, ki »patruljirajo« po naselju in vsak blok ima svojega oskrbnika oziroma čuvaja. Trenutno ima že 75 % sob internetni dostop, s časom pa bodo vse sobe »priklopljene«. Študentsko naselje ima tudi družabni center, trgovino in športno dvorano. V družabnem centru se dogajajo igre, druženja, koncerti in podobno, v športnem centru pa se lahko na zelo različne načine tudi razmigajo. V drugem in tretjem letniku si morajo poiskati lastno prebivališče kot podnajemniki. Vsa stanovanja so navadno na voljo v neposredni bližini univerze in tudi teh je izredno veliko. Ravno zato domačini v smehu pravijo, da so študenti zavzeli mesto. Stanovanja navadno stanejo £60 tedensko. D pomlad 2006 planetevropa ŽURANJE Študentski žuri v Cardiffu potekajo na različnih koncih. Najprej in predvsem je tu Student Union, ki je pravzaprav ogromna stavba in najverjetneje največja Študentska zveza v Evropi. Tu se dogajajo koncerti, zabave pa tudi prireditve. Imajo svoj lasten klub Souls, ki je eden najbolj obiskanih (www.cardiffstudents.com). Gassy Jacks je pub, prijeten za študentsko denarnico, z biljardno mizo in velikim ekranom za spremljanje tekem. The Social se lahko pohvali, da je eden najboljših barov v študentski deželi. Spočijete si lahko na udobnih zofah in uživate v pijači s prijatelji. The End nosi sicer bolj bizarno ime, a je pravzaprav zelo velik pub z biljardno mizo in dobro hrano. Kitty Flynns je tradicionalen irski pub. Ozek in dolg prostor včasih zahteva, da odstranijo velik del pohištva med tekmami! The Woodwille, več kot 120 let star pub, je izredno prijazen tudi za denarnice nepremožnih študentov. DOMAČE VZDUŠJE Šola ima izredno mednarodno zasedbo študentov, ki prihajajo z vseh strani sveta. Veliko je kitajskih in grških študentov, nekaj pa jih je tudi iz Afrike, Kanade, Nemčije, Indije in drugod. Tako profesorji kot študentje so zatrjevali, da je odnos med njimi izredno doma in prijateljski. Najprej sem mislila, da malce pretiravajo. Po nekaj sprehodih skozi šolo, zdaj s tem, zdaj z onim profesorjem pa sem se prepričala na lastne oči. Študentje se s profesorji pogovarjajo na osnovi prvega imena, tu ne bo nobenega »gospa profesor«, niti z gospo ravnateljico. Čeprav je študentov izredno veliko, profesorji vse poznajo po imenu. Na začetku leta namreč popokajo študente, jih strpajo na avtobus in jih skupaj s profesorji pošljejo na dvodnevni izlet. Tam so seveda aktivni, obiščejo morda galerijo, morda muzej, morda kak odročen kraj in ... se spoznavajo. Kot je rekel eden od profesorjev: »Vse, kar je potrebno, je malo sproščenega vzdušja in pivo!« In to je tisto, kar poveže študente s profesorji. Pa to še ni vse. Vsak študent, ki se vpiše na fakulteto, dobi svojega lastnega svetovalca, ki je član osebja šole. Vsak svetovalec ima »na vesti« približno dvajset študentov, s katerimi se sestane VSAJ dvakrat letno. Če ima študent kakršnekoli težave, se lahko obrne na svojega svetovalca. In če to še ni dovolj, so skozi vse leto na voljo delavnice, v katerih vam pomagajo odkrivati vaše cilje. Posebej za to imajo na voljo osebna in karierna svetovanja (obisk sejmov, razgovori, srečanja in delavnice). KAKO SE PRIJAVITI? Vsi so poudarjali, da pri njih diploma pravzaprav nima tako velike veljave kot novinarske izkušnje, vendar to seveda velja za podiplomske študije. Pomembno pa je, da opravite test angleškega jezika IELTS in da je vaš rezultat nad 7.0. Sprejmejo tudi študente z rezultatom 6.5, vendar z zahtevo, da najprej opravite pripravljalni tečaj angleščine, saj je izredno dobro razumevanje tega jezika zelo pomembno. Seveda se naše ocene pretvorijo v njihove in visoko povprečje ocen je - vsaj na dodiplomskem študiju - ena od zahtev. Vsako leto imajo približno 120 prostih mest, prejmejo pa približno 1000 prijav. Magisterij ima malce drugačne zahteve. Tu velja že omenjeno o praksi, sploh če se prijavlja študent nad 25 let z dobro splošno izobrazbo. Vse prijavnice najdete na www. cardiff.ac.uk/jomec. Pomembno je, da v svojem (sicer kratkem) pismu napišete o svojih izkušnjah in o svojih načrtih za prihodnost. Vse prijavnice so namreč obravnavane individualno in navadno tudi opravijo intervjuje z vsemi kandidati, ki ustrezajo pogojem. Za podiplomske programe se morate prijaviti do konca februarja, vendar je bolje, da se prijavite čim prej, lahko tudi že jeseni. ŠOLNINA Šolnina je resda visoka, a brez nje si ne bi mogli privoščiti opreme, ki je na voljo. Za državljane članic EU so lani podiplomske šolnine znašale £5250. Dodiplomski študij plačate prvo leto približno £1200, drugo in tretje pa približno £3000 na leto. Za podrobnosti o možnostih odplačevanja šolnine in za natančnejše podatke si oglejte spletno stran. Približno 90 % vseh študentov, ki so zaključili šolanje na tej fakulteti, je dobilo dobre zaposlitve. Fakulteta ima tudi lastno kafeterijo, izredno dobro založeno knjižnico s tonami časopisja in revij, lastno kinodvorano ter pisarne, ki jim v Sloveniji pravimo referat in so nam študentom groza in muka, na tej fakulteti pa lahko enostavno poklepetate in poveste, kaj vas muči. Vzdušje na šoli je nepopisno bolj osebno, prijetno in sproščeno. -A www.cardiff.ac.uk/jomec A www.itchycardiff.co.uk -* www.cardiffonline.net www.cardiffpubs.co.uk Obisk fakultete v Cardiffu je omogočilo Britansko veleposlaništvo v Ljubljani, ki je v sodelovanju s Katedro za novinarstvo Fakultete za družbene vede lani razpisalo natečaj "Ujemi priložnost!" za najboljšo novinarsko zgodbo z naslovom Utapljanje v digitalni poplavi. Za zmagovalno zgodbo je bila izbrana "Suša v digitalni poplavi" avtorice Maje Hitij, ki je bila nagrajena z dvotedenskim gostovanjem na fakulteti v Cardiffu. Na spletni strani Britanskega veleposlaništva v Ljubljani lahko poleg njenega spletnega dnevnika preberete tudi nagrajeno novinarsko zgodbo. r iji1#t n» Jon rc-c hj! u— /1—> -#-«-»1 I-Ibi i.«" Unu li bi- CmUuJC- / \ _ V /\ VESELJASKO, TRENDOVSKO, EKSCENTRIČNO IN DEFINITIVNO ENTUZIASTNO NOČNO ŽIVLJENJE BRUSLJA, OAZA ZA VSAKOGAR, KI IŠČE ZABAVO. ZGODOVINSKI CENTER BRUSLJA JE POLEG NEPRIMERLJIVE LEPOTE SVOJE ARHITEKTURE SKOZI LETA POSTAL MESTO, KI MU NI ENAKEGA, ZA VSE POPOTNIKE, KI JIH ZANIMA NOČNO ŽIVLJENJE. VENDAR TO NI LE ZARADI TURISTIČNE PRIVLAČNOSTI, AMPAK TUDI ZARADI ODLIČNIH BAROV, KI JIH LAHKO OBIŠČEŠ, PA NAJ BO TO TRADICIONALNO LOKALNI BAR, GAY BAR ALI PA EDEN OD TRENDOVSKIH BAROV. V kolikor iščeš le dober vrček piva, najbolj trendovski elektro klub, lounge bar ali pa latino klub v Bruslju, se lahko iz enega v drugega sprehodiš tako hitro, kot se vanj vklopiš. Če se počutiš umetniško in bi rad večer preživel v stilu, potem se sprehodiš do trga Grand Sablon. Za udoben, sproščujoč večer in ležerno poležavanje obišči zgornji del mesta. Za raziskovanje misterioznih skrivnosti belgijskega piva se je najbolje podati v katerega od barov okoli trga Grand Place. Utrip trendovskega življenjskega stila mladih Bruseljčanov pa je najbolj moč občutiti v barih okoli trga Saint-Gery. GRAND PALACE Ulice v okolici trga Grand Place so polne restavracij, ki ponujajo hitro prehrano tudi sredi noči, zato se zdi obisk barov v samem centru Bruslja najbolj pametna rešitev, saj se po celovečernem pitju lokalnih vrst piva, ki vsebujejo tudi do 10 % alkohola, zelo razveseliš dvakrat pečenega krompirčka, utopljenega v majonezi. " pomlad 2006 planetevropa Nočni klub Montecristo je eden izmed klubov, ki ga moraš obiskati. Predstavlja mešanico tropskega raja, salse, kubanskih cigar, eksotičnih koktejlov in vročega, včasih celo prevročega ambienta. Bar Music Village (www.themusicvillage.com) se nahaja v hiši iz 17. stoletja in ponuja ves čar jazz barov New Yorka, vsak večer pa lahko prisluhneš tudi jazz pevcu ali skupini v živo. Za vse ljubitelje jazza cena vstopnice ne sme biti nikakršen izgovor, saj je program zelo kvaliteten, v klubu so namreč nastopila največja imena jazza. Najbolj obiskana znamenitost v Bruslju je vsekakor Manneken pis, vendar pa je tukaj tudi Janneke pis, deklica, ki lula, tik ob njej pa bar Delirium Tremens (www.deliriumcafe.be), ki je znan po tem, da ponuja 2004 različnih vrst piva iz celega sveta. Za mizo, ki je v bistvu velik sod piva, lahko med drugim spiješ tudi 0.25 l piva Laško. Cena? 8 evrov! SAINT GERY Najbolj trendovsko mesto za vse zabave željne je še vedno kvart okoli trga Saint Gery. Je rojstni kraj vseh novih trendov, znan po modnih butikih in oblikovalcih, hkrati pa je najbolj pomembno mesto za spoznavanje ljudi. Iz enega bara v drugega se sprehodiš kot bi mignil, hkrati pa se lahko izgubiš v ritmih elektro, house, latino in drum'n base glasbe. Popularne terase predstavljajo enkratno priložnost, da opazuješ in da postaneš opazovan. V tem delu mesta najdeš tudi nekaj dobrih azijskih restavracij, ki si jih lahko privošči vsak žep. Beursschouwburg (www.beursschouwburg.com) predstavlja najbolj zanimivo kulturno zbirališče flamskega dela Bruslja. Večnadstropna stavba v sodobnem slogu služi kot moderna galerija manj znanim in včasih precej ekstravagantnim umetnikom, lounge bar na vrhu stavbe pa se razširi na malo teraso, s katere se širi razgled na Bruselj. Ob toplih poletnih nočeh, v času različnih festivalov, terasa služi kot odprta kino dvorana za ogled manj znanih filmov znanih režiserjev in/ali umetnikov. Bar Cafe Central (www.lecafecentral.com), ki sicer ne leži tako centralno, kot to označuje njegovo ime, je vreden hitrega ogleda. Bar, v katerem se združujejo ritmi house, funk in elektro glasbe v živahnem in trendovskem okolju, skozi celo leto ponuja zvrst dogodkov, kot so: mini koncerti, tematski filmski večeri in navihani DJ-i. Korak stran, in tu zares mislim le korak stran, se nahaja bar Mezzo (www.mezzo.be). Bar, ki bi mu lahko rekli kar dvojček predhodno omenjenega, kar se tiče glasbe, ne pa tudi stila, saj deluje bolj elegantno, ponuja zvrst različnih viskijev, vodk in koktejlov. Bar, ki je v tem predelu mesta najbolj oblegan, je zagotovo bar Mappa Mundo. Bar, ki izgleda kot stara karavela, ima to prednost, da ima teraso na najboljšem mestu, ki jo po potrebi tudi ogrevajo. Specialitete, ki jih ponujajo, so: koktejli Mojito in Caipirinha, slastni sendviči ter sveže stisnjeni sadni sokovi, na vse pa bo po naročilu potrebno počakati nekaj časa. Za vogalom in že skoraj v samem centru mesta se nahaja brez dvoma največji irski pub O'Reilly's (www.oreillys.com) v Bruslju. Bar, ki ga oblegajo predvsem turisti, je zaradi tega moral odpreti še druga vrata nekaj metrov dlje. Tu so doma usnjeni sedeži, šport na TV in galone Guinnessa. V tem delu mesta se nahaja tudi mnogo salsa klubov, omembe vreden pa je zagotovo salsa klub Los Romanticos (www. losromanticos.be). Velik klub, obdan z ogledali, udobni divani, vroče latino ozračje ter kozarec tequile ali meskalina so pravšnji za salso ali merenge. Za vse navdušence salse so na voljo tudi plesni tečaji. i p^ T vi « 'Lu. i - 7 > t- rs / f*' ■ ■ à OKOLICA DE BROUCKERE Okoliš, ki podnevi spominja na nakupovalno središče, se ponoči spremeni v vrvež zabave. Tu je polno barov, ki imajo svoja vrata odprta do 24. ure za vse, ki iščejo prostor za sproščen pogovor, ter polno klubov, v katerih se pravo nočno življenje začne šele po polnoči. Bar La Becasse, ki ga oko tujca le stežka najde, se skriva pod malim neonskim napisom, ki se izgubi v soju luči Bruslja, in ki te skozi ozek hodnik v social realističnem stilu popelje v leto 1877, ko je La Becasse pričel z delovanjem. Bar, ki zaradi razporeditve mizic spominja na malo šolsko kantino, deluje zelo domače in prijetno, prednost tega bara pa je možnost za pogovor v nekadilskem okolju. V pivnico v klasičnem stilu A La Mort Subite (www.alamortsubite.com) zahajajo starejši in uživači, ki s kozarcem lokalnega piva v eni roki in sendvičem ali omleto v drugi roki razglabljajo o pravem poreklu imena te pivnice. Temačen bar Celtica (www.celticpubs.com/ celtweb/celticabxl.html) se ponoči spremeni v klub, vanj pa je treba zaiti šele zgodaj zjutraj, ko vsi ostali klubi začnejo zapirati vrata, saj se žur tukaj prične šele zgodaj zjutraj. Omeniti je potrebno še diskoteko Fuse (www.fuse.be), v kateri se vrti techno in house glasba in v kateri bodo uživali pravi clubberji. Fuse je gostil mnoge znane DJ-e s celega sveta, obisk pa privleče vsakega, ki pozna sceno. Ob nedeljah se Fuse spremeni v La Démence (fr. blaznost, norost) - to je večer za vse geje in lezbijke. Nočni klub, ki ga je potrebno vsekakor obiskati, je tudi Havana (www.havana-brussels. com), v katerem se vrtijo latino ritmi in najnovejša glasba. Prijeten prostor, koktejli, 7 ' : ' i H E B FTrTtv.-tVfc.......? ki jih postrežejo pravi natakarji (prav tako kot v filmih) in super ambient so tri stvari, ki si jih boste zapomnili poleg Caipirinhe, Pisca, Mojita in drugih pijač neposredno iz tropov. ns f ■< ii * » < : Nr .....t...............I.4.. BEAM ME UP, SCOTTY Za Evropo se nam zdi, da je tako daleč in vendar je Bruselj od Ljubljane oddaljen le okoli 1200 km. Najceneje se bo v Bruselj od 1. maja letos potovalo z nizkocenovnim letalskim prevoznikom Wizzair, za katerega lahko letalske karte po ceni od 0,01 evra pa tja do 10 evrov že kupiš na internetni strani www.wizzair.com. Hiter izračun pokaže, da bo cena povratne karte z letališkimi taksami vred in plačilom s kreditno kartico stala okoli 60 evrov. Od letališča Charleroi, ki se iz Bruslja nahaja okoli 40 km, pa do Bruslja te pripelje avtobus, zato je potrebno karti prišteti še dodatnih 10 evrov za prevoz v eno smer. In ko si enkrat v Bruslju, imaš na voljo podzemno, avtobuse in tramvaje, karta za prevoz pa velja za vse tri. Najbolje je kupiti celodnevno karto, v kolikor pa Bruselj obiščeta vsaj dva popotnika skupaj, pa se splača kupiti skupinsko dnevno karto. LAHKO NOČ Ko urediš prevoz, je najpomembnejše prenočišče. Le-to si lahko rezerviraš v enem izmed mladinskih hotelov: * Sleep well (www.sleepwell.be/en), * Bruegel (www.vjh.be), * Van Gogh (www.chab.be), * 2go4 (www.2go4.be). Lahko pa se odločiš tudi za cenejšo in kulturno bogatejšo možnost in sicer, da za nastanitev prosiš katerega izmed članov mrež: * Hospitality club (www.hospitalityclub.org), Couch surfing (www.couchsurfing.com), * Free Loader (www.globalfreeloaders.com) * Stay 4 free (www.stay4free.com). TOP 3 Zanimivosti, ki jih v Bruslju moraš definitivno obiskati, so: Manneken Pis (in njegova ženska različica Janneke pis), Atomium (ki je svoja vrata za obiskovalce ponovno odprl 18. februarja 2006), ob vsem tem pa je potrebno tudi poskusiti različne vrste belgijskega piva, čokolade, predvsem pa sladke vaflje. EURO<26 Imetnike kartice (EURO<26 in SŽ-EURO<26) čaka v Bruslju veliko popustov pri prenočiščih, v muzejih in znamenitostih, za kulturne prireditve in festivale ... in skupaj več kot 1000 popustov v flamskem delu Belgije. -k www.euro26.org www.cjp.be i ' ' VEČ INFORMACIJ www.brusselsinternational.be ^ www.brusselslife.be •A www.quefaire.be planetevropa pomlad 2006 JE ZE TAKO, DA OB BESEDI EGIPT SKORAJ VSAKDO NAJPREJ POMISLI NA MOGOČNE SPOMENIKE FARAONSKIH DNI. VELIČASTNE PIRAMIDE IN GROBIŠČA V DOLINI KRALJEV, LENOBNA PLOVBA PO NILU TER POLEZAVANJE OB TOPLEM RDEČEM MORJU SO NAM ŠE NEKAKO BLIZU. POVSEM DRUG SVET PA SKRIVA V SVOJIH PEŠČENIH PROSTRANSTVIH ZAHODNA PUŠČAVA. PET OAZ V MORJU PESKA Kot del velike Libijske puščave se Zahodna puščava razprostira na mogočnih 2.8 milijona kvadratnih kilometrih in se poleg Egipta bohoti še v Libiji in Sudanu. To so širjave lepote in samote, kjer lahko dneve ne srečaš žive duše. Otoke življenja predstavlja le pet popolnoma različnih si oaz, razpršenih po tem ogromnem morju peska in kamenja. Kharga, Dakhla, Farafra, Baharyiya in Siwa, prav vse so zaznamovane z več tisočletno zgodovino, ki se je le malo, ali pa sploh ne, dotikala zunanjega sveta. Le-te so postale v zadnjem času tarča novodobnih iskalcev drugačnosti. V oazah čas kljub opazni modernizaciji še vedno utripa počasneje kot drugod. Dolgotrajna izoliranost pa je njenim prebivalcem nadela patino skrivnostnosti. IZVOR ZASLEPLJUJOCE BELINE Prav tu pa se začne naša zgodba o skrivnostnosti drugačne vrste. V svojih peščenih nedrjih med oazama Farafra in Bahariya leži najbolj geološko pester in nenavaden del Zahodne puščave. Od z vulkanskimi stožci prepredene Črne puščave do Kristalne gore. Krona vsega pa je nedvomno Bela puščava (Sahra al-Beida). Pričakovanja in predstave, ki si jih ponavadi nevede slikam v svojih mislih, mi še nikoli niso bile v pomoč. A Bele puščave si skoraj nisem mogel predstavljati drugače kot morje popolnoma belega peska, zato je bilo presenečenje ob dotiku s to drugačnostjo še toliko močnejše. Izvor zaslepljujoče beline so kot kreda bele in od vetra izbrušene skalne formacije nenavadnih oblik. To je svet, kjer oživijo prav vse pravljice; tudi tisti z bolj skromno domišljijo se naenkrat zbudijo med ogromnimi belimi skalnimi formacijami, ki po obliki spominjajo na številne živali - od kamele, sokola, gigantskih gob do dimnikov, katedral in še in še. Od vetra in peska ostro obrušena bela kamenina pa razkriva na površju še mnogo več - popolnoma ohranjene fosile školjk, polžev in morskih ježkov, vse to sredi puščave, stotine kilometrov oddaljene od morja. PUSCAVSKA PALETA BARV Puščave me prav povsod po svetu vedno znova napolnijo z občutkom spoštovanja. Preživetje tu zahteva posebno pripravo, saj se že nedolžen sprehod po puščavi lahko kmalu prevesi v najhujšo moro. Orientacija je zaradi podobnosti pokrajine težja kot drugod, zato brez vode in naglavne beduinske rute, ki me varuje pred žgočim soncem in peščenim vetrom, ne grem nikamor. Tu je neživa narava tista, ki neusmiljeno določa pravila igre. A trdo preživetje na drugi strani ponuja toliko močnejša doživetja, če jim le pustiš dovolj blizu, da te prevzamejo in obogatijo. Nenavadne bele skale nikoli ne spijo in se glede na svetlobo in del dneva različno obarvajo in zažarijo. Čez dan se prav vsa sončna svetloba odbija od njih in hoja takrat spominja na zimsko idilo in hojo po zelooo trdem snegu. Ob sončnem vzhodu in zahodu pa se nenavadne oblike oblijejo v paleto toplih rdečih in vijoličnih odtenkov. Le jasne puščavske noči znajo biti včasih prav nemarno mrzle, a tudi takrat misel na mraz kaj hitro zbledi ob pogledu na čarobne, z luno obsijane mogočne neme bele podobe. Kljub množicam turistov s celega sveta, ki dan za dnem in leto za letom godrnjaje čakajo v dolgih vrstah pred ostanki slave starega sveta, pa je tu, le nekaj ur vožnje vstran, naravni fenomen, ki brez sramu stopi ob bok Grand Canyonu ali kakšnemu podobnemu naravnemu spomeniku. A le-ta ostaja prazen. Nikjer nobene gneče, le par avanturistov s trpežnimi Toyotami, ki si v zavetju bele kamnite gobe ob soju drobnega ognja pripravljajo svoj puščavski tabor. In prav nič ni narobe s tem, naj le ostane tako - še dolgo. ¿»•«oh lad 2006 ei ksotika I VELIKO SE GOVORI O EKOLOGIJI, O OGROŽENOSTI NAŠEGA PLANETA, KAKO SMO NEODGOVORNI, KAKO NAM MANJKA VESTI, KAKO POTROŠNIŠKO SMO NARAVNANI IN NAM PREPROSTO NI MAR ZA OKOLJE, KAJ ŠELE, DA BI SE ZAVEDALI ŠKODE, KI JO POVZROČAMO S TAKŠNIMI NAVADAMI SEBI, LJUDEM OKOLI SEBE, SVOJIM POTOMCEM IN CELEMU PLANETU. IN ŽAL JE VSE TO RES - DRUŽBI KOT CELOTI MANJKA EKOLOŠKE ZAVESTI. Ko brskaš po hladilniku, glej, da vrata hladilnika niso predolgo odprta - tako se temperatura v hladilniku ne bo preveč spremenila in za vzpostavitev prejšnje temperature se ne bo porabilo pretirano energije. Če si eden tistih, ki niso več stalne stranke v pralnici »Pri mami«: pri pranju perila se 90 % energije porabi za ogrevanje vode, čeprav bi lahko večino perila uspešno oprali pri nižjih temperaturah. Pranje pri 60 namesto 90 stopinjah prihrani do 50 % energije. Tople ali vroče hrane ne dajaj takoj v hladilnik. Pusti, da se prej ohladi na sobno temperaturo. Zamrzovalnik pa naj bo redno odmrznjen - en sam milimeter ledu v hladilniku ali zamrzovalniku pomeni kar nekaj odstotkov večjo porabo energije. In še zadnja naloga do naslednjič: v šolo ali na faks se odpravi s kolesom ali peš. Če ni »življenjsko« nujno, za to ni treba uporabljati avtomobila ali motorja, če pa ni druge možnosti, je pa primeren okolju bolj prijazen avtobus. SI EKO KVALIFICIRAN? Manjka nam predvsem ekološko osveščenih navad in obnašanja. Te navade in obnašanje pa si moramo pridobiti. Zato najprej naredimo (zelo) kratek in enostaven test o tem, ali si kvalificiran za ekološko osveščeno obnašanje. 1. vprašanje se glasi: Ali bereš ta članek? Če je odgovor DA, potem je jasno, da te vsaj malo zanimajo ekološka vprašanja in ti verjetno ni vseeno, kaj se dogaja s planetom. Na testu si zbral vse možne točke, torej si več kot kvalificiran za ekološko osveščeno obnašanje. Tvoja naloga in odslej tudi poslanstvo pa je, da v naše vrste novačiš »nove rekrute«. Da bi to opravljal s kar največjim uspehom, pa moraš najprej skozi »urjenje« ekološko osveščenega obnašanja. Ko bodo starši kupovali nove gospodinjske aparate, jim razloži, da je nakup energetsko varčnejših naprav boljša rešitev in da se bo razlika v ceni povrnila v dveh letih, okolje pa bo zaradi manjše porabe energije manj obremenjeno. Preden greš od doma, se prepričaj, da so vse luči in ostale električne naprave popolnoma izklopljene. Televizor in še nekatere druge električne naprave porabijo v stanju pripravljenosti skoraj toliko električne energije, kot če so prižgane. Recikliraj vse stvari, ki jih ne potrebuješ. Ogromno stvari se lahko reciklira, ekološki otok pa je verjetno blizu tebe. Za večje stvari pa se pozanimaj o letnih kosovnih odvozih materiala. NAZIV: ČLOVEK Ta misija je šele začetek. Po uspešno opravljenem urjenju si boš ponovno pridobil izgubljeni naziv ČLOVEK - človek, ki se zaveda, da je del narave. Navzven ne bo na tebi opaziti nikakršnih sprememb, spremembe bodo v tebi, posledice teh sprememb pa bodo vidne v okolju šele čez nekaj časa. Zato ne pričakuj od družbe nikakršnih nagrad ali priznanj za tvoja početja. Družba je tista, ki se mora šele spremeniti, da bi lahko do te spremembe prišlo, je potrebno nekje začeti in najbolje je, da začnemo pri sebi. Če želiš hitreje napredovati do tega naziva, si oglej nekaj eko spletnih strani, npr. www. focus-ngo.org, in preveri, kako velika je tvoja ekološka stopinja (www.yomag.net/ecofoot). MISIJA: EKO Si pripravljen na svojo prvo eko misijo? Začnimo z uvajanjem nekaj enostavnih ekoloških navad. Za manjšo porabo vode lahko spremeniš navado namakanja v banji v tuširanje. S tem se prihrani tudi do petkratna količina vode, ki je potrebna, da se banja napolni. Navadne žarnice zamenjaj z energetsko varčnimi. Pri navadnih žarnicah gre v svetlobo samo 10 % energije, vse ostalo se sprosti v toploto, obenem pa v enem letu sprosti v ozračje 500 kg strupenih plinov. Prašne žarnice svetijo slabše. Če v stanovanju znižaš temperaturo samo za 1 stopinjo, so lahko računi za ogrevanje tudi do 10 % nižji. Obenem pa to vpliva tudi na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračju. Ko potrebuješ pri učenju močno svetlobo, raje uporabi namizno svetilko, kot pa da močneje razsvetljuješ celotni prostor. gravitacija pomlad 2006 / / EVROPA, AMERIKA, AZIJA, AVSTRALIJA TER AFRIKA - CEL SVET TI JE NA DLANI. SAMO IZBRATI MORAŠ ENEGA OD 1100 KRATKOROČNIH PROJEKTOV PROSTOVOLJNEGA DELA V VEČ KOT 70 DRŽAVAH, KI JIH VSAKO LETO PONUJA ZAVOD ZA MEDNARODNO PROSTOVOLJNO DELO VOLUNTARIAT. Kot prostovoljec se lahko udeležiš različnih mednarodnih projektov, kot so mednarodni prostovoljni delovni tabori ali mladinske izmenjave, ki jih Voluntariat koordinira za skupine mladih. Če pa ti ni dovolj kratkoročen projekt prostovoljnega dela, pa se lahko odpraviš tudi za 3 mesece, pol leta, celo leto, pa tudi kaj več na katerega od projektov širom po svetu, med drugim tudi v okviru projektov Evropske prostovoljne službe (EVS). Možnosti je veliko, katero priložnost pa boš zgrabil, je odvisno od tebe in tvojih želja. Ter seveda aktualne ponudbe! Glede na to, da se največ prostovoljcev pridruži mednarodnim prostovoljnim taborom, ti nasujemo nekaj informacij o njih. KAJ JE DELOVNI TABOR? Delovni tabor je prostor, kjer ljudje katerekoli rase, prepričanja in narodnosti živijo in delajo skupaj dva do tri tedne na neprofitnem projektu, ki ga organizira lokalna organizacija. Večina taborov se izvaja v poletnih mesecih, posameznega pa se udeleži od 6 do 20, včasih celo 50 in več posameznikov. Delovni tabori ponujajo možnost za posameznike, da združijo svojo energijo in skupaj pristopijo k problemom, ki so vitalni za našo skupno prihodnost. Delo, ki ga opravijo prostovoljci na delovnih taborih, je glavni doprinos k napredku in boljšemu svetu, tudi k svetovni gradnji miru. Tabori so v grobem razdeljeni na več tematskih področij 1. antifašizem, antirasizem, etnične skupine, 2. solidarnost s tretjim svetom, 3. mirovna vzgoja, 4. pomoč duševno ali telesno prizadetim, 5. pomoč/delo z otroki, najstniki, ostarelimi, 6. ekologija in kmetijstvo, 7. žensko vprašanje, 8. depriviligirane družbene skupine (begunci, prebežniki ... 9. umetnost, kultura in zgodovina, 10. renovacije in 11. drugo. Se že ogrevaš? No, pa bodimo še malo bolj konkretni ... C 10 KORAKOV DO TABORA IN NAZAJ 1. Najprej začutiš neustavljivo željo po spoznavanju novega! 2. Na spletni strani www.zavod-voluntariat.si izbereš nekaj taborov, na katere bi rad šel. Če rabiš nasvet ali dodatne informacije, se obrneš na prostovoljce v Voluntariatovi pisarni. 3. Natančno prebereš informacije o zavarovanju in splošnih pogojih za udeležbo na taboru. 4. Čitljivo izpolniš prijavnico in jo podpišeš. Po potrebi dodaš motivacijsko pismo. Oddaš prijavnico in plačaš prijavnino. Vse potrebno prineseš osebno v pisarno, da se lahko takoj popravijo morebitne napake. Obenem oddaš tudi prijavnico za pripravljalni seminar! 5. Dobra novica! Po nekaj dneh dobiš obvestilo, na kateri tabor si bil sprejet. 6. Udeležiš se obveznega pripravljalnega seminarja za prostovoljce, na katerem izveš marsikaj zanimivega o SCI in mednarodnih delovnih taborih. 7. Najkasneje 3 tedne pred začetkom tabora prejmeš podrobnejše podatke o izbranem delovnem taboru. Takrat je zadnji čas, da potrdiš udeležbo. 8. Urediš si prevoz do tabora, zavarovanja, morebitna cepljenja in pakiranje! 9. KONČNO! Greš na tabor, tam se družiš z mladimi z vseh vetrov, delaš, se učiš in uriš nove spretnosti. In se seveda zabavaš! Fotografiraš, snemaš, si zapisuješ zanimivosti ter zbiraš razne zanimive materiale. Po končanem taboru še malo potuješ naokoli. Doma pripraviš pravo razstavo o tvoji dogodivščini. Seveda venomer paziš, da se domov vrneš cel in zdrav. 10. Jeseni, ko se vsi vrnemo s taborov nazaj domov, prejmeš evalvacijski vprašalnik in vabilo na evalvacijsko srečanje. Udeležiš se srečanja, kjer deliš izkušnje s prijatelji, ki si jih spoznal na pripravljenem seminarju ter vrneš izpolnjen vprašalnik. »i m: KAJ PA DALJŠI PROJEKTI? Podrobne informacije o le-teh dobiš na Zavodu Voluntariat, za boljši občutek pa preberi o izkušnji EVS prostovoljke: Kristina Marinčič, 24 Let, Primorska: »Pred nekaj tedni sem se vrnila s Švedske, ker sem opravljala svojo Evropsko prostovoljno službo v Mladinskem centru v mestecu Eksjo in sem zelo vesela, da sem se odločila za ta korak. Vedno se bom spominjala tega, kot enega najlepših izsekov iz mojega življenja, časa z veliko izkušnjami in časa, ko sem si pridobila neverjetno veliko novih prijateljev! Predvsem nisem pričakovala tako dobrega odnosa z mojo gostiteljsko organizacijo Spelverket, kjer sem delala. Moj mentor Rolf me je vedno poskušal razumeti in mi pomagati, če je bilo potrebno. Bili smo v dobrih delavskih in prijateljskih odnosih - saj smo tudi potovali skupaj in celo šli na skupne »žure«. V Spelverketu sem sodelovala tudi z drugimi. To so bile: Lina, Anne, Therese, s katerimi smo uživale v skupnem delu. Kontakt sem imela tudi z Liene iz Mladinskega centra, ki je bila odgovorna za mojo žepnino in za denar za hrano. V teh šestih mesecih sem spoznala precej švedske kulture. Za to se moram predvsem zahvaliti vsem mojim novim prijateljem, ki so mi vedno poskušali razložiti, zakaj in kako določene stvari potekajo. Najboljše pa je bilo, da sem tudi sama bila udeležena v določenih situacijah, kot je na primer praznovanje tradicionalnega Midsummer night. Mislim, da je bila to zelo dobra izkušnja za mojo osebnost in vem, da sem se veliko naučila za svoje bodoče življenje. Vsaka izkušnja mi namreč pomaga, da »rastem«, postajam bolj odprta za druge, »močnejša« in neodvisna osebnost. Evropska prostovoljna služba je zares zelo dobra izkušnja za vse mlade in rada bi to priporočila prav vsakemu posamezniku. V današnjem času, še posebej mladi ljudje, ne moremo biti zasidrani samo v svoji državi, ampak moramo spoznati svet in druge kulture in tradicije. To je sedaj zelo pomembno, saj svet postaja vsak dan bolj in bolj le eno veliko mesto.« Tako. Če informacij še ni dovolj in če te zanimajo bolj sočne podrobnosti, obišči spletno stran www.zavod-voluntariat.si ali pa se oglasi na Zavodu Voluntariat na Resljevi 20 v Ljubljani (placement@zavod-voluntariat.si / tel. 01 23 91 625 / 031 81 39 39). Pa veselo delo! Poletna univerza je lahko učenje španščine v Valenciji, rafting na Češkem ali spoznavanje lokalne kulture v Ukrajini. Vsako leto se zvrsti okoli 90 poletnih univerz po celi Evropi, ki se jih udeleži okoli 2500 študentov iz več kot 30 evropskih držav. Vendar pa te številke niti približno ne morejo razložiti neverjetnega duha poletnih univerz. Nikoli nisi turist, ampak prijatelj. 14 ali več nepozabnih dni čaka na tebe - napolnjeni so s prijetnimi pogovori v jezikih vse od španščine do ukrajinščine, vznemirljivimi izleti do arheoloških mest in palač, z norimi zabavami vsako noč ter globokimi filozofskimi pogovori ob sončnem zahodu s prijatelji iz cele Evrope. Ko se zaspan zbudiš in ti tvoj gostitelj z nasmehom ponudi skodelico kave - takrat spoznaš razliko med turističnim potovanjem in poletno univerzo. Pozabi na potovalne vodiče in turistične izlete. Spoznaj kulturo! Mnoge poletne univerze ponujajo jezikovne tečaje. Ampak pozabi na resni študij (ne, ne boš dobil študijskih točk za te tečaje!) - AEGEE jezikovni tečaji imajo namen interakcije med ljudmi. So prilika za povečanje tvoje mednarodne zavesti preko pridobivanja poglobljenega znanja o obiskani državi in kulturi udeležencev. Druge poletne univerze ti ponujajo zelo različen program - od jadranja na Danskem, kampiranja v Latviji, alpinizma na Poljskem, spoznavanja ljudskih običajev v Moskvi do vodnih športov v Italiji. Vse to pa boš doživel skupaj z 20 do 60 študenti iz različnih evropskih držav. KDAJ, KAKO DOLGO IN KOLIKO STANEJO? Poletne univerze se začnejo v juniju, zadnje se končajo konec septembra. Udeležnina običajno znaša od 120 - 160 evrov za (običajno) dva tedna. Cena vključuje celoten program, vsaj en obrok dnevno, bivanje in zabavo! Vendar pa moraš k temu prišteti še potne stroške do kraja poletne univerze in nazaj (prevoz si moraš sam organizirati). Organizatorji so študenti, ki so aktivni člani posamezne AEGEE podružnice (kot AEGEE-Maribor). Zato poletna univerza ni klasično turistično potovanje in tega tudi ne smeš pričakovati. Če želiš počitnice na vsak način preživeti v finem hotelu in s programom, ki je določen čisto do minute, potem se ne odloči za poletno univerzo. Spi se na različnih krajih torej ali pri članih, v hostlih, bungalovih, šotorih, odvisno od posamezne univerze. ROK ZA PRIJAVO NA AEGEE POLETNE UNIVERZE: 27. APRIL 2006! -A www.aegee.org/su A www.aegee.uni-mb.si / email: aegee@uni-mb.si SPOZNALA SEM GA MED POLETNIMI POČITNICAMI PO MOJI MATURI. V PIRANSKEM ZALIVU JE DVA ŠVEDA UČIL SLOVENSKO. IZ PREPROSTEGA BOHEMA BREZ DOMA, KI JE IMEL PRIJAZNO BESEDO ZA VSAKOGAR, SE JE Z LETI RAZVIL FANTASTIČEN PRAVLJIČAR. »NEHAL SEM BLUZITI,« POVE Z NASMEŠKOM IN SE PRITOZI, DA GA IZPITNO OBDOBJE UBIJA. FRANCI ROGAČ KONČUJE TRETJI LETNIK FAKULTETE ZA SOCIALNO DELO IN JE, KLJUB TEMU DA JE STAREJŠI OD 26 LET, LAHKO NAVDIH ZA MARSIKOGA, KI JE IZGUBIL SVOJO POT. Kakšne pravljice si rad prebiral kot otrok? Hm ... Ne vem, če bi lahko izpostavil kakšno najljubšo. Volk in sedem kozličkov, Rdeča kapica, nadvse rad sem imel Disneyeve pravljice. Zelo mi je bila pri srcu Pepelka. Kakšne vrste knjige rad bereš? Nazadnje sem prebral knjigo »Ime mi je Damjan« Suzane Tratnik. Res dobro napisana knjiga, morda mi je bila všeč tudi zato, ker je zgodba na nek način podobna moji. Drugače pa izredno rad berem in imam včasih kar težavo, kaj od novega vzeti v roke! V šoli mi nikdar niso bili všeč pisatelji, kot je bil Prežihov Voranc ... Tovrstni stil mi ni všeč. Preveč je »hard«. Rad sem imel dejanske zgodovinske zgodbe, to me izredno zanima. Zakaj si ostal brez doma? Hodil sem v srednjo pedagoško šolo. Pa so prišli adolescenca, mladost, uporništvo. Nisem si hotel postriči las, moja frizura se je mojim staršem zdela popolnoma neprimerna, pa najbrž tudi moje obnašanje. Potem pa se je zgodilo, da sem prišel ob osmi uri zvečer domov, pa so bila vrata zaklenjena. »Prav, grem pa ven!« sem si mislil in sem šel pač žurat! Potem se je pa dogajalo, da sem spal malo tu, malo tam, po študentskih domovih, hodnikih, včasih tudi v bloku, doma, in počakal nadstropje više, da sta šla starša v službo, potem pa sem šel domov spat. Takrat je bila pedagoška šola zame tudi pretežka, zdaj, ko pogledam nazaj, razumem. Takrat je bila situacija drugačna, danes bi vse naredil z lahkoto. Vse predmete sem naredil le tako, da sem poslušal, nikdar se nisem učil. V KAKŠNIH ODNOSIH SI ZDAJ S STARŠI? Moja starša sta ločena, živim z očetom, mama pa živi drugje. Z mamo se slišiva, nismo skregani. Kaj je bilo v tistih letih najteže? Da sem bil nešolan, brez izobrazbe. Težko je bilo dobiti službo, več ali manj sem se ukvarjal le z žuranjem. Izredno težko se je bilo pobrati iz tiste »luknje«, v katero sem padel. Opravljal sem težka dela, na železnici sem zbijal tire in podobno. Najtežji je bil prehod. Ne bom krivil družbe, vendar priznam, da me je posrkala vase in na koncu sem bežal od družbe, ki mi je prej toliko pomenila. Bil sem razočaran, brez izobrazbe, čeprav sta mi manjkala le dva izpita. Kdaj si odpotoval v Berlin in kako to, da ravno tja? Prvič sem šel tja leta 2000. To je bila moja največja želja, moram priznati, da me je do velike mere za to navdušila knjiga Mi, otroci s postaje ZOO. Gre seveda tudi za to, da je bil Berlin središče punkerjev, poznal sem veliko nemških punkerjev, sam sem bil punker in sem si potem končno izpolnil to željo. V Berlinu sem hodil v klube in nekega večera po naključju vstopil v klub, kjer so igrali Hic et nunc. Vedno sem naletel na kaj takega, vedno so se mi dogajale tovrstne stvari, hecna 'naključja'. Kako težko je bilo najti delo, ko si se vrnil? Delal sem zdaj v enem, zdaj v drugem lokalu. Bilo je naporno, bil sem brez izobrazbe, obljubil sem si tudi, da ne bom več delal v lokalu, pa sem se moral ugrizniti v jezik! Kaj je bil zate ključni preobrat? Leta 1997 se je zgodil ključni moment, ko se je pojavil nek starejši mož, ki je govoril v angleščini in me je »izbral« iz naše družbe, bilo nas je petindvajset. Pozval me je k sebi in takrat se je mnogo stvari zame spremenilo. Drugi preobrat je bil po potovanju v Nemčiji, ko sem padel kot v neke vrste trans, ko sem se učil in opravil osem izpitov v dveh dneh. Jf Kako je nastala tvoja prva pravljica? Leta 1996 sem kot za šalo pripovedoval pravljico za lahko noč tedanji punci. Nisem treniral gimnastike ali česa podobnega in mi je manjkal neke vrste ventil za sproščanje. Potem pa sem se spomnil, da sem nekoč že zapisal neko pravljico. Tako da je konec koncev bila prva objavljena pravljica Izgubljena slončica, ki pa ni bila prva napisana. Si TEŽKO NAŠEL ZALOŽBO? Najprej je bila zgodba na listu papirja. Nato sem porabil 6 mesecev, da sem sploh zbral vse informacije, kje naj izdam, kako lahko ... V lokal, v katerem sem delal, je včasih zahajal Dušan Čater, ki mi je potem razložil, kako stvari potekajo in mi priporočil založbo. Imel sem iskreno željo razveseljevati otroke, zato sem kar nekaj časa preživel na pediatrični kliniki. Spet sem bil ob nekem »hecnem naključju« ob pravem času na pravem mestu, ko je imelo Ministrstvo za kulturo dan odprtih vrat in sem šel slučajno mimo. Vstopil sem in spoznal prave ljudi, jim obrazložil svojo željo in ... imel srečo. Vendar ni bilo lahko. VSE TVOJE PRAVLJICE IMAJO NAUK. Do KATERE MERE SO TO NAUKI, KI JIH ČRPAŠ IZ LASTNEGA ŽIVLJENJA? Izgubljena slončica govori o mirnem prijateljstvu in srečnem koncu. Prašiček in čarobna zvezdica je pravljica, ki nosi največ moje zgodbe, saj je prašiček drugačen od ostalih ... nedvomno črpam iz lastnega življenja. Nekega dne sem se začel spraševati, kaj bi bilo, če bi bil slep in gluh? Kako slepi in gluhi ljudje doživljajo stvari okrog sebe? Je iz tega izšla tvoja želja objaviti PRAVLJICE V BRAILLOVI PISAVI? To je prav tako moja velika želja, vendar žal finančno zelo zahtevna in sem z njo naletel I na ogromno problemov. Uspel sem razveseliti že vse otroke, bolne, zdrave, s takimi in drugačnimi problemi in boleznimi, vse, razen slepih. Projekt je zelo zahteven in sam ne uspem zbrati sponzorjev. J. K. Rowling je imela probleme s tovrstnim »prevajanjem«, kaj šele jaz. Še vedno upam, da mi bo uspelo in da bom našel tudi sponzorje, ki bodo želeli prispevati. Potreboval pa bi le ENO znano podjetje, da podpre projekt, ker takoj, ko bom imel vsaj eno podjetje v zaledju, se bodo nedvomno hitreje javili še drugi. Študiraš in pripravljaš biografijo? V začetku marca izide moja avtobiografija Ključ brezdomca. Še kdaj vidiš svoje prijatelje z ulice? Sem ter tja, navadno jih le pozdravim in grem dalje. Vsi še vedno »bluzijo« in dokler sam ne prideš do tega, da moraš nehati, ti nihče ne more pomagati. ČE zdaj pogledaš nazaj, bi kaj spremenil? Seveda bi, vedno so stvari, ki jih v življenju želiš spremeniti. A kar je, je. Verjamem pa, da če ne bi šel po tej življenjski poti, ne bi postal to, kar sem. Ni mi pa žal, niti za sekundo, za vse svoje izkušnje in za vse, kar sem doživel in preživel. In zato bi šel še enkrat skozi vse to. ^^ )omlad 2006 'E TAKO SE JE ZAČELO. KAJENJE NAMREČ. NAJPREJ JE TOBAK VELJAL ZA ZDRAVILNEGA, KAJ KMALU PA SO SE NAŠLI GLASOVI RAZUMA, KI SO GOVORILI PROTI KAJENJU. DANES KO KADI ŽE LEP DEL SVETOVNEGA PREBIVALSTVA, KO ZARADI S KAJENJEM POVEZANIH BOLEZNI UMRE 10.000 LJUDI VSAK DAN, TO NI ZGOLJ GLAS RAZUMA. ODVISNOST IN ODVAJANJE Na škodljivost kajenja smo opozorjeni na vsakem koraku. Menim, da v razvitem svetu ni junaka, ki ne bi vedel, kakšne so posledice kajenja. Ne le rumeni nohti, zadah in neustavljivo privlačen kašelj, tudi cela serija bolj ali manj usodnih bolezni čaka tiste, ki prižigajo kadeče se palčke. In kljub vednosti, kljub tako imenovanim osmrtnicam na vsakem zavojčku cigaret, kadimo. Zakaj? Ker je kajenje oziroma odvisnost od tobaka duševna motnja, navadno zelo močna. Če pokadimo prvo cigareto že zjutraj, smo menda silno odvisni od tobaka. In koliko kadilcev je 31. januarja res preživelo dan brez cigarete? Odtegnitev seveda spremlja abstinenčna kriza, ki se kaže z duševnimi znaki, kot je nemir, slaba volja, nespečnost občutljivost in podobna stanja, ki iz nehajočih kadilcev delajo prave sončke. Veliko kadilcev želi prenehati, vendar v prvo uspe le 20 %, ostali pa se vrnejo na stara pota. Pomoč pa je na dosegu roke, če vam seveda ne uspe samim. Na voljo je veliko literature, takšnih in drugačnih napotkov, na Komenskega ulici 6 v Ljubljani pa deluje tudi Center za odvajanje kajenja. PASIVNI KADILCI Tako, kadilci smo odvisni. Prostovoljno se zastrupljamo, kljub temu da posledice poznamo. Kaj pa pasivni kadilci? Menda je dim, ki se kadi iz cigarete, še bolj škodljiv kot tisti, ki ga inhaliramo. Nekadilci se tega zavedajo in vse bolj opozarjajo nase. V Sloveniji pod zvezo nekadilcev deluje devet društev, ki imajo svoje programe, Društvo študentov medicine Slovenije in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani pa sta pripravila skupni projekt, ki sliši na ime Projekt O2 za vsakega. Ta spodbuja javnost k zavednosti o škodljivih učinkih aktivnega in pasivnega kajenja. Poleg akcij, ki so jih izvajali, so 7. 12., 8. 12. in 10. 12. izvedli tudi nekadilske žure. Eden od njih se je zgodil v Ljubljanskem klubu K4. Ena izmed od obiskovalk je dejala, da zrak v K4 še ni bi tako čist, vidljivost pa je bila kar 50 % boljša kot običajno. Kar nekaj pa je pasivnih kadilcev, ki ne povejo, da jih kajenje moti. Poglejmo primer povprečne družine. Mama, oče in dva otroka. Odpravijo se na kosilo v restavracijo. Ko pospravijo vsak svoj slasten obrok hrane, sledi še slastni obrok dima v pljuča staršev in pasivno tudi otrok. Ni lepšega, ne? Gledati otroke, kako hlastajo za zrakom skozi oblake dima. Ali pa nosečnice. Ja, drži, če prenehate kaditi v nosečnosti, to pusti posledice. Zaradi zgoraj omenjenih duševnih znakov, ki spremljajo abstinenčno krizo, to ni ravno priporočljivo za vaš zarodek. Pa kljub temu ni potrebe posedati v zakajenih lokalih in prispevati še svoj delež k zmanjšani vidljivosti. O2 = ZAKON Vrla država je sestavila zakon, ki ščiti nekadilce pred pasivnim kajenjem in opozarja kadilce na njegovo škodljivost. V zakonu je govora o oglaševanju, ločevanju prostora za kadilce in nekadilce in seveda, kje je kajenje prepovedano. Na papirju izgleda, kot da nekadilcem ni hudega. Kako pa je v resnici? Kaditi je prepovedano v zdravstvenih ambulantah, uradih, na javnih prevoznih sredstvih, vzgojno izobraževalnih ustanovah, čakalnicah, v gostinskih obratih, kjer strežejo hrano, če prostor ni ustrezno ločen, in na delovnih mestih. V zdravstvenih ambulantah res še nisem videla, da bi kdo prižgal cigareto, kaj pa javna prevozna sredstva? Ali mestni avtobus to ni, ali pa ni pod nadzorom nobenega od inšpektoratov, ki naj bi upoštevanje zakona nadzorovali. Na mestnih avtobusih se namreč nemalokrat zgodi, da kak nadebudni pubertetnik prižge cigaret kar tako, ker je to kul. _ Tudi ločevanje prostorov za kadilce in nekadilce je zanimiva reč. Lesena pregrada z dvema umetnima rožama se mi namreč ne zdi primeren način. Tudi male neugledne sobice v skritih kotih restavracij niso ravno vabljive za nekadilce. Kršenje zakona je seveda kaznovano. Kazni se gibljejo od 250.000 tolarjev do 5.000 tolarjev, odvisno od kršitve. Če kadite tam, kjer je prepovedano, vam zaračunajo 5.000 tolarjev, ki jih plačate na mestu. Tako, kajenje zasvoji, ubija nas in naše otroke, vsak dan nas stane okrog 500 tolarjev, moti ljudi okoli nas in če bo šlo tako kot do zdaj, bo kajenje do leta 2020 terjalo že sto milijonov življenj. Po vsem tem se res lahko samo vprašamo, Kolumb, zdaj pa resno, zakaj si zašel? www.dihaj.org/predstavitev.html ^flww.kanalmladih.com/v3_default.asp?l1=5&l 2=10&l3=8&l4=1&vec=imenik&id=1425 http://med.over.net/zasvojenost/ ^ 1 raí V^ti^ 90 l oo ta^f^e ..........W P»xu Pc S¡ „eP^Td^ m náao^XLys¥ °dPLd°^°d K IpÖ pa 'tí ' 8. MEDNARODNI FESTIVAL DOKUMENTARNEGA FILMA 13. - 19. marec 2006, Cankarjev dom, Ljubljana Festival je razdeljen na štiri tematske sklope. V sekciji filmov O UMETNOSTI in umetnikih bodo predvajani štirje slovenski filmi med drugim tudi dokumentarec o snemanju filma Tu pa tam. Hkrati bodo prikazani filmi tuje produkcije Argentina, dežela kitar, Umetnost življenja (film o režiserju Abbasu Kiarostamiju) in Mehurčki iz Pekinga. Filmi, ki so bili izbrani v okviru SOCIALNO POLITIČNE TEMATIKE obravnavajo etnično mešano okolje (Ljubimca na meji), problem etničnih ali nacionalnih manjšin v Evropi (Pravica je naša), terorizem v državah nekdanje Sovjetske zveze (Beslan - mesto) ali pa so avtobiografski (Estonija, moja ljubezen.) Sekcija POSVEČENO bo tokrat namenjena Badjurovemu nagrajencu Jožetu Pogačniku, ki je eden največjih režiserjev kratkega in dokumentarnega filma (predvsem socialne tematike). GORSKI IN ALPINISTIČNI FILMI pa bodo letos prihajali iz ZDA (Tibet), Francije (Marco), Butana (Poštar iz Butana), Norveške (Velika belina), Belgije (Antarctica.org) in Rusije (Simfonija Jannu). www.cd-cc.si FESTIVAL ARGENTINSKE KULTURE 20. marec - 21. maj 2006, Cankarjev dom, Ljubljana Do maja bo v Ljubljani potekal festival argentinske kulture, na katerem se bodo predstavili Chango Spasiuk, glasbenik, ki igra na klavirsko in posebno argentinsko harmoniko - bandeon, Mariana Baraj, pelka in tolkalistka, ki črpa iz ljudske zapuščine argentinske glasbe, in Javier Girotto, ki se bo predstavil s svojo skupino Aires tango, katere glasba se giblje nekje med folkloro in jazzom. Juan Carlos Caceres bo predstavil svojo glasbeno vizijo afriških vplivov na argentinsko glasbo, mladi pevec Cristobal Repetito pa svojo karizmatično vizijo tanga. Sodobni plesni in tango ritmi bodo na ogled v predstavili Superville Bajafondo Tangocluba. Spremljevalni program festivala sestoji iz literature, predavanj, okroglih miz (teme: izseljenci, sodobna argentinska književnost, Garbriel Garcia Marquez) ter razstava Sare Facio Portreti pisateljev. www.cd-cc.si TRANSGENERACIJE 3. - 14. april 2006, Cankarjev dom , Ljubljana Tudi letos bo v Cankarjevem domu potekal festival dijaške ustvarjalnosti. Tako imamo tudi v Sloveniji festival, ki je namenjen srednješolcem in njihovemu odzivu na socialno, eksistenčno in ostalo problematiko ter njihovemu umetniškemu izrazu. Festival bo vključeval predstave, razstave, branja, koncerte in pogovore. www.cd-cc.si o euro<26 j KINO OTOK 26. - 30. maj 2006, Izola Tudi letos se obeta veliko filmskih užitkov pod zvezdnim izolskim nebom. Ugodne festivalske cene vstopnic in paketov, domačno okolje, neposreden stik med gosti in obiskovalci, kampiranje pod borovci, raznovrstna hrana, umetniške inštalacije, projekcije na čudovitih izolskih trgih in večerne zabave z didžeji, plesom in nastopi. Natančnejši filmski program bo znan spomladi, letos pa bo spet na ogled domača produkcija manj uveljavljenih avtorjev, Video na plaži, najverjetneje pa lahko pričakujemo tudi kakšno filmsko/video delavnico. www.isolacinema.org MAGDALENA 25. - 27. maj 2006, Pekarna, Maribor Osmič zapored bo letos potekal festival vizualnih komunikacij mladih kreativcev (oglaševanje, informiranje, propagiranje). Tudi tokrat si lahko obetamo bogat spremljevalni program (koncerti, druženja, predavanja). Nagrade - srebrni in zlati modrci - bodo podeljene v sekcijah tiskanih oglasov, plakatov, logotipov, manjšega tiskanega materiala, promocijskih filmov, videospotov, spletnih strani, spletnih igric ter drugih medijev. Na festivalu lahko sodelujejo kreativci mlajši od 30 let. www.magdalena.org ROCK OTOČEC 7. - 9. junij 2006, Otočec, Novo mesto Letos mineva 30 let od prvega Rock Otočca hkrati pa bo organiziran tudi deseti Rock Otočec zapovrstjo. V ta namen bodo izdali poseben jubilejni zbornik, pri katerem lahko sodelujete tudi vi in posredujete kakšne zanimive dogodivščine, ki so se vam pripetile na Rock Otočcu (info@rock-otocec.com)I^Jww.rock-otocec.com ★ JANI KOVAČIČ, ANA PUPEDAN, MATICE ... - 17.3., Menza pri koritu, LJ k AC/DC cover band - 17.3., Mediapark, LJ "kCHRIS ECKMAN in VLADO KRESLIN -17.3., Kino Center, Kranj ★CHANGO SPASIUK - 20.3., Cankarjev dom, LJ ★ RED SPAROWES + SPHERICUBE - 22.3., KUD France Prešeren, LJ ★ CRAZED FARMERS, MUŠKAT HAMBURG - 23.3., Orto bar, LJ ★GOLLIWOG - 24.3., Orto bar, LJ ★ LA VARDA (FR) in ČOMPE - 24.3., Gala hala, LJ ★TERRAFOLK - 29.3., Hotel Mons, LJ ★ DEMOLITION DOLL RODS + MARGARET DOLL ROD - 30.3., Orto klub, LJ ★ M. BARAJ (ARG); + J. GIROTTO AIRES TANGO (ARG/ITA) - 30.3., Cankarjev dom, LJ ★ L. OCHS, P. LEE & M. MASAOKA + B. FRISELL 858 QUARTET (ZDA) - 5.4.,Cankarjev dom, LJ ★ SIMPLE MINDS - 8.4., Hala Tivoli, Ljubljana ★ KONONO Nr 1 - 10.4., Cankarjev dom, LJ ★ SEPULTURA, IN FLAMES - 15.4., Mediapark, LJ ★ CESARIA EVORA - 17.4., Cankarjev dom, LJ ★ AKOSH S. & GILDAS ETEVENARD - 18.4., Jazz klub Satchmo, Maribor ★ FANTOMAS & MELVINS BIG BAND - 19.4., Cvetličarna Mediapark, LJ ★ SICK OF IT ALL - 19.4., Gala Hala, LJ ★ CHINESE GENERATION QUARTET - 4.5., Cankarjev dom, LJ ★ BOSSA DE NOVO & MÖNICA SALMASO - 6.5., Cankarjev dom, LJ ★ VASKO ATANASOVSKI KVARTET - 31.5., Hotel Mons, LJ ★ DEPECHE MODE - 13.3., Stadthalle, Gradec, A / 22.3., Dom Sportova, Zagreb, CRO ★the DARKNESS - 20.3., Gasometer, Dunaj, A ★TOKIO HOTEL - 21.3., Stadthalle, Dunaj, A ★ DAVID GILMOUR (ex Pink Floyd) - 25.3., Teatro degli Archimboldi, Milano, I ★ EROS RAMAZZOTI - 20.4., Stadthalle, Dunaj, A / 22.4., Papp Laszlö Sportarena, Budimpešta, HU ★ BON JOVI - 15.5., Gugl stadion, Linz, A ★ EAGLES - 25.5., Olympiahalle, München, D ★ SANTANA - 28.5., Stadthalle, Dunaj, A ★ ROCK IM PARK: - 2. - 4.6., Volkspark Dutzendteich, Nüremberg, D ★ ROLLING STONES - 16.6., Vystavište, Brno, CZ / 20.6., Ernst Happel Stadion, Dunaj, A ★ CALEXICO - 10.5., New Age Club, Roncade, I ★ ROBBIE WILLIAMS - 19.7., Puskas Ferenc Stadion, Budimpešta, HU £ Ülpomlad 2006 BIH O'NEILL XTREME FREERIDER Švica, Verbier ★ 17.-19. marec 2006 Eno najbolj radikalnih snowboard in smučarskih tekmovanj. Dogaja se na severni strani Bec des Rosses - na snežni strmini z naklonom 4555 stopinj. www.xtremeverbier.com LAS FALLAS ŠPANIJA, VALENCIA -T 15.-19. marec 2006 V španskem obalnem mestu Valencia se vsako leto dogaja fascinantnih nekaj dni ognjenih zubljev, eksplozij, ogromnih "ninots" figur in parad v čast Sv. Jožefa. www.fallas.com FESTIVAL SV. PATRICKA -T Irska, Dublin -T 15.-19. marec 2006 Na največji irski zabavi leta se bo predstavilo več okrog 4000 nastopajočih, vrhunec pa bo spektakularna ulična zabava. www.stpatricksday.ie SNOWBOMBING * Avstrija, Mayrhofen 2.-8. april 2006 150 svetovno znanih DJ-ev, klubske noči, nastopi v živo (Roni Size, Basement jaxx, Luke Vibert, Jazzanova) in 50 najboljših boarderjev bo zagotovilo ekstremno zabavo. snowbombing.co.uk LA FERIA DE ABRIL t-T Španija, Sevilla -- 25.-30. april 2006 Celotedenska flamenko zabava s tradicionalnimi andaluzijskimi kulturnimi dogodki in zabavami se otvori, ko v istem trenutku prižgejo 500.000 luči. www.whatsonwhen.com www.sol.com FESTIVAL FILMA DALJNEGA VZHODA -t Udine, Italija ★ 21.-29. april 2006 Festival poteka v gledališču v Udinah, vstop na projekcije je povečini zastonj, na ogled pa je v devetih dneh okrog 60 filmov iz Azije. Ponuja se vam priložnost, da si v bližini ogledate filme iz Daljnega Vzhoda. www.fareastfilm.com MAYDAY ★Nemčija, Dortmund, Westfalenhallen arena, -* 30. april 2006 Eden največjih nemških klubskih dogodkov napolni areno z zvoki glasbe 20-ih mednarodnih DJ-jev. www.mayday.de SVETOVNI POKAL V SURFANJU T- PODERSDORF, AVSTRIJA -t 29. april - 6. maj 2006 Jezero Neusiedler v Avstriji je znano po svojih velikih valovih, zato tudi tam poteka svetovni pokal v surfanju in kajtanju. www.podersdorfamsee.at PUPPARIUM SPECTACULUM ★ Huertgenwald, Nemčija ★5.-7. maj 2006 Ta lutkarski festival je namenjem tako mladim kot starejšim obiskovalcem in lutkarjem, organizirane pa bodo tudi razne delavnice izdelovanja lutk. www.rag-puppenspiel-aachen.de BRUSELJSKI ART FESTIVAL t- Bruselj, Belgija T- 4. - 27. maj 2006 Gre za multimedijski festival, izbirate pa lahko med gledališčem, glasbo, plesom, kinom, multimedijskimi in vizualnimi umetnostmi. www.kunstenfestivaldesarts.be DUNAJSKI GLASBENI FESTIVAL ★ 12. MAJ - 18. JUNIJ 2006 Festival se vsako leto odpre z ogromnim brezplačnim koncertom na dunajskem Rathausplatz trgu - tokrat bo koncert in celoten festival v znamenju Mozarta, ki letos praznuje. Obenem pa pripravljajo 32 gledaliških predstav in 165 glasbenih nastopov med drugim tudi izvajalcev iz Brazilije, Kitajske, Madžarske, Indije in Afrike. www.festwochen.at ALL TOMORROW'S PARTIES Anglija, Camber Sands -- 12. - 14. maj in 19. -21. maj 2006 Festival zagotavlja obilje zabave skozi filme, nastope DJ-ev in glasbenih skupin ter poteka v dveh vikendih in na katerem se zbere največja trenutna smetana alternativne in manj alternativne glasbe, večinoma rocka ali pa njemu sorodne glasbe. Vstopnica (125 funtov) vključuje karto za en vikend in tridnevno bivanje v kampu v počitniških hišicah. Letos nastopijo Mudhoney, The Scientists, Country teasers,Yeah yeah yeahs, Lyers, Oneida, Tv on the radio, The shins in drugi. www.atpfestival.com WORLD FESTIVAL ON THE BEACH -- Italija (Palermo Club) -- 15.-21. maj 2006 Siciljanski festival združuje windsurfing, jazz, beach-volleyball, kajtanje in jadranje - ima dolgo tradicijo tekmovanj v vodnih športih. www.wwfestival.com/wwf/default1.htm FESTIVAL PARE ★Dordrecht, Nizozemska -T- 20.-21. maj 2006 To je največji "parni" dogodek v Evropi, ki se odvija vsako drugo leto, na njem pa nastopajo razne vrste vozil, ki jih poganja para: parniki, parni vlaki, avtobusi..., s katerimi se obiskovalci lahko tudi popeljejo. www.dordtinstoom.nl NUITS SONORES - PANORAMA ELEKTRONSKE GLASBE ★ Francija, Lyon * 24.-28. maj 2006) Ekstravaganca z elektronsko plesno glasbo in najbolj znanimi DJ-ji se bo letos četrtič dogajala po celem mestu. www.nuits-sonores.com SPRINGSIX ★ Avstrija, Graz T- 24.-28. maj 2006 4 dni vizualne umetnosti, dobre elektronske glasbe in veliko gostujočih didžejev iz tujine oblikuje največji elektronski festival v Avstriji. www.springsix.at MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL --T- Hrvaška, Dubrovnik T- 24.-28. maj 2006 Na ogled so filmi, nastali v mednarodni produkciji, obenem pa je ideja festivala tudi promocija hrvaških režiserjev in hrvaškega gledališča. www.dubrovnikiff.org GYPSY PILGRIMAGE ★ Les Saintes Maries de la Mer, Francija) * 24.-25. maj 2006 V majhni vasici na jugu Francije je vsako leta maja zelo pisano, saj se tam zberejo Cigani iz vseh koncev Evrope, da bi počastili praznik romskega zaveznika Saraha. Med romanjem se veliko pleše, poje in jgra, festival pa se konča z procesiji v cerkvi, kjer je kip zaveznika. www.saintesmaries.com BRUSELJSKI PRIDE ★ Belgija, Bruselj T- 27. maj 2006 Več kot 25.000 ljudi se udeleži te pisane parade, ki je obenem tudi priložnost za diskusijo o gajevskih, lezbičnih in biseksualnih vprašanjih. www.blgp.be PRIMAVERA SOUND FESTIVAL Španija, Barcelona t- 1.-3. junij 2006 Sodelovala bodo svetovno znana glasbena in DJ-evska imena. www.primaverasound.com AFRO-PFINGSTEN FESTIVAL - DUŠA AFRIKE t- Švica, Winterthur -* 1.-5. junij 2006 Afriški festival promovira medkulturne razlike in združuje afriške koncerte, razstave, delavnice, bazar, filmski festival.. www.afro-pfingsten.ch MEDNARODNI FESTIVAL NOVEGA HRVAŠKEGA FILMA t- Hrvaška, Split T-T 3.-10. junij 2006 Festival je namenjen filmu, videu in novim medijem ter se dogaja na različnih prizoriščih v Splitu. www.splitfilmfestival.hr ZÜRICH PRIDE Švica, Zürich ★ 9.-11. JUNIJ 2006 Non-stop glasba znanih DJ-ev in številnih koncertov vse do jutra, zabava pa se nadaljuje tudi po klubih v mestu. www.csdzurich.ch kult AKCIJA ZA ZDRUŽEN SVET Ta organizacija si prizadeva za svet brez revščine in zatiranja. Če te zanimajo najnovejše možnosti za prostovoljno delo, obišči rubriko za prostovoljno delo. www.oneworldaction.org MEDNARODNA CIVILNA SLUŽBA Tu najdeš informacije o kratkoročnih in dolgoročnih projektih prostovoljnega dela po vsem svetu ter veliko uporabnih povezav in dokumentov. www.sciint.org SVETOVNI KAŽIPOT PROSTOVOLJNEGA DELA Kažipot, ki te seznani z aktualnimi priložnostmi za prostovoljno delo v različnih državah. www.planetedu.com/category/volunteer DELO V TUJINI Neodvisna organizacija, ki ti ponuja možnosti za prostovoljno delo po vsem svetu. V rubriki o prostovoljnem delu najdeš podrobne informacije, prebereš lahko tudi zgodbe prostovoljcev. www.workingabroad.com PROSTOVOLJNO DELO V TUJINI Te zanima prostovoljno delo? Tu najdeš vse, kar moraš vedeti o prostovoljnem delu, vključno s tem, kako začeti in še mnogo povezav z uporabnimi informacijami. www.volunteerabroad.com EN SVET Možnosti za prostovoljno delo na področju človekovih pravic, okoljevarstva in trajnostnega razvoja. Na svoj elektronski naslov lahko prejemaš najnovejše možnosti za prostovoljno delo. www.oneworld.net ZDRUŽENI NARODI Odprta vrata za različne priložnosti za prostovoljno delo v okviru Združenih narodov in enako mislečih organizacij po vsem svetu. Preberi tudi izkušnje bivših prostovoljcev! www.unv.org/volunteers/index.htm MEDNARODNO PROSTOVOLJSTVO Poišči priložnosti na spletu in preberi praktične informacije in nasvete o prostovoljnem delu na splošno. www.volunteerinternational.org ORGANIZACIJA GREENPEACE Tu so prostovoljci vedno dobrodošli! Prek spleta se vključi v aktivnosti Greenpeace-a in postani spletni aktivist ter se seznani z aktivnostmi posameznih skupin. www.greenpeace.org/international/getinvolved ORGANIZACIJA OXFAM Praktične informacije o tem, kako se vključiti v prostovoljno delo mednarodne organizacije OXFAM ali ene njenih podružnic. www.oxfam.org/eng/getinvolved_vol.htm PROSTOVOLJNO DELO PREKO SPLETA Za tiste, ki bi želeli opravljati prostovoljno delo, ne da bi odšli od doma, kot tudi za organizacije, ki iščejo podporo s strani prostovoljcev po vsem svetu, ki delujejo preko spleta. Tu najdeš članke in podatke o projektih za pomoč ljudem in skupnostim v državah v razvoju. www.onlinevolunteering.org www.netaid.org/volunteer SVETOVNI PROSTOVOLJCI Priložnost za študente ali ljudi brez predhodnih izkušenj, ki jih zanima prostovoljno delo v kateri-izmed držav v razvoju, kjer bi radi preživeli zanimive počitnice ali pa edinstveno izkoristili celo leto - arheološki projekti, projekti za ohranjanje dediščine, okoljevarstveni projekti, humanitarni delovni tabori ... www.worldvolunteers.org ¥ Predstavili smo samo nekaj pomembnejših "bližnjic", bolj razpredene in posodobljene informacije pa najdete na http://europa.eu.int/ youth ali v knjižici "Bližnjice do informacij EMP",l ki jo je pripravil Eurodesk v Sloveniji, in bo na voljo tudi na http://mladina.movit.si (Eurodesk | Infobaza). 4 *i |web pomlad 2006 r iMfi VOTE FOR YOUR EUROPEAN VALUES AT WWW.CHANGE-EUROPE.ORG! if» a imp II Cl HMM rt r> t¿n*wm MfcKMlfcl IVI»« I