gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. ir Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr. Tečaj XIII. Ljubljani v sređo 28. februarija 1855. List Od kod izvira bolezen kadar živina nenavadne9 včasih tudi gnjusne stvari liže in ogrizuje? in kako pomagati ? Pogostoma se primerja, da živino , in med temi naj večkrat krave posebno go napada tista veda bolezen, ki se si aj nic a ali lizanje imenuje bolezni liže živina z neko posebno sljo zid, čepine, vervi, staro usnje Druge zdravila zraven tega pa so: kreda, apno, pepél, potašelj, kuhinskasol, grenkasol, encijan, kalmež, brinjeve jagode. Pa se vé da ne vse te skupej in na enkrat, ampak eno samo, ali dvoje ali troje skupej, postavimo, 3krat na dan pe rišče (Hand voli) pep éla (ne izluženega), ali pepél a ali pa potaseljna lot ku h ins ke solí lota lesnino žlebove, raňte, vrata itd. stupe encijanovih in kalmežovih korenín 2 lota dvakrat na dan; ali naj si gospodar napravi y oscano slamo, blato in mnogotere druge gnjusne stvari. Terpi ta bolezen dolgo, več mescov in celo leto, do kler živina tako ne izhira, da je ni druzega kakor « . , funt kuhinske soli, 3 funta režene moke in pol funta v stupo stolcenih brin je vi h ja god, in od te zmesi kost in koža in se ji včasih nazadnje kosti lomijo. naj daje živini, potem ko je napojena bila 3krat na dan, skoz več dní (8 V V , po penscu , 10, 14). Zakaj pa prime živino ta bolezen? Zato, ker se je ž el o d e c to je 5 čil bavlja hrano Kako jablane in hruške množiti po mladikaL Našim gospodarjem so iz 6. lista Dochnalove od kterega zdravniki vémo, da prekuhuje in pre i« ..lauv, im jo živina povzíva. Dalje pa je uprašanje: od kod pa pride, da se skušnje znane. Ker je unidan v vertnarskih bukvah želodec ali prav za prav želodčini sok tako po r> Pomona" imenovanih prav natanko popisal 5 kako naj da živino žene slja po tacih nenavadnih stva- se ravna s takimi mladikami,mislimo sadjorejcom vstreči To izvira iz v s eg a, kar kri pokvarjain pači, ako jim damo vediti še to. D o clin ah 1 piše takole : paci, réh ? z a k aj, želodčini sok iz kerví delà. y kakor vse, od kostí noter doscavnice. se tudi ? i« „Spomladi, preden začne muzga (sok) gnati (če pred bolje je, da se je Je zemlja nekoliko osušila Od kod pa izvira taka popačena kri? Iz vsega, zimske mokrotě) se odrežejo jablanam in hruškám P1 kar živina napčnega po v žije, naj je klaja jača ali zrak (Ijuft). In s tim odgovorom pridemo sedaj naravnost na vzroke, iz kterih bolezen izvira. pice. enoletne mlad i ke, i do 2 čevlja dolge, ravno take kakoršne so tište, ktere navadno rabimo za ce- Se ve, da tam , kjer se odrežejo, se morajo Pervi vzrok je slaba ali spridena klaja ki čisto gladko in enmalo postraní odrezati. Sicer pa se 5 sla kra domu spravljena, plesnjiva ali nečedna, praěna, da pridejo po čevlji dolgi skupej zatuhla klaja, klaja iz močirnih senožet, ali mo- smejo vsi cepiči se enkrat obrezati in tako uravnati, ■HII'Hii IriH^B I ^Attfl J\1 «» u mil U U T JJ VIII* ^ |J1V OllJ I ? U Uli llVVl/UUl* ^ JJ1 f1 M 4 X*VJ v f v VV » J J ■ ^ vi^i UfM J ) f v ^ VV ' fJW VJ^t blatna in sicer pokvarjena; pri molznih kravah še po- pa tudi skupej. Hraniti ne smeš cepičev. Na kakem po sebno, ce se pirja pokládá. prevec zelnega perja repe 5 krom bolj vlažném (mokrotnem), na pol sencnem, pa ne z drevjem zakritem mestu na vertu, naj bolje zavertno • /" v • • I • • « Drugi vzrok je, ce živina mora stradati in ograjo (pa ne za živo me jo) proti severju, se poprek pomanjkanja tečne piče terpeti. Y slabih tinah se ta bolezen rada primerja ljiva. Tretji vzrok je slaba voda, mlakužna, smerd- nih mladik čez gredo z matiko skoplejo žlebovi, in sicer tako, da se za pičel čevelj široke in po dolgosti pripravlje do čevlja saksebne okrogljate brazde Čelerti vzrok so nečedni, soparni hlevi kterih ni nič dobrega čistega zraka. v tacih (grički) napravijo, enake narobe položenemu ali po veznjenemu plehastemu strešnemu žlebu; visoke pa zemlja zra morajo te brazde le toliko biti, kakor je hlevih, iz kterih ne kidajo večkrat gnoja, kjer ne če- ven njih. Mladike se vtaknejo z debelim koncem v dijo jasel in poslinjenega in oblatenega korita, m je »cmiju na cm ^^ »pu^mju tc^ u.a^uv, m ^ v vsem nesnaga domá, napada ta bolezen naj raje z i- drugim koncem na drugi strani se pa potlačijo spet v in je zemljo na eni strani, se vpognejo čez brazdo in z vino 5 posebno pa dobre molzne krave. Zadnjič pa cepič čez okrogljati griček lezi. Pri naleze ži moramo se opomniti, da to bolezen tudi vina od živine, ali saj jo ena posnema po drugi. Kako pa se ozdravlja? Pervo in pervo je zemljo, tako, da tem je pa posebno paziti na to, da eno zdravo oko ? da gospodar od pravi vzroke, iz kterih bolezen izvira. Treba je tedaj, da se zvé: kaj je na pa eno, kakor smo gori rekli,in da potem do dobrega odpravi vse.K dor vèn gleda, in je cela greda čez in čez ravna, ne stori tega in ne zamaši luk nje, iz ktere se pokrije vse s suho steljo in se pusti kakor je. bolezen izvira, ne bo z v si mi zdravili niče- če se močnejše mladike izšibnejo, se iznova vpognejo sar opravil. To je pervo in naj potrebniše, invca- ali če je veter raztrosil ravno na naj višjem mestu tega gricka leži. Prazni prostor pri oběh koncéh se zadela z zemljo; cepici se enmalo potlačijo v zemljo, pa ne v sredo, in vse skup se zadela potem tako z zemljo, da le naj višje oko Zdaj Le nasteljo, se ta poravna sih ze samo zadosti. v Na prošnjo iz Z. Dostavljamo pa temu odgovoru le še to y da tudi ta bolezen kakor vse druge so popisane v v živino zdravstvu*4, ki ga vrednik Novic" z gosp dr. Strupi-om na svetio daje. Res je žalostno , da teh bukev še vsak gospodar Ze čez malo dní se začno popki napenjati in po ganja jo tako hitro, kakor v pomerančnici. Kmalo se prikaže perjiče, za kterem sledijo nove vejčice. Mesca malega serpana (julija) so se vse mladike že tako ukoreninile, da gledé na njih koreninice zamoremo nima , da bi si svetoval in pomagal v sili in nadlogah. Vred. reči, da so samostojni sadež. Yrčasih požene naj višje oko edino samo, većidel pa poženó tudiočeša na obeh stranéh in celó tište, ki so bile z zemljo pokrite , tako, ^^ V" Kozaci, ee deiec na morji. zagledaje svitlo mesto, zavpi jejo s silnim glasom: „Stambul! Stambul". Ali v tem za da iz enega tacega natica po se zamorejo še tisto jesen v j d eliti." ~ " -----------. • ►-'»"»»W"" • .TXI1 * IC III řa- poveduje ataman: „Na vesla, mladenci!" io onemnajst eto toliko mladik raz- vesel pluska na novo. Kozaške čajke lete po morji in 3 do 6 očés izraste, ki kmali prispejo do brega. diti » y Čeravno se smejo ti natici ze pervo leto presa je vendar bolje, da ostanejo še eno leto v Stoj! i« veli ataman 7) z vsake čajke naj ide de na set juuakov na breg, petero s kosami!" Iu dal je ukaz miru, ker bojo potem mocnej T) se zbrati v trideset kardelih na suhem Pervi red vsacega Da na tisto vižo, kakor seje popřed natićenje kardela je naměřil strel proti predmestju Pera, ostali trije jabelka ali v krompir redi so se postavili s kosami. Uni, ki so ostali pri čajkab, • V« ________X____1 • i • _____• L •______• i • 1 - _ skušalo, in ce so natiče tudi v vtikali, ni sadjorejcem ta skušnja se po sreći spona ker se je verh (špica) cepi šala. je prišlo od tod so se uterdili z nasipom in prikopom. Ataman izvleče sa 5 bljo cev zmiraj prost na kakor sem gori rekel, ku pusal. Ako se pa ta razvije zastavo, oglasé se bobni, Kozaci se zaženejo 5 5 na Carigrad. z emlj z em Ij po verhunci (špici) vlago iz zadela, bo cepič pod V 240 mošejah done molitve muftov in ulemov emlj Ijud VUJJIV puu - --------~ -J------1 v iu UIUIUU v % 1JUU* popival in etvo kliče preroka svojega Muhameda. Sultan Amurat, veliki se redil tako dolgo, dokler perva muzga spomladi ni vezir Kizlar-aga, deržavni svetovavci, vse je zamišljeno v izcimila perjiča in se koreninice napravi kanj tistega druzega soka kterem živi natic in iz njega napravljeno novo drevesice.' Gospodarska novica Kitajski sirk Qsorgum ali holeus sacharatus). Gospodarski časniki, še bolj pa druge novice ne morejo dosti hvaliti nekega sirka, ki je v Kini ali na Kitajskem doma, se kitajski sladkorni sirk imenuje in je nedavnej tudi v Europo prenešen bil. Drugi sicer pravijo, da ravno ta sadež so že pred 50 leti molitvi. Tiho je v mestu, prazne so ulice. Na hip zagromé baterije v terdnjavah in čuje se silno pokanje pušk. Nekoliko jezdicev dirja po ulicah kričaje: Dablovi so v predmestji Pera! (tako so Turci zvali Kozake). Na to se poslejo sultanu poslanci, da naj vimenu preroka boj začne. Janičarji se naglo zbirajo, spahi sed-lajo konje. Ko bi trenil je vse v orožji. Iz seraja na konja snego na Laškem za poskusnjo sadili 5 zakaj pa ga opu- stavili prinese plajsc preroka, okrog kterega se zbirajo pravoverni Sultan opaše meč Muhamedov, se verže belega in zdirja proti predmestju Pera. Y7zeli so Kozaci že to predmestje in tudi drugo, Ka-sim-pasa imenovano. Tisučero Arnavtov, ki so se v bran stili, nam nihce ne pove Mi nismo tistih, ki vsako ni zamoglo odveroiti napada Kozakov; zapodene novo stvar berž povzdigujejo; zato mislimo, da je bolj prav se ne prehiteti; ce je ta sladkorni sirk res tako dober kakor pravijo, ga bojo kmali skusili v tistih de želali, kjer iz pése slad kor (cuker) delajo, zakaj ravno v ta namen je omenjeni sirk naj bolj ćislan. Ta novi kitajski sirk in pa koruza sta si nek moćno podobna in se nek tudi ravno tako obde preganjajo Kozact do predmestja Galata. Med tem topovi z bast in terdnjav streljajo na Kozake. Nalevajko se zažene na predmestje Pera, v Kasim-paso predre Čorba. Hlubocky razstavi střelce teterovske tako i da so se zarnogli varovati za zidi zagradnimi. Đu luj e ker se od srede mesca aprila do konca maja v verstah ali pa kakor sicer žito seje. L. Vilmorin terdi da po njegovih skušnjali eno 9 steblo , ki 27 lotov vaga, 9 lotov nekega ćistega soka v sebi ima, ki je sladak tović je ropal hise in blago pošiljal na čajke. In sam ataman se je vergel s 300 junaki silno na Galato, kjer je bila orožnica in palača Kapudana-pasa (poveljnika brodovja). Kolikor bolj so se umikali Arnavti, toliko hujse so pritiskali Kozaci ; neprestraseni od strelbe so pobijali go- V tem pride pomoč z njence s svojimi dolgimi kosami. kakor da bi bil cuker v vodi raztopljen. Naj več slad kora ima steblo spodej in pa v sredi stebla. al oroznice, novi vojaki pridejo, se v brambo postavit, sila begočih jih sabo podre. Zastonj se trudi aga, pritiska- nazaj pabnejo in predró na ga Gospodarske skušnje jocim se braniti. Kozaci dvor orožnice. Arnavti padajo na tla ter prosijo za živ ljenje. Zastava kozaska se vije na najviši bašti, ujete so (Špargeljnu s soljó gnojiti). Iz tega 5 kterih primorskih bregovih divji špargelj raste, bi se samo po sebi smelo misliti, da k temu naj vec pripo da na ne- ulekli k topovom, ki so rezali na predmestje Pera in so bili prisiljeni jih spuščati na Turke. Trije oddelki Kozakov pod Sokolom so posedli arsenal. Kozaci postavijo dvajset; more slana morska voda. Na Francozkem je gosp Bequerel skusil špargeljnu s soljo gnojiti. 27. de cembra 1847 je pervikrat 8 stebel starega špargeljna v merzlo gredo z navadno parstjo přesadil; 4 špar geljne je pognojil, vsacega z poldrugim lotom soli, 4 pa ne. Sv soljó pognojeni so pognali 14 dní popřej; 27. aprila je vse odřezal; s soljó gnojeni so vagali 163 gramov, uni pa le 124. gramov lrancozke topov proti branu Babihumajum. Vse je šlo spešno od rok in po sreči. Ataman čakaje na Tarke je stal pri topih in ni obernil obraza od brana. Imenovani topničarji so silili Turke nabijati topove, in kdor se ni uklonil ukazu Kozaka , posnela mu je oštra kosa glavo. Komaj se pred Janičarji odprejo vrata v brambo, veli ataman puške prožiti. 0 tej dobi razsajejo topovi sila ognja, dima. in železa , brana se potrese v temeljnu in pred brano vage je po liaši toliko kot pol lota in 3/4 kvint.) Več- ee zavali val merličev. Janičarji, si pot napraviti, vale krat je še to skušal, zato pravi, da je dobro, ako se merue,, umirajoče in ranjene proč. Janičarji se na novo vsakemu špargeljnu vsako leto, preden začnékalípo- pripravljajo k napadu, al dvajset topov otomanskih ruši vse ganjati, s» kakim poldrugim lotom soli pognoji. brane in, novi nasip mertvih jim cesto zapre. __Dvakrat so bili turški pešci nazaj poderti, in posamezni konjiki so napadali v najhitrejšem diru junake, bunčiiki so šuměli v povetru., sablje so se blesketale in turbani in kind žal i. Zgodovinska čitanka Napad Kozakov na Carigrad v letu 1o90. Zgodovina nam pripoveduje, kako so Kozaki, prebi noži dolgi in široci, ktere so deržali med zobmi, po dobni so bili pisanim gadom. Konji se je zdelo, da so se vavci zdajne južne ruske deržave, preden so bili Rusii komaj dotikali zemlje s svojimi drobnimi nogami. To kardelo prispojeni, slovéli v vojski in bitvi. Največ vojsk so imeli z velikim krikom se je bližalo predmestju, in cudil se jer s Poljaki, Tatari in Turki. Zdaj se napravljajo na Cari- kdor popred šaponov ni vidil. Kozaci jih sprejmejo z do- brimi puškami izza zida: Jezdici pridejo v nered, mnogi grad po černem morji Bil je petek, praznik Muhamedancov. Solnce se je kriči 5) ob bregovih žarilo, lesketal seje Carigrad v zlati bliščobi. na tla, prošeci milosti, tretji iščejo v begu rešitve. Allah", hoče s konjem preskočiti zid, drugi padajo Zdaj ni bilo več jezde, ampak bili so nasipi mertvih in umira- ga imamo prevec, ker od 16. p. m. nimamo već lepega joćih. Tu se je vidil ru ieci kaftan spaba ; tam je ležal plajšć vremena. Takrat smo imeli malo snega, potem je začelo Albana; tù si je prizadeval jezdec priti spod konja ležal je mertev na njem; lam je njegov gospod v skerčeni roki deržal. je tergal konj uzdo, ker ktero deževati in dezuje se zmirej, da se ne vé kaj bo^ za polj tega Bog daj dobro! Od novega tukaj gled V V sem Vam ze pisak V tem gled • v V Marni, topi muzelmanski so trideset his porušili. Ata- so napravili tudi d rano, ki je res krasno poslopje za ples io druge veselice man velí: „Na svoje města! Deržite se do večera! Še malo olepsano je s podobami presv. našega cesarja in cesarice «asa in zmaga je naša! (Konec sledi.) in s podobo nadvojvoda Ferd. Maksa , ki je pravi dobrotnik Oziï přetekle čase v Svet nekdaj kakor zdaj. Nekdaj, nekdaj je bil svet vès drugač, vès bolji temu kraju. Oa ne skerbi samo, da bi se ostanjki nekda njih imenitnost ohranili, temuč si tudi veliko prizadeva me sto olepsati. Slišal sem, da bo od mesta do starega am « fiteatra drevored zasadil potrebno vodo 9 imelo, poklical razun tega skerbi, da bi mesto je v ta namen žre inženirja slišimo tega in unega reći zdaj je vćs popacen 5 polu iz Tersta, da bi vodo na grad, v mesto in v arsenal spe h Údobí j . nanui m ci t v c g a uavauuu 11 v nuiiiu , mau ov v--- -------j---------------- j' j — hvalapoje tudi preteklim časom. „O, nekdaj so časi bili!" poglavar austrijanskega vojniskega brodovstva, injevkrat Če pa v te hvaljene čase posvetimo z lučjo zgodovine, kem času svoje delavnosti v brodovstvu vse prenaredii in ___ « _ . _ _ _ . - . v !______^ _ * !__! 1 _ _______ J. l ^ f _ ____i d i • i »v®, Kakor mertvega navadno hvalimo tako se lj»l- Nadvojvoda Ferd Mak** je, kakor vam je zuano, vikši borno vidili te čase vse drugaćue, kakor nekteri dan današnji iznova ozivil; upravne delà je uprostil, uradnikom« plačila o njih mislijo. Jez ne govorim tii od S o dome in Go- povišal itd. Zanaprej se ne boda jemali v službo tako m* _____ W • • A ^ I« ---- ^ w À- ^ _ -v X _ i_________ 1 _ A 1 __ _ _• A. 1 I ^ t 1 i more in brezštevilnih druzih napačnost sveta nekdanjih frekventanti in praktikanti b placil^a» v pervi dobi casov ; tudi Bo g obvarij, da bií s hvalo povzdigoval se- službe, ampak praktikanti, sedaj elêvi imenovani, bojo do spisa! sem te verstice in jih po po nekem primerljeji. Přetekli ttedfcn sicer malo, zares, ali če se pomisli , da v poprejšnih časih _ __ _______I ! x ^ 1 • ____1_A*|___1 ___1 • ■ I i 1 1 V • t • V • danje memo starih, dam „Novícam" le sem v štacuni nekaj malega kupil in tergovec mi je' blago zavili v 223. list dunajskega časnika (ost. kais. priv. Wiener Zeit.) od petka 29. sept. beta 1826. Ko kupljeno stvar domá spravim iz zavitka, ga preberam, kakov člověk koj ko v službo stopijo 200 pl 200 Je so mogu taki praktikanti veliko let brez plačila služiti, Druge stopnje uradnikov bodo je berz izzacetka to tuli niki bolje njih nekaj. Pomorski uradniki so vojaški urad plačevane. apovedi so vojaške. Mládencem ki doveršivši raď včasih stare pisanja pregleduje. In kaj nek aem* bral eedmo in osmo solo, ne vejo kam se podati, se sedaj pri ru po novi osnovi odpirajo službe, v kterih se v tem listu, ne na celi poli, ampak le na* pol poli? Kar nem uajdel, hočem ob kratkem povedati. Sledece novice so: mor narst že dá živeti v 3» sept. ni; bilo v ječi Newgate na Angležkem? nič višjo stopnjo doseći , in komur je pri dobri obnaši sreća mila, tudi manj kot 592 zapertih), med temii 100 zensk; imeli so ti hudodtelcí in-hudodelke pred pervo' porotno sodbo priti, 11 je bilo zatoženih zavolj umora, 38 zavolj ropa itd. Iz Seianskega kantona 1 dan t. m. že kesno zvecer se napravijo iz Tersta tri oseb moza eden v , ®ce štirih še majhnih otrok, drugi neporočen okoli 46 let U Irskega se piše, da po več krajih razsajajo hade star in pa mlada mati) po reški cesti proti domu v Slope vročinstee bolezni,, ki naj, bolj> napadajo prosto ljudstvo in dobre 4 ure od Tersta. Burja je mocno divjala. Vsi trudni tísuó pridejo že po polnoci v Herpelje, od kodar imajo le dobre naj. več ízvirajo od strada. V tacih nadlogah: je ze in tisuč revnih prosilo vlado, naj jim-pripomore-, dfr se pre* pol ure se do doma. Tukaj nekoliko pocijejo, se pri ognj selijo v Ameriko". v neki kerčmi ogrejejo in da bilaglej, kakor so mislili n V Londonu so moža. zapeřil; ki ima 5 žen;;, ravno do Slop prišli, poserkajo nekoliko žganja. V kercmi se jim je sicer svetovalo v snegu in tako moćni burji ne na- je feuubii šesto, ko ga je policija zasačila". Y> V grofovini Sommerset ste se dve dekleti zaljubile v prej, al mater je gnala* ljobezen do otročiča domu ; enega mlađega člověka, in ker je tudi on obé Ijubil, p*v »----——j — - ~—, -------- se, ena drugi nevošljive,'tako dolgo duksale (angležka šega), Temota, težka hoja po velikém snegu in moćna burja ste gredo tedaj vsi, pa ne vedó, da grejo smerti prot ra da so jih mogli ljudje s silo sak sebi spraviti". zun tega pa se popřed popito zganje jih zmaga. Ko se r> V Parizu je sept. zvečer ob 8. nek nezuan čio- dan naredi, najdejo vse tri zmerznjene, oba moza skupaj . _ . . 1 . « v 1 . • I 1 1 naj na nekern drevesu mu dovoli da jo spremi Dekle se brani in noče uslišati doma v germu, ka nadležnika. On pa ne. premišluje dolgo plane čez njo bravcem „No naklonjena, ženo pa nektere korake blize jo je burja vergla. Povedali smo prežalostno prigodbo zato : naj bi bila w • m in ji zasači 8krat nož v per si ? da je. na mestu umerla. Ko prederznim svarilo, se v takem vremenu ne podajati v policija čez 2 dni' zasledí stanovanje morivca in pride k nevarnost in pa misliti, da jo bojo užugali z žganjem, ktero njemu, da bi ga zaperla, ga najdejo zadušenega na tleh; ravno še gotovšo smert prinese z cgljem si je bil stanico zakuril in se tako Ravno tisto noc se poda A. V. iz vasi D oče dvo ,,lz Bologne v rimski deržavi se piše, da je 10.000 jih otrok, 37 let star, le majhne pol ure deleč v vas M. ekudov tistemu obljubljeno, ki izda morivca kardinala* Ri- na rop. Temna noć, moćni piš burje in zameti se mu pri- varola ; tudi če je on sbiii morivec, přejme 10.000 škudov, pravni zdé, svoj hudobni namen srečno doseči. Pride v ako pové, kdo ga je najel za to hudodelstvo". „I.CJ UUIIVII-H V KJTMJVI BO UUAUUlIjU , U « OU HIV II V ta UIVW » VI «V, "w"v' J " " "—«V----------<=> Šulthajsa Keller-a zvedili, in sta tedaj? Pfyffer; m €?orra^ je mogel še v ruto zavezati. Al ker se mu je to še premalo %# . « ^ « « i V # t M., železni križ siloma iz okna neke bolj samotne zit-Iz Ziirich-a v Švajci se naznanja, da so morivca nice verže, gre noter, si nagrabi en žakelj žita in kar ga 5 gioni izpušena po nedolžnem- tega umora natolcevaua , izi zapora zdelo, si sleče srajeo, jo pri rokavih in zavratom zasije, tem trojnim bremenom ob nasuje; s Vse to stoji na p o 1 poli dunajskega časnika kteri, in ravno tako z žitom ložen hiti proti domu. Nesel je namreč pet polovnikov, dva Že je . «WJ. u« p « . V unumu , niču, -------------........- r v., kakor časniki dan današnji, ni namenjen le hudedelstva po in> pol pšenice čiste, in dva in pol mesanega žita svetu s razglašati. Če pa je med m«:ogimi drugi m i no- bolj ko na polovici pota, in ko ravno na neki verh hriba vicami na eni sami polpoli toliko-novic te baže, se lahko v tako hudem vremenu prisopí, in se nekoliko pociti ukra «odi razloček od nekdaj in danes. X. Y. Z. deno težo odloži ga zadene božja pravica i za mert No vi čar lz Pole v Istrii 22. febr udom. je namreč, kakor je zdravniški ogled spoznal nagloma umerl. Ljudjé so ga podnevi brez vse tri bremena z žitom napolnjene okoli njega r 5 na sr a je e in fišli. Kmali sem vam tozil, da nimamo dezja V preteklem poletji bo pa tudi žitnico brez železnega križa v oknu zagledali • I V • i « ■ • 1« lit 1 1 i • ___ • _ 1 _ * _ A »1A n^MAnn î A f f in zdaj moram tožiti, da in od nje zapazili sled, ki ga je tat, žito po stresaje i 68 sam znamoval, in se tako taticstva prepričali. Božja roka zapustili: Gr aham, Herbert, G l a d sto nzakaj ? se ne je hudodelnika zadela ravno v pregrehi Iz Ljubljane Gosp ve; nekteri mislijo. da zato, ker deržavni zbor ni odjenjaî Zalar, posestnik dobro znane od Roebukovega predloga: da se ima ravnanje mi gostivnice „pri slonu", ki bo staro poslopje letos prezida! nietrov o vojskinih zadevah ojstro preiskati in pozvediti; kdo je kriv tistib nesreč, ki so zadéle angležko armade v novo zalo hišo, si vseskozi prizadeva tudi svoje top prijetniše narediti ; ni davnej kar je va-nje napeljal Turna po posebnem vodotoku bistro zpod studencoieo, v kteri v Krimu? Ker so imenovani možje tudi poprej ministri bili i sumijo nekteri, da se z odstopom hocejo odtegniti prese je res pravo veselje kopati, in je že tako nizko ceno v iskavi. Tudi Pal mer s ton se je dolgo upiral zoper ter parni kopli kakor tudi v kadéh se znižal za liste, ki se preiskavo; zadnjiè se je pa n ena doma udal, pa ravno naroce na vec kop Vsaki dan pozimi in p ta nagla prememba mu je hude besede naključila v der odperte, da bolnim, kteri potrebujejo zlasti zdravilnih par- žavnem zboru. Kaj bo iz vseh teb homatij, in kaj bo nih ali rusovskib kopel, ni treba jenjati enkrat začetega Palmerston dalje poćel v ti zadregi, nihče ne vé. Lord kopanja. Verh vsega tega pa je se posebne hvale vredno, Russel, poslan na Dunaj, je že bil v Parizu, kar ga je da iz teh toplic se dobiva vsako uro čista topla voda za telegraf nazaj v London poklical; morebiti bo spet mini- kopanje na dom, vedro po 5krajc m svetovavec grof Hohenwarth gosp. Ant G Vceraj so nesli gosp , gosp. Anton S in gosp. M ih Sm v ster. Ce ne bo edinstva v ministerstvu, se utegnejo izci-miti mnogotere druge razveze tega, kar je sedaj še zvezanega Še zmiraj ugibujejo Francozi: ali bo sel cesar \apo- 12. listu omenjeni k ozare c gosp. Ett en reich-u na Dunaj, leon na vojsko ali ne? Vshki dan so devetih misel Novičar iz raznih krajev nobeden nič gotovega ne vé. i ker t Novi minister kuprijstva vitez Toggenburg je 24 t. m. nastopil svojo službo. Zanimivo je zvediti, da ta minister in minister unanjih oprav grof Đuol-Schauenstein sta si rojaka : oba gospoda sta Svajcarja iz G ra u bun den- Vprašanje in prošnja s k e g a kantora. Porod presv. cesarice se pricakuje perve dní mesca sušca : ce bo dete y cesarevic Častiti gospod Blaž Liker, iskreni Slovenec, ki je bil 5y aprila 1846 na Svibnem v Gospodu zaspal, je služil od leta 1837 do leta 1839 za kaplana v Sorici. Cast. g. Janez Mul ej, zdaj moj, takrat pa njegov fajmošter, ga močno hvalijo, kako pobožen, gorec in pa prakticen duhoven pastir da je bil. Po navadi je vstajal zju- ? Rudolf Franc Jožef , ce pa cesaricnja, V tistih deželah našega cesarstva, kjer je Elizabeta. opravilo zemljišne odveze (Grundenťasiung) se bo nek kerstilo traj ob štirih. Po opravljenih molitvah je nek večjidel spisaval pri pa Zffija Doroteja dige in druge stvari, tako daje že tukaj v Sorici imel lepo skladov-■■kjfirii*BÍÉ| |Éj| nico mnogoterih spisov. Ker ni misliti, da bi bil pozneje pisarijo na v ze do- kljuko obesel, se je berž ko ne število njegovih spisov na Svibnem le se bolj pomnožilo. Bog vé, kam so prišli ti spisi po njegovi, za cerkev in slovenšino zeló prezgodni smerti? Ali vé kdo kaj od dolžne pisma ali obligacije nazaj placevati. Po ministerskem njih? Morebiti bi nam cast. gosp. Edvard Polak. takrat njegov koncano, se bojo zaeele v dveh letih po dokončani odvezi fajmošter na Svibnem, vedili kaj povedati. Prosimo torej v imenu obćne koristi, ako kdo kaj od tega vé, naj nam pové. Ker se vred-ništvo „zgodnje Danice" napravlja zbirko cerkvenih govorov v več zaporednih zvezkih na svitlo spraviti, kar, kolikor je nam znanog nenapovedane obligacije se: duhovni in neduhovni zeló želé, bi pač prav dobro in potrebno bilo, bojo srečkale (lozale). Lastnikom teh obligacij se bo 5 od ako literarna zapuščina rajnega gospoda Blaža Likerja še pokončana ukazu se bo v ta namen napravil poseben razdolživen za klad gotovega dnarja. Naj poprej se bojo izplačale obliga cije po polni imenavni ceni tištim, ki so se za nazaj čanje 6 meseov naprej pia oglasili; zato ker sto čez imenvano vrednost za darilo plaćalo se bojo obligacije še le 6 meseov po sreckanji nazaj plaćale. m da bi se tudi njegovi govori s tem na dan spravili, zato, da Letošnji snegjedrag samo na Dunaji je mestna gosposka že čez 35.000 fl. potrošila za-nj, da so ga iz mesta in predmestij izvozili; vožnína za en voz se plačuje po i 8 ■■■^■■■■■M ■ bi mož, ki je, po cloveski govoriti, za nas prezgodej um eri, saj v svojih spisili živel. Prosimo torej še enkrat: Ako vé kdo kaj od njegove literarne naj nam po vNovicahL' ali pa po „Daniciu blagovoljne %apuscine. na%nani! Andrej Likar. 20 kr., delavci po 24 kr. gradu v i P r a gi Požar na kraljevem je popolnoma pogašen; se še nič goto vega ne vé, kako se je ogenj zacel. Pri družtvu sv. Sova in orel Serbska narodna. 9 Severina se je oglasilo dostojno število romarjev, ki se hocejo podati na božjo pot v Jeruzalem. 9. sušca ob 4. popoldne bojo odrinili iz Tersta; kdor se če še pridružiti > se zamore do 3. susca se oglasiti. Gosp. provikar dr. 51 Knobleher je en del svojega potopisa v deželo Bari-zamorcev unidan na Dunaj poslal odboru. Ko so 2. aprila ]. 1. prijadrali na ladii „zgodnja danica", v pokrajine teh ljudi k njim in tudi ondašnji princ Moga, ki je misionarje že iz Egipta poznal zamorcev, je přivřela obila množica Sedí sova na debelem štoru,. Nad njo orel na visokem boru. Sova orlu tiho govorila : Strani orel! ne zijaj mi doli, Dan današnji hudi so jeziki, Koj bi djali : sova ljubi orla", Ali ji reče orel , siva tica: „Tiho sova, tiho bučoglavka! Za te niso taki korenjaki". Stan kursa na Dunaji 26. februarija 1855. in jih prijazno sprejel. dunajskému časniku Iz Krima je prinesel te egraf da 18. t. m. je ru- „Presse" n o v í c o, Obligacije deržavnega dolga sovska armada z 40.000 vojaki pod poveljstvom Liprandi-a napadla Turke v Eu pa torii; turška armada pod poveljstvom Orner-paša je po 4 ure dolgi bitvi Rase nazaj za-podila ; Rusov je padlo 500, Turkov 150, med temi Soli- Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 73 5 4 3 27 / 0 2 v n v 2 v 817s 707* 62 % 49'/« 40 y2 a. Esterhaz. srećke po 40 fl. 821/4 fi Oblig. 5% od leta 1851 B 95 Egipta, 350 pa je ranjenih. Ker te man-pasa iz same po sebi že malo verjetne, dosihmal V se prigodbe, niso otnenile Zajem od leta 1834 Dobene druge novice, moramo čakati poíerjenja še od druzih strani. Gotovo pa je iz vsih dopisov, da so strune na obéh stranéh v Krimu zlo napete, in da se vsaki dan pricakuje velika bitev.— Kakor pa so sedaj oči vsega sveta ober-njene v Krim, ravno s tako radovednostjo se gleda v London, kjer je ministerstvo v veliki zmešnjavi. Ko-maj je Palmerston spravil za silo novo ministerstvo sku-pej. so tri je naj imenitniši možje iz stranke Pe'itov ga n n t 1839 219 118 3 n v r> rt v r> r> i 4 r> VVindisgrac. „ „ Waldštein. „ „ Keglevičeve „ „ Cesarski cekini. . 20 20 10 rt r> m 29 28 113/ v 8 r> / 8 V 6 fl. Napoleondor (20 frankov) lOfl.3 Suverendor.......17 0.28 Ruski imperial .....10 fl. 19 z loterijo od leta 1854 106%. Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor lOfl.50 12 fl. 36 » narodni od leta 1854 847/, Nadavk (agio) srebra: 8 » na 100 fl. 28 V, fl. Loteri jne srećke : V Terstu 24. februarija 1855: 10. 7. 11 84. 70. Prihodnje srečkanje v Terstu bo 7. marca 1855. Današnjemu listu je priložena 25. póla Vertovcove „obene povestnice". Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.