Inserati ae sprejemajo in veljA tristopua vrsta: i kr., če se tiska lkrat * Ii il n n 4 11 i, ,i „ ,, 3 ,, Pri večkratnem tiskanji se sena primerno «manjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništv. administracija) in ekspedicija uu Starem trgu h. št. 16 V \/ H N h iJilU i UlIHVI PolltlCan list za slovanski aaroö. Po pošti prejeman velja: Za cen. ieto , . 10 gl. — kr. »a pol leta , . o .. — ,, »a četrt leta . . ., 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 g|. la pol leta 4 u af) „ ta četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljaj velja 60 kr. več na jeto. Vredništvo je ua Bregu lušn« štev. 190. Izha|a po trikrat iih teden in Hiuer v toreK, četrtek in »oboto. Sedanje države. A kaj uči materijalizem o državi in o njeni razmeri proti drugim družbam in proti posamnemu človeku? Princip in podlaga vsemu uku njegovemu sta sledeča stavka: 1. Država je Bog; ona je absolutna, vsemogočna. Ona je vir vsega prava občnega in privatnega; ona nima namena zunaj sebe, ampak v sebi. 2. Njen namen je, kolikor mogoče pomnožiti in povečati obče dobro in kolikor moč pomanjšati obče slabo; pa kaj je obče dobro in slabo, to določuje ona sama. V spolnovauje tega namena dovoljeni so ji vsi pomočki, zato ona nima pri svoji delavnosti nikakove postave, razun občne koristi. To sta glavna uka moderne državne umetnosti ; na vsih krajih gleda iz njih golo brez-boštvo, najostudneji materijalizem. Iz njih izpeljujemo vse druge uke, ki imajo ž njimi vred isti pečat nevrednosti in hudobnosti. Kako se obnaša država nasproti veri sploh? Materijalizem ne pozna vere; on veruje to, kar zgrabi z rokami; česar ne sprejme s počutki, to njemu velja toliko, kakor da ne bi bilo. To je njegova vera, če smemo to sveto ime skruniti s takovim razlaganjem. Zato tudi njegova država ne pozna vere, kot take;j ona je absolutno brezverska in zato ji je tudi sami na sebi vse eno, kakošne vere so njeni podložniki, ali so židje ali pagani, ali muha-medanci. — A ona spozna, da je vera potrebna za prosto ljudstvo v njeni lastni prid; kako bo vladal materijalizem brez vere! Saj vendar vsi ne morejo biti brez dela, vsi ne morejo vživati; eni morajo se truditi, da prežive one, ki vodijo državo, in sami v resnici žive po ep kurskih pravilih svojega uka; in takim potreba je vere, če ne, ne bi hotli trpeti in delati. Socijalizma, ki nič druzega ni, kakor dosledni liberalizem, se ne boji nikdo bolj. ko moderna država, in njemu nasproti potrebna je vera. — A kakošna mora biti vera? Taka gotovo, da vgaja gospodujoči sistemi; nesamo-stalna, priliznjena, popolno v rokah državinih; oddelek njene policije, pomoček, kterega porabi po lastni volji v lastni prid. Kar je čez to, zato nji ui mari. Kaj pa verske družbe? Kar velja o veri sploh, velja o verskih družbah. Ce se strinjajo z državnimi načeli, z njeno koristjo, ostanejo naj, še prav prijetne so; vsaj ji mnogotero služijo. A da bi se gibale prosto, tega država ne more dovoliti, če noče zanikati svojih načel. Dokler so sredstvo v njenih rokah, jih čuva, jim pomaga ali jih pusti vsaj pri miru; ako pa ji nočejo pete lizati, potem „Crucitige, crucifige!'1 1 taka verska družba, ki se razteguje vstanovljena neposredno od Boga samega čez ves svet, obsega vse narode in ljudi, je katoliška cerkev. Ona ne more biti odvisna od nobene zemske moči, toraj tudi od države ne; to bi bil njen pogin; in t,o je vzrok, zakaj jo tako črti sedanji državni absolutizem, zakaj jo tako preganja. On čuti, da se v tem boju gre za njegovo bitje ali pogin, da mora zmagati ali propasti; in zato bojuje se z vsemi močmi iu z vso po-tuhnjenostjo, hudobnostjo, s ktero ga navdaja njegov oče sam, peklenski sovražnik vsega dobrega. In nravnost, kaj je ona državi? Tudi nravnost ni nič materijalnega in zato tudi nje ne pozna država; njen namen je po-množevanje dobrega in pomanjševanje hudega, a to dobro in to hudo ni ono, o kterem govori krščanska nravna (morala), kajti tega razločka materijalizem ne pozna. Njemu je dobro, kar vstrega Človeški nižji naravi, njegovi čutnosti, njemu je dobro vžitek in bogastvo, s kterim se kupi vžitek; in hudo mu je trpljenje in revščina in glad in čednost, ktera zahteva zatajevanje. To hudo in to dobro pozna tudi država in tem pojmom podobni so pomočki, kterih se poslužuje v svoj namen. Ni je toraj nravnosti v našem smislu, ni nravne zveze, ni nravne postave, ni ga razločka med dobrim in hudim; in zdaj, kteri razloček ostaja nam še med človekom in živalijo? No, pa vsaj to spozna materijalizem sam, vsaj mu nič bolj ni pri srcu, za nobeno reč ne skrbi več, kakor da bi dokazal bližnjo med človekom in živalijo , da bi dokazal svojo sorodnost z opicami in enako brezumno živino. Sit sibi! — I nravnosti tudi ne priznava pri svojih podložni-kih; zato država kaznujoča hudodelca ne zastopa maščevalne pravice, ampak to stori le v lastni prid, ker je prestop njenih postav poguben lastnemu obstanku; zato tudi odpravlja po moči smrtno kazen, ker ima hudodelnika le za uda državnega, kteri ji nikakor ne more koristiti, če ga vsmrti. — Država tudi ne pozna dobrotnosti, ko čednosti, ker ona čednosti sploh ne pozna; zato vpeljala je davek za revne, posilno skrb za nje, ker je njena korist, da si kolikor mogoče število delajočih moči — in le to so ji ljudje — ohrani. (Dalje sledi.) Vzor pravega katolika in rodoljuba. (Dalje.) Suženj postane trinog, in trinog suženj; tako se vse poravna. Viša oblast vseh je: sužnost vseh v prid majhnega števila. Med tima dvema sistemoma, ki vodita po nasprotnih potih do istega cilja: do sužnosti in ljudskega pogina, nahaja se katoliški sistem, kteri, zametaje punt in nered, uči, da se nasproti tlačenju posebno pri veri stavlja le pasivni upor in aktivna pokorščina. Pasivni upor je oni, pri kterem se podložnik proti vi, ravnati se po človeških postavah, ki nasprotujejo pra-vičnej vesti iu božjim zapovedim. Ustavljanje pa je pasivno, to je, človek prenaša častipolue težave svojega izpovedanja, ne da bi se po-služil materijalne sile; kajti Jezus Kristus je rekel: kdor rabi meč, da odstrani versko tla-čenje, poginil bo pod mečem. To se pravi: verskega tlačenja ne sme telesna moč in sila odstranjevati — v celo duševnem boji ne sme se rabiti materijalno orožje, ki nas še po zmagi vničiti more; ampak mora se duševno, nevidno orožje sukati; stanovitnost v veri, krotkost, strpljivost in molitva, orožje, kojega vspeh je tako gotov, kakor njegova raba plemenita in krščanska. Kadar gre za spoznanje prave vere, premagati je laglje preganjalca, ako človek da lastno krv, nego ako hoče njegovo prelivati. Mučenik v grobu je trinogu strašneji, nego vstajnik, ki se mu z oboroženo roko vstavlja na bojišču. — A ne zabimo, da katoliška vera, ko zapoveduje pasivni upor proti oblasti, ki zaničuje vest in vero, podaja tudi nauke o aktivnej pokorščini; da dopušča, kedar tirja: potrpežljivo se ustavljati, tudi pokorščiuo človeku, ki naj bi deloval, da se odtegne krivici. To se pravi, med tem, ko zametuje katoliška vera ustajo, ne brani delovanja, truda; kedar oua neče, da bi se s silo ustavljali, ne prepoveduje nijedne reklamacije ua potu postavnosti in pravičnosti. Dokler hoče, da spoštuje podložnik pravice više oblasti, ne tirja, da se odpove svojim. Isti Pavel, ki je tako goreče pridigal pokorščino do postavne oblasti, kot od Boga postavljene; opustil vendar ni apelirati na cesarja zarad krivičnega trinoštva niže sodnije. Opustil ni, opirati se na svoje pravice in privilegije kot rimski državljan. Ako torej tirja katoliška cerkev vdanost od tlačenih podložnikov, ne misli s tem, da bi se odpovedali svojej člove-škej osebnosti in se kot mrtve stvari podvrgli krvoželjnej trmi trinogov; priporoča njim, da edinijo z razumno vdanostjo kot podložniki pametno vdanost kot ljudje. In ko zagotavlja ta sistem oblasti pokorščino, ne posvetuje nje kot postavne, pravične, nego dovoljuje: reklamirati proti tlačenju in zedinja dostojnost človekovo z društvenim redom. Ta nauk spolnoval je O' Connell v besedi in dejanji. „Kdor vam pt.Jiguje ustajo, vas izdaja ', rekel je svojim Ircem. A kedar je opominjal narod k redu in postavnosti, varoval in vzdrževal je v ljudstvu čut njegove dostojnosti in neodvisnosti. Mogli ga niso nikoli obdolžiti nepostavnosti, da so se njegovi nasprotniki še tako napenjali. Vržen je bil sicer v Noxe premembe pri političnih \ radii». (Govor Hohenwartov. Konec.) Grof Hohenwart je 17. t. ui koučal svoj govor; zahvalivši se zbornici, da mu je dovolila govoriti, pretresal je nižje vrade in občine, ki svoji nalogi nikakor niso kos. ,,Toda krivico bi delali občinam, je rekel, če bi jim zarad tega kaj očitali. Kar pri nas, to so skusili tudi po drugih deželah in nobeni državi se še ni posrečilo samoupravo nasloniti na občine. Iz tega pa jaz ne sklepam tega, kar naš odsek. Ta lioč vse, kar občine ne morejo izvrševati, izročiti državi. Jaz pa bi raje občinam prepuščene opravke izročil bolj zmožnim zastopnikom samouprave. To bi ne bilo ravno tako težko, ker imamo v davkarskih in sod-nijskih okrajih primerno razdelitev, ki bi bila tudi za gori omenjeno reč pripravna. Čudno je, da po enoglasni sodbi vsih občine niti po svojem obsegu niti po denarnih močeh niso zmožne, da bi pričele primemo upravo, da so si pa vkljub temu vedno še prizadevali občinam izročiti samoupravo in jim dati tisto zvezo, ktere nimajo, da bi vstanovili samoupravo. Namesto da so srenje vravnavali po upravnih določbah, bi bili upravo vravnali po okolšinah. (Dobro na desni.) Tako so delale druge države; na Angleškem so samoupravo izročili grofijam, na Pruskem okrajem in pri nas bi bdi to nalogo prav lahko sprejeli davkarski in sodnijski okraji. To bi bilo tem laglje, ker so v teh okrajih že državne gosposke, ki bi se bile s samoupravnimi prav lahko ravno tako zedinile, kakor sem omenjal o višjih gosposkah. To je jako koristno. Srenje ostanejo pri svoji pravi nalogi, pri gospodarskih in domačih rečeh iu imajo pri politični upravi le nekako takšno veljavo, kakor hišni oče pri družinskem posvetovanju. Politična samouprava bi se naložila na rame, ki bi jo mogla nositi in bi imele tudi veči deuurne moči, kakor manjše občine. Umetna okrajna glavarstva bi bila odstranjena, in z vstanovljenjem samouprave v davkarskih in sodnijskih okrajih bi prišli ljudje s prvo politično gosposko v tesuejo zvezo. Zadostovalo bi manjše število vradnikov, uprava bi se zlajšala, samouprava in državno nadzorništvo bi se vstanovilo. To podobo sem si naredil o premembi političnih vradov, in sem jo ho tel tudi vam narisati, da ne bodem imel no benega očitanja. Ni mi mar, da bi bilo to popolnoma, in dobro vem, da je v moji raz pravi mnogo pomankljivega. Hotel sem obrav- navati le glavna načela, ki jih pa ne moremo tukaj vsestransko obdelati. Napačno bi bilo to danes omejiti, ko se zamore na razne načine rešiti. . . Konečno omenja še težav, ki se rešitvi omenjenega vjirašanja pripisujejo. To je najprvo razdvojena oblast meddržavnimi in deželnimi zbori, ki nobeni teh dveh skupščin ne d.opušča več primerno rešiti. To pa hudo obsojuje vstavo, če nimamo skupščine, ki ima v tako važnem vprašanju govoriti zadnjo besedo, je to naj bolji dokaz, da ta vstava našim potrebam ue zadostuje. Še bolj kakor oblasti nasprotuje ta težava določbam državnega zbora. Odsek trdi, da ima državni zbor brei dvoma pravico vredovati upravne gosposke. Pa oglejmo si dotične določbe natančneje. Vstava govori, da glavna načela vravnave sodnijskih in upravuih gosposk ima vravnati državni zbor. Če se beseda „glavna načela" razlaga v nasprotju z jezikoslovjem in se jim daje pomen, po kterem vsa reč spada pod oblast državnega zbora, to še ni postava, ampak le nekaka navada, ali bolje razvada, ki se zamore zopet opustiti, če bi tedaj slavni zbor besedo „glavna načela1' tako tolmačil, da bi se izvršitev prepustila deželnim zborom, bi bile vse težave odstranjene; centralisti bi pač trdili, da je edinost uprave v nevarnosti. Povedal sem pa v prvem delu svojega govora, kako edinost umem. in kako visoko jo čislam, a tukaj bi bilo to le nekaka beseda, odmen-jena tistim ljudem, ki takih besed potrebujejo, da vedo, zakaj da se vnemajo. Če si po vrsti ogledamo notranjo upravo raznih držav, videli bomo, da nobena država nima enake vravnave v vsih svojih delih, da je tudi Avstrija prej ni imela, in da Prusija novo organizacijo dela le za nektere svoje kronovine, ne da bi bile države vsled tega zgubile svojo vnanjo veljavo ali notranje blagostanje. Tedaj mislim, da imajo tisti učeniki državnoznanstva prav, ki trdijo, da državna volja mora biti edina, da se pa v raznih delih zamore izvrševati po raznih organih. Avstrija ne bi nič zgubila, če bi novo upravo tako vravnala, imela bi pa ta dob;ček, da bi jo primerila razmeram deželnim in bi ne bila v nevarnosti zadovoljnost enega dela pridobiti si z nezadovoljnostjo druzega. (Dobro na desni.) Predloga ne stavim nohe-uega; hotel sem le dokazati nepriličnost in, če smem tako reči, nedostojnost predlogov od-sekovih ter zbornico opozoriti na nektere reči, ki se ne smejo prezreti. Način, kako se s predlogi naše stranke ravna, pripravil me je, da ne stavim nobenega predloga. Žalibog, le pogosto se je pokazalo, da se nič ne doseže, če ima kedo nesrečo sedeti na desni strani zbornice. Ne bi hotel dati nove prilike k temu dokazu, ki silno škoduje državnim koristim, zuto bodem le ostal prj tem, da bodem zoper predloge odsekove glasoval." (Dobro na desni.) Vtis tega govora je bil velikansk; Hohenwart je namreč eden najboljih govornikov v zbornici, in gotovo tudi najzmožnejši državnik med vsemi poslanci. Govori pa jako jasno, lepo, izbrano, brez strasti. Kadar usta odpre, popuste poslanci raznih strank svoje sedeže, in se vstopijo okoli njega, le en mož, piše se „Politiki", navadno beži iz dvorane, kadar Hohenwart začne govoriti, namreč dr. Herbst, kterega pa grof Hohenwart menda ravno ne pogreša. Za Ilohenvvartom je govoril mladi Plener in naposled se je o isti reči oglasil tudi minister Lasser, čigar govor je bil v marsi-kterem oziru tudi zanimiv. Politični pregled. V Ljubljani, 24. novembra. Avstrijske dežele. \r državnem xlioru je denarni minister, kakor smo že omenili, poročal o obravnavah med Cislo in Translo. Pa g. minister ni nič novega povedal, kar ljudje že niso vedeli. „N. fr. Pr." pa je objavila novi bankini Statut, ki priča, da je vlada maljarska pri obravnavah zmagala. Narodni banki ta štatut ni po volji in se bode neki s prošnjo obrnila do državnega zbora, da bi se n» sprejel. — V šolskem odseku je poslanec Siiss rekel, da se za notranjo vravnavo šolstva pri nas premalo otori. Tudi je napačno, da se od vaškega učitelja toliko zahteva, kakor od učiteljev glavnih mest. Po njegovi misli bi se morali učitelji deliti v tri vrste: za navadne šole, za boljše šole, za ktere bi veljalo to, kar se zdaj zahteva od učiteljev, pa za meščanske šole. EB»lmatiiiMkcmu namestniku bar. Rodiču so narodna društva in narodne občine čestitale, da ga je g. Lasser takro krepko proti poslancu Giskri zagovarjal. V Šibeniku so celo mesto razsvetlili in z možnarji streljali. Vlada je prepovedala iz Avstrije konje izvaževati v tuje dežele. Vnanje države. l&uski car je angleškemu poročniku rekel, da si nikakor ne misli prisvojiti Carigrada, ali pa celo Angleže prijeti v Indiji. On hoče le zboljšati stan kristijanov na Turškem, ječo, a zakonov ni oskrunil. Napadal jc z vso| svojo močjo zmote protestantizma, a prizanašal osebam in ni poznal kot kristijan in zasebnik sovražnikov. Ker je žrtvoval vse za svojo ljubljeno Irsko, skrbela je ta za njegove dohodke. Vsled tega prostovoljnega narodnega tributa pridjala mu je protestantska ošabnost ime: „ubožni kralj". Revna, obžalovanja vredna nespamet, ki ga je menila zasramovati, v resnici pa najviše slavila. Kajti, ktero vladarstvo je lepše od onega, kojega tribut se ne plačuje iz nevoljnega straha, nego iz proste, ljubezni polne žrtvovalnosti? Ktero vladarstvo je slav-neje od onega, kojega meč je pero, kojega topovi jezik, kojega dvorniki so ubožci, stražniki ljubeznjiva srca ljudstva? Ktero vladarstvo je dobrotljivejše od onega, ki, ne da bi solze vzročevalo, jih le suši, ki, ne da bi prelivalo krv, jo le vstavlja, ki ne žrtvuje življenja, ampak ga ie rešuje, ljudstva ne ponižuje, marveč iz praha povišuje, ne kuje verig, ampak le razbija; ki vedno hrani red, mir, slogo; ne da bi se drznilo skruniti svobodo? Kje je vladar, ki ne bi se moral srečnega imenovati, ako bi tako vladaril? O takem vladar-stvu smemo gotovo reči, kar se o Salomonu pravi — da se ničesar njegovej velikosti, blesku, slavi in sijajnosti prispodobiti ne more: „Rex pacificus maguificatus est super omnes reges terrae". — Po kratkej razpravi o trudu in delovanji O' Connellovem za dosego emancipacije irskih katolikov, primerja govornik njega z Napoleonom I. in prispodablja zasluge obeh mož, ki sta bila v najnovejšem času najznamenitejša, rekši: „Nepristranska zgodovina bo priznavala, da je bil O' Connell duh miru, Napoleon duh vojske : Eden je ohranil sinove njih materam, može njih žeuam, očete njih otrokom; drugi jih jim je jemal; eden je rešil ua milijone življenj, drugi jih je žrtvoval; eden je oznanoval zvestobo, drugi vstajo in punt zoper vse obstoječe vlade. Ime enega spominja le na nesebičnost, na ljubezen do pravice, reda iu postavuosti, ime druzega pa na velike prevrate, nepravičnosti, posilovanja. Eden je oživel načela državljanske neodvisnosti, drugi jih je uničil. Eden je 40 let delal za svobodo narodov; drugi je vstvaril pod imenom centralizacije občno sužnost. In od kod ta razloček? Ker je vodila Napoleona častilakomnost, O' Connella pa ljubezen. Oni je skrunil krščansko vero, ker je vidnega glavarja sv. cerkve v ječo pahnil; ta jo je častil, spoštoval, ljubil in daroval lastno srce temu glavarju za tribut. Prvi, človek po načelih sveta, posluževal se je ne-verske filozofije, da vtemelji sužnost; drugi, mož po sv. evangeliji, opiral se je na pobožne vaje sv. vere, njene nauke iu njeno ljubezen, da pomaga svobodi do vladarstva; in zato je vtemeljil eden stalne zmage, ko je drugi te zginjati videl, še predno je umrl. Eden je zapustil svitle sledi, drugi krvave; in med tem, ko vzbuja spomiu na Napoleona, ne vem kako, neke žalostne, strašne občutke iu neko nekoristno, s solzami zedinjeno občudovanje; razveseljuje spomin na O'Connella našd srca; da, spomin O' Connellov, vedno blažen, bode ostal ljubezen in radost svetli." (Konec sledi.) kar zahteva njegova čast in čast Rusije, ter v ta namen za nekaj časa zasesti Bulgarijo, če bi Turčija drugače ne hotela dovoliti potrebnih prememb, Avstrija pa bi zasedla Bosno. Na Angleškem so bili s tem pojasnilom jako zadovoljni. Srbska vlada je enemu oddelku raz-puščene svoje vojne dala povelje, da se mora nemudoma zopet zbrati. Iz Rusije pričakujejo 6000 prostovoljcev. Tlirikl poveljnik Muktar paša je hotel del svoje vojne čez avstrijsko zemljo pri Gružu spraviti na ladijo turško. Pa gosposke avstrijske mu niso dovolile prestopiti naše meje, ladiji pa so zapovedali , da mora nemudoma zapustiti to gružko ladjišče. — Trdnjava Nikšiči trpi veliko pomanjkanje živeža; Turčija se je vsled tega obrnila do vnanjih vlad, da bi one črnogoro pripravile, da bi dovolila preskrbeti trdnjavo s potrebnim živežem. Izvirni dopisi. X Vlänjegore, 21. nov. Slišali 8te že o nenadni smrti tukajšnjega mogočnjaka Bregarja, ki je pri volitvah vse volilce za nemčursko reč na svoji strani imel. ,,De mortuis nil nisi bene", ta pregovor spoštujem tudi jaz, vendar si ne morem kaj, da ne bi omenil, da bo po njem žaloval posebno naš okrajni glavar ker se utegne pretrgati mreža, ktero je ta zelo gibčni gospod za prihodnje volitve v deželni zbor tu pri nas že zdaj razprostrl. Višnje-gorcem se je neki obetalo, da bodo dobili okrajno sodnijo, na Hudem pa se jim je obetala šola, ktero si pa Ilujčani lahko napravijo sami, če jo zidajo n