Narodna in univerzitetna khjižnica v Ljubljani 106437 " v ESDKSKZiKSDiESsaiesKaD --“-- m VIALOCHI m IT ALI AN I, TEDESCNJ E SLOVENI | ;! p raccolti ed elaborati da H b GIUSEPPE PREMRU i. r. Direttore ginnasiale | preceduti da una breve graminatica della lingua slovena | Šesprnlie I Str mit noroitsifbeitbev, furjgtfOBtcr iSrtimmtitif bet ffpi'cnifcf)fit Spradjc. LAŠKI, NEHSKI IN SLOVENSKI POGOVORI s kratko slovnico slovenskega jezika. Šesta edizione nuovamente riveduta ed ampliata. GOR1Z1A Štab. tip. e libr. Giov. Paternolli ed. 1905. : : § y DIALOGHI - GESPRACHE - POGOVORI. s DIALOGIH IT A LI A h I, TEDE5CMI E 5 LOVE MI raccolti ed elaborati da G USEPPE PREMRU i. r. Direttore ginnasiale preceduti da una breve grammatica della lingua slovena mit oorauge^enber, furjgefajjter ©rammatif bet floDemjdjen Spradje. LAŠKI, NEMŠKI in SLOVENSKI POGOVORI s kratko slovnico slovenskega jezika. Šesta edizione emendata ed ampliata G OR I Z I A ŠTAB. TIP. e LIBR. OIOV. PATERNOLLI, edit. 1905 Prefazione alla VI. edizione L’ intento pratico di questo manuale si e di age- volare possibilmente la vicendevole intelligenza fra gli abitanti di differente nazionalita, che convivono nelle pro- vincie meridionali delbAustria, e sembra che 1’ opera sod- disfi ottimamente a questo compito, essendo questa gia la sesta edizione che stiamo pubblicando onde poter corrispondere alle molte ricerche, che ogni giorno ci ven- gono fatte. I dialoghi, che or gia per la sesta volta diamo alla luce, furono raccolti ed elaborati sulla base del notis- simo „Manuale di conversazione italiano e tedesco" del Dott. Luigi Cav. de Pavissich dal defunto i. r. Diret- tore ginnasiale Giuseppe Premru. Ma poiche special- mente la parte slovena era finora alquanto difettosa, la medesima fu per questa edizione emendata da capo a fondo dal signor Giovanni Domeniš, maestro dirigente in Gorizia, il quale, in quest’ occasione aggiunse pure alcuni dialoghi nuovi. Lusingandoci pertanto di rendere con questa nuova edizione un buon servizio a tutti coloro, che hanno inte- resse di intendere e di farsi intendere dai propri compro- vinciali diversamente parlanti, noi la affidiamo al colto pubblico raccomandandola a benevole accoglienza. Gorizia, Gennaio 1905. L’ EDITORE. Vorrede zur VI. Anflage. Indem wir diese Sammlung italienischer, deutscher und slovenischer Gesprache der Oeffentlichkeit iiber- geben, beabsichtigen wir damit nichts anderes, als das gegenseitige Verstandnis der in den Siidlandern Oester- reichs zusammen lebenden Bevolkerung von verschie- dener Nationalitat moglichst zu fordern, und es scheint, als ob das Werk seiner Aufgabe entspreche, nachdem wir, um den vielfachen Anfragen gerecht werden zu konnen, zur Veroffentlichung dieser sechsten Auflage schreiten mussten. Diese Gesprache wurden vom verst. Gymnasial- director Josef Premru nach dem Vorbilde des bekannten Werkes „ Conversations Taschenbuch der italienischen und deutschen Sprache" von D. r Alois Časar Ritter von Pavissich gesammelt und geordnet. Da aber der slove- nische Theil in den friiheren Auflagen etwas mangelhaft war, ist derselbe fiir die gegenwartige durch Herrn Johann Domeniš, Schulleiter in Gorz, vollkommen umgearbeitet und das Buch durch neue Gesprache bereichert worden. Im vollen Vertrauen, allen jenen einen guten Dienst erwiesen zu haben, welchen es daran liegt, im Lande, in vvelchem sie zu leben angewiesen sind, die Mitbevol- kerung zu verstehen und von ihr verstanden zu werden, iibergeben wir das Werk der Offentlichkeit und empfehlen es der wohlwollendsten Aufnahme. Gčrz, im Janner 1905. DER HERAUSGEBER. Pregovor k VI. izdaji. V našich južno-avstrijskih deželah živijo skupaj pre¬ bivalci različnih narodnosti. Da bi mogli ti ljudje jeden druzega bolje in bolje razumeti, je bila izdana ta knjiga. Kako potrebna je bila, pač dovoljno dokazuje to, da se vedno seza po njej, vsled česar je zdaj doživela že sesti izdajo. Te pogovore je nabral in uredil na podlagi ob- ceznane „Ročne knjižice pogovorov italijanskih in nem¬ ških' D.n a Alojzija Cezarja vit. Pavissich rajnki c. kr. 'gimnazijski ravnatelj Josip Premru. Pa ker je bil v prejšnjih izdajah zlasti slovenski del knjige precej po¬ manjkljiv, ga je za to izdajo od začetka do konca po¬ pravil g. Ivan Domeniš, šolski voditelj v Gorici. Pri tej priliki so bili uvrščeni v knjigi še nekateri novi pogovori. Uverjeni, da smo storili s tem delcem veliko uslugo vsem tistim, kateri želijo razumeti drugorodnike, in tudi hočejo, da bi drugi nje razumeli, izročujemo ga slavnemu občinstvu s priporočilom, da bi ga blagohotno sprejelo. V Gorici, meseca januarja 1905. IZDAJATELJ. PARTE PRIMA. G RAMMflTIC A © v f t e v Zljcil Spraehlehre PERVI DEL. S L O V N I C A. Lettere e loro pronunzia. lic !Biirf)f(it6cn »m S il)i c ',’l n o tu - n cf) c. 1 . L’ alfabeto sloveno si compone Tiaš ftoDertifc^e 31(pf)a&et l)at f oU di 25 lettere, e precisainente gettbe 25 33uc£>[ta£>ett. delle seguenti: Aa, Bb, Cc, Čč, Del, Ee, Ff, Gg, lih, 11, Jj, Kk, v Ll, Mm, Nn, Oo, Pp, Pr. Ss, Šš, Tt, Uu, Vv, Zz, Zz. Aa, Bb, Cc, Čč, Del, Ee, Ff, Gg, lih, Ii, Jj, Kk, v Ll, Mm, En, Oo, Pp, Pr, Ss, Sš, Tt, Uu, Vv, Zz, Žž. Di queste 25 lettere 5 sono vocali, cioe: a, e, i, o, u, cheJn generale si pronunciano come in italiano. S3ott biefeit 25 23ud)fta&en jinb o ©el&ftlaute, a, e, i, o, u, treldje in 23etreff t^rer Slugfpvcdje im 3111» gemeitien bett namlic^eit 8aitt Ijaben mie im ©eutfdjeu. Alcune consonanti si pronun- ciano altrimenti che in italiano. Conviene cfuimli notare: 1. C si pronuncia sempre come la lettera italiana z nella parola speransa; p, e. cesar, imperatore; . cepiti, je ndere; .leggi zesar, zepiti. 2. C si pronuncia come ce e c/; p. e. čast, onore; črka, let¬ tera ; pronuncia: ciast, cerca. 2 . Stud) bie 2(u3|prad)e ber 3)? it* la ute ift ber beutfcfjen tm 2111ge* metuen gleict), nur ift fier ^olgenbež 311 ttierleu: 1. $)a8 c lautet tmtner trne baž beittfdje z ; 3. 33. cesar, Satfer; cepiti, fpalteu; fprid): zesar, ze¬ piti. 2. č lautet mie ba§ beutfdje tfdj ; 3. 33. čast, (Sfjre; črka, 33udp ftabe; fprid): tschast, tschrka. — 8 3. II g conserva serupre la sua voce naturale, e suona in qua- lunque posizione come 1 italiano y seguita da a, o, m; p, e gora, monte ; gelso, (leggi : gheslo), il motto ; vinograd, vigna; glista (leggi; ghlista), verme ; gnezdo (leggi ghnezdo) nido. 4. H si pronuneia aspirato ; p. e. muha, mosca. 5. Per 1’ italiano c seguito da a, o, u, lo sloveno si serve del J:; p. e. kamen, pietra ; kolo, ruota. 6 Lj in line di parola si pro- nuncia semplicemente come l ;: p. e. kralj, il re; učitelj, il maestro, leggi: kral, učitel. 7. Nj si pronuneia dolcemente come nell'italiano gn ; p. e. konj, cavallo ; divja, melone ; leggi : cogn, digna (gn come in ignaro'. 8. S corrisponde alla s iniziale italiana ed e sempre acuta, per es. sacl, frutto ; kosa, falce (fal- ciuolah 9. S si pronuneia come sce, sci; p. e. hiša, časa; šiba, bacchetta; leggi: hiscia, sciba. 10. Il v si pronuneia come in italiano. 11. Z si pronuneia sempre dol¬ cemente, come nella parola ita liana riso. 12. Z lia il suono dellaj nella parola francese jour ; p. e. žila, vena; žena, donna. 13. Per le voci straniere ph, q, w, x, y, adopera lo sloveno il f, k, v, ks, i ; p. e. Ksenofon, Se- nofonte ; Jork, York. 3. 3)ab g beljalt immer feinen uatiirlicfieu Kant unb mirb in feb* meber ©tellung mie bab beutfdje g aubgejprodjen, 3 . 33 . gora, ®ebirgc; geslo, 3Baf?[[ptttcl); vinograd, 3Bein* bei‘ 9 ; glista, ©audjmurm ; gnezdo, Steft. 4. £)ab b fautet mie bab beutfd^e ch. 3 . 33. muha, gliege; [prid?: rnucha. 5. £)ab flcmenifcfje k mirb mie bab beutfc^e aubgefprodjeit. 6 . Dab lj mirb am ©ube eineb SBorteb mie 1 aubgefprodjeu ; 3 33. kralj, ber $bnig; učitelj, bel' 8 ef)rer; tefe: kral, učitelj. 7. ®ab nj mujj mcid? unb mit bem j Derfdjmolgcit, mie bab itatieni* [cf)c gn aubge[prod?en merbea ; 3 . 33- konj, ^Pferb; dinja, SPleloiic. 8 . 3)ab s entfpridjt bem beutfdjeit fdjarfen U; 3 . S. sad, grudjt; kosa, ©eitfe; fpricf?t: ssad, kossa. 9. ®ab š fautet mie bab beutfdje sch; 3 . 33. hiša, |jaub; šiba, 91utc : fprtcf): hiseha, schiba. 10. £>aš v mirb in ber 9tcge( mie bab beutfdje w meicf) anbgefprocben. 11. ®ab z £?at ben Kant bc§ ge* finben beutfdjen s, mie in ben 3Bbr* tern Wiese, Riese; 3 . 33. koza, bic $iege; zob, galjn; fpric^: kosa, sob. 12 . ®a§ ž mufe meicfkr a(b bab bentfdje sch, mie bab fraitjofifdje j in jour aubgefprodjen merbea; 3 . 33. žila, Slber ; žena, 3Bci6. 13. g-iir bie fremben Kante ph, q, w, x, y, branost ber ©lanene f, k, v, ks, i, alb : Ksenofon, SienO- fon ; Jork, 3)orl. § - Osservazioni preliminari. Nella lingua slovena non ci sono dittonghi. La sillaba radicale ordinariamente pro- nunciasi coli’ accento tonico ; nelle parole polisillabe 1’ accento cade di solito sulla pe- nultima sillaba; p. e.; grajati, biasimare; ne- srfča, disgrazia. In riguardo alla or- tografia si osserva : 1. Nella lingua slo¬ vena si scrivono tante lettere, quante si pro- nunciano. 2. Le parole slove- ne cominciano ordina¬ riamente con lettera minuscola; la lettera majuscola si adopera soltanto : a ) nel principio del discorso e dei versi; b) nelle parole clie seguono al punto, e di solito al punto animi¬ rat ivo e d interrogatico, se con queste inter- punzioni termina la 3. 'llurbemcrfnuacii: ®ie ffooenifd^e Sprale (jat feine boppcllaute. 4. ®er £bn ruf;t gemeb uigtid) aitf ber @tamm= jilbe ; in ineljrfilbigeu SBbrtcrn fdflt cr gemb|n= lid) auf fcie oorlefjte ®ib £>e; a(§: grajati, tabela; nesreča, Unglucf. 5. £>infid)tlici) ber Recht- schreibung gelte fjol* geitbeS : 1. ©loDenifdjen fd&rei&t man nur fo ničle 33ucl)fta6en, a(§ man aush jpridjt. 2. IDic (loDenijcben 21* b v ter merbeit gcmblpt* lid) mit fletneit ?lnfatig§- budjftabeu gefdjvie&cn ; grojje 23ud)ftabett fteljeu nur : a) $u ?tnfang jcbcr Otcbc unb jebeS 2$erfc§ ; b) bei alleu ©brterit nad) eincm ©cplugpunL te, unb gembljnlicp nad) eiuem 2(udruf= unb gcjeidjen, men n mit bic> fen Unterjdjeibungšseidjeit Uvodne opazke. V slovenščini ni dvo¬ glasnikov. Navadno se naglasa korenski zlog; na več- zložnih besedah pada naglas (povdarek) po navadi na predzadnj i zlog, n. pr. grajati, nesreča. Za pravopisje so glavna vodila : 1. Piši le toliko pis¬ menk (črk), kolikor jih izgovarjaš. 2. Slovenske besede se pišejo v obče z ma¬ limi črkami ; velike črke se rabijo le : a) v začetku govo¬ ra in vsake vrstice v pesmih ; b ) pri besedah za piko, pa za klicajem in vprašajem, ako se ž njima stavek končuje; tudi za dvopičjem, ka¬ dar svoje besede ali proposizione ; nonche nelle parole seguenti ai due punti, se la proposi¬ zione susseguente con- tiene le precise parole da altrui profferite ; c) nei nomi propri; d ) nel nome Bog, Iddio ; e negli epiteti di Dio: Gospod Bog, Signor Iddio; Bog Oče, Dio Padre ecc. Parti del discorso. La lingua slovena ha nove parti del di¬ scorso. cioe : 1. il sostantivo ; 2. 1' aggettivo ; 3. 1’ aggettivo nu- merale ; 4. il pronome ; 5. il verbo ; 6. 1’ avverbio ; 7. la preposizione ; 8. la congiunzione ; 9. 1’ interiezione. Annotazione. L’ articolo manca, come nel la lingua la- tina. Di queste 9 parti del discorso i nomi (cioe|: il sostantivo, 1' agget¬ tivo, gli aggettivi nu- merali, i pronomi) ed i - 10 — ber Sa£ fdjfiefjt; aud) nacij cinem ©oppelpuufte, toettn bte SBorte bes @e» jprddjcS unoeranbert aii= gefiifjrt n) er beti; c) bet bett Gšigetmamen; d) ©cim SBortc Bog, ©ott unb beffen ©pitfje* ta : Gospod Bog, .jperr ©ott; Bog Oče, ©ott ©ater u j. tu. 6. 'JicDetljcilc. ©te floDenijcpe ©pradje jdljlt neun Wortarten (ŠRebeteile), unb jtoar: 1. ®a§ jrjauptiuort; 2. ®ad ©eituort; 3. ©ad 3af)lroort; 4. ©ad gilnoort; 5. ©ad 3eitioort > 6. ©ad tftebemoort. 7. ©ad ©ormort; 8. ©ad ©tnbetoort; 9. ©aS (gmpjtnbungd* toort. 7 . ilnmcrfuitfl. ©er SIrtifef fefjtt trie im Sateiiiifdjett. ©on biefett 9 ©ort* arten btlben bte 97entt* tobrter (b. i.: bad |)aupt* 53ei*3 a ^ s u - S** rm °rt) unb bte 3 e ’ tl oorter ben besede koga drugega neizpremenjene piše¬ mo ; c) pri lastnih imenih; d) pri besedi Bog in njenih privstavkih ali namestnicah : Gospod Bog; Bog Oče, in ta¬ ko dalje. Beseda plemena. V slovenskem jeziku je devet besednih ple¬ men, namreč : 1. samostalnik ; 2. pridevnik ; 3. številnik ; 4. zaimek ; 5. glagol ; 6. prislov ; 7. predlog ; 8. veznik ; 9. medmet. Opazka. Slovenščina nima člena ali spolnika, ka¬ kor ga nima tudi la¬ tinščina. Izmed teh 9terih besednih plemen so imena (t. j.: samostal¬ nik, pridevnik, števil¬ nik in zaimek) in gla- — 11 verbi sono le parti prin- cipali della proposizio- ne. Tali parole vanno soggette a variazioni, che determinano il ge- nere, il numero, la per- sona ed il tempo. Notni e loro declinazione. A. Il sostantivo. 11 genere e triplice: maschile, femminile e neutro. A. Di genere maschile (maščobno) sono : a) tutti i sostantivi, che significano un uo- mo o un maschio fra le bestie; p. e. brat, il fratello; cesar, l’im- peratore; medved, l’or- so. b) la maggior parte dei sostantivi cbe e- scono in una conso- nante; p e. travnik, il prato ; trn, lo spino. c) i nomi delle let- tere delfalfabeto; p. e. glasnik A, la vocale A; zategnjen o, 1 'o lar- go ; mali e, 1’ e minu- scolo. inefeutlidjen 33eftaubt()eil eiueb @a(ie§; fie erteibeu cine 33erduberuug ber g-orm jur SBejeidputug beS ® c | d) 1 c d) t e §, ber 3ctl)C, ber ^JSerfoit unb ber |)ett. $ic 'Jicuuluorter unb Utre 'JUiiiiiDmutrteiut. A. 2n§ #nnjitnu>rt, 8. £)až ®efd)led)t ift brei* fad^ : mdnit(id), roeiblid) unb (ddjlidj. 9. A. 90? d n tt t i d) e n ©e» [d) led) tež fiub: a) 3Ule .gjauptiubrter, meldje eiuen Uhanu be= beuteit ober eitt Uhanu* djcit im £ierreid)e: g. 33. brat, ber 33ruber; cesar, ber Saifer ; medved, ber Sar. b) Oie meiften §aupb voorter, bie auf einett Uhitlaut aužgeljen, als : tra • nik, bie Sbiefe; trn, ber ®orn. c) S)ie Utamen ber Sudjftaben itn Sllpfjabet, alb ; glasnik A, ber ©elbftlaut A; zategnjen o, ba§ gebeljnte o; mali e, ba§ Heine e. goli bistveni deli v stavku ; ti se spremi¬ njajo v obliki, da zna- čijo spol, število, osebo in čas. Imena in njih sklanjava. A. Samostalnik. Spol je trojen : mo¬ ški, ženski in srednji. A. Moškega spola so: a) vsa imena mo¬ ških oseb in imena samcev ; v živalstvu, na primer brat, cesar, medved. b) večji del samo¬ stalnikov, ki konča- vajo s soglasnikom, n. pr. travnik trn. c) imena posamnib črk v alfabetu, n. pr. glasnik A, zategnjen o, mali e. B. Di genere fem- minile sono : a) tutti i sostantivi, che significano una femmina od un ani- male femminile p. e. mati, la madre; košuta, la cerva. b) il caratteristico dei sostantivi femmi- nili e la finale a; p. e. miza, la tavola: tiča, 1’ uccello. c) i sostantivi pol- lisilabi clie escono in a, ast, est, ist, ost, ust, azen, ezen e ev , p. e. mladost, la gio- ventu ; oblast, 1’ auto- rita; molitev, la pre- ghiera. d) molti sostantivi, per la maggior pai'te rnonosilabi, che si ap- prendono coli’ eserci- zio, p. e. čast, 1’onore; gnjat, il prosciutto ; gos, T oca; jed, il cibo; kad, il tino ; klet, la cantina ; klop, la pan- ca ; kopelj, il bagno ; kost, 1’osso; laž, la bu- gia; lov, la caccia; luč, il lume ; misel, il pensiero; moč, la for- za : nit, il filo; pesem, la canzonetta; noč, la notte; past, la trap- pola; peč, la stufa, (il forno) ; peč, la rupe ; piščal, la canna d’ or- — 12 10 . B) 2Beiblid)en @e< fcfjlec^teS finb : a) Sttte £>auptt»brter, bie ettt 2t3eib bebeuteu, ober etn iiBeibdjci; im SCterreic^e, atž : mati, bie SJiutter; košata, bie .g>irjcf)futj. b ) §auptmerl= mat bež meibtidjeu @e* fcffiedjteS ift ber (£ub* fet&fttaut a, atš : miza, ber STifdj: tiča, ber SSoget. c) ®ie mef)rfi(6igei,t ^anptmorter mit bem 'Sužgang ad, ast, est, ist, ost, ust, azen, ezen, unb ev (va), atž: mladost, bie ^ugenb ; oblast, bie ®ematt; mo¬ litev, baS @ebet. d) SSiete meift citifit* bige ^anptmbrter, bie aber au§ ber Uebung er« ternt luerbeu miiffett, atš: čast, bie Stjre: gnjat, ber <2d)inlen; gos, bie ®anž ; jed, bie ©peife; kad, eitte groge Sttfe (Sottid)); klet, ber Set« ter; klop, bie SSant; ko¬ pelj , baž Sab ; kost, ba§ sBein; laž bic £itge; lov, bic $agb; luč, ba§ 8idjt; misel, ber ®e« banfe; moč, bic @tdrfe; nit, ber g-abcu; pesem, baž 8ieb; noč, bie iftacbt; past, bic j^atte ; peč, ber Dfeit; peč, f^-etfen manb ; piščal, bie Dr* B. Ženskega spola so : a) vsa imena žen¬ skih oseb in imena sa mic v živalstvu, n. pr. mati, košuta. b) glavno znamenje ženskega spola je kon čnina a, n. pr. miza, tiča. c) večzloni samo¬ stalniki s končnico ad, ast, est, ist, ost, ust , azen, ezen, in ev, ka¬ kor: mladost, oblas', molitev. d) mnogi večinoma jednozložni samostal¬ niki, ki se pa le z vajo vtisnejo v spomin, n. pr. čast, gnjat, gos, jed, kad, klet, klop, kopelj, kost, laž, lov, luč, misel, moč, nit, pesem, noc, past, peč, peč (pečina), piščal, pomlad, pomoč, po sterv, povodenj, prst (zemlja), vas, reč, rž (rež), senožet, skrb, smet, strast, vez, vrv, zibelj, zver, žival in drugi. gano; pomlad, la pri- mavera; pomoč, l'aiu- to ; posten, la trota ; povodelj, 1’innondazio- ne; prst, la terra; vas, i! villaggio; reč, la co- sa; rž (rež), la segala; senožet, il prato; skrb, la cura ; smet, la spaz- zatura; strast, la pas- sione; vez, il legaccio ; vrv, la. corda; zibelj, la culla; zver, la fie- ra; žival, 1’animale; e altri. C. Di genere neut.ro sono tutti i sostantivi colla finale e ovvero o, p. e. dete, il bambino; solnce, il sole; telo, il corpo. Il genere dei so¬ stantivi usati soltanto nel numero plurale si discerne dalla vocale finale : la desinenza i indica il genere ma- scliile, e il femminile, ed a il neutro ; p. e. možgani, il cervello ; toplice, il bagno caldo; drva, le legna. 11 numero e triplice, come nel greco : sin- golare, duale e plu¬ rale. — 13 — gefpfeife ; pomlad, ber ^rilffiittg ; pomoč, bie f)itfe; posterv, bic $0= rclle; povodenj, bic Ue» bcijcbmemmung ; prst, bic IDammerbe: vas, baž 33orf; reč, bie ©a epe; rž (rež), ber IRoggen; senožet, bie 2Btc)c; skrb bie ©orge; smet, baS Stužfepricpt; strast, bie ^eibenfdjaft ; vez, baž ©attb ; vrv, ba§ ©eil; zibelj, bie 3Biege; zver, mitbeS £ier: žival, jap* mež £ier, unb aitbere. 11 . C. ©dipliepen ©e» fd^Icdjte« finb alle |jauptmbrter, bic auf e ober o aufgepen, al§: de¬ te, bciž Sittb; solnce. bie ©onne; telo, ber Sorper. 35až @efct>Icc^t ber ■gmuptrobrter, bie mtr in ber Sfteprjapt gebrdncplicp fiat), erfennt man an bem knžlanie, ber 31 n Žgan g i jeigt namlicp baž mamt* ticpe, e baž meiblicpe nnb a ba§ fciepliepe ©efeplecpt an, alS : možgani, baž birtt; toplice, baSSBarm- bab; drva,ba§©remtpolj. 12 . 35 i c jjapl ift mie im ©riecpifcpcn, brcifacp: bic ©in -- gmcb nnb ilJfet)r= gaf)!. C. Srednjega spola so vsi samostalniki s končnico e ali o, n. pr. dete, solnce, telo. Spol takih samo¬ stalnikov, ki se rabijo le v množini se dolo¬ čuje po končaju; kon¬ čnica i kaže moški, e ženski in a srednji spol: n. pr. možgani, topliče, drva. Število je, kakor v grščini, trojno: jedni- na, dvojina in mno¬ žina. 14 — La lingua slovena ha sei časi, cioe : 1. il nominativo, col quale si risponde all’in- terrogazione chi? che? 2. il genitivo, all’in- terrogazione di chi P di clie P 3. il dativo, ali’ in- terrogazione a chi P 4. V accusativo, al- 1’ interrogazione chi P che P 5. il locale, ali' in- terrogaz. presso chi P dove P 6. Visfrumentale, al- 1’ iriterrogaz. con chi P con che cosa P Il vocativo e uguale al nominativo. u ^ La declinazione e triplico : la prima pei sostantivi mascliili, la seconda pei femminili e la terza pei neutri. La maggior parte dei sostantivi si de- clina regolarmente. 13 . 23ieguttg§fdlle Lat bie flooeuifdje Spradjc fed§ 8 , a(§: 1 . ®er 9lominatio ober SBerfafl fteLt auf bie $rage: loer ? iua§ ? 2 . bcr ©ettitiu ob c v Seffenfall, auf bic fjfra* ge: to e (fen ? 3. b e v ® a t i o ober 2 Beinfall, auf bie fyragc: loent ? 4. b e r 21 c c u f a t i o obet SBcnfatI, auf bie j$-ragc: lueu ? iua§ ? 5. ber 8 o c a 1 ober Sofall, auf bie $rage: bei meni ? luo ? 6 . ber $nftrumen* tal ober SSomitfatl, auf bic grage: mit locni ? loomit ? ®er 23 o c a t i o ober (ftuffall ift bein 91omi» matio gteidL- j d 14 . S i n g u n g § a r t e n gibt eS bret; nad) ber erften loerbeu bie nidun* licljeu, uadL ber jioeiten bie roeiblidjen unb nad) ber britten bie fddjlidjen §auptmbrter befliniert. ®ie 30^ e L r 5 a 61 ber §auptl»brter loirb regeh tndjjig befliniert. Sklonov ali padežev ima slovenščina šest: 1. imenovalnik, s ka¬ terim se odgovarja na vprašanje: kdo? kaj? 2. rodilnik na vpra¬ šanje : koga P česa P 3. dajalnik na vpra¬ šanje : komu P čemu P 4. tožilnik, na vpra¬ šanje koga? kaj? 5. mestnik, na vpra¬ šanje pri kom (čem)? kje?. 6. družilnik, na v- prašanje : s kom ? s čim P Zvalnik je jednak imenovalniku. Sklanje so tri: prva za moške, druga za ženske in tretja za srednje samostalnike. Večina samostalni¬ kov se pravilno pre- giblje. 15 — 15 . I. Declinazione i. SDefitimtion 1. Sklanja per i sostautivi maschili. filr mannlidje §auptn>8rter. moških samostalnikov. Osservazione. 'lliimcvfuuil. Opazka. L accusativo singo- ©er Slccufatio bcv @iu< Tožilnik jedn.ine je lare dei nomi di esseri jaljl gleicfjt ki iiicfjtlc* pri imenik šivih stvari animati e eguale al bcitbcu ffiejen bem 9lo», jednak rodilniku, pri genitivo, quel!o dei urinatiD, bci (c&cuben imenih neživih stvari nomi di esseri non ani- beur @cttitiDX pa jednak imenoval mati e eguale al no- * niku. minativo. — 16 - 16 II. Decllnazione n. $efUnati6rter. b) skupna imena v jednini, n pr. gospoda, truma (armada), otro¬ čija, perutnina, divja¬ čina, in druga. c) praviloma moški samostalniki s končni¬ co a, n. pr. starešina, nadvojvoda, vojvoda, vodja. lil. Sklanja srednjih samostalnikov. Singolare. G i n 3 a f) (. Jednina. Duale. 3 m c • 5 a I) !• Dvojina. 18 — Plurale. 31? e I) r 3 a tj 1. Množina. Osservazioni. Tutti i nomi colla terminazione me assu- ruono dinanzi alla vo- cale finale un m; p. e. 'Knmerfnitflni. 'Me jpauptmorter mit ber Gnbfit&e me, neumen in ber Deflination ein n ati; 3. 3$. Opazke. Vsi samostalniki s končnico me privze¬ majo prirastek n, in se sklanjajo tako : Singolare. Grinjaljl. Jednina. 1. breme, 2. breme-n-a 3. breme-n-u g 4. breme ^ 5. pri breme-n-u ~ ~ C. z breme-n-om Dvale. jjmeijaf^t. Dvojina 1. breme-n-i 2. breme-n 3. breme-n-oma 4. breme-n-i 5. pri breme-n-ih G.. z breme-n-oma. Plurale. SRetjrjatjt. Množina. 1. breme-n-a 2. breme-n 3. breme-n-om 4. breme-n-a 5. pri breme-n-ih 6. z breme-n-i. Alcuni sostantivi (Siničje .fjnuptmcrter Nekateri samostal- colla desinenza in o mit ber (Subitiuj o nefp niki s končnico o do- assumono nella decli- men atb 3uwadj8 bie bivajo v sklanjavi na- nazione la sillaba es; @it£>e es an : vadno prirastek es; tali sorio : drevo, drev-es-a, 1’ albero, ber 33cutm; kol6, kol-es-a, la ruota, bab 91ab : pero, per-es-a, la penna, bie $cber ; nebo, neb-es-a, il oielo, ber £>immet; olcd, oč-es-a, 1’ occhio, bab 3luje; uho, uš-es-a, 1’ orecchio, bab £3fyr ; tel6, tel-es-a, il corpo, ber 8eib. Alcuni sostantivi (Siuieje |>aitptmbrter Nekateri samostal- colla desinenza in e, mit ber (Snbuucj e, met 5 niki s končnico e, ki che indicano animali cl)e junije Ticrc ober jitnge pomenjajo mlade ži- od enti giovani, dei 3£cfen bejeicfjiten, tmb »on vali ali bitja, katerih quali non si prende in metefjen bab (Sefdjtedjt spola ne uvažujemo, 10 — considerazione il ge- nidjt in 33etrad)f ge* privzemajo prirastek nere naturale, assumo- nommett tuirb, ejdjaltcti t; taki so: no dinanzi alla finale »or bet' Grubung ben 3 U “ un t; tali sono : tuacfjb t. tele, tele-t-a, il vitello, bas $al&; pisce, pišce-t-a, il pollastro, bab £)iiudjen; kljuse, kljuse-t-a, un cavallo rnagro, bes ©aul; jagnje, jagnje-t-a, 1’ agnello, bas gamrn ; dete, dete-t-a, il bambino, ba§ Sinbleiit; žrebe, žrebe-t-a, il puledro, baS ^itKeu ; dekle, dekle-t-a, la ragazza, bab SJfdbdjen. - 18. Decllnazione irregolare. 11 CEcflfuotf»i» BC Nepravilna sklaD i a * Sostantivi maschili. 2)1 d n n l i d) e «g> a n p t = Moški samostalniki. i» br t er. Il sostantivo dan, ®aS SJBort dan, ber Samostalnik dan se il giorno, declinasi: £ag, toirb folgcnber* sklanja : majjett beflittiert: Sing. 1. dan, 2. dne, 3. dnevu, 4. dan, 5. pri dnevu, 6. z dnem. Dual. 1. dneva, 2. dni, 3. dnema, 4 dni, 5. pri dneh, G. z dnevoma. Plur. 1. dnevi, 2. dni, 3. dnem , 4. dni, 5. pri dneli, 6. z dnemi. 19. Il plurale della pa- £Mc OJfcrfjjafjl beb Množina samostal- rola človek, 1'uomo, SBorteb človek, loirbaiiS nika človek, se tvori iz si desurne dalla parola bem tit ber Gringaf)l Uttge* besede ljud, ki se no ljud, cbe e inusitata brdudjlidjem UBorte ljud, rabi v jednini; sklanja nel singolare; questo gebilbet ttttb luie folgt se pa tako: plurale si declina nel beflittiert: modo seguente : 1. ljudje, 2. ljudi, 3. ljudem, 4. ljudi, 5. pri ljudeh, 6. z ljudmi. 20 . Il sostantivo otrok, Otrok, bab &'inb, (jat Samostalnik otrok se il fanciullo, ha il plu- in ber Sfteljrjaljl: v množini tako pre- rale come segue : giblje : 1. otroci, 2. otrok, 3. otrokom, 4. otroke, 5. pri otrocih, G. z otroci. 20 — 21 . Sostantivi femminili. © e i 61 i d) e ,£) a u p t« tu b r t e r. La parola gospa, la T)a§ ©ort gospa mit signora, si declina co- bem Sion immer auf ber si: tehten ©Ube tutrb gebogeu: Singolare. 1. gospa, 2. gospe, 3. gospej, 4. 6. z gospo Duale. 1. gospe, 2. gospa, 3. gospema, 4. 6. z gospema. Plurale. 1. gospe, 2. gospa, 3. gospem, 4. 6. z gospemi. 22 . Sostantivi neutri. <3 a d) t i d) e a u p t » to b r t e r. La parola tla, il pa- ©ort tla, ber vimento, usata sola- jjujj&oben , gc&raudjlidj mente nel plurale, de- mir in bet , clinasi: mirb gebogen : Ženski samostalniki. Beseda gospa se skla¬ nja tako : gospo , 5. pri gospej, gospč, 5. pri gospeh, gospe, 5. pri gospeh, Srednji samostalniki. Beseda tla, navadna 3amo v množini, se pregiblje tako-le : 1. tla, 2, tal, 3. tlam, tlem, 4. tla, 5. pri tleh, 6. s tlami, tlemi, p. e. Na tla vreči, gettare a terra, ju Soben merjen. B. L’ aggettivo. Gli aggettivi hanno per ogni genere una desinenza speciale; pel genere maschile qual- che consonante oppure la i, pel genere fem- minile la a, e pel ge¬ nere neutro la o, ov- vero la e ; p. e. ze¬ len list, foglia verde; B. £nš 'Betiuovt. 23. ®ie Seiioorter ben fiir jeber ©efcbdedjt eitie Lefonbere (Snbutig, jur bač ntamtlidje @e* fdblecftt einen tDfitlaut, obet - baš i, fitr baš tx>et= blidje ©cfdjledjt baS a uitb fitr ba« fadjltdje ©efctjlecft bab o, ober bab e, j. S. zelen list, grihtež San* B, Pridevnik (prilog). Prilogi imajo za v- sak spol svojo posebno končnico, za moški spol soglasnik ali i, za ženski spol a in za srednji o ali e : ze¬ len list; n. pr. Božja moč; rodovitno polje; Božje Dete. božja moč, la poten- za divina; rodovitno polje, il eanipo fertile; božje Dete, Dio bam- bino. - 21 — bfatt ; božja moč, fete s Hžad)t ®ottcd ; rodo¬ vitno polje, ba§ fvuc^t* bare $elb; božje Dete, bas (SottcSfinblein. 24. Duale. ;] tu e i 3 a 1) 1. Dvojina. 2 Osservazione. La e muta nell' ul- tima sillaba ommettesi in tutti i časi, nei quali i sostantivi e gli aggettivi hanno qual- che aumento tinale; p. e. Hober, llobra, do¬ bro, buono; bister, bi¬ stra, bistro, chiaro. Comparazione degli aggettivi. Le proprieta e le (jualiui delle persone o delle cose vengono de- terminate mediante tre gradi di comparazione, i quali sono : a) il primo grado, grado positivo, quando 1’ aggettivo mostra la qualita d’ una' persona o cosa senza verun paragone a qualcun’al- tra; p. e. visoka gora , il monte alto. b) il secondo grado, grado comparativo, quando la stessa pro¬ prieta trovasi in una cosa in grado mag- giore o minore che in un' altra ; p. e. ta cvetica je lepša (ali manj lepa ) od one, quosto tiore e piu (o — 22 — 25. Slnmctfuitg ©ab (autlofe e in bcr leg - ten Sifbemirb bei,|)aitpb itnb ©igeitjdjaitdmbrtern in etilen ^allbiegungen aubge|'to§en, in beffen fie antpadjfen : dober, do¬ bra, dobro, g ut; bister, bistra, bistro, £)eU. Stcigevuitfi &cr (JiBcnirfittftSItiiirtev. 26. ®ie Gigeufdjaften uub 93efdjaffen|eiten bet fotictt ober bet Sact)en merbeit mittetft breier Hib* ftufungen ober ©teige* nutgbgrabe ttaljer begeidp ttet unb jmar: a) bie erfte ©tuje ober S P o [i i t i o , mobei bab Gigenicfjaftbtuort bie GL genjdjaft einer j3er[eit ober eined ©ingeb oljne allc SSerglcidjuttg mit aubent anjeigt : visoka gora, ber Ijobc 33erg; h) bic jmcite Stnfc ober G o m p a r a t i o, metin bicfelbe Gigenfdjaft in eittetn ©inge in cinent fjbfjereit ober nieberett Grabe crfdjcint alb in cinent anbcrit; 3 . 58. ta cvetica je lepša (ali manj lepa) .od one, biefe 33Iume ift jdjbiter Opazka. Polglasnik e v kon¬ čnem zlogu se izpušča pri samostalnikih in pridevnikih po vseh sklonih, v katerih kaj priraste na koncu; n. pr. dober, dobra, do¬ bro ; bister, bistra, bi¬ stro. Stopnjevanje pridevnikov. Lastnosti in kakovo¬ sti oseb in reči se pri¬ merjajo po treh stop¬ njah; te so : a) prva stopnja ka¬ že lastnost kake osebe ali stvari brez primer¬ jave z drugimi; n. pr. visoka gora ; b) druga ali primer¬ jalna stopnja prilaga lastnost kaki osebi ali reči v večji ali manjši meri kot drugi ; n. pr. ta cvetica je lepša (ali manj lepa) od one; te gore so nižje od onih. 23 — meno) bello di quello ; te gore so nižje od onih, questi monti so- no meno alti di quelli; c) il terzo grado o g rado superlativ o, quando 1’ aggettivo mostra la qualita d’u- na cosa in grado mas- simo o minimo; p. e. najkrasnejše poslopje na Dunaju, il piu ma- gnitico edifizio aiVien- na; najbogatejši izmed trgovcev, i piu ricchi tra i mercanti; najuda- nejši sluga, devotissi- rao servitore. (minber fdjon) alb jene; te gore so nižje od onih, bicjc 93 erge ftnb ntebriger alb jene. c) bie britte ©ture ober © u p e r 1 a t i o , locnn bab ©igenfdjaftbVBort bie Grigenfdjaft etneS ®tngcb im (jedptcu ober niebrtg* jten ©rabe begeidjnet; 3. najkrasnejše poslopje na Dunaju, bab prddp tigfte ©ebdubc in ŽStctt; najbogatejši izmed tergoveev, bie reidjften unter beit $anbe(§leuten; najudanejši sluga, er-' gebenftev ©ietter. Comparativo. Ilcomparativo si for¬ ma aggiuneendo alla i - adice deli’ aggettivo (troncando la i del 110- minativo trovasi la ra- dice) la desinenza: ši ovvero ji pel gene- re maschile, ša, ja pel genere femminile, še, je pel genere neutro. Per raddolcire la pronuncia si pone or- dinariamente innanzi alla sillaba ši la i o ej, innanzi ali 'ji poi la e; p. e. svet, santo; svetejši, piu santo ; močen, tor¬ te ; močnejši, piu forte. £cv hompnrntiu. 27 . Diefer mtrb gebil = bet, inbem man an ben ©tanim t>eb @igenfd)aftb» mortcb (mcldjen man burd) 2ltnocrfuug ber ©enetio« eitbuiig i erljdlt) ši ober ji fiir bab mdnnlidje, ša ober ja fiir bab meibtidje, še ober je fiir bab facpltdje, ©efd)led)t anfjdngt. Dcb ffiofjtflangeb iue= gen mirb getobljnttd) oor bab ši cin i ober ej, oor bab ji aber ein e einge® fd^oben, alb: svet, ^eitig; svetejši, Ijetliger ; mo¬ čen, ftarf ; močnejši, ftdrfcr. c) tretja ali presežna, stopnja kaže lastnost kake reči v največi ali najniži inerji; 11. pr. najkrasnejše poslopje na Dunaju; najboga¬ tejši izmed trgovcev; najudanejši sluga. Primerjalna stopnja. Ta stopnja se iz¬ obrazi, če se pritakne deblu (deblo se dobi, ako se rodilniku od¬ bije končnico i) : ši ali ji za moški, ša ali ja za ženski, še ali je za srednji spol. Zarad lepoglasja se navadno pred ši vrine i ali ej, pred ji pa e; n. pr.: svet, svetejši; močen močnejši. 24 — II grado compara- tivo si forma pure po- nendo innanzi ali' ag- gettivo la parola bolj, piu; p. e. bolj svet, piu santo, bolj močen, piu forte. Superlativo. a) 11 superlativo re- lativo o di paragone in¬ dica, ehe una persona o cosa possiede una qualita al di sopra o al di sotto di tutte le altre poste al con- fronto. Questo si forma in due modi: 1. premettendo al grado comparativo la sillaba naj-, p e: Peter je najpridnejši med v- semi dijaki, Pietro e il piu diligente fra tutti gli s col ari. 2. premettendo al- 1’ aggettivo la parola najbolj; p. e: najbolj odličen vojskovodja te¬ ga stoletja, il piu di- stinto capitano di que- sto secolo h) 11 superlativo as- soluto indica, che una persona o cosa possie- pe una qualita in som- mo oppure in intimo t)er Komparatio mirb a ud) gebilbet, inbeni man nor baS ©igen[d)aftž>mort bas 313 ort bolj, mepr, feljt; 9. 33- bolj svet, Ijciliger, bolj močen, ftdrfer. 28. šupcitotiu ®er ©uperlatio in SSergleidj mit a P leti anberen jeigt, bajt eine i|3er|on ober eine ©a* d)e eine (Sigenfcfjaft im Ijbdjfteu obcr im niebrig* [len ©rabe, als atle bie anberen im Serglenfe ge* ftedteit ^Perfoncn ober ©adjcn, befi^t. ®iefer mirb anf gmei Slrten gebilbet : 1. inbein man bem Gomparatio bie ©ilbc naj Dorauftellt; 3. 33. Peter je najpridnejši med v- semi dijaki, j3etcr ift miter atlen ©dmferu ber fleigigfte; 2. inbein man bem @i» genfdfaftžiDorte baS 2Bort najbolj Dorauftellt: 5. 23. najbolj odličen vojsko¬ vodja tega stoletja, ber Dorpglicfpte gelbljerr bie* fe§ ^aljrljunbcrtež. b) ®er 811 perlatiD o § it e 23 e r g l e i c§ mit anberen geigt, baj; cine jlerfon ober eine @adjc eine <£igeitfc§aft im t)bdj* Primerjalna stopnja se izobrazi tudi, če se postavi pred pridevnik besedo bolj ; n. pr. bolj svet, bolj močen. Presežna stopnja. a) Presežna stopnja kaže lastnost kake ose¬ be ali reči v najvišji ali naj nižji meri z ozi¬ rom na vse druge reči tiste vrste. Obrazi se: 1. če pridenemo pri- merjalnej stopnji zlog naj ; n. pr. Peter je najpridnejši med vse¬ mi dijaki; 2. če pred pridev¬ nik pristavimo besedo najbolj ; n. pr. najbolj odličen vojskovodja te¬ ga stoletja. h) Presežna stopnja naznanja lastnost ka¬ ke osebe ali stvari v zelo visoki ali zelo nizki meri brez obzira gradu, senza pero cou- frontarla con altreper- sone o cose. Formasi anteponen- do ali’ aggettivo uno di questi avverbi: zelo, močno, jako, silno, kaj, hudo , molto, assai; op- pure le sillabe: vele- vse-, vsega-, pre-; p. e. jako bogat, molto ricco o richissimo, velece¬ njen , stimatissimo. — - ftcn obet im niebrigftni Izrabe bcfiiit, olpie fie je» bodj mit anbcren i)3ev|oiien ober @ad)cu jit ocrgleidjeu. Terfclbe mirb gebitbet, inbem tnciu bcm Sigem fc^aftetmoftc eitted biefev llmftanbdiubrter corcim f e tj t: zelo, močno, jako, silno, kaj, hudo, jetjr, uief; ober bie ©ilbcn ; vele-, vse-, vsega-, pre -; 3 . 93. jako bo¬ gat, [etn I * * 4 veid), velece¬ njen, Ijodjgcadjtct. ali primerjave z drugo osebo ali rečjo Ta se izobrazi, če se dene pred pridev¬ nik jedna teh besed ali zlogov : zelo, močno, jako, silno, kaj, hudo, vele-, vse-, vsega-, pre-; n. pr. jako bogat, vele¬ cenjen Osservažione: La parolina pre si- gnifica talora anche troppo p. e. premrzla rosa, la rugiada troppo fredda, prerana smrt, morte prematura. I seguenti aggettivi kanno il comparativo e superlativo irrego- lare: VUnmcrfuHB: T)a§ SBbrtd^en pre bebcutct jumcilcn aud) jubiel, 3 . 93. premrzla rosa, aUgitfalteu STau, prerana smrt, 311 fritl)cr Sob. 29. golgcitbe ©genfdjaftS* icbrtev bitbcu beii Gom« parado itnb ©itperlatio uttregelmdfšig : Opomba: Besedica pre- po- menja pa včasi tudi preveč, n. pr. pre mrzla rosa, prerana smrt. Nepravilno se sto¬ pnjujejo : velik, grande, grog ; večji, največji; majhen, piecolo, fleiit; manjši, najmanjši; d,ober, buono, gut; boljši, najboljši (najbolji). C. Aggettivi numerali. Gli aggettivi nume¬ rali sono o determinati come: uno, dieci, terzo, C. jJaljliuiirter. 30. 33ic 3 alj£roDtter jtnb etilroeber b c jt i m m t, me: e i it S, 3 e l) it, ber C. Števniki. Števniki so določni, kakor: eden, deset, tretji, osmi itd. ali ne- 26 — ottavo, ecc. o indeter- ■minati oome: altani alberi, molti cavalli, poco danaro, dlguanto vino, parecchie čase. brit te, a d) te u. f. u>. ober mibeftimmt, ime: e i it ig e ©dume, d iel e j3ferbe, id e it t 3 ®e(b, etroab 3S>eiu, me()rere ,pdu[er. 31 . določni, kakor: neka¬ tera drevesa, mnogo konj, malo denarja, nekoliko vina, več hiš. a) Gli aggettivi na- a) ® i e ® r it n b = a) Glavni števni ki merali o primitivi ci ja^tiobrter jeigeit bie naznanjajo število 0 - presentano il namero iltljaf)! DDit tPerfoneu ober seb ali reči in so : delle persone o delle ©adjett an, itttb finb : cose, e sono : 32 . I numeri cardinali ©Oit bicfcn ®i'Ullb = Glavni števniki se sono tutti declinabili jdfjllDOrteit finb alte beflb vsi sklanjajo, izvzemši eccetuati sto e tisoč, nierbar mit 3tuS:iaf;uie sto in tisoč. DOtt sto unb tisoč. — 27 - Eden, ednct, edno, e cosi ancke nobeden, nobena, nobeno, nes- suno, niuno, si decli- na come 1’ aggettivo nel singolare. Dva (per il genere masch.), dve (per il fem. e neut.), e cosi pure oba (m.), obe (f. e n.), ovvero obadva (m.), obedve (f. e n.), ambidue, si declinano: 33 . Eden, edna, edno, fonde nobeden, nobena, nobeno, feinev, mirb ioie ba§ ©geiifcfjaftbmort iti ber @inga(jl gebogen. 34 . Dva (fitr bab mditnl.), dve (fitr ba§ medil. it. fčtdjl. @e|d)fecfft), uitb oba (f. b. ut.), obe (f. io. it. f. @.), ober obadva, (f. b. m.), obedve, (f. b. 10 . ll.f. ®.), beibe biegett roie folgi: Eden, edna, edno, kakor tudi nobeden, nobena, nobeno se skla¬ nja kakor pridevnik v ednini. Dva (za moški spol), dve (za ženski in sre¬ dnji), kakor tudi oba (m. sp ), obe (ž in sr.) ali obadva (m.), obedve (ži in sr.) se sklanjajo: 1. Dva, obA, dve, obe, 2. dveb, obeh, 3. dvema, obema, 4. dva, obA, dve, obe, 5. pri dveb, obeh, 6. z dvema, obema. 35 . Trije, tri e štirje, Trije, tri utib štirje, Trije, tri in štirje, štiri si declinano nel štiri beugcil alfo : štiri se pregibIjejo ta- seguente modo : ko-le: 1. trije, štirje, tri, štiri, 2. treh, štirih, 3. trem, štirim. 4. tri, štiri, 5. pri treh, štirih, 6. s tremi, štirimi. 36 . Pet e tutti i numeri Pet unb cdle ^b^ereii Det in vsi višji šte- piu alti si declinano: gafflctt lt)er!5en gcbogcn : vilniki se sklanjajo ta¬ li o-le : 1. pet, 2. petih, 3. petim, 4. pet, 5. pri petih, 6. s petimi. 37 . b) Gli .aggeitivi or - b) ©ie (Sigeitfdjaftb* b ) Vrstilni števniki dinali col quuli si ri- lobrtcv loeld^c 0rbtiung§» ali vrstilci odgovarjajo sponde alla domanda jafjlctt bcutcn ttiib locu na vprašanj e: koliki, kolik, kolika, kolino, mit man auf bte Jdagc kolika, koliko, izobra- — 28 — quale, si formario dai kolik, kolika, koliko, l)cr zujcjo se iz glavnih cardinali e si declinano ruieuicltc, aittoortet, UKi- stevnikov, in se skla- corae gli aggettivi. So- fcett auš bett ©rnitbgatjh njajo kakor pridevniki, no i seguenti: mortent gebilbet uttb luic So pa sledeči: bie Eigenjcijaftžiobrtcn be» flinicrt: prvi, prva, prvo, il primo, ber erfte, drugi, druga, drugo, il seeondo, ber jtneite, tretji, il terzo, ber britte, četrti, il quarto, ber merte, peti, il quinto, ber fiinjte, šesti, il sesto, ber fec^fte, sedmi, il settimo, ber fiebentc, osmi, 1 ' ottavo, ber ad)te, deveti, il nono, ber neunte, deseti, il decimo, ber jeljnte, ednajsti, 1 ’ undecimo, ber elfte, dvanajsti, il duodecimo, ber Jioblftc dvajseti, il ventesimo, ber jmcinjigfte, eden in dvajseti, il ventesimo- primo, ber einunggtuangigfte, dva in dvajseti, il ventesimose- eondo, ber giveinunbgroangigfte, trideseti, il trentesimo, ber brci* ftgfte, _ štirideseti, il quarantesimo, ber uier= Jtgfte, stoti, il centesimo, ber ljunbertfte, sto in prvi, il centesimoprimo, ber eiubuitbertfte. tisoči, il millesimo, ber taufenbftc, milijonski, il milionesimo, ber rni= lioufte. 38. c) I nomi delle fra- č) ®ie iftamen ber e) Imena ulomkov se zioni si formano ag- 23 r u dj 3 a § t e n lucrbcit izobrazijo s tem, da se giungendo agli agget- uoit ben Orbunngšjctijlen vrstilnim številnikom tivi numerali ordinali burd) 2 lnpngung bed pritakne končnica na-, la desinenza na-, p. e. 2lu3ganged na gebilbct: n. pr. tretjina, un terzo, etn “Drhtet, 1 / 3 , četrtina, un quarto, ein 23ierte(, J / 4 , petina, un quinto, ein jtfiinftet, 1, 5 , desetina, la decima parte, ein jjelpttet, l /io> stotina, un centesimo (una centesima parte), ein jpnnbcrtcl, Vioo> tisočina, un milledmo, ein Slaufenbftet, Viooo- 39. d) Aggettivi numerali d) 23ert>ietfdlti* aumentativi: g un g § j a t) l e n : d) Množilni niki: štev- cdnoteren, ednoterna , ednotcrno, semplice, einfncf), dvojen, dvojna, dvojno, doppio, boppelt, pucifcidj, trojen, triplo, bretfadj, četveren, quadruplo, oierfad), deseteren, decuplo, jebnfcid), trideseteren, trentuplo, brei§(Jifac6, stoteren , centuplo, fjtuibrrtfadj. 40. «> Aggettivi numerati e) ll n b c f t i m m t c in deter minuti sono : $ a 1? ^ 111 ® r 1 c r finb : enojen, enojna, enojno, unico, n) Nedoločni števni- ki so: ves, vsa, vse, tutti, nl(e, vsak, vsaka, vsako, ogni, jebcr, nekateri, nekatere, nekatero, alcuno, einev, marsikateri, marsikatera, marsikatero, piu d’ uno, nicmdjcr, noben, nobena, nobeno, nessuno, fčinev, mnogo, veliko, molto, mcl, malo, poco, roenig, več, piu, inetjr, nekaj, nekoliko, qualclie oosa, a!quanto, ctiuač, nič, nulla, nidjtd, J? , ,-v (p O ^ - */» 7 * D. Pronomi. D. ftiUiinirtcr. 41. D. Zaimki. a) I pronomi perso- a) T* i c perfonli* a) Osebni zaimki se nuli si deolinano eome d) e it ^iinubtcr locr* sklanjajo tako-le: segue . be« folgenbermajjeu bc* ctinivt: Singolare. (Sinjafjl. Ednina. Duale. fjiocijaljl. Dvojina. 1. midva, rnedve, noi vidva, vidve, voi due, ona, oni, oni, loro due, »oir 3 »ei, ifjr jicei, fie jn>ei, dne essi, La forma forte: me¬ ne, tebe, niega, njemu, ecc. si usa soltanto, quando si vogliono ac- centuare quelle paro¬ le, o quando si con- trappongono l’una al- 1’ altra. ®te ftarfen gonnen : mene, tebe, njega, nje¬ mu it. j. id. roerben ge= brandjt, menit man biefc Sorte bentticC) fjeuuorlje* 6ett »viti, ober menit man fie cinanber gegettuber* [telit. Dalj šo obliko: mene, tebe, njega, njemu i.t. d. se rabi, kadar se hoče tiste besede poudarjati ali pa drugo proti dru¬ gi v nasprotje posta¬ viti. II pronome riflessivo : sebe, se, di me, di te, di se, che ha in cia- scun caso le stesse de- sinenze per tutte le persone, per tutti i ge- neri e per tutti i nu- meri, si declina cosi: 42. '5)as riicfbejilglidje gitrmort: sebe se, meh tter, beiner, u. f. m. met* d) e v in jebent @efdjlect)te unb in jeber bie glcidjcn ©itbnngcn t>at, toirb toie folgt gebogen : Povratni zaimek: se¬ be, se, ki ima isto obli¬ ko za vse tri osebe, spole in števila, se sklanja tako-le : — 31 — 4. sebe, se 5. pri sebi 6. s seboj. 1 . — 2. 'sebe, st 3. sebi, si Osservazione. Di titoli lo slo veno ha solamente : Ti, t u e Vi, ella (voi). b ) I pronomi pos- sessivi, cbe si decli- nano corae gli agget tivi, sono i'seguenti: 'Kitmcrfutin. 7(nrebett>crter f)at ber ©lončne mtr: Ti, bit itub Vi, $f)r (©te). 43. b) bie bejitjait^ei< ijcnbcit g-itrrobvtev, roeb djc fo lote bie @igcit) c()aftž- uibrter gebogeti toerbcn, fittb folgettbe: Opazka. Slovenci rabijo le dva naslovna zaimka: Ti in Vi, b) Svojilni zaimki, ki se sklanjajo kakor pridevniki, so sledeči: 1. Persona, I. 'Pevfott. 7. oseba. m,oj, moja, moje, mio, tncitt, najin, najina, najno, di noi due, uott ttttb jtoeiett, naš, naša, naše, nostro, ttttfer, II. Persona. II jkujoit. // oseba, tvoj, tvoja, tvoje, tuo, bettt, vajin, vajina, vajino, di voi dne, uott e itd) ^luciett, vaš, vaša, vaše, di voi, citer. 111. Persona. III. jjcijott. 111, oseba. njegov, njegova, njegovo, mo, [etn, yijen, njena, njeno, sua, femm.) tpr (tueibl.), njun, njuna, njuno, suo, di lei, uott ifntett ( ^tueieit, njihov, njihova, njihovo, di toro, tl)r. Quando il pronome 73ejiel)t fid) bad tefife* Kadar je tista ose- possessivo si riferisce attjetgettbe giinuort attf ba, katerej kaj v last al soggetto, invece dei bctd Sit&jcft, fobraitd)tbcr pripisujemo, osebek v sopraindieati pronomi ©looene ftcitt ber obigctt stavku, rabimo v slo- si adopera nello slove- giinubrter baS rudbejii-- venščini pri vseh ose- lio il pronomo possessi- vo riHessivo svoj, svoja, svoje ; p e. Jaz pišem svojo nalogo, io scrivo il mio tema; oče ljubi svoje sinove, il padre ama i suni figli ; učite¬ ljica poučuje svoje u- čenke, la maestra istrui- sce le sue scolare. — 32 - gftd)c gdinooit svoj, svo¬ ja, svoje. 3' 10. Jaz pisem svojo nalogo, id) jdjvei&e metne 2lufga6e : Oče ljubi svoje sinove, ber ŠBater liebt feiue Sin® ber ; učiteljica poučuje svoje učenke, bie Seljreriu imtevric^tet ifive ©dude® rumen. 44 . bah zaimek svoj, svoja, svoje ; n. pr.: Jaz pi¬ šem svojo (ne mojo) nalogo; oče ljubi svoje (ne njegove) sinove ; učiteljica poučuje svoje (ne njene) učenke. c) Pronomi tlimo- c) tg i n m e i j e u b e c) Kazalni zaimki strativi sono : ii r TO o r t c r finb : so : ta, ta, to, \ , . . . ta-le, ta-le, to-le, j d ue8to > bte > el '- bte ! e ' blc ’ cS - tst / istct- isto ^ tisti tista tisto j q u e!lo, quella, bcrfetbe, btefelbe, ba§|clbe. oni, ona, ono, quello, quela, jeiter, cine, eineS. I pronomi dimostra- ti vi si declinano come gli aggettivi; solo il pronomo ta, ta,, to, que- sto, questa, si declina nel seguente modo: 45 . ©ic f)inn)cifenben giir® mbrter merbeit unc bie ©igenfdjaftčmbrter befli® niert, mir bač ^urroort ta, ta, to, biefer, biefe, btejeS, f)at folgenbe jDefliitation: Kazalni zaimki se sklanjajo kakor pri¬ devniki; le zaimek ta, ta, to ima naslednjo, posebno sklanjo: Singolare. (Sinja^l. Ednina. Maschile. ITOannl. 63efd). Moški spol. 1. ta 2. tega 3 temu 4. tega, ta 5. pri tem, (j. s tem Femminile. 2Bei6I. ©efc6. Ženski spol. ta te tej, (ti) to pri tej, (ti) s to. Neutro. @ad)t. ©efdj. Srednji spol. to tega temu to pri tern s tem. — 33 Duale. 3it>etga{)(. Dvojina. 1. ta (masck.), te (temin. e neut.) 2. teh 3. tema 4. ta (m.), te (f. e n.) 5. pri teh 6. s tema. Phi,rale. 'JKclji^al)!. Množina. ti, (maseh.), te, (femm.), ta (neut.) tek tem te (m.), te (f.), ta (n.) pri teh s temi A questi pronomi ©iefctt ftub aud) fol* Tem kazalnim za- assomigliano anche i ijcube fjimucifnibe jyiir- imkom s« sorodni na seguenti pronomi di- ludrter ucruMiibt: sledni kazalu zaimki: mostrativi (aggettivi di q nalita): tak , taka, tako takšen, takšna, takšno tolik, tolika, toliko, si J tale, folcljer, grande, tanto, fo 3V0§. 46. d) Dei pronomi in- terrogativi alcuni si usano sostantivamen- te, cioe: kdo (chi) e lca,j (che), ed altri agget- tivamente, cioe: kateri, katera, katero, quale, čegav, cepava, čegavo , di chi, kak , kaka, kako, krikov, kakova, kakovo, kakšen, kakšna, kakšno, tjuale. Questi vengono de- clinati come aggettivi; kdo e kaj poi come segue: d) 33on bcn f r a 3 e ii - b e h ii r m b v t c r n merbeu ciuigc a!§ .fjaupt* mbrter, mie; kdo n. kaj, mer unb uinS, anbere alg Scimbrter mie: kateri, katera, katero, čegav, čegava, čegavo, lueffeu, kak,kaka, kako, kako v, kakova, kakovo, kak¬ šen kakšna, kakšno, maž fiir cin cjcbraud)t. ©teje merbeu mic bic g-iiviubrter, kdo unb kaj abcr foUjeiibcrmajjcu bc» Eliiiievt: (/) Izmed vprašalnih zaimkov so nekateri sa- mostalne oblike, nam¬ reč: kdo in kaj) odtali pa pridevnikove, ka¬ kor: kateri, katera, ka¬ tero, čegav, čegava, če¬ gavo, kakšen, kakšna, kakšno. Ti zadnji se pre- gibljejo kakor pridev¬ niki, kdo in kaj pa ta- ko-le: 1. kdiY kuj ? 2. koga ? če*u '• 3. komu ? čemu ? 4. koga Y kuj Y 5. pri kom ? pri, čem ? 6. s kom ? s čim ? 34 — c) I pronomi relatioi sono o sostantivi, co¬ me : kdor, chi, eolui, che, e kar, cio che, o aggettivi come : kateri, katera, katero , il quale, la quale, ka- korŠen, kakorsna, ka- korsno, quale; kolik, ko¬ lika, koliko, kalikoršen, kolikorsna. kolikorsno quale, quanto grande ; ki, (iniiessibile), che, il quale, la quale. Questi ultimi si de- clinano aggettivamen- te, kdor e kar poi co¬ me segue: 1. kdor kar 2. kogar česar 3. komur čemur f) Pronomi indeter- minati sono: nekdo, un tale, malokdo, taluno, quaicuno, di raro, mar¬ sikdo, parecchi, vsak, vsaka , vsako, ognuno ; nikdo, nihče , nessuno. 47 . e) J)ie bejilglidjen e) Oziralni zaimki so % ii v m 0 r t c i' fiub cnt* ali samostalnik, kakor: mebcr .pauptmbrter mie: kdor in kar, ali pri- kdor mer, unb kar, mab; de.vni: obet' Teimbrter mie: kateri, katera, katero ; kateri, katera, katero, kakorSen , kakorsna , meldjcr, me(d)e, melc^eS; kakoršno; kolik, koli- kakorsen, kakorsna, ka, koliko; kolikorsen, kakoršno,meldjer,roeld)e, kolikorsna, kolikorsno ; melcfjeS ; kolik, kolika, ki (nespregibnij. koliko, kolikorsen, ko- likoršna, kolikorsno, melcfjer, meldje, melc^es, mie gruji; ki, ba§ melifier, meldje, melcbeš. SMefemerbeitioiebie93ct» Ti zadnji se slda- morter befliuiert, kdor njajo kakor pridev- unb kar aber in nadjfte* niki, kdor in kar pa fjenber ffieije: tako le: 4. kogar kar 5. pri komur pri čemur 6. s komur s čimur. 48 . /) U n b e ft i m m t e ^iirroorter fiub: ne¬ kdo, cin gcmiffcr, malo¬ kdo, jttnaub felteit, mar¬ sikdo, mcfjrcre, vsak, vsaka , vsako, jeber, nikdo, nihče, niemaub. /') Nedoločni zaimki so: nekdo, malokdo, marsikdo, vsak, vsaka, vsako, nikdo, nihče E. Verbi. I verbi nella lingua slovena dividonsi, co¬ me quelli delle altre 49 . E. jjeitluiirtci'. Tei iti geitmorte ber f(ooenifcf)cn ©prarfjc uu= terfctjeibet man, mic in E, Glagoli. Kakor v drugih je¬ zikih so glagoli tudi v slovenščini prehodni — 35 - lingue, in transitivi ed anbcrn ©practic u 6 e r * intransitim , riflessivi, gefjenbe unb u n ii & c r= impersonali ed ausi- geljeiibe, ruef&ejfig* liari. (idjc, u n p e r f o n t i d) e, uub !Q i(fž jcrtiDbrtcr. 50 . Kiguardo alk for- .pinfid^ttict) i()vcr Jonu ma. »ono: a) verbi pri- uutcrjdjcibet uma «) miti vi e derivati; b ) © t a ni ni 3 e i t m b r t c r semplici e composti. unb abgefeitete 3 c 't- m o v t e v : b ) e i u f a d) c unb 3 u | a m m cngefetjt c 3 e i t m b r t e r. 51 . Avendo riguardo 9!iicf]idjtlid) bcr 3 C ’L alk durata delkazione bauer untcrfujeibet man: dividonsi : a) in verbi a) 3eitiuorter no k cim perjettivi ; p. e. recite betel’ «g> a u M11 ug (per* mu, ditegli ! b) e im- feftioe 3.); j. '- 13 . recite perfettivi ; p. e. delam, mu, faget if)iu ! uub b) lavoro. 3eitmbvtcv u n n o 1 (c 11* betcr £>a u bt it it g (im® perfeftiuc 3-) > : de¬ lam, id) nrbcitc. 52 . Neli a conhujazione 33 ei bcr Sonj n ga* del verbo h da osser- t i 0 11 beo 3 eitloorte 3 varsi: fomtiten in 93 ctraet)t: 1 . La forma, cke e: 1 . ®te jjotin, uub 5 . attiva p. e. deček te- bie t d 11 g c jjorm, pe psa, il ragazzo batte 3. ib deček tepe psa, bcr il cane ; oppure Saabe jdjidgt bcu .fjiiub; uub passiva, p. e. pes bie letbeube jjjorm: je tepen, il cane vien 3. il 3 - pes je tepen, bcr __ba.tlu.to, .puitb inirb gefe^tagert. in neprehodni, povra¬ tni, brezosebni in po¬ možni. l J o obliki so gla¬ goli : a) prvotni ali iz¬ peljani j h) enojni ali sestavljeni. Po kakovosti so gla¬ goli : a) dovršni, n. pr. recite unu! in b) ne¬ dovršni, n. pr. delam. Pri spreganju gla¬ gola, je treba paziti na sledeče : 1 . Oblikuje: tvorna, n. pr. deček tepe psa ; ali trpna n. pr. pes je tepen. 2 . II numero e tripli- ce : singolare, duale e plurale. 3. Le persone sono tre in ciascun numero. 4. II tempo e: a)j oresen te; p. e- hva¬ lim , io lodo ; h ) pgssato ; p e. sem hvalil, io ho lodato ; c) trapassato ; p. e. snu ga bil poEvalil, io lo aveva lodato ; d) futuro ; p. e. bom hvalit, "IrrTodero. 5) 1 modi sono : a) l’indicativo; p. e. človek obrača, Bog obr¬ ne ; 1 ’ uom o propone. Iddio dispone ; o) il condizionale; p. e. ko bi vnel knjige, bi čital (bral); se avessi libri, leggerei. c) Vimperativo ; p. e. le idi, in vrni se k me¬ ni ; va pure e torn a a me! d) l’ ottatim ; p. e. naj ima poterpljenje, abbia pazienzu. e) l’ inflnito ; p e. peti, cantare. f) il supino ; ponesi dopo i verbi che signi- ficano qualche movi- mento in luogo' del — 36 — 2. Die roeldie brctfarf) ift: GHnjaljt, 3 io e i ,pt f) 1 it d)le 1 ) r 3 a f) 1 3. Die 35 e r f o it; bereu gibt eb brei tit jebev 3 bi bili, naj bodeta, naj bodete > bili, naj bi bila. 3. sta bila, ste bili J bi bili, naj bodeta, naj bodete J Plurale. e Ij r 5 a fj 1. Množina. 1. smo bili, smo bile, smo bila | bi bili, naj bodemo, ] naj bi bili, naj bi 2. ste bili, ste bile, ste bila l bi bile, naj bodete, > hi bile, naj bi bila. 3. so bili, so bile, so bila J bi bila, naj bodo J Osservazione: II verbo ausiliare ne- gativo: nisem, non sono, viene coniugato con sem, eccettuata la terza pei'8ona del singolare del tempo preselite. Eecone pertanto la co- niugazione : tiing., ©inj., ed. 1. nisem 2. nisi 3. ni 'llumcvfuufl: ©a3 n egu ti o c ,v>i(fu= gcitmort: nisem, id) biu nidjt, mivb mit 31 učna (p ute bet 3. s }5er|oii bet* (Siiijal)! iu ber bkgeiuuart mio sem coitjugirt, atS : Duale, 3metj., dvojina. nisva, nisve nista, niste nista, niste. Opazka: Nikalni pomožnik : nisem se pregiblje ka¬ kor sem izvzetimi tretjo osebo v jedrimi, se¬ danjega časa ; tore/ tako : Plur., množ. nismo niste niso. Plurale, 3nfiiuft, prihodnji čas: 1. ne bodem, 2. ne.bodeš, etc. Passato, 25 c r g a 11 g e u {)., pretekli čas: nisem bil, nisem bila, nisem bilo, etc. Condiz., 23ebtitguttg§f., pogojnik: 1. 2. 3. bi ne bil, bi ne bila, bi ne bilo, etc. Ottativo, 2B u 11 j cfj., želelnik: 1. naj ne bom, 2. naj ne bos, etz. Imperat. sing., 33e f e f) t f einf, velelnik jed, 2 3. ne bodi; Duale, 3'fe’tj. dvojina: l. ne bodiva, ne bodive, etc. I verbi si dividono in sei classi. Queste classi derivano dal le differenti vocali o sil- labe, cFe congiungono la radioe del vet bo 54. ©ie 3 e 'bt>brter mer* ben in b Jdaffett getcilt. ©itje taffen eittjtefjea o trn beti ocrfcfjiefceiteit SclOftlauten tttib ©ilbett lueCc^c ben ©tanim mit Grlagoii se delijo v šest vrst.. Te vrste se razločujejo po vrstni sponi . t. j. po samo glasniku ali zlogu, ki veže glagolov koren — 39 — con la desinenza del- ber ^nftliifiDettbitng t, 1’ inlinito ti.^_ »erbiitbcn. La I. classe coni- ©ie I. Staffe, $cif prcnde i verbi smSa mcirfer ot)tte fftafjcitoocat: v^caliTcongiuntiva; p. paš-ti, lu eiten ; pi-ti, e pas-ti, pnscolar.fi ; triitfcn j ču-ii, madien pi-ti, bere; cu-ti , .ve,- pret i; dati, gefren. gliare, sentire; da-ti, ' r '~ dare. La II. classe com- ©te II. fttaffc, $eit» prende i verbi colla monter mit belit Slnffeii^ sillaba congiuntiva ni: eofalc ni: drg-ni-ti, p e. drg-ni-ti , fr egat e; 6 e it. ; mi-ni-ti, oergefiett, mi-ni-ti, .passar.fi ; mig - mig-m-ti, icinfen : nliu- 'j '-H. far c enno ; plju- ni-ti, oj rgfpeičii . ni-ti, snu tare. La lil. classe pom- ©ie III. SItaffe, \3eit= prende i verbi colla mortrr mit bcm Slaffett- vocale congiuntiva e oofitle e (nad) š, č ttitb (ovvero a dopo š, č, z): ž a&ev a): hit-e-ti, rilcu : p. e. hit-e-ti. affrettarsi ; sed-e-ti, jiljet t; molč-a-ti, sed-e-ti, spdp.rp ; mole- fd^ipeifle tt sliš - a - ti, p» a-ti, tacere; sUš-a-ti, rcit. sentire! La IV. classe com- ©ie IV. Sta ff e, Qt\U prende i verbi colla morter mit bcm Slaffcit- vocale congiuntiva i: tjofale i: sad-i-ti pfloit- p. e. sad-i-ti, piantare : jen ; cen - i-ti, fdjdgen ; ljub-i-ti, jtmare; uč-i-ti, ljub-i-ti, liebeit ; uč-i-ti, insegnare. '' t epen. ~~brr~'V7‘ classe com-' ©ie v. <£ f a ff e, ^ei- prende i verbi colla mbfter mit betn iStaffem vocale congiuntiva a; potnic a: pts-a-U^j djuU p. e. pis-a-ti, serivere ; kit; plav-a-ti, f3iioitii» plav-a-ti, n uotare ; izk- men; isk-a-ti, jitd)en , ati, c ere, aro ': zul-a-ti, zid-a-ti, maiient . tuiirare. La VI. classe com- ©ie VI. St a ff c, $eiP prende i verbi colla morter mit bem Stnffens vocale congiuntiva Otta oofate ova (eva) ; dar- (e»a); p. e. dar-ova-ti, ova-ti, fdjcnfen ; gospod- donarfi^. gospod-ova-ti, ova-ti, f)errfd)cn ; kral,- domiuare; kralj-eva-ti, eva-ti, regteren; zanič- z nedoločnikovo pri¬ ponko ti. I. vrsta obsega gla¬ gole brez vrstne spone; n. pr . pas-ti, pi-ti, cu-ti, da-ti. II. vrsta obsega gla¬ gole z vrstno spono ni) n. pr. drg-ni-ti, mi ni-ti, mig-nifti, plju-ni-ti. III. vrsta obsega gla¬ gole z vrstno spono e (za š, č, in ž pa a ); n. pr. hit e-ti, sed-e-ti, molč-a-ti, sliš-a-ti. IV. vrsta obsega gla¬ gole z vrstno spono t; n. pr. sad-i-ti, cen-i-ti, uč-i-ti. V. vrsta obsega gla¬ gole z vrstno spono a; n. pr. pis-a-ti,plav-a-ti, isk-a-ti, zid-a-ti. VI. vrsta obsega gla¬ gole z vrstno spono ova (eva); n. pr. dar- ova-ti, gospod-ova-ti, kralj-eva-ti zanič-eva-ti. — 40 — regaare ; zanič- e-vati, sprezzs eva-ti, or rod) ten. Osservazione. 'knmctfium Opazka. In una gram m ati ca suceinta come questa n<7Tf pub aver luogo una pertrattazione piu diffusa (Tel veibo; per cio si dovrebbe cer- carne una di maggior mole. Ecco qui ancora: $u ctner tuvjgefajjten ©rennmatif unc bic pon liegmbc ift, fanu ba§ 3«itu?ovt nicfit cinbting* lid)cr Oefprodjett luerbcn: mab in eincr »oflftanbig* crcn aufgufitdjen ift. (£§ folgeu f)itv n od): V kratki slovnici, kakor je ta, se ne more uvrstiti daljša razprava o glagolu. Kdor si želi take, bi si moral pre¬ skrbeti bolj obsežno knjigo. Tu naj sledi še: 55 . La coniugazione tit rcflcimaijtac (Soiijn* Pravilna sprega regolare del verbo. gotion ace keituuutcs. glagola. 1. Indicativo. 'kil', rine ionu Kazalni način. a) Presente, ©egenipavt, tedanji, čas. Sin//., (Sin^., ednina. Duale, it,., dvojina. Plur. 90ic Ijvp, mnoz. 1. delam, iolavoro,id)avbeite, delava,delavei f.en) delamo 2. delaš, delata, delate delate 3. dela delata delate delajo. a) Fatur o, $ u E it n f t, prihodnji Čas. 1. bom | bodeva, bodeve, J ... . . .. 2. boš | delal, delala, delalo. bodeta, bodete, I delali, delale, delala. 3. bodo j c. Passato, c r g a n g c n f) e i t. Pretekli čas. 1. sem I sva, sve, sve I 2. si i delal, delala, delalo. sta, ste, ste > delala, delali, delali 3. je J sta, ste, ste ) 1. smo 1 2. ste I delali, delale, delala. 3. sto l co t-o co JO — 41 — d) Trapassato, '25or»ergaugculjeit, predpretekli, čas. \ bil, bila, bilo, 1. sem 3 je f (°^0 delal, delala, delalo. | 1. smo j bili, bile, bila 2. ste > (ob) delali, delale, de 3. so I lata. bila, bili, bili (ob) delala, delali, delali. 2 . Condizionale, '-tkDiuitungSform, pogdjnik. a) Presente , ©egeinonrt, sedanji čas. 2 ( bi delal, delala, ( bi delala, delali, de- I hi delali, delale, de- •; J delalo. lali. lala. b) Passato, 2?ergaitgenl?eif, pretekli čas. 1. j bi bil, bi bila, bi bilo; 2. !■ delal, delala, de- 3. I lalo. bi bila, bili, bili; de- | hi bili, bile, bila; de¬ lala, delali, delali, j lali, delale, delala. 1 . 2. naj 3. 3 . Ottativo, 2llnnfd)fi>nit, želelnik. a) concessivo, f on gcff it>, dopusten. 1 . naj bi b ) condizionato, delal, de¬ lala, de- naj bi lalo. ' I bebtngettb, poe/ojen. delala, delali, delali. naj bi delali, delale, delala. 4 . Imperativo, iBcfcIjIfmm, velelnik. — delajva, delajve, delajmo delaj delajta, delajte, delajte, delaj — — — 42 — 5. Participio. 'Mjittclluort. deležnik. 1. Presente. II. Attivo passato. III. Passivo passato. ©egentcart. 93ergangenf).b.9[ftioum§. SSergangeulj.b.'paffioamS deležnik sedanjega časa deležnik preklega časa deležnik preteklega časa tvorne oblike. tvorne oblike trpne oblike. a) delaje ( oh ) delavši h) delajoč delal, delala, delalo delan, delana, delano. 6. Infinito, 'atriititiU. nedoločnik. • 7. Supino, ibniciinirt, namenilnik. delati. delat. 8. Sostantivo, bautitluort, samostalnik. delanje. 56. 11 primo participio di tempo presente (p. e. delaje, lavorando) h indeclinabile. Gli altri participi si declinano come gli ag- gettivi; solo si deve notare, cbe il primo participio di tempo passato della forma attiva (p. e. obdelavsi, avendo terminato di lavorare) e poco usato. 3)a§ erfte ijSarticiptum bcr ®egemoart (j. 53. delaje, ar&eitenb) ift un* beclinirbav. 5)ic anbevcn s i|3a,ittcipia »erbett mie bie @tgen= fdjaftsroorter bectiuirt : nur mujj man bemerfen, ba§ bač erfte iJJarticiptum bet - 33ergaugcnf)eit ber tptigen gorm ( 5 . 33- obdelavsi, geacbeitet tja* kub) tcenig gebraudjtid) ift. 57. Prvi deležnik se¬ danjega časa (n. pr. delaje) je nepregiben. Drugi deležniki se sklanjajo kakor pri devniki; samo je treba opomniti, da prvi de¬ ležnik preteklega časa tvorne oblike (n. pr. obdelavši) se le malo rabi. Lo sloveno e ne- ®er ©točene tiebt nictjt Slovenec ne ljubi mico della forma pas- bie teibeubc jjjortn. T^en trpne oblike. Zato rad siva. Le proposizioni ©a^en toirb bešfjalb nic^t spreminja stavke iz vengono quindi tra- fetten eiue actioe ©en* te oblike v tvorno. 58. ' L Avverbi. Spredaj, davant i, porait eb zadaj, dietroTTjtntenf F, UmftanCšluortcr. F. Prislovi. PlC naprej, avanti, cone-. nazaj, indietro, juriicf, viicfiudrtž. zraven, presso, Bet, gori, su^CfBettT" doli, aBtlasso, inttcn. zunaj, fuori, i&TTut^en, znotraj, d entrcgl mnneit. tu, tukaj. en. 60 . G. Predlogi. Predlogi se stavijo pred samostalnike in pred zaimke, kateri morajo biti radi njih vselej v nekem dolo¬ čenem sklonu. Preposizioni che reg- 33erpdltni§roorlcr, meh Z rodilnikom se ve- gono il caso genitivo : epe beit ©enitio regieren: žejo predlogi: brez, senza, opne, od, da, Don, do, a, bič, iz (z), da, auf, glede riguardo a, itt iRitcfficpt auf, izmed , tra, jruifcpen, razen, eccettuato, aitfjer, namestit, invece, anftatt, vsled, zaradi, in seguito a, infolge beffeu, ■sredi, a meta, mitteu. 61 . Preposizioni chereg- SSerpdltnišmortcr bic Z dajalnikom se ve- gono il dativo: ben 33atio regieren: žejo predlogi: Je, h, dal, dalla, Pet, kljub, nonostante, a dispetto, trop. proti, contro, verso, gegen, 62 . Preposizioni che reg- iBerpdttnišroortet bie S tožilnikom seve- gono 1’ accusativo: ben SHfufatiu regieren: žejo predlogi: skozi, attraverso, burep raz, dal, dalla, t>on, perab, čez, oltre, al disopradi,sopradi, iiPer, zoper, contro, gegen. 63 . Preposizioni che reg- 23crpdltui§)uorter, bie - Z mestnikom se ve- gono, il caso locale : ben 1'ofal regieren: žeta predloga: pri, presso, Pei, o, al tempo del, 5 ttr $eit. 64 . Preposizione, che 93erpaltni§t»ort, bafj Z družilnikom se regge il caso istru- ben^uftrnmeutatregiert: veže predlog: mentale: s (z, z), con, mit. - 45 — 65. Preposizioni chereg 5l$erf)dftuiSi»brtcr, bie Naslednji predlogi se gono talvolta 1’ accu- balb beti Stffufatip mib vežejo včasi s tožilni- sativo e talvolta il lo- batb bett Šolal rcgicrett: kom včasi s mestni- cale: kom: na, a, sul auf, ob, contro, presso, gegctt, bei, po, per, nadj, v, a, in, in. 66 . Preposizioni clie reg- SSerljfiltniStDbrler , bic Včasih s tožilnikom, gono talvolta 1’ accu- balb bcn 9lffufatio itnb včasih pa z družilni- sativo e talvolta strumentale: l- balb. ben ^uftnimcittnl kom se vežejo : rcgierett : pred, avanti di, innanzi, »or, nad, sopra di, obet, med, tra, gibifcfjeii, pod, sotto di, miter, La preposizione za 5Daž 23crl)dltuibiO ( Ott Predlog za se veže regge tre časi; reg- rcgiert brci $d(Ie; locnu včasi z rodilnikom, v- gendo il genitivo si- eb ben ©enitio rcgiert časi s tožilnikom, včasi gnifica: al tempo di; bebeutet e§: jur $cit beb; družilnikom. reggendo 1’accusativo tvcnn eb ben Slffufatio significa: per, dietro; rcgiert bebeutet eš: fitr, reggendo 1’ istrumen- filter; tuenn eb ben tale significa: dietro. ftrumental rcgiert bcbeu= tet eb : tjinter. 67. H. tBiudcniihtn'. H. Vezniki. o 11» O .* H. Congiunžioni. Le congiunžioni che Sbie Sinbembrtcr, toeL Vezniki, ki vež congiungono parole e dje ŽBorter unb ©d^e besede in stavke, s proposizioni, sono: »erbinben finb : kajti, imperciocche, roeil, bciin, torej, quindi, bctfjer, sicer, aTErimentl, Veramenie, fonft, Zr } e ; ltnb tudi, anche, audj, ne, le... ampak tudi non soltan- to... ma eziandio, ttidjt uur... foitberu and), a, ali, , . . p a ma, pero, aber, |onbcru, tocla, vendar, pure, bodj, audj, ko, aleo se, metin, ker, perche, točil, da, che, bajt, dasi, quantunque, obtool)!, nego, di etc., al§, u. j. to. 46 — 68 . I. Interiezioni. /. (rmiiriiibiiiuidltiiSihT. /. Medmeti. j ^ oj , } ah im e 1 ctdj! e wet)! as ! ah ! ahi ! a d)! pst-! (cenno per ehiamare qual- cuno), (3eid)en um jcmanbeu 311 rttfen', ha ha! (espressione per notare il riso), 'Jieitf;ci'tmg um bas? i-adieu 3« beseidjneit, • 7 | espressioni di gioia, 'hopsam! j (®««Beru" fl c.i ber Jreu i s . . t. PARTE SECONDA VOCABOLI E FRASI 3 IB c 1 1 c r S if c i l, UJorter und Redensarten. DRUGI DEL. B E S E P E IN IZREKI. — 49 Sostantivi. il pudre, lu madre, il (Vatel 1 o, la sorella, il padrone, il servitore, 1’ amico, il nemico, 1’ abito, il cappello, il fazzoletto, 1’ orologio, il pettine, il pane, 1’ acqua, il latte, il caffe, il zucchero, il te, il piacere, la ricchezza, 1’ amicizia, la riconoscenza, il guanto, gli stivali, la scarpa, il tavagliolo, le frutta, le c ar te, i gioielli Proposizioni semplici. Il padre e _premuroso. La madre e affaBTIe. II fratello e diligente. La sorella e allegra. 69. frmuifnuirter. ber 93ater, Vic Httiittcr, bcv sBrubcr, Vic Sdpucftcr, Ver .f)crr, Ver ©iencr, Ver jjjrcutib, Ver Jyeiitb, bab tiHeib, Ver ,£)iit, ba§ ©acftiid), Vic iU)r, Ver Smilili, bab Šrot, VaS SBaffcr, Vie UJiitd), Ver faffee, ber guefer, Ver £ee, bab Sergniige n, ' bčriffcidjt iiiii, bic $rciittbfd)aft, Vic ©aiifbarfcit, Ver .ganbfdnib, ber ©tiefel, ber ©d)iif), bic ©crmettc, bab (Dbft, bic ‘fapiere, Vie ©picb la r ten, Vic gbelfteitic, bic $u* meten, 70. (fiitfitrfic Siitjc. ©er iBa ter ift forgcitoo lh ®ic dJhitter ift leii tf cfig. ©er Srnbcr ift flcijjig. ®ic ©dpoefter ift fuftig. Samostalniki. oče, mati, brat, sestra, gospodar, služabnik, sluga, prijatelj, sovražnik, obleka, klobuk, ruta, robec, ura, glavnik, kruh, voda, mleko, kava, sladkor, čaj. veselje, bogastvo, prijateljstvo, hvaležnost, roko vica, škorenj, črevelj, prtiči, sadje, karte, drago kamenje. Goli stavki. Oče je skrben. Mati je ljubeznjiva Brat. je priden. Sestra je vesela. 11 padrone comancla. 11 servitore e fedele. L’ aruico e sincero. 11 nemico e invidioso. L’ abito e caro. II oappello e bigio. 11 fazzoletto e rosso. L’ orologio e bello. II pettine e vecchio. II pane e buono L’ acqua e fresca II latte e tiopido. II caffe e caldo 11 zucchero e dolce. I guanti sono nuovi. Gli stivali sono grandi. Le scarpe sono nere. I lovagliuoli sono bian- clii. Le frutta sono mature. Le carte sono nuove. Proposizioni negative. Nelle proposizioni negative in sloveno va 1’ oggetto al easo ge- nitivo anziche ali' ac- ousativo. P. e. Jaz i- mam premoženje, io bo facolta. (proposizione affermativa); jaz ni¬ mam premoženja, io non ho facolta, (proposi¬ zione negativa). Io non ho fazzoletto. Tu non hai nemici. Egli non ha fratelli. Noi non abbiamo scar¬ pe. — 50 — Ter fjerr befieljlt. Ter Ti c ne v ift trcu. Ter g-rcunb ift aufridjtig. Ter |5-etiib ift ncibifd}. Tctš Rlcib ift tener Ter .£mt ift ofrtjgrau. Ta§ Tafd)cntud) ift rot. Tie llf)r ift fdjon Ter Sam m ift alt. TaS Šrot ift gut. Ta8 SEBaffer ift frifd). Oie SJtilcf) ift (au. Ter Saffee ift marin. Ter jjucfer ift jit§. Tie V)cntbid)iil)e fitib ueu. Tie ©tiefel finb grog. ©ie ©d)ul)e fini) fcf)ioar,p Tie ©erpicttcit fiub mcig. Tas DOft ift reif. Tie Sarteu finb ueu. 71. Senicinciibc 2iit;c ^ii ben oeriieinciibeii ©dtjeu ftcf)t im ©looc* nifdjcii baš Objett im (Seuitio anftatt im 2lf» fufatio jj. 23. Jaz imam premoženje, id) fjabe 23er* mbgcit, (bcjafjeifper ©a(j); jaz nimam premoženja, id) l)abc fcin 23eruibgeu, (oernciiibeiiber ©a§). ^cf) babe tein ©acftucf). Tit baft fciiic g-cinbc. Gr bar fcinc Sriibcr. 2)3 ir babeu feinc ©d)iil)e. Gospodar ukazuje. Služabnik je zvest. Prijatelj je odkritosr¬ čen. Sovražnik je nevoščljiv. Obleka je draga. Klobuk je siv. Ruta je rdeča. Ura je lepa. Glavnik je star. Kruh je dober. Voda je hladna Mleko je mlačno. Kava je gorka. Sladkor je zladek. Rokovice so nove. Škornji so veliki. Crevlji so črni. Prtiči so beli. Karte so nove. Nikalni stavki. V nikalnem stavku je v rodilniku ono do¬ polnilo, ki bi bilo v trdilnem stavku v to- žiiniku. N. pr. Jaz i- mam premoženje, (tr¬ dilni stavek); jaz ni¬ mam premoženja, (ni¬ kalni stavek). Jaz nimam rute. Ti nimaš sovražnikov. On nima bratov. Mi nimamo črevljev. — 51 — Voi non avete soreUe. $ljrlja&tfeine®djrocftern. Vi nimate sester. Essi non hanno cap- ®ic (jabcu teiuc |)utc. On nimajo klobukov, pelli. Io non aveva guanti. j\cf) fiatte fcinc £>anb< Jaz nisem imel roka- |d)ul}c. ^ vic. Tu non avevi amici ®u battcft Teiuc $mmbc. Ti nisi imel prijateljev. Egli non aveva il pet- (Sr [jcttfc fciitcn Jfctmm. On ni imel glavnika, tine. Noi non avevamo sti- 35}ir Ijattcu fcinc Stiefcf. Mi nismo imeli škor- vali. njev. Voi non avevate ori- $()r liattct fcinc jLf)JC,. Vi niste imeli ure. uolo. Essi non avevapo la ®ic fpittcit fcinc Tabafb* Oni niso imeli tobač- tabacchiera. boje. niče. lo non ebbi piacere. ^d) tein 33ci\)iiiicjcn. Jaz nisem imel ve¬ selja. Tu non avesti tlelle ©u [;atteft fcinc 'Jiojcit. Ti nisi imel vrtnic, rose. Egli non ebbe amici- ©c l)dttc fcinc g-rcunb* On ni imel prijatelj- zia. jcbaft. stva. Noi non avemmo to- Sir fjatten fcinc Ser® Mi nismo imeli prti- vagliuoli. mcffcit. čev. Voi non aveste pa- $f)r battet fcinc jjauž* Vi niste imeli gospo- droni. Ijerreit. darjev. Essi non ebbero rico- ®ic fjatten fcinc ©vfcnitb Oni niso imeli liva- noscenza. fid)feit. ležnosti. Io non ho avuto. jydj babe itidjt ejeljabt. Jaz nisen imel. Tu non bai avuto, ecc. £>u l?aft uid)t flcljabt, u. Ti nisi imel, i. t. d. j. m. Io non ebbi avuto, ecc. jjcf) (jafte nid)t cjeljabt, Jaz nisem imel, i. t. d. u. j. tu. Io non avro i’ abito. Tu non avrai appetito. Egli non avra gioielli. Noi non avremo carte. ^rfj tuerbe tein IMcib Ija* bcn. ®n toirb fcittcit 3lppelit Ijaben. ©r toirb fcinc ^nmcfcit f^aben. Sir toerbett fcinc Sarfcit Jaz ne bom imel ri¬ bičke. Ti ne boš imel teka. On ne bo imel dra¬ gih kamenov. Mi ne bomo imeli kart Voi non avrete rivali. Essi nori avranno frut- ta. lo non avrei servitori. Tu non avresti pia- cere. Egli non avrebbe ric- chezze. Noi non avremmo il te. Voi non avreste caffe. Essi non avrebbero zuccliero. Sostantivi il cucchiaio, il eoltello, la forchetta, la bottiglia, il martello, la tanaglia, 1’ ombrello, 1' ago, le forbici, il nastro, il velluto, 1’ abito i calzoni, le calze, la camieia, il lenzuolo, la biancheria, lo specchio, la porta, la tinestra, la cortina, Ja sedia, — 52 — merbet feiue 9?e6en* tu 1)1 er i)ai'cn. Sic mcrben feinc griidjte Ijaten. rniirbe feiite Bicncr tjaben. T)u luiirbcft fcin SJtr* giiiigcit Ipiben. @r miirbc feinc ifteidp titmer Jjabcn. SBir miirbcu feineit Sec fjaben. $l)r miirbct feiiten jtaffce fjabeu. Sie miirbcii fciucu gucfer Ijaben. 72. tnimitunirtcr. bev 8bffel, bab SDieffcr, bic (Mabel, bie 5’lo[d)e, bcr §amnier, bie 3ange, bev fftegeitfc^irm, bie 'Jlabel, bic Sdjere, bab 33anb, /,-ber Sammet, ba§ .fleib, bic §ofe, ber Strumpf, ba§ (pemb, ba§ iieiittud), bie SBafcf^c, ber Spiegel, bie Tur, ba§ ^euftcr, bcr 33orf)ang, .ber Stu61 (Scffel), Vi ne boste imeli tek¬ mecev. Oni ne bodo imeli sa¬ dja. Jaz bi ne imel služab¬ nikov. Ti bi ne imel veselja. On bi ne imel boga¬ stva. Mi bi ne imeli čaja. Vi bi ne imeli kave. Oni bi ne imeli slad¬ korja. Samostalniki. žlica, nož, vilice, steklenica, kladivo, klešče, dežnik, šivanka, škarje, trak, baršun (žamet), obleka, hlače, nogovica, sraj ca, rijuha, perilo, zrcalo (ogledalo), duri, okno, zagrinjalo. stolica, stol, — 53 - il monte, la eollina, il viilaggio, la citta, il campo, la campagna, il prato, la strada, 1’ albero, la foglia, il fogliame, il cespuglio, kr 93crg, kr |)uge(, bab £)orf, bic ©tabt, bab ^eib, bab 8anb, bie 5B5iefe> bet' 2Beg, ber 33aum, bab Slatf, bab ?au&, bic iBldttcr, ber ©traucf;, gora, brib, brdo, vas, mesto, polje, dežela, travnik, pot, drevo, list, listje, grm, 4 34 la vite, il frumento, il formentone (gran- turco), la collera, la risoluzione, la notilicazione, il coraggio, il segno, il diritto, la supplica, la regola, 1’ errore, la proposta, la proibizione, il dubbio, il consiglio, il consigliere, il giudice, 1’ avvocato, il medico, la speranza, 1’ arnore, la passione, 10 sforzo. la morte, le condoglianze, 11 funerale, la eampana, la statua, il cortile, il mercato, il mercante, il denaro, il tempo, il commercio, la roba, (merce), il viaggio, la ferrovia, il treno, il mezzo, bie iftebe. bcr ©ei^en, ber SEfiaib, (tiirfifdje ©ciljen), bcr 3orn, bie (Sntjdjeibuiig, bic 9iad)vid).t,bei' ©crid)t, bcr Dhit, bab 3cid)eu, bab 9tedd bie 33itt]d)rift, bie SRegcl, ber geljfer, ^rrtum, ber 95orjd)lag, bab SBerfcot. ber 3nacifet, ber iRat, bcr 9tat, ber 9tid)ter, ber Slbuofat, ber Slrjt, bie (poffnung, bie Siebe, bcr Ihtnrater, bab 331it- leib, ber ^irang, bie 3lnftren= gung- ber Sob, bab SBeileib, bab 8eid)ert6egangui§. bie ©tocfe, bie ©tatue, bcr §of, ber JJlarft, bcr |jčiubter, Saufmattn, bab @elb, bie 3eit, ber fantiči, bie @ad)e (©are), bie 91ei|'e, bie (Sifenbafm, ®er 3ug, bab IKittel, trta, pšenica, koruza (turščiča) jeza, sklep, opomin, naznanilo, pogum, srčnost, znamenje, pravica, pravo, prošnja, pravilo, pogrešek, predlog, prepoved, dvom, svet, svetovalec, sodnik, odvetnik, zdravnik, up, upanje, ljubezen, žalost, sožalje, Napor, smrt, sožalje, pogreb, zvon, kip >... dvorišče, trg, kupec, trgovec, denar, čas, kupčija, trgovina, blago, potovanje, železnica, vlak, sredstva, il mare, il lago, la njive, il eane, il bue, il gioveuco, la vacca, la cap ra, la pecora, il lupo, il maiale, il porco, il porcile, la stalla, il gallo, 1’ ape, la forruica, la inosca, la farfalla, la persona, la testa, 1’ occhio, - 55 - bab Dtfeer, bie See, ber See, bab Sdjiff, bcr £junb, ber 0d)b, bab ikiiib, bie &u§, bie giege. bab Sdjaf, bcr SBolf, bab SdjtDeiit, ber ScfpDciiteftall, ber Stali, bcr £)uljn, ®ie 'Siene, bie Jlmcife, bie jj-licge, ber Sdjmetterling, bic perlon, bcr Uopi, morje, jezero, bulija, pes, vol, goveda, krava, koza, ovca, volk, prešič, svinjak, ldev, petelin, bučela, mravlja, muha. metulj, oseba, glava, la morte, il morto, Ja menzogna, il menzognero, la calunnia, il calunniatore, 1’ ipocrisia, 1’ ipociuta, il dileggio, 1’ ingiustizia, la poltroneria, la canaglia, il bastone, la battaglia, la ritirata, la pace, la pioggia, il lampo, il tuono, la tempesta, la noče, la rapa, la patata, 1’ uovo, 1’ arrosto, il šale, il pepe, 1’ olio, 1' aceto, il vino, la birra, 1’ osteria, la bottega, la malattia, la medicina, la giovinezza, la vecchiaia, 1’ ubbidienza, 1’ umilta, il rispetto, il ealdo, il freddo, — 56 — ber £ob, bei' itote, bic Siige, ber Siigner, bic SSerleumbung, ber SSerteuntber, bie ^)eud)e(ei, ber ©euct)tev, bie 23erfpottung, bic tlngeredjtigtcit, bie g-autenjerei, bab Sumpengejinbel, ber ©tod, bie ©djladjt, ber Dludgtig, ber j^riebe, ber Sftcgen, ber Slilj, ber ©miner, ber §agrf, bic v Jlu6 bie 9tii6e, bie fiartoffel, bab @i, ber Q3ratcn, bab ©a(’ v ber J3feffer, bab Del, ber (Sfftg, ber SBeitt, bab sSier, bab ffiirtbljaub, bab (Seioblbe, bie ®rantf)eit bie Irjenei, bie ^ucjcitb, bab SKter, ber (Seljorjaui, bie ©čutni, bic 91cfjtung, bic SSarme, bie $'dlte. smrt, mrtvec, mrlič, laz, , lažnjivec, obrekovanje, obrekovalec, hinavščina, hinavec, zasmehovanje, krivica, lenoba, druhal, palica, bitka, vojska, umikanje, mir, dež, blisk, grom, toča, oreh, repa, krompir, korun, jajce, pečenka, sol, poper, olje, kis, ocet, vino, pivo, gostilnica, krčma, prodajalniea, bolezen, zdravilo, mladost, starost, ubogljivost,pokorščina ponižnost, spoštovanje, vročina, mraz. 57 I mesi deli’ anno. gennaio, febbraio, maržo, aprile, maggio, giugno, luglio, agosto, settembre, ottobre, novembre, dieembre, i giorni della settimana. doraenica, lunedi, martedi, mercoledi, giovedi, venerdi, sabato, I tempi. il mese, la settimana, il giorno, la notte, il mattino, la sera, 1’ alba, il crepuscolo, il mezzogiorno, la mezzanotte, prima di mezzogiorno, dopo mezzogiorno, 73 . Si e Hi o mi te Dec« 'm (ir e c«. januar, partner, februar, «prit, lUtai, Suni, 3“!«. ©eptcmber, Oftober, 9(iH’cmber, Ocjcmber, 74 . Sic Juge Der itbntie- ©onntag, 9J?ontag, ©ienftag, iUfittmocf), Sbonnerftag, ftreitag, ©amftag, Sonuabcitb, 75 . Sic Ueiteu ber 'Dfottat, bie 933od§e, ber Sag, bie 9i'ac|t, ber 9Jiorgen, ber 9l6enb, bie Slforgenrdte, bie £)amtncntng, ber ikittag, bie SMitteruadjt, SBormittag, 9faujmittag. Meseci. januar, prosinec, februar, svečan, marec, sušeč, april, mali traven, maj, veliki traven, juni, rožnik, julij, mali srpan, avgust, veliki srpan, september, kimovec, oktober, vinotok, november, listopad, december, gruden. Dnevi v tednu. nedelja, pondeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota. Časi. mesec, teden, dan, noč, jutro, večer, zora, mrak, poldne, polnoči, predpoldne, popoldne, Tin’ ora, mezz’ ora, un quarto d’ ora, cinque minuti, un minuto, dieci secondi, un secondo, un secolo, un anno, un anno bisestile, 1’ anno nuovo, il capo d’ anno, un semestre, un trimestre, 1’ecclissi solare, 1’ ecclissi lunare, i giorni canicolari, Le stagioni. la stagione, la primavera, 1’ estate, la state, 1’ autunno, 1’ inverno, Feste. 1’ Avvento, la vigilia di Natale, il Natale, la festa di s. Stefano, 1’ Epifania, la purificazione della Madonna, il Carnovale, giovedi grasso, il di delle ceneri, la Quaresima, la domenica delle palme, - 58 — cine Stunbe, eiitc l)a(f>e ©titnbc, citre SSiertel ©tiutbc, fiirif 9Winutcn, cine SJlinute, jcIpT Sefunbcn, eitte Scfuube, cin 3af)vf)iinbert, cin £yafjr, ein ©tfjaltja&r, ba§ diatjuf)!, etn £ja(&jafjr, etn 33iertctjafyr, bie ©ottnenfinfterniš, bie iUlcmbebfinfteruid, bie £junb§tage, 76. Xic vU&rcssciteit. bie ^aljreSjeit, ber griiljlittg, ber ©outmet, ber £jert>ft, ber Vinter, 77. gcfttoflf. bie Slbbentjeit, ber Eljriftabenb, bie iBei(piad)tett, ber ©tepljaudtag, beil. ®reifottig§tag, dJlaria ber $afc£)ing, ber §afd)tng§boiuierStag, ber 91fd)ermittroocty, bie gaftenjeit, ber $almjonntag, ura, pol ure, četrt ure, pet minut, minuta, deset sekund, sekunda, stoletje, vek, leto, prestopno leto, novo leto, pol leta, četrt leta, solčni mrk, mesečni mrk, pasji dnevi. Letni časi. letni čas, pomlad, poletje, jesen, zima. Prazniki. advent, sv. večer, božič, praznik sv. Stefana, sv. trije kralji, svečnica, pust, tolsti četrtek, pepelnica, postni čas, post, cvetna nedelja, oljčna nedelja, la festa cli' s. Giuseppe, la settimana santa, giovedi santo, venerdi santo, sabato santo, Pasqua, 1’ Aseensione, le Pentecoste, la festa del Corpus Domini, la nativita di Maria Vergine, 1’ Assunzione, Tutti i santi, Commemorazione dei defunti, 1 giorno di m&gro, 1 giorno di lavoro, 1 giorno natalizio, 1 giorno onomastico, Gradi di parentela. il parentado, la pa¬ rentela, il paren te, un affine, gli antenati, i proge- nitori, gli avi, il nonno, 1’ avo, la nonna, 1’ ava, il bisnonno, il bisavolo, la bisnonna, la bisava, il patrigno, la matrigna, il figlio maggiore, la figlia minore, il primogenito, fratclli gemelli, - 59 — bcv ^ojcjštog, bic Gf;ar>uodjc, bcr ©riimnTcmierftag, bet’ ©ftarfrcitag, bcr (iljarfamftag, Dftern, C£t)vifti ^jintmcffafjrt, 'Pfiugjtcn, ^rpljnleidjnamfeft, Mlet v in ©cburt, Mfaria .joiinmctfa^rt, SKlcr |>eitigetttag, SKler^Seelentag, bcr ftafttag, bcr Sberftag, bcr ©dnirtbtng, bcr MamcnGag, 78. tic 'lilHtucriunii&fifiiiit. bie Iknvaubicbaft. bcr 93erir)anbte, cine ncijdpuagcrte 'JJerfoli, bic 3?i'rfa§rfii, bte SU;iicn, bcr ©rojjuater, bic ©rojjmutter, bcr ll()rgrof;»atcr, bic U^rgrojjtmttter, bcr ©tieftater, bic ©tiefmutter. ber ciltcrc Solpt, bic jiiitgcrc Todjtcr, bcr ©rftgeborne, gnnllingdbriibcr, praznik sv. Jožefa, veliki teden, veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč, vnebohod, binkošti, praznik persv. rešnje- ga telesa, rojstvo Device Marije, mali šmaren, vnebovzetje device Marije, veliki šmaren praznik vseh svetni¬ kov, vrenih duš dan, postni dan, delavnik, rojstni dan, god, imendan. Sorodstvo. sorodstvo, sorodnik, oseba v svaščini, dedje, predniki, stari očetje, ded, stari oče, babica, stara mati, praded, prababica, očim, mačeha, starši sin, mlajša hči, prvorojenec, dvojčka, il figliastro, la figliastra, il nipote, la nipote, il pronipote, la pronipote, 10 zio, la zia, 11 cugino, la cugina, il marito, il eonsorte, la moglie, la eonsorte, lo sposo, la sposa, 10 suocero, la suocera, 11 genero, la nuora, il cognato, il compare, padrino, santolo, la comare, santola, _ 60 — ber ©tieffoljn, bic Stieftocbter, ber Ofeffe, (Intel, bie 91idjte, Gčnfelin, ber llrcnfel, bie llrenfeltn, ber £)f)eim, bie £cuite, ber SSetter (Sonjin), bie 33aje, ber lemami, ber @e< ittaljl, ©alte, bie ©Ijcfrau, ©ema&liit, ©attin, ber Srciutigam, bie 33raut, ber @djroieger»ater, bie ©cjmnegermuttcr, ber ©cjjimegerjoljn, bie ©dpoiegertodjtcr, ber ©djroager, ber ©eoatter, bie ©eoatterin. Stato degli uomitii. un vecchio, una vecchia, uomo attempato, un bambino, j una bambina, J la gioventu, la fanciullezza, il tanciullo, la fanciulla. / un ragazzo, una ragazza, un signorino, una signorina, 1 una damigell.a, / un giovane, 79 . ŽtttitO Del - 'JJien)rf)CU cin 9tttcr eine 211te, ein bejcifjrter 9Jiann, etn IleineS 3?inb, bie $ngenb, bie Sinbljeit, ta§ Sittb, citt Snabe, ein SMbdjcn, etn junger §err, ein grdulein, cin ^iingling, pastorek, pastorka, vnuk, vnukinja, pravnuk, pravnukinja, stric, teta, bratranec, strnič, sestrična, strnička, mož, soprog, žena, soproga, ženin, zaročenec, nevesta, tast, tašča, zet, sinana, nevesta, svak, boter, kum, botrica, kumica, Stanovi človeka. starec, starček, starka, prileten mož, otrok, dete, maldost, otroštvo, otrok, deklica, deček, deklica, dekle, gospodič, gospodična. mladenič, un personaggio, il padrone, la padrona, un nano, una nana, un gigante, una gigante, gigan- tessa, un moro, una mora, un vedovo, una vedova, un orfano, il tutore, la tutrice, il pupillo, il precettore, 1’ educatore, 1’ educatrice, il maestro, la maestra, 1’ allievo, 10 scolaro, 11 fattore, il gastaldo, la fattoressa, la ga- stalda. il segretario, la servitii, la cameriera, il servitore, il servo, lo staffiere, 10 straniero, il fore- stiero, 11 borghese, il citta- dino, il contadino, la serva, la fantesca, il cuoco, la cuoca, la lavandaia, il portiere, il portinaio, il giardiniere, — 61 — cine uornefimc perjem, ber ©ebietcr, ^Sctu§^eri bie ©ebieterin, JjauSfra cin 3 luer 9? cine .gtoergin, cin Ditefe, eine ilticfin, cin eine Jlroljrin, cin SBittmcr, eine SBittroe, eine SBaife, ber SBorraunb, bie SSormiinberin, ber SJliinbel, ber ||jau8le{jrer, ber drgtel)cr, bie grjieljcrin, ber gefjrer, bie gefjrertn, ber 3oanbtitd), l, bic ŠBiirfte, ber aCafd^fcfiiuaniiii, ber ©pmfimpf, Lo studio. libro legato, sciolto, non legato, la parte, il torno, il vclurne, la pagina. il f&scicolo, il quader- no, il quadernetto, earta da lettere, la carta sugante, un loglio di carta, un pacco di carta, 10 sgorbio d’ incliio- stro, 11 polverino, penna grossa, lina, il pennale, il temperino, la riga, 83. lic Stubicrttiilic. ii)ebunbciic§ tBurf), mige* (nmbciieb, ber STeit, ber 23aub, bic ©eite, bab «g>cft, bic 8agc, 23riefpapicr, bab ?b|'d)papier, cin 33ognt ^apicr, cin ‘Pad $apicr, ber jiiitciifledb, bic Sanbljidjfe, bide, fcine geber, bic g-cbcrDudjfc, bab g-cbcrineffcr, bab Sitical, zofa, počivalnica, divan, nagrinjalo, podoba, slika, bakrorez, okvir, stenska ura, popotna skrinjica, kovček, svečnik, sveča, sten, senčnik, zajec, hlapec, umivalnik, skleda, brisača, obrisalka, ščet. goba za umivanje, pljuvalnik. Učna soba. vezana knjiga, neve¬ zana, del, snopič, stran, zvezek, pisanka papir za pisma, pilnik, pola papirja, zavitek papirja, madež, maroga, sipnica, debelo, tanko pero, pušica za peresa, nožek. ravnilo, — 66 — il compasso, la tavola di lavagna, la mati ta rossa, la ceralatca, la cera di Spagna, il biglietto, viglietto, la coperta, 1’ involto, 1’ indirizzo, la sopra- scr tta, il tavolino da scrivere, lo scrittoio, Artisti, industriali, artieri. 1’ artista, il pittore, la pittrice, il disegnatore, il ritrattista, 1’ incisore in rame. il bulino, il paesetto, paesaggio, 10 scultore, lo sta- tuario, 1’ intagliatore, incisore di sigilli, 11 taglia pietre, il litografo, 1’ ingegnere, 1’ geometra, 1’ arcliitetto, 10 speziale, il farma- cista, 11 ciarlatano, il meccanico, 1’ orefice, il cambista, bcr givfel, bie ©djiefertafef, bcr SJiotftift. bab ©icgettatf, bab ©iflet, SBricfdjen, bab Gouucrt, bcr llin= fc^lag. bic Slbrejjc, bie Stuf- |d)rift, bcr ©djveibtifdj, bab ©cftrcibputt, 84 . Miinjtlcr, bJcmcrliblcutc, VtttuOnicrfcr. bev SUuftlev, bcr 9)?aler, bic SRalcriit, ber. 3eicf}ner, ber ijSortraitmaler, bcr Jdupferftcdjer, bcr ©rabftidjel, bie Saubfibaft, ber sBilbfjaucr, ber ‘jkt|cf)aftjtcd)cr, ber ©tcinfraetj ber ©tcinbrucfer, bcr ^urjenicur, bcr ©cometer, bcr SBdumeifter, ber 2(potl)efer, bcr 9J?arft|d)vcicr, bcr s JJced)auifcr, ber (Solbarbeiter, ber @clbtced)i(er, šestilo, ploščica, rdeč črtnik, svinčnik, pečatni vosek, listek, zavitek, naslov, nadpis, pisalnik, pisalna miza. Umetniki obrtniki, rokodelci. umetnik, slikar, slikanica, risar, obrazni, portretni sli¬ kar, bakrorezec. dolbnik, pokrajina, kipar. pečatorezec, klesar, kamnotiskar, inženir, zemljemerec, stavbenik, stavbinskih mojster, lekarničar, kričač, mehanik, zlatar, menjalec, 07 — bcr Snttfmattrt, trgovec, kupčevalec, kupec, bab Sontbr, bic ždjvcib* kupčijska pisarnica, ftube, il commerciante, il ne- gcziante, il mercan- te, il trafficante, il banco, lo scrittoio, la balla, il pacchetto, la mercanzia, la rnerce, il principale, il compagno, il socio, il contabile, 10 scrivano, 11 cassiere, il giovane di negozio, di bottega, il garzone di bottega, 1’ avventore, il drogbiere, mereante di drogbe, di spe- zierie, bcv malica, ba5 jkicfct, bie Save, bev ^vitt.bpal, bcr jpaubclbgejelljcl)after, bcr £jaubliuiqblnicfi[ja(tcr, bev isčdjrei&cr, bcr Jtafjier, bcr .fjaitbluttgbgcljilje, bcv ,fj a n b (m t g § (c [g j 11 a g c , bcr ihinbe, bcv £roguift, jDlatcviab Ijdiibter, butara, zavoj, bala, zavitek, kupčijsko blago, gospodar, druinik, tovariš, računar, trgovski pisar, denarničar, blagajni¬ čar, kupčij ski strežaj, kupčijski učenec, odjemalec, kupovalec, mirodilničar, chincaglie, lina mercantessa di mode, modista, il bottegaio, merciaic a ritaglio, il merciaiuolo, il giro- vago. il distillatore cl ; acqua- vite, di rosolio, il mestiere, il lavorante, il calzolaio, il ciabattino, il pellicciaio, il tappezziere, il pistore, il fornaio, il mugnaio, il confetturiere, il caffettiere, il trat tore, Slivje Sare, bic Skobcljdnbleviu, bi> obiftin, bcr ©ct)nitt!imrciif)anblcr bcr Sabnletfvdmcr, bcv .vrni ji ve v, bcr iBvamitiuctubvcnncv, bab .jjjanbroerf, bab @c» 1DCV&C, bcr ©efell, bcr ©dpijtev, bcr ©djul)flitfcr, ber Siivjdjncr, bcv Japcjtcrer, bcr iSdfcr, ber aifiitfer, bcr 3ttcfcvbdcfcv, bcr Šajfeejicbcv, bev (Spe i jetri rt, drobnina, modistinja, prodajalka oblačil po novi noši, prodajalec tkanin, pobišni prodajalec, krošnjar, žganjar, rokodelstvo, pomagač, črevljar, krpač, krznar, tapeta r, pek, mlinar, slaščičar, kavarn ar, krčmar, — 68 — la bettola, taverna, il birraio, la fabbrica di birra, la birraria, il macellaio, il beccaio, il sellaio, il coneiapelli, il con- ciatore, 10 scbioppettiere, l’ar- cbibugiere, 11 calderaio, il coltellinaio, il bandaio, il lattaio, 1’ arrotino, il vetraio, il rigatiere, il punnaiuolo, il bottonaio, il pentolaio, 1’ ombrellaio, il pettinaio, il saponaio, il tintore, il eartaio, la cartiera, il tipografe, il legatore di libri, il vetturino, la guida, il portalettere, 1’ ucceilatore, il pescatore, il fruttaiolo, la rivendugliola, la rivenditriee, il lustras"arpe, la patina, il lustro, il carbonaio, 10 spaccalegna, 1’operaio, il giornaliere, 11 imenovale, il beccamorti, il bec- chino, il pedagogo, bie ©djaufc, ber 33raumeifter, bic 33vaiterci, ■ bcr SBtcijdjanf ber f^tcifd^er, beu iDieipgcr, ber ©attlcr, ber ©etber, ber žHucbfeuniac^ei;,. ber .fupferidjmieb, ber SQ?efferfc^ni ieb, ber .fldmpncr, ber ©d^teifer, ber ©lafer, ber STrbbfer, ber Sudjmadjev, ber Suopimadjcv, bcr Sbpfer, ber .fjafticr, ber ©diirmmadjer, ber ftainmadjcr, bcr ©eifenjieber, ber g-arber, ber fkipieniudjev, bie c Papiermiif)te, ber šBucDbrucfer, ber 93ud)binber, ber goljulutfdjer, bcr SBegmeifer, bcr ©ricftrčiger, ber Sogctfdnger, ber ^ijdiev, ber Obftl)dnb(cr, bie |)ba[t, il cestaio, ber $or&ntadjer, il fonditore di campane ber (Slodengiefjer, il biografo, ber 33iogra»fi, il fornaciaio, il carpenticre, il pizzicagnolo, 1’ agente, il libraio, la levatrice, la balia, il negoziante di cuoia, il pollaiuolo il funaio, 10 stacciaio, 11 tessitore, il cappellaio, il sarte, il fabbro, il muratore, il contadino, il carradore, il falegname, lo scrittore, ber _3iegelbremter, ber Zimmermann, ber ©pecffjiinbfer, ber ©ejdjdftSfiiljrer, ber Sudjfjdnbler, bie §e6amme, bie ©augantme, ber Seberljdnbler, ber ©efliigelpnbler, ber Seiler, ber @ie&madjer, ber SBe&er, ber |>utmacf)er, ber @d?neiber, ber ©cfjmicb, ber iKaurer, ber ®auer, ber gufjrtnan, ber STifdjler, ber ©cfjreiber, Dignita e cariche secolari. 1’ imperatore, il re, il sovrano, il monarca, il principe ereditario, la regina, il granduca, 1’ elettore, 1’ arciduca, 1’ arciduchessa, la principessa, il langravio, il margravio, marcbese, 85. !K?dt(id)c SiMirDeu unS 'Kcmtcr- ber Saifer, ber Člonig, ber SJionardj, ber (Sr&prittj, bie Sbnigin, ber ©rofjfjerjog, ber Surfurft, ber ©r^erjog, bie gr^erjogin, bie giirftin, ber Panbgraf, ber SDlarfgraf, računar, pomočnik, odvetnik, košdr, zvonar, životopisec, opekar, tesar slaninar, poslovodja, opravnik knjigo tržeč, babica, dojilka, usnjar, Kokošar, vrvar, rešetar, tkalec, klobučar, krojač, kovač, zidar, kmet, voznik, mizar, pisar. Svetna dostojanstva in službe. cesar, kralj, vladar, cesarjevič, kraljevič, kraljica, veliki vojvoda, volilni knez, nadvojvoda, nadvojvodinja, kneginja, deželni grof, mejni grof, 70 — il burgravio, il conte palatino, il conte, la contessa, il barone, la baronessa, il cavaliere, il gentiluomo, la gentildonna, il sultano, il gran signore, il gran tarčo, il bascia, 1’ ambasciatore, 1’ inviato, 1’ incaricato d’ affari, il gran maggiordomo, il gran ciambellano, il gran maresciallo di corte, il grande scudiere, il gran cerimoniere, il ciambellano, il paggio il presidente del mi- nistero, ministro degli affari esteri, deli’interno, delle iinanze, il gran cancelliere, il cancelliere aulico, il govefnatore, il presidente, il vicepresidente, il consigliere intimo, il consigliere di stato, il consigliere aulico, il consigliere di com- missione aulica. bcr ©urggraf, bet ^fatsgraf, bcr @raf, bic ®rdjiti, bcr greiljerr, bie gretfrau, bcr jkitter, ber ©belinami, bie CSbeff ra n, bcr ©idtan, ber (SroB^crr, bcr '}3afdja, bcr ©otčfjafter, \ ber ®efanbte, / bcr ®e{anb|djaftštrager, ber Obcrftf)ofmcifter, bcr SDberft£)pffdinnicrer, bcr Obcrft^ofmarf^all, bcr Obcrft=@fa((mcifter, ber Dbevft»jjeremotttcm mcifter, ber Sdmmerer, ber ©belfiiabe, bcr Sfaat§'-9)fiitiftcr, SJiiuifter bcr auSiuartigen s 2liigclcgeiil)cileii, beb ^ttiiern, ber ^-inanjcn. ber oberfte Stanjler, bcr ^offanjler, ber ®ouDerncur, ber ^3rafibent, ber ©ijeprdfibent, bcr @el)eimrat, ber ©taatbrat ber £)ofrat, ber |)offouimi|]'iottSrat, grajščak, polatinski grof, grof, grofinja, baron, baronovka, baronica, vitez, plemenitaš, plemkinja, plemenita gospa, sultan, padišah, turški cesar, paša, turški deželni glavar, poslanec poverjenik, veliki dvorni mojster, veliki dvorni komornik veliki dvorni maršal, dvorni nadkonjar, najvišji obrednik, komornik, plemič, ministerski predsed¬ nik, minister zunanjih za¬ dev,notranjih zadev, finančni minister, najvišji kancelar, dvorni kancelar, deželni poglavar, predsednik, podpredsednik, skrivni svetovalec, taj¬ ni svetnik, državni svetovalec, dvorni svetovalec, svetovalec dvorne ko¬ misije. / il consigliere d’ ap pello, il consigliere di reg- genza, di governo, il i eferente, il segretario aulico, il concepista aulico, 1’ assessore, il protocollista, 1’ ascoltante, il capitano distrettuale il commissario distret¬ tuale, il podesta, il tesoriere, il controllore, il liquidatore, il cassiere, il ragioniere, il capo d uftizio, 1’ aggiunto alla spedi zione, 10 speditore, 11 regi str ato e, il cancellista, Dignita ecclesiastiche. il papa, il pontefice, il cardinale, il nunzio, il patriarca il principearcivescovo, il principe vescovo, il vescovo suffraganeo, il prelato, il canonico, il canonico onorario, il prevosto, — 71 - bcr Slppellatioužrat, ■ bev SRegicrungS*, @omxr nialrat, ber Dieferent, bcr «g>offefrctdr, bcr .fjoffongipift, ber 3Iffeffor, ber 23rotofo(i[t, ber Stffultcint, ber ©egirfčfjauptittcuni, bcr SflejtrfšfommiffSr, ber 93urgermetfter, bcr 3 a ^^ me *f ter » bcr SŽontrotlor, ber 2iquibator, ber Šafftcr, ber iReduuntgbfiifircr, ber ’21mt»uorftef)er, ber @ypebttb=2(bjuntt, ber Sppebitor, ber Uiegiftrator, ber Sfanjlift, 86 . (cU-iftlidic SKMiv&cu. bcr 'Papft, bcr ffarbinaf, ber sRiuijiiisS, bcr ‘Patriarh, bcr ^urfbgrg&ifdief, bcr g-itr|V.13ifcfyof, ber 3Bci^5i)'ct)of, bcr jJrdlat, ber $Pomf)cyr, bcr @l)renbom()crr, ber Ikobft, svetovalec prizivnega dvora, vladni, deželni sveto¬ valec, poročevalec, dvorni tajnik, dvorni koncipist, prisednik, zapisnikar, poslušalec, okrajni glavar, okrajni komisar, župan, plačevalec, preglednik, ugotovljalec, denarničar, blagajni¬ čar, računar, uradni predstojnik, odpravniški pomočnik, odpravnik, vpisovalec, pisar, kancelist. Duhovniška destojanstva. papež, sv. oče, kardinal, poslanec, poročnik pa¬ pežev, patriarh, očak, knezo-nadškof, knezo-škof, namestni škof, na- mestni vladika, prelat, korar, kanonik, častni korar, prošt, ii decano, la tiara, la mitra, 1’ infula, il pastorale, il parroco, il vicario, il cappellano, il sacerdote, prete, il predicatore, il confessore, 1’ abate mitrato, la badessa, il priore, il padre guardiano, il monaco, il religioso, il frate, la monaca, la religiosa, 1’ arcivescovado, il vescovado, 1' abbazia, Proposizioni negative ed interrogative. Non ho io del te ? Non hai tu servitore ? Non ha egli del vel- luto ? Non abhiamo noi col- telli ? Non avete voi cucchiai? Nonhanno essipolvere? Non aveva io delle ricchezze ? Non avevi tu zucchero? Non aveva egli torbici? Non avevamo noi uno specchio ? — 72 — ber 3bef)ant, bie £iara, breifac^e, papft(id)e Hrone, bie <3i)'c&ofšmu£c, bcr 33ifcbof§ftab, ber Pfarrer, ber Šilar, ber kaplan, ber Pricjtcr, ber Prdbiger, ber Šcii^toater, ber ^nfutierte 2(bt, bie Slebtiffin, ber 'Prior, bcr 'Pater (Suarbian, ber 2)?bndj, bie 9J?onne, bab @qbistum, ba§ ©ibtum, bie 2lbtet, 87. 'UcrnctncnDc niti) fruneuOc 8iil?c- |)abe id) feinen £ce V f) 0 |'t bu feinen 23ebicnten? £>at er feinen ©ainmct? •jijabeit mir feine 9Reffer? |>abt ifjr feine fibffet ? £jaben fie tein ‘puber? jrjatte id) feine jReidjtiU mer ? ,f)atte[t bu feinen 3'tcfer? §atte er feine ©djere ? patten mir feinen ©pie» gef? dekan, tj ara, trojna papeževa krona, škofova kapa, škofova palica, župnik, v ikar, kaplan, duhovnik, mašnik, propovednik, pridigar, izpovednik opat z mitro opatica, opatinja, prednik, predstojnik, oče gvardijan, redovnik, menih, nuna, nadškofija, škofija, opatija. Nikalni in vprašalni stavki. Nimam čaja ? Nimaš služabnika ? Nima on baržuna, ža¬ meta ? Nimamo nožev ? Nimate žlic ? Nimajo smodnika ? Nisem imel bogastva? Nisi imel sladkorja ? Ni imel Škarij ? Nismo imeli zrcala, ogledala ? Non avevate voi dei nastri ? Non avevano essi se- die ? Non avro io un giar- dino ? Non avrai tu delle rose ? Non avra egli alcun forziere ? Non avremo noi delle cortine ? Non avrete voi delle candele di cera ? Non avranno essi dei candelieri ? Se io non avessi ? Se tu non avessi ? ecc. Non avrei una ear- rozza ? Non avresti tu pol- vere ? Non avrebb’ egli una ricompensa ? Non avremmo noi giar- dini ? Non avreste voi čase? Non avrebbero essi i suffragi ? Aggettivi. contento, sincero, aggradevole, timido, amabile, — 73 — •joattet if)r tcinc 93dttber? fie fciite ©tiiljfe ? Serbe id) feitten ©arten f)at en ? Sirft bu feiite 9?ofen ^abett ? Sirb er fetneit ftoffcr fjaben ? Šerbcu tuir feine 93or* ^aiuje fjaben ? Sorbet iljr feine SadjS* filter Ijabett ? Šerbcu fie feiite Sencfjter Ijabett ? Senu icfj tiidjt Ijatte ? Somi bu nidjt §dtteft? u. f. te. Sitrbe id) iiicljt eitte fht* tfcbc f)a6cn ? Siirbeft bu nidjt “fhtloer fjaben ? Siirbe er feine iBelofj* nuttg Ijabett ? Siirben mir feiite ©arten Ijabett ? Siirbet iljr feiite £)dufer Ijabeu ? Siirben fie nidjt bic ©tim* mett Ijaben? 88 . CHneitfdiaftsiviitcr. jufriebeu, crfrcut, aufridttig, attgettefjtn, furdjtfam, fiebenSroiirbig, Niste imeli vi trakov ? Niso imeli oni stolov? Ne bom imel vrta ? Ne boš imel vrtnic ? Ne bo imel kovceka? Ne bomo imeli zagri¬ njal ? Ne bodete imeli vo¬ ščenih sveč ? Ne bodo imeli svečni¬ kov ? Ko bi jaz ne imel ? Ko bi ti ne imel ? i. t. d. Bi jaz ne imel voza, kočije ? Bi ne imel smodnika? Bi ne imčl plačila ? Bi ne imeli vrtov ? Bi ne imeli hiš ? Bi ne imčli glasov ? Pridevniki. zadovoljen, odkritosrčen, prijeten, boječ, ljubeznjiv, 74 tranquillo, coscienzioso, costante, curioso, diligente, P igro, rispettato, attivo, sorpreso, indispettito, discreto, gobbo, sospetto, ferito, pericoloso, dotto, economo, invidioso, magro, ammalato, ingannato, ingrato, 11 verbo ausiliare essere. ntf)U3, v ]emiffen^oft, beftdnbig neugierig, flei^ig, fant, trdge, geadjet, gei^dftig, erftaunt, erjiinit, befc^eiben, bucfelig, oerbddjtig, cenmtnbet, gcfafjrtic^, gctef)i't, Sparfam, neibifd), mager, Ijager, froitl, bctrogen, mtbanfbar, 89. T»a§ ^jilfgjdticort fct«. miren, vesten, stanoviten, radoveden, priden, len, spoštovan, delaven, osupnjen, zavzet, razkačen, jezen, skromen, ponižen, grbast, sumljiv, ranjen, nevaren, učen, varčen, nevoščljiv, medel, sub, bolan, golj ufan, nehvaležen. Pomožni glagol biti. Io sono eontento. Tu sei indispettito. Egli e sincero. Noi siamo attivi. Voi siete aggradevoli. Essi sono timidi. 3$ birt jufrieben. Žu bift erjiirnt. (Sr ift cutfridjtig. SIBir fiitb tdtig. 3il)r fetb angenefjm. @ie fiitb fuvctitfam. Jaz sem zadovoljen. Ti si razkačen. On je odkritosrčen. Mi smo delavni. Vi ste prijetni. Oni so boječi. Io era economo. Tu eri magro. Egli era amabile. Noi eravamo tranquilli. Voi eravate coscien- ziosi. Essi erano costanti. »ar fparfam. £)»» »carji mager. (Sr »car liebetidicurbig. Sffiir »careu rut)ig. 3$r »caret gcioiffeufjaft. ©ie »čaren beftdnbig. Jaz sem bil varčen. Ti si bil medel. On je bil ljubeznjiv Mi smo bili mirni. Vi ste bili vestni. Oni so bili stanovitni — 75 Io fui curioso. Tu fosti sano. Egli fu ricco. Noi fummo diligenti. Voi foste pigri. Essi furono pericolosi. Io sono stato. Tu sei stato. Egli e stato. El la e stata. E stato Noi siamo stati. Voi siete stati. Essi sono stati. Esse sono state. Eila e stato Io šaro inodcsto Tu sarai pigro. Egli šara dotto. Noi saremo econoini. Voi sarete invidiosi. Essi saranno magri. Se io fossi ferito. Se tu fossi rispettato. ecc. Io sarei ammalato. Tu saresti sospetto Egli sarebbe saggio. Noi saremmo ingannati Voi sareste buoni. Essi sarebbero ingrati. Comparažione degli aggettivi. Facile, piu facile, il piu facile. 3$ mar tiengierig Tu morft gefiinb. gr mar retrf). Sit marcu flcijjig. l^ljr maret faul. ©ie marcu gefdfjrlid). bitt gemefett. Tu h ift gemefett. gr ift gemefett. ©ie ift gemefett. g§ ift gemefett. Str fini) gemefett. $ljr feib gemefett. ©te fittb gemefett. ©ie fittb gemefett ©ie fittb gemefen. 3<$ merbe befdjeibett feitt. Tu mirft faut feitt. gr mirb gele&rt feitt. Sirmerbett fparfaui feitt. $(jr merbet itcibtfd) feitt. ©ie merben mager feitt. Sctttt idf oerrouitbel mdre. Senu bu geadjtet mdreft. tt. f. tu. Qdj miirbe tratil feitt. Tu mitrbeff tterbadpig feitt gr miirbe meife feitt. Sir miirbett betrogen feitt ^()t* miirbet gut feitt. ©ie miirbett unbantbar feitt. 90 . Stcigcniitn Eter (sditeitfdtarteouiirtcr. Seicftt, (eicf)ter, ber (eidftefte. Jaz sem bil radoveden. Ti si bil zdrav. On je bil bogat. Mi smo bili pridni. Vi ste bili leni. Oni so bili nevarni. Sem bil. Si bil. Je bil. Je bila. Je bilo. Smo bili. Ste bili. So bili. So bile So bila. Jaz bom pohleven. Ti boš len. On bo uččn. Mi bomo varčni. Vi bodete nevoščljivi. Oni bodo medli. Ko bi bil jaz ranjen. Ko bi bil ti spoštovan, i. t. d. Jaz bi bil bolan. Ti bi bil sumljiv. On bi bil moder. Mi bi bili goljufani. Vi bi bili dobri. Oni bi bili nehvaležni. Stopnjevanje pridevnikov. Lahek, lažji, najlažji. 76 — Difficile, piu difficile, il piu difficile. Zelante, piu zelante, il piu zelante. Favorevole, piu favorevole, il piu favorevole. Fermo, piu fermo, il piu fermo. Superbo, piu superbo, il piu superbo. Debole, piu debole, il piu debole. Frugale, piu frugale, il piu frugale. Generoso, piu generoso, il piu generoso. Mesto, piu mesto, il piu mesto. Grave, piu grave, il piu grave. Abile, piu abile, il piu abile. Illustre, piu illustre, illustrissimo. Giusto, piu giusto, giustissimo. Perspicace, piu perspicace, assai perspicace. ©djroer, fdpuerer, ber jdpoerfte. eifriger, ber eifrigfte. ©iinftig, giinftiger, ber giinftigfte. 3-eft, fefter, ber feftefte. ©totj, ftofjer, ber ftoljefte ©cfpoadj, fdjroacijer, ber fc^mac^fte. 9ttajjtg, tttajjiger, ber mdfjigfte. ©rojjmiitig, grofjinutiger, ber grojjtmitigfte. £raurig, trauriger, ber traurigfte. @d)»er, fcfjroerer, ber fdpuerfte. fa^iger, ber fafjigfte. Seriifjmt, Berii^mter, ber 6erii£)mtefte. ©ercdjt, gerecfjter, ber gercc^tefte. @djarfjtdjtig, fcfjarffidjtiger, feljr fdjarfjidjtig. Težek, težji, _ najtežji. Goreč, gorečnejši, najgorečnejši. Ugoden, ugodnejši, najugodnejši. Trden, trdnejši, najtrdnejši. Ošaben, ošabnejši, najošabnejši. Šibek, šibkejši, naj šibkejši. Zmeren, zmernejši, najzmernejši. Velikodušen, bolj velikodušen, najbolj velikodušen Žalosten, bolj žalosten, najbolj žalosten. Resen, bolj resen, najbolj resen. Sposoben, bolj sposoben, najbolj sposoben. Slaven, slavnejši preslaven. Pravičen, bolj pravičen, jako pravičen. Bistroumen, bolj bistroumen, zelo bistroumen. Laborioso, piu laborioso, assai laborioso. Giovane, piu giovane, molto giovane. Veccbio, piu vecchio, molto veccbio. Vivace, piu vivace, molto vivace. Allegro, piu allegro, molto allegro. Potente, piu potente, onnipotente. Proposizioni con riguar- do alla comparazione de- gli aggettivi. 10 sono zelante. Tu sei piu zelante di Antonio. Quell’ uomo e molto zelante. Noi siamo decisi. Voi siete piu decisi de- gli altri. Essi sono assai decisi. 11 pudre e veccbio. II nonno e piu vecchio. II bisnonno e vecchis- imo. Quello e un uomo giu- sto. Quella donna e piu giusta deli’altra. Quel giudice e giu- stissimo. — 77 — Slrbeitfam, arbcitfamer, fefjr arbeitfam. jiingcr, fef>r Jung. 'II It, dtter, fe^r alt. 8ebffaft, lebljafter, fd)r leb^aft. Oitftig, (uftiger, fe^r luftig. 2>?ddjtig, inddjtiger, al(indct)tig. 91 . SiH}c mit '.Hiirfjidit auf dic Stciflcruufl 8cr r arbeitfam. mar fdjmad). Ou roarft fctimact). ^opamt mar fef>r fcftmacf). ©aren mir md§ig ? ©aret ipr tnaffiger alč biefe ? Tie ©pa rta n er maren fefjr majjig. trener IJungliitg mdre gtiicflid^. Ter @raf mdre it od) gtiicflid)er a(§ er. Qeuer fiaufmaun mdre gemifj ber gliidlicpfte miter atleti. 92. nuptluiiitei\ ©iu fdjouer Tag. ©in fdjonež IHeb. Deček je žalosten. Njegova sestra je bolj žalostna. Mati je silno žalostna. Si vesel ? Si bil kedaj bolj vesel ? Ona deklica je močno vesela. Knez je mogočen. Cesar je mogočnejši. Bog je vsegamogočen. Oni človek je bil vedno delaven. Ta kmet je še delav- nejši. Oni kovač je zelo de¬ laven. Jaz sem bil šibek. Ti si bil šibek. Ivan je bil zelo šibek. Ali smo bili zmerni ? Ali ste bili zmernejši nego ti ? Spartanci so bili jako zmerni. Oni mladenič bi bil srečen. Grof bi bil še srečnejši nego on. Oni kupec bi bil go¬ tovo najsrečnejši med vsemi. Samostalniki, s pridevniki in zaimki. Lep dan. Lepa pesem. 79 — 80 — I verbi piii usitati. abbadare, abbaiare, abbandonare, abbaruffarsi, abbassare, abbassarsi, abbellire, abbeverare, abbisognare, abboccarsi, abbominare, abbonacciare, abbonarsi, abbottonare, abbozzare, abbracciare, abbreviare, abilitarsi, abitare, abolire, aborrire, abusare, accadere, accamparsi, accarezzare, accecare, acceudere, accettare, accomodare, accondiscendere, accorciare, accorgersi, accorrere, accusare, adattare, adoperare, 93 . Xic Bdniutrfilirfittcu 3eitluibter. adjtgeben, befleu, cerlaffen, janfen, t)cnuitcrfe^eu, fidj erntebrtgen, nerjdjottevn, tranfen, bcburfen, fict) untevreben, uexa6|d)cuen, pafjen, ftiflen, beffinftigcn, fid) pranutneriereu, jufttopfen, entrocvfen, umarmen, egreifen, abfiirjen, fid) befdf)igett, tootpien, abfd^affen, Oerabfdjeuen, niijjbraucben, fid^ ereigneu, ficf) (agent, liebfofen, btenben, betoren, anjitnbett, amtefjtnen, einridjten, einroitligen, abfiirjen, beinevfen, getuafjr toerbeu, ju £jt(fe eilcn, atiflageu, fiigen, anpaffen, gebraudjen, Najnavadniši glagoli. vpoštevati, uvaževati, lajati, zapustiti, ostaviti, kregati se, znižati, ponižati se, olepšati, napojiti, potrebovati, dogovarjati se, sovražiti, inržiti, potolažiti, naročiti se, zapeti, načrtati, osnovati, objeti, objemati, spre¬ jeti, skrajšati, vsposobiti se, stanovati, razveljaviti, sovražiti, mrziti, zlorabiti, dogoditi se, vtarobiti se, gladiti, negovati, mi- lovati, oslepiti, prižgati, sprejeti, urediti, privoliti, skrajšati, spoznati, prihiteti, tožiti, pripraviti, urediti, rabiti, adorare, adornare, adottare, affermare, affiggere, affilare, affittare, affliggere, aggiungere, aggiustare, aggravare, agire, agitare, aguzzare, aiutare, allargare, allestire, allevare, alleviare, allungare, altercare, alzare, amare, amrnirare, ammogliarsi, ammonire, andare, annegarsi, annerire, annoiarsi, annullare, apparecchiare, appianare, appoggiare, apprendere, appr odare, approfondirsi, aprire, ardt-re, — 81 — an&eteii, t>crd)ven, fdjmiicfen. on &'inbe§ftatt annefjmen, Dejaven, befjaitpten, be» fraftigeit, anjjeften, aitfdjlageii, fcftarfen, mezeti, oevmietcn, bctrii&en, Ijiitjufiigcrt, ^iivccfttmacfjcu, befdjroerctt, fjattbeht, 6eunvul)igcn, fd&oirfcn, {jclfcit, cnoeitern, fcrtig macfgrt, erjieljen, erlcidjtent, oeddiigern, janfen, ijeben, licbeu, beroitttbcnt, [idi Dcrfjciratcii, ctmabncn, ge^cn, ertrinfen, anjdjnkirjen, fc^icarj iuci= ben, fid) langrocUett, Dcrnidjtcii, aufEjeben, corbereiteu, c&ncit, ftiifcen, anketen, temen, anfaubeit, ficf) ucrtiefcn, bffncii, brennen, moliti, častiti, olepšati, okrasiti, sprejeti kot sina ali hčer, trditi, nabiti, nabrusiti, dati v zakup, v najem dati, žaliti, pristaviti, dodati, popraviti, obtežiti, delati, ravnati, vznemirjati, brusiti, pomagati, razširiti, dodelati, dovršiti, do¬ končati, vzgoje vati, olajšati, podoljšati, pričkati se, vzdigniti, ljubiti, občudovati, oženiti se, omožiti se, posvariti, opominjati, iti, vtoniti, vtopiti se, počrniti, počrneti, dolgočasiti se, vničiti, pripraviti, poravnati, nisloniti, učiti se, dospeti, vglobiti se, odpreti, odpirati, goreti, — 82 — ardire, arieggiare, arrabbiarsi, arrestare, (trattenere), arricehire, arrivare, arrossire, arrostire, asciugare, ascoltare, aspettare, asportare, assecondare, assolvere, assomigliare, assuefarsi, assumere, attendere, (avere attenzione), atterrare, aumentare, avvelenare, avvenire, avvertire, (mettere in guardia), avvezzarsi, avti are, avvicinarsi, azzuffarsi, baciarc, badare, bagnare, balbettare, ballare, balzare, barattare, bastare, bastonare, battere, battersi, battezzare, tuagcit, (iifteu, jul) dvgevu, ucrfiaftcu, aufljaltcn, bereidjcru, anf ommcn, errbten, bratcu, troifucn, ju^bren, luavtcn, aužftiljrcn, nad)^clfcu, begiiuftigen, frei (affen, lož fpredjeu, enbigen, glcidjcn, afinltd) feiu, jidj gcroofjnen, anutljincn,u&er jid) neumen lcartcu, adjtgebeu, nicbertverfcn, oevmefjrcn, cevgiften, ficb erreigneu, beuadjvidjtigen, »anten, jid) getLof)ucn, in ben ®anj bringeu, fid£) nameren, vaufen, fitffen, pten, tnacfjcn, ftammcln, latlcn, tanjen, fpritigcu, taufd)cn, geuugen, pritgein. fdjlagcn, ftd) fc^tagen, tanfen, drzniti se, zračiti, prezračevati, jeziti se, zapreti, v ječo dejati, zadržati, ustaviti, obogateti, dospeti, priti, zardeti, peči, sušiti, poslušati, čakati, izvoziti, izpeljati izvr¬ šiti, pospeševati, odpustiti, proglasiti nekrivim, končati biti podoben, privaditi se, sprejeti, čakati, paziti, vreči na tla, podreti, pomnožiti, ostrupiti, dogoditi se, opozoriti, naznaniti, svariti, privaditi se, napotiti, bližati se, napasti se, pretepati se po ljubo vati, paziti, varovati, močiti, jecljati, plesati, skočiti, menjati, zadostovati, tepsti s palico, tepsti, pretepati, tepsti se, biti se, krstiti, bendare. bevere, bollire, bombardare, bramare, brontolare, bruciare, Cacciare, cadere, cagionare, calcare, calmare, calunniare, cambiare, eamrninare, cancellare, cantare, capire, capitare, caricare, cascare, cavare, cenare, cercare, certificare, cbiacchierare, chiamare, cbiarire, ehiudero, cireolare, circondare, citare, collocare, colmare, colpire, c o Iti vare (laterraecc.), „ (la mente ecc.) comandare, combattere, coininciure, commemorare, comparire, - 83 — cer&inbrn, trinfen, fieben, boitibavbicrcu, rounfe^en, muvreu, ucvbratneit, jagen, faflett, Dcrurfarfjeu, treteu, fiitten, bernftigcii, ocrleumbeit, »Decbfctn, geljen atiSlbfdjcu, fitigen, oerftc^en, gelaugeti, iflbcii, fallcn, ()cvau«nc()mni, nadjtmafjlctt, judjeit, beftdtigen, plaiibevu, lufcn, aufftdrcn, fdjiicjjcit, Ijerumgcljeii, umvingcii, anfii^ren, ftellcn, fiUleu, tveffcu, anbaucn, aubbilbcii, bcfefjleit, fdmpfen, anfangeu, cnualjitcn, erjdjeiueit, povezati, zvezati. piti, vreti, razstreliti, želeti, godrnjati, žgati zažgati, odposlali, zapoditi, pasti, podati, provzročiti, stopiti, potolažiti, pomeriti, obrekovati, menjati, hoditi, zbrisati, pogasiti, peti, razumeti, priti, naložiti, nabiti (puško, top), pasti, izvleči, večerjati, iskati, potrditi, »pričati, klepetati, govoričiti, klicati, pojasniti, razjasnit', zapreti, krožiti, obkrožiti, navesti, položiti, postaviti, polniti, zadeti, obdelovati, izobraziti, ukazati, velevati, vojskovati se, začeti, omeniti,spomniti očem priti, prikazati se, — 84 — - 85 — decadere, decrescere, dedicare, delegare. demolire, deplorare, deporre, deprimere, deridere, descrivere, destinare, detestare, detrarre, diehiarare, difendere. differire digerire, digiunare, dilettare, dimenticare, diminuire, dimorare. dimostrare, dire, dirigere, disarmaro, disperare, disperdere, disprezzare, dissipare, distinguere, distrarsi, distribuire, distruggere disturbare, divertirsi, divorare, domandare, donare, dormire, dovere, dubitare, eccedere, faCfett, abncf)meit, itubitiett, toetljen, aborbitett, amodfen, nieberretjjen, beffa^en, mebcrfegen, nteberbriideit, entiebrigett, auStac^cn, befdjvcibcn, beftimrnen, »evabfi^ciicit abjie^cn, erHaren, oertcibigen, cer)'d)iebeit, oerbauett, fafteit, ergb^eit, oergeffen, oerminbern, roobnen, fidj auf^afteu, jeigen, fagcit, fiil)ren, enttcaffnen, »egiceifeht, jerftveuen, Deracfiten, burd)č>ringen, uuteijdjeibcn, jicfy ^erftreuen, oertcifen, »ernidjten, ftorcn, ficb imterbalten, oerget;ren ? fvagen, [Renten, fcblafeti, miiffen, jroeifeln, iiber)cf)reitcn, fid) »crge^eit pasti, odvzeti, posvetiti, p 'oblastiti, pretrgati, podreti, obžalovati, potožiti, se, odložiti, zatreti, zasmehovati, Opisati, opisovati, določiti, sovražiti, odšteti, odvzeti, izjaviti, braniti, odkladati, premikati, prebavljati, postiti se, razveseljevati, pozabiti, zmanjšati, prebivati, kazati, leči, povedati, voditi, razorožiti, obupati, razgnati, razkropiti, zaničevati, spraviti, zapraviti, razločevati, razvedriti se, razdeliti, razdeljevati, pokončati, uničiti, motiti, nadlegovati, razveseljevati se, žreti, vprašati, podariti, spati, morati, dvomiti, prestopiti, pregrešiti se — 86 - — 87 — fruire, fruttare, fucilare, fuggire, fumare, garantire, gareggiare, gelare, gernere, gettare, giaeere, giovare, girare, giudicare, giunger.', giuocare, giurare, giustificare, governare, gridare, guadagnare, guardare, guarire, illudersi, illuminare, imbalsamare, imbiancare, imbrogliare, imitare, impallidire, impegnare, impepare, impiantare, impiccarsi, impietosire, imporre, imprecare, imprimere, iucanutire, incatenare, incendiare, ineenerire, i nebi o dar e, geutefjen, fvucfjt bringen, itlitjen, evjdjiefjen, fltef^eit, raudjert, getofiljr (ciften, n?etttifent, friereit, fto^nen, roerfert, liegen, nfifcen, fjcifctt, fjeruitigeljen, urt^cilen, gelangen, fpieteu, jdpoorett, rec^tfcrtigen, regier.en, f^reicn, getoinnert, fc^aitcn, genejen, fic^ tdufdjen, beteud)ten, cinbaljamiereu, locijjcn, bleidjen, betrugen, »erroirren, nadjafjmen, crbleicfjen, »erbfčinben, pfeffern, pflar^cti, fidj aufljfingen, erbarttien, auferlegcn, flud)en einbriicfen, eitiprdgett, »or atter gvau rcerbett, anfetten, artjiinben, eiitafdjern, annagelrt, uživati, roditi sad, koristiti, vstreliti, bežati, kaditi, jamčiti, tekmovati, zmrzovati, jadikovati, stokati, vreči, ležati, koristiti, pomagati, krožiti, iti okoli, soditi, priti, dospeti, igrati, igrati se, priseči prisegati, opravičiti, vladati, kričati, vdobiti, pridobiti, gledati, ozdraviti, motiti se, razvetliti, maziliti, pobeliti, goljufati, zmotiti, posnemati, pobledeti, zastaviti, poprati, opoprati, vsaditi, vstanoviti, obesiti se, usmilitise, naložiti, kleti, vtisniti, osiveti, priklemiti, vžgati, vpepeliti, pribiti z žeblji, — 88 — — 89 - — 90 — — 91 — 92 — — 93 — Portatemi della cioccolata, il mio libro, la mia grammatica, Prestatemi del denaro Signore, signora, signorina ! Fatemi la grazia, il piacere. Io vi ringrazio! Son vostro servitore. Le sono serva. Vostro umilissimo ser¬ vitore Ella e molto cortese. Disponete del vostro servitore. Io son pronto . Detti, usati quotidianamente. E vero. E vero ? E cosi. Si. No. Lo čredo. Non čredo. Credetemi! Cio non e impossibile. Io voglio. Io non voglio. Fermatevi^un poco. E tutt’ uno. Mangiatequalclie cosa! Cosa volete mangiare? Non bo piu appetito. — 95 - 33ritigeit ©ie mir Sljocolate, mehi 93ud), meiite ©pradjleljre. Cei^en ©ie mir ®elb. SFieiit «fjerr, meiuc §rmt, tneiit g-rdulciit ! Grrroeifeii @ic mir bic ©itabe, baž Dergniigett. f) banfe ^fpicn ! Qdj biti $l)r ©ieitcr. biu §f)rc ©ieneritt. §br ganj ergebener ©ie* ner. ©ie finb felfr giitig. SBerfiigen ©ie mit ^tjreu ©iener. 3jdf biti bereit 95 . toulirf) ncbroiidite iHcOcitsartcu Grd ift nmjjr. $ft c§ iuaf)r ? ift fo. >• 9iettt. ^dj glaiibc eš. ^ glaubel? iiid)t. ©laubet mir! ©ied ift uidft uiimbglid). $d) mili. ^d) mili nid)t. 9jleibe n ©ie cin menig ftebcn. Gr§ ift gleid) oiel. Šffcti ©tc ertocid! ffiflš molleit ©ie effeu ? $dj babe fciitcit 2lppctit mebr- Prinesite mi čokolade, mojo knjigo, mojo slovnico. Posodite mi denarja. Gospod, gospa, gospodična ! Skazite mi, dobroto, (milost) veselje. Zahvaljujem se Vam, Hvala! Sluga sem. Vaša služabnica. Vam najudanejši sluga. Vi ste predobri. Zaukažite svoj emu slu¬ žabniku. Tukaj-le sem,-priprav¬ ljen sem. Najnavadniši izreki v vsakdanjem življenju. Res je. Ali je res ? Tako ie. D4 Ne. Verjamem. Ne verjdmem. Verjemite mi ! To ni nemogoče. Jaz hočem. Jaz nečem. Postojte nekoliko. Mi je ednako. Vzemite kaj ! Kaj hočete jesti? Nimam teka, ne mo¬ rem več. Portatemi della cioccolata, il mio libro, la mia grammatica, Prestatemi del denaro. Signore, signora, signorina ! Patemi la grazia, il piacere. Io vi ringrazio! Son vostro servitore. Le sono serva. Vostro umilissimo ser¬ vitore Ella e molto cortese. Disponete del vostro servitore. Io son pronto . Detti, usati quotidianamente. E vero. E vero ? E cosi. Si. No. Lo čredo. Non čredo. Credetemi! Cio non č impossibile. Io voglio. Io non voglio. F ermate vi un poco. E tutt’ uno. Mangiate qualche cosa! Cosa volete mangiare? Non bo piu appetito. — 95 - Sringett ©ie mir (Sfjocotcite, metit SSiid), metne ©pradjlefjrc. Sei^en ©ie mir ©elb. 'JJfeitt ,f>err, meine §rau, meitt g-raitlcitt! ©rraeifeit ©ie mir bic ©ttabe, bati dergitiigctt. banfe $f)itcit! $rf) biti $(jr Dicncr. $cb bitt Ql)rc Dieneritt. ^l)r gattj ergebetter Die« ner. ©ie finb fcf)r giitig. 23erfiigeit ©ie mit ^f)ren Dietter. d) bitt bereit 95 . 2(tj)(id) ncbraiiditc 'JicaeiiSiutcn. ift tua!)r. e§ tuafjr ? ©d ift fo. ^a. Jteitt. glattbe eš. ^d) g(anbe~V? itidjt. ©laubct mir ! T>ied ift uic£)t uttmbgiicfp 3d> »t>itl. ^df mili md)t i bteibe n ©ie cin mettig ftebcn . ©§ ‘ift gteid) Diet. (Sffcn ©ic cttikiS'! Sa§ mollctt ©ie cffeit ? ^d) tjabe fcittcn Slppctit melfr. Prinesite mi čokohide, mojo knjigo, mojo slovnico. Posodite mi denarja. Gospod, gospa, gospodična ! Skazite mi, dobroto, (milost) veselje. Zahvaljujem se Vam, Hvala! Sluga sem. Vaša služabnica. Vam najudanejši sluga. Vi ste predobri. Zaukažite svojemu slu¬ žabniku. Tukaj-le sem, priprav¬ ljen sem. Najnavadniši izreki v vsakdanjem življenju. Res je. Ali je res ? Tako je. Da. Ne. Verjamem. Ne verjamem. Verjemite mi! To ni nemogoče. Jaz hočem. Jaz nečem. Postojte nekoliko. Mi je ednako. Vzemite kaj ! Kaj hočete jesti? Nimam teka, ne mo¬ rem več. Io sono molto assetato. Bevete adunque ! Da dove venite ? Io vengo da.... Io vado a... Io me ne vado. Venite su ! Scendete ! Entrate ! Uscite! State la ! Venite qui! Aspettate! Voi andate troppo pre¬ sto ! Perche ? Percio. Io sto bene qui. La porta e chiusa. La tinestra h aperta. Chiudete la porta, se vi piace. Che cosa avete per- duto ? Parlate forte! Voi parlate troppo piano ! Voi vi mangiate la meta delle parole, perche siete un tar- taglione. Parlategli. Sapete voi parlare in- glese ? Un poco. Io non so niente. Che avete fatto ? Niente. Rispondetemi! Come ? Voi siete molto son- nolento. — 96 - £$d) hi n fefn’ buvftig. ©o trinfen ©ie! S>of)er fommen ©ie ? $d) fomtne »on... $d) gef)e nad).. $d) ge^e fort. Somtnen ©te berauf! ftotnmen ©ie t)erab! fommen ©ie berein! (M)en ©ie ^ittaue*! ©arten ©ie bort! St om men ©ie ber ! 3Barten ©ie! ©ie gebcn ju gefcbtninbe! SBarnm ? Davnm. 3$ befiube mid) bier loobh ®ic 2dir ift gefcbfoffen. T)a§ genfter ift offen. 9J?ad)et bie £ur ju, toenu e§ eud) betiebt. iffiad baheit ©ie oevfo* ven ? Jieben ©ie laut! ©ie reben ju teife! ©ie »erfdjtucfen bie £)dlfte ber SBorte, toeil ©ie eiu ©tottcrer finb. ©precbeit ©ie mit ibrn? Stbnneu ©ie englifdj ? (Sin menig. $d) fann uicbtJ SBaš b a & en ©k getcnt ? 5Rid)t§. Sdnttuorten ©ie mir ! 2Bie ? ©ie finb febr fcblafrig. Jaz sem zelo žejen, Pijte to raj ! Od kod prihajate ? Prihajam od... Jaz grem v... Jaz odidem. Pridite gori! Pridite doli! Vstopite! Idite ven ! Počakajte tam ! Pridite sem ! Čakajte ! Vi greste prehitro ! Zakaj ? Zato. Tukaj se mi dobro godi. Vrata so zaprta. Okno je odprto. Zaprite vrata, če vam je drago. Kaj ste izgubili ? Govorite glasno! Pretiho govorite ! Pojeste pol besedi, ker jecljate Govorite ž njim. Znate angleško govo¬ riti. Nekaj malega Jaz ne znam nič. Kaj ste storili ? Nič. Odgovorite mi! Kako? Vi ste zelo zaspani. Alzateviprontamente ! Vi siete gia alzato ? Non ancora. Cominciate ! Continuate ! Terminate ! Leggete un capitolo ! Lentamente, adagio! Voi non apprendete niente. Ecco la vostra lezione Datemi un’altra lezio¬ ne. Parlate sempre italia- no ? Avete fatto colazione? Prendete il vostro la- voro ! Ci6 non va bene. Andate a giuocare ? Fa bel tempo. Vuole venir meco ? 1 voletevenirconme? / Ali risponda, risponde temi. Mi dica ditemi, si o no. Portate il vostro libro con voi! I rosai cominciano a sbocciare. Le spighe sono molto lunghe. II grano e maturo. Queste ombre sono molto aggradevoli. Siete voi stanco ? Voi siete un pedone debole. Io sono stanco. Cantate una canzone! Voicantate molto bene. L’ erba e umida e ba- gnata; andiamo! — 97 — ©tefjen ©ie gefdjminb auf! ©iub ©ie fc^on auf ? ‘•Vod) nid)t. gjangen ©te au ! jfalpen ©ic fort! Šnbingeit ©ie! Sefeti ©ie eitt kapitel! Seife, latigfam ! ©ie leruen uid)td. |)icr ift ifjre 2lufgabe. ©e&en ©ie mir eitte an* bere Vcftion. Veben ©ie alljeit itatie^ nifdb ? jjjabcn ©ie gefritfjftiicft ? Vefjmen ©ie I^pre 'Ilrbeit! Tic§ ift nidjt redjt. @ef)en ©ie fpielen ? ift fd)bne§ ffietter. JBolleit ©ie mitfommcn ? Slntmorteu ©ie mir! ©agcn ©ic ja ober neitt! ©riugen ©ie i^r ©ud) mit! Sle fRofeiiftbcfe fattgen ati ^itodpett p treiben. T)ie 3lef)rcu fiitb feljr (ang £n§ ©ctreibe ift reif. ©icfc ©djatten finb feljr angcttefjm. ©tub ©ie miibe ? ©ie fiitb ein fdjledjter ^ufjgduger. Qct) biit mitbe. ©iitgeit ©ie eitt Viefc ! ©ie fingcit feijr gut. ©ad ©rad ift fcudjt uitb nap ; gc^en mir ! Vstanite hitro ! Ste že vstali ? Ne še. Začnite! Le naprej! Nadaljujte! Končajte ! Berite edno poglavje! Tiho, počasi ! Vi se ne učite nič. Tukaj je vaša naloga. Dajte mi drugo nalogo Govorite vedno ital- janski? Ste zajutrkovali ? Vzemite svoje delo ! To ni prav. Greste li igrat ? Vreme je lepo. Ali hočete iti z menoj ? Odgovorite mi. Recite, d& ali ne ! Prinesite svojo knjigo seboj ! Rožni grmiči poganjajo že popke. Klasje je lepo dolgo. Žito je zrelo. Te sence so kaj pri¬ jetne. Ste trudni ? Vi ste slab pešec. Jaz sem truden. Zapojte kako pesem ! Vi pojete zelo dobro. Trava je vlažna in mo¬ kra ; pojdimo! Che tempo fa? L’ aria e molto serena. Fa un tempo torbido. Fa un tempo nuvoloso. Fa caldo. Fa freddo. II sole riluce. Credete voi che pio- vera ? Non e che una scossa. Piove a diluvio. Oomineia a piovere. Niente affatto. Grela. Dimoja. Grandina. Nevica gia. Pia ghiacciato molto. Tuona. Lampeggia. II vento e cambiato. La burrasca e passata. Vedo 1’ areo baleno. E segno di buon tempo. Cercate il vostro libro? P^agliate la čarne ! Date il pane ! Serrate la porta ! Terminate il vostro lavoro ! Getlate via le soorze ! Lavatevi le mani! Mangiate del lormag- gio ! Segnate il pošto! Conducete vostra so- rella con voi! Mostrate il vostro scritto! - 98 — 2Bad fitr cin SBetter ift cd ? ©ie guft ift fcfjr Leiler, ©d ift trfibe. ©d ift roolftg. ©d ift fjeijj. ©d ift faft. ©te ©ornie fdjetut. ©lauteu ©ie, bafj ed regnen nnrb ? ©d ift nur ein Dtegengufj. ©d gifjt. ©d fdngt att ju regnen. Seittedroegd. ©d friert. ©d ta ut. ©S Ifagctt. ©d fdjnett fdjou. ©d Ijat ftarf gefroren. ©d bonncrt. ©d btifct. ©er 933 tnb §at fidj ge* dnbert. ©er ©turm ift Dorii&er. fefje ben Diegenbogen. ©d ifi ein 3 e ^ en 3 U fdfonem ffietter. @ud)en ©ie ^br 33ndj ? ©dfneibet bad $letfd)! ®cbet bad Šrot! SOIac^en ©ie bie SEitr ju! ©nbigeu ©ie Slrbeit! SBerfen ©ie bie ©dfalett iocg ! ibafdfeu ©ie ^re^anbe! ©ffett ©ie Sdfe! Scjcicfpieu ©ie ben ipiat^! ■^ftbrcu ©ie ^fjre ©ctjme- ftcr mit! 3eigen ©ie 3§te ©djrift! Kakšno je vreme? Zrak je pravjasen, čist. Megleno je. Oblačno je. Vroče je. Mrzlo je. Solnce sije. Ali mislite, da bo de¬ ževalo ? Je le ploha. Lije. Dež začenja padati. Nikakor ne. Zmrzuje. Taja se. Toča pada. Že gre sneg, (že sneži). Je močno smrzovalo. Grmi. Bliska se. Drug veter piha, veter se je spremenil. Vihar je potihnil, ne¬ vihta je končala. Vidim mavrico. Je znamenje lepega vremena. Iščite svoje knjigo ? Razrežite meso ! Dajte kruha ! Zaprite duri! Končajte svoje delo! Vržite proč lupine! Umijte si roke! Jejte sir! Zaznamvajte prostor! Peljite svojo sestro se- t Pokažite svoje pisanje! Accendete il lume ! Lustrate le vostre scarpe ! Date da mangiare al vostro cane ! Levate via i vostri libri! Pettinate il bambino ! Traversi la folla ! Compiangete la sua di- sgrazia ! Pianta dei peri! Tuffatte il gatto! Impepate 1’ insalata Nettate i vostri vestiti! Portate le lettere! Punite gl’ infingardi! Empite i bicchieri! Kendete la penna ! Kientrate nella came- ra ! Tagliatevi le unghie! Batta i cbiodi! Portate le ossa al cane! Andiamo ! Kitornate subito ! Arrostite la čarne! Avvoltolate la carta ! Portate il brodo al- 1’ amuialato ! Arrestate i colpevoli! Salate il pešce! Asciuga la biancheria! Sernina le rape! Fischia alhuccello! — 99 — ^iinbeti ©ie bab ?id)t att! SBrdjfen ©ie $l)re ©djufje! guittcnt ©ic .^Ijreit £junb! 9?ct}mcn ©ic Stidjcr toeg ! Štdmrncn ©ic bab Sinb! ©efjett ©ic burdj bie 9Jie:t= ge, bcit £>aufeit! 23eroehmt ©ie fcin lln» gliicf! 'Pflange iBtrn&dume! jattdjen ©ie bie Satje miter ! ‘Pfeffern ©te ben ©atat! 9?einigen ©te Qf)re Slei- bet! Siragen ©ie bie 33riefe! ©trafen ©ie bie ^aulett! jpheit ©ie bie ©lafet! ©e&cu ©te bie geber ju* ritcf! ©eljeit ©ie itt bab girn* mer guriief! iBcfdjiteiben ©ic ifjre gel ! ©djlagett ©ic bie 9?dgc[! S£rageii ©ie belit jjimbe bie Sitoeffcn ! ©efjett roir! Sotitnteit ©ie&alb guriitf! sBraten ©ie bab gteifdj! Sidlett ©ic bab fapier jufamniett! ©vagett ©ie bie ©uppe bcm Sranfett! ©rgrcifcit ©ie bie ©djuP bigett ? ©at,ten ©ic bcit gjifdj! SErocftte bie iBdfcpe! ©de bie Sluten! ^Pfetfe bem 33ogct bor ! Užgite luč! Počrnite svoje črevlje! Dajte svojemu psu jesti! Vzemite proč svoje knjige! Počesajte otroka! Prederite množico ! Obžalujte njegovo ne¬ srečo ! Sadi hruške! Vtopite mačka! Poprajte salato! Očistite svojo obleko! Nesite pisma ! Kaznujte lenuhe ! Napolnite kozarce, ku¬ pice ! Vrnite pero! Vrnite se v sobo! Porežite si nohte ! Zabijte žeblje! Nesite kosti psu! Pojdimo! Pridite koj nazaj ! Pecite meso! Zvijte papir! Nesite bolniku juho ! Zgrabite zločince! Osolite ribo! Suši perilo! Sej repo! Žvižgaj ptiču! Sottoscriva il con- tratto ! Citate i testimoni! Suonate le campane! Softiate nel fuoco ! Tastate il polso ! Tirate le cortine! Voltate il vostro dorso! Vantate le vostre ge¬ sta! Vendete il vostro ca- vallo ? Vuotate la bottiglia ! Chiudete le iraposte ! Abbreviate il vostro scritto! Distendete le corde ! Comperate dede calze? Terminate la vostra lettera! Pagate i vostri debiti! Indirizzate le vostre lettere! Domandate la parola! Attiggete il vostro an- nunzio ! Scrivete il vostro no me ! Aftila il coltello ! Allunga il Cuoio! Conducete vostro fra- tello con voi! Divertite i barabini ! Calmate la sua collera! Chiamate i vostri com- pagni! Portateci acqua! — 100 — Untcvjeicfjnen ©ie bcn 93erfrag ! gjorbcrn ©ie bie 3eugen anf ! Sdntet! SBlajct bas ^jcuer ati! ^u^tcn ©ie beti '^idS! gicijcu ©ic bic ifiodjdnge di! Se&vet bcn Dtiicfcn um ! Sftilfjnieu ©ie $i)i'e §eb bentaten ! SSerfaufen ©ie ^t)v 'jjjerb ? Seercn ©ic bie g-lajdje auS! ŠDfadjen ©ic bie ^cufter- labcit ju ! ©urjen ©ie ©djrift ab ! ©reiten ©ic bie ©tviefe auS! Saufeit ©ie ©tnimpfe ? ©eetibigen ©ie ^fjrcit 23rief! ©cjaijfcn ©ic 3$re ©djnb ben ! Slbrcffircn ©ie Qljre 33vicfe ! gvagen ©ie um baS ®ort! ©cfjlugeu ©ie !j$fjre Slu fiinbigung an! ©d)veibcu ©ie Qb rc! ' men !. ©cfjdrfc baS IBieffer! SSci tdiigeve baS Seber! ©vingen ©ie ^fgeit 35rm ber mit! Untcrljalteu ©ie bic Sin-- ber ! ©efdujtigcn ©ic fcittcu ijorn ! 9{ttfcn ©ic ^fjre $efelP fc^aftcr! ©riitgen ©ie šJBaffer! Podpišite pogodbo ! Pokličite priče ! Zvonite ! Zapihajte ogenj ! Potipajte žilo! Zategnite zagrinjala ! Obrnite hrbet. Slavite, svoja junaška dela! Prodajte svojega ko¬ nja?. Izpraznite steklenico ! Zaprite izložbe ! Skrajšajte svoje pisa¬ nje! Raztegnite vrvi! Ukupite nogovice ? Končate svoje pismo! Plačajte svoje dolgove! Naslovite na svoja pis¬ ma. Prosite za besedo ! Nabijte svoje oznanilo! Napišite svoje ime ! Nabrusi nož ! Zdaljšaj usnje! Pripeljite svojega bra¬ la seboj ! Kratkočasite otroke ! Potolažite njegovo je¬ zo ! Pokličite svojetovarše! Prinesite vode! Spianta i cardi ! Riordina le tazze ! Ferma la palla ! Arrotonda il gomitolo! Ungi 1’ arrosto! Assistete vostra so- rella! Sciogliete i vostri le- gacci! Aspettate il vostro a- mico! Chiamate sua madre! Attestate il fatto ! Ingoiate la medicina! Mettete in guardia i vostri amici! Aumentate le vostre ricchezze! Confessate la vostra colpa! Sealdate il letto! Lavate il pavimento! Bombardate la citta! Abbottonate il vostro vestito ! Suggellate le lettere ! Accarezzate i vostri nemici! Cattivatevi la sua ami- cizia! Cominciate il vostro tema! Dovete obbedire! Conservatevi la sua protezione ! Consolate gli afflitti! Consultate i vostri a- mici! Contentate i vostri pa- renti! — 101 — 9feijj bie ®iftefn attš! ©e£e bie SJTaffen in ©rb* nung ! |>altc ben Sad auf! illfadje bcu Znanci ntnb! S3egie§e ben S vat en ! ©tefjcn ©ie gbrer ©d)iuc* fter bei! Sofen ©te gpre ©trumpp banber! ©rroarten ©te gf)ven greunb! Stufen ©te fettte SDiutter! SBejeugett ©ie bie ©at! 33erjd)lucfeit ©te bie 21q= nei! ffiavnett ©ie pregretim bc ! Sevtnefjrett ©ie !gl)rc 9ieic^tumer ! Sefettnen ©ie 3$ren ge§» lev! 3Boir trten ©ie bad Sett! 'ISafcfjet bett gufi&obeu ! Sefd)ie|et bie ©tabt ! Snbpfett ©ie Slcib 3 ti ! Scrfiegeln ©ie bie Sriefe! ©djtneidjeltt ©ie $ljren gcinben ! Srrocrbet ©ud) feiite greunbfdjaft! gangen ©ie gt)re 3lttf» gabe an! $f)r foflct geljordkn! ©rfjaiten ©ie feinen jtd) ©d)tt£ ! ©rbftet bie Setviibten! gragen ©ie $l)regreunbe um 9tat! Sefriebiget ©ure SBtoer* roanbten ! Izruj osat! Uredi čaše ! Ustavi krogljo, (žogo). Obkroži klobčič ! Polij pečenko ! Strežite (pomagajte) svoji sestri ! Odvežite podveze ! Pričakujte svoja pri¬ jatelja! Pokličite njegovo ma¬ ter ! Izpričajte dejanje ! Požrite zdravilo ! Opominjajte svoje pri¬ jatelje ! Množite, svoja boga¬ stva ! Spoznajte svoj pregre- šek! Pogrejte posteljo! Umite pod ! Streljajte na mesto ! Zapnite obleko ! Zapečatite pisma! Laskajte se svojim so¬ vražnikom ! Pridobite si njegovo prijateljstvo ! Lotite se svoje naloge ! Ubogajte ! Obranite si njegovo brambo ! Tolažite žalostne ! Vprašajte svoje prija¬ telje za svčt! Zadovoljite, svoje so¬ rodnike ! 7 - 102 — Coltivate la sua bene- volenza ! Spendete il vostro de- naro! Levate la briglia al vostro cavallo! Decifrate il suo scritto! Scaricate la vettura! Stracciate la supplica! Declinate il nome! Liquidate il conto ! Soccorrete i bisognosi! Difendete il vostro di- ritto ! Spiegate la parola ! Cavate le maechie dal- 1’ abito! Fermate 1’ anitra! Aiutatemi! Ammirate il suo la- voro ! Guardatevi da) le liti! Confronti le deposi- zioni! Palesate )a vostra opi- nione! Legate il fardello ! Esigete del denaro ! Smascberate 1’ipocrita! Demolite la časa! Dimostrate la propo- sizione! Datemi quelle carte ! Deplorate le sue di- sgrazie ! Invitate i suoi amici! Indovinate 1’ enigma! ^Pfleget fetne ®unft! ®ebct @uer ®elb aub! 3dumet Gčuer jlferb ab! ©ntjiffern ©te feine ©dgift! ilabet ben SBagen ab! gerreifjet bie Sittfcfjrif t! 5Deltinierttab|)auptmort ©cptieffen ©ie bie 9tedp nuttg ab! |>elfet ben Uiirftigen ! Serteibigen ©ie ^^r 9iec^)t! Erflaren ©ie bab Sort! Sringet bie g-lecfen att§ betn IRcibe (jerauS ! |jalten ©ie bie @nte auf! fjelfen ©ie mir! ŠBettmnbcrn ©ie feine 31rbeit! £jiitet (Sucfj oor @tret» tigfeiten ! 23ergteid)en ©ie bie 21ub= fagen! Dffenbaren ©ie $£)rc 3)fcinung! 23inbet bab 23iinbel gtt! gorbern ©ie ®elb ! Sntlaruen ©ie ben ^jeudp ler ! 9teijjet bab §aub niebcr! tSemeifeit ©ie ben @a§! ®eben ©ie mir fene ‘Pa* piere! Semeinet feine UnglM§= fatle! Sabet feine grennbe ein! Grrratet bab fKatfel! Obranite si njegovo blagovoljnost! Izdajte svoje denarje! Razbrzdajte svojega konja! Razjasnite njegovo pi¬ sanje ! Spraznite voz, razlo¬ žite ! Raztržite prošnjo ! Sklanjajte samostalnik Sklenite račun ! Pomagajte revežem ! Branite svojo pravico! Razložite besedo ! Spravite, madeže iz obleke! Ustavite raco ! Pomagajte mi ! Občudujte njegovo delo ! Varujte se prepirov ! Primerjajte izjave ! Izjavite svoje mnenje! Zavežite culo ! Terjajte denar ! Razkrijte hinavca! Poderite hišo ! Dokažite izrek! Dajte mi one liste ! Obžalujte njegove ne¬ srečne, dogodke! Povabite njegove pri¬ jatelje ! Uganite zastavico ! Differite il vostro viag- gio! Riflettete alle sue pa¬ role ! Dirigete i suoi passi! Disperdetela canaglia! Abozzate il ritratto ! Diramate gli alberi! Chiarite il dubbio! Fate lume ai fanciulli! A scoltate i miei consigli Oancellate le linee ! Alzate la voce! Seminate grano nei vostri campi! Cogliete l’occasione! Conducete via i ragazzi Arriccbite i vostri pa- renti! Istruite gl’ignoranti! Sotterrate i morti! Circondiamo la časa! Risparmiate il vostro denaro! Provate i vostri amici! Armate una nave ! Erigiamo una statua ! Evita la cattiva com- pagnia ! Stimate i vostri maestri Procurate di acqui- starvi buon nome ! Spegni il lume! Stendi le lenzuola! Soffocate il vostro ri- sentimento ! Svegliate i vostri com- pagni! — 103 — ©djieben ©ie ^re 9deife auf ! Uebertegen ©ie feitic Sorte ! Sciteit ©ie feine ©djritte! 3crftreuet bas (Sefinbel! ©ntmcrfeit ©ic baS ^or- trat! ©ntaften ©ie bie Sdumc! Sldreu ©ie bcn gmcifcl auf! Scudjten ©ic ben $inbeni! £jbret meine fftatfdjtage! ©treidfjeu ©ie bie šeileit auS ! ©predet laut! 23efdet ©ure gelber mit iforn. ©rgretfet bte (Megenfjeit! jtjiiljret bie Snaben meg! Šerreidjern ©ie ^ijre SSerraaubten! ifieteljret bie Unmiffeuben! 23egrabet bie Stolen ! Umringen mir ba§ |jau3! ©paret ©uer ©elb! ijjriifet ©ure g«unbe! 9!iiftct ein ©cfjiff aud! ©rridjtcnmir eine©tatue! žfiermeibe bie fc^tec^te ®e» fellfdjaft! Sluten ©ie $(jre 8c§rer ! ©trebet einen gutcn s Jfa- men ju crlangcn! gofd)e baž Sic^t anS! frčite bie Settiidjcr au§! Untcrbriicfet ©uren ©roli! Sccfeti ©ie $ljre SBcgleb ter auf! Odložite svoje poto¬ vanje ! Premislite njegove be¬ sede ! Vodite njegove stopi¬ nje ! Razkropite druhal! Načrtajte sliko ! Oklestite drevje ! Razjasnite dvombo ! Svetite otrokom! Poslušajte moje svete! Zbrišite vrste ! Govorite glasno! Obsejte svoje njive z žitom! Poprimite se prilož¬ nosti ! Odpeljite dečke ! Obogatite svoje so¬ rodnike ! Poučite nevedne! Zakopljite mrliče! Obdajmo bišo ! Hranite svoj denar! Skušajte svoje prija¬ telje ! Oborožite ladijo! Postavimo kip ! Ogibaj se slabe tovar- šije !_ Spoštujte svoje učitelje Prizadevajte si, da si pridobite, dobro ime! Ugasni luč! Razgrni rjuhe! Potolažite svojo jezo! Zbudite svoje sprem¬ ljevalce ! Lasciatelo andare ! Eccitate i pigri ! Perdonate gli errori! Esponete le vostre ra- gioni! Esprimete la vostra ri- conoscenza! Ammonite i viziosi! Spiegate le regole! Frenate la vostra lin- gua! Imitate le vostre so- relle! Disprezzate il vizio! Moderate le vostre passioni! Adempite i vostri do- veri! Dimenticate le ingiu- rie ! Perdonate gli sbagli! Raddoppiate i vostri sforzi! Migliori i suoi costumi! Deplorate la perdita del tempo! Osserva le buone qua- lita ! Rispetta i tuoi supe- riori! Aiutiamo i miserabili! Sopportate gbimperti- nenti! Voi non avete cantato bene! Egli ha cercato il suo libro ! Essi non hanno tagliato la čarne ! Voi non avete dato il pane ! — 104 — ©r mag geben 1 ©rmuntert btr gonilen ! 23erjcif)et bic gfl)ler! ©et^ct ©ure ©riittbe aud» einanber! 3eigcl ©ure 3)anfbcrfeit! ©rumenet bie Vafter^af- ten! ©rfldret bie iftegeln! jČialtct ©ure $unge * m 3 a it rti ! 2Ujmeu ©ie $Ijre ©djt»e= (tern nad)! 23erad)tet ba§ Safter ! SDJdjjiget ©ure Sctben = (cbaften! ©rfiitlet ©ure ''Pflidjten ! SSergeffet bie S3eteibigun= gen ! S3er$eifjet bie gefjler ! SSerboRpelt ©ure SBcmiijp ungen! SJSerbeffern ©ie gf) rc ©it* ten! iBebauert bett 3dtocr(u(t. ©eadjte bie guten ©igetn fdjajten! 2ld)te beine 2Sorgefe|ten! §elfen mir bett Dhrtleb benben ! ©rtraget bie 3Rutn>itlb gen ! ©ie ^aben tttdjt gut ge* (ungen ! ©r bat feitt 23udj gejudjt. ©ie Ijaben glcijdj nidjt gejdjuitten. ©ie fjabm ba§ Šrot nidjt gegeben. Naj gre ! Spodbudite lenuhe ! Odpustite pregreške! Povejte svoje razloge! Skazite svojo hvalež¬ nost ! Opominjajte razvajene ljudi! Razjasnite pravila ! Držite jezik s zobmi! Posnemajte svoje se¬ stre ! Zaničujte pregreho ! Krotite svoje strasti! Spolnujte svoje dolž¬ nosti ! Pozabite razžaljenje! Odpustite napake ! Podvojite svoje napo¬ re 1 Poboljšajte svoje na¬ vade ! Obžalujte zamujeni čas ! Pazi na dobre last¬ nosti ! Spoštuj svoje pred¬ stojnike ! Podpirajmo siromake! Potrpite s predrznimi! Vi .niste dobro peli! On je iskal svojo knji¬ go ! Oni niso rezali mesa! Vi niste dali kruha ! — 105 — Avete voi chiuso la |)aben ©ic bic £ur j«* Ste zaprli devci ? porta ? geni a d) t ? Egli non ha terminato gr f)dt feinc Sfrbeit nidjt On ni končal svojega il suo lavoro. bccnbet. dela. Io ho gettato via le $c£) babe bic ©djalen Jaz sem lupine proč corteccie. roeggemorfett. vrgel. Ella non si ha lavato le ©ie bat tipe .fjainbe nidjt Ona si ni umila rok. mani geiuafdjen. Io non mangio formag- ^d) effe feiiten Sdfe. Jaz ne jem sira. g_i°- Essi non hannosegnato ©ie baben bcu ‘jjfalj liicbt Oni niso zaznamovali il pošto. beflcidjnct. prostora. Non avete condotto vo- ©ic ()aben ^vc ©dpe* Vi niste pripeljali svoje stra sorella. ftcr nirfjt mitgefiiljrt. sestre seboj. Avete mostrato il vo- ,f)abeu ©ic i^rc ©djrift Ste pokazali svoje pi- stro scritto ? ge^cigt 1 sanje? Egli non ha spento il gr ljdt bab fdd)t nidjt On ni ugasnil luči. lume. anSgclbfdjt. Avete voi lucidato le |jaben ©ie ^b re ©djulje Ste počrnili svoje črev- vostre scarpe ? gcimdjft ? Ije ? Egli ha tolto i suoi gr l)at fcine ©itdjer iucg= On je vzel svoje knji- libri. gcnommen. ge. Voi non pettinate il ©ic fdtttmcn ba§ ffinb Vi ne češete otroka, bambino. tlicbt. Egli ha traversato la gr ift burcb bic Slenge On je predrl gnječo. folla. gegangen. Noi non abbiamo piu IB ir' baben feinc |)0f* Mi nimamo več upanja, speranza. nuitg mc()t- Voi non avete sbuc- ©te baben bic Slcpfcf Vi niste jabolk olu- ciato le mele. niept gefdjdbt. pili- Essi non hanno coni- ©ic baben fein Ungfiuf Oni niso obžalovali nje- pianto la sua disgra- Ttib^t bebanert. gove nesreče, zia. Voi non avete pian- ©ie baben feinc 3tpfcb Vi niste sadili jablan. tato meli. bdnnte gepflanjt. Essi hanno tuffato il ©ie baben bic Satje in« Oni so utopili mačko. gatto nelP acqua. ffiaffer getanetjt. Io non ho pepato la 3$ babe ben ©alat nidjt Jaz nisem popral sa- insalata gepfeffert. late. Ella non ha lavato la ©ic ijat nidjt bie Sffiafdje Ona ni oprala perila, biancheria. geiuafcbeit. Voi non avete portato ©ie baben bie SSriefe nidjt Vi niste prinesli pisem, le lettere. gebradjt. Non hanno punito gli infingardi. Voi non riempite i bic- chieri ? Tu non hai reso la penna? E egli rientrato in ca- mera ? Non vi avete tagliato le ungbie. Voi non mangiate pere volentieri. Non ba Ella arrostito la čarne ? Egli non ha arrotolato la carta. E stato il medico a ve- dere delbammalato? Avete voi salato il pe¬ šce ? Voi non avete asciu- gato il bucato. Egli non ha seminato le rape. Io insegnai a, fischiare ali' uccello. Noi non abbiamo sot- toscritto il contratto. Voi non avete soffiato nel fuoco. Egli ha tastato il suo polso. Voi non avete tirato le cortine. Non voltate il dorso ! Non abbiamo vantato le nostre gesta. Avete venduto il vo- stro cavallo ? Non avete vuotato la bottiglia? - 106 — ©ie §abett bie $att(en nicpt beftraft. ©ie fiilleii bie ©Icijer rtid^t ? ®u Ijaft bie geber nicbt pritcfgegebett ? er mieber tn§ mer jttrMgegangcn ? ©te paben ^re Olčiget uidjt befd^nitten. ©ie effen ttidjt gernc 23 ir* nen. Ijaben ©ie baž rtic^t gebraten ? ©r Ijat 'ba§ ipapter tiidjt aufgerodt. |>at ber Strjt nadj bem ^raitfett gefe^en ? |jaben ©te ben f^ifcf) ge* faljen ? ©te Ijaben bie 'Ibafcpe nidjt getrodmet. ©r (jat bie IHitbeit ttidjt gefaet. I)abe bem Segel t>or* gepfiffeu. Sir paben bett Sertrag tticpt unterfc^riebett. @ie fyaben bas g-euer nic£)t augeblajeii. ©r fjat feirten iputs ge* fiiptt. ©ie §aben bie Sorljattge (©arbitten) nidjt ju* gejogett. Segreti ©ie I^ljren DlitcEen nicpt um ! SBir l)abett ttttfere §c(bett* tateu nic^t geriitput. £>aben ©ie $f)r ^ferb oerlaitft ? •fjabett ©ie bie g-lafctje nic^t aubgeleett '! Niso kaznovali lenu¬ hov. Vi ne napolnite ko¬ zarcev ? Ti nisi vrnil peresa ? Ali se je spet vrnil v izbo '? Vi niste porezali noh¬ tov. Vi ne jeste radi ja- bolke. Ali niste pekli mesa? Ni povil papirja. Ali je zdravnik pogle¬ dal bolnika ? Ste solili ribo ? Vi niste posušili perila. Ni sejal repe. Žvižgal sem ptiču. Mi nismo podpisali po¬ godbe. Vi niste zapikali o- gnja-. On je njegovo žilo po¬ tipal. Vi niste zategnili za¬ grinjal. Nikar ne obračajte hrbta! Nismo hvalili svojih junaških del. Ste prodali konja? Niste izpraznili stekle¬ nice ? Avete voi chiuso !e i mposte ? Non avete abbreviato il vostro scritto. Non lia disteso le cor- de. Avete comperate delle calze ? Io non bo terminato la mia lettera. Non lianno pagato i loro debiti. Non avete ammirato il suo lavoro ? Io bo convalidato la sua risoluzione. Egli non ha affisso il suo avviso. Voi non avete ingran- dito il segno. Non banno pertrattato la causa. Non avete attilato il vostro coltello. Avete voi allungato il cuoio ? Egli non condusse se- co suo fratello. Non hanno divertito i fanciulli. Ella non ha calmata la sua collera. Non avete voi chia- mato i v ostri com- pagni? Voi non avete portato qui la mostarda. Non banno ispiantato i cardi. Avete voi messo in or- dine le tazze? Egli non ha fermato la palla. — 107 — |)abeit ©ie bie ^enfter= Icibeu 3 ugemacf)t ? ©te boben $b« ©djrift nicbt a&geturjt. Er bat bie ©tricfc nicbt aušgebreitet, £>abeit ©ie ©triiutpfe ge= fauft ? $cb babe meinen 93rief nicbt bcenbet. ©ic boben ^f)ve ©dpih bcit nicbt bejabtt. jjabcit @ie [eine Slr&eit nicl)t bcmunbert ? $cb t)abc fcinen @ntfc^ht§ beftartt. Er bat [cine Slnfiinbigung nicbt angefdjlagen. ©te boben bab geidjen nid)t grojjer gemadit. ©ie boben bic ©trcit[ad)e nicbt abgebanbelt. ©ie babeit 3br 30?cffcr nicbt ge[d)drft. ^jabcit ©ic ba§ Sebev Dcr= * langert ? Er bat feinen ©ruber nicbt lnitgebradjt. ©ie boben bie $?inber nicbt unterbotten. ©ie bot 3btcn jjorn nicbt befdnftigt. £ja&et if)r onere ©e[ell= [ebofter nicbt gernfen? ©ic boben ben ©enf nicbt bergebradjt. ©ie boben bie ©ifteln nicbt auSgcriffen. ,£jaben ©ic bic SCaffen in Drbnnng geftellt ? @r bot ben ©ati nicbt aufgcbattcn. Ste zaprli oboknice, (izložbe) ? bi iste skrajšali svojega pisanja. Ni raztegnil vrvi. Ste kupili nogovice? Nisem končal pisma. Niso plačali dolgov. Niste občudovali nje govega dela ? Utrdil sem njeg sklep. Ni nabil svojega ozna¬ nila. Niste povekšali zna¬ menja. Niso pravde obravna¬ vali. Niste nabrusili noža. Ste podaljšali usnje? Ni pripeljal brata se¬ boj. Niso kratkočasili otrok. Ni potolažila svoje jeze. Niste poklicali svojih tovarišev ? Vi niste prinesli gor- šice. Niso izruli osata. Ste uredili skledice ? Ni ustavil žoge (kro¬ gli^- Non avete voi arroton- dato il gomitolo? Ella non ha unto l’ar- rosto. Avete assistito vostra sorella ? Non ha egli sciolto i suoi legacci ? Non aspettarono il vo- stro amico? Ella ha mosso a com- passione sua madre. Essi hanno attestato il fatto. Egli non trangugio la medicina. Noi avvertimmo i vo- stri amici. Essi hanno aumentato le loro ricchezze. Vogliate sperare ch'e- gli ritornera. Essi non hanno tuffato 1’ anitra. Egli non ha battuto i chiodi. Essi non hanno arre- stato i colpevoli. Egli non esamino i campi. Essi non hanno citato i testi m oni. Non suonarono essi le campane ? Faceste voi la sopra- scritta alle vostre lettere ? Voi non avete confes- sato la vostra colpa. Avete voi scaldato il letto ? Hanno essi colorito il pavimento? — 108 — .gtaben ©ie ben Unauel nidjt runb gemadjt ? ©ie ^at ben Svaten uidft begoffen. ©inb ©ie $I)rer ©rfjime= fter beigcftanbcn ? |)at er feine ©trumpfban= bcr ntdft abgebnnben? Dabeti ©ie auf $(jren greunb nidjt geioartet? ©ie f)at if)ve 2J?uttcr 5 utn SRitleib bemogcn. ©ie Ifaben bie ©at be< jeugt ©r l)at bie trjnei nidft »erfdjucft. 2Bir ffabett cure greunbe gemarnt. ©ie ffaben iljre fJkicbttb mer uermelfrt. £>offet auf feine jjurucU funft! ©ie ffaben bie ©ute nidjt unter SBaffer getaudft. ©r ^at bie 9fdge( uidft etngefdjtagen. ©ie Ifaben bie ©djulbigctt nidjt ergriffen. @r Ifat bie $elber nidjt befoiet. ©ie Ifabeu bie gcugen nidft aufgeforbert. |)aben ©ie bie ©locfcn nicbt gelautet ? |>aben ©ie IJIjre uberfc£)vieben ? ©ie fjaben ^-Ijrcn Aef)(er ttidbt eingeftanben. §abt 3f)r ba§ 53ett ge* marati'? Ijabeti fie ben gujfboben bemalt ? Niste obkrožili klob- . čiča ? Ni oblila (polila) pe¬ čenke Ste pomagali svoji se¬ stri ? Ni odvezal podvez ? Niso čakali svojega prijatelja ? Je ganila svojo mater. So spričali čin (de¬ janje). Ni požrl zdravila. Smo opozorili vaše pri¬ jatelje. Bogastva so si pom¬ nožili. Upajte na njegovo vr¬ nitev ! Niso race v vodo uto¬ pili ? Ni zabil žebljev. Niso prijeli zločincev. Ni posejal polj. Niso prič pozvali. Niso-li zvonili ? Ste-li nadpisali svoja pisma? Niste obstali pregrehe Ste segreli posteljo ? So pobarvali pod ? Non banno bombar- dato la citta. Voi non abbottonaste la vostra sottoveste. Avete voi suggellate le lettere ? Voi non accarezzaste i vostri nernici. Noi abbiamo meritato la sua amicizia. Io non bo incominciato il mio tema. Io bo comandato, cbe si ubbidisca. Tu non hai consolato gli afflitti. Egli lia consultato i suoi ainici. Voi non avete conten- tato i vostri parenti. Noi abbiamo coltivato la sua benevolenza. Io bo speso il mio de- naro ! Avete levato la briglia al vostro cavallo? Noi abbiamo decifrato il suo scritto. Ha egli perduto il suo coraggio ? Si conservb lei la sua protezione ? Essi confrontarono le deposizioni dei te- stimoni. Noi non contentammo i nostri parenti. Essi non legarono il fardello. Essi imballarono le mercanzie. Egli stabili la sua ri- putazione. — 109 — ©ie baben bie ©tabt nidjt bcfdioffcn. ©ie l)abeu ^firc ©efte nidjt jngefnbpft. £>aben ©ie bie ŠSriefe gefiegelf ? $l)r babct cnren gjcinbcn nid)t gefdjmciclNlt. Sir baben feine $rennb= fc^aft cerbient. $d) fjabc metne Slufgabe nicfjt nngefatigeit. ^dj babe befoblcn, bajt man gcborcbc. S)n baft bie tBetriibten nicbt getrbftct. (Sr bat feine ^veuitbe uiti 9iat gcfragt. ©ie baben ^re 2tiiucr= loanbtcn nict)t bcfricbigt Sir l)aOcit feiite ®nnft gepflegt. ^d) babe niciit ®db and* gegeben. |)abett ©te ^b r 'Pferb abgejattmt ? Sir baben feiite ©djrift entgiffert. |>at er feineit 3Jiut cer* lorett ? ,f)aben ©te feineit ©djub erbalteit ? ©ie baben bie jjettgem audfageit oergltcbeit. Str baben unSere Slnser* manbten nicbt bcfriebigt. ©ie babeit beu 'I3iittbe( nid)t ^ugebttitben. ©ie baben bie Sarcn eingebacff. (Sr bat feiiten fftuf be= griinbet. Niso streljali na mesto. Niste zapeli telovnika. Ste zapečatili pisma? Vi se niste prilizovali svojim sovražnikom. Mi smo si njegovo prijaznost zaslužili. Se nisem lotil naloge. Jaz sem ukazal, naj ubogajo. Nisi tolažil žalostnih. On se je posvetoval s svojimi prijatelji. Niste zadovoljili svojih sorodnikov. Ohranili smo si nje¬ govo blagovoljnost. Sein izdal denarje. Ste razbrzdali svojega konja ? Smo razjasnili njegovo pismo. Mu je-li upadlo srce ? Ste si obranili njegovo obrambo ? So primerjali izreke prič Mi nismo zadovoljili svojih sorodnikov. Oni niso zvezali cule. Spravili (zložili) so bla¬ go. Onsije slavo utemeljil. — 110 — Egli ha soffocato il suo risentiraento. Hanno scaricato la vet- tura. Egli lia stracciato la suppl ca. No n hanno deoiso la questione. Noi esternamrao il no- stro sentimenti). Avete declinato il no- me ? Non avete sdegnato i suoi eonsigli ? Io ho dedicato la mia opera. Egli non ha difeso il suo diritto. Voi non avete spiegato la parola. Egli ha nettato 1’abito. Non abbiamo dissimu- lato i nostri pensieri. Avete esatto del de- naro ? Egli ha smascherato 1’ ipomta. Hanno demolito la ča¬ sa. Voi non avete dimo- strato la proposi- zione. Abbiamo speso poco denaro. Voi avete spostate le carte. Non avete compianto le sue disgrazie. Egli non ha prešo il suo cappello. Noi abbiamo disarmato la sua collera. Sr l)at feinen ©roli un= tcrfrinft. ©ie bnben ben ®agcn abgelabeit. Sr ()at bic ©ittfdjrift je= riffeit. ©ie l)aben bic p,-ra ge nic^t cntf ctjieben. SBtr f)abn; mtfere ©cfiit« nuitgcn cjcdupcrt. ,f)abcu ©ie baS £>anpb loort gebogen (beftt = niert) ? ■jpabeu ©ie fetnc 9iat« [cf)luffe rttc£)f oeracblct? 3cf) I)abe tneiu 9Berf ge= luibmct. Sr b^t fein 9h’ct)t nic£>t bcbauptet. ©ie paben ba§ ©ort uidjt erfldrt. Sr bat ba§ Uleib gereinigt. ©ir f)abcn unfcre @eban= fen nidjt ucrbeimlicbt. .Raboti ©ie ©etb gefor* beri'? Sr l)at ben |)eucbler ent= larot. ©ie baben ba§ fpau§ nie* bergeriffen. ©ie baben ben ©a£ nicpt beroiefeit. ©ir baben tocnig ©elb anžgegebeti. ©ie baben bic 'hapierc oerlegt. ©ie boben fein Unglitcf nicbt bebaucrt. Sr b n t feinen |)ut nicpt geuontuten. ©ir boben feinen jjortt enttoaffnet. On je potolažil svojo jezo. Izpraznili so voz. On je raztrgal prošnjo. Niso razrešili vpraša¬ nja. Mi smo svoje misli ra¬ zodeli. Ste sklanjali samostal¬ nik ? Niste zanemarili nje¬ govih svetov ? Posvetil sera svoje de¬ lo. On se ni potegnil za svojo pravico. Vi niste pojasnili be¬ sede. On je obleko očistil. Mi nismo skrivali svo¬ jih misli. Ste-li terjali denar ? Razkril je hinavca. Podrli so hišo. Vi niste dokazali iz¬ reka. Izdali smo malo de- nara. Vi ste papirje založili. Niste obžalovali nje¬ gove nesreče. On ni vzel svojega klobuka. Potolažili smo njegovo jezo. Voi avete disingan nato i suoi atnici. Avete indovinato 1’ e- nigma ? Egli lia differito il suo viaggio. Io riflettei sulle sue parole. Voi non avete diretto i suoi passi. Hanno dispersa la ca naglia. Egli ha abbozzato il ritratto. Egli non ha diramato gli alberi. Noi abbiamo sgusciato le noči. Voi non avete chiarito il dubbio. Avete fatto lume ai fanciulli ? Egli non ha ascoltato i miei consigli. Non avete cancellato le linee ? Io non ho alzato la voce. Hanno mandato la let- tera Egli ha sem in ato grano nei suoi carnpi. Voi non avete colto 1’ occasione. Avete voi condotto via i fanciulli ? Voi avete arricchito i vostri parenti. Non avete istruito gl’ ignoranti. Hanno sotterrato i morti. — 111 — ©ie baben feine grennbe enttdnfcbt. jffaben ©ie bad Hfoitfcl erraten ? gr bat feiitc 9teifc aup gcfdmbcn. $d) ()aDe feiitc SEBortc ii- berlegt. ©ie baben fciue ©cbritte nicbt gelettct ©ie baben ba§ ©efinbel jerftreut. gr bat batf ©ortrait euL mor fen. gr bat bie ©dume md)t entoftet. ffiir babe« bic Jliiffe ge= fdjdlt. ©ie babcit ben 3toeifcl nicbt aitfgefldrt. jpaben ©ie ben Sinbern geleucbtet ? gr bat cutf mcincn ikat nic[)t gebbrt. .jpaben ©ie bie^eiten nicbt aučgeftridbeu ? ^cb babe meinc ©timnie nicbt erbobet (Inuterge* fprocben). ©ie baben ben ©rief gc= febieft. gr bat feine jjjelbcr mit Sorn befaet. ©ie baben bie ©etcgcin beit nidjt ergriffen. £)nben ©ie bie Ifnaben meggcfiibrt ? ©ie baben 3b l 'c ©ermanb* ten bereicbert ©ie baben bic llnmiffeu- ben nicbt belebrt. ©ie baben bic Šoten be= graben. Vi ste njegovim prija¬ teljem resnico poka¬ zali (oči odprli). Ste uganili zastavico ? On je odložil svoje potovanje. Jaz sem njegove be¬ sede prevdaril. Vi niste vodili njego¬ vih stopinj. Razkropili so druhal. Načrtal je sliko. Ni obsekal dreves. Luščili smo orehe. Vi niste razjasnili dvombe Ste svetili otrokom ? On je moj svet zane¬ maril. Niste zbrisali vrst ? Jaz nisem glasneje go¬ voril. Poslali so pismo. Obsejal je svoje njive z žitom. Vi se niste priložnosti poprijeli. Ste odpeljali dečke ? Vi ste svoje sorodnike obogatili. Niste poučili nevednih. Pokopali so mrliče, — 112 — Hanno circondato la časa. lo non ho rispanniato il mio denaro. Ahhiamo provato i no- stri amici. Hanno armato una na- ve. Hanno eretto una sta- tua. Noi speriamo una suc cessione. Voi avete evilato la cattiva compagnia. Avete stimato i vostri maestri ? Non ha spento il lame Essa non ha disteso le lenzuola. Avete svegliato i vo¬ stri compagni ? Noi ahhiamo ecccitato i poltroni. Non hanno scusato gl i errori. Non avete esposto le vostre ragioni ? Avete cspressa la vo- stra riconoscenza. Noi ahhiamo esortato i viziosi. Egli ha spiegato le re- gole. Egli non ha moderato la sua lingua. Non avete imitato le vostre sorelle. Hanno disprezzato il vizio. Avete moderato le vo¬ stre passioni ? ©ie baben bab £)aub um* ringt. $cb babe ntein @e(b nidjt cvfpart. 3Bir baben unfcre grcunbc gepritft. ©ie baben cin ©rf)iff au§= geriiftet. ©te baben cine ©tatue erricbtct. SSJir ^offen auf 9facb= lommenfdjaft. ©ie baben bic [d^lec^tc ©ejellfcbaft genttebcn. |jabeu ©ie i£>re Seprcr geacfjtet ? (Sr b at bab ?id)t nicpt anSgelofcbl. ©ic b at bic 33cttiicE)cr liicpt auSgebreitet ? |jabeu ©ie $brc Same* rabeit (©efabrten) aitf- gemecft ? ©ir bic gaulen angejporut. ©ie baben bie gebler nicpt cntfc^ulbigt. jpabcn ©ie i^re ©rimbe attbeinanber gcfe^t ? £jaben ©ie ^()ve ®anf* barfeit aubgebriltft ? '©ir baben bie Safter* baftcn crmaf)iit. (Sr b at bic Slegeln er* Udrt. (Sr pat feinc 3 un 0 e bcbcrrfdjt. ©ie baben ^£)re ©djme* ftern nid)t natbgcabmt. ©ie baben bab gafter »er* acbtet. §abeu ©ie $bve 8etben= fdjaften gemajjigt? Obkolili so hišo. Svojega denarja nisem prihranil. Mi smo skušali svoje prijatelje. Oborožili so ladijo. Postavili so kip. Nadejamo se nasledni kov. Vi ste se ogibali slabe tovaršije. Ste spoštovali svoje učitelje ? Ni ugasnil luči. Ni razgrnila rjuh. Ste zbudili svoje to¬ variše ? Po vzbudili smo lenuhe. Niso opravičili napak. Niste povedali svojih razlogov ? Ste izrazili svojo hva¬ ležnost ? Mi smo opominjali hu¬ dobneže. Razložil je pravila. Ni brzdal svojega je¬ zika. Vi niste posnemali svojih sester. Črtili so pregreho. Steli krotili svoje strasti ? — 113 — Voi non avete veduto ©ie (jakn nicfjt afleč ge* tutto. feljen. Non hanno dimenti- ©ie tjaben bie tlnbifle cato le ingiurie. nirf)t »ergeffett. Abbiamo perdonato gli ffiir Ijaktt bie getjkr cer* errori. jieljeit. Non avete raddoppiato ©ic [jakn 23cinu{) i vostri storži. nngen uicE)t oerboppctt Non hanno riformato ©ic [jabett j^Ijre ©ittcn i loro costumi. nidjt »erbeffcrt. Egli ha deplorato il @r Ijat ben 3 e ‘tDerluft tempo perduto. kbauert. Noi abbiamo rimarcato 2t>ir (jakn bie gutcn ©i* le buone qualita Avete rispettato i vo¬ stri superiori ? Prestarono soccorso ai bisognosi. Noi abbiamo sofferto gl’ impertinenti. Io ho veduto. Noi abbiamo accon- sentito. Voi avete veduto. Voi sapete Voi avete letto. Io perdero il mio tem¬ po. Egli studia Non maneate di scri- vere. Egli ha scritto quattro lettere. Egli ha pagato caro i suoi piaceri. Egli scrive. Voi vi applicate. Voi leggete. Voi seri vete. Mettete via i libri I bambini sono allegri. Avete messo la i cap pelli'? Egli verra. gcnfcijafteH bemerft. ■gjaktt ©ie iljre 33orge« | c tj te ti geacijtet ? ©ie [jakn ben Kottjkb bettben gefjotfen. Sir f)aben bie (Kutinih tigen ertragen. $rfj (jak gefefjcit. Sir tjaben kigeftimtnt. $f)r [jakt gejeljen. $f)r >r>iffct. ©ie [jaben getefcn. $cfj tnerbe rneiite $eit »er* licrctt. ®r ftubiert. Untertaffcn ©ic nicfjt ju fcfjreiben. ©r Ijat »ier 23riefe ge* fdjrteben. ©r [jat feine Sergniignn* gen teuer erfauft ©r fdjrcibt. @ie gebeit jtcfj 'Ulitijc @ic lefen. ©ie |djreikn. gcgett @ie bie 33iidjer tueg 3)ie ffinber fiub luftig. ,V>abeu ©ie bie |jitte fjin gelegt ? ©r ntirb fomineu. Vi niste videli vsega. Niso pozabili krivic. Odpustili smo napake. Niste podvojili svojih naporov. Niso poboljšali svojih navad, (šeg). Obžaloval je izgubljeni čas. Opazili smo dobre lastnosti. Ste spoštovali svoje predstojnike ? So pomagali siroma¬ kom. Smo potrpeli s pre- drzneži. Videl sem. Privolili smo. Videli ste. Vi veste. Ste brali Zapravim čas. Uči se. Pišite na vsak način. On je napisal štiri li¬ ste. Drago je plačal svoje zabave. Piše. Vi si prizadevate. Vi berete. Vi pišete. Odložite knjige. Otroci so veseli. Ste djali tje klobuke? On pride. Voi non avete studiato Io ho imparato la tnia lezione Noi abbiamo insistito Avete voi parlato ? Egli e ritornato. Io ho dormito. Vivete ! Egli si sveglio. Hanno regolato i loro affari. Io vi avverto. Egli legge. Ella voile andare. Voi siete pigri. Io ho guadagnato. Non rischio nulla. Voi parlate. Io ho oinesso la data. Voi avete scritto. Io 1’ ho detto. Ella 1’ ha raccontato. Egli lo fece. Parlate voi ? Lo credete ? Voi 1’ avete fatto. Egli non esce. Voi vi siete messo le vostre calze. Essi andarono. Egli cadde. Ho fatto una descri- zione. Egli ha insultato vo- stro fratello. Io acconsento. Egli va a scuola. Egli parti. Voi finirete. lo so la mia lezione, Voi accusate il vostro parente. Egli ha parlato. — 114 — ©ie boben nicbt ftubicrt. babe mcine Stufgabc crknit. 'Ibir finb barauf beftanbcn jpabeu ©ie gejprocben ? gr ift prMgefeljrt. babe gcfcbtafen. 8cbct! gr crmacbte. ©ie baben ibre ©acbett abgcmacbt. f 5 auž ift f cpon. ®ie Širclje ift pocp. ©otfcn mir Icriicu ? ©ie merben l^pre Same* rabcn fiubett. Er gept ©ir mosten. $dj (jak Stritmpfe ge* fauft. Er ift feincni SBruber ge* fofgt. Or. se uči latinščine. Ustanite ! Veste li to novico ? Kesali se bodete za¬ radi vaše lenobe. Čislal sein ga. Nisem bil tukaj. Pričakujete svojega očeta ? Kvartarno. Pisali smo. On je bil okraden. Pošljem pismo. Ali greste ? Ali pridete ? Ali je šel mimo ? Pridite ! Idite od doma! Ostanite ! Nikar se ne ganite ! Poglejte! Najdete svojo knjigo. Opazujte ta lepi voz! Ona prihaja, Jaz prihajam. Vzemite ga ! Držite ga! Njegova hiša je lepa. Cerkev je visoka. Ali se hočemo učiti ? Najdete svoje tovarše. On gre. Mi prebivamo (stanu¬ jemo). Kupil sem nogovice. Šel je za bratom. 8 — 118 — Mettete questo. Egli farebbe la sua fortuna. Egli teme che venga suo padre. Non ho veduto alcu- no Noi non abbiamo per nulla acconsentito. Voi non avete mai ve¬ duto. Voi non sapete niente. Voi non avete letto niente. Io non perdero piu il mio tempo. Egli non lia imparato la sua lezione. Sopra tutto non man- cate di scrivere. Ha scritto quattro let- tere, ne piu ne meno. Egli ha pagato assai caro i suoi piaceri. Egli scrive sempre me¬ glic. Voi leggete tanto be- ne quanto vostro fratello. Voi scrivete sempre peggio. Voi scrivete meglio di lui. Mettete i libri da parte. I bambini sono fuor di strada. Avete messo i cappelli separatamente ? Probabilmente verra. Segen ©te bfefež. Grr roiirbe fetn @(M ma< c&ett. Grr fiirdftet, bajj fein 23a* ter fortune. !fabe nicmanb gefelfen. ©ir ^abett in gar nidfts eingeicifligt. ©ie Ijaben niemals ge= fc^en. ©ie roiffen nidjts. ©ie ^cbert nidftd getefen. wiH feine 3 eit mcljr oerlierett. Grr Ifat feine Seftion nicfft gcternt. 23or 'žltlem unterlaffen ©ie nic&t 311 fdfreibett. Cfr Ifat t>ier 93riefe ge* fdfrieben, iceber uteljr n od) tucniger. Grr ^at feine 93ergttiigun* gen fefp' teuer erlauft. Grr fdfreibt immcr bcffer. ©ie tefen cbett fo gut als iljr Sruber. ©ie fdfreiben immer fd)(edfter. ©ie fdfreiben beffcr atS er. Vegett ©ie bie ©udfer bei ©eite ®te Sitiber finb aitf bem unrccbten ©ege. $>aben ©ie bie §iitc ab* gefonbert gclegt ? Gfr mirb lualjrfd^cinlicE) fommen. Položite to. On bi jo zadel. On se boji, da pride njegov oče. Nisem videl nikogar. Nismo privolili po no¬ beni ceni. Niste nikoli videli. Vi ne veste nič. Vi niste nič brali. Ne bom več časa tratil. Se ni naučil svoje na¬ loge. Pred vsem pišite na vsak način. Pisal je štiri liste, ne več ne manj. Preveč drago je plačal svoje zabave. Piše čimdalje boliše. Vi berete tako gladko kakor vaš brat. Vi pišete čimdalje slab¬ še. Vi pišete bolje nego on. Denite knjige na stran. Otroci niso na pravi poti. Ste položili posebej klobuke? Naibrže pride. Voi non avete studiato oggi. Si, in verita, io ha im- parato la mia lezione. Io era a cavallo. Essi erano a piedi. Noi abbiamo insistito molto. Avete parlato libera- raente ? Egli e ritornato vuoto. Io ho dormito tran- quillamente. Vivete in pace! Egli si sveglio all’im- provviso. Ilanno regolato i loro affari alkamichevole. Io la avverto da ami- co. Egli legge assoluta- mente meglio. Ella volle andare ad ogni costo. Tu sei affatto pigro. Ho guadagnato one- stamente. Egli 6 alloggiato stret- tamente. Voi parlate a caso. Ho ommessa la data per inavvertenza. Voi avete scritto in fretta. Io 1’ ho detto per ischerzo. Ella lo ha raccontato per celiare. Egli lo fece per ri- dere. — 119 — ©ie I^aheii Ijcutc nidjt ftu* bicrt. O ja, Idj babe toirflidj mciiie Scftion gelernt. icar ju ‘jjfevbe. ©ie toarett ju g-ufj. 2Bir ftnb fcft barauf be* ftanbcn. jrjabett ©ie frči gefpro* djci« ? ©r ift lecr juriitfgefebrt. $en. ©r ift gerabe p redjter $eit angefommen Saffcn ©te un§ jefct fcfjett! $efct fcfje icfj feitte jjfveunb* fcftaft. ©efc^roinb, eiten ©ie! 2Biv mami geftent irn Statev. 3$ fatj 3f)ve ©dprefter Dorgcftertt. ©r mar e&ematS beriiljmt. 2Bir finb fur^idj ange> fomtnen. (ente feit Jfrtrsem ettglifcfj. £)aben ©ie e« fdjon friifjer gclernt ? roerbe tttorgen an ; fangen tuerbe iibermorgen nacb bonbon gefjen. fomtnen ©ie feljr bafb toieber! ©ie fodeti noti ttutt an nteitt greutib fein. On hodi semtertje. Vi tekate semtertje. Oni so prav srečni. Oni ga preganjajo od vseh strani. Vi vidite naš vrt od te sti ani. Na oni strani vidim vašo hišo. Vašo sestro imajo pov¬ sod radi. On ni nikjer zadovo- !jen. Večkrat sem videl nje¬ govo pristavo. Ravno prav je prišel. Poglejmo zdaj 1 Zdaj poznam njegovo prijateljstvo Urno, hitite ! Včeraj smo bili v gle¬ dališču Predvčeranjem sem vi¬ del vašo sestro. On je bil nekdaj ime¬ niten. Ni davno, kar smo do- šli. Ni dolgo, kar se učim angležki. Ste se učili že poprej ? Jaz začnem jutri. P oj utrašnj e m nastopim svoje potovanje v London. Vrnite se prav v krat¬ kem ! Od zdaj bodete vi moj prijatelj. D’ora in poi imparero J’ italiano. Ellafu da principiosor- presa. Voi a vete perduto spesso il vostro tem- P?- Egli mori improvvisa- mente. Io sono talvolta pi- i gr o. Ella esce raramente. Parlo subito della sua causa. Io ritornero al piu tar- di alle dieci. Correte quanto mai potete. Io vi amei'6 sempre. E finita per sempre. Fanno rumore conti- nuamente. Io scriverč la mia let- tera con comodo. Ordinariamente noi facciamo colazione alle nove. A che ora pranzat r ordinariamente '? Noi pranziamo quasi sempre alle due. Egli non sa quasi mai la sua lezione. Egli riuscirk o presto o tardi. Egli im para il lati no troppo per tempo. Alzatevi di buon ora! Voi vi alzate troppo tardi. — 123 — 3;ii ber 3ufunft merbe id) italienifcf) temen, ©te mar aiifdugticl) liber* rafd)t. ©ie Ijabcu oft $l)re 3r>t ocrforeit. @r ftarb ptb(jtidj. 3d) bin gumeiten fauf. ©ie fclteit au§. ©ogtcid) fprad) er »on feineiti ‘jkojefj. 3d> merbc (pateftenč um jefpi lll)r mieberfom* men. Saufet fo »icl iljr fonnet. 3dj merbe ©ie altcjeit fieben. @8 ift fitr immer gefcfjeljeii ©ie macfjen eiucii immer* mdfireribeti Sarin 3dj merbe meiiicn 93rtef mit SPufje fd)rctbeii 2Bir friif)ftit(fett gembljti* (id) um netili Ul)r, Um melise 3 e 't fpstfeit ©ie gemotjntidj ? šfijir fpeifeu faft immer um jmei U§r. @r farni bciua^e itientatd fetuc 9(ttfgabe. ©s mirb i()in friitjer ober (pater gelitigen. ©r ternt ba§ (ateinifdje ju frii$. @tel)en©ie bci 3citenauf! ©te fteljen p (pat auf. Odslej se bom učil ita¬ lijanskega jezika. Početkom je strmela. Vi ste večkrat čas tra¬ tili. Umrl je nagloma. Jaz sem včasili len. Ona gre poredkoma od doma. Takčj je govoril o svoji pravdi Vrnem se najkasneje ob deseti uri. Tecite na vso moč ! Jaz vas bom zmiraj ljubil. Proč je za zmiraj. Vedno delajo hrup. Pisal bodem svoje pis¬ mo polagoma. Mi zajtrkujemo nava¬ dno ob deveti uri Kedaj kčsito navadno? Mi kosimo skoraj vsa- kikrat ob dveh. Ne zna skoraj nikdar svoje naloge. Prej ali pozneje se mu posreči. Prezgodaj se uči la¬ tinščine. Vstanite zgoraj ! Vi vstajate prepozno. Non sapete ancora que- sta nuova ? Vi pentirete allora del- la vostra pigrizia. Fin d’allora ebbi della stima per lui. D’allora in poi non fui qui. Quando aspettate voi v ostro padre ? Noi giuochiamo a carte di tempo in tempo. Egli studia privata- mente. Adesso si applicano meno. Egli parti di mala vo- glia. Egli farebbe altrove la sua fortuna Noi abbiamo scritto tutta la notte. Egli e stato derubato in pien meriggio. Manderb la lettera alla prima occasione. Dove andate ? Donde venite ? Quale strada ba egli prešo '? Venite qui! Uscite di qui! Venite per di qui! Restate la! Non vi movete da qui! Andate per di la! Guardate lassu! Andate sopra ! Voi troverete il vo- stro libro qui sotto. Guardate laggiu quel- la bella earrozza ! Ella viene dal disopra. — 124 — šEBiffen ©te bige ?Reutg= !eit ttod) nidjt ? @ie »erbctt banu $pre gaud)eit Oereuen. šBott ber geit an |d)dt3tc icC) i§n. biit feitbem nidjt ba getoefeu. ŽBannencarteitSic^ljrcn 23ater ? 93on $eit 3 U 3 e ' f ipielett »ir Sarten. ©r ftubiert pričat. ©ie geben fidj jcfct »e* niger 3)?u§e. ©r reifte uitgertt ao. ©r »itrbe |'ein ®lurf att* berčtco itiadjen. 3Bir Ijaben bie ganjc Dfacfjt gcfcpriebctt. ©r ift arn Ijetlcm Sage 6efto[)(ett »orbeu. »erbe beti Srief mit efteu ©efegen^eit fdjicfen 2Bo(jiit gefjett ©ie ? 333ot)er fommen ©ie ? SBeldjen 2S3eg pat er ge* nommett ? fommen ©ie ^ie^er! 2rort con f)ier ! Žommen ©ie attf biefern 2Bege! SMeiben ©ie bort! Siseidjett ©ie nicfjt con ba! @e^en ©ie jetteti ®eg ! ©cbaueit ©ie bort piuauf! ©eijett ©ie fpnauf! ©ie »erbett Q£)r '-Bud) f)ier unten fiitbett. 33etracbten ©ie bort un= ten beti fdjonen Kagett! ©ie fomrnt con obeti. Ali ne veste še te no¬ vice ? Tedaj se boste kesali zaradi vaše lenobe. Od tistega časa ga či¬ slam. Od tistega časa nisem bil več tukaj. Kedaj pričakujete svo¬ jega očeta? Včasi kvartarno. On se uči zasebno Zdaj si manj prizade¬ vajo. Težko se je napotil. Vkakem drugem kraju bi bil srečen. Mi smo celo noč pisali. On je bil okraden o belem dnevu. Pošljem pismo pri prvi priložnosti. Kam greste ? Od kod prihajate ? Kod je šel ? Pridite sem ! Poberite se odtod ! Pojdite todi! Ostanite tam! Ne ganite se od tod! Ondod pojdite ! Tj e gori glejte ! Idite gor! Tu spodaj najdete svo¬ jo knjigo. Oglejte si tam doli lepi voz ! Ona prihaja od zgorej. Io vengo dal disotto La sua časa e molto bella internamente. La fabbrica e brutta al di fuori. Fin dove impareremo noi ? Troverete i vostri com- pagni in questi con- torni Egli va lontano. Noi dimoriamo vicin vicino. Ho comperato le mie calze qui vicino. Ha seguito suo fratello da vicino. Fatevi piu vicino ! Andate davanti! Camminate di dietro! Mettete questo sopra e quello sotto ! A dispetto dei snoi pa- renti. AH’ inglese. Riguardo a cič> ch’egli seri ve. Senza saputa de di lei parenti. Con sua madre. In časa nostra. In časa sua. In časa di lei. In časa vostra. Oontro il consiglio dei suoi ainici. Nella piccola scatola. In Francia. Dal suo arrivo. Da principio Sopra, o sotto la seg- giola. Fra di ioro. — 125 - fomrnc ron unteu. ©ein jrjanš ift iitroenbig |"d)bit 'Dic ga£>rif ift (fdfjlid) oou augen. žhie ineit fcllcn utir ter= nen ? ©ie merbeit £3 gre $ame> rabcn t>a germn finbcu. Gr gef)t rocit 9Bir tooljnen felfr nal)e. ^d) fciiiftc meiiie ©triim* pfe nebenan. Gr ift feittem Sruber in ber 'Dla^e gcfofgt. Sontmen ©ie nafjer! ©cbeit ©ie »oran ! ®el)cn ©ie ffititen ! ilegen ©ic ba§ oben imb jencS iintcn ! ©ciiien 23enuanbtcu jum ©rog. 9fad) ettglifcffer Strt. ;jtt 23etradjt bcffeit, raab er fcbrcibt. 0 (fnc SBiffen iffrer 23er> tcaubleit. iDiit feiner IDhitter. $n unferem §aitfc. $n feiuem £>aufe igrem |>aufc. ^11 Gurcm |>aufe. i^egen ben Htat feiner grreunbe Jaz prihajam od zdolej. Njegova hiša je zno¬ traj prav lepa. Tovarna je grda od zunaj. Koliko se imamo u čiti ? Tukaj blizo najdete svoje tovariše. ;re daleč, stanujemo prav Qu ber ficincn SBiidffc. £511 granfrcidp ©cit feiner 2 (nfunft. 23on Slnfmtg. 21 uf, ober miter beitt @tul)le. 3 u)ifd)en ifpicn. On Mi blizu. Nogovice sem tu zra¬ ven kupil. Sledil je blizu svojemu bratu. Stopite bliže ! Hodite spredaj ! Hodite zadej ! Položite to zgoraj in ono zdolaj ! Svojim sorodnikom vkljub. Po angleški noši. Glede tega, kar piše. Ne da bi vedli njeni sorodniki. S svojo materjo. V naši hiši. V njegovi hiši. V njeni hiši. V vaši hiši. Proti svetu svojih pri¬ jateljev. V škatljici. Na Francoskem. Od njegovega prihoda. Od začetka. Na stolu, ali pod sto¬ lom. Med njimi. Uno contro 1’ altro. Da Londra a Parigi. Eccettuato, eccettuata sua madre. Mediante una somma di denaro. Nonostante il cattivo tempo. Malgrado tntte le op- posizioni. Oltre la mia pigione. Per tena. Fra gli autori. Durante il giorno. Durante la guerra. Per mia sorella. Senza raccomandazio- ne. Prima di me. Dopo di voi. Dietro la chiesa. Secondo il vostro con- siglio. Sotto il tetto. Sopra la tavola. Riguardo a questo af- fare. Verso le quattro. Per il cortile. Intorno al giardino. Perche ella non parla con lui. Lungo il fiume. Vicino alla borsa. Fuori della camera. Lontano dal suo paese. Presso di me. Vicino al fuoco. Dirimpetto al palazzo reale. Dopo di che. Per causa vostra. Con gran rincresci- mento dei suoi amici. — 126 — Siuei' gegen ben aiibertt. 93on Sonboii nad) ‘Pariv. J^gre Shitter aubgcttom-- men. giir cine ©intime ®etbe$. SDeb jcglccgtcu ©etterg uugcadjjtet. Strog alleb 9Bibcrftanbc§. Sluger ineinc PJiete. jju Satibe. Uuter ben Slutoven. SBagrcnb be§ £age§. 3ur $eit Griege«, f^iir nteine ©cgmcfter. Ogne (Smpfeghtng. 95 o v mir. Stacg ^gtten. ,f)inter ber Sircge. ^grem State jufolge. 11 nter bem Oact). Sluf bem Stifcge. SfMjicgtlicg biefer ©acge. ®egeu oier Ugr. Ourcg ben jr>of. Um ben ®arten. $Beil fte nicgt mit igm fpricgt. 8ang§ bem gluge. 9tage 6ci ber 93or[e. Singer bem jjimmer. gern oon fcincm Saitbe. dieben tnir. 9’iage brini g-cner. ®ein foniglidgeit palafte gegenii&cr. PBoraitf. ^gretmegen. gum erogen ©cbaitern feiner greutibe. Drug proti drugemu. Od Londona do Pariza. Razun vaše matere. Za svoto, znesek de¬ narja. Ce ravno je bilo slabo vreme. Kljub vsemu upiranju. Zraven najemščine. Po suhem. Med pisatelji. Cez dan O vojski. Za mojo sestro. Brez priporočila. Pred menoj. Za vami. Za cerkvijo. Po vašem svetu. Pod streho. Na mizi. Glede te zadeve. Okoli štirih. Crez dvorišče (dvor). Oli vrta Ker ona ne govori ž njim. Ob reki. Blizo borse. Zunaj sobe. Daleč od svoje dežele. Zraven mene. Blizu ognja. Kraljevemu poslopju nasproti. Potem, na to. Zaradi vas. V veliko žalost svojih prijateljev. — 127 A fior di terra. A fianco di mio fra- tello. Col favore della notte. A spese del governo. Al coperto della piog- ^ gia. Fino al'a prima cittA. In quanto a me. Al cinque per cento. A pian terreno. Nel mezzo della notte. Di notte. Con pericolo della sua vita. A forza di coraggio. Ad esclusione di sua sorella. Col suo testamento. Ad incontrar suo pa- dre. Al di sotto di lui. Al coperto della mal- ' dicenza. Al di qua delflsonzo. Tra i Turchi ed i Russi. Al di la del Danubio. Nella lingua francese. Con tutto il cuore. Con tutte le sue forze. Di tutta la testa. Di buonissima ora. Da Parigi. Per le sue ricchezze e pel suo credito. Sotto la sedia. Al mio arrivo a Lon- dra. Contro la volonta di suo pudre. ®idjt a n ber Srbe. Ticl)! neben meiitcm SBru* bcr. SBcgilnftigt biucf) iie 9?acfit uf toften ber 9tegicrmig ®or bem IHcgen gijdjii|jt. 23i§ jur nddjftcu ©tabt. Sad mid) bctrifft. ©egett fiiuf ‘jSrojent. 3« ebncr (Srbe. s jJ?itten in bcr 9?adjt. Sei 9?adjt yjfit ©e [a (jr feined bend. ®urd) 90?ut. ©eiue ©dimcftcr audgc= nomitmi. 9J?it fetnem Seftamcut. ©einem $$afer entgcgeu. Untev iljtn. Sor ber SBerldumbung gcjidjcrt. £>icdjeitS bed ^fottjo. gmijdjen ben Siirfcit mib 9iujfeu ^enfeitd ber Donau. ber franjoft|djen ©p racije. ■Bom £er$en geni. Slu S alleit fetitcu traften. Um beu ganjen topf. ©eljr friit). 23ou ‘jiarid. Titi'd) [cine 9ieicf)tumer unb burdj feiitcu trebit. Unter bem ©effct. Sei nieiner Slnfunft in 8onbon. ®egen beu Sillen jeined ŠSatcrS. Prav pri tleli. Tik mojega brata. Ker je bila noč ugodna. Na vladne stroške. Proti dežju zavarovan, pod streho. Do bližnjega mesta. Kar mene zadeva. Po pet od sto. Pii tleh. O trdi noči. Ponoči. S smrtno nevarnostjo. Z srčnostjo. Razun njegove sestre. Z svojo zadnjo voljo, oporoko. Njegovemu očetu na¬ proti. Pod njim. Obvarovan obreko¬ vanja. Takraj Soče. Med Turki in Rusi. Onstran Donave. V francoskem jeziku. Srčno rad. Na vso moč. Za celo glavo. Prav zgodaj, zarana. Iz Pariza. Po svoji bogatiji in svojem zaupu. Po stolom. Prisedli v London. Proti očetovi volji. Perfino i suoi nemici. Per causa de’ suoi pa- renti. Invece d’ imparare la sua lezione. A forza di diligenza. In poco tempo. In questa maniera. Egli vuole sposarla. Si vestono. Non ne ho inteso par- lare. Ella e andata al tea- tro. Yoi non lo avrete. L’ ho veduto a pas- seggio. Siete stato ? Non sono stati. Egli ha operato. Voi troverete il mio libro. Lo avete veduto ? Ho prevoduto ch’ egli riuscirebbe. Troverete il vostro faz- zoletto. Vi e una gran amici- zia. Ci sono incirca sei chilometri. Tutti ci hanno accon- sentito. Egli raccomandera vo¬ stro fratello. Io vado a spasso ogni giorno. Egli riuscira. Io spendo quattro co- rone per settiinana. Hanno mandato le provvisioni. — 128 - ©etbft fcittc ^etube. SBegcn fcitur tbcrmattb* ten. SInftatt ^,f)re kftion ju temen T)urd) grojjen glctjj. 3 n furjer £dt. 3tuf biefe 'Hrt. ©r miti fie Ijcirateu. ©ic tlcibeu ftdj an. i^d) Ifbrtc nidjt baoon jpredjen. ©ic ift iu§ Teater ge* gangeu. ©ie fotlen eb nidjt tjaben ^dj fal) ifiu ant ©pajier* gange. ©iub ©ie genjefen ? ©ie fiub nidjt geroefen. ©r fiat geljaubett. ©ic merku tncin ®uc£) finben. .fraku ©ic if)u gejefjen ? ^d; ()abe d o r a 11 ^ g e f e f> e n, bag c§ i()iti gliicfen murk. ©ie merben ^f)r ©afekti* tud) finben. ©§ cji&t etne groge §rcunb» ©g fiub uugefaf)V fecfy§ $itometcr. ©ic t)abcn atlc bajti cin* geftiinnit. ©r toirb ^^ren 33ruber enipfe^lcti. $d) gefic jeben ©ag fpa* jieren. ©8 toirb i()tn gliicfen. Qd) gek mbdteuttid) oier Vroucu att8. ©ie |aben bie kbenS* mittet gefdjicft. Celo njegovi sovražniki Zavoljo njegovih so¬ rodnikov. Namesto da bi prou¬ čili svojo nalogo. S posebno marljivostjo. V kratkem. Na ta način. Hoče jo poročiti. Oblačijo se. O tem nisem slišal go¬ voriti. Ona je šla v gledišče. Ne boste ga imeli ne. Videl sem ga na izpre- hodu. Ali ste bili ? Oni niso bili. On je delal. Vi najdete mojo knjigo Ste ga videli ? Sem sprevidel, da se mu utegne posrečiti. Najdete svoj žepni ro¬ bec. Veliko prijateljstvo je. Okoli šest kilometrov je Vsi so privolili. On priporoči vašega brata. Jaz se vsak dan izpre- hajam. Posreči se m i. Potrošim štiri krone na teden. Poslali so živež. Ci e molta invidia. Lo vidi passare due volte. 11 popolo soffre molto. Avete mandato ? E difficile di trovare un buon imjiiego. Egli e arrivato. Io bevero. Ho incontrato vostro fratello. Ho scritto a suo pa- dre. Sono stati sepolti otto uomini. Ha egli scritto? Mi troverete al caffe. Egli passeggia ogni giorno. Egli dimentichera i vo- stri alfari. Noi passeggiammo. Ho incontrato vostra sorella. Egli ha spinto vostro fratello. Suo cugino e ancora qui. Sieda. Ho parlato a vostro padre. Vi fu qui un ballo. Non ho voluto par- largli. Egli part! per le Indie orientali. Tagliate i tulipani. Egli sedeva. Egli scappo. II palazzo verra fab bricato. — 129 — ©§ gibt Diet ffteib. $rt) fatj il)n jmeimat uor- beigetjen. 23olf tcibct oiel. £)abeu ©ie gefdficft ? ©d ift |d)mer cine gute 2lnftettung gu fiitben. ©r ift augefommen. $d) mcrbe triu fen. ^df bin itfrem ©rttber begcgnct. ffabe feittent ©atcr gefdfriebeu. ?(d)t SUldttner ftnb bc* graben morben. fiat er gefdfriebeu ? @ic merbett ntidb im Sa» feelfaufe fittben. ©r gcfft jebcn £ag fpa* gieren. ©v mirb $tfre Stngetegen* Ifeiten oergeffcn. 2Btv gingen fpajierett. 3$ bili iffrcr ©dfmcftcr begcgnet. ©r tjat $fjren ©ruber ge» ftojjen. ©eitt ©citer ift tmdf ba. ©e^cu ©ic fkfj! $d) Elbe i^ren ©ater gc= fprocbeit. ®a mar cin 23att. ^d) motite tffn uidft fprc* djen. ©r giug uadf Oftinbicn. ©dpteiben ©ic bic 3Tut- pen ab ©r fajj. ©r eutmifd)te. Her ©alaft mirb gebaut merben. Mnogo zavidnosti je. Videl sem ga dvakrat mimo iti. Ljudstvo trpi mnogo. Ste poslali ? Težko je dobiti dobro službo. On je došel. Jaz bom bil. Sem srečal vašega bra¬ ta Pisal sem njegovemu očetu. Pokopali so osem mož. Ali je pisal ? Najdete me v kavarni. On se sprehaja vsak dan. On pozabi vaše zade- ve. Šli smo na izprehod. Srečal sem vašo se¬ stro. On je sunil vašega brata. Njegov bratranec je še tukaj. Sedite ! Sem govoril z vašim očetom. Tu, je bil ples. Nisem hotel ž njim go¬ voriti. Sel je v vzhodno In¬ dijo. Odrežite tulipane. On je sedel. On je zbežal. Zidali bodo palačo, dvorec. — 130 — Siamo qui. Ho accompagnato vo- stro fratello. Ia avrb sernpre sornmo piacere di vederla. Egli presta del danaro, ovvero da danaro ad imprestito. Io abito la mia časa di campagna Noi udimmo del ru- more. Egli viaggia di notte. Hanno vinto la batta- glia. Egli ba tavorito tutta la sna famiglia. Egli e andato. Vostro fratello e .. . I Ducbi sono .... (Ji sono delle belle fab- briche. Ci e stata una batta- glia. Ella faraprogressi nel- la lingua francese. Arno vostro fratello. Si e applicato alla scrittura. Essi sono ritornati. Egli e piu alto. Io partijro domani. Avete lasciato il vostro libro. Ho trovato il vostro fazzoletto. Egli si h ammogliato. Ognuno animira il suo špirit o. Ha ricusato di amrno- gliarsi. 2E'ir fiub I)ier. babe $fjrctt 93ruber beglcitct. ©d toirb mir immev ange- nd)ut feiit ©ie p feljeu. Sr Icifjct (Mb anš. Qd) bcmofpte mcitt Saitb- Ijaud. 33? ir (jorteit cin @cvoiu[c^. ©v vcifet bei Jfadjt. ©ie Ijabcn bic ©djladjt getuonnen. Sr bat fctnc gattge gcunilic begiiuftigt. Sr ift gegangen. ^l)i' ®ntber ift... ®ic focrjogc fiub... S§ gibt fci)diic ©cbaubc. S$ ift cine ©djadjt ge< lBCfcil, ©ic rocrben in ber franjih fifdicn ©pradic j$orb fdjvitte ntadjen. $cf) lie&e 3[)ten iBrnbcr. Sr f)at ftdi aufš ©djrei« bcn nertcgt. ©ic fiub ( ptrucfgefoimnen. Sr ift grojjer. ^d) merbe morgcn ab= reifen. ©ie l)aben $Ijr 33uc£) lie* gen gelaffeit. ^d) f>atie $f)r Stafdjcntudj gefunben. Sr bat gebciratct. ^ebermann bcimuibertfei* nen ®eift. Sr bat bie jrjcirat au§* gefdjlctgen. ’ Tukaj smo. Spremil sem vašega brata. Vas bom vselej prav rad videl. Razposojuje denar. Stanujem v svoji hiši na deželi, pristavi. Slišali smo šum. Potuje po noči. Zmagali so v bitki. Pomagal je vsej rod¬ bini Šel je. Vaš brat je .... Vojvode so .... Lepa poslopja so. Bila je bitka. Vi boste v francoskem jeziku napredovali. Ljubim vašega brata. Lotil se je pisanja. Oni so se vrnili. On je večji. Jutri odidem. Pustili ste svojo knji¬ go. Našel sem vaš žepni robec. Oženil se je. Vsak občuduje njegov dovtip Odbil je ženitev. — 131 — Voi non fate che ciar- lare. Egli ha imparato il francese. Qui vi furono deli e grandi feste. Egli vuole sposarla a dispetto de’ suoi pa- renti. Si vestono alla moda d’ Inghilterra, ov- vero ali’ inglese. Io non ho sentito par- lare di cio ch’ egli scrive. Ella e andata in tea- tro ali’ insaputa de’ suoi parenti. Voi non lo avrete per meno di ventidue corone. Lo ho veduto passeg- giare con sua madre. Siete stato in časa no- stra ? Non siete stato in časa sua ? Non sorio stato in časa di lei. Io sono stato da lei Egli ha operato con- tro il consiglio de’ suoi amici. Troverai il mio libro nella piccola casset- ta. Ella e in Francia. Lo avete veduto dopo il suo arrivo ? Fin da principio ho previsto ch’ egli riu- scirebbe. tut nidjtš alž feb trajen. gr bat franjofifd^ gclcrnt. .picv traven groge §cfb licbfeiten. Gr ir iti [te beiraten feinett 23ertoaitbten jum Strotj. @ie fteiben fid) nad) ber engtifcben 9)lobe. 23oit bem, maž er febreibt, babe id) nic^t [predan geprt. ©te ift inž £()eater o§ne 2Biffen ibrer 33crii)anb= tett gegangett. ©ic lucrbeu c§ uid)t miter groeiiinbjroanjig gro* neit b^em $cb fab ib« mit fetner 9)?utterfpajicren gcbcit ©inb @ie in unferem paufe gcioefcu ? ©iitb ©ic nicbt in feineut ,pau|e geioefen. ^cb biu itid)t in prelil •paitfe getrefen. Qd) biu bei ^bacn ge« loefeu. gr bat gegen ben 9tat feiuer ^reiinbe gebatn bet t. 3)u loirft mcin 23ttd) in bcm fleinen Sdftd)cu finbcu. ©te ift in §raufreid). .pabcu 6ie ibu gefeben feit feiuer 3lnfuitft ? $d) babe »on 'dnfang ooraužgefeben, bag e§ ibm gliiden toerbe. Vi blebetate neprene¬ homa. On se je naučil fran¬ coščine. Tu so bile velike ve¬ selice. Poročiti jo hoče proti volji svojih sorodni¬ kov. Nosijo se po angleški šegi. O tem, kar piše, ni¬ sem slišal govoriti. Ona je šla v gledišče, ne da bi vedeli njeni sorodniki. Ga ne dobite spod dva¬ indvajset kron. Videl sem ga z ma¬ terjo na izprehodu. Ste bili v naši hiši ? Ali niste bili v njegovi hiši ? Nisem hi! v vaši hiši Bil s etn pri vas. On je ravnal proti sve¬ tu svojih prijateljev. Najdeš moje knjigo v skrinjici. Onaje naFrancoskem. Ste ga videli, od kar je prišel ? Ze od začetka sem vedel, da se mu po¬ sreči. Troverai il tuo fazzo- letto sopra o sotto la seggiola. Fra di loro vi e una grande amicizia. Abbiamo delTumanita 1’ uno verso 1’altro. Tutti luinno acconsen- tito, eccettuata sua madre. Egli raccomandera vo- stro fratello per a- miciz a. 10 vado a spasso ogni giorno, anche se fa tempo cattivo. Egli riuscira rnalgrado tutte le opposizioni. Oltre a cio che pago per 1’alloggio, spen- do ancora dieci co- rone per settimana. Hanno mandato le provvisioni per terra. Ci e molta invidia fra gli scrittori. Durante il giorno lo vidi passar due vol¬ te. 11 popolo soffre molto duiante la guerra. Avete mandato questo per mia sorella ? E difficile trovar un buon impiego senza raccomandazione. Egli e arrivato prima di me. Io bevero dopo di voi. — 132 — Tut roirft bcin 3Tafc^»ertturf) aiif oba - nntcr ban ©ttiljle finbcii. Go pcrrfdH einc grofje jyrauibfdjaft miter iijjieu. Uebeii mir tKenfdjlidjfeit ■ cina - gcgat bat anbern. ©ic tjabcn Stile eingetmk ligt, [cine DJlutter au§» gcnontnten. Gr mirb ^fjrat Sruber anž fjreunbfdjaft an* cmpfcl)lcn. Srt) jebcnSag fpajic* rcn, a ud) locnu fdjledp tež SBctcr ift. G S mirb it)m glitcfeu uti» geadjtct alleu SBtbcr* ftanbeb. Slufjcr ban, maž idj fiir bie ffio^nung jatje, gcbc id) jebe SBocCte nodj ,p - bn Sronat and. ©ie fiabett bie 8cbenž- mittel ju 8attbe gc= fdjicft. gibt oief DIcib unter beu ©djriftftcllern. Sd) fal) in jmcitnal mafp reub bect Hagež oor* bcigcljat. Ha SSolf leibet oiel mafp reitb bc§ Sricgež. §abcu ©ie baž fiir niciuc ©cbiocftcr gcfdjicft ? G - S ift fdjtoer, oljne ©mp» fcijluiig, eiue gute 9ln* ftcllung ju fittben. ©r ift uor mir angelom* men. 3$ merbe nad) ^fmeu trinfen. Najdeš svoj žepni ro¬ bec na stolu ali pod stolom Oni so si srečni pri- jatelji. Usmilimo se drug dru- zega. Vsi so privolili razun njegove matere. On priporoči vašega brata iz prijaznosti. Jaz se hodim vsak dan izprehajat, tudi če je slabo vreme. Posreči se mu vkljub vsemu upiranju. Razun tega, kar pla¬ čam za najemščino, potrošim še deset kron na teden. Poslali so živež po su¬ hem. Pisatelji se jako zavi¬ dajo med seboj. Videl sem ga čez dan dvakrat mimo iti. Ob času vojske ljud¬ stvo mnogo trpi. Ste poslali to za mojo sestro ? Brez priporočila se teško dobi dobra služba. On je pred menoj do- šel. Jaz bom pil za vami. Ho incontrato vostro fratello dietro la cliiesa. Ho scritto a suo pa- dre secondo il vo¬ stro consiglio. Otto uomini sono stati sepolti sotto i rot- tami. Ha egli scritto riguar- do a questo afFare ? Mi troverete al eaffe alle quattro. E passato per il cor- tile. Io passeggio ogni gior- no intorno al giar- dino. Poiche non gli parlate, egli dimenticherk il vostro. afFare. Noi andammo a pas- seggiare lungo il fiume. Ho incontrato vostra sorella vicino alla Borsa. Egli ha spinto vostro fratello fuori della camera. Suo cugino e ancora giovane. Sedete accanto a me. Perche non state vi¬ cino al fuoco ? Ho parlato a vostro padre vicino al pa- lazzo reale. Egli presta del denaro al cinque per cento, — 133 — begegnete $ljrcm $8ru* bet f)inter bet Strehe. $f)rem SRate sufolge fjabe icb an feinem 23ater gefdjrieben. Sfdjt SReiifdjett finb uiitet bem ©djutte kgrabeit roorben. £jat er riuffidjtltdj bie* fer Slngelegenljeit ge* fdjrieben ? ©ie tuerben midj um ker* lit)r im Saffecljaufe finben. Sr ift iiber ben $)of ge* gangett. gcf)e tagfidj um ben ©arten [pajteren. JBeit ©ie nic^t mit itjm [preden, mirb er Q^xe 31ngelegen^eitoergeffen. SBir gittgen langS be§ gfu|eS fpajieren. $dj btn S^rer ©djmefler nalje ber Sbrfe be* gegnet. Sr Ijat $f)ren ©ruber au§ bem gtmmer ftojjen. ©etn 93ctter ift nodj jung. ©efcen ©ie fidj neben midj! Sffiarum ftefjen ©ie nicfjt beim $euer ? fjabe $fjren ® ater na£>e bem fbtttgUdjen 'Palafte gefprocfjen. Sr feif^et @elb gegen fiinf ^rojent. Srečal sem vašega bra ta za cerkvijo. Po vašem svetu sem pisal njegovemu o- četu. Osem ljudi je bilo za¬ sutih pod posipom. Ali je pisal o tej za¬ devi ? Ob štirih me najdete v kavarni. Je šel črez dvorišče. Vsa dan se okoli vrta sprehajam. Ker ne govorite ž njim, pozabi vašo zadevo. Sprehajali smo se ob reki. Srečal sem vašo se¬ stro blizu borse. On je vašega brata iz izbe pahnil. Njegov bratranec je še mlad. Sedide zraven mene! Zakaj ne stojite blizu ognja ? Govoril sem z vašim očetom blizu kra¬ ljeve palače. Posojuje denarje po pet od sto. 9 — 134 ovvero egli da il suo danaro ad imprestito col 5 °[ 0 . 10 abito la mia časa di campagna a pian terreno. Udimmo del rumore a notte I tta Viaggiadi notte con pe- ricolo della sua vita Hanno vinto la batta- glia a forza di co- raggio. Col suo testamento ha favorito tutta la sua famiglia, ad esclu- sione di sua sorella. Egli e andato ad in- contrare suo padre. Vostro fratello e sog- getto a lui Dopo di che vi fu un ballo. Per causa vostra non le ho voluto parlare. Parti per le Indie o rientali con gran rin- crescimento dei suoi amici Tagliate i tulipani a h or di terra. Egli sedeva a lianco di mio fratello. Egli se ne scappo col favor della notte. 11 palazzo šara fabbri- cato a spese del go- verno. Noi siamo qui al co- perto della pioggia. Accompagnai vostro fratello fino alla piu prossima citta. mo|nc in meincm Šanbljaufe ju ebetter ©rbe. Sdir Ifortcu mitfcn in bcr 9iacf) einen Sarm. (Sr reift bci fRacfct mit ©efaljr fcineg £eben§. ©te §aben bie ©cf)(acf)t burdj SDiut gemouueti. @r §at jeiue ganje rnilie im jeftamcnte bcgiinftigt, fctne ©c^tr»e= fter aubgenommcu. Sr ift Jeiuem 33atcr errt= gegcit gegangeu. ^pr 25ruber ift miter i[)in. ©arauf mar ein 23atl. ^Ijretmegen motite i$ nidft mit i^r fprec^en. Sr giitg nacfj Dftiubicu gum groben (Bebaucrn feitter g-mtube ©djucibeu ©ic bie Smtpen bic[)t att ber Srbe a£>. (Srfajj bicpt neben meinem Gruber. Sr entmifdfte begiiuftigt burcf) bie 'Jtacpt. 35cr iPalaft mirb auf &’often ber 9iegierung gebnnt roerbeu. SBir finb [)ier oor bcm Dtcgen gefcfjiitjt. begteitete ^l)ten ©rm ber bib jur nddjfteu ©tabt. Stanujem v svoji hiši na kmetih pri tleh. O trdi noči smo slišali hrup. On potuje po noči v smrtni nevarnosti. Zmagali so vsled svoje junaške pogumnosti. On je skrbel pri opo¬ roki za vso rodo¬ vino, izvzemši se¬ stro. Sel je svojemu očetu naproti. Vaš brat je pod njim. Potem je bil ples. Zavoljo vas nisem ho¬ tel govoriti ž njo. Šel je v vzhodno In¬ dijo v veliko žalost svojih prijateljev. Odrežite tulipane pri tleh. Sedel je zraven mo¬ jega brata. Ubežal je, ker muje- noč vgodna bila. Poslopje se bo zidalo na vladne stroške. Tukaj smo pod streho. Spremil sem vašega brata do bližnjega mesta. — 135 — In quanto a me avro sernpre piacere di vedervi. Al di qua del Tamigi vi sono dei belli fab- bricati. Al suo arrivo a Lon- dra vi furono delle grandi feste. In questa maniera voi farete progressi nella lingua francese. Amo vostro fratello di tutto cuore. Egli si e applicato con tutte le sue forze alla scrittura. Egli e piii alto di tutta la testa. Io partiro domani di buonissima ora. Sono ritornati da Pa- rigi. In nessun luogo sarai al coperto dalla mal- dicenza. Avete lasciato il vo¬ stro libro sulla ta- vola. Ho trovato il vostro fazzoletto sotto la seggiola. Ognimo animira il suo spirito, perfino i suoi nemici. Ha rinunciato al ma- trimonio per causa dei suoi parenti A forza di diligenza egli lia imparato il francese in poco tempo. Sas midg betrifft, mtrb e§ mir imrner ange= ttepnt fetn, ©ie jufegcn. ©§ gibt fevdne ©e&diibe bieSfcitS ber ST^etnfe. 23ei fetiter Stnfunft in Soubon mareit groge £uftbarfeifen. 21itf biefe Strt roerben ©ie in ber franjbgtfipen ©praoče gortfcpritte maepen. liebc $prett Sruber 0011 gan^cm perjem @r pat jicp mit atlen Sraftcn aufš ©epreb beu oerlegt. ®r ift um einen ganjen &’opf ptiper. $cp merbe morgen fepr fritp abreifen ©ie finb oon $arig ju* rucfgefommen. ®u roirft nirgenbs oor ber iBerlditmbnng fieper fein ©ie paben ^pr 23ucp auf bem SCifc^e getaffen. $cp pabe .^pr STafd^entud^ unter bem ©tuple ge» fuitben. $eber betonnbert feiuen @cift(Sip), fetbft [einc g-eiube. @r pat bie §eirat feb tier žfiertoanbten loegen auggefcplagett. ®urcp grogett gleig pat er in furjer ft'an= jbfifcp erlcrnt. Kar mene zadeva, vas bom vselej z vesel¬ jem videl. Takraj Temze so lepa poslopja. O njegovem prigodu v London so bile velike veselice. Na ta način bodete napredovali v fran¬ coskem jeziku. Ljubim vašega brata iz celega srca. On se je na vso moč lotil pisanja. On je za celo glavo višji. Jaz odidem jutri prav zgodaj. Vrnili so se iz Pariza. Povsod te bodo oprav¬ ljali. Pustili ste svojo knjigo na mizi. Našel sem vaš žepni robec pod mizo. Vsak občuduj e nj egovo bistroumnost, celo njegovi sovražniki. Odbil je ženitev zaradi svojih sorodnikov. S svojo izredno prid¬ nostjo naučil se je v kratkem franco¬ ščine. 136 — Proverbi. Una rondine non fa primavera. Far orecchio da mer- cante. Gane che abbaia non morde. E meglio un buon a- mico che cento pa- i'enti. La volpe cangia il pe¬ lo, ma il vizio mai. Una mano lava Taliva. Imbarcarsi senza bi- scotto. Chi troppo abbraccia nulla stringe Ogni fatica merita il suo premio. E passato il tempo cbe Berta filava. Cbi ba terra, ha guerra. Meglio soli che male aecompagnati. Comperar la gatta in sacco. Ghi va piano, va sano. Pian piano si va lon- tano, Quante teste, tanti cer- velli. Al primo colpo non cade T albero. Chi ben principia e alla meta delTopera. 96 . $bvtd)luiJtter ©ine ©dpnalbe niad)t feb nen ^ruffling. ©id) taub fteUen. ©in .fjuttb, bcv ciel belit, beift nidjt. ©iti guter ^fretinb ift bcffcr alb (jnnbert SSertoanbtc. IJung gemoljiit alt getan. ©ine §anb rodfdjt bie attbere. Oljite bie geljorigett 91?it= tel etroab uuternefpnett ©er 3 it oiel unteruiinnit, oollenbet nfcbtb. $ebe Slrbeit fjcifdjt ifjrctt 8 ol)n. £>ic guten 3 eitcn fi«b ooriiber. Dteidjtum bringt ©orgcn. Seffer alleitt, alb iti bofer (Sefcllfdjaft 511 fcin ®ie faije im ©acfe fau= fen. ©er langfatn geljt, ber geljt fidjer. 8 angfatn fommt ntait toeit. ©o bicle Sbpfe, fo oble SDieittungen. £>er 23autn fallt nidjt attf ben crften ©treid). ®ut agefangett ift fjalb oolfenbet. Pregovori. Edna lastovica ne na¬ redi spomladi. Delati se gluhega. Pes, ki laja, ne popada (veliko groma, malo dežja). Dober prijatelj jeboljši nego vsi sorodniki. Kar se Ivan uči, bo Ivan znal Mlad be¬ rač, star tat. Roka roko umije. Zidaš hišo brez ka¬ menja. Kdor želi preveč, na¬ zadnje nič nima. Po delu plačilo. Dobri časi so šli rakom žvižgat. Bogastvo ne da spati. Bolje sam, ko v slabi tovaršiji. Mačka v vreči kupiti. Kdor hodi počasi, ne pade. Polagoma se pride da¬ leč. Kolikor glav, toliko misli, (ali, vsaka gla¬ va ima svojo pamet) Drevo ne pade na prvi mah. Dobro začeto je na pol storjeno. Dal detto al fatto v’e un gran tratto. In časa dei poltroni ogni di e festa. Chi ti fa carezze piu che non suole, o ti ha ingannato, o in- gannar ti vuole. Duro con duro non fa buon muro. Altri tempi, altre cure. Gallina vecchia fa buon brodo. Chi ode, vede e tace, quegli vuol viver in pace. Corvi con corvi non si cavan mai gli occhi. Buon grano fa buon pane. Cane scottato ba pau- ra dell’acqua fredda. Cbiave d’oro apre ogni porta. Insalata, ben salata, poco aceto, e ben oliata. Molto fumo e poco ar- rosto. Dal canto si conosce 1’ uccello. Scender dal cavallo ali’ asino. Raccomandare il lar- do alla gatta Pestar 1’ acqua nel mortaio, ovvero ca- var l’acqua col cri- vello. Tener il piede in due staffe. — 137 — 2(nbere§ ift fagen, attbereS ift tun. ©ie gaulen Ijaben tmmer geiertag. Sev bir uugeroblptnd)e Stebfofungeit be$eigt,I)at bid) eutmeber betrogen, ober mib bic^ betriigen. 3i»ei fgirte ©teine maslen nid)t gut. Slubere 3 e * ten , aubere greubett. ©iue alte £>enne gibt cine gute ©uppe. 3u§oven r fcproeigen unb bciden !ann niemanb frdnfen. Setne ®ral)e padt ber an* beren bte Slugen au§. ©utež ©etretbe gibt guteS 33 vet. ©ctš gebrannte Hinb f iirdp tet ba§ geuer. ©as! ®olb vihtet abe§ auš. ©er ©alat fofl ©ats nnb Oet unb toeittg ©fftg tjaben 23iet ©efdjrei unb boc^ feiit ©i. luž bem ©efang erfeunt man ben SSoget. 23om s Dferbe anf ben ©fel fommen. ©ie $a(§e jum ©ped ftelten. 23ergeb[id)c Slrbeit, ba§ Saffcr im Uftorfcr ftogen ober mit bem ©ieb fdjopfen. Sotjl oerforgt feiu, (ben gujj in jtoei ©teig* biigeln (atten). Kdor je obljubil, ni še storil Lenoba vedno praz- nu j' e - Kdor te čez navado gladi (ljubka), te je prekanil, ali te hoče prekaniti. Iz trdih kamnjev ni lepe moke. Drugi časi, drugi mo¬ drasi Stara kokoš d& dobro v juho. Ce slišiš, gledaš in mol¬ čiš, slebern prepir razpodiš. Vrana vrani oči ne izkljuje. Iz dobrega zrna dobra pogača. Izpuščen tič se tičnice boji. Zlato prebije železna vrata. V salato dovolj soli in olja, pa malo kisa. Mnogo kokodakanja, malo jajc. Po petju spoznaš tiča S konja na osla sto¬ piti. Mačku slanino v var¬ stvo izročiti. Zastonj se truditi, vo¬ do v možnarju tolči, ali s sitom zajemati. Dobro preskrbljen biti (nogo v dveh stre¬ menih držati). Voler guarire ogni ma¬ le coli’ istesso em- piastro. E meglio un uovo oggi che domani una gal- lina. Vendere lucciole per lanterne Ne donna, nč tela non comprare alla can- dela. Bandiera vecchia onor di capitano. I pensieri non pagano gabelle. Chi non si cura del poco non diventera mai ricco. Dimmi con chi vai, e sapro quello che fai. Metter il carro innanzi ai buoi. Chi non risica, non ro¬ sica. Una pecora marcia ne guasta un branco. Dio manda i freddi se- condo i panni. Cercare il pelo nel- 1’ uovo. Tre donne fanno il mercato. Invan si pešca, se Y a- mo non ha esca. E un pazzo a ban¬ diera. Se non piove, piovig- gina. Tanto ne va a chi ruba, che a chi tiene ii — 138 — SDiit etner ©albe alleb Ijetlen rooHen. ©in ©i ift fjeute beffer alb morgen etite §enne. Scudjtfafer fitr gaternen oertaufen. Seiber unb Sehtmanb fott man nic^t beim Idiote faufen. ©ine abgenii|te galjne madjt bem §ecrfufjrer ©Ijre. ©ebanfen finb jotlfrei. Ser bab Heine nidjt eljrt, ift beb ©rofjeti nicljt mert. ©ag mir, mit mem bu umgcljft, unb tdj merbe bir fagen, mab bu bift. ©tmab nerfe&rt tun. Ser nidjtb roagt, bcr ge= minut nicljtb. ©in rdubigeb ©djaf ftecft bie ganje £>erbe an. ®er £)tmmel legt nidjt meljr auf, alb man tra* gen tann. geljler fucfjen, mo feine finb. So brei Seiber finb, roirb HUartt cje^atten. Ser nicfjt fdjmiert, ber fdfjrt nidjt gut. Der ift ein aubgemacC)ter 9tarr. 3tegnet’§ nic^t, fo trau* felt’ b bodj. ®er |jel)ter ift fo gut, alb ber ©teljter. Z istim mazilom vsako bolezen zdraviti. Bolje je danes jajce, kot jutri kokoš. Slepariti (kresnice, kot svetilnice prodajati. Žensk in platna ne ku¬ puj pri luči. Stara (razcapana) za¬ stava čast vojsko¬ vodje. Misli so svobodne (ne plačujejo carine). Kdor krajcar zanjčuje, goldinar zametuje. Povej mi, s kom se družiš, in jaz ti po¬ vem, kdo si Zajca na pse dražiti (narobe svet). Kdor ne*vaga, je brez blaga. Edna garjeva ovca o- kuži vso čredo. Bog ti ne naloži več, nego moreš nositi. Dlako v jajcu iskati. Kjer so tri ženske, tam je semenj. Ce ne mažeš, ti ne teče. Ta je cepljen norec. Ce ne dežuje, pa rosi. Tat je, kdor krade in kdor skriva. sacco. Bisogna navigare se condo il vento Far la gatta morta Ha il rniele in bocca, ed il rasoio alla cin- tola. La pratica val piu del- la gram m ati ca. Sa piu un dottore e un matto, che un dot- tor solo. Chi dura, vince. La buona madre non dice: volete ? L’ abito non fa il ino- naco. Battete il ferro fin ch’e caldo. La candela e al verde. Fare il conto senza l’ oste. Al bisogno si cono- scono gli amici. Cbi dorine, non piglia pešci. — 139 — Stfan muf; ben 9)?antef nacf> bein JBinbe bremen. ©idj bumnt ftcCfen; (at$ fe(fe unb (jore man nicfjtS). £>onig im 3Jfnnbe unb ®attc im jrjerjen. ©ie ©rfatjrung ift bte befte Šetjrcrin 25iev 'llitgcn fct)eu 5effer atš pet. ©tanbfjaftigfeit it&ermtn* bet Me«. SBer tange fragt, bet gi6t nidjt gern. ©te Sutte maetjt itoct) feinen SDioudj. ©a§ ©tfen fdjtniebcn, fo tange e§ marin ift. ®ab 8id)tdjeu ift p Gšttbe. ©ie ifiecifnung oljne ben 2Birt madjen. g-rcunbe erfennt man in ber 'Jiot. ©er f^aiitc fommt su ntc^tž. Plašč je treba po ve¬ tru obračati. Delati se slepega in gluhega. Med v ustih, a strup v srcu. Skušnja je najboljša učiteljica. Več oči več vidi. Kdor ne omaga, zma- ga. Kdor poprašuje, rad ne daruje. Sama kuta ne stori redovnika. Železo kovati, dokler je gorko. Luč je dogorela. Račun brez krčmarja. V sili spoznavamo pri¬ jatelja. Kdor spi ribe ne u- lovi. ; . PARTE TERZA. D I A L O G h I. Sritter $eil. Gespriiche. TRETJI DEL. POGOVORI. — 143 — Per alzarsi. Su, su, levatevi! Siete tutti asssonnati. E ancora troppo di buon’ ora. No davvero, sono le sette. Non eredeva, ehe fosse cosi tardi. Io mi levo subito Si vesta presto! Non istaro molto a ve- stirmi. Dovrebbe esser di gia in iscuola. I suoi compagni giuo- cano nel cortile. Sono piu diligenti di lei. Nessuno mi ha sve- gliato. Io mi sono svegliato alle sei e mi sono subito riaddormen- tato. Io non so capire co¬ ni’ ella possa dormir tanto. E si, ch’ ella va a letto per tempo. E vero; ma piu dor- mo, piu dormirei. Cio non e salubre; e meglio levarsi di buon’ ora. Si, e un’ usanza molto buona. 97 . Um oufjttitcljfit. 9luf, auf, fteljt auf! ^[)r fcib alle fcftlafrig. ©§ ift nodf ju friilj. ®anj unb gar uidjt, e§ ift fiebcu Uf)r. $df badjte nid)t, bajj e§ fdfcm fo fpdt radve 2$ raerbeglcid) aufftcl)en. gieljen ©ie fic^ gcfdfrainb art! $d) mcrbe midj uidjt lange attjiefjeu. ©ie folltett je£t fd)on in bcr ©cfjule feiit. ^ 5 ^re 9Jfitfdjulcr fpielen im £jofe. ©ie ftnb fleipigcv ald ©ie. ©§ (jat ntidj niemanb auf* gemecft. $dj crmadjtc um fedjS Ufjr unb fdjlief gleidj mieber ein. ^cfj tann uidjt begreifen, trne ©ie fo lange fdjta* fen fbnnen. ©ie geljcn bodj friitj ju 23ette. ®a§ iftmaljr; aber {elan* ger idj fc^lafe, befto lan* ger mbd^te id) fdjlafen. J)ad ift nid)t gefuttb; e§ ift beffer friilj aufju* fteljeti. ®ieoljuIjeit. Kadar je čas ustati. Hajd ! na noge ! Vsi ste zaspani. Je še prezgodaj. Kaj še, je sedma ura. Nisem mislil, daje že tako pozno Ustanem takoj. Oblecite se hitro! Ne bom se dolgo na¬ pravljal. Zdaj bi imeli že v šoli biti. Vaši součenci se igra¬ jo na dvorišču. Oni so pridnejši ne¬ go vi. Nihče me ni zbudil. Zbudil sem se ob šesti uri, a sem takoj zo¬ pet zaspal. Jaz ne vem, kako morete tako dolgo spati. Saj greste vendar zgo¬ daj spat. Res je to; pa čimdalje spim, temveč bi še spal. To ni zdravo; boljše je zgodaj ustati. Ta je kaj lepa nava¬ da. — 144 - II mattino. Gib in piedi! ~k gia un' ora, che mi sono alzato. Vi alzate molto a buon’ ora. Mi alzo d’ordinario a buonissima ora. Oome avete dormito? A meraviglia; tutta la notte senzasvegliar- mi. E voi, come avete ri- posato? Non troppo bene. Non potei dormire. Non bo chiuso occbio tutta la notte. Ecco un bel mattino! Che bella giornata! Deliziosissima. Facciamo una piccola passeggiata, che ne dite ? Avremo tempo abba- stanza prima della colazione ? Abbiamo tempo suffi- ciente. Prima d’un’ora non si farb colazione. Ebbene, andiamo a re- spirare un po’ d’a- ria fresca. Questo ci stuzzichera 1' appetito. 98 . 2>er SRorgen- ©djon auf ! ©S ift bercitd fine @tuu» be, bajj idj auf bin. ©ie ftefjen fe^r friilj auf. ftelje gemo^ntid^ fe^r friif) auf. šEBie fjaben ©ie gefc^tafen? ©efjr gut;idj binbieganje fftadjt nidjt er»adjt. Unb ©ie, »ie fjaben ©ie geruljt ? 91icf)t fe^r gut. fonnte nicf>t fdjlafeit. $dj t)abe bie ganje Sfadt fein Sluge gefcfifoffeu. ®teb ifi ein fdjbner 3Jfor= gen ! SBeld) ein fc^dner 5Tag! ©in fef)r angetteljtner. SBoden »ir einen flcinen ©pagiergang madjen, »a« ? SBerben »ir genug 3 c *t fjaben nor betu griilp ftucfe ? 2Bir fjaben 3eit genug. 9ttan »irb nor einer ©tunbc nic^t fritfj= ftiicfen. Sffiofjlan, fo gefjen »ir eiu »enig frifdje 2uft fdjopfen. £)ied »irbjuufern SIppetit reijen. Jutro. Že na nogab ! Je že cela ura, odkar sem ustal. Vi ustajate prav zgo¬ daj. Ustajam navadno prav zarana. Kako ste kaj spali? Prav dobro; celo noč se nisem prebudil. In vi, kako ste kaj počivali ? Nič kaj dobro. Nisem mogal spati. Nisem celo noč očesa zatisnil. Danas je kaj lepo ju¬ tro! Kako lep dan! Prav prijeten. Gremo malo na izpre bod, kaj ? Bomo imeli z dosti ča¬ sa pred zajutrkom? Imamo časa dovolj. Pred edno uro ne bo¬ mo zajutrkovali. No, pa idimo malo na bladni zrak. To nam obudi tek. — 145 Per dare il buon giorno. Signora, Signore, Si- gnorina, io le augu- ro il buon giorno. Io glielo auguro al- trettanto. Come ba dormito que- sta notte ? Molto bene. Ed ella ? Non troppo bene. Perche? Aveva qual- che cosa che la in quietava ? No; ma il tuono mi ba impedito di dor- mire. Io non 1’ ho sentito. Ella dorme dunque as- sai profondamente ? Si, specialmente riel mio primo sonno. Io sono stato spaven- tato • Ella ha dunque molta paura del tuono. Io lo confesso; vi sono ben pochi che non ne abbiano paura. Senza dubbio, eppure cio non e che un effetto natura le del caldo. Si, ma gli effetti del fulmine sono talvol- ta terribili. Questo e vero. 99 . Hut eliten flutrn 'bluvucn ju ivuufdjcit. (Sudbige §rau,mein £jerr, mcin $rdulein,ic| tmin= fc^e $(jnen dueti gutcn HJforgcu. ©en miinfdfe tdf I^lfnen ebcnfalld. 2Bie (fabeit ©ie biefe 9Iac^t gefdftafen ? @el)r gut. Unb ©ie? SRidjt fo gut. Sffiarum ? SBaven ©ie iiber etroaS in Unruffe? ©aS ebeit nid)t; aber ber ©miner fjinbertc utici? am ©dflafe. ^abe ibn nidjt gel?brt. ©ie fdjafcn alfo feffr feft? $a, bcfonberš in meiitem evfteit ©d?lafc. !^d) biu erfdjrotfett ioor= ben. ©ie ffaben alfo groge gurci?t oor bcitt ©onner. $d? geftel?c ež; e§ gibt menig 8eute, bic fidj uidjt baoou fiirdjtcn. ©fine 3 ,we ‘f e t- abcr cb ift bod? mir cine na» tiirlidjc SBivfung ber £i£e- $a, aber bic ©irfnngeu bc§ 33lit?e§ fiub gu» ločilen cvfc£>recftic^. ©a§ ift loa^r. Kadar voščimo dobro jutro. Gospa, gospod, gospo¬ dična, voščim vam dobro jutro. Isto tako vam jaz vo¬ ščim. Kako ste to noč spali? Prav dobro. Pa vi ? Nič kaj dobro. Zakaj ne? Ali Vasje kaj skrbelo? Tega ravno ne, pa grom mi ni dal spati. Jaz ga nisem slišal. Vi spite tedaj prav trdno ? Da, posebno v prvem spanju. Jaz sem se ustrašil. Vas tedaj grom zelo straši. Ne bom tajil; malo jih najdete, ki bi se tega ne bali. Brez dvombe, in ven¬ dar je to le naravna posledica vročine. Verujem, toda učinki treska so včasih kaj strašni. To je res. — 146 La colazione. A clie ora fa ella co¬ lazione ? Noi facciamo colazione ordinariamente alle nove. La colazione e pronta. Venga a far colazione! Vengo subito. Desidera del pane e del burro ? Ne prenda. 11 suo te e eccellente; dove lo compera ? Se ne desidera, io le indichero la botte- ga. Mi fara piacere. Li trovera anclie caffe e zucchero ad un prezzo discreto. Io non amo il caffe, preferisco la ciocco- ] ata. Ella ba della bella por- cellana. L’ lio comperata ad un incanto. Quanto ba pagato la dozzina di chic- cbere. Ho dato dieci corone per dodici chicchere con piattini. Ella gli ba avuti a buon mercato. 100 . Um roelc&e $eit H it ()ft inf cit ©ie ? 2Bir friiOftiicfen geroobm tid) um neutt U(}r. Daš griibftuif tft Oereit. Sommeit ©te gnm g-ritb* fiiicf! 3$ fotnme gfetcb. !Jft ^ttett 93rot utib Sflut* ter gcfdflig ? ^le^mett ©ie baoon. ^[)r £cc ift oortrefflid), mo faufett ©te if)tt ? SBctttt @ic baoott mitu« fd)en,mill idj ^()ttett bie Stbreffe ooitt (Šeroblbe fagett. ©ie roerben mir etiten ©efatlen tun. ©ic roerben ba ebenfafld Saffec unb^ucferpt biU ligett ‘Pretfen befommett $d) biti tein idebljaber oott Jlaffee; ict) jie^e ©djofotabe oor. ©ie baben j"ef>r jeboueš iporjettan. Qd) bobe e§ bet eiuer 23er- ftetgerung gefauft. SBie l)abett ©ie bab ®u» |enb £ajfett bega^ft ? $dj babe sebii Srotten fitr grootf Dber= unb Unter* ta [f e it gegebett. ©ie babett biefe roo^tfeil betontmett. Zajutrk. Kedaj zajtrktijete ? Mi zajtrkujemo na¬ vadno ob deveti uri. Zajutrk je pripravljen. Pridite k zajutrku ! Pridem takoj. Vam je všeč kruh s surovim maslom ? Postrezite se Vaš čaj je posebno do¬ ber, kje ga kupu- „ jete? Ce vam dopada, vam hočem naznaniti pro- dajalnico. Jako mi ustrežete. Tam dobite tudi kavo in sladkor po ceni. Jaz ne pijem rad ka¬ ve; imam raje čo¬ kolado. Vi imate prav lep por¬ celan Kupil sem ga na dražbi. Po čem ste plačali dvanajstih skledic ? Dal sem deset kron za dvanajst skledic s krožniki vred. Dobili ste jih po ceni. — 147 — II pranzo. E apparecchiato il de- sinare ? Appareccki la tavola, e gia rnezzo giorno. Ci dia le salviette. Mi porti un cucchiaio, uria forchetta ed un coltello. Mi dia un piatto. Che cosa ha da darci da pranzo ? Quello che i signori comandano. Che zuppa avremo ? Una zuppa di brodo, una mineštra d’ er- be, di piselli e di latte. Ha del buon manzo ? Si, signore, deli’ otti - mo Di selvaggina abbia- mo: lepri, beccaccie, quag!ie ed allod le. Mi porti del buon man¬ zo con degli špinači, delle rape, delle ca- rotte, dei cocomeri, dei piselli, delle lenti e delle patate. Subito. Ci porti 1’ arrosto. Comandano del vitello arrosto, del manzo 101 . 'JJlittnaSeficit. Qft ba§ SUitttageffen fer» tig V ®etfcu ©ie ben STifd), e§ ift fdjoii jiuotf Uf)v. ©eben ©ie miš ©ercieC ten. SBringcu ©ie mir ciiteit 8offcl, cine ©abet unb cin 'JJieffer. ©eben ©ie mir cinen 'iteller. fonnen mir jnm ©[fen pabeit ? 933ab bic ,£>crrn befeljlen. fiir eine ©uppe fon= nett mir fjaben? ©ine 3"Ici[d)*, Srautem, @rb[eu* unb 'Diild) = [nppe. £jaben ©ie gilteb Jliitb* flcifd) ? %ci, niciii §err, [epr gm teS 33on ©ilbprct (jabeu mir £jafen,©djnepfen, $K?adp tein unb iierdjen. ©rtngeu ©ie mir cin guteb 9iiubfleifd) mit ©piitat, JJiibcn, 2)16 E rcu, ©urfcu, ©rbfen, ilinfeu unb ©rbdpfelu. ©oglctd). <3riugcu ©ie un§ ben 23rateu. ©efekten ©ie cinen ffialbco braten, SKiubSbratcn, ge» Kosilo. Je kosilo napravljeno? Pogrnite mizo, je že poldne. Prinesite nam prtiče. Prinesite mi žlico, vi¬ lice in nož. Dajte mi krožnik. Kaj imate dobrega za kosilo ? Kar gospodje zauka¬ žejo. Kakšno juho imate ? Mesno, zeliščno, gra¬ hovo in mlečno juho. Imate dobro goveje meso ? Da, gospod, prav do¬ bro. Od divjačine imamo zajce, kljunače, pre pelice in škrjance. Prinesite mi dobro go¬ vedino z lebodo, z repo, s korenjem, s kumarami,z grahom, z lečo in s krom¬ pirjem. Takoj, precej. Prinesite nam pečenke Zavkažete pečene te¬ letine, pečene gove- 148 — arrosto, del manzo affumicato, salsiccie, un pollastro col riso, pollastri arrostiti, piccioni arrostiti, o- ca arrostita, čarne fredda, agnello ar¬ rosto ? Ci porti un’ insalata con aceto ed olio. Eh cameriere! Cosa comandano si- gnori ? Questo aceto non e buono, ne vogliamo del migliore. Che sorta di pešce ha ella ? Abbiamo lucci, car- pioni, anguille, trote ed arringhe affumi- cate. Che qualita di vini ha ella? Vini italiani, francesi ed austriaci. Ci dia due bottiglie di vino italiano. Ha anelie della buona birra ? No, signore, non ne abbiamo. Ci dia i bicchieri, le bottiglie ed i piatti e ci serviremo da noi stessi. Eccola servita di quan- to ella richiede. Beva, amico! Ho 1’onore di bere alla sua salute. Che comanda ? ra'ud)crte§ 9?tnbfleifd^, Skatmiirfte, cin £>uf)n mit ihci«, gebratenc |)iilpKT, gebratenc £au* ben, einc gebratenc ®an«, faltc« g-leifd;, einen larmitiernen Sra- ten ? ©ringen ©ie un« cine« ©a(at mit@ffig unb Cel. |)c, Sellner! $3a« befefjlen ©ie meine ,f) e vre n ? T)iefer @ffig ift nicfyt gut, mir mollen einen beffern fjaben. fiir $ifdje (jaben ©ie? 5Bir Ijaben £)edjte, ®ar= pfeti,2lale,goreUcnunb geraudjertc .joaringe. ©a« fiir 2Beine f)abeu ©ie ? ^talienifdje, franjofifcbte unb ofterreidjifcije iffieine ®ebeu ©ie un« gmei t^enitalienifdienSBeine« .fjaben ©ie audj cin gute« 23ier ? 'Jieiit, ut c i n |jcrr, 33icr Ijaben mir nicbt ®cbeit©ie uu«bic®lafer, 3’lafc^en unb bie STet^ ler nnb mir mollen un« fetbft bebienen. 9fun I)ier ift alte«, met« ©ie Derlangen. Srinfcti ©ie grcunb! l)abe bie ©Ijre, auf Q^re ®efunbljeit ju trinfen. 2Ba« oerlangen ©ie ? dine, suhega mes&, klobase, piščeta z rajžem, pečena pi¬ ščeta, pečene golobe, pečene gosi, mrzle¬ ga mesa, pečene jag¬ njetine ? Prinesite nam solate s kisom in oljem. Oj, natakar ! Kaj velite, gospodje ? Ta kis (Jesih) ni do¬ ber, bi radi boljšega imeli. Kakšne ribe imate ? Imamo ščuke, karpe, jegulje, postrvi in okajene slanike. Kakšna vina imate ? Laška, francoska in avstrijska vina. Dajte nam dve stekle¬ nici laškega vina. Imate tudi dobro pivo Ne, gospod, piva ni¬ mamo. Dajte nam kozarce, steklenice in krož¬ nike in si postreže¬ mo sami. Glejte, tukaj je vse, kar želite. Pijte, prijatelj ! Imam čast, da pijem na vaše zdravje. Kaj ukažete ? Ci porti il pospasto. Ha delle buone frutta? Si, signore. delle ot- tme. C h e frutta ha ? Abbiamo delle prugne, dei porni, delle pere, delle pesche, de’ fi- cbi, delle noei, delle mandorle, deli’ uva e delle eastagne. Queste frutta non sono abbastanza mature. Ha ella dei meloni ? Adesso e laverasta- gione pei meloni. blo, signore non ne abbiamo. Ohe prezzo hanno que- ste frutta ? Non lo so. Ha del buon formag- gio? Si, signore, deli’eccel- lente. Ce ne porti dunque un poco Subito. Madama, favorisca di darmi quel piatto. Ben volentieri. La ringrazio (Jomanda ella ancora di questo piatto ? No, la ringrazio, ne bo abbastanza. Le posso offrire un bicchiere di questo vino ? Troppa bonta, ho be- vuto a sufficienza. - 149 — S£ragen ©te ben 9tadp ttfcf) auf. £)abcn ©ie guteS Dbft ? ^a, gndbiger £crr, fe^r gute«. i&a* fiiv Dbft fjabett ©ie ? ib ir l)abcn ififlaumen, Slcpfcl, Sirnen, 'Pfit - » fic&e, &eigen, SDianbcltt, fficintrau* bcn unb Saftanien ®tcfc§ Dbft ift nicE)t (jim (dttglid) retf. .fjabcrt ©ie and) SDMonen? ^etjt ift bie redjte $eit fitr bie SOfetonen. s Tcin, tneitt §err, mir baben fcine. iBic teuer ift biefeS Dbft? »ci§ c§ nidjt. Raboti ©ie gutert fiafe? $a, rnein §err, »ortref? flic^eu. SSriitgen ©ie und alfo eiu mcnig. ©ogleid). SRabame, tuoUert ©ie mir giitigft jenen SEetler rei* djctt. DDfit SSergtiiigen. ^di banfe $I)tten. ®efef)len ©ie n od ein me= mg oon biefer ©peife? gfJcin, id banfe ^§tien, id ijabe genug. ®arf id $Ifnen eitt @ta« oon biefem SBeine an* bieten ? ©ie finb giitig, id babe f)inreidenb getrunfen. Prinesite nam zadnfo jed. Imate dobre sadje ? Da, gospod, prav do¬ bro. Kakšno sadje imate? Imamo slive, jabolka, hruške , breskve , smokve (fige), orehe, mandeljne, grozdje in kostanj. To sadje ni zadosti zrelo. Imate tudi dinje ? Zdaj je pravi čas za dinje. Ne, gospod, jih nima¬ mo. Po čem je to sadje ? Ne vem. Ali imate dobrega si¬ ra ? Da, gospod, prav do¬ brega. Prinesite nam ga tedaj nekoliko. Takoj. Gospa, bodite tako do¬ bri, dajte mi tisti krožnik. Iz srca rada. Lepo vas zahvaljujem. Ukažete še nekoliko te jedi ? Ne, hvala, imam za¬ dosti. Ali vam smem ponu¬ diti kozarec tega vina ? Predobri ste, sem pila zadosti. 10 — 150 — Quanto si paga qui pel pranzo ? Tre corone. Sul medesimo soggetto. Che ora fa ? Non e che mezzogiorno Io desinero con buon appetito. Non mangiai ieri a sera. Io vengo a desinare da lei. Sara il benvenuto, ma non abbiamo un gran pranzo. Non abbiamo che il nostro ordinario. E tutto quello che si possa desiderare Avra deli’ arrosto di manzo e degli spi- nacci. In questo caso potro soddisfare il mio gu- sto, perche mi piace 1’ arrosto di manzo. Se io avessi saputo, che ella volesse ve- nire, avrei fatto pre- parare qualche cosa di piu. Di grazia, non si scu- si; io odio le ceri- monie. Si accomodi, se le pia¬ ce, vicino al fuoco. Mi permetta,Laprego, di sedermi qui! iBie »icl ja^It man pier fiir baš IDiittagšeffcn ? SDrei kronen. 102 . Uefier benfelbcn ©CBcnftouti. 2Bie »id Upr ift eb ? ©3 ift erft gruotf Upr. $cp loerbe mit gutem 2lp» petit effeit. $cp pabe geftern abenb§ nicpt gegeffen. $cp fomme ju $pnen fpcifen. ©ie finb fepr mtflfontmen, aber mir pabcn nicptš befonbered. SBir paben n ur unfer ta= gtidped ©erid^t. ®ab ift alleb, roab man toiinfdpen lanu. ©ie roerben Jiinbžbraten unb ©pinat befommen. $n biefem gade mcrbe icp e§ mir recpt fc^mecfen taffen, bemt icf) cffe gerne fRinbSbratcu. £jdttc icp gemufjt, baj? ©ie fommen rcollteu, fo patte icp etma§ mepr beftellt. $(p bitte, entfcpulbigen ©ie ficp nicfit; icp paffe bie komplimente, ©epen ©ie fid), menn e§ gefallig ift, na^e bcm geuer. $cp bitte um ©rlaubnib, micp pieper fepen ju biirfen. Koliko se plača tukaj za kosilo? Tri krone. O istem predmetu. Koliko je ura? Je še le poldne. Jaz bom jedel s sla¬ stjo. Sinoči nisem večerjal. Jaz pridem k vam kosit. Z veseljem vas sprej¬ mem, pa pri nas ni nič posebnega. Imamo le vsakdanjo jed. To je vse, česar si mo¬ remo želeti. Bodete imeli govejo pečenko in lebedo. Po tem takem se bom dobro gostil, ker goveja pečenka mi diši. Če bi bil vedel, da bi vi hoteli priti, bi bil kaj več napravil. Prosim, ne izgovarjaj¬ te se; jaz ne ljubim poklonov. Približajte se k ognju, če vam je drago Dovolite, da s sedem tu. Faccia quel che le ag- grada. Ecco del inanzo deli- zioso e tenerissimo. Ho piacere, che sia di suo gusto, ne mangi dunque! Ella vede eh’ io non lo risparmio. Desidera bere della birra forte ? qui ne abbiamo. No, io preferisco la sua piccola birra. Alla sua salute! Alla salute di tutta la sua famiglia e a quel- la de’ suoi amici. La ringrazio devota- mente. Ella mi fa onore. Ho fatto un buon pa¬ sto. Ella scherza, non ba mangiato molto. Le domando perdono, , a sufficienza E colpa sua se non ha mangiato abbastan- za; la čarne era in tavola. La passeggiata. Che faremo dopo pran- zo ? Quel che vuole. Andiamo a fare una passeggiata. Io ci sto; dove an dremo ? — 151 — Tun ©ie, ma§ $f)nen beliebt. TaS ift oortvcffIicf)e§, fefjr miirbed inbfleifd^. ©3 freut tnidj feljr, ba§ e3 nad) ^ffrem $e= fdpnacf ift; effen ©ie alfo baoon! ©ie fe^cn, bajj id) e§ nid)t baran fe&len laffe. 2Biinfd)cn ©ie ftarfcd Sier ju trittfett ? Sisir fjabeti meld)e3 Ifier. 9Iein, idj jielje $ljr ©iinn, bier Dor. 3tuf 3$re (Sefunbffeit! 9tuf bie ©efnnblfeit ^firer ganjen fffamitie unb ^(frer greunbe. 3$ banic ${fnen ganj ergebenft. ©ieerjeugen mireine@f)re 3jdj babe eine gnte 9JJabb jeit gebabt. ©ie fpajien, ©ie Ifaben nid)t Diet gegeffen. $dj bitte um 23erjeif)itng, biitreicbenb. ©S ift 3$re ©djulb, menn ©ie nidjt gettug gegeffen [faben; ba§ gleifd) ranr auf bem Tifdje. 103 . $er gpttjicvnonn. 2SaS meiben mir ttadb bem ©ffen beginnen ? 2Ba§ 3$tteu gefdllig ift. Skadjen mir eiuen ©pa» jiergang. Qd) ftimme ein; mofjin fotlen mir gel)en ? Postrezite se, kakor vam je všeč. To je slastna, prav krhka govedina. Me srčno veseli, daje po vašem okusu; za¬ to le jejte! Vidite, da se ne pu¬ stim priganjati. Želite morda močnega piva ? imamo ga. Ne, imam raje vaše spodnje pivo. Na vaše zdravje! Na zdravje vse vaše družine in vaših pri¬ jateljev. Presrčna hvala. Vi me častite. Kosil sem dobro. Šalite se, niste veliko jedli Ne zamerite, zadosti. Pripišite si sebi, če ste lačni; meso je bilo na mizi. Izprehod. Kaj počnemo po obč- du ? Kar se vam ljubi. Sprehodimo se neko¬ liko. Jaz sem z vami; kam hočemo iti ? Potremmo andare al parco, che ne dice? E un buon pensiero ; la passeggiata e mol- to piacevole. Vi vedremo 1’impera- tore e sentiremo una buona mušica. A cbe ora si puo ve- derlo ? Verso le cinque. Lo ha mai veduto ? Lo bo veduto qualche volta, ma da lon- tano. Per vederlo da vicino bisogna che ella va- da una domenica alla cappella impe- riale. Čredo che cio sia dif- ficile, perche ordi- nariamente vi e una folla di gente. Noi potremmo pene- trarvi facilmente. Del resto abbia un po' di pazienza, e tor- nato che sia 1’ Im- peratore da Ischl, a- vra modo di vederlo di spesso. La sera. Comincia a far tardi. Presto šara tempo di andare a letto. — 152 — Str fomtcn eitten ©pa* jiergang in bctt ‘jJarf rnacpn : ma« piten ©te baron ? Da« ift ein guter ©infafl, bicfer ©cpjiergnng ift fep angenept. Str merben bort bcn Saifer fepn unb ettie gute iUtufif preit. Um meldje $eit fanti man tp fdjett? ©toa um fitnf Up. $aben ©te ip jemal« jefjen ? $cf) pbe ip jumeilen ge» jefjen, aber oon roeb tem. Um ip in ber 9fdbe ju jeben, mitffen ©te cine« ©onntag« in bie fat= feritne ^apelfe gepn. benfe, ba« ift fcfjmer, meil ba gembpficb etne fDfenge 93o(fe§ ift. Sir merben un« (eicbt bitrcf)brangen. Uebringeit« pbett @ie nur ©ebulb, bi« ber .ftaifer oon ^fdjf jurucffom* men, banu merben ©ic oft ®efegenf)cit baben, tp ju fepn. 104 . $cr ?(6cttf>. @« beginnt fpdt ju merben. Gr« ift bafb 3 £ it ju 93ette 3u;gepn. Poj demo v gaj; kaj se vam zdi ? Prav ste se zmislili; ta izprehod je jako prij eten. Tamkaj bomo videli cesarja in bomo lepo godbo slišali. Kdaj se ga more vi¬ deti ? Okoli petih. Ste ga že kedaj videli? Sem ga videl nekoli- kokrat pa le od da¬ leč. Ako ga želite videti prav blizu, se morate kako nedeljo v cesar¬ jevo kapelo podati. Mislim, da bi šlo težko, ker je po navadi ve¬ lika gnječa ljudi. Lahko jo prederemo. Sicer pa potrpite, da se cesar iz Išla vrne; potem boste več¬ krat imeli prilož nost, da ga bodete videli. Večer. Prihaja že pozno. Kmali bo čas iti spat. 153 — II signor N. non h an- coraritornato a časa. Čredo clie non tardera molto. Son quasi certo clie verra presto. Quest’ e la sua ora. Per il solito torna a časa per tempo. Sento picchiare. Probabilmente e desso che picckia. Andate a vedere ! Appunto e desso. Non vi ho fatto certa mente aspettare Niente affatto ! Sono appena dieci ore. Non andiamo mai a letto prima delle un- dici e mezzo. Sono arrivato giusto a tempo. Come avete trovato questa passeggiata? Eccellente, deliziosis- sima. E’ una sera d’ incanto. Non siete stanco ? Non molto. Non volete riposare un poco ? No, vi ringrazio; an- dro a dormire. Non e ancora tardi. E’ ancora di buon ora. Non mi piace andar a letto tardi. Mi corico volentieri di buon’ ora. $err 91. ift 11 od) uidft ju Daufe. $d) glaubc, cr luirb nid^t iangc aušbleiben. $cf) tiri beinaljc geroijt, bajj er balb fommett toivb. jT>enn bieb ift feinc ©tun« be. ©r fomint geiobt)ii(id) tfit* (id) nad) £) au f e - $d) t)bve ftopfert. Saf)ijd)etn(id) ift er cd, ber ffopfet. ©dfen @ie fd)auen ! ©ang red)t; er ift ed. Qd) l)abe @ie getoif? nid)t roarten taffcn. SeittcšroegS! 6§ ift erft jcfju Ut)r. Sir gd)en itie oor £>al& jluotf Ut)r ju ©ette Qd) biit genau jur re.djteu $eit gefommcn Sie f)at fileti biefer ©pajiergang gefadeu? Sbftlid), fefyr angcnefpn. ©3 ift eiit reijenber 31« benb. Sie finb nid)t miibe ? 91id)t feffr. Sodcu ©ic nid)t ein me« ttig audruljeu ? dletu, id) banfe $()iicn; id) merbe fdftcifen getfeu. ©d ift nod) tiidjt fpdt. ©§ ift tiod) friil). £$dj gclfe uidjt gern fpdt ju 33ette. !^d) lege mid) gern friit) uieber. Gospod I. ni še doma. Mislim, da se ne bo dolgo mudil. Vem skoraj gotovo, da bode kmalu tukaj. O tem času navadno prihaja. Po navadi je on zgo¬ daj doma. Slišim trkati. Najbrže trka on. Idite gledat! Res je on. Jaz se gotovo nisem dal čakati. Nikakor ne! Ravno kar je obdilo deseto uro. Ne gremo nikoli spat pred ednajsto in pol. Prišel sem o pravem času. Kako vam je ta izpre hod dopadel ? Prav dobro, jako pri¬ jetno Prav prijeten večerje. Ali niste trudni ? Ne posebno. Ali se nočete nekoliko odpočiti ? Ne, lepa hvala, poj¬ dem spat Ni še pozno. Je še zgodaj. Jaz ne grem rad poz¬ no spat. Grem rad zgodaj po¬ čivat. Vi auguro la buona notte. Parimente. Riposate bene ! La lingua inglese. Studia ella 1’inglese? Che pensa ella della lingua inglese ? Non la čredo facile. II principio e sempre diffieile. La pronuncia e diffi- cilissima. Questo e vero. Pronuncia ella bene il tb? Ho avuto gran pena da principio. Vediamo; si compiac- cia di pronunciarlo. Che ne pensa ? Ella ha molta disposi- zione a pronunciar 1’ inglese perfetta- mente. E’ una lingua molto utile. Io non ne dubito e mi do molta pena per ( impararla. E probabile che ella vi riesca. Ella m’ incoraggisce ed io continuero ad applicarmivi. Ella non potrebbe far di meglio. — 154 — munfdfe ^Ipien eiiic gutc 'Iladjt. ©teidjfatlb. ©c^Iafen Ste moljt! 105 . $ie cuflltfd)c ©jundje. Scrncn ©ie cngtifc^ ? ©a§ benfen ©ie »ou ber engtijdjen ©pradje ? 3$ benfc, fie ift uidjt teid)t. 2)er Slnfang ift attjett fcpmer. ®te Slubfpracpe ift fetjr fdjmcr. $)ab ift matjr. ©preden ©te bab tl) gut aub ? $dj tjatte anfartgb uide SHitlje. ©etjen mir; fprecpcn ©ie eb aub! menn’b bcliebt. SBaS benfen ©ie bauon? ©ic Ijabeu uide žtutage bab englifepe oollfom* men gut auSjufprcdjen. ift eine fetjr uiit)lidje ©pradje. ®arau giceifle idj nic^t, unb idj gebe mir Diete 9)lufje fie ju temen. @b ift matjijdjeinlid), bajf eb^tjnen getingen mtrb. ©ie madjeu mir Skut, unb idj miti fortfa()ren, m id) barauf ju uerlegett. ©ic fdnnteu uidjtb Sep fereb tun. Vam voščim lahko noč. Tudi jaz. Dobro spite ! O angleškem jeziku. Se li učite angleški ? Kakšen se vam zdi an¬ gleški jezik ? Meni se ne zdi lahek. Začetek je vedno te- žak. Izreka je silno teška. Res je. Izrekate čisto th ? Od začetka mi je teško šlo. Bomo videli; izrecite, če vam je ljubo. Kaj se vam zdi ? Kaže se, da bodete po¬ polnoma dobro an¬ gleške besede izgo¬ varjali. Ta jezik je prav ko¬ risten. Ni dvomiti, pa si tudi veliko prizadevam, da se ga naučim. Verjetno je tudi da se ga naučite. Vi mi dajete srčnost, zato se hočen še dalje s tem baviti. Boljšega ne morete sto¬ riti. — 155 — In iscuola. Mettetevi al vostro po¬ što ? Appendete il vostro cappello! Dev’ e il vostro libro ? Eccolo! Leggete la vostra le- zione ! Studiate la vostra le- zione! Io l’ho studiata a ča¬ sa. Imparatela a memorial V oi non fate altro che scherzare ! Io vi notero. Lo diro al vostro mae- stro. Che cosa scrivete ? Io compongo il mio tema. Di chi e questo libro? Dovete leggere tre vol¬ te la vostra lezione. Chi 1’ha detto? Ce 1’ ha comandato il signor A. Io ho presso di me tutto quello che mi abbisogna. Avete una penna e deli’ inchiostro ? Son buone le vostre penne ? Questa č buona Provatela. L’inchiostro non iscor- re. 106 . 3n Ser ®cf>ule. ©etjet eudj auf eueren £janget eueren §ut auf! 9Bo ift Igfir Sudj ? £)ier ift ed! i ( efen ©ie !^t)re Stufgabe! &crneit ©ie $ljre 2tuf* gabc! $dj fyabe fie ju f>aufe ftu* biert. 8ernet fie audiocnbig ! £$ljr tut nidjtd atd fdjer« 3 ei ' ! $d) loerbe ©ie auffdjreb beu. 3$ irerbe ed $l)rem 8etj= ver fagen. 2Bad fdjreiben ©ie? $d) inac^e metne ?tup gabc. SEBem ge()brt biefed Q3ud)? ©ie iiiiiffen breimal 3$re lufgabe tefen. SBer i)at e§ gefagt ? £>err 'It fjat ed uit§ be* fofjteu. ^d) t)abe atled bei trtir, road idj braneče. ^jabcu ©ie cine $eber unb Tinte ? ©inb il)rc ^ebern gut ? iDiefe Ijier ift gut. SSerfudjeit ©ie fie. ®ie Tinte ift nic£)t ftiiffig. V učilnici. Sedite na svoj pro¬ stor ! Obesite klobuk! Kje je vaša knjiga ? Tukaj je ! Berite svojo nalogo ! Učite se naloge ! Učil sem se je dom&. Učite se na pamet! Vi vedno le burke u- ganjate ! Vaš napišem. Povem vašemu uči¬ telju. Kaj pišete ? Zgotavljam nalogo. Čigava je ta knjiga ? Morate nalogo trikrat prebrati. Kdo je to rekel ? Gospod A. nam je u- kazal. Imam seboj vse, kar potrebujem. Imate pero in črnilo ? So dobra vaša peresa? To le je dobro. Poskusite je. črnilo ne teče. Non e nero abbastanza E troppo denso. Tenete bene la penna. Posate il braccio de- stro sulla tavola. Stendete il pollice e le altre due dita. Legate le lettere. Mettete questo in net- to. Voi non iscrivete drittn Cancellate q.uesto. Voi meritate castigo. Perche venite cosi tar- di? Io aveva da fare. Quale alfare vi ha trat- tenuto ? Voi siete nn infingardo. Restate al vostro po¬ što ! Perche mi spingete ? Chi e che vi spinge? Vi prego non andate in collera. Io me ne lagnero col maestro. 10 non me ne curo. Signore, egli non mi da pace. Egli mi ha portato via il mio libro. Egli si burla di me. 11 maestro vi parla. E in collera contro di voi. Dite, se vi basta 1’ a- nimo. — 156 — ©k ift nid)t fdfmarg ge= mig. ©ie ift 511 bicf. |)altcn @ic bic f^ebei' gut. Vegett ©ie beti rrrfjten 2trm auf ben SEifd}. ©ejjnen ©ie ben ©gumen unb bie jroei gtngev au§. 33inbeit ©ie bie 23ud)fta= ben. ©djretben ©ie biefee rein ab ! ©ie fdjrei&eu uicfjt gcrabc. ©treidjen ©ie obet’ Iofd)en ©ie ba§ auS. ©k oerbieueit 3 iid)tiguug. ffiarum fommett ©ie fo fpat ? $d) Ifatte ju tun. 2 BaS ffat ©ic aufgebab ten ? ©ie finb ein g-autcuger. ŠBfeibeu ©ie auf ^jljrem 'Ela^e! 2 Barum ftofjen ©ie m id)? 28er ftojjt ©ie ? 3 dj bitte, feien ©ie uidjt bbfe. $d) merbe mid) beim 8 ef)= rer bariiber beftagen. 3 d) fiitnmere mid) tiidjt barum. 2 Jfein jrjerr, er (ajjt mid) nidjt in 9tuf)e. (£r ijat mir inein 23ud) meggenoinmeu. ©r lac^t midj auS. ©er Se^rer rebet mit @r ift bbfe anf ©ie. ©agen ©ie, menti ©ie fic^ getrauen. Ni zadosti črno. Je pregosto. Dobro držite pero. Naslonite desno roko na mizo. Stegnite palec in še dva prsta. Vežite črke. Prepišite to na čisto! Vi ne pišete ravno. Zbrišite to. Vi ste vredni kazni. Zakaj prihajate tako kasno ? Sem imel opraviti. Kaj vas je zadržalo ? Vi ste lenuh. Ostanite na svojem prostoru ! Zakaj me dregate ? Kdo vas drega ? Prosim vas ne bodite hudi. Pritožim se pri uči¬ telju. Mi ni mar. Gospod, on mi ne da pokoja. Vzel mi je knjigo. Me zasmehuje. Učitelj govori z vami. On je na vas jezen. Recite, če se upate. 157 - Voi mi accusate falsa- mente. Come potete negarlo? Da cke e derivata que- sta querela ? Io ve Io diro franca- mente. Egli da dei calci. Egli mi spinge fuor del mio pošto. Io ve ne faro pentire. Lo fa espressaroente, a bella posta. Egli mi ha dato uno schiaffo. Mi ha graffiato il volto. Mi ha colpito nel volto. Insubordinatj chesiete! Non posso trovare il mio libro. Dove 1’ hai messo ? L’ aveva messo sullo serittoio. Ne sei sicuro ? Cei’tamente, non e che un quarto d’ ora. Ti assicuro, che io non 1’ ho veduto Egli non č perduto Qualcuno forse 1’ ha prešo in cambio del suo. Domanda se l’ha qual- cuno dei tuoi com- pagni. Eccolo ! Perche non prendi tu il tuo ? Rimettete i libri ai lo- ro posti! ©ie nerflagen tnid) = tidj. ©ie founeii ©ie eb laug* licu ? ©olfer ift biefer ©trčit gefommen ? $d) mili cb ^jlpieii ganj aufridjtig iagen. 6r giOt mir ?ju|dritte. ©r ftogt m id) doii mei= nem jhag ©ie merben cb bereueu. Sr tut eb mit liorfat}. Po krivem me tožite. Kako morete tajiti ? Kako se je vnel ta prepir ? Vam hočem prav od¬ kritosrčno povedati. Brca me. Me odriva z mojega sedeža. Kesali se bodete. Dela navlašč. @r () eb nid)t einer Prašaj, ali je nima oou bcinen Samerabcti morda kdo tvojih fjat. tovaršev. |jier ift eb! Tukaj je! ©arum nimmft bu uic£)t Zakaj nisi ti svoje v- bein eigeneb ? zel ? Seget bie ©iidfer roieber Položite zopet knjige ait ijfre ©telic! na svoje mesto ! Mi permetta di tener- mi il mio. Tu sei oggi assai dili- gente. Non lo son’io sempre ? Qualclio volta sei mol- to pigro. Per chiedere un favdre. Imprestami un foglio di carta, to lo resti- tuiro dimani. Volentieri. Che qualita di carta desideri ? Gli e tutt'uno; mi e buona anehe l’ordi- naria Non e per iscrivere una lettera Ne vuoi due fogli ? Uno mi basta per ora, che dopo pranzo ne avrb gia. Tutto quello che ho e al tuo servizio. Te ne sono obbliga- tissimo. Non e che una baga- tella. Se per parte mia pos- so renderti qualche servizio, lo faro con piacere. Tu sei molto gentile. Desideri una penna? Ne ho una ch’e molto buona. - 158 — ©rlauben @te mir, meh ned ju befjatten. ©u bift f)eute fdjr fleijjig. 53in idj c§ uid)t iminer? ©u bift jumeileu feljr faul. 107. Um cine GJefeiUiflfeit ju cvbitten. £eif)e mir eineti Sogen Šapici - , id) mili ed bir morgett juriitfgeben. ®on |)erjeit gern. Skldje ©attung millft bu f)abeu ? ©ad ift e iucrfei; audj orbindred ift gut. @r ge()brt nicfjt jum 93rief» fdjreibcu. ibillft bu gmei 93ogeu l)abeu ? (Siner ift fiir jetjt Ijinret* cbeiib, biefcu 9tadjmih tag roerbe id) meld)e§ befontmen. Med, road id) Ijabc, ftetjt bir ju ©icufteu. biu bir bafiir fc^r nerbunbeu. ©d ift unr eiue Sleinig* fcit Skitu id) bir meinerfeitd eincu ©ieuft evmeifen tanil, merbe idj ed mit Sergniigcu tun. ©u bift fcf)r artig. SBerlangft bu eiue fteber? !Jd) Ijabe eiue, bie fe£)r gut ift. Dovolite, da obdržim svojo. Ti si danes jako pri¬ den. Ali nisem zmiraj ? Včasih si prav len. Kadar si hočeš dobrote izprositi. Posodi mi edno polo papirja, jutri ti jo povrnem. Srčno rad. Kakošnega papirja že¬ liš ? Naj bo kakoršenkoli; tudi navadni je do¬ ber. Ni za pisma. Želiš dve poli ? Za zdaj mi zadostuje edna, popoldne do¬ bim svojega Vse, kar imam, ti je na razpolaganje. Za to dobroto sem ti srčno hvaležen. Saj je le mab-nkost če ti morem s čim u- streči, me bo srčno veselilo. Ti si jako priljuden. Želiš peresa ? Imam edno prav do bro. Ti ringrazio, ne sono provvisto. Fra due scolari. Avrebbe la compia cenza di darmi una penna. Questa non e buona. Ha ella fatto il suo tema ? Non ancora; ho scritto una pagina. E lei, ha ella fatto il suo tema ? Si, eertamente. Benissimo; vedo cbe ella e diligente Fra poco verra il no stro maestro. Ciarliamo dunque ! Bisogna cb’ io scriva il mio tema L’ inchiostro e troppo denso, non iseorre. Getti via quello che e nel calamaio Eccogliene dell'altro! questo e molto buono Mi vuol permettere di provarlo ? Aveva messo alcune goceie d’ acqua nel mio. Sono migliori alcune goccie di aceto. Lo čredo ? Certamente! Quando ne a vrb bi- sogno, ne dimande- rb. — 159 - bantc bir, idj btit bamit uevfefjen. 108 . Hlutfdicn jmci 6d)u(ern. Sotlten ©ie molji fo ge* fdtlig fein, mir eine jjfeber ju gebeu '? Biefe ift nicf)t gut. jrjabett ©ie ^l)re uf= gabe gcmad)t ? Aiod) uidjt; iff) fjabc eine ©eitc gefdjrieben. Uttb ©ie, Ijabcn ©ie ^§re Slufgabe gentad)t ? D ja, fidjevtidj. ©djr molji; id) fefye, bajj ©ie fleijjig fitib. Uujer Fetpcr mirb balb lonimen. ©olaffen ©ie it it 3 jedrnat* jen ! Qdj nmj mciite Slufgabe fdjreibett. Bic Siute ift ju bief, fte fliegt uictjt. ©d)iitten ©ie jene meg, meldje im Siutenfajj ift. ,g)icr ift eine auberc 1 biefe ift fefjr gut. SBollen ©ie mir erlau* ben, fie ju oerfudjen. ^cti Ijatte einige Sropfeit Saffer ju ber tncini* gen gegoffen. ©iuige Šropfeu ©ffig fitib beffer. DJleineti ©ie? ©emijj! Sbatin ift fie beubtigen toerbe, merbe idj ©ie baruut bitten. Hvala, sem uže pre¬ skrbljen. Med učencema. Ali bi hoteli tako do¬ bri biti, da mi daste jedno pero ? To ni dobro. Sto napisali svojo na¬ logo ? Ne še; napisal sem jedno stran. In vi, ste z vršili svojo nalogo ? Da, gotovo. Tako je prav; vidim, da ste pridni. Kmalu pride naš uči- telj. Govoriva tedaj. Moram svojo nalogo pisati. Črnilo je pregosto, ne teče. Zlijte proč, kar gaje v črnilniku. Tukaj je drugo! to je prav dobro. Mi li dovolite, da ga poskusim ? K svojemu sem bil ne- koligo kapljic vode prilil. Nekoliko kapljic kisa je boljše. Mislite ? Gotovo ! Kadar ga bodem po¬ treboval, vas bom prosil. Saro sempre pronto a dargliene. II giardino. Andiamo nel nostro giardino. Volentieri; avrei pia- cere di vederlo. Ha ella bei flori ? Bellissimi. Tanto meglio, ella mi permettera di co- glierne per farne un mazzetto (mazzoli- no). Potra cogliere quelli che piu le piace- ranno. E il suo giardino Ion- tano dalla citta ? Soltantoun ehilometro La passeggiata non e lunga. Vuol venir con noi? Non ho tempo. Che ha ella da fare ? Ho tre lettere da scri- vere, e la posta par- te questa sera. Allora differiamo la passeggiata ad un altro giorno. Non potete uscire sen- za di me ? Avremo piacere di andare in sua com- pagnia. Dimani vi ci accom- pagnero. — 160 — lmmbe imnter bercit fein fie^fpien 5» gebeu. 109. $cv (Sorten. Saffcit fic unS in unferen ©arten gcljeit. ffltit (Bergniigen; id) mbcffle ifpi getu fet>en. |>abeu @ie fd)bne 'Slu* men ? @e£)r jdjbue. 'Jbefto beffer, ie©ie fc^cit, afle Slvten SUtmeit. S« fe^c c§; f)ier fittb fcbo fcbonc ^fetfcn, 3Seilcf)eit, |H)ajiiitcit, toetfe, gcl6e uttb b(auc8ilien,enbticb iKofett, ©onneublumeit n. f. m. 5fi?dt)lcn ©ie biejeuigeu, bic ^^tten gefalleit. finbc 33evgniigett ba -• ran, fic fclbft ju jicbnt. ^cf) fcbc, bafj ©ie cin Stumeufenncr fittb. ©ic fagten, ba§ ©ie ci> nige pflitcfcit molltcit um cinen ©trait§ ju madion. tocrbc non ^brer ©r- (attbitiž ©cbrattcb nta= cf)ctt. giivditeii ©te nicftt, fic ju mtfjbraucbeit. .fpiec ift eittc fct)Oite ffleifc, bie ©ie nicbt gcfeftett baben; ttebmeit ©ie fie uod) ju $f) rcm ©traupe. $cb biti ^b»cn fcljr oer» buitben. ©uit ©ie mir ben ®e» V vrtu. Vi imate prekrasen vrt Tukaj je lepa utica, kjer smo lehko v senci. Kakor vidite, imamo vsakovrstne cvetice. Vidim: tukaj so prav lepi klinčki, vijolice, hijacinti, bele, ru¬ mene in modre li¬ lije, vrtnice, soln- čnice, itd. Zberite si tistih, ki vam vgajajo Me veseli, da jih sam gojim. Vidim, da cvetlice do¬ bro spoznate. Ste rekli, da si natr- žete nekatere in da šopek napravite. Z vašim dovoljenjem se postrežem. Nikar se ne bojte, pre¬ več natrgati Tukaj je lep klinček, kterega niste videli; priložite še tega v Vaš šopek Prav lepa hvala. Bodite tako dobri, pa- — 162 — accettai- questo per sua sorella. Ha ud odore che iiu- balsama. Non manchero di dar- glielo. Ella mi obblighera. Prenda anche qualche erba odorifera, come la maggiorana, F a- maranto, la ruta, il rosmarino, 1’ isopo, il nardo, il basilico la menta, la salvia ece. Il tulipano e il fregio di tutti i flori, ma non ha odore. Il temporale. Ieri ebbiino un gran temporale. Ove era ella quando tuonava ? Io era per uscire quan- do eomincio a tuo- nare. Fu dunque obbligata di restare in časa ? Non fu possibile di u- scire. Ha ella inteso cbe il fulmine abbia cagio- nato qualclie danno? Non 1’ho inteso flnora. Franklin fece un’ in- venztone molto utile: i parafulmini. fallcu, bieje fiir $Ijre ©dtmeftcr aiijunetpneit. ©ie Eil cineii ^crrtid^eu (Seritd). merbc iticbt ertnaiigetu fte itjr ju gebett. ©ie merben mtdj Derbiii-- beu. 9Jef)meit ©ie t)inju audj moljtriedjcube Šbduter, alS: ben 2)lajoratt, bab STaufeubfc^dn, bie 9fau= te, beti iRoSmarin, ben £jt)jop, bie Natbe, bab s J3afiticum, bie TRiinje, bie ©aibei u. f. m. Tic Tntpc ift bie gierbe atlet 93tumeit, fie (jat aber feirtett ®entdp 111 . tub bkiuittcr. 2£tr ()uttcn geftertt eitiett fteftigen ©tttrm. 2Bo marcu ©ie mafjrettb eS bon tt črte ? 3$ mar itn 53cgriffc auS» jugeljcii, a(§ cb jtt bom ttern anfing. ©ie marcu atfo genotigt, ju joaufe p bleibcn? @b mar nid)t tnbg(id) au§= jugetjen. §abcit ©ie getjort, bajt ber -Stijpdjlag cittigett ©djaben gemadjt fyabe? 33i§f)cr t)abe id) iiidjtž geljbit. §ranftiitf)ateinefcf)ri!utp [idjeSrfinbuttggeiitadit: ben Sligableiter. vzemite tega-le za svojo sestro. Ima prav prijeten duh. Prav rad ga jej izro¬ čim. Mi ustrežete. Vzemite tudi kaj lepo dišečih zelišč, ka¬ kor: majeron, gore¬ čo ljubezen, rutico, rožmarin, izop, nar- do, baziliko, meto, kaduljo itd. Tulipan je grasota med vsemi cveticami, le duha nima. Nevihta. Včeraj smo imeli stra¬ šen vihar. Kje ste bili, ko je grmelo ? Namenjeni sem bil od doma, kadar je za¬ čelo grmeti. Tedaj ste bili prisiljeni doma ostati ? Ni bilo mogoče iti iz¬ pod strehe. Ali ste slišali, da bi bila strela naredila kaj škode ? Do sedaj nisem nič slišal. Frankiinje izumil prav koristno napravo : strelovod. II fulmine e caduto sul campanile della chiesa. Ha oolpito alcuno ? Non lo si sa ancora. I giornali non manche- ranno di darne rag- , guaglio. E raro che qualcuno , ne resti uceiso. E caduta pure mol ta grandine. Io temo che la gran¬ dine abbia fatto del male ai frutti. Infallibilmente. La pioggia. Oggi non possiamo u- scire, perche piove dirottamente. Črede ella che piovera tutta la giornata ? Non vi e apparenza, che oggi cessi la pioggia Ha cominciato apiover questa mattina alle sei. Le nuvole sono molto dense Dali’ acqua si solleva il vapore, indi si for¬ ma una nuvola. II tempo cambia spesso durante la giornata. La pioggia cessera pre¬ sto ; ella vede, che non e che una scossa. — 163 — ©d fiat in bat $ird)turtn eingefdjlagen. §at e« $etnanbat getrof* fen ? Silan weij? eš n od) nic^t. ®ie jjeitungen luevben uid)t ertnangeln baoott Scric^t ju geben. ©d ift fetten, baf; ^ettianb baocm getotet rairb. ©d [)at ebatfallš ftarf gcEjagett. ^4 filrdjte, bajt ber fiagel bat griidjtat einigat ©cbabat uerurfacfjt Ijabe Unfefflbar. 112 . $ev Megeit 2li3ir fbntten l)eutc iticbt audgcfjat, bettn c o reguet itt ©trbniai. ©laubat ©ie, bajt cd bat ganjen ©ag regnen roirb V ©š ift nid)t niai)rfd)ein= lid), bajj ed fjeutc ju regnen attf£>drcn tnirb. ©d fing tun fcd)d Uljr beS SNorgatž ju regnen an. ©ie šffiolfat finb feljr biefit. Slu d ban ffiaffer fteigt cin ©uitft auf, bara uš mirb cine 3Mfc. ©aš SDBetter dubert fief) im ©age oft. ©cr 9legeu toirb balb ooriibcr fein; @ic feljat, cd ift blod eiu ©djauer. V zvonik je treščilo. Je koga zadelo ? Se ne vč še. O tem bodo gotovo časniki poročali. Zgodi se malokdaj, da bi koga ubilo. Tudi toča je močno bila. Bojim se, da je toča kaj pokvarilapoljske pridelke. Prav gotovo. Dež. Danes ne moremo iti od doma, ker tako močno lije. Mislite, da bo celi dan deževalo ? Ne kaže, da bi danes dež odjenjal. Začelo je deževati zju¬ traj ob šesti uri. Oblaki so silno gosti. Iz vode se vzdiguje hlap, iz tega postane oblak. Cez dan sc večkrat spreminja vreme. Dež prestane kmalu • vidite, daje le neka ploha. Quando piove a rove- scio, la pioggia or- dinariamente non ha durata. Restiamo al coperto fintanto che la piog¬ gia sia passata. Fa un tempo chiaro e sereno. Io ho indovinato che si schiarirebbe. Ora possiamo uscire senza paura d’essere bagnati. Le ore del giorno e della notte. Che ora e ? E tardi? Non e tardi. Sono otto ore. E piu tardi di quello ch’ io credeva. E di buon’ ora. Ritorneremo a časa? Vi e ancor tempo. Non e che mezzogiorno E presto un’ora Un’ ora e suonata a- desso. Che ora segna il suo orologio ? Non glielo posso dire esattamente, perche avanza. E il mio ritarda Aspettiamo un poco, che suonera 1’ oro¬ logio pubblico. — 164 — SBaitn cd gicjtt, ift bcr 9icgctt gciod^ntidb nic£)t »on (auger Uauer. 93(ci£>en i»ir uiiter 'Dač, bid bcr Stegen ooriibcr ift. ©d ift fd)bncd utib fycb tered HBcttcr. $cb b»be cd erraten, baj; bad SBetter fid) auf= Karen tuiirbe. Stun foiinen mir audgc= Deu, oblic gurcbt nag ju toerben. 113 . «on Sen 2ng= n u D 'Ji a d) tituli D c n Sffiic met llbr ift cd ? Sft c« fpa t ? ©d ift uicbt f pat. ©d ift acbt Ubr. ©d ift fpdtcr a (d id) glaubte. ©d ift friibe. SEcrbcn mir nad) §aud jitritcffebrcH ? ©d ift ltodj 3 £ it genug. ©d ift cben AUittag. ©d ift batb e iti Ubr. ©oeben bat cd cin Ubr gefcblagen. SBetdje ©tnnbc jeigt ^bre Ubr? I^d) farni ed ^b»cn nicbt gciiau fagen, točil fie ju fcbnclt gebt. Unb mcinc gebt ju fpdt. ©ebulben toir ltnS cin toenig, bid bic £itrm» ubr fcbldgt. Kadar lije, navadno dež ne traja dolgo. Ostanimo pod streho, dokler ne jenja dež. Je lepo in jasno vre¬ me. Uganil sem, da se zjasni. Zdaj gremo lahko od doma brez strahu, da bi se zmočili. O dnevnih in ponočnih urah. Koliko je ura? Je pozno ? Ni pozno. Osma ura je Je boli kasno nego sem mislil. Je še zgodaj. Se-li vrnemo domu ? Je še čas. Je ravno poldne. Je skoraj edna po¬ poldne. Ravno zdaj je odbilo edno. Koliko kaže vaša ura? Ne morem vam na¬ tanko povedali, ker prehiteva. In moja zaostaja. Malo potrpimo, pa bo bila ura v zvoniku. Lo sente suonare ? Si, e conto le ore. Ha suonato quattr’ore. Io 1’ assicuro che mm e ancora tanto tardi. Un quarto d’ora di piu o meno non fa grande differenza. E tempo di andarsene; fa tardi. Ella e molto pressata, non sono ancora nove ore Non manca molto alle nove e mezzo. Io mi r tiro sempre di buon’ ora. Ordinariamente vado a letto alle dieci. Questa sera mi scusi, ho protnesso di es- sere a časa alle dieci meno un quarto. Spero che domani sa- remo piu lungamente insieme. Le auguro un buon riposo. E mezza notte. E un'ora e un quarto. Sono due ore, ovvero le due, le tre, le quattro ecc. Quando ? a che ora verrete ? Alle tre in punto Dalle dieci sino alle undici. Ora suonano le cinque e tre quarti. - 165 — .porcti ©te fie fčplagen? §a, uttb icp japle. bie ©tunben. ©š fjat Dier gefcplageit. $cp cerfid^ere ©ie, eb ift nocp nidit fo fpdt. ©ine SSterlelftuube mepr obcr roeuiger macpt feb neu groben Unterfcpieb. @b ift $eit fortjugepen, cb ift fpdt. @ie paben groge Sile, eb ift nocp nicpt neutt Upr. ©g lepit iticpf Diet an pa Ib jepn Upr. $cp gepe ftetf friip p 23ctle. gepe gemopnlicp um jcpu Upr [cplafen. ©ie toerben micp biefett 3lbeub entjcpulbigen, icp pube Derfprocpen um brci 93icrte( auf jepit ju ©atu'e ju tein. $cp poffe, bag mir morgen Id tiger beifamineu bleb bcu roerbett. $cp munfcpe IJgnen e ' nc attgepuepme fRupe. ©b ift tDfitternacpt. ©S ift eitt SBiertet aitf puei. ©g ift jioei, brei, Dier Upr u. f. m. 933auu? um trie Diet Upr rocrbct ipr fommen ? ©cptag brei Upr. 33on jeptt big etf Upr. ©g fcptdgt ebctt brei 3Sier® tet auf fccpb. Jo slišite biti ? Da, in štejem ure. Štiri je odbila. Zagotovljam vas, da ni še tako pozno. Četrt ure več ali manj ni velik razloček čas je, da odidemo, ker je pozno. Mudi se vam, a še de¬ veta ni. Skoraj bo devet in pol. Jaz hodim vedno zgo¬ daj spat. Jaz grem po navadi ob deveti uri počivat Necoj ne zamerite; obljubil sem, da bom doma tri četrt na deset. Upam, da ostanemo jutri več časa sku¬ paj. Voščim vam sladek počitek. Polnoči je. Je edna ura in eden četrt Dve, tri, štiri ura je i. t. d. Kedaj ? ob kateri uri pridete ? Točno ob treh. Od desete do ednaj- ste ure. Ravno bije tri četrte na šest. 11 166 Egli s’ alza in punto allc sette. Quest’ orologio batte ie ore ed i quarti. L’oriuolo batte le ore. La sedutaduro dalle sei di mattina lino a!le due pomeridiane Fino a cola e una buč¬ na ora. Abbiamofatto dieciore di strada al giorno. Non ho neancbe unora di riposo. Aspettava delle ore intiere. Guardate che ora fa! La lancetta e rotta. Le stagioni. Qual' e lastagione, che piii le piace ? La primavera e la piri aggradevole di tutte le stagioni. II tempo e molto dolce. L’ aria e temperata. Io non posso soffrire il caldo. Io sudo. In primavera ordina- riamente fa freddo. Io non amo punto 1’ inverno. Nelfinverno tutto lan- guisce, e i giorni , sono molto noiosi. E vero, ma la sera ella pub andare al teatro. @r ftefit mit ©ddag fie= ben U(p- auf. 'Dtcfe.UlirfcblagtbteStun* beti uitb bie 23iertel. ©ie Ut)v fd)Iagt. ©ic @i(ptng baucrte ocm 6 U^r IDtorgenč biž jtuci lUji’ diad)mittag§. ift eine gutc ©tuitbe baf)in. ©ir fjaben ©tunben be§ ©age§ gemac^t. $cb babe tudjl eine ©titnbe IRube. (Sr martete ©tunbeidang. Scbaueti ©ie mie nicl Ubr cd ift. ©er §eiger ift gebrocbeit. 114 . 2ic SaJjveSseitcu. 2iSdd)e ^abrcSjcit babcn ©ie am (iebften ? ©er grilbting ift bie am gcncbmftc atler JJabrcS* jeitcn. (S§ ift febt milbcS ©ettcr. ©ie itiift ift gcmilbcrt. ^cb tann bie jpitje nicbt ertragen. ^tb fcbmifte. (Sfemobtiliib ift cS im griibjabve taft. 3$ licbe feinečroegš ben ©hiter. $m ©iitter erftarrt allcd nnb bie ©agc finb fcbr laugmeitig. ©a§ ift mabr, aber ©ic fbmteii abetibs inž©b ea ’ ter gebett. On ustaja točno ob sedmi uri. Ta ura bije ure i če¬ trti nke. Ura bije. Sijaje irajala od šeste ure zjutraj do dveh popoldne. Do tje je dobra ura Smo hodili po deset ur na dan. Nimam niti edne ure počitka. Čakal je ure in ure. Poglejte, koliko je ura Kazalo je zlomljen. O letnih časih. Kateri letni čas vam najbolj ugaja ? Pomlad je najprijetniši letni čas. Vreme je prav milo. Zrak je toplejši. Jaz ne morem prena¬ šati vročine Se potim. Na pomlad je po na¬ vadi mrzlo. Jaz ne morem trpeti zime Po zimi otrpne vse in dnevi se strašno dol¬ gočasni. Res je, pa zvečer mo¬ rete iti v gledišče. 167 — Neli’ estate, ella puo andare la sera al giardino pubblico. Aggiunga, cdie in que- sta stagione la cam- pagna e meraviglio- sa. Neli’ inverno si esce appena di časa, cbe si e gia inzacche- rati dalle vetture. Le strade sono piene di fango. Ha ragione. L’ inverno. Ecco giunto 1’ inver¬ no ! Vorrei che 1’ inverno fosse gia passato. Quanto a me 1’ inver¬ no mi e caro al pari deli’ estate. Siete il solo di questa opinione. Come si puo mai a- mare l’ inverno ? I giorni sono si corti, e il freddo cosi in- sopportabile Non si sta bene che presso il fuoco Sapete pattinare sul ghiaccio ? Avete pattinato que- st’ anno ? Si puo pattinare oggi? II ghiaccio non sostiene Vi ricordate ancora di $m ©cmtmer fonneit ©ie beg Slbenbg in ben 33otfggarten geffen. 3u bem fommt e§ nodf, bajf e§ in biefcr fjalp rcggeit en^ikfenb auf bem 8aitbe ift. famt im SBiittcr faum auggcffeu, oljne »cm ben UBagett mit Sol ganj 6cfpri^t ju merben. 3Die ©trajen ftnb fet;r frtig. ©ie ^abert SRedjt. 115. Ser 38inter. 91 un ift ber Sffiinter bal £$d> molite, ber SBinter more fdjon ooriiber. 2i5aC' micl) betrifft, ift mir ber ffiinter fo (icb mie ber ©ommer. ©ie ftnb ber einjige biefcr 9)icinung. ffite lanu man ben SBiu» ter lieben ? ©te Sage finb fo furj, uitb bie $dtte fo un* ertrdglid). ©S ift einem 6(o§ beim geuer molji. Sbnueu ©ie ©djlittfcbut) (aufen ? ©inb ©ie btefeč l^aljr gelaufeu ? ®aun man fjeute ©c^(itt= fdjulj faljren ? ©ag 6tb tragt nic£)t. ©riunern ©ie ficfy nodj auf Po leti morete hoditi zvečer v ljudski vrt. Vrh tega je o tem let¬ nem času na deželi jako mikavno. Po zimi stopimo ko¬ maj iz hiše, pa nas že vozovi z blatom opljuskajo. Ceste so vse blatne. Imate prav. Zima. Zdaj pa je nastopila zima! Jaz bi želel, da bi bila zima že končala. Kar mene zadeva, mi je zima tako ljuba kakor poletje. Samo vi ste te misli. Kako je mogoče zimo ljubiti ? Dnevi so tako kratki, in mraz tako ne¬ znosen. Le pri ognji se dobro počutimo Ali se znate po ledu drsati ? Ste se letos drsali ? Ali se more danes dr¬ sati ? Led ne drži. Se še spominjate one quell’inverno si cru- do ? Si; fece un freddo ec- cessivo. II freddo duro due mesi e mezzo. 11 freddo. La notte scorsa ha ne- vicato molto. La neve ha addolcito la temperatura; poi- che faceva molto freddo. Fa tanto freddo ades- so quanto al princi- pio della settimana Posso assicitrarla eli’io non me ne accorgo. Se il sole continua a risplendere, la neve si sciogliera questa sera. Io non čredo che il sole risplendera tut to il giorno. In questa stagione non comparisce qualohe volta che per una rnezz’ ora. Dimani avremo un forte gelo. Gia adesso ge'a forte- mente. Io sonto che fa estre- mamente freddo. Noi non dobbiamo me- ravigliarcene; sia- mo nel cuor delfin- verno. — 168 — beu ftreugett SBititcr ? ; c® to ar aufjerorbenb (id) taft. ©ie Salte bauerte britt- fjalb aifonate. 116. 58ou ber Sini te- (S§ (jat cergangene 9iadjt ftarf gefc^neit. T)er ©djnee ijat ba§ SBet* ter getinbert; bcnti eb toar fefjr fa(t. ©d ift jetjt fo fatt a(§ ju Slnfaug ber SBocffe. $d) fanti ®ie rterfidjeru, baji id) bie§ nidjt 6e» merfe. SBettn btc ©onne fort= fdjeittt, fo totrb ber ©djtiee btefcu Slbcnb toeggefdjmofgen feitt. Qd) glaube ttidtl, bajj bte ©mtite beu ganjen -ta g fdjeinen toirb. ©ie fd^eint in btefer IJafp rcbjeit juttteUeu ttur eine fjafbe ©tunbe. SS?ier tocrben morgcit cittcn fcfjr ftarfengroft (jaben. @b friert fdjott jetjt feljr ftarf. $d) fiif)(e, bajj cb fe^r fatt ift. iDartiber muf? man ftd) nict;t lounberit ; benu mir pub itt ber dhitte bež Siiiuterž. hude zime ? O dobro; bil je stra¬ šen mraz. Mraz je trajal dva mesca in pol. O mrazu. Preteklo noč je močno snežilo. Sneg je ublažil ozra¬ čje, prej je bil hud mraz. Zdaj je tako mrzlo, ko o začetku tedna. Zagotovljam Vas, da tega ne občutim. Ce bo solnce neprene¬ homa sijalo, skopni sneg do drevi. Ne verjamen, da bo solnce celi dan si¬ jalo. O tem letnem času sije večkrat le kake pol ure. Jutri bo hudo zmrzo¬ valo. Že zdaj močno zmr¬ zuje. Jaz občutim, daje hud mraz. To se nam ne sme čudno zdeti; saj smo sredi zime. E probabile, ene quest’ anno »vrerno un rigido inverno. Veda, come fiocca la neve. Spira un vento molto freddo questo dopo pranzo. La primavera. Quest’anno non abbia- mo avuto inverno Fa un tempo di pri¬ mavera. Oggi e una giornata d’ estate. Non vedeva l’ora che . fosse primavera. E la stagione che amo piu delle altre. Tutto sorride nella na¬ tura. Tutto sembra riani mato. Tutti gli alberi bian- cheggiano di flori. Se il tempo e favo- revole, avremo que- st’anno abbondanza di frutta. Que.it’ anno c’ e gran- de scarsezza d i frutta. Tutto e in ritardo. Niente ha per anco germogliato. L’ estate. Temo che avremo un’estate molto cal- do — 169 — ©S ift mabrfdtcittlid), bag mir biefcS $af)r eittett ranjen SBinter fjaben merben. ©etjen @ic, roie c§ iit ploden fdbncit. Tot 2Binfc meljet feljr falt biefcit fkadjmittag. 117 . ter oriifiliiift. Sir flabeit fjeucr fcincit ©in ter gc()abt. ©d ift ^riifjlingdmcttcr. ©§ ift (jeute cin ©om= mertag. $c£) fcltntc trtici) itnd) bettt &rii£)ia(jr. Tieb ift bic $al)re§geit, toic id ant ticbftcu babe. SlltcS Iddjelt in ber Siatur. 2UIcš fdjcint ncubelcbt. Stile Tnitittc finb mit 'Tlih ten meijj befaet. Senu ba§ Setter gitttfflg ift, merben mir biefeb ^ctl)r griidjtc im Ut- berftug f)a£>en. .joeuer ift mange! ati gritcfetcu 9l(lei$ ift uerfpdtct ©S if! nod) nid)tb (jercttiž. 118 . ter tommer, 5šd) jiird)tc, mir merben ciitnt fd)r Ifcijjcn 6om= mer Dcfommett. Kaže se, da bomo imeli letos hudo zimo. Glejte, kako pada. Danes popoldne brije zelo mrzel veter. Pomlad. Letos nismo imeli z - me. Pomladansko vreme je- Danes je poletni dan. Jaz sem hrepenel po spomladi. Ta letni čas mi je naj ljubši. V prirodi se vse smeh¬ lja-. Vse se zdi na novo oživljeno. Vse drevje je z belim cvetjem posuto. Ce bo vgodno vreme, bomo imeli letos o- bilno sadja. Letos je prav malo sadja. Vse je zakasnelo. Nič ni še pognalo. Poletje. Bojim se, da bomo imeli prav vroče po¬ letje. imeli Quest’ anno non ab¬ biamo avuto prima- vera. Nel mese di maggio abbiamo ancora ri- scaldato le stanze. Si crederebbe, che 1’ ordine delle sta- gioni sia sconvolto Hanno cominciato a tagliar 1’ erba. I prati sono gia fal- ciati. Avremo molto lieno. La raccolta e princi¬ pi ata. La rendita šara ab- bondantissima II grano e gia mietuto. La settimana ventura saranno gia traspor- tate le biade. Abbiamo un estate as- sai caldo. Non e meraviglia che facciacosi caldo, sia- mo nella canicola. L’ autunno. L’ estate e passato. Avremo ancora di quando in quando dei bei giorni. Le foglie princip iano a cadere. Le mattine cominciano ad esser fredde. Abbiamo gia scaldato la stufa. — 170 — 2Bir fjaben btefe§ $a(jr fcinen griiljling ge« fjabt. 2Bir tjaben noc^ im 9J?o« nate Sftai gefjeigt. 5D?an foCtte meinen, bic Drbntmg bcr ^aljreb« Seiteit fei oerfebrt. ©a§ Slldljen Ijat begoit« nen. ®ic Sffiiefen finb bcrcitS gematjt. ©S luirb oiel §eu geben. ©ie ©rnte- bat angefait« gen. ©er ©rtrag mirb feljr reidjlidj fein. ©a§ fiorn ift fdjcm ge« fdjnitten. ©aS ©etreibe mirb in bcr nadjften SBodje fdjon eingcbeimt fein. 9Bir Ijaben einen fefjr Ijcifjen ©ommer. ©S ift fein ffiunber, bajt c« fo fjcijj ift, cd finb £)unbžtage. 119 . (£-er OcrOft ©er (Sotntner ift coritber. ffiir merbeit nur jeitmei« lig einige fcijbne ©age f)abcn. ©ie 331dtter fangen an abgufalten. ©ie 2ftorgen beginnen falt ju merbeit. SBir Ijaben fdjon cinge« ^eijt. Letos nismo pomladi. Kurili smo še meseca maja. Skoraj bi mislil, da se je red letnih časov sprevrnil. Košnja je začela Senožeti so že poko¬ šene. Veliko sena bo. Žetva je začela. Pridelek bo prav o- bilen Žito je že požeta. Prihodnji teden že spravijo žito domu. Poletje je strašno v- roče. Ni čuda, da je tako vroče, sedaj so pasji dnevi. Jesen. Poletje je minilo. Imeli bomo le včasih kak lep dan. Listje odpada. Jutra so vedno mrz- lejša. Smo že zakurili. II fuoco e un buon compagno. I giorni sono gia ca- lati di molto, e le serate sono molto lunghe. Alle cinque di sera gia si stenta a vedere. L’inverno s’avvicina. In tre settimane avre- mo il piii corto gior- no. Vorrei che fosse gia Natale. Presto fara scuro, an- diamo ! II padrone prima di levarsi. Pietro, clie ora e ? Signore, saranno ben- tosio le otto Oome, le otto ? Per- che sei entrato cosi tardi nella camera? Ella mi disse ieri sera di non entrare pri¬ ma delle nove. Si e vero, ora me ne ricordo. Era ben tar¬ di quando mi sono coricato. Signore, vuol ella le¬ varsi adesso ? Si, apri le cortine, ac eendi il fuoco, e metti a sealdare del- l’acqua per lavarmi Si fa la barba oggi ? No, me la sono fatta — 171 — ©a§ g-euet' ift etn juter ©efellfdjafter. ©ic Sage Ijaben fd)on fdjr abgcnommcn, unb bic Slbcnbe finb fdjr lanj. 3)7a n fie[)t famti um fflnf Ufir a6citb§. ©er 'IBintcr na^t. ^it brci 'Bodjcn merbeu mir ben fiirjeften ©ag Ijaben 3; d) roiinfdjte,ež mdrefdjou Bcitjnadjteu. ©b ift Oalb bttnfcl, gefjcit mir! 120 . Cev ycvi¬ lim' icincm (Mufftcljcn. iPeter mic Pici lU)r ift e§? 3J7cin |>err, cts mirb fo- gkid) ad)t ll^r fdjlageit. Bic, acl)t U()r ? Bautm fommft bu fo fpat in mciu 3immer ? @ie bcfal)leu mir gcftern abenbd, cor neun Uljr nidjt einjutreten. ^a, cž ift maljr, je£t e= riimcrc id) mid) beffen. mar fefjr fpdt alš id) ju 33ctte ging. Bolku @ie jefst auffte^en, mci u .fjerr ? $a, jiel)e bie ^enftcrgarbi-- nen aitf,macbe§euerati, unb marine baS Baffer, um mid) ju mafdfcit. Berbcu ®ie fid) f>eute raficrcn ? 37ein ; id) Ijabe mid) ge» Ogenj je dober tovariš. Dnevi so se že močno skrčili, in večeri so prav dolgi. Ob peti uri popoldne se komaj vidi še. Zima prihaja. V treh tednih bomo imeli najkrajši dan. Želel bi, da bi bil že božič. Kmalu bo tema, idiva! (idimo !) Gospodar predno vstane. Peter, koliko je ura '? K oj bo osma ura, go¬ spod. Kako, osma že? Zakaj . si prišel tako pozno v mojo spalnioo ? Vi ste mi sinoči rekli, da nimam priti pred deveto. Res je, zdaj se spo¬ minjam. Bilo je zelo pozno, ko sem šel spat. Hočete zdaj vstat i, go spod ? Da, vzdigni zagrinjala, zakuri in segrej vo¬ do, da se umijem. Ali se boste brili da¬ nes. Ne, bril sem se včeraj, — 172 — ieri, e non me la faro che dimani. Sai pure che di solito non mi faceio la bar- ba cbe ogni secondo giorno. Che abito indossera oggi ? Quello cbe aveva ieri 1’altro, ma bisogna spazzolarlo bene. Vuole gli stivali, o le scarpe ? Fa cattivo tempo, si- gnore, piove. Mi darai gli stivali, perche le strade sa- ranno fangose. Vuole la veste da ca- mera ? Si, dammela e damini ancora le mutande, e le calze. Che calze desidera ? Vuole calzette di se¬ ta, oppure di cotone ? Dammi calze di bamba- giapermetterlecogli stivali, ed un paio di calzoni di panno. Vuol ella ancbe una camicia netta ? Si, certo, e mi darai ancbe una cravatta fresca. Dove sono le mie pia- nelie ? Sono vicino al suo letto. Ora cbe mi ricordo ! Hai portato alla si- gnora N. quella let- tera, cbe ti diedi ieri sera ? ftcrn rafiert, unb roer= bc mid) evft morgen miebcr raftcren. T)u meifjt e§ ja, bajj id) m id) geroobnltd) nur alle smet ©age rafiere. fiir cin $leib rocr* beti ©ie t)eute anpeljen? S)a§jciiige roeld)eb icb oor-- geftern ^attc, abcr ež mufi gnt anSgebiirftet roerben. ©iinfcbcn ©ic ©ticfct obet - @cb«be ? ©§ ift fd)lccbtc§ ffictter, metu jfjcrr, c§ regttet. ©ib mir alfo metne ©tie» fel; benti bie ©trafjen toerbett fotig fein. Sefcblcn ©ic lj()ten ©djlafrodf ? ^a, gib tf)n ber, fo and) meine llntevbofe nnb ©trumpfe. SBad fiir ©triimpfe mollen @ie? feibene ober baum« mollenc ? ©ib mir baninmollenc ©triimpfe fiir bie ©tie» fet, utib ein tudjeneš 93eitif(eib. 583otlen ©ie and) ein rei= ne§ £iemb ? ©emifj, fo mie cine frifdje ■jffalsbinbe. in se bom zopet še le jutri. Saj veš, da se brijem po navadi le vsak drugi dan. Katero obleko oblečete danes ? Tisto, katero sem imel predvčerajšnjem pa jo je tivba dobro oščetiti. Želite škornje ali črev- lje ? Slabo vreme je, go¬ spod. dežuje. Torej daj mi škornje; gotovo bo blato po cestah. Hočete svojo sobno suknjo ? Da, daj mi jo, in tudi spodnje ldače in no- govice. Kakošne nogovice že¬ lite ? svilnate ali bombažaste ? Da mi bombažaste no¬ govice za škornje in suknene hlače. Želite tudi čisto sraj¬ co ? Se ve da, tako tudi čisto ovratnico. 2Bo finb bcntt meine j3an* toffcl ? ©ie finb bei $b rcm S3ette. fKidjtig ! £>aft bu ber gratt 9i. bctt 33ricf itberbradjt, ben id) bir geftern abeitbd gegeben babe ? Kjer so pa moji brez- petniki ? Pri vaši postelji. Res! si li nesel gospe J. pism i, katero sem ti dal sinoči ? 173 — Si, signore. A chi l’hai consegna ta ? Alla di lei cameriera, la quale mi ha det- to, che venissi per la risposta prima di mezzogiorno. Va bene. La lavandaia ha por- tato la mia bianche- pia ? No, signore, non an- cora; la deve por- tare oggi. Alla colazione. II signore N. deside- rerebbe riverirla. Digli che vengaavanti, ch’egli m’e sempre il benvenuto. Servo umilissimo, si¬ gnore; ho ricevuto il suo biglietto questa mattina di buon’ora, e mi sono dato pre- mura di venire a ricevere i suoi co- mandi. Bastava farmi una riga di risposta senza in- comodarsi; ma giac- che ella e qui, di- scorreremo un poco del nostro affare e frattanto faremo co¬ lazione. Non s’ incomodi, la prego. Di solito non fo colazione cosi per 3fa, mehi ,£err. 3Bem Ijaft bit ilju itbcr- gegeben ? $Ijrer ^ammerjiiugfcr, bie mir [agtr, id) [oll bic Stntroort oor jmolf Uf)r abljoten @anj mol)! fjat bie SBdfdjcriu mcitte 3£dfdjc gcbradjt ? 9?ein nodj nidjt; aber jie mufe fie nod) letite brin* gen. 121 . 'Urim o-riillitiiif Tvr .&err ')i. miinfdjt @ie ju begriijjcn. @age ifjm, er mijgc ()er* cinfointneu; cr fci mir ftetS millfommcn ^f)t ergebcnftcr SDiciter, incin .fjerr: id) [)abe heittc )'el)r friil) ^Ijr '.Billet erljatten mtb [ja* be midj bccilt, Qt)rc 33efel)le ju cmpfaugen. Da, gospod. Komu si ga izročil ? Njeni sobarici, katera mi je rekla, naj pri¬ dem po odgovorpred poldnevom. Prav je. Ali je prinesla perica moje perilo V Ne še; pa ga prinese danes. Pri zajutrku. Gospod J. vas želi pozdraviti. Reci mu, naj vstopim vedno ga rad vidim. Vaš preponižni sluga, gospod; prejel sem danes zjutraj vaš li¬ stek in brž sem vas prišel prašat, kaj ukažete. mare Ijiiildugltd) gcme* fen, mir einc gnuj furjc Intmort ju gebcn, oljne [idj [toren ju laffen ; ba fie aber Ijicr fini), [o molleu mir bcim ^riifj* [tild ein mciitg iibcr unfere ©adjc fdjmd^en. ©etaftigen >Sie fid) uifljt, i^d) bitte i&ic.I^d) friil)* [tilde gembljnlidj nid)t Zadostoval bi bil prav kratek odgovor, in ni bilo treba nadle¬ govati se; ker ste pa že došli, se ho¬ čeva pri zajutrku nekoliko govoriti o najini zadevi. Prosim, ne nadlegujte se Jaz po navadi ne zajutrkujem ta- — 174 — tempo; ma accet- tero con piacere l’of- ferta che mi fa per tenerle conipagnia. Avrcmo delle frutta, della cioccolata, del te e del caffe al latte. Ella mangera cio clie le piacera piu. Pie- tro, e in tavola la colazione ? Si, signore ! Dunque mettiamoci a tavola. Sieda dirirn- petto a me, potremo discorrere libera- rnente. Ora che šiamo soli, le diro, che non vi e tempo da perdere circa I' affare, ri- guardo al quale ella si e degnata di con- sultarmi ; bisogna vedere gli amici sta- mattina eimpegnarli per dimani; perche il signor N. parte fra tre giorui per la villeggiatura, donde non ritornera prima della line di dicem- bre. Oh, quanto le sono obbligato ; io non ne sapevo affatto nulla. Ella ha ancora quat- tr’ore di tempo ; non sono peranco le nove. Subito mi vesto, indi usciremo insieme. f03dt(icf),akncftnef)mc bas 'žlncrbictcn mit" 33 er* gmftgen an, um ^fincu (SefcUfdjaft pt leiften. ■E'ir fjabcn jjjrilctjtc, ©d)o» folabe, Xce unb 'JJiilcfp faffee. Sjfen ©ie baron, to a S $fjnen gefiitlig ift. 'Pe= ter ift baS $riifjftiicf aufgetifcfjt ? $a, ttteitt ,£>err! ©o neumen toiv 'j 5 (a(p ©cfcen ©ic ftd) mciit jjert', mir gcgenii&er, toir tomren beffer mit eiitanbcr rebett. ^efjt, ba mir atkin fittb, muf? id) ^[)iieit fagču, baj; in ,£>infict)t ber ©ad)e, in ber Sie mid) um fŠat fragca mod* ten, fciue 3eit 311 oer» lieren ift; @ie miiffeit biefen 'Uforgcn ijtpc grcuubc fel)en unb fic auf morgeu 6cftcdcu, ben ber §err il reift iit brci £agcu auf ba§ ?aub, oon 100 er eift Grabe December ^uritcf* fomtneu toirb. 9 Bic feffr bin idj Q[)ncn bafiir oerbunOett; id) mujjte gauj tutb gar nidjtS baoon. ©ie fjabeu ned) oier ©tun* beit geit; cš ift nocf) nid)t neuu Uffr. 3d) mili mid) foglcid) an« fleiben unb mit ^Ifncn au 3 ge()en. ko zgodaj ; vendar sprejmem vašo po¬ nudbo in vam bom delal družbo. Bova imela sadje, čo¬ kolado, čaj in belo kavo. Jejte, kar vam bolj ugaja. Peter, je-li zajutrk na mizi? Da. gospod! Sčdiva toraj. Sedite se meni nasproti, da se lažje pogovoriva. Zdaj, ko sva sama, moram vas zagoto viti, da glede zadeve o kateri ste me za svet prašali, se ne sme zgubljati časa; treba je še to jutro prijatelje videti in pridobiti jih za ju¬ tri, ker gospod J. za tri dni odide na deželo, od koder se vrne še le koncem decembra. O, kako sem vam hva¬ ležen zato; o tem nisem nič vedel Imate še štiri ure ča¬ sa; še ni deveta. Brzo se oblečem in pojdem z vami. — 175 — Ben volentieri. Ella mangera pero cer- to una fetta di que- sto prosciutto. Millegrazie! Mangerb de’ frutti, se me lo permette; una pora, oppure una pešca. Si serva a piacimento senza cerimonie. Ma non beve? Beva di questo vino. Esso e buonissimo. Non posso piu bere. Ho mangiato e be- vuto abbastanza. Poiche e cosi, io vado a vestirmi mentre ella prendera una tazza di caffe, ed usciremo subito. Per chiedere nuove dell’altrui salute e fare i complimenti d’uso. La riverisco divota- , mente. E molto tempo che non abbiamo avuto il piacere della sua compagnia. Le sono servo, mio signore. Come sta ella ? Benissimo, per ser- virla. Come va la salute ? ©el)r gern. Sinen ©djuitt non bie* fem ©d)infen merbcit ®ie bo d) cffen ! SBielcn 35cmf! mcun ©ic c§ crfauben, fo mili id) c t m a S O&ft itefjnicn, eine Sinic obet einen spfirfid&. Sebieiteu ©ic ftd) nad) gtjrcm ®cfatkn, oljne Umftaubc. ?lber ©ic tviufen ja uidjt? ©cfjeufen ©ic ji d) non biefem SEBetit cin. ®v ift auSgefudjt 3$ lann nidjt mefjr trin* fen. $dj Eibc geitug ge* geffen unb getrunfen. ©d)v inol)l! $dj mili mid) anjiefjeit, nkifjveub ©ic cine HEaffe Saffcc trin= fen, unb baun inollen mir gleid) audgdjen. 122 . Uut iid) nudi betu ih>ofjl= JicfiitDen ju erfmiDiflen, it it 0 Dic tibltrficu MniiUiiiiiieiite jit ntarficii. Sd) bin 3$r ganj gef)or= famer 'Diener. Ed ift fd)on lange, bajj inir bn§ Scrgniigen gtjrer ©cfcllfdjaft nidjt Ijattcn. $ljr ©kner, racin §err. žbic befinben ©ic fic^ ? ©etjr gut, ju $E ei ' '©kin ften. SBie ftefft e§ mit ^E cr ®e[unbljett ? Mi bo jako ljubo. Košček te gnjati pa vzamete vendar ! Lepa hvala! Ce do¬ volite, vzamem kak sad, edno hruško ali pa breskvo. Posl užite se kakor vam je ljubo, brez po¬ klonov. Pa vi ne pijete ? Na¬ lite si tega. To vino je izvrstno. Mi ne gre več. Sem že zadosti jedel in Pil Je prav! med tem, k i bodete še kavo pili, se jaz oblečem, in potem pnjdeva. Kako se o zdravju praša in navadno poklanja Vaš najudanejši sluga. Je že dolgo, odkar nismo imeli veselja, da bi bili v vaši družbi. Vaš sluga, gospod. Kako se počutite ? Hvala, prav dobro. Kako ste kaj zdravi ? 17G Grazie, benone. Godo di vederla di cosi buona ciera. Grazie al Signore, di salute sto benissimo. Ho chiesto appunto nuovo di lei questa mattina al signor N. La ringrazio della sua premura. Oome sta la sua si- gnora consorte ? Da alcuni giorni in qua non tioppo bene. Me ne dispiace mol- tissimo Oggi pero ha comin- ciato a stare un po’ meglio. E corae stanno i suoi figii ? Lode al cielo, godono tutti quant.i d’ una perfetta salute Mi faccia il favore di riverire da parte mia la sua signora raadre. Adempirb a’ suoi co- mandi con sommo piacere. Servo umilissimo. La prego di raccoman- darmi a časa. Non manchero. Col domestico. Avresti voglia d’ en- trare al mio servi- zio durante il tem- ®anj gut, fin btencn. frcat miii), bajj ©ic fo gut ausfcljcu. ®ott fei iDanl, id) befinbe mid) fcf)r molj!. 3(d) ()ak mid) bicfcu £0?or gen bcim ,f)ervn 'Ji. ant ©ie cvfunbigt. %&) banfc ftir $fjre 2luf 5 mcrffamfeit. 9Bie befinbct [id) ^(jrc jjjrau ®cmat)lin ? ©cit eiuigcu Eagen gcf)t e§ i!)r uicfjt ani beftcu. 'Da§ tuf mir feljr leib. ^nbcffeu 6cfinbct fie fid) [cit ()cutc etma§ beffer. Uiib luie bcfinben fid) ^fjre $i liber ? ®ott fci ®cmf, ©ie finb alte ooKfotnmcn gefimb ©rmeijcn ©ic mir bnS 33crgiiugeu, in mcinent [Ramen ijfjre grait ©iuttcr ju grujjen. ^jd) merbc cš mit oietem 33erguugeu tim. ^(jrganj ergekncr Dicner $d) bittc ©ic, ,pi foaufe mciitc @mpfe£)lung nud= juridjten. ^c^mcrbc uidjtermangeln. 123 . '•»lit Dem Sirnftmauii. 3Jiod)tcft bu fiir bic geit, burd) mctd)e idj mid) in biefer ©tabt (in biefem Hvala, po volji. Me veseli, da ste tako zdravega lica. Hvala Bogu, počutim se prav dobro. Ravno danes zjutraj sem pri gospodu J, po vas prašal. Zahvaljujem se za vašo skrb. Kako se počuti vaša gospa ? Že nekaj dni ne prav po volji. Mi je srčno žal. Vendar se ji je danas na bolje obrnilo. In kako se imajo kaj vaši otroci? Hvala Bogu, vsi so pri trdnem zdravju. Blagovolite v mojem imenu vašo gospo mater pozdraviti. Dopolnim vašo voljo z velikim veseljem. Vaš najudanejši sluga. Prosim, da me doma priporočite. Ne pozabim. S postreščekom. Bi ne hotel k meni v službo stopiti za čas, ko bom v tem me- 177 po ch’ io restero in questa citta (o in questo paese) ? Vuoi seguirmi sino a .e fare con me il viaggio a.? Mi tratterro qui alcuni giorni ; alcune setti- mane, alcuni mesi. Iinpieghero otto, quin- dici giorni, tre set- timane in questo viaggio. Dimmi un po’, parli con facilita il fran- cese, il tedesco, l’in- glese, 1’ italiano ? Sai scrivere bene ? Di clie paese sei? che eta bai (o quanti anni bai tu)? Sei ammogliato ? Che fa tua moglie ? Hai figli ? Sai cavalcare ? Oonosci bene le mo- nete dei paesi che andremo percorren- do? Hai tu dei certificati? Che salario domandi? quanto pretendi per giorno, per settima na, o per mese ? Quest’ e molto. Non posso darti che .ma ti faro anche le spese; op- pure ti daro .... e ti manterrai da te stesso. Sctttbc) uuffjnttcn mer= be, im meitiem Dienfte trete« ? 'ffiiltft bu mir nad) . . foigett, tmb bie Oieife nad) .... mit mir tnadjen ? 3 d) merbc mid) fjier ei* uige £age, ©od)ett, Sfonate aufljalten. 3 d) roerbe adjt, merjet)« £age, brci &Sod)ett attf ber 9teife feitt. 9Iun, fprid)ft bu ba§ gram jofifdK, ®eutfd)e, 6n* gtifc^e, gtalieuifdje mit Meidjtigfeit ? Sauuft bu gut fd)veibe«? StuS mclcbent ?attbe (mo* f)eij bift bu ? mie alt bift bu ? ©ift bu. serfjciratct ? t&Jomit befdjdftiget fid) bci* «e grau ? .g>aft bu Sinbcr ? Ifiaunft bu rcitcu ? i3erftel)|'t bu bid) gut nuf bic tlJhiujcu ber Man* ber, bie mir bcrcifen mcrbcu ? $aft bu Beuguiffc ? Šie Diet So^it »erlangft bu? Sie Pici roillft bu tdglicb, modfentlid), mo* uat(id) tjubeu ? Bab ift fet>r Diet. gd) fanu bir nur . . . geben, aber id) mili bid) bcfoftigen; ober id) gebc bir . . . bod) mirft bu bid) banu [elbft be* fbftigeu. stu (v tej deželi) sta¬ noval ? Hočeš iti z menoj do .in potovati z mano v.? Pomudim se tu nekaj dni, tednov, mescev. Bom, osem, štirnajst dni, tri tedne na potu. No, ali znaš kaj dobro govoriti francoski, nemški, angleški, laški?. Znaš dobro pisati ? Od kod si? koliko let imaš ? Si oženjen? Kaj dela tvoja žena? Imaš kaj otrok? Znaš jezditi ? Ali poznaš dobro de¬ nar tistih dežel, po katerih bodeva po¬ tovala ? Imaš kaka spričevala? Kaj zahtevaš za pla¬ čilo? koliko na dan, teden, mesec ? To je jako mnogo. Ne morem ti več obe¬ tati ko ... . hočem te pa s hrano pre¬ skrbeti ; ali pa ti dam ... in se boš sam hranil. 178 — Ebbene, ti do la mia parola, e ricevo la tua Va a prendere le tite cose e ritor- na. Vi prevengo, che io non vo’ avere lun- ghe note (conti lun- ghi); io vo’ pagare volta per volta. Ogni sera mi presen- terai la specifica (la nota specificata) di quello che avrai e- sborsato per me. Se, come io spero, mi servirai bene, puoi starti sicuro, che oltre alTaccordo che facemmo, riceverai ancora una buona ricompensa. Bene, benissimo ! Col postigiione. Ascolta, postigiione, dove e buona strada, va sollecit > ; negli svohi, sopra i ponti, nelle citta, nei vil- laggi andrai piri len¬ to; e in tal guisa ti guadagnerai una buona mancia; altri- menti non avrai che il fisso della tassa. M’ hai bon inteso ? Andiamo adesso; par- tiamo ! (Sut id; gebe bir mein ©ort liub nebnic ba§ bcinige an. ($c(), bole beinc Sad)e:t uub fom= me mtebcr. ^ fage bir uorlfcr, baf; id; feinc tange fftecip nung ^abeu mili; teh mili atled gleid; 6e= jafilen. 'Dit fotlft mir jeben 21benb bie au§fiil;vlid;e 9tedp uung oon bent geben, mab bu jur mid; ben £ag itber auSgetegt §a= ben mirft. Semt bu mid; gut be» bieuft, mie id; ^offe, fannftbu oerfidjert fein, ba§ bu nodj iiber ben abgcmadjten t-D^n, uod; cine £klof;nung evl;ak ten mirft. 26of)l, fetjr roof;t. 124 . ‘JDJit Dem 'Voftillou. £»dvc, 'Poftillon, faf)rc raje!) auf giitcm Šege uub laugfam im Um- meuben, auf ben '43 rib efen, iu bcu Štafeten unb Bbrfern; icb mili bir aDfeauu auef; guteb Sriitfgelb gcbcu ; mo nicf)t, crbdlft bu nttr bie beftimmte £aj;e. £>aft tu mid) mol)! ocr= ftaubeu ? Sofelait! jc^t mollcu mir abfat;reu. Prav, dogovorila sva se s častno besedo. Pojdi po svoje reči in vrni se. Opomnim te že zdaj, da sovražim dolge račune: hočem vsa¬ ko reč takoj pla¬ čati. Vsak večer mi podaš račun o vsem, kar čez dan za me po¬ trošiš Ce boš dobro služil, kakor se nadejam, smeš gotov biti, da prejmeš še lep dar povrh plače, za ka¬ tero sva se pogo¬ dila. Dobro, dobro! S poštnim kočijažem. Cuješ, kočijaž, vozi hitro po dobri cesti in počasi na ovin¬ kih, na mostih, po- mestili in vaseh ; če boš tako delal, do¬ biš še poseben dar za pijačo; drugače pa prejmeš le dolo¬ čeno svoto. Si me prav razumel? Hajdi(mo)! zdaj odri¬ niva! Ferma postiglione! Muoviti, percarita! La strada e buona, e 1i muovi come una talpa. Piu adagio! Non andar cosi vicino al precipizio, o alla riva del fiume. Tienti quanto piu puoi lontano dal precipi zio o dal fiume. Postiglione, ferma; con- vien serraruna ruota. La strada e qui molto erta (il declivio e rapido). Osserva un po’, se non ci sia niente di stac- eato. Guarda nello stesso tempo,senon manca niente alla vettura. Postiglione, bada, di non prendermi stra- de di traverso; io nonvoglio staccarmi dalla strada mae- stra. No, non lo vo- glio assolutamente. M a io prendero una strada piu corta. Non voglio passar per alcuna strada di tra¬ verso, per corta che ella sia. Ma la sabbia m’atn- mazza i cavalli Arriveremo presto ? Quanto siamo ancora lontani dalla posta ? Alto, postiglione, io vo’ diseendere. — 179 — ‘jjoftitlon, Ijalt! ^■abre bod) jit 1 Ter SShg ift gut nnb bit foinuift uiilfe. $oi'bertt ©ie Sliagel, ©tride unb einen |jam= mer; ftagen ©ie, ob man einen SBagtier f)a= ben fanit. ©udjen ©ie einen ©ctunieb auf! ©c|en ©ie ben ©agett nur ]'o meit mieber in ben ©tanb, bajj mir bamit jadjte bi§ jur erften ©tation faljren fbmten. SBenit ed nnmbglidj ift, if)it mieber juredjt ju madjen, jo roollen mir uttjern 2Beg ju gujj fortfe^en Sbnnten mir ©auern- pferbe befommen ? Ijen ©ie bodj unb er* funbigen ©ie fidj bar* nadj. iRufen ©ie jene ©aucrn ju §ilfe. Siebe g-reunbe, roollet tfjr unb mofyl (jelfett? 353 ir finb in einer gropett ikot. $f)r follt fiir eure 9)lul)e gut bejaljlt mer* ben £eifjet unb jmei con eu* ren iPferbcn, um unb Ijeraudjujieljen. Sbnnet $fyr unb bieje Acac£)t bef)erbergcn ? jene« ®orf meit oou f)ier ? 9lun, meiter! Ali bo težko popra¬ viti ga? Pojte v ono kočo po¬ moči prosit. Naj vam dajo žebljev, vrvi in kladivo; prašajte, ali bi se moglo dobiti kakega kolarja. Poiščite kovača! Popravite voz le toli¬ ko, da se bomo mo¬ gli počasi do prve postaje pripeljati. Ce se ga ne more po¬ praviti, pojdemo pa peš dalje. Ali bi mogli od kme¬ tov konje dobiti? Pojdite in prašajte o tem. Pokličite one kmete na pomoč. Prijatelji, bi nam ne ho¬ teli pomagati? Smo v budi stiski. Vaš trud bo obilno pla¬ čan. Posodite nam dvoje vašili konj, da se izvlečemo. Ali bi nas mogli pre¬ nočiti ? Ali je ona vas daleč od tod? Hajdimo, naprej ! Ecco che e caduto un cavallo. Non e ferito il posti - glione ? Si e ferito. Discendiamo a soccor- rerlo. 10 porto sempre meco tutte le cose neces- sarie per simiii ac- cidenti. Datemi la mia casset- tina. Ci sono in essa deile bende di lino, una iiasca piena di acquavite, ed una bottiglia d’ aceto. 11 postiglione e sve- nuto ; facciamogii respirare delPaceto. Togliete adagio il po¬ stiglione dissotto al cavallo Ha la gamba rotta. O forse il braccio ? Portatelo nella car- rozza. Egli ha una contusione alla testa. Ha un grosso tumore alla testa. Mettero su questa con¬ tusione dell’acqua e šale. Ha un bučo nella testa Bisogna lavar dolce- mente ma bene la piaga con deli' ac qua pura. E caduto sopra un sas- so, che gli ha aperto — 183 — 0ie()e bod^>, ein ipferb ift gefaflen. $ft ber ‘jSoftidon nidjt »ermunbet ? ^a, cr ift oerrounbet. ©ir motlen aužftetgen, um ibm ju ^elfeit. trage imrner adeS mit, maž 6ei bergfeb c£)cu 3itfdden uotig ift. @ebet mir meitt Sdftdjen. Qn biefem finb 33 anba* gen »on ?etnroanb, eine glafdje 33ramitmeiu unb eine ^Iafc§c mit ©er 'JJofttdon ift in £)lfn> madjt gefaden ; geben mir ifpn CSffig 511 ric= cben. 3ic^t ben jSoftidon fac^te unter betu iPfcrbe meg. Sr bat baž 33 eiu gebro* djcu. Dbcr etma ben 2lrm ? STraget i^n in ben ©a- gen. Sr Ifat cine Ouetfdjung ant ffopfe. Sc bat cine grofje SSeitle am Hopfe. mcrbe etmaž ©affer unb @atj auf biefe -Ouetfcbung fegen. Sr bat cin Sod) im Sopfe. 9 Jfati mujj bie ©utibe mit reiitem ©affer facbte aber gut aužmafdfen. Sr ift auf einen $iefet gefaden, ber ibm eine Glej, konj je padel. Se ni kočijaž udaril ? Da, ranjen je. Stopimo ven, da mu pomagamo. Jaz nosim vedno seboj vse reči, ki so po¬ trebne v takih slu¬ čajih. Dajte mi mojo skrinji¬ co. V njej so plat¬ nene obveze, stekle¬ nica žganja in ste¬ klenica kisa. Poštni kočijaž je 0- medlel; dajmo mu kisa vonjati. Potegnite ga počasi izpod konja. Nogo si je zlomil. Ali morda roko ? Nesite ga v voz. Na glavi se je pobil. Ima velik rog na glavi. Denem malo vode in soli na to oteklino. Ima luknjo v glavi. Rana se mora s čisto vodo lahko pa do¬ bro izprati. Padel je na kamen, ta mu je žilo načel 184 — una vena, in modo che non si puo ar- restare il sangue. E d’ uopo lasciarlo scorrere un poco, indi fomentare la parte con dell’acqua pura. Che se poi 1’ emorra- gia continuasse colla stessa violenza, con verra mettere sulla ferita dello zucchero ridotto in finissima polvere. Soffre molto ? Amico, si faccia cuo- re! Mi sembra che la sua ferita non sia punto pericolosa. Poveretto, sia sicuro che prendo viva par¬ te ai suoi dolori. Non v’ ha alcun ca vallo ferito ? No, grazie a Dio! II cavallo ha perduto un ferro. Possiamo continuar il nostro cammino sen- za pericolo? Piove a secchie (dilu- via). Tuona terribil- mente. Egli e peri- coloso continuare il viaggio con un tale tempaccio. Arrestia- moci alla prima časa. Dimandi se vogliono darci ricetto. Slber aufgeri^t Ifat, fo bafj fid} ba§ ©(ut nidjt ftitlen fanti. illlan mujj baž SSlut ct= maš flicgen laffcrt ttnb auf bie Šunbe £}eriiac£) etnen mit reinetn fer befcudfteten Um« fcfjlag madfen. ,Šeritadj, mentt ber 23lut« flujj mit ber namltdfen (Starte fortfalfrt, muf? matt feitt jerftoffenen 3uabeu ©ie Dtef ©dfmer« jen? f^affen ©ie 2)lut, mein $reunb! eš fc^eint mir, baf? iffrc SBuube nidjt gefdlfrlid) ift. Strmer 2)?ann! icb ttdfme oiet SCuteif an iijrett Seiben, idj oerfic^ere ©ie. $ft etma ein ipferb »er« rouubet ? 'Jieiu, ®ott fci Itanf! T>a§ ipferb f)at ein £>uf« eifen »erlorett. Sortnett mir oljite @e« fafjr unfere 9feifc fort« fe£en ? @š regnet itt ©tromcu. (£§ bonnert furdftcrlicfj. 23ei foldfent iBettev ift cS gefdffrticb, bie Dteifc fortjufe^en. SBir mol« len beirn erften bcften £jaufe aitf)alteu. ©rfunbigeu ©ie fidj, ob man uuš aufnebmeit miti. tako, da se mu kri ne more ustaviti. Treba je pustiti, da kri nekoliko odteče in potem se priveže na rano v čisti vodi namočeno ruto. Ce se potem krvotok ne ustavi, mora se na rano potrositi drobno stolčenega sladkorja. Vas hudo boli ? Bodite srčni, prijatelj ! vaša rana se mi ne zdi nevarna. Ubožec ! zagotavljam Vas, da se mi jako smilite, ker morate tako trpeti. Ali je kak konj ra¬ njen ? Ne, hvala Bogii ! Konj je zgubil pod¬ kev. Ali moremo brez ne¬ varnosti dalje poto¬ vati ? Hudo lije. Strašno gr¬ mi. Pri takem vre¬ menu je nevarno potovati. Ustavimo se pri prvi hiši. Poprašajte, ali nas ho¬ čejo sprejeti. 185 — Alla stazione postale. Postiglione, vieni a prendere il tuo da- naro. Come, non sei con- tento ? Se m’ avessi condotto meglio, ti avrei dato di piu. La sua carrozza e pe- sante e molto cari- cata. Is 1 i en te affatto! Mi dia un buon ca- vallo da sella. Questo cavallo e om- broso; io non lo vo- glio assolutamente. Pio molta šote. C’ e qui delta buona ac- qua ? E acqua di tonte o di pozzo ? Vorrei un bicchiere di birra, un bicchier d’acqua, un bicchier di latte appena mun- to. Vada a vedete come mungono la vacca. Si potrebbero avere qui delle frutta ? Che sorta di frutta a- vete ? Avrei voglia d’un po- co di pane con bur- ro, se cn n' e di ben fresco. Vi ringrazio. Affrettiamoci, perche non voglio viaggiar di notte tempo, tan- 126 . 9luf 9cr 'pmViitatiOH ‘Poftiflon lomni Ijcr! |jtev ift brin (Sclb. SBnS, 6ift bu iticfjt frteben ? 2l ! ettn bu utiri) beffer ge= fat^ren fjoitteft, mitrbc idj bir m e C) v geben. $ljr ibagcti ift fcfpucr unb feljr bclabett. (Sattj itnb gar ntd^t! (Sebctt @ie mir cin gutcd Dteitpferb. 35iefed iPfcrb ift fd)eu; id) mili e<§ burc^attS niri)t. SJfidj biirftct feljr'. ^ft bad SBaffcr l)icr gut? $ft ed OuclI- ober ©ruiutcitmaffcr ? $dj mbdjtc gcnt cin (Slad 93icr, cin (Slad 2Baf= fer, eiit (Slad fvifct) gemolfcttcr SUtildj t)a-- 6eit. ©e^en @ie unb feljcn ier fomuit eitt 33erg, mir motlen abfteigeu, um e§ ben ^Jferben p erleidjtern. Račun je natančen ; preglejte dobro. Koliko vam gre ? Ali nas bodo preisko¬ vali v prvem zamej- nem mestu ? Jaz nimam nikdar tihotapskega blaga (kontrabanta ) pri sebi. V poštnem vozu. Prah je silno nadležen. Mislim, da bi bilo tre¬ ba odpreti na onej strani. Dovolite, da spustim dol okence ? O ne! saj se ne bojim tobakovega dima. Vas morda nadleguje ta prtljaga? Sedim prav dobro. Dovolite, da nekoliko noge stegnem. Prav nič mi niste na poti. Ali morete v vozu spati ? Spodobi se, da gospe in starčki zadei se¬ de. Tu je klanec, izstopi¬ mo, da zlajšamo ko¬ njem. II vento tira da que- sta parte; piove da questa parte Le posso domandare, scusi, per dove e Ella diretto '? lo vado a . Sono intenzionato di stabilirmi cola, o di so ggi or nar vi qual- che tempo. Dove ci fermeremo a pranzo, a cena ? Va bene il suo orolo- gio ? che ora fa? Strade ferrate. Ha lei paura di viag- giare per ferrovia ? L’ abitudine, signor mio, agevola tutto. Eppure da pi-incipio aveano quasi tutti una cei - ta trepidan- za, la quale pero e poscia svanita in- teramente. Ed ora il popolo co- mincia a persuader- si, clie il viaggio per ferrovia non e piu pericoloso di qual- cbe altro modo di viaggiare. Del resto a dir il vero, in Inghilterra e nel- 1’ America erano a questo riguardo mol- to arditi e negligenti. — 187 — IDer Sinb fommt »on fciefcr ©citc; Per 9tcgen fommt »on bicfer ©eite. ®iirftc id) ©te frageit, roofjiu ©ie rcifen ? $d reifc nad. $d bcnfc tnid bafetbft uteberjntaffen ober midj eiuigc 3 e 't bort aitf* juljalten. So merben mir jam SUitb tag« gniti 21beubeffen einfetprcn ? @cf)t $f)rc litji' gut? Sie oiel Ufjr ift eP ? 128 . fifeitbaljuen. ^•urdten ©te fidj, auf ber ©ifenbaljn 511 rcifen ? ©emonljeit, mein §err, niadt ailcP (cid)t. 3lnfaug§ fjattc faft cin jebcr cine Heine 33e* benflidjfett, «aetct)e aber jegt ganjtid gefdjmun* beti ift. Unb ba^u fangeit bie letite an eingufefjen, baj? baP ffteifcn mit ber (Sifen* bafjn mit feittcr grofje* ren ©efaljr oerbnnben ift, at§ jebe§ anbere Dteifen. UebrtgenS mar man in ©ngtanb unb in Strne* rita in biefer 33c,$tet)= ung feljr oermegen unb leidjtfinuig. Veter vleče od te strani; dež gre od te strani. Ali smem prašati, kam potujete ? Potujem v. Mislim se tam naseliti, ali tam nekoliko ča¬ sa prebivati. Kje se ustavimo, da pokosimo, povečer¬ jamo ? Gre vaša ura prav ? Koliko je ? Železnice. Ali se bojite potovati po železnici ? Gospod moj, človek se privadi vsemu. O začetku so se skoro vsi nekoliko bali ; zdaj se je pa ta bo¬ jazen čisto poizgu- bila. In ljudje začenjajo spoznavati, da poto¬ vanje na železnici ni nič nevarnejše ko vsako drugo poto¬ vanje. Sicer so bili na An¬ gleškem in v Ame¬ riki v tem obziru zelo drzni in lahko¬ miselni. Oggidi pero anche cola furono fatti dei rile- vanti miglioramenti. Vuol forse sortir meco a veder la partenza del treno ? Peccato che la stazio- ne sia tanto lon- tana. Bagatelle! Sembra es- sere lontana solo per- che la citta e cosi piccola; e poi ci so- no ovunque degli omnibus pronti a tutte le ore del di. Non ci si mette mai piu di dieci o quin- dici minuti. Dio buono ! come si viaggia rapidamente a’ di nostri! S’ imtnagini, da Trie- ste a Vienna in 14 ore, e prima ci vo- levano da quattro a cinque giorni. Andiamo nell’ atrio della stazione. Ci sono due porte, una per entrarvi, 1’ altra per uscire. Non vada sulle rotaie. Vogliamo andare nel salone di aspetto ? Non potremmo noi avere qualcuno che ci facesse vedere tutto 1’ edificio. — 188 — §eutjutage ftttb jebodj audi bovl in biefcr £jinfidjt SSevbefferungen cinge* fiifirt. SBollcn ©ie tueheidjt mit mir auSgeljen, um bic 9lbfaljrt bc§ $uge§ jn fefjeit ? ©djabe ba§ bie ©tation fo fe^r entfcrnt ift. SetnešmegS ! T>ie &ttb fcrnung erfdjeint fo grofi, uur točil bie ©tabt fo fleiu ift; mtb iibrrbieS trifft man ib beralf Dmitibuffe unb 311 jeber ©tunbe bcveit. 3J?au braucfjt babin nic mefjr a(§ 6 i§ fitnf= jeljjtt 2 f?tnuten. ®uter ® 0 tt! mie fc£)ncll man Ejeutjutage rcift ! ©teden ©ie fidfi nor, tmn SLrieft nadj 233ieu in 14 ©tunben, unb oorbem braudjte man baju oier 6 iS fiinf STage. ®ef)en mir in ben 23a{)n» bof. finb jmei STore, cinež 5 um (§in= bas anbere pm StuSgaug. ©teden ©ie fidj nid^t auf bie ©djtenen. 3Bodeu mir tuefleidjt in ben SBartefaal geljen? Sounten mir nidjt je« manben bcfommen, ber un§ baž gait^e ©ebdubc jeigte ? Dandanas so vendar tudi tam te naprave zboljšali. Hočete iti z menoj, da bodeva videla vlak odhajati? Skoda, da je postaja toliko oddaljena. Saj ni nikaka posebna daljava! Zdi se, da je daleč samo zato, ker je mesto tako majhno; in pa saj so povsod vozovi pripravljeni celi dan, da ljudi odpeljejo. Do tje se zamudi sa¬ mo deset do pet¬ najst minut. Mili Bog! kako naglo se potuje dandanes! Pomislite, iz Trsta se pride na Dunaj v 14 urah, poprej pa se je rabilo zato štiri do pet dni. Stopiva na kolodvor. Dvojna vrata so, skozi edna se vstopi, sko¬ zi druga izstopi. Ne stopajte na relse. Hočeva stopiti v ča¬ kalnico? Ali bi ne mogla koga dobiti, da nama raz¬ kaže celo poslopje? Ha osservato la bel- lezza dell’ingresso? L’ atrio e forse il piu grande che ci sia in Europa Quel fabbricato a de- stra e la rimessa per custodire le mac- chine. suddiviso in sedici locali. Ecscovi al lacale ove si riparano le mač¬ ehi ne. Eccoci alla fonderia del ferro, alTofficina per la costruzione delle caldaie, al ma- gazzino delle ferra- menta, alle officine dei tornitori, alla cancelleria, ai fon- daci degli utensili. Qui c’ e un gran ma gazzino-per riporre il legname da co¬ struzione, ed un al- tro pel ricevimento delle merci e del be- stiame. Questo spazio lungo e coperto e la rimessa per le vetture. In aleuni minuti par- te un convoglio. Andiamo alla cassa per prendere i bi- glietti, un biglietto di prima, di secon- da, di terza classe Cos’ ha fatto del suo biglietto ? — 189 — •Spaku Cie ben fdfoncn ©ingang 6ctract>tct ? Tie ift Ptcllcidft bic cjrbgte in ©nropa. £)ic§ ©e&aubc jur ves¬ ten ift baš jDcpbt fiir bic STOafdjincn. ©S ift in fedjjcljn fftdum* (idjfeitcu abgcteilt. |)icr fitib mir bet betu ©ebaitbe, mo bic 9ka« jdfinen repariert mer* ben. ,f)ier finb bie ©ifeitgiejjc* rei, bic Scffelfabrif, bab ©ifen- fDJagajin, bic ©redjflermcrfftčit- ten, bic Sattjlei, bic SSorrat^aufer (SBcrf* jeugftdtte). |)icr ift cin grojjcb S0?a» gajin fiir Sauljetg, cin attbereb 5 ur nadute ber ©Juter unb beb SStc^eb. SDiefer tange gcbetfte 'Dlaurn ift ber SIBagcm fdjoppeu. $n einigeit Olfinuten geftt cin 3 ug ab. ©eljen mir jur faffe, um ‘Ptd^e ju nečuten, citien tpta^ erfter, jmeiter, britter SHaffe. Sab fja&en ©ic mit $fp rer Sartc gemadjt ? Sto opazovali lepoto vhoda ? Veža (lopa) je morda naj večja v Evropi. V tem poslopji na des¬ ne strani se ustav¬ ljajo stroji. Isto je razdeljeno v šestnajst prostorov. To sva pred poslop¬ jem, kjer poprav¬ ljajo stroje. Tu je železna livarna, kotlarija, železna za¬ loga, tu so strugar - niče, tu piaarnica, tu prostori za oro¬ dje. Tu je velika založnica za stavbeni les, in še druga shramba za blago in živino. Ta dolgi pokriti pro¬ stor je lopa za vo¬ zove (klanica). Za nekoliko minut 0- drine vlak. Idiva k blagajnici, da si vzameva listka; listek prvi, drugi, tretji razred. Kaj ste storili s svo¬ jim listkom ? — 190 — Ella deve consegnarlo nel discendere dal vagone. 1 eonduttori e facehini son tutti numerati. I prezzi paiono mo- derati. Veda qui, la rotaia e doppia; presso al- cune stazioni ci son quattro, ed anche sei rotaie. Quel corno serve al macchinista per da- re il segnale. La lo- comotiva puo essere fermata acl ogni mo- mento. Le riesce incomodo questo scuotimento? Siamo pero ad un pun- to molto elevato! Ma la ferrovia non de ve correre sempre orizzontalmente ? Dove c’ e una valle ristretta, vi si co- struisce ordinaria- mente un ponte. Dove poi il terreno e troppo profondo, e il traito sia un po’ lungo, vi si costrui- sce un terrapieno. Un ponte sovraun pia¬ no asciutto si chia- ma viadotto. In quei punti, ove hav- vi una forte eleva- zione del terreno questo deve essere @ie mitffen e« bcim 9tug= ftcigcu au§ bem 9Bag* gon abgebeu. 9(0e Soubufteuvc unb STrager finb tiitineriert. T)ie jjfafjrprcifc fdjeiueit rndfig ju fein. Scbcn ©te, ifier ift bic Satju boppelt; bci cL nigen ©tatioucn finb bic ©djieucu mcrfadj itnb and) fedjšfadj. "DiefcS jocm bieut bcm DJiafdpufiifjrer, um bad jjeidjeti ju geben. £)ie gofomotioe lanu jeben ?litgeublicf angef)altcn merbcn. $ft gluten biefed 9fiib telu unangeneljm ? $Bir finb nun auf ciitev betradjflidjen |)bfje! 'liber muf? cine Grifcnbafpi nic£)t inituer fyorijoitta( gel)eu ? 5li : o etn engeS £al ift, fd)ldgt man geroonlid) eine Sviicfe. 3Bo Ijingegen bcr $runb ju ticf unb bie ©trede ju (ang ift, baut man eineit Datum. ©iue Sv ude iiber troefe= neu Soben Ijeijjt 25ia= bnft. 2ln jenen ©teden, an beneu fid) eine ftarfc (Svfjcbitiig bed Sobend jeigt, muf? biefe bid Vi ga morate izročiti, ko stopite iz vagona (voza). Vsi spremljevalci (kon- dukterji) in poma¬ gači imajo vsak svo¬ jo številko. Voznina se zdi zmer¬ na. Glejte, tu je dvojni tir ; pri nekaterih postajah je po čve- tero, celo šestero ti¬ rov. Ta rog služi stroje- vodi, da more ž njim znamenje dati. Hla- pon se lahko vsak hip ustavi. Ali vam je nadležno, da tako trese ? Zdaj smo na zname¬ niti višini ? Ali ne mora biti že¬ leznica vedno vodo¬ ravno izpeljana? Tam, kjer je kaka tesna dolina, sezida se navadno most. Kjer je pa dolina pre¬ globoka in predol¬ ga, napravijo nasip. Most čez suho dolino se imenuje viadukt (cestovod). Oni hrbti, kateri se previsoko vzdiguje¬ jo, morajo se do vo¬ doravnega tira pre- 191 — asportato fino al pia¬ no orizzontale della strada ferrata. Un tale lavoro puo farsi in due guise, o col mezzo d’ un taglio, o medianto d’ un tunnel. Eccoci appunto ad un tunnel. Che oscurita che c’ e qui! Mi meraviglio che pur non vi sie- no cattivi odori. Cio avviene, perche il tunnel e ben venti- lato mediante un largo pertugio nel mezzo. La boeea del pertugio e a 20 metri d’ al- tezza sovra di noi. Come son bassi i pa- rapetti di questo ponte! Eccoci oramai ad una stazione. Abbiamo percorso 16 miglia inglesi in 35 minuti. Quest’ orribile fischio , cos’ e ? E il šibilo del vapore che sorte. In un albergo. Io vorrei una camera da dormire; vorreb- be ella condurmi e 3 it v Ijorijontaten 9Jidp tung bet ®nf)ii abge* tragen toerbeu. Sine berartige 2l0tragnng faun auf jmeievlei Strt 6emerffte[ligt merben, entmeber bureb einen £mrd)bi'nd), ober bnrd) einen Sdtttnel. ^>tcr finb mir gerabe ati einem Junnet. SfiMe fiufter ift’ § botfi f)ier! niinmt mid) maljvtid) Snttbcr, bag f)iev feiit iibter (Sentdf ierrfdft. ®ied fommt baffer, iueif ber Shuiiet in ber 'JJtitte einen gnten 2uft* i jug burdj einen breiteu : Sdjadft (jat. T>ie 3)f itnbung bež ©djadj- tež ift 20 s Dfetcr ^od) iiOcr ttitS. SHMe niebrig finb bod) bie ©eldnber biefer 55ri'tcfc! ®a finb mir fdjon att einem @tationžpfa|e. ©ir f)a6en IG englifdje 2fteUen in 35 SUfinuten juritdgefegt. 2Baž ift bicb fdjrecflidje tPfeifcn ? ®§iftbaž3ifd)en bedauž* ftrbmenben Tampfež. 129. 3it einem (sJafttjafc- $dj roiinfdjc ein @dj(af= puimer ; moden ©ic mid) mof)f bafjinfiifjrett sekati. Takošni presek, se za- more na dvojen na¬ čin izpeljati, ali se naredi prekop ali pa predor. Ravno tu smo pri pre¬ doru. Kako je pač temno tu notri! Čuditi se mo¬ ram, da se vendar ne čuti nikak zo- pern duh. To pride od tod, ker ima predor na sredi dober prepih skozi široko postransko jamo Zrelo te jame je vi¬ soko 20 metrov nad nami. Kako nizki so držaji tega mosta! Tu smo že na neki postaji. V 35 minutah smo pre- dodrali 16 angleških milj. Kaj je to strašno pi¬ skanje ? To je brizganje izpu¬ ščene pare. V gostilnici. Jaz bi rad imel spal nico; blagovolite me gori peljati in skr- — 192 — farmi portare subito il mio bagaglio ? Vorrebbe ella una ca- mera con due letti ? Si, bramerei averla al primo piano. Teme ella di salir le scale ? No, m’ e lo stesso. Io non amo il pian terreno, percbč e di solito oscuro ed u- mido Siccome io sono am- malato, non voglio alloggiare verso la strada a motivo del rumore. Mi dia una camera assai appartata e quieta. Abita alcuno al di so- pra di me ? M’ incomoda assai lo strepito sopra la mia testa. Le chiedo in grazia d’ assegnare al mio servo la camera, cbe mi sta sopra. Io voglio aver il mio servo vicino a me. Questa stufa fumafor- se ? Qui si deve far fuoco subito. C’ e del fumo. Aprite la porta. Ella vede, che in que sta camera o si sof- foca o si gela; bi- sogna darmene una altra. unb meine ©adfen &rin* gen (affen ? 33cfcf)(cu ©ic cin 3i>niner mit poči ©etten ? $a, id) TOiinfcfjc ctuc§ im erften ©tod. $iivd)ten ©ic bie Skeppen git fieigen ? 9iein ba§ ift mir gleid). liebe ba§ @rbgefcf)o§ itidjt, toeit c8 gembn- (id) bmtfel unb fcuc^t ift Da id) franf 6in, mi(( id) ni(f)t be§ ?armen§ megen nad) ber ©trajfc mofptcn. ®eben ©ie mir cin fcfjr abgelcgeneS unb ftitlcS fjimincr. 5K?uf)nt jemaub iiber mir? T)er Sarm iiber nteinem Sopfe beldftigt m id) fef)r. bitte fe()r, (faben ©ie bie ®iitc, meinem 93c= bienten ba§ gimmer iiber mir anjumeifen. $d) unfl bcu 23ebicuten iti rnciner 9?dt)e ^aben. 91cutd)t ctma ber Dfen ? 59?au muf; f)ier balb mik glidjft f^eiter anmadfcit. ©d raud)t. 'JJJacfjct bie Tiir auf! ©ic fetjen, bajj man in biefcut gimnter erftieft ober erfriert; ©ic miip fen mir ein aubere§ geben. beti, da se moje reči brž gor prineso ? Ukažete sobo z dve¬ ma posteljama? Da, pa rad bi jo imel v prvem nadstropju. Ali se bojite po stop¬ nicah hoditi ? O ne, to me nič ne moti. Pri tleh ne stanujem rad, ker je navadno temno i vlažno. Ker sem bolan, nečem bivati prav pri ulici; tam je preveč šuma. Dajte mi prav samotno in mirno sobo. Ali stanuje kdo nad menoj Ropot nad mojo glavo me zelo nadleguje. Vas prosim, bodite ta¬ ko dobri, dajte mo¬ jemu slugi sobo nad menoj Jaz hočem svojega slu¬ žabnika blizu sebe imeti. Ali se morda iz te peči kadi ? Tu naj se hitro za¬ kuri. Kadi se. Odprite vrat. Kakor vidite, moram se v tej sobi zadu¬ šiti ali zmrzniti; od- kažite mi drugo. 193 — Qux c' e un cattivissi- mo odore. Convien spazzare (sco- pare) la carnera, e hruciare dello zuc- cbero o deli’ aceto; precauzione che si deve prender sem- pre ali’ entrare in una camera d’ al- bergo. Chiude bene la porta? Come si chiude ? Dov’ e la chiave ? Vada a prenderla! Come si tira (si ser- ra) il chiavistello ? Bisogna rifare i letti. Invece di questo rna- terasso a piume, non mi potrebbe dare un materasso di lana ? Mi por ti ancora un cu- scino. Que»ta coperta e spor- ca e troppo pesante. Datemene un’ altra piu leggiera. Ci porti delle lenzuola ben nette; io le vi- sitero scrupolosa - mente, glielo dico innanzi. Queste lenzuola hanno gia servito, ne sono sicuro. Sono ancora umi de, io non le vo- glio punto. Ho delle lenzuola mie. Bate il letto in modo, GS ricdjt ^ter fctji iibct. iD?an muf; baš = mer audfegeit itnb mit 3tifer ober ©eiueffig raudjern ; cine 23or= ficbt, bie mati immcr gcbraucbcn tnup fobalb man in eiite 3BtrtS» tjaudftubc tritt. ©djliejjt bie STiir gut ? SS3ie rnadjt man fie ju? Sffio ift bet' ©djliiffel ? gmljlen ©te itjn! 9Bie fdjiebt man bctt 9tie= gel »or ? 9)1 a n m n jj bie SBettcn maketi. $bnnen ©ie mir anftatt biefed jtfebcrbcttcd nicf)t cine fDlatra^e gebeit ? 33ringeit ©ie mir ttodf eitt Jtopfliffcn. T)icfe Sacttbccfc ift fdjtmtt* jig unb ju fdpocr. @c= ben ©ie mir cine att= bere, ctma§ (eid)tere '•Bringcn ©ie unS red)t reine 'Ž3ettiid)cr. jjd) toerbc fie gettan unter* fnt^ett, ic^ fage e$ $Ijnen im oorattS. 'Uefe Q3ettiid)er tonrben fidierlidj fdjou gebraudj. ©ie finb feuetjt, id) miti fie uidjt. $dj ^abe mcinc eigcneit Safett. žDlac^en fie bas 23ctt fo, Tukaj je prav zopern duh. Se mora sobo pomesti in s sladkorjem ali kisom pokaditi; ta previdnost je zrniraj potrebna, kadar se pride v sobo kake gostilnice. Ali so vrata dobro za¬ pirajo? Kako se za¬ pirajo ? Kje je ključ? Idite po-nj ! Kako se zapahnejo v- rato ? Postelje se morajo po- st lati. Ali mi ne morete dati volnene blazine na¬ mesto te pernice ? Prinesite mi še jedno blazino pod giavo. Ta odeja je umazana in pretežka. Dajte mi drugo bolj lahko. Prinesite nam prav či ste rjuhe Povem vam naprej da jih prav natanko pre¬ gledam Te rjuhe so bilo go¬ tovo že rabljene. So vlažne, jaz jih no¬ čem imeti. Jaz imam svoje rjuhe. Posteljite mi tako, da — 194 — che la testa stia mol- to piu alta dei piedi. Clie le lenzuola sieno ben distese, e che non facciano delle pieglie. Una tavola da notte, che serve ad ognu- no, e assai schifosa; non la voglio. Le- vatela via di qua. In sua vece met- tete.vicino al letto una sedia di paglia o di canna. Avrebbe uno scalda- letto ? Riscaldi il mio let¬ to e ponga nello scaldaletto un poco di zucchero pesto. Non metta mica del earbone fossile nello scaldaletto, percbe cio e molto pericolo so; ci metta piutto- sto delle bragie di legna Mi potrebbe dare un boccale pien d’ ac- qua bollente, o qual- che pezzo di pietra riscaldata per met- ter nel mio letto. Vorrei far un pedilu- vio ; portatemi una seccbia piena d' ac- qua tiepida. Scioglietevi della cru- sca o del sapone. bag bet' Sopf Diet t)6^er ticgt, alS bie g-iijfc. ©ie Saten niiiffeit gut aužgebrcitet feirt, unb feine f^atten madfen. (Sin 'Dladjttifdj, ber Stilen bient, ift fe^r ecfettjaft; id) mili ilftt nict)t. 9telp men ©ie if)tt meg unb fetjen ©ie cinen ©trolp ober einen 9tof)r=©tu!)t an bie ©teffe. §akit ©ie einen ©ett= rodnner ? 3B d vrne n ©ie meiu 33ett unb Um ©ie in ben iBettmdrmer cin menig geftoffenen 3utcr, ©un ©ie feine ©tein= f‘ol)len in ben Setu mdvmer, bentt ba§ ift feffr gefd^vlicf) ; tun ©ie liebev ©Uit »on footjfoljlen t)ineiu. Soitntcn ©ie mir einen ftrug »oll fiebeubcu SEaffere ober einen marincu ©tein gebcu, um Upi in ntcitt 93ett p tun $d) močite gern eiu gnfu bab ncfptteu ; bringeu ©ie mir einen (Simer »oll taumavmen tffiap ferS. Saffeti ©ie Itcie ober ©cife im ibaffer auf* lofett. bo vzglavje precej višje od v znožja. Rjuhe morajo biti le¬ pa potegnjene, da gub ne delajo. Nočna mizica, katero vsakdo rabi, se mi zelo studi ; jaz je nočem. Vzemite jo proč in postavite na njeno mesto slarn- nast ali trsten stol. Imate ogljenko, s ka¬ tero se ogreva po¬ stelja ? Ogrejte mojo posteljo, denite nekoliko stol¬ čenega sladkorja v ogljenko. Ne devajte premoga v ogljenko, ker to je zelo nevarno ; vze¬ mite rajše žerjavico drvnega oglja Ali mi morete dati vrč vre'e vode, ali go¬ rak kamen, da ga položim v svojo po¬ steljo. Rad bi si noge okopal; prinesite mi vedro mlačne vode. Denite v vodo neko¬ liko otrobov ali mila. Si potrebbe avere una vasca per fare un bagno, o alrneno una tinozza ? Oi sono de’ bagni pub blici nella citta? Dei bagni terapeutici ? Quanto costa un ba¬ gno ? Si riceve qui ancbe la necessaria bian- cheria per il ba¬ gno ? II fuoco non arde, at- tizzatelo! Dateci una palletta, le molle, la stanghetta, ed un soffietto. Sofbate il fuoco ! Aprite il fornello ! Dateci della paglia e dei zolfanelli per ac- cender il fuoco ! Non e’ e il capifuoco. Spegnete il fuoco. Un tizzone e caduto fuori, rimettetelo. C’e troppa cenere, bi- sogna levarne via. Dateci una scopetta. C' e qui un campa- nello ? Dateci un lume, una candela Portateci un lumicino da notte (una lam- padina da notte). Sentite gridare la guardia notturna? — 195 - Sonnte man cine SBabc* man ne oba' menigfteiib eineu Šii&cl jum beu befommeu ? ®ibt cb in ber ©tabt bffentlidfe 33aber? ®e= fuubljeitS Sdber ‘? 2 dab foftet etn 33ab ? 33cfommt man t)tcr and) bic ubtige Safcffe 311111 iBaben V ®ab geuer brennt niefft, mačku ©ie cb 3 iired)t! ®cbeit©icuiibeinc@c 6 au* fet, cine gfcuc^ange, cin 'Scbiircifen, einen ©lafe&alg. 33tafen ©ie bab jffeuer an! 2 )?ad)cu ©ic ben ©fen auf! ®ebctt ©ie uiib ©trol) uitb ©treidjljpljdjcn, um ba§ geuer aiuumadfen. ©§ ift fcin SamiubocE ba. 8 bfdfeu ©ic ba«5 3’cncraub! Sin iBcanb ift aub bcin Mamili gcrollt; Ifebctt ©ic il}ii micbcr auf. Sb ift 311 oict 'llfcfje ba, man m 116 fie entfev- nen. ®cben ©ie unb cincn Hciuen Sejat. §at man ^ier cin f ling- (cin ? ®cbcn ©ie unb cin 8 icfft, cine Scrgc. Sviitgen ©ic nitS cine Uadjtlampe. fooceu ©ie ben 9?acf)b mdepter rujeit ? Ali bi bilo mogoče do¬ biti posodo za ko¬ panje, če ne druze- ga vsaj kako kad ? Ali so v mestu javna kopališča? zdravil¬ ne toplice ? Koliko se plača za ko- pelj ? Dajejo tukaj tudi po¬ trebno perilo za ko- pelj ? Ogenj ne gori, potak- nite 1 Dajte nam lopatico, klešče, grebljico, in pihalnik. Podpihujte ogen! Odprite peč! Dajte nam slame in žeplenk, da zaneti¬ mo. Tukaj ni zaglavnika. Ugasnite ogen ! Ogorek je padel z ognjišča, poberite ga. Tukaj je preveč pe¬ pela, treba ga je od¬ vzeti. Dajte nam metlico. Ali ie tu kak zvon¬ ček ? Dajte nam luč, svečo. Prinesite nam nočno svetilnioo. Slišite klicanje ponoč¬ nega čuvaja ? 196 Che dice la guardia notturna ? Mi sveglierete dimani alle sette, o allo »puntar del giorno. Vi prego di riscaldare la stufa prima di svegliarmi. Poi’tateci deli’ acqua, una brocca, un ba- cino, ecc. Un asciugamani, una salvietta ecc. Buona sera, buona notte ! Per chiedere da mangiare in un albergo. Io vorrei avere por colazione del burro fresco, del pane bian- co, del pane bigio, del pane di segala, delle uova fresche. Io voglio delle uova sode. Ci porti dello zucche ro in polvere, in pezzi, del šale, del pepe, della noče mo scata, della senape, delle alici, deli’ er- bette peste, delle ra dici, del formaggio fresco, del formag¬ gio svizzero. Una cervellata, del prosciutto, del sala¬ me fresco, del vi- tello freddo. 2BaS vuft ber 9Jat^tmdc^= ter ? šJBccfen ©ie mid) ltiorgcn um fiebert Ul)r, ober bei £agc§anbru4- 34 bitte ©te, geuer im Ofen p utajen, cl)e ©ie mi4 meden. Sriugen ©ie un§ (er, eitten SBaffcrfrug, cin Srden u j. 10 . ©in §anbtu4, einc @ev= nictte u. f. m. ©uten 51benb, gute 9Ia4t! 130 . Si c man im Sivtsljnufc cin (šjtcn uevlaitgt- 34 lnbc^tegcntpmgri}^ . ftiicf frifc^e ©utter, SDBcigcnbrot, fc^toarscS ©rot, frifctje ©ier bett. 34 rotil (avte ©ier f)a» bert. SBringen ©ie iui§ geftof» fencu (juter, (juter i' 1 ©tiicfcn, ©alj, ^fcp fcv, 'JJiuSfatuuB, ©enf, ©avbelleit, flctnc gc= (adte Srdu ter, 9ia- bicc*4cn, fri)'4cit Šafc, ©4roeijerfdfe. (Sine 3 er ®ctattt)«rf t, ©4iufcu, frif4c ©a* lami, talteš Šalbs» M4- Kaj pravi čuvaj ? Zbudite me jutri ob sedmi uri, ali ob zori. Vas prosim, da zaku¬ rite v peči, predno me zbudite. Prinesite nam vode, vrč, skledo i. t. d. Brisačo, prtič, i. t. d. Dober večer, lahko noč! Kako se poprašuje po jedi v gostilnici. Želim za zajuterk su¬ rovega masla, bele¬ ga (pšeničnega) kru¬ ha, črnega kruha, rženega kruha, sve¬ žih jajc. Hočem imeti trdih jajc. Prinesite nam zdrob¬ ljenega sladkorja, sladkorja v kosih, soli, popra, muškatni oreh, goršiče, neko¬ liko sardel, skoše- nega zelišča, red¬ kvic, svežega sira, švicarskega sira. Možganko, gnjati, sve¬ žega salama, mrzle teletine. Dei limoni, degli aran- ci, dei pasticcetti, della limonata, del latte di mandorle, del pan duro. Ha Ella delle frutta ? Noi abbiamo ciliege, fragole, uva spina, ribes, susine, pomi, pere, pesehe, albi- cocebe, fichi violetti e bianchi, more, no¬ či, mandorle, uva nera e bianca, me¬ loni, castagne, mir- tilli Son poi mature le sue frutta ? Quanto vuole per que- sto canestro di frut¬ ta ? Cosa puo darci per pranzo o per cena? Ha ella mineštra di grasso, del riso nel brodo, del selvatico? Abbiamo pernici, le- pri, conigli, beccac- cie, quaglie, allodo- le, anitre. Io mangi ero una qua- , glia. E buonissima; non e ne troppo grassa ne troppo magra. Ha ella del pešce d’ac- qua dolce o di mare? Ha ella dei legumi ? Hegli špinači, dei ca- voli bianchi, dei ca voli verdi, delle rape? — 197 — 3itvoneu, ^omeranscu, Snežen, Sitnonabe, Uhatibelmnilcf), altge* bacfeneS iBrot. £)abcu ©ic Obft ? 2Bir fjaben Sirfcijcn, ®rb= becren, ©tacbclbccren, 3o§aniii§bceren,iPfIatn men, 31epfcl, 33triteu, ^firficfje, Slprifofeit, uiolette uitb roeijšc geb gen, s D?autbeeren, s Jiuffe, iŠimibelu, fdjroarjc unt> rocifje Seintrauben, •iDMouen, Saftanicu, |>eibelbeeren. ©inb g-ritcljte (.tud) reif ? Ste t>iel nerlattgen ©ie fur biefen Sorb 0bft? Sad fdtmcn ©ic unč juttt 3)iittagj ober jutn 2L benbeffeu geben ? £>abcu ©ie gjlcifcbfuppe, Juisfuppe, Silbpret? Str babett 9Iebf)ittter, £>a= fen,$atttitdjett,©ebitep 5 fen, Scicpteln, Serc^cn, (Suten. rotil eitte Sadjtel cffett. , r ©ie ift trorlreflicb; fie t|t roebcv ju fett nocp ju mager. |>abeu ©ie ©itjjroafferfb fc^e ober ©eefifebe ? |)abeit ©ie Semitfe ? ©pinat, Seijjfof)!, grib neti Sobi, SKiibett? Limon, pomeranč, po¬ tice, limonove vo¬ de, mandeljnovega mleka, trdega (sta¬ rega) kruha. Imate kaj sadja ? Imamo češnje, jagode, kosmato grozdjiče, grozdjiče sv. Iva¬ na, češplje, jabolka, hruške, breskve, ma¬ relice, vijolčaste in bele smokve (fige), murvice, orehe, man¬ deljne, črno in belo grozdje, melone, ko¬ stanje, borovnice. Je pa vaše sadje zre¬ lo ? Za koliko daste ta koš sadja ? Kaj imate za kosilo ali za večerjo ? Ali imate mesno juho, riževo juho, kaj div¬ jačine ? Imamo jerebe, zajce, kunce, kljunače, pre¬ pelice, Škerjance, race. Hočem edno prepe¬ lico. Slastna je; ni prema¬ stna niti presuha. Ali imate sladkovodne ali morske ribe ? Imate kaj sečivja ? Lebede, kapusa, zelja, repe ? 13 — 198 — Ci porti deli’ olio e deli’ aceto. Non vogliamo olio di noče; vogliamo olio d’ oliva. Ci prepari un’insalata di cetriuoli. Tagli i cetriuoli piu sottili che possibile. Quest’ aceto e molto debole, ne avrebbe di piu forte ? Ci dia dei peperoni. Ha ella paste? tortine (pasticcetti), torte di frutta, di ciliegie, di albicocche, di pru- gne ? Io vorrei una frittata con del prezemolo, e altre erbette smi- nuzzate, e un po’ di šale. Una frittata alla tedesca con un po’ di farina e dello zuc- chero Delle nova sbattute nel latte. Io non amo ne la can- nella, ne la noče moscata, ne i cliiovi di garofano. Ha ella delle buone olive ? Quosta čarne non e abbastanza cotta, la riporti in cucina, e la faccia porre sulla graticola. Questa čarne lia cat- tivo odore (puzza), non la voglio. SBrtngsn ©ie un§ Del uub ©fftg. ib ir rooHett tein 'Jiujjbl; »oir »Dollen Dliueubl. SDIadjen ©ie uuS eitien (Surfenjalat. ©cfmeibeu ©ie bie (Sur* fen fo biiuu al§ mb* flUcE). Diefer ©fftg ift fcfjr jdjmad), fjabett ©ie feb neti ftnrfcren ? (Seben ©ie uttS ^feffer* gurfen. jpabat ©ie ctmač Tacf- lrerf ? fleine Sorten, Dbfttorten, Širjen* 'Kprifofeu » ‘Pffaumen* torten ? di) muufdjc, einen @ier» fudjcu tr.it 'Peterftlie unb anbern fleinge* f)acftcu Srdutern, unb etioab ©alj. (Siucu beutfdjenOčierfucfjeumit fBJefjtuubgufcr 91 iti) r* eier mit 9Mdj. Td) licbe »»ebcr 3' mme b uod) ©fubfatuujj, itodj ©eroiirjnetfeu. |)aben ©ie gute Olioen? ®iefe$ g-leifd) ift nicfjt genug gefodj, brhtgcu ©ie e§ toiebcr in bie Sitdje unb faffcu ©ie eS roftcn. SiefeS gleifdj ^ at eiuen iibten ©er ud), icij mag c3 nic^t. Prinesite nam olja in kisa. Nočemo orehovega o- Ija; hočemo oljčne¬ ga olja. Pripravite nam kumar- čno salato. Zrežite kumare koli¬ kor mogoče tanko. Ta kis je prav šibek, nimate močnejega ? Dajte nam poprovih kumare. Imate kaj peciva? ma¬ lih gubanic, sadnih potic in češenj, iz marelic, iz češpelj ? Želim jajčnik (ferta- ljo) s peteršiljem in drugimi skošenimi zeljišči in nekoliko soli. Nemški jajčnik z moko in sladko- rj m. Jajca vdelana z mlekom. Mi ne ugaja sladka škorja, niti muškat, niti klinčki. Imate dobre olive? To meso ni dosti ku¬ hano, nesite ga v kuhinjo in popecite ga nekoliko. To meso ima slab duh, nečem ga. Questa čarne e cosi dura, ch’ e impossi- bile di maugiarla, ci dia qualche altra cosa. Ci dia sopra tutto del vino genuino. Qual’ e il prezzo di questo vino ? Quanto costa la botti- glia ? Ci dia del rum, del- 1' acquavite, o del vino di sciampagna, dello zucchero e dei limoni per fare del poncio. A tavola rotonda. Quanto si paga a te¬ sta, per pranzar a tavola rotonda ? Si sta bene a questa tavola rotonda ? Signori, la mineštra e in tavola. Signore, signora, si compiacia di far pas- sare in giro questo piatto. Avrebbe la bonta di porgermi la saliera? Convien chiamar il ca- meriere, la ragazza. Non e’e piu pane, non c’ e piii acqua. Bi- sogna suonare? Ci maucano dei piatti. — 199 — 'IMefed jjkifdj ift fo fyart, bafj ed uttmbglicfj ift, ed ju effen; gcbcit ©ie and maš anbercd. @c6cit ©ie uttd »or km cinctt uiiDerfalfdjten Seitt. 2Celd)cr ift ber j3reid bic» feb ©eiited ? 2Bad foftct bic gjlafdje ? ($ebcn ©ie uit d 9ium, 23 ra mit to cin, oba* gljampaguer, gucfer uub gitroueu, um 23unfdj ju tnadjen. 131 . dur (slofttttfct. Sie oiet bejafjlt fjier bic fPcrfon, um au bcr (Safttafel ju fpeifeu ? ©p c ift mati gut att biefcr £ab[e b' §ote ? ftUciue §errett, man Ijat augericfjkt. fDfciu £>crr, tUfabamc, umiku ©ie ioof)t biefcn Keller toeiter geben. Solfett ©k molji bic ®utc fjaOeit, mir bad ©alj* fajj ju reidjen ? iBfatt mujj bett iMtter, bad s Tfdbd)cit rufett. gd ift kiti tflrot, ed ift fciu Saffer mef)r ba. OJian muf? fdjclleu ? gd fefjlt uit d au STelkrn. To meso je tako trdo, da ga nikakor ne moremo jesti; pri¬ nesite nam kaj dru- zega. Zlasti hočemo, da nam daste naravno vino. Po čem očite to vi¬ no ? Koliko velja edna ste¬ klenica ? Dajte nam ruma, žga¬ nja, ali šampanjca, sladkorja in limo¬ ne, da si napravimo punč. Pri mizi 2a goste. Koliko plača, kdor obeduje pri skupni mizi ‘? Ali se dobro obeduje pri tej mizi ? Gospodje, pripravlje¬ no je, Gospod, gospa, podaj¬ te prosim ta le kro¬ žnik naprej. Bodite tako dobri, daj¬ te mi solnico. Moramo poklicati na¬ takarja, deklino. Ni več kruha tu, ni več vode. Ali je tre¬ ba pozvoniti V Manjka nekoliko krož¬ nikov. Cameriere! hai dimen- ticato una forchetta, un coltello ed un ta- vagliuolopelsignore. V orrei ancora una mez- za bottiglia di vino. Le posso offrire un bic- chiere di questo vi¬ no ? E eccellente. Si rico- nosce ch’ č sincero. Si viene serviti con un po’ di lentezza. Quando si viaggia, con- vien accostuinarsi ai differenti usi dci pae- si cbe si percorrono. Siamo tanti a tavola, cosi stretti l’un pres- so alhaltro, cb’ io te¬ mo di incomodarla. Niente affatto, 1' assi- curo. Ecco, qui c’ e un po¬ što. Non c’e piu pošto, con- verrebbe far metter un tavolino dam anto Io mi mettero al ta¬ volino. II medico ed un ammalato. Buon giorno signore ! Servo divoto. Cos’ha, cosa si sente? — 200 - $cdhcr! bit 6aft cine @a- bel, etn (Dfeffcr unb eine ©eroiette fiif biefen £jerrn nergeffen. -3d) miinfdjte nocl) eine (jatbe *ij(afdje ibetn. 'Darf id) 3f)ucn cin ©tad non biefetn SEBeine ait= bieten ? ©r ift fe^r gut. SOIatt ertennt, bajj er unber* fdl|d)t ift. 'Dian roirb etmaS (ang* fant bebient. 'Inf SHcifett mufj man fid) an bie »erfdjiebe* nen ©ebrdudje ber 8an» ber, burd) meldje man fcmtmt, angerobtjuen. Unferer finb fo diete bei Slifdje unb mir fitjen fogebrangtaneinanber, bag idj @ie ju belci* ftigen fiirdjte. ©anj unb gar nidjt, idj oerfidjere ©ie. ,g)ier ift cin j3tatp ©d ift tein rci= ben nbtig b nI) c- Acb braucbe mir eirt rocnig Tiute. Uefe Tinte ift blajj, fie faugt nitbt. ©ringett ®ie mir Tintc unb ©iegettatf. £>iefe$ebent taugen nicbt. £>aben Si e cin fjSetfcbaft? 1 fiofcn ©ie mir cinS. a ©cben ©ie mir cin $e^ bermeffer. ift bic ©trenbiicbfe? Ijoteu ©ie mir ©anb. (£in SidJ, cine fberje; bcitn idf ntujj meine ©riefe berftegeln. joabcn ©ie bie ©iitc, eiucn Umfcblag ju macben. ©icgclii ©ie ba§ ^afet ju. Acb roer&e nur e ' n SiH et fcbreibeii. Trageu ©ie biefett ©rief auf bie $oft. jffabcu ©ie ©elb bei ficf>? 9Bie uiel bejablt man, um ciitcn 33rief ju fraufiereu ? Ac() babe fciti f(ciue§®clb. Kdaj odide on ? kdaj odide ona ? Ne vem. Rad bi pisal. Imam pri se i črnil¬ nik in vse, kar je potrebno za pisanje. Ne potrebujem druze- ga, ko nekoliko čr¬ nila. To črnilo je bledo, ni dobro. Prinesite mi črnila in pečatnega voska. Ta peresa niso za ra¬ bo. Imate kak pečat? Pri¬ nesite mi ednega. Dajte mi nožek. Kje je prah? Prinesite mi peska. Luč, svečo ; ker mo¬ ram svoja pisma za¬ pečatiti. Blagovolite mi zavitek narediti. Zapečatite zavitek. Hočem le listek pisati. Nesito to pismo na pošto. Imate kaj denarja pri sebi ? Koliko se plača od pisma ? Jaz nimam drobiža. Io non ho moneta. Eccone (prendete) ! Non indugiate punto, spicciatevi ve ne prego. Via, via, finiamola, an- date ! Avete portato la mia lettera alla posta ? Non era forse troppo tardi? e gia partita? Avete francata la let¬ tera ? In quanti giorni potro io aver la risposta, se mi si risponde senza indugio? Ci sono lettere ? Mi portate delle lette¬ re ? Quante ? Avrei desiderio di com- perare alcuni libri. Che libri vorrebbe el- la? Qualche opera piace- vole per intratte- nermi nei momenti d’ ozio. Questo libraio ba un buon assortimento ? Intende il tedesco, il francese ? Parla ella tedesco ? Sarebbe possibile di tro var un interpre t e? L’ oste o 1’ ostessa mi potrebbero forse im- prestar qualche li¬ bro ? — 204 — ®a ift roeldjeS! 25er(ieren ©ie fciitc $eit, etlen ©ie, id) bitte ©ie. ©efdjtDinb, gefdjtoinb, ma* cfeen ©te ftdb fort, gefjen ©ie. |jabett ©ie meinett 93rief aufgegcbett ? 5Bar cb nidjt 511 fpat ? ift e« abgegaugeu ? ♦gtabett ©ie bcn tBrief frattfiert ? S 11 utic Diet S£agen fatttt idf Slntmort barauf er* fjatten, metin man mir oljne gogerung ant* toortet V ©inb S3riefe an nttd) ? sBringen ©ie mir '-Brie* fe? ' iSie Diete? Sd) mbd)te gern einige 23itd)er htufcn. iffiad fiir 23itd)er tooltcn ©ie fjaben ? ©inige untertjattenbe Ser* te, um mid) in freien Stugenbticfen angenetjnt ju nnterfjatten. £jat bicfer 33 ud)I)dnbter eiite gute 3tu§mat)( ? 23crftc^t er beutfd), fran* jbfifc^ ? ©preden ©te beutfcb ? Sann man eiiten £>ot* mctfdjer bcfommeu ? Sonnte mir ber £Birt, bie JBirtin ettoa man* d)e§ £htd) teiljen ? Nate ga ! Ne mudite se, hitite, vas prosim. Urno, urno, odpravite se idite! Ste oddali moje pis¬ mo ? Ali ni bilo prepozno? je že odšlo ? Ste plačali od pisma? Kedaj bom mogel do¬ biti odgovor, če mi hitro odpišejo ? Je kaj pisem za me ? Ste prinesli kako pi¬ smo ? Koliko ? Rad bi nakupil nekaj . knjig- Kakšne knjige želite? Kako zabavno knjigo, da bi se ž njo vedril ob prostih urah. Ali je ta knjigotržec dobro založen s knji¬ gami ? Razume nemški, fran¬ coski ? Govorite nemški ? Ali bi se našel tol¬ mač ? Mi zamore morda krč mar ali krčmarica kako knjigo poso¬ diti ? Egli non ha che gior- nali. Oh ! di questi non ne voglio. Mi dia de’ zolfanelli. Una persona, che ha aperto una bottega. Procurero d’intrapren- dere un piccolo com- rnercio. In che ? In mode, in calzette, in differenti rnercan- zie di Fi’ancia. Vor rei trovai' un so- cio, che si assu- messe meta delle spese. Le sarei infinitamente obbligato, se ella mi potesse procurare qualche avventore. •Sign o ra (madama) fa- vorisca d’entrare! Si vuol accomoJare ? Eccole una sedia. Ohe desidera? Ella pub scegliere. A quanto vende ella questo ? II suo ristretto č... Questo e molto caro. Egli e, V assicuro, il prezzo il piu giusto. Io non dimando mai piu del giusto. Non le posso ldsciar giu niente. — 205 — ©r Ijat mtr Ijournate. Olj! bic mag id) itid;t. ©cben 3ie mir 3h n b« fji>ljd)en. 134 . (Sine Veri uit, lucidic eiitcn VttSru crbffnct bat. 3d? merbe cinca ftcinen |jaubcl anjufangeu tradjteu. Somit ? JJiit 'Jkobcroaren, ©triim* p>fen, Derfdjiebeneii fran* jofifd)en Šarcu. 3d) roiinfdjtc einen Som- paguon ju fiubcu, ber bic £>alfte ber fioften triige. 3d) merbe 3()ueu oicl 3$erbinblid)fcit fd)ulbeit, meun ©ie mir cinige fiunbeit Dcrfd;affeit fonnten. ©iiabigc grau, belicben @ie einjutreten ! Solten @ic fidj nidjt nic= berlaffen ? §ier ift cin ©tul)t. Sad begeljrcit ©ie ? ©ie (jaben bie Safjt. Sie teuer »erfaufett ©ie bied ? ®er tetjte 3?rci§ ift.. ®ad ift fcf>r teuer. 3djj oerfid)crc ©ie, bajj ed ber genauefte s f3rcid ift. 3d)J iiberbiete rtič. 3dj fauu nidjtd baooit ablaffen. On nima druzega ko časopise. Teh pa že nočem. Dajte mi žeplenk. Oseba, katera je odprla prodajalnico. Bom skušal začeti z malo kupčijo. S čim ? Z oblačili, nogovicami, z različnim franco¬ skim blagom. Rad bi imel tovariša, ki bi prevzel polo¬ vico stroškov. Vam bom zelo hvale¬ žen, če mi morete pridobiti kaj odjern- nikov. Gospa, blagovolite v- stopiti! Bi ne hoteli sesti ? Tukaj je stol. Kaj bi radi imeli ? Zberite si. Po čem prodajate to ? Najnižja cena je... To je silno drago. Vas zagotovljam, da je to poštena cena Jaz ne prašam nikoli čez vrednost. Bolj po ceni ne morem dati. 206 — Non lo posso, io ci perderei. Kamnini la bonta della roba. E alTultimo gusto, al- 1'ultima moda. E arrivato appunto dalla Francia, 1’ Ingliilterra dal Quanti metri ne vuo- le? Vorebb’ ella vedere anconi qualche altra cosa ? Eccole il mio indirizzo. Umilissimo servo! Mi raccomando! Con un sarto. e con una cucitrice. Ella mi fara un abito di quest.a stoffa. Bisogna farmi un ve- stito, ed un giub- bone. Non c' b roba abba- stanza. Non ne posso aver piii, deve bastare. Vuol ella prendermi la misura ? Quando avro io il mio vestito ? Guardi bene di non mancare! Ella mi fara di que- stoun grembiale con saccoccie. 30 fann ni0t, i0 roiirbe babci »erlicrcu. 33ctra0teu ©ic bic @iite bcr 2£avc. @3 ift ber nmefte fdmmcf, bie ueucfte 9Wobe. @3 fornntt cbcti non jyranT rcid), Gčnglaug iffiie niet iDčcter befctjcn ©ic ? SEoKen ©ie tio0 fonft et»ua§ fefjcu ? jptcr ift incinc 2Ibreffe. 3fjr getjorfamer Tdener! 30 empfefjc mi0! 135 . SDJtt eittem $0itciDci' nuD mit cincr 'JJitfieiiu s I)fa0cn ©ie mir cin Slcib and biefem 3euge ©ic miiffcn mir cin Sleib nnb cine Qadc ma0cn. @3 ift ni0t 3 cll tJ gciiug bafitr. 30 fann nid)t mc()i' ba» non fjabcn ; cb mufe gciiug fciu ©odru ©ie mirba§ fDfafe iu0mcn ? SBami m.rbc i0 mciu Mteib bcfommcu ? jjaltcu ©ic ja ©ort! 9D?a0cu ©ic mir f)ierau3 cine © 0 itr 3 e mit Ta= fdjett. Ne morena, bi moral zgubiti Poglejte kako dobro blago jo Je po naj novejšem o- kusu, pozadnjimodi Je ravno došlo iz Fran¬ coskega, iz Angle¬ škega. Koliko metrov zauka¬ žete ? Bi radi še kaj videli ? Tu je moj naslov. Ponižni sluga ! Priporočam se ! S krojačem in šiviljo. Naredite mi obleko iz tega blaga. Mi morate narediti obleko in suknjo. Ni zadosti blaga. Ga ne morem več do¬ biti, toliko mora za¬ dostovati. Ali mi hočete mero vzeti ? Kedaj dobim oblačilo? Ostanite mož beseda! Naredite mi iz tega predpasnik z žepi. Mi porta ella gia il mio vestito ? Me lo provi. Le maniche sono trop- po larghe, troppo strette; la taglia e troppo lunga, troppo corta. Qui mi stringe troppo. L’ al>ito non e J argo abbastanza. Faccia il mio abito su questo modello. Io la paghero, quando ella mi portera tutto quello che ha da fa¬ re per me. Sia esatto, la prego. Ella mi fara di cio im panciotto e un pajo di calzoni. Con una lavandaia. Quando mi riporterete la mia biancheria ? Vi prego di lavarlacon diligenza. Conoscet.e alcuno che sappia rammendare le calzette di seta ? Oonverra lavare e sti- rare questo abito. Portate il vostro conto! Voglio contar la mia biancheria. — 207 — ŠBringen ©te mir fd)ou meiii $leib ? 'JJro&icrcit ©ie c<§ mir ! Bie Dimne! finb ju rocit, ju cug; bie Baille ift ju luuci, ju furj. .fper briicft c§ m id) ju fcfjr Bicfed $leib ift nidft meit geitug SDladjcn ©ie meiii fflcib nad) biefein Sltfufter. od) mili ©it' btjuljleit, mamt ©ie mir allcš, roadSicfurmidfmadjen fofleu, gebrad)t l)a6eit merben. ©eicn ©ie piinftlidj, id) bitlc ©ie. SDtadjcn ©te mir auš biefcm 3euge eiiteit Veibrorf, uiib eiu s f3aar 4>ofen. 136. '.Ulit ciuer 2Hofcf»eriit. ffiann merben ©ie mir rneine 'iBafdje briugen? 3(6 bitte ©ie, fte mit g-leijj ju mafdjeu. Settnen ©ie jeutauben, bcr bie feibeucn ©triim- pfe audOefferit tann? s JJfan mujj biefcd $(eib roafd)cu uitb glatten laffett. Sringen ©ie ^t)rc Jtedp nuttg mit! Jjd) mili rneine 2J3dfd)e jafjlen. Ali mi nesete že mojo obleko ? Poskusite mi jo Rokavi so preširoki, preoski ; život je predolg, prekratek. Tukaj me preveč tišči. Ta obleka ni zadosti široka. Naredite mi obleko po tem uzorcu. Jaz vam plačam, ka¬ dar mi prinesete vse, kar mi imate nare¬ diti. Lepo vas prosim, bo¬ dite točni. Naredite mi iz tega blaga telovnik in hlače S perico. Kedaj mi prinesete na¬ zaj moje perilo ? Vas prosim, da mi je operete čisto. Ali poznate koga, da bi znal popravljate svilene nogo vice? Ta obleka se mora oprati in pogladiti. Prinesite račun. Hočem svoje perilo prešteti. — 208 — Nota della biancheria lavata. Due paia di lenzuola. Quindici. camicie. Due paia di mutande. Sei paia di calzette. Sei paia di scapini. (peduli). IJn paio di guanti. Quattro berrette da notte. Due cuffie. Un paio di saccocce. Nove cravatte. Cinque grembiali. Quattro corpetti Dodiči fazzoletti da našo. Dodiči salviette. Tre tovaglie. Sei asciugamani. Mancano due pezzi. Qui c’ e un fazzoletto che non e mio, questa non e il mia marca Queste pieghe son fatte male. Questo non e ben la- vato. Questo e lavato molto bene. Con un calzolaio. Ha ella delle scarpe fatte ? Me ne porti diverse paia di varia grandezza. 137. Dfntc Deš neiunfcbeiten SciiflcS- 3ine! s 15aar 'Tettiic&cr. jjjuttfjeijii £jemt>en. gmci 'Paar Unterfjojcit. Scd)§ ipaav nnbirf>ul)e. 5$ier 'J?ad)tmu§en. groei §au6en Siti ‘jjaav Sktfdjen Olcim ^alfOmben. ftiittf ©d)iirjen. 93icv 8eibdjcn. gmblf £afd)cutud)ci:. jjroolf Scroictten. T)rei S£ifd)tild)er. ©ediš |janbtud)er. fefjfen jroei Stiicfe. Daš ift eiu STafc^entuct), ba§ mir itid)t gef)brt; e§ iftnicbt utcin 3ctd)en. ‘Siefe g-alten ftub fdjledjt c|emad)t. Dicfeš ift nic^t gut ge* toafdjen. SJiefcš ift tmrtrefflid) ge« mafcfjen. 138. 9MU ehtem SdtuOmnrfter |)ct&cu Sie fevtige Sdmtjc? sBrkigcu Sie mir rnefp rcrc Tciare oon oer- fd)iebener %bjje. Zaznam opranih reči. Dva para rjub. Petnajst srajc. Dvoje spodujdi hlač. Šest parov nogovic. Šest parov kratkih no go vi c. En par roko vi c. Štiri ponočne kape. Dve čepici. Dva žepa Devet ovratnic Pet predpasnikov Štiri spodnje jop ce. Dvanajst žepnih rob¬ cev (rut). Dvanajst prtičev. Trije prti Šest brisač. Dve reči manjkata Ta žepni robec ni moj; nima mojega zna¬ menj a. To je slabo pregnjeno. To ni dobro oprano. To je dobro oprano. S črevljarjem. Imate kaj narejenih črevljev ? Prinesite mi jih nekaj parov različne velikosti. Quanto costano queste qui ? Me le voglio provare. Ver rei ehe mi faecia dei stivaletti, dei sti- vali alPinglese, delle scarpe. Di ehe le comanda ? Di pelle. Di olie colore ? Di eolor rosso, di color rosa, di incarnato, di verde pomo ; ver- de scuro, turcliino (bleu), bianco vio- letto, giallo, grigio, eolor di fuoco, co¬ lor di paglia. E i talloni (i tacchi) come li vuole? Taloni piatti, alti due, tre centimetri. Mi vuol prendere la misura ? Provero le mie scarpe. Mi fanno male. Hanno il taglio troppo lun- go, troppo alto. Mi faccia anche delle pianelle. Bramerei avere delle scarpe foderate. Le faccia larghe in mo¬ do cli’ io possa met- terle sopra i miei soliti calzari. Ci metta delle suole grosse. - 209 — 5K?ic tcucr finb bicfe Ificr? -3d) mili fie probicrcu. 3d) miinfdie, bag ©ie mir £>albfticfcl, englifdjc ©ticfel, ©d)ul)e, tna» djcii. SBorauš befe^lcu ©ie fie? Seberite. 23on rocldfcr gfCirbe ? DJot, rofeurot, fleifcbfan big, apfrlgrim, bun- felgriitt, blau, meijj, molet, gclb, grciu, feuer* farbig, ftropgetb. 5&>ic mihifd)cu ©ie bic 'Jlbfdlje ? g-lafdfc 2lbfa§e, jmci, brci cm I)od). SUolleii ©ie mir bab 2J?ajj nclfmen ? 3d) mili mcine ©dfulje probicrcu. ©ie briiefen mirt), fic finb ju aucsgefcffnitten, fic gcffcit Ijodj. s JJiad)cn @ic mir audf i}5antoffeln. 3d) modpe geni gcfiittcrte ©dfulje. fDfcicticu ©ie fic fo, bajj id) fic iiber incin gemculicgcd gufp merf aujicl)cu famt. SKadjeit ©ie mir rcd)t bicfe ©oljlen. Koliko stanejo ti ? Pomeriti jih hočem. Žulim, da mi naredite polšk rnjice, angleš¬ ke škornje, črevlje Iz česa jih hočete i- meti? Usnjate. Kakšne barve ? Rdeče, rožne barve, krvne barve, jabel- čno-zelene, temno¬ zelene, modre, bele, višnjeve, rumene, si¬ ve, ognjene, slam¬ nate barve. Kakšne pete ukažete? Nizke pete, dva, tri cm visoke. Mi hočete vzeti mero ? Hočem svoje črevlje pomeriti. Me tiščijo, preveč so odprti, so previsoki. Naredite mi še brez- petnike. Ai imel rad podvlečene črevlje. Naredite mi take, da jih lahko čeznavadnaobuvala nataknem. Vzemite prav debele podplate. — 210 Con un giardiniere. Che fai qui ? Come si ckiama questo? Notta questo viale col rastrello. Fa nel giardino delle aiuole. Dov’e la vanga? Dove e la zappa? Dove e la ronca (roncola)? Bisogna tagliare (po¬ tare) questi alberi. Avremmo noi abbon- danza di frutta que- sto anno ? Bisognerebbe sradica- re queste erbe cat- tive e piantar dei tiori di campo p. e. il mughetto, il ca- medrio, la camomil- la ecc. Come chiami questo frutto, quest’ erba, questa pianta, questo bore ? Bisogna seminare qui deli’ erba. Ti prego di far collo- care qui una panca. Una donna forestiera cerca servizio. Io cerco uu servizio. Cbe pošto bramereste? Vorrei trovare un ser- 139 . SflJit einetn dlnrtucr. JŽBaS madpft bu ba ? 3£ie nemit man bicfe« ? Stcinigc bicfe žilice mit ber £>arfe (mit bcm Sferen) 3)fact)e im ©arteu ®lu= mcnbcctc. iv o ift ber Spateu? ibo ift bic ,f)arfe ? ift bae ©artenmeffer ? 9Jlan mufe bicfe sBdume befcfmcibeti. SEBerbcn mir bicfe« $at)r vici £) 6 ft Ifabett ? EDIau muf bicfe« Uufraut ausrcijjctt uub gclb* blumeu aupflanjeu, et= ma: ba« s D?aiblumd)cn, ba« '-Bcnjijjinciunidit,. bic kamilic it. f m. ŽBie neunft bu biefe ^rucpt, bicfe« ©emiife, bicfe ‘fjflauje, bicfe ti31 u m e ? 'Dlan mujj fjicr ©ra« fdeu. Sdj bitte bidf, fjier cine 53aul fe(§eu 311 laffeu. 140 . (rine JvicmDe fudit eiitcn £icuif. fucpc citicu $)ieuft. Sa« fur cinca miuifcbten @ie'? Sd) miinfebe al« tam* Z vrtnarjem. Kaj delaš tukaj ? Kako se to imenuje ? Očisto to pot z gra¬ bljami. Naredi na vrtu cve¬ tlične gredice. Kje je lopata? Kje je sekira? Kje je kri- vač (kosir)? Ta drevesa se morajo obrezati Bomo imeli letos mno¬ go sadja ? Ta plevel se mora iz- ruti in poljske cve¬ tlice nasaditi n. p. šmarnico, potočnico, kamilico i. t. d. Kako imenuješ ta sad, to zelišče, to sadiko, to cvetico ? Tukaj se mora nasejati trava. Te prosim, ukaži, da se tu klop postavi. Ptujka išče službo. Iščem službo. Kako službo želite ? Rada bi služila kot so- vizio in qualita di . cameriera, o di go- vernante. Ho dei buoni attestati e avro anche dei garanti. So citeire anche ia biancheria lina e so fare dei vestiti. Sa ella ricarnare ? Si, io ricamo a telaio e in tutte le altre maniere. Sa ella pettinare ? Un poco. — So petti¬ nare, tagliare i cap- pelli ed arricciarli Sa ella lavare bianche¬ ria hna ? Sa ellaaggiustar i mer- letti ? Saella un po’ eucinare? So eucinare bene e far ogni sorta di paste. Ha gia servito ? bhi le sta garante ? Accetterebbe un pošto di sovraintendente? So un po’ serivere e far di conto. Sarebbe lei contenta di passar tutto l’an- no in campagna? Ha ella gia allevati de’ fanciulli ? bhe salario prutende rebbe ? — 211 - mcnndbcfjeu obet’ afc< ©oupevuaute uuterpu fommen. 3d) babe gutc 3cuqniffc unb tuerbe and) s -bur-- gen ftelleit. 3d) farni feine Sdfdjc tidben unb SHciber ma= d)cn. $buueu @ic fticfeu? ^a, id) ftiefe auf bcm s J?abmen unb auf ade anbercn 2(rtcn. Sbniten ©ie frifiercn ? @iu menig. — l^dj hiun frifiercn, bie £>aacc fdjncibcn unb in *Pa» pilioteu tegeu. Sbuiteit ©ie feine SBdfdic luafdfcu ? itbuneu ©ie ©piljen aud* beffevn ? gbnuen ©ic ctiuad fo* dien ? Ad) fa n n gut focbett unb allerlci tlacfiuerf ma» cben. ,j)abcn ©ie fcfiem gebient? 2Bcr ftcbt gut fiir ©ie? Siirbeit ©ie bie ©telle einer 21 ttflcf^criu au= nebnien ? A : d) fann ein luenig fcf>rei= 6eu unb rec^nett- ffiiirbeu ©ie bamit pi-- fricbeu fciu, Da d gaup ^abv auf bem Bgnbe pijubringeit ? .frjabeu ©ie fefjon Sinbcr erogen ? ffiie Diet Bobu oevlaugeu ©ie ? barica ali kot odgo- jitoljica. Imam dobra spričala in dam tudi poroke. Znam tančico šivati in oblačila nacejati. Ali znate vezti ? Da, znam vezti na ok¬ virju in na vse dru¬ ge načine. Ali znate opletati ? Nekoliko. — Znam o- pletati, stoiči in laso zavijati. Ali znate tančico pra¬ ti ? Znate čipke poprav¬ ljati ? Znate kaj kuhati ? Znam dobro kuhati in vsakovrstne pecivo pravljati. Ste že služili ? Kdo je porok za vas? Ali bi prevzeli službo nadzornice ? Znam nekaj pisati in računati. Bi hoteli celo leto na kmetik prebivati ? Ste že odgajali otroke? Koliko plačila zahte¬ vate? 212 — Che salario mi si dar- rebbe ? Quello cbe ordinaria mentc si usa in paese. Avro ancbe il vitto e la lavatura? Avro una camera per me sola ? Quando potro sapere la risposta ? Quando devo ritorna- re ? A ehi devo rivolgermi? Daro la risposta dimani o in otto giorni, o fra qualche giorno. Le sono moltogrataper la sua bonta; mi di- spiace assai di non potermi esprimere meglio. Ella non sa il tedesco ? So appena alcune frasi; ma bo 1' intenzione di studiarlo e d’im- parario. Serva sua devotissima! La stessa donna collocata presso una damatedesca. La supplico, signora, (illustrissima)diusar meco deli’ indulgen- za, sopratutto da principo, perchenon conoscendo la lingua tedesca, intendero spesso male e com- mettero degli errori involontari. Si c oicl 8ofjit mili man tnir geben ? ©ad man gemcnlid) Ijier gu 8anbe gibt. SBcrbe icf) aud) frete $oft unb Sdjdje fjaben ? ŽBcvbe id; mein etgeueS giininer fjaben ? ffiattn lanu idj bie Sluh mort erfafgen'? fffianu joti idj mieber foinmcn ? 23 ei locni 111 u§ idj mid) mdbeii ? 3 d) roerbe morgen, ober in ad)t ober trt einigeit £agcn antmortcn. Od) bin Bljneit fiir 3 djre (Mtc Dieten Danf jdjuL big ; cš tut mir jcfjr leib, bafj id) mid) tiid)t bcffer aitebviicfcii faun. Serftcbcu ©ie nidit bcutfdj 3 d) oci'i’te()c nurciiiige )h'c= bcndartcn,aber id) beab= fidjtige baS Deutjcbc 311 ftubieren unb e§ ju er» iernett. Bfjrc gcljorfatufte ^ienc* riti! 141 . Siejelbe St an im Sicnftc ctncr Deiitidjcit Same Od) bittc ©ie, 9 )fabamc, Jiadjjidjtmitmirjufja; bcn, namcntlid) im 3 tu= fauge; bcnu ba id) bed ®eutjd)en nid)t mdcf)tig bin, jo mcrbe idj ojt unrcd)t oerfte[)en, unb unioiOJiirlii^e jjjefjfer begefjen. Koliko bi mi dali ? Kolikor se tukaj na¬ vadno plačuje. Bom imela prosto bra¬ no in perilo ? Bom imela soba sama za se ? Kadaj dobim odgovor? Kadaj se imam vrniti ? Pri kom se imam ogla¬ siti ? Jutri, ali v osmih dneh ali v kratkem od¬ govorim. Za vašo dobroto sem vam posebno hva¬ ležna ; jako mi žal, da se ne morem bo- liše izraziti. Ali ne znate nemški? Znam le nekoliko iz¬ reko v,pa namerujem vaditi se v tem jezi ku in naučiti se ga. Ponižna služabnica ! Ista ptujka v službi pri nemški gospi. Prosim vas, milostljiva gospa imejte potr¬ pljenje z menoj, zla¬ sti zdaj v začetku; ker nemškega ne znam, se včasih pač lehko zgodi, da kako reč slabo razumem, in nehote kaj narobe storim. Pero ella parla gia un poco il tedesco ? Purche si parli adagio, 1’ intendo un poehi- no. E ella francese di na- seit i ? Si, signora. Di che provincia ? Signora, vorrebb’ ella vestirsi, farsi petti- nare ? Che vestito mettera ? A che ora la dovro svegliare ? Illustrissima, mi vor- rehbe oggi permet- tere di uscire ? La stessa persona in qualita di governante presso i fanciulli. Via, madamigella bi- sogna levarsi! Si metla le calzette e le scarpe. Adesso dica le sue ora- zioni! Venga qui, io la ve- stiro. Voglio pettinarla. Ma si tenga un po’ meglio ! Vuol far colazione ? Via, non mangi cosi presto ! I suoi piedi son pie- gati ali' interno, li spinga unpo’ in fuori, — 213 — ©ie fpredjett bodj eitt me» ttig beutfdj ? Settn langfam ge|procbeu tutrb, nerftel)e tdj eš eiit tnatig. ©tub ©te in graufretdj geborett ? ^a, gndbtge $rau. 3tt tneldjer iproutnj ? Soli e ©ie ftdj, SOfabatne, attfletbett, bett fopfpug befovgett laffett ? Se(d)e$ Sletb luollett ©ie cut^en ? Um trie rte! Uljr foll id) ©te attftredett ? Sollteit mir @uer ©itabett erlaubett, Ijeute aub 5 u» gef)ett ? 142 . Itetclbc 'Verfou o (S ©onuernoute bet SltnDent Solan g-rdulein, ©ie tttiiffeit auffle^ett! 3tel)eu ©ie ]"icfy ©triimpfe ltttb ©efptlje att. ©agett ©ie jegt 31)re ©e= bete fyer! ^ommett ©ie l)er, id) mili ©ie attjiefiett. 3d) mili ©ie fanimen. .joaltett ©ie fid) bod) beffer! Soden ©ie frufjftiicfen ? ©ffen ©ie ttid)t fo ge» jdpuinb ! 3f)re $ii(je fteljeit ehttndrtž, bret)ett ©ie jte au§* trdrtS. Nekaj malega vendar že govorite nemški ? Ce se počasi govori, razumem nekoliko. Ste-li na Francoskem rojeni ? Da, milostljiva gospa. V kateri pokrajini? Gospa, ali želite, da vas oblečen in ople¬ tem. Katero obleko hočete obleči ? Kedaj vas naj zbu¬ dim ? Milostljiva gospa, ali mi dovolite, da bi šla danes ven ? Ista oseba kot otroška odgojiteljica. Gospodična, treba je ustati. Obujte si nogovice in čižtne. Zdaj opravite svoje molitve! Pridite 3em, da vas oblečem. Vas hočem razčesati. A držite se vendar lepše ! Hočete zajutrkovati? Nikar ne jejte tako hitro ! Noge so unoter sklju¬ čene, stegnite jih. 14 — 214 — Ella si piega troppo a destra, a mancina. Tenga alta la testa. Dov’č la suabambola? Ella puo giuocare a- desso. Cosa cerca ? Ella perde sempre i suoi giocatoli. Se avesse un po’ piu d’ ordine, non per- derebbe una gran parte del giorno in noiose ricerche. Non faccia tanto stre- pito ! Non parli cosi forte! Non contradica a sua sorella, a suo fra- tello! Lasci le dispute (le contese), la prego ! Abbia un po’ piu di compiacenza e di dolcezza. Abbracci sua sorella! V enga qui! Venga piu vicino (si- appressi un po' piu)! Mi dia quella cosa, mi porti questo. Si sieda ! Vuol lavorare ? Vuol cucire? Vuol far cal- zette ? Mi mostri il suo la- voro ! Questo va assai bene. Questo va molto malp. ©te ttetgett (id) ju fe^r recf)t3, tinfd. Daltett ©te bod) bett $opf ttt bte §0|e. ift A^re 'Puppe? ©te fdttttett je|t fpiefett. 3Ba§ fudjett ©te ? ©ie oerlierett tttimer Sipe ©pteffad^ett. JBetttt ©te ettt roettig ntcf)r Orbttuttg Ijdtteu, fo mitrbett ©te ttidjt etiteit groben Jeti bed Taged ttt lattgmetRgem ©udjett oerlierett. UJJacfjeit ©te tttc^f fo otel garat! 9iebett ©ie ntdjt [o laut! ®tberfpred)ett ©ie 3%-er ©dpnefter, 3f)rem ©rit* ber tticf)t! J?eittett 3 alt f-> Mite £)a6ett ©ie bod) mefjr ($e* fdlligfeit uitb ©mtft* mutf). Umarittett ©ie 3f)re ©djme* fter ! Sommett ©te fjer! Sommett ©ie ttd[;er ! ©ebett ©ie mir jeueS, brittgett ©ie mir bad. ©e^ett ©ie jidj ! ffiollett ©ie arbeitett ? ©ollett ©ie ttdfjett ? SBoIIett ©ie ftricfett ? ^eigett ©te mir 34)re Sir* beit! ®ctš ift redd jut. ©aš ift fe§r fcbfec^t. Vi se nagibate preveč na desno, na levo. Držite pač glavo po koncu. Kje imate punico ?j Zdaj se smete igrati. Kaj iščete ? Vi zgubljate vedno svoje igrače. Ako bi imeli več reda, bi ne zgubljali vsaki dan toliko časa z dolgačasnim iska¬ njem. Ne delajte toliko ro¬ pota ! Ne govorite tako gla sno ! Ne odgovarjajte svoji sestri, svojemu bra¬ tu ! Ne prepirajte se, pro¬ sim vas. Bodite bolj prijazni in krotki. Objemite svojo sestro! Pridite sem ! Stopite bliže ! Dajte mi ono, prine¬ site mi to. Sedite ! Hočete delati? Hočete šivati? Vam je všeč plesti ? I okažite mi svoje delo! To je prav dobro. To je zelo slabo. — 215 - Guardi come faccio ©eljett (Ste 3 «, trne idj ež Glejte, kakojaz delam, io. madje. Faccia questo da ca j^attgen ©ie bieš trneber Začnite to z nova! po. cm! Dov’e il suo ditale ? 3Bo ift Sfjr jjjingerljut ? Kje je vaš naprstnik? il suo ago ? ove sono Sljre iftdlptabel ? 38o Kje je šivanka ? Kie le sue forbici? ift 3ljre ©d)ere? so škarje? Badi Lene di non ta- 9ief)mett ©ie ficf) tit ac^t. Varujte se, da se ne gliarsi. bajj ©ie fid^ ttidjt fd)itei= vrežete, bett. Adagio ! ©adjte! Počasi! Eccellente ! 33ortrefflicfj ! Izvrstno ! Faccia un orletto, una SRadjeit ©ie eiiteit ©aum, Naredite rob, šiv, i cucitura, ecc. eitte tllatjt, u. f. ir. t d. Infili il suo ago, fac- Rahela ©ie bi e Sialptabel Vtaknite nit v šivanko, cia un nodo al suo eitt, madjeit ©ie eiiteit naredite vozel na filo, alla sua seta. Snotcu a it 3 ()r«t grotrn, sukancu, na svili. 9f)re '@eibe. Lasci il suo lavoro, lo §oren ©ie auf ju arheiten, Pustite delo, zložite je pieglii insieme, lo legeit ©ie Šifre 2 lrE>eit vkup, denite je na rnetta da parte. jufammen, legett ©ie stran, fte roeg. Prenda il suo lavoro. 92ef)tueit ©ie Šifre Slrbeit! Vzemite svoje delo v roke! Ecco il suo maestro ®a fommt Slfr ©dfreifb Glejte! vaš učitelj le¬ di calligrafia! telfrer ! popisja prihaja. Spero clie apprendera Sdf l)offe, bajt ©ie -Šifre U^am, da boste, z ve¬ la sua lezione con ©tuitbe mit melem liko marljivostjo po- diligenza. gleijje neumen merbeit. slušali pouk. Me lo promette ? 33 erfpredfeit ©ie eč mir? Mi obljubite to ? Via, s’ applichi! @ebeit@ie fid) bodf SOfiilfe! Potrudite s: vendar! Ella non si cura niente ©ie tiimment fic^ gatij Vi si prav nič ne pri- affatto. uitb gar uidft. zadevate, Quando si prende le- 3Bemt umit eiue Seftiou Med pouom se ne sme zione non bisogna itimmt, barf man nidft klepetati, chiaccherare. plaubent. Ecco il suo maestro §ier ift Sf)r ®anjmeifter! Tukaj je plesni učitelj, di ballo ! Faccia dunque cio che ®uu ©ie bod), maž Slfr Storite pač, kar vam le dice li suo mae- tfelfrer Sf)nen fagt. poreče učitelj, stro. Risponda piu civil- Shitmorten ©ie boc^ f) 0 p Odgovarjajte prijaz- mente. lidfer! nejše! — 216 — Se continua cosi šaro c o strel ta di metterla in castigo (di darle un castigo). Lo diro alla sua si gnora madre. Si metta a sedere e sia piu giudiziosa. Ringrazi il signore, la signora, la signorina. Faccia una riverenza. Vuol leggere francese ? Ella non pronuncia bene. Ascolti me. Si deve pronunciare in que- sto modo. Ella legge troppo pre¬ sto. Benissimo. Continui. Se leggera con atten- zione. io le darb un bel premio. Via, coraggio ! da bra- va! Cosi, basta per oggi. II pranzo e gia in ta- vola. Mettiamoci a sedere. Non si mette il gomito sutla tavola. Mangi con un po’ di creanza. Ella mangia troppo presto. Ha ella bevuto ? Andiamo a passeggio. Metta il suo cappello. Dove sono i suoi guanti, Sffiettit ©ie fo fortfaffreu, merbe id) gejmungeit feiti, 3f)neit eitte ©trafe aufjulegeit. 3d) merbe eč 3f)rer jfjrau SUutter fageit. ©efseit ©ie fidj unb feiett ©te »erniinftiger. ©aufett ©ie bem ©ernt, ber jfjrau, bemj^rduteirt. SSenteigett ©ie fid)! 'Ibo 11 en ©ie franjofifc^ lefett ? ©ie fpredfett ttid)t g ut aub. ,g)bl)reit ©ie mtdj att! ©o mufe ntatt ausfpredfett. ©ie lefett ju gefdfminb. 9ted)t gut. galjreu ©ie fort. iffiemt ©ie mit SlufmerL famfeit lefett merbett, fo mili id) Sifttett eitte f)iib= fdje ©elofptung gebett. grtfd) auf! iitttnev m um ter! ©o, e8 ift gettttg fiir ffeute. ®aš ©ffett ift aufgetva- gen. ©e|ett mir uitb ju 2iifd)e. SJfatt legt ttidft bie ©11= bogett auf bett Ttfd). ©ffett ©ie mit met)'.; 2ltt= ftattb. ©ie effett ju gefdfmittb. .fpabett ©ie getrunfett ? ©Jefjeu mir fpajierett! ©etjett ©ie Sffrett |>ut auf! JBo fittb 3tjre fpanbfdjntffe? Ce se boste še tako vedli, vam bom mo¬ rala naložiti kazen. Povem vašej gospej materi. Sedite in bodite pa¬ metnejši. Zahvalite se gospodu, gospe, gospodični. Priklonite se ! Hočete francosko bra¬ ti ? Ne izrekate prav. Poslušajte mene. Tako se mora izrekati. Vi berete prehitro. Prav dobro. Berite dalje. Ce boste brali pazljivo, vas hočem lepo ob¬ dariti. Le urno ! bistro ! Tako, za danes je za¬ dosti. Kosilo jo na mizi. Sediva ! Komolec ne sme na mizi sloneti. Jejte vendar spoddob- nejše. Vi jeste prehitro. Ste pili ? Pojdive na izprehod! Denite klobuknaglavo Kje so vaše rokovice? Eccoci in campagna ; adesso se vuole pud correre Via, faecia una piccola corsa! Ritorni qui! Si fermi! Ha caldo ? Ella e tutt’ ansante. Via, non vada dondo- lando. Si diverte a coglier dei flori ? Sediamoci. E stanca ? Ha freddo ? Non vada per quella strada ! Non vada sull' erba ! Badi di non sporearsi. Non ha ella i piedi u- midi ? Mi dia la mano ! Sollevi la sua veste! Andiamo a časa. Non vada tanto lesta. Metta la sua mantel- lina! Hov’e i! suo fazzo- letto ? Si soffl il našo. Badi di non cadere Ella cenera adesso. Andiamo a letto ! Buona sera, felice not- te! — Ž17 — 9Jun fittb mir auf bem g-etb; ©ie fomten'lau» fen, menit’§ bclicbt. 9iuit, (aufeit ©te etn me= Mg! ftommen ©ie juriid! £>ab ten ©te etn! ■3ft dflneit marin ? ©te fini) au§er Sitem, ©djaufeln ©ie fid) itidjf im ©eljen. Unterljalten ©ie fid) mit 53lumeupfli'tcfen ? 315 ir rnotleu uud fihtfegen. ©iitb ©ie miibe ? dft Sluten falt ? ©elfeu ©ie ttiiflt jettett 2Beg! ©eljen ©ie nid)t auf beitt fRafeit! 'Jieljmen ©ie fid) in Sldjt, fid} nid}t ju befdjntuljen. §aben ©ie uidjt najjc ? ©ebett ©ie mir bic ,V>atib! jfjebeit ©ie 3l)ren 9{ocf auf! !&?ir mollett nad) ,g>anfe ge^ett. ©eljen ©ie nid^t fo ge= fcbmittb. ©dngett ©ie 3ljreu 3)?am tel um! 38 o ift ifjr ©afdjentud) ? ©djneujen ©ie fid). fMpuett ©ie fid) itt adjt ntd)t ju fallen. ©ie merbett jefet ju Slbettb effett. ©eljen mir ju 23ette! ©utett Slbettb, gute tJiac^t! Sve že na polju; sedaj tekajte, če se vam ljubi. No, tecite vendar ne¬ koliko ! Vrnite se! Stojte! Ali vam je vroče? Ste brez sape. Ne gugajte se, ko bo¬ dite. Razveseljujte se s tr¬ ganjem cvetlic ? Sedivo ! Ste trudni ? Vam je mraz ? Ne hodite ondod! Ne bodite po travi ! Varujte se, da se ne umažete. Nimate mokrili nog ? Podajte mi roko! Vzdignite obleko ! Pojdiva domu. Ne hodite tako hitro. Ogrnite svoj plašček! Kje je vaš žepni ro¬ bec? Vseknite se. Varujte se, da ne pa¬ dete. Zdaj boste večerjali. Pojdive spat! Dober večer, lahko noč! — 218 - Con un dentista. Ho mal di denti. E una flussione o ha un dente guasto ? Io čredo che questo dolore venga da un dente guasto. Vuol ella esaminar la mia bocca ? Ella ha due denti gua- sti. Si potrebbero piom- bare ? Se ella vuole li piom- bero ? Le sue gengive sono gonfie. Vuol ella cavar questo dente ? No, non bisogna ca- varlo, fintantoche ella ha la guancia gonfia. Cosa faro io dunque per calmar il dolore? Metta nel bučo del dente un po' di bam- bagia inzuppata di etere. L’ olio di garofani o di canella non potrebbe mitigare il dolore ? Si, ma 1' etere e mi- gliore. Io soffro particolar- mente di notte. Vorrebbe ella pulirmi i denti ? 143 . 91)1 it einem Jnipiarjte 3cb ffabe 3 a fi n ' De 6' 3ft e§ etn gtuj?, ober baben ©te eineu be^len 3df gtaube, ba§ btefer ©dfmerj DOtt einem Ijoff« lett berriifirt. SSollen ©te meitten SOfuttb nttterfuc£)ert ? ©te fyaben jmet (folfle 3 ^- ffattn man fie plombterett? 3df mili fie plombtereu, menit ©te e§ befelflen. 3()r Sa^nfleif^ ift ge« f cifro o 11 en. SBollett ©te biefen 3 a ^ n auSjteljen ? Ji etn, man barf t()n nicbt aučjieffen, fo tange ©te ettte gefdfrootlene jbattge ffaben. 3BaS fot! idf bettn tun, urn bett ©djmerj ju tinbern ? ©teden ©te in bte Deff« ttug be§ 3a£>ne§ etn me« tttg SBaumrooHe in 9le« t^er getaudft. ©ollte JJelfe« ober Qim'- tnetbl beu ©dfrnerj ttitf)t linberu ? 3a, aber ?letl)er ift beffer 3df leibe ttameutlid> bed Jiacbtd. ©otlteu ©ie mir ttic&t bie 3d§ne pu^ett? Z robnim zdravnikom. Zobje me bole. Ali je gnili tok, ali imate votel zob? Mislim, da prihaja bo¬ lečina od votlega zoba. Mi hočete usta pregle¬ dati ? Imate dva votla zoba. Bi si jih mogla s svin¬ cem zaliti ? Jih zalijem, če uka¬ žete. Zobrne so otekle. Hočete ta zob izruti ? Ne, ga ne smeva iz¬ ruti, dokler imate oteklo lice. Kaj pa imam storiti, da potolažim bole¬ čino ? Vtaknite v zobovo vo¬ tlino pavolo z ete- rom namočeno. Ali bi ne vtolažilo bo¬ lečine olje iz klin- čekov ali iz sladke skorje ? Tudi, pa eter je boljši. Jaz trpim posebno po noči. Bi mi pač hoteli zobe očistiti ? Ha ella della buona polvere o qualche oppiato per i denti? Ha ella uno spazzo- lino per i denti ? II raiglior rimadio sa- rebbe di prendere un po’ d’ acquavite canforata in un bic- chier d’ acqua. Una persona ferita ed un chirurgo. H signore e medico o chirurgo ? Hove ha ella studiato ? Quant’ e cbe esercita la medicina ? Vorrebbe ella esaminar , la mia ferita ? K questo un colpo di fuoco o di taglio? Come si fece il primo medicamento ? Ha principio non ci si mise che un po’ di acqua e di šale. K stata considerevole la perdita di sangue (1’ emorragia)? Ho perduto molto san- gue. Sono caduto; mi sono slogato una spalla e la rotella; ho il braccio rotto. Gredo d’aver rotta una costola. SofFre ella molto dolo- re ? — 219 — .fjabett ©ie ein gtiteb 3atjn» ptifner ober Opiat ? ©aben ©te ctne 93iirftc fiir bic ? Oa§ befte STiittct ift etmaS gefampfertcn ©ranttt* »etn in einem ©tafc SEBaffer. 144 . (?iit 'Itcrnutiibcter una etn 'f t' tt it a ur; t • iOfeiii .jjerr, fiitb Sic ?(r;t ober ffiuttbargt ? £Bo t}abcit @ie ftubiert ? SEBie lattge iiben ©te bic .£)ctlfnttbc attS ? SBoflcu ©te iticitte SButtbe uitterfttc^ett ? 3ft e§ etite ©djujjiuuttbe ober citt ©tid) ? ffiortit (jat bet erfte 33er= battb Ceftaitben ? SlnfaugS (jat man utrfjfS meiter aufgctegt, alb eitt mettig StBaffer unb ©ati- 3ft ber 93tutftu§ betradjt* lidj getuefen ? 3d) I)a6c ni el 23tut Ocr« toren. 3dj bitt gefatten ; id) tjabe mir bie ©cfpilter ttttb bte ®niefd)etbe »errenft; metu Irm ift entgmei. ocb gtaube, baf? id) ettte 9itppe jerbrodjett f)abc. Smpfittben @ie ničte ©djmcrjcu ? Imate kak dober prah za zobe, ali opijat? Imate kako ščetko za zobč. Najboljše bi bilo vzeti nekaj kapljic oka- frenega žganja v kozarcu vod.e. Ranjenec in ranocelnik. Gospod, ste li zdrav¬ nik ali ranocelnik ? Kje ste se izučili ? Koliko časa se pečate z zdravilstvom ? Hočete pregledati mo- j o rano ? Ste ostreljeni ali vbo¬ deni ? Kako ste bili s po- četka obvezani? Sprvega so mi pokla- dali le vodo in sol. Vam je izteklo mnogo krvi ? Zgubil sem mnogo krvi. Sem padel; spahnil sem si ramo in ko- * leno (jabelko na ko¬ lenu); roko sem zlo¬ mil. Mislim, da sem si re¬ bro zlomil Vas hudo boli? Piano, ella mi fa male. Aspetti un poco! Conviene avere, per medicarla, del le fa- sce di lino e delle tilacce, il tutto ben netto, e dei lini la- vati senza sapone. Queste fasce non sono buone, sono di co- tone. Convien aver per que- sto della tela vee- chia, assai fina oppur della batista. Stia ben quieto e non si muova. Ho un panericcio. Ho una ulcera, un flemmone. Da quando in qua ? IS on ho che una forte contusione. Una persona vuole stabilirsi in paese straniero. Avrei voglia di stare a dozzina in questa citta. Io non voglio che una camera aru- mobigliata semplice- mente, e un piccolo gabinetto. Vorrei una camera da dormire, un salotto, un guardaroba, due camere pei servitori e una cucina. — 220 — ©adjte, ©ie tim mir roeb- Sartra ©ie eiit mettig ! Um @ie ju oerbtuben, mujj id) Hetite ©inbeit unb Sfjarpie, alletf fe§r rent (jaben, mi e and) ungefeifteb SafdjleD itenjeug. ®te 33tttben taugen titdjtč; fie fittb »on 2?autm mollenjettg. UJIatt mujj baffir alte, fel)r feine Seinmanb ober Šatift Ijabeu. polten ©te (id) red)t ru()tg unb ritl)reit ©te (td) nid)t! 3d) ^»abe bett S ur m (3ta« gelge(d)miir) am^iuger. 3d) b a ^ e ein ©efctimiir, eitt 931utgefd)mitr. ©ett manu ? 3d) b a be mir cine ftarfe Quetfd)ung. 145. 3cnutnb miU firfj in eiitent frembeit tlnnbc nie&cvlitjjeit. 3d) bobe 8uft in btefer ©tabt bte Soft ju ttelp men. 3d) rotil it ur etn etttfad) moblirtež jjtitt« mer uttb etn fletneS Sabinet. mbcbte etn @d)laf* Simmer, etitctt ©aal, etne Sletbertainmer, SroetlSefinbejimmeruitb etne Sadje boben. Počasi, me boli. Počakajte nekoliko ! Za obvezo potrebujem prejnatili (lanenih) povojev in cufanja; vse mora biti prav čisto; vrb tega po¬ trebujem brez mila opranega perila. Te obveze niso dobre, so iz bombaža. Za to se potrebuje staro, prav tanko platno ali batist (tan¬ čica). Stojte pri miru in ne gibajte se! Imam zanohtico. Imam otok (tor), črni mehur. Od kedaj ? Sem se le hudo pre¬ tisnil. Nekdo se hoče v ptuji deželi naseliti. Mika me v tem mestu živeti. Jaz hočem le priprosto oprav¬ ljeno sobo in maj¬ hen kabinet. Želim spalnico, dvo¬ rano, shrambo za obleko, dve stanici za posle in kuhinjo. Prendero i mobili in affitto. Bramerei che ci fosse un giardinetto per- tinente alla časa. Che la časa fosse si- tuata nel quartiere il piii sano dellacitla e vicino ad una cliie- sa o ad un luogo di passeggio. Vuol ella alloggiare a pian terreno? Si, se il locale non e umido ed oscuro e qualora sotto il me- desirao ci sia una cantina. Vorrei avere il vitto. Mangerei colle per- sone di časa. Vorrei mangiare solo o colla famiglia nel mio ap- partamento. Non domando d’ aver il vitto, faro cuci- nare aparte per me, oppure io faro un accordo col trattore. Se i padroui di časa si assumono 1’impe- gno di darmi il vitto, dica loro che io per solito non ceno. Pen- sero da me stesso alla mia colazione ed al mio te. Io mi provvedero vino,caf- I&e zucchero. Mida- ranno solo il pranzo. — 221 — ddj tucrbe bie DJfbbel lnictcii. 3 d) ruiinfd)!c, bajj cin flciner (Sarteu beim £>attfc mare. 'S^af; bab $aub in bem gc|unbefteu $$ierte( bev ©tabt, uitb bei eittcr $ivd)r obcr aii dnem ©pajiergauge lage SBollen ©ic 311 e6encr ©rbc tnoljucn ? -da, trenil bab Vofai nid)t feud)t uiib bunfeC ift, unb trenil ein .feller barunter ift. $d) motite gern in ber ftoft fein. - 3 d) miirbe mit bcit ftanslcnteii effeit. 3 d) mbd)te attein, ober mit meinci' $a= milic iit mciner ibotp mtng fpeifett. 3d) rerlange nidjt betih ftiget 311 merbeit; id) trerbe fetbft foettru ober mit bem SBirten eineit Uebereiitfommen treffen. 2 Beiin mcinc SBivtdtcute meine 23 efbftignng ib bernef)itteit trollnt fagett ©ie ^fjitcu, bajj id) getrblptlid) bed 'Kbctibb iiidjt effe. g-iir meiit ^ru^ftiid unb meiiten £ee mili id) felbft for< gett.dd) miit ittivffiein, išfaffee unb 3ufer a " s fc^affett. ©ie foHcn mir mir bab iKittagbeffcn gebett. Vzamem pohištvo v najem Želel bi vrtec pri hiši. Da bi stala hiša na najzdravejšem kraj u in pri cerkvi ali pri izprehajališču. Hočete pri tleh sta¬ novati ? Da, če soba ni vlažna in temna, in če je klet spodaj. Rad bi imel hrano. Jedel bi z družino. Rad bi sam, ali s svojo družino v svo¬ jem stanovanji obe¬ doval. Ne prašam po hrani ; si bom sam kuhal, ali se pa z gostil¬ ničarjem pogodim. Ce me hočejo moji go- spodarjis hrano o- skrbo vati, reci te jim, da navadno ne ve¬ čerjam. Zajuterk in čaj si bom naprav¬ ljal sam. Vino, kavo in sladkor si bom sam naročeval. Oni mi bodo dajali samo kosilo Mi provvedera ella di biancheria ? Io provvcdero alle sal- viette; mavorrei,che mi si dessero le len- zuola. Io faro riscaldare la camera. Quanto mi costerebbe il fuoco di due ca- mini o di due for- nelli ? Vuol ella delle legna o della torba ? Quanto mi costeranno le legna per due ca- mini o due fornelli dagli ultimi giorni di ottobre fino al me- se d’ aprile ? L/appartamento da sul- la strada, sulla corte o sul giardino ? Quante finestre lia la sala ? ha degli spec- chi? Sono buona gente gli albergatori ? Sono belle le scale? Quanti gradini ci sono fino alla camera de- stinata per me ? La časa d nuova o veccbia ? Non ci sarebbero delle pareti nuove o delle pitture a fresco ? Havvi della buona ac- qua ? C’e un pozzo, oppure una pompa in časa? Potro io avere delle _ 222 _ ©crben Ste fiiv ©afdp geug forgcit ? 3d) mctbc jiir ©ermcttcu forgeit, bod) n?itnfdje idj, bajj metu mir bic 0ettiiif)cr gebc. 3d) ii6evncf)me bie .£>ei •• Jung- ©ab foiinte mid) foften, tocnn id) jtoei Saintue obet' jtoei Defcn tfeijen (affe ? ©efleit Sie mit .f)olg ober mit STovf (feijett ? ©ie oie( mirb mir bab |)otg foften, um poet Samiue obet- poči Ocfett »cm ben tehten Stageu Dftoberd bid jum Dio« nat ffjmf ju pei^en ? ®el)t bab 3immer auf bie Strajje, auf ben ,f>of ober auf ben ®arteit Ipnaub? ffiie oiele geufter t)at ber Saal ? t)at er Spiegel ? Siitb bie ©irtbteute gute 8cute ? Siitb bic Streppeu fdfou? ©ie oiet Stufeu fiub btd gu bem fitr m id) be» ftimmten 3imuter ? 3ft bab .£>aub neu ober att ? Siitb fettie ueue ©Čitibe ober jtjrebfomalereien ba ? 3ft bab ©affer gut ? 3ft eiu SBrutiiteu ober eitte ^umpe im $jaufe ? Sami id) ©agettremifen Ali boste vi skrbeli za perilo ? Za prtiče boin skrbel sam, ž lini pa, da se mi dajo rijuhe (prestrala). Kurjavo prevzamen jaz. Koliko bi me stalo, če bi na dveh ognjiščih ali v dveh pečeh kuril ? Ali hočete kuriti z drvi ali s šoto. Koliko me bodo stala drva, če bi netil na dveh ognjiščih ali v dveh pečeh od zad¬ njih dni oktobra do aprila ? Ali je soba obrnjena na cesto, na dvor¬ išče ali na vrt ? Koliko oken ima dvo¬ rana ? ali ima kako ogledalo ? So gostilničarji dobri ljudje ? So stopnice ‘lepe ? Koliko stopnic je do sobe meni name¬ njene ? Ali je hiša nova ali stara ? Ali niso tu kake nove stene ali slike na sveži zid ? Ali je voda dobra ? Je kak vodnjak ali ka¬ ka sesalka (pumpa) v hiši ? Ali bi rimesse o una scu- deria (una stalla)? Quale e il migliore farmacista di questa citta ? Dove sta egli di časa? C’ č qui un pubblico giardino botanico? Questo giardino e spn- zioso ? e egli rioco di piante esoticlie? A chi mi dovrei rivol- gere per vederlo? Merita d'esser veduta la biblioteca pub- bliea ? Come si cbiama il bi- bliotecario ? Ci sono in questa citta pubblici corsi d ana- tomia, di chimica, di lisica ? Quali sono i migliori professori in questo genere ? Quale e il piu consi- derevole ospedale? Quale e il nome del medico primario o del cbirurgo di que- sto spedale ? Qualcuno desidera di comperare 0 di prendere in affitto una villa. Vorrei comperare o prendere in affitto un casino di campagna. — 223 — ober einen ©tali 6e* fommcn ? A? e Id) er ift ber teftc Sipo* tf)cfcr in biefer ©tabt? S?o tuoffut cr ? 3ft I)ier cin offcutlicpcv botanifdjrr (Sarten ? 3ft biefer (Sarten grofi, ift er reidj att fvembeu ipflanjen ? lit men ntttjj id) midj toenben, um if)tt ju fefjeit ? SSerbieut bie offeutlir^e 93ibliotf)cf gefepen ju toerbett ? 3Bie Ijcijjt ber ©iblio« tfjefar ? ,£>dlt man in biefer ©tabt 6ffeutlid)e t!e£)rfurfe itber bie luatoinie, Smernic, Vm ? šEPelcpe ftnb bie Ocften SSrofefforeu in biefent 3'adje ? SBelcbe« ift ba« ooruefim* fte STanfenljofpital ? Sie (feifjt ber 'Primor* arjtober ber lifunbarjt in biefem £jofpitale ? 146 . 3 c tu o n S tu ii it f tfi t cin trtitftOnuS Jtl fitttfcit uPer j« mtctcn- Ad) mbcpte etn 8aubf)au§ fattfen ober mieteit. okrov (za vozove) in hlev ? Kateri lekarni car je najboljši v tem me¬ stu ? Kje stanuje? Ali je tukaj javen rastlinski vrt ? Ali je obširen ta vrt? ali ima mnogo ino¬ zemskih rastlin ? Pri kom se imam o- glasiti, da ga ogle¬ dam ? Ali je vredno, da bi se pogledalo v tu- kaišno javno knji¬ žnico ? Kako se imenuje knji¬ žničar ? Ali so v tem mestu javni poučni anato- mični, kemični, na¬ ravoslovni tečaji? Kateri so najboliši u čitolji teh predme¬ tov? Katera je najimenit¬ nejša bolnišnica ? Kako se kliče prvi zdravnik ali ranocel¬ nik v tej bolnišnici? Nekdo želi hišo na kmetih kupiti ali najeli. Rad bi kupil ali najel hišico na kmetih. 224 — Io paghero per pronta cassa, oppur paghero gli interessi. Daro una cauzione. Io lo voglio con mobili o senza mobili, e due o tre ore di- stante dalla citta Desidero che sia un’ariasalubre e non in lnogo paludoso. Io non voglio, che un piccolo podere, una abitazioncellain una campagna. Ne conosco una che le converrebbe, e soltanto due ore di- stante da qui E bella la strada che vi conduce ? E passabile. Questacasa villereccia e coperta di paglia. E bello il giardino ? C’ e delTombra vicino alla časa ? C’ e un orto, un cor- tile, un bosco, un prato ? Com' e distribuita la časa ? E vicina al villaggio? Quante volte la setti- mana vi si ricevono lettere per la posta ? Come si fa a metter le lettere alla posta? E il fattore un buon uoino ? Ha d el le armente ? E buono il latte ? 3dj merbe bar bejalflen, ober bic .ftiiifen jahten. 3d) loitl Šaution fefjaf* fen. 3dj mili ba« £>an$ 1110 = blicrt ober nid)t mo= bliert, uub jroci ober brci ©tunbcn 0011 ber ©tabt eiitferitt. od) nninfdjtc c$ in etucr gefttnben mtb nidjt 1110 » raftigen ©egenb. 3dj toid mir eine fleine 9)feierei, etn |)dii&l)cii in einem gelbe. 3dj fenne cine, bie 3()» nen anfte()cn loirb, fie (iegt mir jw:i ©tunben oon f)ter entfernt. 3ft ber 2Beg batjin fd)bti ? getjt an. ®ie HJteierei ift mit ©trotj gebccft. 3ft ber ®artcn tjii&fct)? 3ft ©djatten beim |>aufe? 3ft ein ©arten, ein |jof, ein SBalb, eine 3Bicfe babei ? SKie ift baž fiauš eingc* teilt ? 3ft e« nal)c beim £)orfe? Eli c oft crl)d(t man in ber ®od)c ©riefe oon ber s f3oft ? 9Bie fdjictt man bie ^Srtefe anf bic d$oft ? 3ft ber SDicicr ein guter IDlatin ? ©at er ^ii^e ? 3ft bie tOJild) gut ? Jaz plačam v gotovem denarju ali pa bom dajal obresti. Polo- i| žim varščino. Jaž hočem hišo z < - > pravo ali brez opra¬ ve in da bo dve ali 1 tri ur daleč od me sta. Jo želim v zdra- ! vem, ne močvirna¬ tem kraju. Želim la majhno po¬ sestvo, hišico na po¬ lju. Vem za edno, ki vam j bo po volj ; je samo : dve ure proč od tukaj Ali je pot do nje le pa ? Se prečej. Pristava je krita s slamo. Ali je vrt lep ? Je kaj sence pri hiši? , Je zraven kak vrt, kak dvor, kak gozdič, kaka senožet ? Kako je razdeljena hiša ? Je blizu vasi ? Kolikokrat na teden se dobivajo pisma s pošte ? Kako se oddajajo pis¬ ma na pošto ? Ali je tamkajšni kmet kak dober človek ? 1 ma krave ? Je mleko dobro ? Come si fa per avere del buon pane di fru- mento, della čarne fresca, del pollame ecc. ? Sono belli i contorni? Ci sono dei bei pas- , seggi? E buona 1’ acqua ? Sono aggradevoli i vi- , cini ? E bon fabbricata la , časa ? E essa costruita di mattoni o di pietre? E coperta di tegole (embrici) o di la- vagna ? C’č presso la časa un , colombaio ? E la časa in prossimila di una chiesa catto- lica ? Quant’ e distante la časa dalla chiesa ? I mobili sono essi nuo- vi, buoni e belli ? Quante catuere ci sono pei padroni? Quante per i servi? I giardini sono alla francese o all’ingle- se ? Quanto costa la ma- nutenzione dei giar¬ dini ? Quanto rende il po¬ dere ? Per qujiuto si vogliono vendere i mobili egli utensili da cucina? - 225 — 3S?ic fčmgt man ed ati, um guicd žBcijjcnbrot, fvifrf)cž g(cijd), ©cflib gel it. j. m ’,u pabat? Sft bie Umgcgcnb fc^on ? @itib pbfcbc €pa5ier= gange bancbcit ? ■3ft ba§ Saffcr gut ? Aft bie 9?ad)barfcpaft ati* genetjm ? 3|'t ba« §au« gut ge= 6aut ? Oft ed and $iegetfteinen obet - ©nicbftciucit ge* baut ? 3ft e§ mit 3tcge(n ob« mit gdjiefertt gebctft? 3ft eiu Xaubcit]cf)lag ba-- bci ? 'diegt bač £>au$ iti ber jlafjc cincr fat^ofifrfjcn ftivepe. ffiie rocit ift bad |jau§ Don ber Šircbecntfernt? Sinb bie 9}?bbetn ncu, fiitb fie gut, fcfibtt ? 2Bic oiele -£>cr ven »3 i m m er fitib in bem $aitfe ? 2Bie uide jjimmer M* r baž ©ejtnbe ? ©inb bie@dvten im fran* jbfifdjett obev cnglifdjeu l^cfcpmacfe ? 35} i c Diet foftet bie 6r- t^attung bev ©drtcu ? 3Bic uict bringt bas £aub- gut cin ? Sie t) 0 tt) mitt man bie SDibbil uub ba8 fifiicfjen* gerat oerfaufen ? Kaj nam počnem, da bom dobival dobre¬ ga pšeničnega kruha, svežega mesa, pe¬ rutnino itd. Je tukajšna okolici lepa? Ali je kaj pri¬ jaznih sprehajališč? Je voda dobra ? Ali je soseščina pri¬ jetna ? Je hiša trdno zidana? Alijo zidana iz opeke ali iz kamenja ? Ali je krita s korci ali s skrlami ? Ali je pri hiši tudi go- lobnjak ? Alij e hiša blizu kake katoliške cerkve? Koliko je hiša od cer¬ kve oddaljena? Ali je pohištvo novo, dobro, lepo? Koliko sob je za go¬ spodarje? Koliko so bic za posle ? So vrti po francoskem ali po angleškem o- kusu? Koliko stane vzdrže¬ vanje vrtov? Koliko nese posestvo? Za koliko hočejo pro¬ dati pohištvo in ku¬ hinjsko opravo ? 226 — Io non voglio compe- rare i mobili. Vorrei fare una loca- zione per nove anni. In qual giorno vuol ella che ancliamo a vedere la časa? Per me e conveniente qualsiasi giorno, che ellavoglia destinare. Misure e pesi. Questa parete e lunga sette metri. Vorrei sapere anche 1’ altezza. L’altezza e di due me¬ tri e cinquantacinque centimetri. Dunque poco piu di due metri e mezzo. Sicuro, solo cinque centimetri di piu. Che superficie ha que- sto pavimento ? Ventiotto metri qua- drati. Che grandezza ha il suo orto ? E piccolo; non sono che quattro ari e ses- santa metri quadrati di terreno. Quanto ci mette per recarsi al suo villag- gio ? Ci sono due ore di cammino, nove chi- lometri di distanza. -3$ mili bie 9Jfb6ct nidjt faufen. 3d) roiiufdite eiiteu 9Jfiet> Sontraft auf tieun ^afge ju fdftiegeu. Sffiann moden @ie, bag mir ba« £)au§ beficg* tigen ? 2J?ir ift jebev Tag, bcu fie bcftimmeu, redft. 147 . SMlitfie uit® (Sciuidjte. Tiefe Sanb ift ftcbeit 'JJleter lattg. 3df mocfjte aucff bie §oC)e miffen. Tie bctragt jmci 9JJeter uitb fiinf unb fiinfjig Centimeter. 2lIfo etma§ meffr als jmei unb cin l)aI6 Sfteter. ®emig, ituv fiinf Centi* meter nieijr. 9Bie grog ift bie Oberfld* ege biefež Cugbobenš? 2ld)t unb jmanjig Qua= bratmeter. šffiie grog ift 3gr ®emib fegarteu ? ©r ift fleiit; er ift uur oicr Str unb fedfjig Ouabratmeter grog. SBie tange braueffett eie um in 3()r £>orf ju getangen ? ©3 finb jmei Stunben ju geffen; bie ©ntfermtng betrdgtneunSitometer. Nečem kupiti pohištva. Hotel bi napraviti za¬ kupno pogodbo za devet let. Kedaj hočemo pogle¬ dati hišo ? Meni je prav vsak dan, katerega vi odločite. Mere in uteži. Ta stena je dolga se¬ dem metrov. Rad bi vedel pa koliko je visoka Visoka je dva metra in petinpetdeset centi¬ metrov. Tedaj le malo čez dva metra in pol. Da, samo pet centi¬ metrov več. Koliko znaša površje tega poda ? Osemindvajset štirja- ških metrov. Kako velik je vaš vrt? Ni velik; ga je samo štire are in šestdeset štirjaških metrov. Koliko časa rabite, da pridete v vašo vas? Peš se pride v dveh urah ; oddaljenost znaša devet kdome- trov. Senti, ragazzo, conosci tu questo peso ? Come non lo conosce- rei, stante che ha 1’impronta di venti decagrammi ? Sapresti, quanti di que- sti fanno un chilo- gramiua ? Cinque di questi fanno un chilogramma. Quanti decagrammi so- nomezzo chilogram¬ ma ? Oinquanta decagram¬ mi sono mezzo chi- , logramma? E molto pesante un gramma ? Uu gramma e cosa leggerissima, pesa incirca quanto un centesimo. Quanto pesa un litro d’ acqua ? Un litro d' acqua pesa un chilogramma giu- sto. Uinalmente ha condot- to il vino; quanto ce n’ e ? Ecco qui impressa la capacita della botte: 9 ettolitri e 58 litri. Dunque le paghero 9 ettolitri e mezzo. Vi sono 8 litri di piu. A tali piccolezze non si badano. Veda, lei mi paga il vino a 38 corone, — 227 — §ore, fnabe, fcnnft bil biefeb ©croicbt ? 3.15ie foCfte irf) eb uicbt fciuicn, ba cb ben 916* brnet umi jioanjig IV* fagraniin bat ? SBeigt bu bcnn, mie oiete fotctic, cin ®ilogramm inacbcii ? gjfinf folcbc inadjen ein Silogvamm. SBicoicl ©efagrautm inn- cbett ein ^albe§ Silo* grainm ? gmnfjig ®cfagrantm fiub cin bidbcb itilogramm. Aft benn febr fc^iuci' cin ©ranim ? gin Sramni ift etmab febr leicbtcb, eb loiegt nngefabr loie ein .fjeb ter. SBicoiel loiegt ein Hiter SBaffcr ? ' gin Hiter UBaffer loiegt gerabc cin gilogramm. gnbticb b a & cn f‘ c ^ cn SBeiit gcbradjt; loicoict ift ba ? Seben fic, bkr ift bie gaffnngsfraft bcbg-ajp eb eingeprfigt: 9 £>et« toliter unb 58 Hiter. 2U[o icb locrbe 3fjnen 9'/ 2 §cftotitcr begabten gb finb 8 Hiter inebr. 9luf fotebe Steinigteiten fommt cb nicbt an. ©djaueit fie, fie beja^ten ntir ben 2Bcin mit 38 Ti, deček, ali poznaš ta utež ? Kaj bi ga ne poznal, saj je udarjeno na njem, da telita dvaj¬ set dekagramov? Ali veš, koliko takih je eden kilogram ? Pet takih je eden ki¬ logram. Koliko dekagramov je pol kilograma ? Petdeset dekagramov je pol kilograma. Ali je gram teška reč? To je zelo lehka reč, telitii po priliki to¬ liko, kolikor eden vinar. Koliko tehta eden li¬ ter vode? Eden liter vode tehta ravno eden kilo¬ gram. O, ste vendar pripe¬ ljali vino, koliko ga j e? Glejte, tu je udarjena mera soda: 9 hek¬ tolitrov in 58 litrov. Tedaj vam plačam 9 hektolitrov in pol. Je 8 litrov več. Kdo bo gledal na take malenkosti 1 Glejte, meni plačate vino po 38 kron, ta — 228 di modo che un litro le vi en a costare soli 38 centesimi; ora io scommetterei, che ella lo spacciera a 76; cosiavrala meta di guadagno Adagio, Biagio! E non sa lei che noi dob- biamo pagare il da- zio, e che una quan- tita di vino svapora? ed il peggio poi, che alcuni bevitori be- vono bensi ma non pagano mai ? Poveretto! Devo con- dolermi con lei. Tut- tavia pero 1’aspetto della sua persona non mostra, che tutte quesie cure e guai le apportino rovina. In un deposito di mobili. Ho bisogno di due letii. Oome li vuole ? Del tutto semplici. La lettiera di legno di noče, le cortine di tella indiana. Voglio le coperte di lana comune. Le voglio molto fine, di bella lana d In- ghilterra Quanti materassi co- manda ? Sronen, fo bafj Sljtien ba§ Vitov ju 38 |jeder ju ftcfjcit foinmt; idj metle aber, bajt fie ben ©cin ju 76 §eder oer= faufeu merben; fo mer» beu fie bic .jpdlfte baran geminnen. Sangfatn ffjreunb! ffiiffen fie nicf)t, bafj mir bte žteuern safjkn miif= fen, unb bafj etn STeit »crbuiifte! ? unb bab €čd)liimtifte, bafj ciuige molji truden aber tiicbt Janeti ? Sirmcr 'JRenfdj! Sdj tnujjj i^uett metil ISeiletb bejeigen 5Ero|$bein ifjr SluSfetjeu geigt uid;t, bafj alte biefe Sorgen unb debel i&nen beu bvingen. 148 . 3tt eiucv 3Kiibel:'J{ie9cvli»flC. Sdj fjabc jmei iBetten nbtig. ©ie moden € ie fie fjaben? @ef)r etufacJ>. ®ie 33ett- geftelle oon fRujjbaunu ijolj, bic ©arbinen oou ffattun. Sdj miti ©eefen oon orbi= narer ©ode •3dj mid fel)r feinc, oon fdjbnereugli)cfjer©ode. ©teoielc SRatra^en bc= fe£)len @ie? ko stane eden liter le 38 vinarjev; in stavil bi, da ga bote vi točili po 76; ta¬ ko bote imeli vi po¬ lovico dobička. Počasi prijatelj! Sto pa pozabili, da je treba plačati užit- ninski davek, in da se nekaj vina posu¬ ši ? pa tudi, kar je še najslabše, da ne¬ kateri pivci pijejo na upanje in potem nikoli ne plačajo? Ubogi človek! Pomi¬ lujem vas. Vendar na vaši osebi ni vi¬ deti, da bi vas vse te skrbi in nadloge posebno trle V zalogi pohištva. Potrebujem dve po¬ stelji. Kakošne želite ? Prav priproste. Po- steljnjaka iz oreho¬ vega lesa, zagrinjala iz katuna. Hočem odeje iz volne navadne vrste. Hočem prav tanke, iz angleške volne. Koliko žimnic ukaže¬ te ? 229 — Ho bisogno per ciascun g-ttr jebeS Seti mu g id) Za vsako posteljo mo letto di due materassi di crine di cavallo o di lana, d’ un paglie- riccio, d’un piumino e d’ un capezzale. Di che colore e di che qualita vuol ella le indiane ? Le scegliero io stesso, le voglio buone ma semplici. Quanti metri occorre- ranno per ciascun letto ? M’ abbisognano delle cortine dafinestradi tela di cotone, di tela indiana,ditaffetta, di damasco,di Pecking. jmei SJfatraijen »on SRofjljaar ober ©ode pabcn, einen ©troljfacE, ein geberbett unb eincn jJolfter. 33tm metdjer $arbe unb (Satttmg moden @ie beu Sattun ? 34 mili ifju felbft auS» ju4en, idj mid gutcit, aber etnfad^eu. SBieoiel SJicter fiiib fiir jebeč Sctt nbtig ? 34 bebarf ^cnfteroor* bditge oon SaummoL leu$eug,$attun,$£affet, 'jjecfing. ram imeti dve žim¬ nici ali volneni bla¬ zini, slamnico, per¬ nico in blazinico (podzglavje). Kakošne barve in vrste hočete imeti katun? Izberem ga sam, ho¬ čem dobrega, pa pri- prostega. Koliko metrov ga gre za vsako posteljo? Potrebujem zagrinjal za okna iz bomba- ževine, katuna, ta- feta, damasta, pe- kinga. Devoavereunarmadio 34 mnjj eirte Hommobe Moram imeti omaro po- coperto dimarmo, un grande armadio, due tavolini da notte, do- dici sedie di paglia, un seggiolone; un canape, uno scritto- io, sei candelieri, una bugia, un tappeto, un paravento, ecc. Tappezzero di carta il mio gabinetto. Uosa desidera d'uten- sili da cucina ? Delle caldaie, unapen- tola, deitegami,delle caffettiere, un rami- netto da te, ecc. Che cosa vuole di va- sellame di terra e di maiolica ? mit einerSJiarmorplatte fjabeu, einen groben ©c^rauf, gmet 9?ad )ttU f4c, jmotf ©troljftufjle, einen Se^nftut)!; ein kanape, ein ©djreiD pult, fe4§ 8eu4ter, ei* nen §anbleu4ter, einen Seppicp, etne jpanijcpe ffianb u. f. m. 34 mid mcin Sabinet mit ^apier tapegieren. miinfdjen <5ie oon ffiitpengerdten ? tcffet, einen So4topf, STieget, Saffeefanneit, einen Šeefeffel, u. f. m 2Ba§ moden @ie an 2mp= fermaaee unb an pencc ? krito z marmorjevo ploščo, veliko oma¬ ro, dve ponočni mi¬ zici, dvanajst slam¬ natih stolov, naslo¬ njač ; divan, pisal- nik, šest svečnikov, ročni svečnik, po¬ grinjali (tapet), za- slonjalo itd. Delalnico (kabinet ) bodem tapetoval s papirjem. Katero kuhinjsko pri¬ pravo želite ? Kotle, lonec, kozice, vrčke za kavo, ko¬ tliček za čaj, itd. Kaj hočete izmed lon¬ čenega blaga in ma- jolčine ? 15 Delle pentole, delle scodelle, dei piatti, dei piatti da zuppa, delle grandi coppe, Cosa vuol ella d' ar- genteria ? Dei cucchiai delle for- cine o forchette, ecc. Non manchi di com- perarmi dei secchi di legno e degli stacei. In un negozio di manifatture. A quanto vende ella questa stoffa ? Quanto costa al metro ? Cio e molto caro. Posso dare soltanto... Cio non vale di piu. Veda, se me la vuol lasciare per questo prezzo. Ne prendero dieci metri. Ella dovrebbe compe- rare la pezza intera. Io la prendero. Non la voglio. Vuol ella misurarla ? Quanto costa questa fettuccia,questo mer- letto di seta, questo merletto di Fiandra? A quanto vende questo raso, questa batista ? eccettera. Vorrei comperare del panno. Di cbe qualita ? Del panno fino, del - 230 — ©bpfe, ©dfiiffein, STetler, ©uppcnfdjuffeln, grofje Sedjer. Sa« moden ©ie an ©ib bergeug ? Sdffct ©abelu u. f. m. 33ergeffett ©te nidjt, mir Ijbljcrne ©imer uitb ©iebe 31 : faufen. 149 . $tt einev 2d)ittttniarcitl)ntt61unn Ste teuer »erfaufen ©ie biefeS $eug '■ Ste oiet toftet bet SJicter? ift fefjr teuer. 3dj roitt nur... geben. @3 ift nidjt meljr roert. Sebenfen ©ie, ob ©ie mir um biefen Sreiž geben moden. -Sdj mili jefjn Sffeter neumen. ©ie miijjten bad gattje ©tfiif faufen. •3dj miti ed neljnmt. 3dj mag e§ nidjt. Soden ©ie ed meffett? Sieoiet foftet biefed Sanb, biefe feibene©pifce,btefe 9fieberldnber=©pi^e. Sic fjodj oerfaufen ©te biefen 2(t(a3, biefen SSatift ? u. f. m. Sdj modjte gern 3Tudj fau- fen. 23on meldjer ©orte ? ©djbited ©udj, orbinared Lonce, sklede, krožni¬ ke, skledice za juho, velike čaše. Kaj hočete izmed sre- bernine ? Ziloe, vilice itd. Ne pozabite kupiti mi leseuih vedric in re¬ šet. V zalogi tkanin. Po čem prodajate to blago ? Koliko stane meter ? To je zelo drago. Ne morem dati več kot.. Ni več vredno. Premislite, če mi ho¬ čete po tej ceni pu¬ stiti. Je vzamem de¬ set metrov. Morate kupiti celi kos. Ga vzamem. Ga nočem. Ga hočete meriti ? Koliko velja ta trak, koliko te svilnate čipke, te nizozemske čipke ? Po čem prodajate ta atlas, to tančico ? itd. Želim kupiti sukna Kakšnega ? Lepo sukno, priprosto - 231 — panno ordinario.Per un abito (vestito), per un soprabito. Vorrei comperare un cappello tondo. Ha ella della buona tela per far delle camicie o dei fazzo- letti ? M’ occorre pure della flanella, e delle cal- zette di seta, di co- tone, di lilo, delle calze di lana Tud). $iir etn 5 f(eib, fitr eiiten Uebcrrocf. Od) mocbte etnen runben £)uf faufen. ,jr)abcti ©ie gute Seimnanb fiir §cmben ober Tii= c^>er ? Od) tnuj) and) planeti, unb feibene, baummob (ene, jrotniene, fc^af* moflenc ©oden l)abeu. sukno. Za obleko, za vrhno suknjo. Bad bi kupil okrogel klobuk. Imate lepo platno za srajce ali robce ? Potrebujem tudi fla- nele in svilnatih, bombaževih, prejna- tih, volnenih nogo- vic. M’ occorre del taffeta per un vestito, per un tabarro, per una pelliccia, per una fo- dera Voglio comperare della seta per ricamare; mi faccia vedere tutte le gradazioni che ella tiene. Questa seta e troppo fina, troppo grossa, di color troppo ca¬ rico, troppo chiaro. Non ne ha d’altra? Vorrei comperare un cappello di paglia, un cappello con piu- me, dei fazzolletti di seta, dei flori artifi- ciali,delle perlefalse, o deli’ambra gialla, per far una collana oppure delle smani- glie. Degli aghi da cucire, e dei ferri da far cal- zette. Od) braud^e STaffet ju ei* nem fiteibe, ju einem 'Dfantet^ueinem^etje, $um Unterfuttev. Si) mbd)te gern ©eibe 5U111 ©tiden l)aben; jeigen ©ie mit' alle ©djattierungen bie ©ie l)abeu. £>iefe ©eibe ift 311 fein, ju grob, 311 bunfet, 3U f)ell. £)aben ©ie feine anbere? Od) teoflte gern einen ©tro^ut I)abcn, einen £>ut mit ^ebern, feb bene Tiidjer, fihtftlid)e Olumen, ®la§per(cn, ober gelben ©ernftein, um cin (ocddbanb ober 21rmbdnber barauž 3U mad^en. 9?dl)nabe(u unb ©triefna* be(n. Potrebujem tafeta za obleko, za plašč, za kožuh, za podlogo. Hočem kupiti svile za vezenje ; pokažite mi je od vseh barv, katere imate. Ta svila je pretenka, predebela, pretem- na, presvetla. Nimate druge ? Želim kupiti slamnik, klobuk s peresi, svil¬ nate robce, umetne cvetlice, steklene bi¬ sere, ali rumeni jan¬ tar, da si naredim ovratnik ali zapes¬ tnice. Šivanke in pletenke. Con un oriuolaio. Vorrei comperare un orologio da muro, o un orologio a ripe- tizione. E buono questo oro¬ logio ? Me lo lascia ella a p ro¬ va ? 10 non comprero che a questa condizione. Ella ci levera la lan- cetta di diamanti e ne mettera un’ altra d’ oro. 11 mio orologio non va bene; la prego di pulirlo bene, di ac- comodarlo, ed in- tanto di prestarme- ne un altro. Io vorrei cambiare quest’ orologio. Quanto vuole ella in aggiunta ? Quest’ e troppo. Que- sto orologio mi ha costato quaranta co- rone ed e eccel- lente. Bisogna rimettere un cristallo al mio oro¬ logio ; ho rotto il cri¬ stallo. Quest’ orologio va ma¬ le ; e caricato ? Questo orologio e dav- vero troppo caro ; esso ha una forma gotica. — 232 - 150 . 9Rit eiuem Urmncbcr. Reb močite eiue Saububr ober cittc fftepetierubr laufen. Rft biefe U^r gut ? Soden ©ie fie mir auf iProbe geben ? 3dj merbe nur unter bie« fer 23ebtngung faufeu. 9tebmen ©te ben ®ta= mantenen $eiger 1De 9 unb tun ©ie ciuen gotbenen an bie ©telic. šDIeine Ubr ift in Un* orbnung; icf) bitte ©ie, fie gut ju reinigeu, aužbefferu, unb mir unterbeffen eiue anbere ju lei^en. Reb mbdjte btefe Ubr um< taufc^ert. Sie »iel moden ©ie ba» rauf b fl 6en? ©ie forbern ju biel. Diefe Ubr bat inicb) oterjtg bronen gefoftet, unb ift oortrefflicb. Reb mufj ein neueS @ta§ auf meine Ubr fe^en laffen; icb b a ^e ba§ Ul)rgla§ jerbrodjen. ©iefe Ubr gebt fcblecbt; ift fie aufgejogen ? SDiefe Ubr ift mabrbaft ju teuer ; fie ift oon gotifcber gortu. Z urarjem. Rad bi kupil stensko uro ali ponavljalko. Ali je dobra ta ura ? Mi jo daste, dajo bom poskušal ? Jaz jo kupim le s tem pogojem. Vzemite proč diaman¬ tni kazalec in na¬ domestite ga z zla¬ tim. Moja ura je skažena; prosim vas, očistite jo dobro, popravite jo in posodite mi za zdaj kako drugo. Rad bi to uro zame¬ njal. Koliko naj doplačam. To je preveč. Ta ura me je stala štirde- set kron, in je iz¬ vrstna. Moram vložiti novo steklo na svojo uro, sem ubil steklo. Ta ura gre slabo ; ali je navita ? Ta ura je v resnici predraga; je got¬ skega sloga. — 233 — A me nonimporta mol- to che 1’orologio sia bello, purche vada bene. Che nome ha 1’ orolo- giaio ? Vende ella degli oc- chiali ? Vende ella cannoc- chiali da teatro ? Vende ella dei micro- scopi ? Questo cristallo in- grandisce troppo. Con un parrucchiere. SOfir ift an eiiter fdjbnen U(jr mtf)ts gelegen, roenn fte mir gut ge^t. 3Ide ^eigt ber UEgtna* djer ? 33erfanfen ©ie SBriilen? 23erJaufen ©ie S©^eater= Sorgnetten ? 3Serfaufeit ©ie 33ergrb^e= rmigSgtafcr ? IDiefeS ®lats nergrbfjert 3« W r - 151 . 'JJiit ctiiem Srifcur. Jaz ne gledam mnogo na to, daje ura le¬ pa, samo da dobro teče. Kako je uranju ime ? Prodajate naočnike ? Prodajate glediščna kukala ? Prodajate drobnogle¬ de? To steklo poveča pre¬ več. Z brivcem. Bisogna chiamarmi un parrucchiere, un bar- biere. Vi prego di radermi la barba. Sono buoni i voatri rasoi ? Dov’ e il bacino da barba ? Dov’ e il sapone ? Badate di non ta- gliarmi. Vi prego di pettinar- mi. M’ avete da ta- gliare i capelli. Fate presto (spiccia- tevi), ve ne prego. Deve sono i miei pet- tini ? Piano! Fate riscaldare i ferri. Non e troppo caldo il ferro? Provatelo pri- ma sulla carta. Sftan mufi mir cine« gjrifeur, einen šgarbier £)ofen. 3$ bitte ©te, utici) 311 rafieren. ©inb Si)re iSarbiermef* fer gut ? 2 Bo ift ba§ 23arbicr» becfett ? ffio ift bie ©eife ? Jlefmten ©te fid) in ad)t, mid) nidjt 311 fdjneiben. 3 d) bitte ©ie, utici) ju frifieren. ©ie nmffett mir bie ,jČ>aare fd^nei* ben. 2 Jiad)en ©ie gcfdfminb, id) bitte ©ie. SBo finb tueiue datume? Treba, da mi pokli¬ čete brivca. Prosim vas, da me o- brijete. So - li vaše britve do¬ bre ? Kje je brivska skle¬ da? Kje je milo. Pazite, da me ne vre¬ žete. Prosim vas, ražčesite me. Ostriči me mo¬ rate. Podvizajte, vas pro¬ sim. Kje so moji glavniki? @ad)te! Le počasi! gaffeu ©ie bie ©ifen war= Ukažite, naj železo mm. ogrejejo. 3ft bad Sifen nid)t ju Ali ni železo prevro- Ifeijj ? iProbierett ©ic če ? Poskusite je ed erft atu $apier. prej na papirju. Questo riccio non e grosso abbastanza. Vi prego di venir que- sta sera ad avvol- tarmi i capelli. Cbe acconciatura de- sidera ? Un’ acconciatura assai semplice. Una persona smarrita in una citta. Vorrebbe aver la bon- ta di dirmi se io sia lontano dalla via.... o dalla piazza... ? E lontano di qui a .. ? Io cerco la časa del signore... della si- gnora.. Verso qual parte devo andare ? (ove devo dirigermi) ? Devo poi rivolgermi a dritta o a sinistra? Abita qui il signor...? Mi vorrebbe ella dare il suo indirizzo ? Vorrebbe ella condur- mi cola ? La paghe- ro bene. Le daro cinquanta centesimi. Vada pure innanzi, io la seguiro. Non vada tanto pre¬ sto. — 234 — £>iefe 8otfc ift nic^t btcf genug. bitte ©ie biefen 31* benb p tommen, um mir bie §aare aufp* roden. 953elcben Hopfpu| befelj* len ©ie ? Sinen jefjr einfacbenSopf* pu^. 152 . (Vinc »Veriott, bic itd) tit einer ®taDt bermt bat. SBodten ©ie bie ®iitc fyaben unb mir fagen, ob idj roeit oon ber Strajje.... ober oon bem fllajp.. bin ? •3[t e« meit oon Ijier nadj..? 3?dj fudje ba§ £jau§ beš §errn.... ber grau.... ikadj metdjer ©eite muj? idj Ijingefjen ? SDiujj icfj midj fjeruadj redjtd ober linfš men* ben ? SBo^nt ber £>err... fjier? SSBodten @ie mir molji jeine Slbrejfe geben ? ©odten ©ie midj Ijinfiilj* ren ? Bdj merbe fie gut be$a£)len. 3dj merbe Hfpien fiinfsig £)eller geben ? ®e|en ©ie nur ooran, idj merbe Sljnett fotgen. ®cfyen©ie nidjt fo jdjnell! Ta koder ni zadosti debel. Vas prosim, pridite mi nocoj ovijat lase. Kakšne kodre želite? Prav priproste. Oseba, ki je v nekem mestu zašla. Bodite tako dobri, po vejte mi, ali sem daleč od ulice .. ali od trga... ? Alj je dalečod tod do..? Iščem hišo gospoda... gospe... Na katero stran naj se obrnem ? Alj naj se držim po¬ tem desne ali leve? Stanuje gospod... tu ? Ali bi mi hoteli dati njegov naslov ? Ali bi mi hoteli tje peljati? Vas plačam dobro. Vam dam petdeset vinarjev. Le idite naprej, jaz pojdem za vami. Ne bodite tako hitro. Mi conduca per la via piu corta. Per questa strada ci sono troppi impe- dimenti; prendiamo un altra via. Ohiami un fiaccheraio! Cocchiere volete con- durmi ? Abito in via... Col cocchiere. Sai guidare e pulire bene i cavalli ? Ti avverto che io esi- go la ruassima esat- tezza, e che visito spesso la stalla. Questo cavallo e nial ferrato. Hai dato da mangia- re al mio cavallo? L' hai strigliato ? Questo dovrebbe es- sere gia fatto; devi essere piu esatto! Va a chiamare il ma- niscalco e fagli ve- dere il mio cavallo malato. Che ha detto il mani- scalco ? Questa stalla e sporca, puliscila! Questo fieno non e buono, e 1' avena e cattiva. Bisogna dar a questo cavallo acqua di cru- sca. Bisogna con- durlo al pascolo. - 235 - $iipren ©ie midj ben fin* jeften 2Beg. ©b finb ju oiet £)iubcr« ntffe in biefer ©trafe; mir moden eincn an= berit 2Beg uepmen. Dtufen @ic eineit $utfcper! ftutfcfer, moden ©ie mid^ fapren ? Bcp mopnc in ber... @affe. 153 . 9Wtt eitiem Mutfdjcr- Sannft bit gut fapren unb bie 'Pierbe pupen? -Sep fage biv im tmrauž, baf icp bie grogte @e= nauigfeit oerlange imb ben ©tali oft befucpe. T)iefcš $ferb ift fcplecpt befcplagen. |>aft bu meinetn SPfcrbe p fveffen gegeben ? bu e« gepupt ? 1)as fotlte fcpoit geftpepcu feiu; fei piiuftlicper ! £)ole ben jrjuffcpmieb unb pige iprit mein franfeb $ferb. Saž pat ber £juffcPmieb gefagt ? ®iefer ©tali ift fcpmupig, reinige ipu! ®iefcd |)en ift uicpt gut, uub biefer §afer ift fcplecpt. 9J?au muf biefetn 'Pfcr* be fleienmaffer ge6en. SOian muf eb auf bie SBeibe fcpicfett. Peljite me po bližnici. Na tej cesti je preveč ovir; obrniva se na drugo pot. Pokličite izvoščeka! Kočijaž, me hočete peljati ? Stanujem v ulici... S kočijažem. Znaš dobro voziti in konje čistiti ? Opozarjam te, da sem prav natančen in da pogosto pregleduj em hlev Ta konj je slabo pod¬ kovan. Si dal jesti mojemu konju? si ga osna- žil ? To bi se bilo imelo že zgoditi; bodi bolj natančen! Pokliči konjskega ko¬ vača in pokaži mu mojega bolnega ko- - n 'i a ; Kaj je rekel konjski kovač ? Ta hlev je umazan; očedi ga! To seno ni dobro, in oves je slab. Temu konju je treba dati vode z otrobi. Treba ga je na pašo peljati. Attacca i cavalli alla mia carrozza Attacca il mio cavallo al calessino; sbri- gati! Conduci il mio cavallo in stalla, e torna a prendermi alle sei, o fra due o tre or e. Va passo passo! Tu mi vieni tardi ; che un’ altra volta cio non si ripeta! Nelhaspettarmi, or che fa freddo, metti la coperta sopra il ca¬ vallo. Per comperare e vendere quadri. Di quale autore e que- sto quadro ? E desso un originale? E una copia ? Il colorito non e bello. Il disegno e scorretto. La tinta e buona o cattiva ?j La composizione e con- fusa Queste figure sono mal panneggiate. V’ hanno in questa cit- ta delle collezioni di quadri (pitture) ? O’ e qui ogni anno una esposizione pubblica di quadri? — 236 — ©patine bie Pfevbe att nteinett Sffiagctt. ©panne tttein ^5ferb nor bač Sabriolett; mac^e gefdftnittb ! giiljre metu Pferb itt ben ©tali mtb Ifote micp um fedfž Ulfr, ob er in jtoei ober brei ©tunben raieber a£>. galfre im Scprttt! ©n fomrnft fpdt; baž bte§ nidjt toteber ge* fdfiefft ! Snbeffen bu auf micp roarteft, lege bie Dede auf bas pferb, ba eS falt ift. 154 . Um ©emitlDc 5u fnufeit nttD ju »trftJufctt. SSott meldjem SDfeifter ift btefeS ©etnalbe ? Sft eS ba§ Original ? dft ež cine Jlopie ? ®a§3Mcrit ift nidjt fcffott. ©ie geidfnung ift Der* fefflt. Sft baS Šotorit gnt ober fdjledjt ? ©ie gufammenftellung ift oertoorrett. ®ie Sleibung btefer g-L guren ift fdjledjt auS* gefu^rt. ®ibt eS in bicfer ©tabt ©entdlbefammlungen ? f^inbet ffier jebeS ^a^r eitte offentlidfe %maU be»3luSftellung ftatt ? Vpreži konje k moje¬ mu vozu. Vpreži mojega konja k dvokolesniku ; pod¬ vizaj ! Pelji mojega konja v hlev in vrni se ob šesti uri, ali v dveh ali treh urak po me. Vozi korakoma! Prišel si prepozno ; glej, da se to ne zgodi več. Med tem, ko me ča¬ kaš, ogrni konja s plahto, ker je mraz. Če kdo kupuje ali prodaja slike. Katerega mojstra je ta slika ? Ali je izvirnik? Je posneta ? Barvarija ni lepa. Obris je pomanjkljiv. Je li barvni lesk do¬ ber ali slab ? Sestava je nejasna. Obleka teh podob je slabo slikana. Ali so v tem mestu zbirke slik ? Ali je tukaj vsako le¬ to javna razstava slik? raz- Si, c’ e qui una espo- sizione permanente di quadri. Dov’e 1’edificio desti nato per questa ? Vi si veggono dei bei quadri ? Dei migliori artisti del- la Germania, del Bel- gio e della Francia. Quale quadro le piac- que di piu nelfes- posizione del mese di aprile ? Quello di Paolo Dela roche di Parigi, rap- presentante la regi¬ na Maria Antonietta, allorche, udita la sentenza di morte il 14 ottobre 1793, la- sciava la sala del tri bunale sanguinario. Questo e il miglior qua- dro di questo autore. Vedete come e linito a meraviglia, quanto e fresco il colorito ! Quali altri quadri la in- teressarono ancora? Per farsi ritrattare. Voglio farmi fare il ritratto. Quali sono i migliori fotografi di Vienna? I due piu ricercati so¬ no i sigg. N. N. Signor N. quando po- trebbe fare il mio ritratto ? — 237 — $a, eb gibt bier cine permanente funftaub« ftellung. ©o ift bab ba^u beftimmte ©ebčiube ?■ Sinb ftpone ©emčilbe ba 3 U feljen ? 33oit ben beften Siinftleru ©eutfcblanbb, JŽ3elgien§ unb 5ranfreid)b. ©elc^eS 33ilb ^at Sfineit in ber SlubfteUuiig oom ififonat 3lprtl am be* ften gefallen ? ©ab 33ilb con ifaul ©e* larocpc aub jiktrib, bie Honight Skaria Sln-- toinette barftellenb, alb fie, nac^bem fie ben 14. Oftober 1793 iljr ©obebnrteil geffcrt fjafi te, ben Slutbgcricptž* faal ocrliefj. ©ieb ©emčilbe ift bab befte biefeb 2hdfterb. ©eben ©ie, icie mmiber* fcbbn bie ŠBollenbung, m ie frifdf bie $arbe bebfclben ift! ©ar fiir Silber ^aben ©ie nocb intereffiert ? 155 . Um firf) nlibilOcn jii loffeit Gdf mili midj abbilbcn laffen. ©elcbe finb bie beften ‘Pb° s tograpbeit in ©ien ? ©ie jioei gefud^teften finb bie |)erreu 97. 91. Gjerr 91. loann fonnten i ©ie micb aufnelfmeu ? Da, tu je stalna stava slik. Kje je razstavno po¬ slopje ? Ali so tam kaj lepe slike ? Od najboljših umetni¬ kov nemških, bel¬ gijskih in francoskih. Katera slika vam je bila najbolj všeč na razstavi mesca a- prila ? Slika Pavla Delaro- che-a iz Pariza, predstavljajoča kra¬ ljico Marijo Antoi netto, ko je 14. ok¬ tobra 1793 po spre¬ jeti smrtni sodbi za¬ pustila krvno sodi¬ šče. Ta je najboljša slika tega mojstra. Glejte, kako krasno je izdelana, kako žive so njene barve! Katere slike so vas še mikale ? Če se hoče kdo slikati. Želim, da se zgotovi moja slika. Kateri so naj bolji sve- tlopiseci dunajski ? Naj bolje obiskovana sta gospoda: I. I. Gospod 1. kedaj bi me mogli fotografirati ? Quanto si fa ella paga- re per una dozzina di foiograde in pic- colo formalo ? Quanto costa mezza dozzina in formato moderno ? Potrebbe eseguirmi un buon ingrandimento di questo ritratto ? Si diletta anche lei di fotografia ? Oggidi vi ha una gran- de quantita di foto¬ grafi dilettanti. E veramente la foto¬ grafia desta un gran- dissimo interessa- mento per le con- tinue e tanto im- portanti invenzioni che vengono fatte in qucsto campo. Io preferisco pero un discreto lavoro a mano alla migliore fotografia. Nel mio studio, oltre elie la fotografia, si coltiva anche la pit- tura. Io sono in grado di e- seguire il ritratto da Lei desiderato in qualsiasi maniera. Lo vorrei ali’ olio, a pastello, a matita. Sieda! Si volti un po’ a dritta, a sinistra. Mi guardi. Inclini un po’ la testa. — 238 — 9Bic oiel neumen ©te fiir etn D it tj eni) fleiner ©ih ber ? 2Bte oiel foftet ein Ijalbeb Du^cub in mobcrncr ©roge ? Sbunten fie ntiv cine gute ©ergrbperung biefeb ©ilbeb aubfitfjrett ? Unler^atten ©ie fidj attcE) mit ber fpijotograplpe ? ^eutjutagc gibt e§ cine grope Sfteuge Slmateur j51)Otograp()eit. Uttb toafjrlidj cnuecft bic j31)Otograpl)ie, ber forfi tudfjrcnben uncfjtigen (šrftnbungen megen, toeldje in biefem getbe gemad)t merben, ein teb^affeS Gntereffe. ■Sdj jielje aber eine be< fcfjetbene ^janbarbeit ber befteiPjlljotograptjieDor. ■3n meinem 3Le(ier mirb, attger ber ^otogrcn pf)te, a ud) bie SMeret befrtebett. Gdj bin im ©laitbe bab geioitnfdjte ©tlbttib in jeber SUfanicr aitbjtp fiiljren. 3d) munfdjte eb in Del, j3aftetl, ©leiftift. ©e£eit ©ie fidj! 'Drcfjen ©ie ficf) etn m- ttig meljr rcdjtb, linfb. ©cfjen ©ic m id) an ! ©eitgett @ie ben S“opf ein toettig. Koliko zahtevate za dvanajst majhnih fo¬ tografij ? Koliko stane šest v moderni obliki ? Ali bi ni mogli lepo povečati to sliko ? Ali se tud Vi zanimate za fotografijo ? Dandanes najdemo prav mnogo ama¬ terjev. In res vzbuja foto¬ grafija mnogo zani¬ manja vsled nepre¬ stanih in tako važnih iznajdeb na tem polju. Ljubši pa mi je skro¬ mno umetniško delo kakor najboljša fo¬ tografija V mojem atelijeju se goji poleg fotogra¬ fije tudi slikarstvo. Zamorem Vam izvršiti zahtevano sliko na kateri koli si način. Želim oljnato, pastel no, s svinčnikom. Sedite ! Obrnite se nekoliko na desno, na levo. Glejte v me! Nagnite nekoliko gla¬ vo. — 239 — Gosi? Ella non siede bene. Sono stanco. Questa posizione e as- sai incomoda. Eiposi pure. Mi permetta di met- terla in positura ; cosi, inclini un po’ la testa, a dritta a sinistra. Ella si muove. Ha 1’ aspetto un po’ troppo serio. Si compiaccia di guar- darmi; ora io lavoro agli occhi, alla boc- ca, al našo. E gia stanco ? Basta per oggi! Non e ancora che un abbozzo informe. Vediamolo! Gli occhi sembrano troppo grandi, il na¬ šo troppo largo. Quando ritornerhella? Mi rincrcsce molto, ma son impegnato per il tal giorno, per la tal ora. Saro libero la setti mana ventura o il prossimo lunedi Bosso io pregarla di esser qui puntual- mente ali’ ora con- venuta ? ©o ? ©ic ft^cn uidft gut. 3 d) bin miibe. ®iefe ©teltnng ift fetfr umbegucm. tkuffen ©ie nur auš ! grlauben ©ie mir, n en cine ©te II n n g ju gebeit; fo, beu $opf etn mctiia oebogcn, redftd, tinf§. ©ie oerriidfen ftd). ©ie Ifabcu cine etraad 511 ernft()afte SDtiene. 3d) bitte, feffcit ©ie mid) an ; id) arbeite nun ait bett Slugett, am ibtunbe, a n ber 'Jiafe. ©inb ©ie fdjon miibe ? ©enug fiir f)eutc! g§ ift erft cin grober Umrijf. Saffeti ©ie it)n fe^cit! Utfidj biintt, bie ilugen feicn 511 grog, bie 'Jiafe 511 breit. ŽBann fommen ©ie trne* ber ? gg tut mir fef)r leib, aber id) bin auf biefen £ag, auf biefe ©tunbe oerfagt. 3d) merbe bie tommenbe S33od)e ober ben tmn> men ben 2J?on!ag frei fein. ©iirfte id) ©ie bitte, ftd) jur beftimmteu ©tunbe piinftlid) cinjufinben ? Tako ? Ne sedite ugodno. Sem truden. Ta položaj je prav ne¬ roden. Le odpočite se! Dovolite, da vas po¬ stavim; tako, nagni¬ te nekoliko glavo na desno, na levo. Vi se premikate. Se držite nekoliko pre¬ resno. Vas prosim, glejte v me; zdaj slikam oči, usta, nos. Ste že trudni ? Zadosti za danes. To je le površno na- sn vano. Dovolite da pogledam! Oči se mi zde preve¬ like, nos preširok. Kedaj se vrnete ? Mi je srčno žal, toda tistega dne, tisto uro bom zadržan. Prihodnji teden ali prihodnji pondeljek bom prost. Vas smem prositi, da boste točno o dolo¬ čeni uri pri meni ? — 240 — In un negozio di commestibili. Buon giorno, signora! In che posso ser- virla ? Mimostri levarie qua- lita di riso, ch’ ella tiene. A quanto vende que- sta qualita ? A 46 centesimi il chi- logramma E troppo; si vende dappertutto a 44 centesimi. Se me lo da a questo prezzo ne prendero 50 chi- logramini. Sia pure, giacchč ne prende in quantita. A quanto vende la farina di frumento N- 2? A 40 centesimi. Oh, che prezzo esorbi- tante ! Mia čara signora, in settimana il prezzo della farina e cre- sciuto assai, perche il frumento e molto caro. Gliela paghero a 38 ; me ne pesi 50 chi- logrammi. Čara signora, ella vuol avere tutto troppo a buon prezzo. Prego, che cosa le occorre aneora? 133 . Sit etncitt (vfiiuttreit = (vlcfriiitftc- ©itten 2iag, gnabigegrau! momit famt icb ©ie befcieiten '? geigett ©ie mir bie oer= fdbiebetten 91eibforteit bie ©ie bcdteu. Um tttiemel »erfaufen ©te biefe ©orte ? 3u 46 Pfeifer bab $i(u= gram m. @5 ift ju met; iiberatl Dcrfauft man ben 9teib ju 44 jrjetter. SBeiiit ©ie ifyn mir ju biefem Greife geben, fo ttterbe icb 50 Stlogramm faufett. Gšb fei, ba @ie i^tt iu •Slenge faufeu. Um toieDiet »erfaufen ©ie bab ©ctrcibeme^I 4io 2? 3u 40 .ffetler. ®ab ift ja uucrbort! Steiue oere^vte gratt, biefe iBocbe ift bet* ‘Jkeib beb Sle^tš fetjr geftie* gen, ba baS (Setreibe febr teuer ift. Acb tccrbe eb Sijnen 3 11 38 bejablett; toageit ©te mir 50 Hitogramm. 33eref)rte gratt, ©ie rooflett alteb ju roofjtfeit fjabett. 3d) bitte, mab braudjeti ©ie nod) ? V zalogi j e s t v i n. Dober dan, gospa ! S čim vam morem v- streči ? Pokažite mi razne vrste riža. Po čem dajete ta? Po 46 vinarjev (beli¬ čev) kilogram. Preveč zahtevate; pro dajaj o ga povsod po 44 vinarjev. Ce mi ga daste po tej ceni, ga vzamen 50 kilo¬ gramov. Naj bo, ker ga vza¬ mete toliko. Kako prodajate pše¬ nično moko števil¬ ka 2 ? i Po 40 vinarjev. To je nezaslišano ! Draga moja gospa, ta teden je moka jako poskočila, ker je se¬ daj žito zelo drago. Vam plačam po 38; stehtajte mi 50 ki¬ logramov. Draga gospa, vi hočete imeti vse preveč po ceni. Prosim, kaj še potrebujete ? Mi mostri della farina di formentone. Questa e a 14 cente¬ simi il chilogramma, questa di granoturco nostrano e a 16, e questa qui molto gialla a 20. Mi pesi 30 chilogrammi di questa a 16 cen- tesimi. 3 chilogrammi di šale. 3 pezzi di sapone. Desidera pezzi da 15 o da 25 centesimi? Un pacco di candele. Mezzo chilogramma di butirro fresco. 40 centesimi di for- maggio. Tiene in negozio an- che cipolle ? No, cipolle non ne ab- biamo. Prenderei anche 2 litri di olio da tavola, pero non ho un re- cipiente pel mede- simo. Le daro io due botti- glie. Ora mi fara il conto. Tutto assieme importa. Mi fara mandare lei questa roba a časa mia ? Si, signora, il nostro giovine glie la por- tera, soltanto favo- rira dirmi dove a- bita. — 241 - $eigen @te mir 2)?at§« mebi- ®iefed ift ju 14 §cllcr bad Sftlogramm, bicfcd oon ein^eimifd^en Su« furufuj ift ju 16, ittib biefed fcbr gelbe 3J?eb( ift ju 20. iffiagcn ©ie mir 30 SL gramm biefež ju 16. 3 ^itogramm ©alj. 3 ©tiicf ©eife. SBitufcbeit ©ie ©tiicfe ju 15 ober ju 25 .fjetter. (Sin i|3ad: Šcrjen. ©iti balbed ČHiogramm frifdier Sntter. 40 jfjeiler ftdfe. Dalten ©ie aticf) gline- belit ? 'Jtein, mir Ifalteu feiuc gmiebelu 3cb miirbe aucb 2 8iter £ifdjb( faufeit, aber idj babe bafiir feiue fdBe. 3cb mcrbe 3bnen 2 gla* fd)eu geben. ^efct merbett ©ie mir bie 3iecbitung macben. 2Ule§ jufammen mad^t... (Skrben ©ie mir biefe ©acben nacb §>aud fdjirfen ? mobl, gnabige $rau, utifer $unge mirb fie nadj |)aii§ tragen, ttur merbcn ©ie fo gut fein mir ju fageit, mo ©ie mobneit. Pokažite mi koruzno moko. Ta je po 14 vinarjev kilogram, ta iz do¬ mače koruze ie po 16 in ta zelo rumena po 20. Stehtajte mi 30 kilo¬ gramov te po 16 vi¬ narjev. 3 kilograme soli. 3 kose mila. Želite kose po 15 ali po 25 vinarjev ? Zavitek svečk. Pol kilograma svežega masla. Za 40 vinarjev sira. Ali imate tudi čebulo ? Ne, čebule nimamo. Vzela bi tudi 2 litra jedilnega olja, pa nimam nobene po¬ sode. Lehko vam dam jaz dve steklenici. Sedaj pa prosim račun. Vse skupaj je... Ali mi spravite vi to blago na moj dom? Da, gospa, naš mla¬ denič vam pripelje vse, samo izvolite povedati, kje bivate. — 242 — Non potrebbe il suo giovine venil - tosto con me ? Anche, se cosi le pia- ce, soltanto favorisca di attendere, che si possa caricare. La saluto ! Čara signora, mi rac- comando ancbe per 1’ avvenire, se le pia- cera di onorarmi de’ suoi ordini. Con un libraio e con un cartolaio. Vorrei comperarmi al- cuni libri; abbia la gentilezza di con durmi da un libraio. Molto volentieri, epro- prio qui vicino c’ e una delle migliori librerie. Di grazia, in che posso scrvirla ? Esiste un libro che tratti delle coserag- guardevoli di questa citta ? Quale e il titolo di quosto libro ? Bramerei delle matite inglesi ; queste non sono d' Inghiltcrra, non sono buone. A quanto le venile ella ? Questo e troppo caro. Vo rrei alcune matite sen za legno. tbmttc 3()r S lI1, 9 c gfeicb mit mir foni« men ? 9Iudj, matu cd Afjtteit ge« fdllt, nur fcien ©ie fo gut ju marteu, biš nhr bie ©acffett auflaben. Bdj empfctjle mic^ ! 9Seret)rtc j^rau, id) emp« fdjle mid) and) fiir bie 3'nfirnft, roetttt ed Sbnen gefaflen mirb, m id) mit Sferen 33efe^tetr ju be« efjreit. 157 . 'Mit chtem 'Bucf); 11116 'IhUiictOanDIcr 3d) mbcfetc einige 93iid)er faufen ; feien @ie fo gut, uitd) jucittem ©udp pditblcr ju bcgkitcn 2)1 it oielem 93crgniigeu unb gleid) in bcr 'Jidlje pabcn mir cine ber be» ften 33ud)f)anblungen. Sitte, meiu £)err! 100 « mit fann irf) bieneu ? ®ibt ed eitt 33ud), 10 eh d)es> iiberbie SDierftoitr« bigfeitcu bicfcr ©tabt panbelt ? S3?eld)e§ ift bcr Stitel bie« fe§ 33ud)e§ ? ■3d> mod)te gern eugtifcfee ŠBleiftifte f)aben; biefe finb nidjt and Gfttglattb, fie finb nicbt gut. SBie teuer oerfaufen ©ie fie ? ©až ift ju teuer. 3d) munfdjte ©leiftifte oljne §olj. Ali bi ne mogel vaš mladenič, iti hitro menoj ? Tudi, če vam je dra¬ go, a le toliko po¬ trpite, da naložimo. Z Bogom ! Draga gospa, pripo¬ ročam se še za pri- hodnjost, če vam bo ljubo. S knjigotržcem in s prodajalece papirja. Rad bi neke knjige kupil ; bodite tako uljudni, peljite me h kakemu knj igo tržcu. Srčno ra, in pa rav¬ no tu blizu je jed- na izmed najboljših knjigarn. Prosim,gospod ! s čem vam morem postreči? Bi se dobila knjiga, o znamenitostih te¬ ga mesta ? Kakšen naslov ima ta knjiga ? Želim angležkih svin čnikov; ti niso iz Anglije, niso dobri. Po čem jih dajete ? To je predrago. Želim svinčnike brez lesa. Io vorrei dei pennelli per dipingere ad olio. Me ne mostri di tutte le grandezze, di grossi, di mezzani, ed i fini. Io vorrei una tavo- lozza d’ avorio, ed un’altra di mogano per dipingere ad o- lio. Ha ella delle ta- volozze di bosso ? Ha della carta colo- rata per disegnare ? V orrei comperare delle stampe. Figure, teste, soggetti storici. Vorrei dei paesaggi,dei fiori, dei frutti, degli arabescbi, degli uc- celli, delle farfalle,de¬ gli insetti, dei monu- menti d’architettura. Vorrei comperare del cartone. Questo non eabbastanza bianco, non e abbastanza li- scio. Ha ella delle scatole di colori di Lam- bertye ? son questi i migliori colori per 1’ acquarello. Ha ella del carmino, del bleu di Prussia ? Biacca, giallo aurino, azzurro montano, o- cra,orpimento, lacca, cinabro , inchiostro di China, nero fumo di avorio. - 243 — 3xf) nto0te H3iiijcl 3111:1 Delmaleti (abett. 3 eigeit ©ie mir loetcfjc in allett ©rbgen, grobe, mittlere mtb feine. 30 mo 0 te cin clfenbei« uertteš jljarbeitbrett, uitb ein anberež au§ Ijagotti gum Oelmaleti [)abeit.£>aben ©ie bu 0 $« baumene ^3afietteu ? (paben ©ie farbigeč pier 311111 $d 0 nen •? 30 mo0te S?upferfti0c faujett. ^igurert, Sbpfe, l)tftorij 0 e ©egenftaiibe. 30 miht|0te 8attbf0aftat, '-Bluitieit, jyrii 0 te, 'lira« bcšfeit, 23bgef, © 0 mct« terlinge, 3njefteit, Tditfmdler ber 23au« futift. 30 mo0te ftarton fau« fen. £iefer ift ni 0 t meif), ni 0 t glad ge« nug. ,g>abcn ©ie © 0 a 0 leht mit 8 ambcvtl)e«{^afben? e§ fittb bieb bie beftcn Saffetfarben. .gjabeti ©ie ftarmiu, 'Per« tinerblau ? 23trimeijj, ©olbgelb, 23erg- blati, Oder, Slitripig« uicnt, 8 ad, 3 ' n " 0 & c b 0 inefif 0 ett 2 mf 0 , ©l fcnbcin) 0 mav 3 . Rad bi vzel čopiče za oljnato slikanje. Pokažite mi jih vsake velikosti, debelih , srednjih in tankih. Želim slonokoščeno ta¬ blo, in drugo iz ma- hagor.skega lesa za olinato slikanje. Ima¬ te zelenikove (puš- panove) table? Imate barvani papir za risanje ? Rad bi kupil bakro¬ reze. Podobe, glave, zgodo¬ vinske stvari. Želim vaške slike, cve- lice, sadje, arabeske, ptiče, metulje, žuž¬ ke, stavbene spo¬ menike. Želim kupiti karton. Ta ni zadosti bel, ni zadosti hladek. Imate škatle z Lam- bertyevimi barva¬ mi? Te so najboljše vodne barve za sli kanje. Imate karm in, bero- linsko modro barvo ? Svinčeno belino, zlato- rumeno barve, zem¬ ljiško višnjevino, o- kro (zemljiško ru- menico), operment (ruteni arzenik), lak, cinober, kitajsko čr¬ nilo (tuš), slonoko¬ ščeno črnilo. ^orrei comperare uu temperino, una riga, un compasso. Vorrei pur della gom- ma. La vorrei bian- ca, e polverizzata. Vende ella dei piccoli mortai per polve- rizzare i colori ? Vorrei del gesso e una ardesia ( lavagna ), per disegnare. Vorrei avere delle fo- glie d' oro battuto. Vorrei uua cornice di questa grandezza. Voglio una bella cor¬ nice, ben dorata, di questa larghezza. Vorrei una cornice af- fatto semplice, af- fatto nera, oppur ncra e dorata o ne¬ ra con perle d’ oro. Quando potro avere questa cornice, e quanto mi costera? La prego di essere e- satto, non manchi di parola ! Vorrei comperare un astuccio di coinpas- si semplici ma ben completo. Avrebb’ella le opere di Schiller e di Goe¬ the ? Intendo dire delle tragedie di questi due poeti. Questeson opere ch’el- la puo avere imme- — 244 — 3d) molite ftent etn $e= bcrmcffer, eiu Sitteal, eitreit 3trfel faufett. 3d) močite and) ©urami Ijaben. 3d) miinfdjte e« metjj unb ju iJJuIoer geftofjen. 93erfaufeu ©ief lente 2J?or= fcr jurn jerftojjen ber garben. 3dj miinfdjte audj ®retbe unb etne (Sc^iefertafel jum getdjnen. Gdj rabate ©olbfdjlciger* bldttdjen Ijaben. Gdj mbdjte einen 9tafjmeu »on biefer ©rbfjc Ijaben. 3dj mili einen fdjbnen gut »ergolbeten jftaljmen »on biefer Sreite Ijaben. 5dj mili einen ganj etn* fadjeu, ganj fdjroarjen fRaljmen, ober einen fdjmarjen unb »ergolbe* ten, ober einen fdjmarjeit mit ©otbperlen baben. SBann fattn idj biefen fftafjmenbefommen, unb mie »iel mirb ev midj foften ? (Sejen ©te piinftlidj, '0 bitte ©ie, Ijatteu ©ie ja Sort! Gdj modjte etn iReifjseug laufen, einfadj abev gans »ollftdubig. jjjdtten ©ie @djiIIer’S unb @otf)e’ § Serfe ? Gdj metne bie £ragobiett biefer jmei ©idjter. ®iefe Serfe fonnett ©ie gleicfj befommett, unb Rad bi kupil peresnik, ravnilo, šestilo (cir- kelj). Tudi klej bi rad imel. Želim bele in v prah zdrobljene. Prodajate male mo¬ rnarčke, v katerih se barve tolčejo ? Rad bi imel tudi nekaj krede in skrilio za risanje. Želim zlatih razplo- ščenih tablic. Želim okvir te veli¬ kosti. Hočem lep pozlačen okvir te širokosti. Hočem prav priprosti, čisto črni okvir, ali pa naj bi bil črn in pozlačen, ali črn z zlatimi biseri. Kedaj dobim ta okvir in koliko me bo stal ? Bodite pa točni, vas prosim, ostanite mož beseda ! Rad bi cupil risarsko pripravo , priprosto pa popoljio. Bi imeli Schiller-jeva in Goethe-jeva de¬ la ? Namreč žaloigre (tragedije) teh dveh pesnikov. Ta dela dobite brž; imamo on nijh naj- diatamente, ene ab- biamo le piu belle e recenti edizioni. Oosapuo costare Schil- ler ? C' e qui un’ edizione in dieci volumi; cbe costerebbe 16 coro ne; quest’altra poiin quattro volumi, che io le consiglio, costa 24 corone. Quanto richiede per questa edizione di Klopstock ? Questa qui non costa cbe 20 corone. Ha ella un’ edizione economica del Mac- chiavtdli, del Dante, Tasso, Ariosto e Pe trarca? Di questi autori abbia- mo due belle edi¬ zioni. Vorrei vederle ambe- due, cosi potro sce- gliere quella cbe mi aggradira di piu. Qai ba pure un buon dizionario per SO corone. Questo dizionario e troppo grande; non ne avrebbe forse di piu piccoli, come sarebbe a dire quel!o di Weber ? Questo le sta a dispo- sizione, ma mi pare cbe tutto insicme le dara una somma un po’ troppo forte. — 245 — baoott ^aben mir bic fdjbnften itnb neucften Slitžgabcn. ©aš fonnte Schiller fo= ften ? |jter ift cine Služgabe in jebn ©anben ; biefe fo= ftet 16 Sronen, biefe aber in 4 23anben, mdcbe id) 31)ncn an = rate, foftet 24 bronen. ©te niel oerlattgcn @ie fiir biefe SltiSgabc non Sopftocf ? T)iefc foftet nnr ŽO bro¬ nen. |>abcn @ie eitte toolflfetle 2lu§gabe oon SUaccbia* cehi, ®ante, £affo, Slriofto unb ‘ffetrarca? SSott biefen Slutoren ^abett mir jmei fc^btte 21ub* gnben. 3d) mbcbte beibe fefjen, uttb bann merbe in jene ba-- non auSmablen, noelc^e mir mebr gefaflen roirb. £>tcr boben ©ie aneb ein guteš ©brterbucb um 80 Sronen. •Dtefcč ©brterbucb ift ju grog ; botten ©te nid)t ©orterbiicber oon ftei* uerem format, roie ctma baš non ©eber? ®a§ fbunen ©te glcic^ befotnmeu, aber mir febcittt c$, allež ba§ jufammen mirb 3b nen eitte bobe ©umme auf* bitrben. lepše in najnovejše izdaje. Koliko bi sta Schiller? Tuje izdaia v desetih zvezkih; stane 16 kron ; ta druga iz ■ daja pa v štirih zvezki h, katero vam zasvetujem, stane 24 kron. Koliko zahtevate za to izdajo Klopstocko- vih del ? Ta stane le 20 kron. Ali imate ceno izda¬ jo Macchiavelli-ja, Dante-ja, Tassa, A- riosta in Petrarke? Imam dve lepi izdaji teh pisateljev. Kad bid videl obe, po¬ tem si izberem tiste, katera mi bo bolj ugajala. Tu imate tudi dober slovar za 80 kron. Ta besednjak je pre¬ velik ; ali nimate morda bolj majhnih, postavim Weber-je- vega ? Do morete dobiti brž, le zdi se mi, da Vam vse to skup malo prevelik znesek na¬ kopiči. 16 — 246 — Non potrei pagarla in rate, per esempio a 20 corone al mese? Cio si pub fare; sol- tanto la pregherei di favorirmi per la pri- ma volta un terzo deli’ importo totale. Cosi si costuma da noi. Costume ragionevolis- simo e giusto. II teatro. Va lei di £requente al teatro ? Ci vado anche questa sera. In che teatro andra ? Al teatro di corte, al 1’ opera, in un teatro dei sobborghi. Cosa si rapprešentera questa sera ? Una tragedia, una com- media, o un drama ? Domani si rappresen- tera un’opera nuova. Al teatro di corte ab- biamo degli attori e delle attrici eccel- lenti. Sono i migliori attori della Germania. Dovrebbeessere tempo di recarsi al teatro. A che ora usano a- prire? gbtinte idj ©ie nidjt iit 9?aten jalfleu, etma 20 bronen mouattidf ? Da§ Jami aud) gefc^ef)en; mir mbdjte icf; ©te bb ten, bač erfte 9Jfal ben britten £eil ber ganjen ©nmine ju jahten, ©o ift eS bei tin§ gebrdudp (id). DaS ift fcfjr Dcrniinftig unb geredft. 158 . $n§ Jljcatcr- @ei)en ©ic oft in’ž ter ? 3d) gel)e aud^ biefen 2b benb. 5ti meldfeb Dfjeater iiaer= ben @ie gel)en ? 3m baž gmftljcater, in ber Oper*, in etn 23orftabb teater. Sffiab gibt man biefen %■ 6enb ? @in 2vauerfpte(, etn iiufb fpiet, ober etn Drama ? 'Hiorgett gibt man eine neue Oper. Sim $>oftf)eater ()aben mir oortreffltc^e ©d)aufpie= lev unb ©d)aufpie(ertm nen. finb bte bcfteit @d)au= fpieter »ott Deutfcblattb mufjte 3eit feiu, fid) tub £f)eatci' ju bege= ben. Sann mirb gembnlid) geoffnet ? Ali vam ne morem pla¬ čevati v obrokih, n. pr. po 20 kron na mesec. To se lehko zgodi, sa¬ mo bi vas prosil, da plačate prvikrat tre¬ tjino celega zneska. Pri nas je taka na¬ vada. To je pametno in pra¬ vično. Gledišče. Hodite vi pogostoma v gledišče? Tudi nocoj pojdem. V katero gledišče poj- dete ? V dvorno gledišče v opero, v predmestno gledišče. Kaj bodo predstavljali nocoj ? Žaloigro, veselo ali dramatično igro ? Jutri bodo peli novo opero. V dvornem gledišči imamo izvrstne i- gralce in igralke. So najboljši igralci na Nemškem. Zdaj vtegne biti čas, da se odpravimo v gledišče. Ob kateri uri odpirajo navadno ? vza- Che pošto prendera? A Vienna e tanto diffi- cile di avere un pal- co. Vengono dati in affitto quasi tutti a fami- glie distinte per tutto 1’ anno. Negli altri teatri ci sono scanni pertutta la platea, e ognuno prende il pošto che meglio gli aggrada. Cio non deve essere gradito alle signore. Certo, eppuresi vedono la dei cittadini ri- spettabilissimi colle loro consorti e fi- gliuole. Ne ci badano, anche se devono starsene stretti, purche pos- sano avere un buon pošto. II teatro e ihuminato egregiamente. L’ on hestra di Vienna e rinomata. Non mi piace di met- termi t.roppo vicino al palcoscenico. 8a lei chi sia 1’autore di questo bellissimo dramma ? Ecco che cala il sipa- rio ! Mi par di scorgere fra le quinte (scene) un ufficiale in piedi. Sa dirmi chi sia quella — 247 - 21 n f meldjen ©tog gdjen ©ie ? 3tt 2£ien ift e§ fe^r fd&ioer ettte ?oge 311 be» fomnten. ©ie merbett faft alle fiir bas gatt^e $aljr ait eorneftne gamiUen »er* mietet. 3 n attbern SEljcatern ift ta§ gaitje ^Jarterre mit ©anten befegt, unb je* ber nimmt j 3 (ag, roo cS ifjni beticbt. T)aS tanit fiir Damen nidjt eben 6equem fein. ©idterlidf) tiicfjt ; betinod) fiefjt man Me ange* fclptften ©iirger mit ifjrett grauett unb Stbdp tern bafet&ft. 21 itd) 6eac|teu fie e§ mentg gebriicft ju merbett, meutt fie nur einen gn* ten j 31 ag (ja&ett ton* n en. 5)aS ©feater ift »ortref* flidj beteu^tet. £>a 3 Ordjefter in ffiien ift berii^mt. 3dj fige ttidjt gente ju nafte an ber ©iifpie. ©Mffen ©ie, mer ber ©erfaffer biefeš fefonen Dratna’$ ift ? ©ief)! ber ©orfjang fdUt! ©§ fdjeint mir, atd ftefje eitt Dffijier in beti Sutiffen 1 SBiffen ©ie, mer ber iti Kakšen prostor mete ? Na Dunaji je prav težko ložo dobiti. Skoraj vse se dajejo v najem imenitnim družinam za celo leto. V drugih glediščih je celo pritličje s klop¬ mi napolnjeno, in vsakdo si izvoli se¬ dež, kjerkoli se mu zljubi. To ne more biti kaj prijetno za gospč. Gotovo ne; vendar vi¬ dimo tam jako ime¬ nitne meščane s svojimi gospemi in hčerami. Tudi jim ni mnogo žal, če so v tesnobi, da le dobe dober prostor. Gledišče je krasno raz- svitljeno. Dunajska godba je v dobrem glasu. Jaz ne sedim rad pre¬ blizu odra. Veste, kdo je spisal ta lepi igrokaz (dra¬ ma) ? Glejte, zagrinjalo pa¬ da! Zdi se mi, da stoji častnik za stenami. Mi znate povedati, kdo persona che si trova nel palco imperiale? Ha lei seco un mani- festo ? Pare che il teatro sia tutto ripieno. Temo, ch’ ella si sia divertita poco all’o- pera. Gl' Italiani ci hanno teste abbandonato, e la compagnia te- desca non e ancor tutta formata. La signorina P... e una ammirabile cantante. La sua voce e alquanto debole, pero essa e nell’ arte sua una maestra insuperabi- le, ed oltre di cio una eccellente attrice. II signor B.... fu fi- scbiato a tutto uomo. Ha ella inteso dire cbe 1’ opera di Verdi, 1' „Otello“ abbia a- vuto un esito felicis- simo ? Quanto favorevolmen- te fu accolto il te- nore Tamagno! Fu obbligato a mo- strarsi sulla scena tre volte. In vita mia non bo inteso tali acclama- zioni. Di raro avviene di sen- tire un. basso simile, quale il sig. L. Come le piace il nuovo soprano ? — 248 - ber faiferlicben Soge ift ? ^aljen ©ie ein ©teater* jettct bei ficb"? ©b cater fdjeiut ganj »od ju fein. fflrdjte, ©ie ^aben ficb in ber Oper uid)t bcfonberS uuterbatten. Oic Btaltener ^aben unč ebett »erlaffen, ititb bie beutfdfe ®efeflfcbaft ift nocb utdjt ganj bcifam* men. ®a§ grautcin 33... ift eiite berrltdje ©angcrin. flfire ©tirnme ift jmar fdjroacb, afletn in iljrer ffunft ift fic cine un* iibertrefflidie DMcifterin unb bajtt cine porjfi* giit^e @or einigen ®agcu er*, eigucte ficf; etn eigert* tumlidfer Unfafl auf ber SSii^ne. (Sin ®dnjer fing ficf) mit eiitcm gujje im 23 oi'f)ang. ffum ©liicf ift i()tn nicptS gefd)c[)cn. ®ie (Seneralprobe bauerte fiiuf »ode ©tunben. SBareit uide ?cutc ba ? ^ordjen @ic auf; e§ bc* ginut bie fUiufit. 159 . 9Rnfif uit D Gcfmig ©piclcn ©ic cin Jnftnn ment'? 3df? 3 d) (tebe feibettfcfjaft* lici) bie UJiufif, (jatte jebocf) tcine (Megeulfeit, eiti dnftrument ju er= lerneu. Nedavno prirejeni ba¬ let (ples) je bil iz¬ redno lep. Jaz sem ga videl vče¬ raj. Gospodična E. je zares izborna ple¬ salka. Ali pleše dobro ? Zdi se, kakor da bi plesaje po zraku pla¬ vala. Ali je kaj zala ? Je nadarjena ? Ali govori nemški ? Se vam ne zdijo vredni pohvale tudi drugi plesalci ? Ali je godba dobra ? Pred nekolikimi dnevi se je pripetila na odru čudnanezgoda. Neki plesalec je zadel z nogo v zagrinjalo. K sreči se mu ni nič zgodilo. Občna skušnja je tra¬ jala dobrih pet ur. Je bilo mnogo ljudi? Pazite; godba začenja. O godbi in petji. Ali znate vi gosti na kako godalo ? Jaz ? Sicer strastno ljubim godbo, toda nikoli nisem imel priložnosti, da bi se bil kaj gosti naučil. Io invece mi diletto a suonare il flauto, il clarinetto; ma a tutti gl’ istrumenti prefe- risco il pianoforte. S’ella sentisse mio fra- tello come lo suona! Sentirlo e non andar in estasi e presoc- che impossibile. Avra forse cominciato a studiare il čembalo fin da ragazzo, e con cid avra acquistata quella agilita, cbe e quasi insperabile per colui cbe incomincia in un’ eta avanzata. E buono il čembalo, ch’ ella ba compe- rato ultimamente ? E della fabbrica del rinomato Schweig- hofer, e cosi forte, da potersi suonar su i piu rimbom- banti pezzi da con- certo. Arna ella 1’ arpa ? Io si, ma purtroppo a Vienna essa e poco suonata. Gos’ e la chitarra in suo confronto ? Per me io la trovo uno strumento assai li- mitato e buono solo ad accompagnar u- na voce flessibile e molle. Io poi amo sovra ogni altro istrumento il violino, cbe io cal- — 250 — dcfj Ijingegeit Olafe bie falote, bie Hlariuette; jcbotl) jicljc idj allcrt Jmftiumenteu bab Sla= uier oor. |)brten ©ic meiuen 'Sru* ber, roie er fpielt! (šb ift beittafje unitibglid), i()ti ju §oren unb nidjt entjitcft ju roerbtit. SBafjrirfjeinttcfj Ijat er alb Sinb augefaugeit bab Slabier ju terneu unb ficf) babttrd) jene ger* tigfeit ennorben, auf bie man felten fjoffen Janu, metin man in reifereut 2Uter bcginnt. dft bab Slauier gut, mel- d)cb ©ie ji d) unldngft attgefdjafft fjaben ? @b ift aub ber j^abrif beb befanuteu ©djmeigfjo* fer unb ift fo ftarf, bafj man barauf bie (drmenbfteit fboujevb ftiicfe fpieleu farni. ibebett ©ie bie jrjarfe ? O fel)r, aber leiber mirb fie iu 2Bien mcntg ge» fpielt. 2Bab ift bie ©uitarre im 5Bergleid)e mit ifjr? 3d) meinebteilb [)afte fie fiir ein aujjerft befdjrdnlleS daiftniment, n ur ge= eignet ehtemeidje, fanfte ©timine ju begleiten. 3t| ^irtgegeu jielje aHen anbern ■Suftvumenteii bie SSioliue oor, bie Jaz pa piskam na flav¬ to, na klarinet: ven dar pred vsemi čez vsako drugo godalo ljubim glasovir. Da bi slišali mojega brata, kako svira ! Skoro nemogoče je, poslušati ga in ne zamakniti se Brž ko ne se je že kot otrok na glasovirji uril in si toliko spret¬ nost prisvojil, koli¬ kor se je moremo le redko nadejati, ako se odrasli zač¬ nemo učiti. Ali je dober tisti gla¬ sovir, katerega ste si nedavno omislili ? Je iz vornice slavno- znanega Schweigbo- ferja in tako močan, da se zamore na njem naj bolj šu meče (bobneče)kon¬ certe svirali. Vam ugaja barpa ? O da, žalibog da je na Dunaju je malo čislana Kaj je kitara v pri¬ meri ž njo ? Jaz jo smatram kot jako omejeno godalo, pri¬ pravno le za to, da se ž njo spremlja gibčen in mehek glas Jaz pa dajem goslim prednost pred vsemi drugimi godali, srna- colo il piu perfetto di tutti e in pari tempo il piu diffi- cile. Amico mio, giacche non pub esser ognu- no uii Paganini o un Bazzini, convien contentarsi d’ esser loro secondi. Anche il violoncello e un grato istrumento. Io conosco parecchi suonatori di violon¬ cello ; i tuoni molli e delicati, che essi traevano dali’ istru¬ mento mi scendeva- no talraente al cuo- re, cheio li ascolt.ava con tanto piacere come se udissi i piu rinomati violinisti. Cosa suona quel po- vero cieco li sotto a quel portico ? Una cetra. La ventura domenica c'e un gran concerto nella sala del ridot- to. Vi prenderanno parte i migliori ar¬ tisti, e la scelta che fu fatta di ottimi quartetti, duetti, a solo, quintetti, intro- duzioni, arie finali, sinfonie, lo rendera ben interessante. Ieri assistetti ad una serenata, alla qua- — 251 — td) fitr bas oolflom* menfte trnu aflen unb jugleidj fitr bas fc^tote* rigfte fiatte. 9)?ciu fjrcuttb, ba nidjt jcbcr eiu ipagantni oba¬ du 23ajjiui fetn faitn, fo muf er fid) beguib gen, attf eiiter utebrL gcrcit Stufe ju fteljeu. 21 ud) baS iBioloncell tft eiu (ic&lidjeS 3uftru= mcut. Bdj fetnte mdjrere 93io(ort= ceKfpieler; bie mddjen unb faufteu STbuc bie fie auS bem Buftru-- mettle cnfiocftett brattgen mir fo ju ^erjeu, bajj idj fie mit fo grofem 25erguilgett au[)brte toie bie berufmtefteu 23io* (iufpicfer. 2Ba§ fiir eiu Buftrumeut fpieit jetter arine iBltube unler ber §atle bort? Tie 3itf)cr. Sommeubcu ©onntag ift eiu grofeS ®onjert in bem ffiebouteufaale ®ie uorjfigfidjfteii Sitnftler toerbcu barau tdlnelp men, uub bttrc^ bie 2LtSmaf)( ber beften Ouartette, ®uette,@o» (opicceu,QuintetteOu-- oetturcn, @d)lufaricu unb ©tptfouicu mirb biefež Soujert Ijodjft intereffant toerben. Seftcrn mar id) ki euer ©ereuabe gegenmartig, tram je kot najpo- polniše a tudi naj¬ težje med vsemi go¬ dali. Prijatelj, ker ne more biti vsak Paganini ali Bazzini se mora zadovoljiti, da osta¬ ne nekoliko za nji¬ mi. Tudi violončel (mali bas) je prijetno go¬ dalo. Poznam mnogotere i- gralce na violonče¬ lo ; mehki in mili glasovi, katere so iz- tega godala izva¬ bljali, so mi tako segali v srce, da sem jih z jednako ra¬ dostjo poslušal, ka¬ kor najslavnejše go¬ slarje. Kaj gode oni slepi re¬ vež tam pod pod¬ strešjem (lopo)? Gode na citre. Prihodnjo nedeljo bo velik koncert v re- dutni dvorani. biaj- izvrstniši umetniki se ga udeležijo, in ker so za to odbrani najboljši kvarteti, dueti, samospevi, kvinteti, uvodi, skle¬ pi in sinfonije, bo koncert prav zani¬ miv. Včeraj sem bil pri ve¬ černi godbi; sviral le preše parte la banda dei cacciatori imperiali ; gli ap- plausi non finivano mai. Io non ebbi la fortuna di sentire il veccbio Strauss. Lei ha la fortuna d’a- vere una voce assai bella, e di potersi accompagnar da solo al čembalo. Dono bellissimo per certo e quello di una buona voce. Devo confessarlo cbe mi costb non poca fatica lo studio del canto. Mi ricordo che allor- quando ero princi- piante, non potevo capire quella farag- gine di segni muši¬ cah, quei diesis e bemolli, quelle be- nedette appoggia- ture, quelle chiavi di violino e di bas- so, quei tuoni, se- mituoni, quelle vo- late, quei salti di terza, di quinta e di settima ; quelle di- visioni delle battute, quei triih, quel pa- tetico e quel pom- poso, quel lugubre ecc. Adesso pero coli’ uso, mi paiono sirnih cose altret- tante bagatelle. — 252 — tDobet bie Hftufifbanbe ber gaijetjager jpielte; bie 23etfaH§6egeitgun* gen moli ten tein Šnbe nekmeti. Sd) tjatte ntdjt t>a§ ©tiicf, beit alten ©traujj 3 « . boren. ©ie [tub glmflidj, eine |etjr fcbbuc ©tintme 311 tja« ben, uub l'ic£) fetbft bas« auf bem Staoiere be* gteiten 311 tonnen. ift gemijj cine ^evrtiepe ©abe, eine gute ©tim* me 31: paben. Set) mujl Sf)nen gefteben, bajj midj baž ©ejaug- ftubium ntdjt menig SOJutje gcfoftct bat. Scb erinnere mic^, bajt iti) at§ Stnfdngev ictie SSiaffe Don mujifahebeu ^eteben nid)t begretfen fonttle, jene Sreup uub Sejcidjen, jene gebeue* beiten Sorjdjlage, jene 23 iotin- unb 33 aBict)tup jel, jene gangen ©one uub £jalbtone, jene 8au« fe, jene Sierj^OuinL unb ©eptimeujpritnge; jene Satteinteitaugen, jene ©ritter, jeneS s $a= tbetijebe uub 9 )lajeftd* tifdjc, jeneS Slageube u. j. id. $;e£t aber bureb bie Uebung fdjcb ucn mir bie«) Stcinig* feiten. je orkester cesarskih lovcev ; ploskanja ni bilo konca. Jaz nisem bil tako srečeo, da bi slišal starega Straussa. Vi ste srečni, da imate tako lep glas in da se zamorete sami z glasovirjem sprem¬ ljati. Dober glas je zares prekrasen dar. Priznati moram, da mi je prizadel nauk v petji mnogo truda Spominjam se, da od začetka nisem mogel razumeti te množice muzikalnih znamenj, toliko križcev in be- molov, onih presne¬ tih kratic (pred- vdarkov), onih klju¬ čev za tenor in bas, celih glasov in pol- glasov, zategnjenih premikov, onih sko¬ kov na terce, kvinte in septime; onih raz¬ delitev na takte, tri¬ lerjev, onega občut¬ ljivega in veličast¬ nega, onega žalost¬ nega (tužnega) itd. Zdaj pa, ko sem se privadil, zde se mi vse take reči malen¬ kosti. Ha lei studiato il canto coi nomi delle note ali’ italiana o alla tedesca ? E affatto indifferente. Quando si conosco- no le note ad un modo, e cosa facile nominarle anche al- trimenti. Pure čredo che sien piu comodi pel canto i nomi delle note ali’italia¬ na: Do, re, mi, fa, sol, la, si. II suo čembalo e scor- dato. — Deve farlo accordare. Intesi dire, che sua sorella abbia una voce melodiosa, e che canti con molta passione. Essa aveva una voce robustissima; ma in seguito ad una ma- lattia alla gola, can- ta ora assai di rado, ed e percio desola- tissima. La voce pub riaversi col volgere del tem¬ po ; di cib si hanno molti esempi. A proposito di prime- donne, di tenori, di teatid, parleremo un altra volta con piu agio. — 253 — £>aben ©ie ben ©efattg mit italicnifcfccr obcr bcntfd;er fkotcnbcncn« nmig ftnbicrt ? 'Dem ift gleidjtnet. Senn man fie auf bie eine 2lrt fcunt, farni mait fie leidjt auf bie an« bere anmeubcn ^cbocb glaube id;, bajt bie it a« lienifdjett ©euemtuitgeu bo, re, mi, fa, fot, ta, fi filr bcn ©efaitg £>e« queiner finb. 3f;r ^tanter ift uerftimmt. ©ic miiffett ed ftimmen taffem -Scb l;a6e gct;ort, bajt i^re ©dpucfter cine ^arte ©timmc f;at, unb bajt fie mit metera (Scfilfff fingt. ©ie §atte oorbem eine fet;r fraftootlc ©tim« me; atlciu in g-olgc ei= ned ^atdtcibcnd fingt fie jetjt feltciT, moriiber fie ganj trofttod ift. ©ine ©timmefannfic^ mit ber 3eit micber ocrjiiu« gen ; mir ffabeu fct;r oiete sBeifpiele baoon. JlBad bie ifjriinaboiieu, De« uoriftcu unb 2d;cntcr aubctaiigt, roerben mir ein anbcred tikal me§r baruber fprcdfcu. Ste se učili peti z imeni italijanskih ali nemških not ? Na tem ni mnogo le¬ žeče. Če jih poznaš na eden način, jih tudi na drugi lahko obrneš. Vendar mi¬ slim, da so primer- niša za petje ita¬ lijanska imena: do, re, mi, fa, sol, la, si. Vaš glasovir je raz- bran. Storite ga v- brati. Slišal sem, da vaša se¬ stra ima mil glas, in da poje z velikim občutkom. Imela je poprej prav močen glas; a po neki bolezni v grlu poje le poredkoma, in je zato neuto- lašljiva. Glas se zna z časom pomladiti: o tem i- mamo več izgledov. Glede prvih pevk, te norjev in gledišča, bodeva drugikrat kaj več govorila. — 254 Piroscafi. Quando parte il va- pore da Vienna? Parte ogni giorno. (Ji vuole un giorno e una notte fino a Linz, di ritorno pero si fa il viaggio in otto ore. Questi battelli a va- pore sono quasi tutti eleganti e sicuri. Da ceh e si e formata la societa di navigazio- ne a vapore non ebbe luogo ancora alcun malanno di qualche rilievo. Delle volte arenano, e vero, ma il danno che ne deriva e di poea importanza. Il Danubio e un fiume che inganna di so- vento. Le acque son poc.o fonde, e i banchi di sabbia sono tanto frequenti, che e as- sai difficile evitare tali accidenti. Che cosa ha fatto ri- tardar tanto il va¬ pore di iersera ? Dicono, che cifupresso Linz una nebbia tan¬ to fitta, che obbligo il vapore a fermare per Sen tre ore. Ha eila viaggiato mai per mare ? 160 . iffian gefjt baš 'Dampf« fdtiff oon Sffiien ab ? S§ gef)t jebeu £ag ab. ©§ braucbt eitieii Tag uub cine 9Iad)t nad) £iuj ; ^cnmter jcbocb legt man bie Ifteife tu ad)t ©tunbeii priief. 'Liefe ©antpfer finb bet= na^e alle elegant uub fidjer. ©eit bie£)ampffd)iffabvt3 5 ©efellfcbaft gebilbet ift, bat fict) nie ein cittjiger bebeutenber tlugtiicfb* fatf ercignet. ©ie faufett par profiten att cittc ©attbbanl, aber gefdjiebt nie ein grofici- ©djabcu. ®ie 'Čonait ift ein fe^v trngerifeffer ©trom. ®a§ Sbaffer ift fo feidjt unb bie ©aubbanfe finb fo bdufig, baj? ež aujfer* orbentlicb febroer ift, biefeit ffcineit UitgtMS* fdllen aitSjutoeicben. fficžbalb bol fteb bab 'Dantpff^iff geftern a* benbb fo fe£)i' oerfpdtet? 9Jfan fagt, bafj bei 8inj fin fo bister tftebet roar, baj? er ba§ ©antpffdjiff brci gnic ©tunben anf* bielt. ©tub ©ie nie pr @ee gereift ? Parobrod. Kedaj odrine parobrod iz Dunaja? Odhaja vsak dan. Do Linča porabi eden dan in edno noč; nazaj pa pride v osmih urah. Ti parniki so skoraj vsi lični in zanesljivi. Odkar se. je ustanovi¬ lo parobrodsko dru¬ štvo, se ni še nobena pomenljiva nesreča pripetila. Sicer se včasih zari- jejo v pesek, pa škode ni nikdar ve¬ like. Donava je prav za¬ peljiva reka. Voda je tako plitva, in sipin je toliko, da je neizrekljivo te¬ žko, izogibati se ta¬ kih malih nezgod. Zakaj se je parnik si¬ noči toliko zakasnil? Pravijo, da je ležala pri Linču tako go¬ sta megla, daje pa¬ robrod dobre tri ure zadržala. Ali niste nikdar po morju potovali? Quanto e magnifica la vista, cke ci si apre da questo punto ! Una selva cosi fitta di alberi e di antenne e in ve rita una me¬ ra viglia. Soffre el la molto, quan- do viaggiaper mare? Son cose clie dipen- dono dal tempo. Temo che mi tocclii di soffrire assai nel tra- gitto da Trieste a Venezia. Temo di d o ver rece- re quando saremo nel golfo. A che ora ci dobbia- mo trovare a bordo? Alle sei. Attenda presso al ba- gaglio finche venia- mo giu noi. Non abbiamo altro che due valigie e due sacche. Cosa pretende il bat- telliere per condurci fino al vapore ? Questi farabutti sono insaziabili. Non vi contentate di 60 centesimi?Perdio, voi spogliereste un cristiano fino alla ca- micia 1 Ehi, il mare e troppo agitato 1 II battello vacilla. — 255 — SBie grofjartig ift bie 2fužftd)t, bie fid) dou ba aud bcm ©ticfe e= roffnct! ©in fo bid)tcr 3Ba(b Don 'JRaftbditmeit uttb ©c= gclftnugcn ift mirflidj ftctunettcrrcgenb. Seibctt @ic a n ScefrattC Ijett, matu ©ic jur @ce reifcn ? T)ie§ Ijdngt oont JBettcr ab. ddi fiirc^te, bajt id) bet bcr Uebcrfafpl nem Trieft nad) ©ettebig Diet baratt leibcrt iDerbe. -3d) fiircE)te erbredjett ju miiffen, menit mir im ®olf feiu merben. Um mie Diet Ut)v ntitffett mir am ©orb feiu ? Um fedjd Uf)r. ©leiben ©ic beim ®e= pdd bid mir [)eruntcr= fotnmeu. Sffiir [)aben mtr jmei gek leifett uttb jmei fftetfe* faete. 3Baž begeljrt ber mattn, um uttS jura ©c^iffe ljiujufiif)reii. ©iefe Sctle finb ute ju* friebett ju ftetlen. ©eguiigt Bfjr etid) tiid)t mit 60 £)el!er ? ©ei (Sott. 3br jie()t ciitctt ©^riften mettfd^ert bi§ attf’§ |jemb au§ ! 2tf), baž JRecr ift fe()r uurutjig ! galjr* jeug fc^toanft. Kako veličastenje raz¬ gled, ki se od tukaj odpira našim očem! Taka goščava jadrni- kov in drogov je v resnici čudapolna. Ali morda veliko tr¬ pite, kadar potujete po morju ? To se ravna po vro- menu. Bojim se, da boin mno¬ go trpel na potu iz Trsta v Benedke. Bojim se, da bom mo¬ ral bljuvati, ko bo¬ mo v zalivu. Ob kateri uri moramo biti na ladji? Ob šesti. Ostanite pri blagu, dokler mi doli ne pridemo. Imava le dve torbi in dve potni vreči. Koliko terja brodnik, da naju pripelje do ladije. Teh sleparjev ne mo¬ reš nikoli nasititi Niste zadovoljni s (iO vinarji? Plentaj, vi slečete človeka do srajce ! Ob, morje je zelo ne¬ mirno ! Čolnič se maja. Non abbia paura! Non c’e pericolo di sorta. Lode a Dio, eccoci a bordo. Andiamo giu, la prego. Sulla tolda si sta me glio, 1’ assicuro io. Di sotto lemanca quasi il respiro. Pur troppo! E poi quel- 1’ odore si acuto che da alla testa ! Contuttocio ci conver- ra andaie abbasso per nssicurarci due lettiere. Abi! mi sento male ; bisogna pur che mi coriclii Non vorrebbe forse un sorso d’acquavite in un po' d’ acqua ? Potrei avere una chic- cbera di caffe ? Ella ebbe torto, non mangiando di piu, prima di venire a bordo A stomaco digiuno e tremendaquesta ma- lattia di mare ! Come rulla il piroseafo! il vento deve essere ben impetuoso. Si sentirS meglio u scendo sulla coperta. Non e vero che si sente gia meglio ? — 256 — gilrdjten ©ie ttid)t$S! ift terne ©efofjr uorljattbett. ©ott fei Dant, ba finb mir am 23orb. ©eljett tuir f)irtut>, id) bitte ©ie. Jfdj uerfidiere ©ie, auf ben: 23erbecte fittfcct uiatt p d) bcffcr. Untett gel)t etuetii beittafjc ber Sitem and. lcibcv ! Unb biefer fcfjavfe ®erud), ber beri Sopf angreift! ®eititod) miiffen mir f)ttn untcrgeljen, um und 2 23etten su fidjern. Slfj! id) fiiljle mid) tun mof)l ; id) mujj mid) uiebevlcgen. SBoflten ©ie nidjt uiet= teic^t cin ©d)lMdjett 33ramttroeiu mit etma§ Sffiaffev nečuten ? komite id) cine ©affe Kaffce (jabeu ? ©ie toten Uurcdjt, meil ©ie uidjt mel)v gegef« fen Ijaben, beoor ©ic ati 93orb famen. 33et leerent 'Dlagett ift bie ©eefranffjeit cine fdjretflidje (Smpfittbung! Sfiie ba§ £)ampffd)iff fdjmauft ! ber SBiitb m nji fet)r ftarf fcin. ©ic merben ftd) beffer fii()lcn, menit ©ie auf ba§ 23evbecf cje^eit. '3iid)t mat)r, ©te befittbeu jidj jeljt beffer Ne bojte so ! Ni ne¬ varnosti. Hvala Bogu, tu sva na ladiji. Idiva doli, vas prosim. Vas zagotavljam, da se človek boljše po¬ čuti na krovu. Spodej skoraj sapa za- staja. Zal, da je tako! In pa še tisti ostri duh, ki daj a v glavo ! Vendar morava iti doli, da si zagotoviva 2 postelji. Joj ! slabo mi je; mo¬ ram se vleči. Bi morda hoteli poži¬ rek žganja pomeša¬ nega z vodo ? Bi mogel dobiti čašo kave ? Niste prav storili, da niste več jedli, pre- dno ste prišli na la- dijo. S praznim želodcem je strašno težko pre¬ stajati morsko bo¬ lezen. Kako se parnik maja! veter mora prav mo¬ čan biti. Ce stopite na krov, vam bo boljše. Ni res, da vam je zdaj bolje ? Quella cittk a sinistra come si chiama ? Žara ; ma non faccia domande al tirno niere ! Vede pure eh' ei non risponde. Non e lecito ai pas- seggieri di parlare al timoniere. Questi ha da fare ab- bastanza a dirigere il bastimento. Vor rei parlare al signor capitano, al secondo capitano, al cuoco. Lo fara piu tardi. Ve¬ da iutanto un altro vapore, che ci viene incontro. Che spuma che su- scitano quelle gran ruote! che lungo sol- co che esse formano, e quanto regolar- mente si divide il medesimo induelun- ghissime striscie! Ancora s’ ode lo stre- pito delle ruote. Il vento diventa sem- pre piii forte, e par che spieghino anche le vele. Non šara ancora mez- zodi, che sarenio gia in porto. Senta, co¬ me sciolgono le ca- tene deli' ancora. Conviene badare alno- stro bagaglio, che in — 257 — sBte f}eift jene ©tabt gur ?infen ? $ara ; aber riepten ©ie feine gragen an ten ©teuermann! ©iejepen bccb, bajj cr špueit feine Slntmort gibt. @S tft ben ^Saffegieren niept erlaubt, ben ©te« uermamt anjureben. Er (jat mit bor Oeitung beS ©cpiffcS gettug ju tun. šep mocpte mit bem Sa« pitan, mit bem ibice* fapitan, mit bem $ocp jprccpcn. ©ie fonnen bieS [pater tnn. '.Betracpten ©ie inbrffen bicfeS anberc SDampffcpiff, melepes unč entgegen fommt. SBetcpeu ©epa um jene grojjcn SRaber crre en; mas fiir cine lange gurepe fic pinter ficp lafjett, bic ficp regeb miijjig in jicei fepr lange ©trcifen tciit. DIocp port man bas ranfep ber 9fdbcr. ®cr iPinb mirb ftdrfer, unb man fepeint bie ©egel ju eutfaften. 'Jiocp nor iJRittag merben mir im £a[en aitlau« gen. £>bren ©ie, mic bie Slnferfettcn gcloft merben. Sil' muffen utiS um uufer ©cpdtf umfepcn; beuit Kako se kliče ono me¬ sto na levi ? Zader; toda ne pra- šajte krmilarja! Saj vidite, da vam ne da odgovora. Potovalcem ni dovo¬ ljeno, krmilarja na¬ govarjati. On ima dokaj opravka s tem, da vodi la¬ dij o- Rad bi govoril s ka¬ pitanom, s podkapi- tanom, s kuharjem. To bodete pozneje. A zdaj glejte neki dru¬ gi parobrod, ki nam prihaja naproti. Kakšne pene delajo ona velika kolesa ! kakšno dolgo brazdo puščajo za seboj ki se redno v dva prav dolga hrbta razde¬ ljuje 1 Še se sliši ploskanje koles. Veter prihaja močnejši in zdi se, da raz¬ penjajo jadra. Še predpoldne bomo v luki (pristanišču). Poslušajte, kako od¬ klepajo sidra. Morava skrbeti za svoje blago, kajti v 258 — tanta confusione non e sicuro. Andremo ad alloggiare alhalbergo „Ali’Im peratore 11 e visitere- mo ben presto gli amici. Un alpinista ed un gio- vinetto montanaro. Senti ragazzo, potresti indicarmi, ove si pos- sa pernottare in que- sto villaggio ? Ali’ osteria si puo per ¬ nottare. Venga con me, la condurro fin la cbe gia e poco distante da qui. Fosti tu mai sulla vetta di questo monte ? O si, gia parecchie volte "V omesti andar su do- mani con me, per mostrarmi la strada e per portarmi un po’ di roba ? Ti daro due corone, ed avrai con me il v-itto tutto il giorno. Ci andro; lo so, cbe i miei genitori me lo permotteranno,aven- do io gia altre volte mostrato la strada ad alpinisti. Domani intendo di av viarmi gia alle due in ter aflcjemctnen 33er= roirrnng tft e§ nicfit fidjer 2SMr roerben unS im ®aft* fiof „3um ffaifcr" etn* logterett liub Ijernad) unfere S^rennbe cfiett. 161 . ©in ©erflfteifler nnO cin ®erflfua&e. £jbre, o fitta&e, fonuteft bu mir fagen, mo man iti biefem (Dorfe ilber* naften fanti ? Atn 32Mi'Dt)aufe fatttt man iibernaifiteti. Sommen ©ie mit mir, id) roerbe ©ie btb bort^itt fiiljrett, e§ ift nicfit rocitoon fiier. Sarft bit je attt ©ipfel bicfež SSergeS ? O ja, jdjon oftmalš. Sliocfiteft bit morgen mit mir fiinaitf ge^en, ttttt mir beti SBeg ju ^eigcit itnb mir ctnige ©acfien pt tragett ? Sefi merbe bir jroci Sroncn gefien, unb bit roirft bte Soft beti ganjen £ag mit mir fiafieti. 34 roerbe fomrnen ; iefi roeifš, baj? racine (Sitem ed mir erlaufien roer= bett, ba id) ja bfterS ben 2Bcg ©crgfteigern gejcigt fiafie. Sefi fieafificfitige morgen urn jroei Ufir fritfi mid) spološni zmešnjavi ni varno. Ustaviva se v gostil¬ nici ,.Pri cesarju 1 * in potem obiščeva svoje prijatelje. Hribolazec z gorskim dečkom. Slišiš, deček, ali mi moreš povedati, kje bi se dobilo preno¬ čišče v tej vasi ? V gostilnici morete biti čez noč. Pojdite z menoj, vas pove¬ dem tja, ni daleč od tu. Ali si bil kedaj na vrhu te gore ? O, že večkrat. Bi hotel iti jutri z me¬ noj na vrh, da bi mi kazal pot in mi ne¬ sel nekaj reči gori ? Dam ti dve kron', in pa tudi živež boš imel celi dan pri meni. Pojdem; vem, da mi to dovolijo moji sta- riši; kajti že večkrat sem tako hribolaz¬ cem pot kazal Jutri se mislim že ob dveh urah zjutraj ore del mattino; ci sarachiaro di luna. E perche non ci occor- ra cercarci di notte, il miglior partito ša¬ re, clieanchetu passi la notte in osteria. Sono d’accordo; ed eccoci appunto alla osteria. Io adunque vado a časa ad in- formare i miei ge nitori e ritornero tosto. Va bene, va bene. Ehi, ragazzo ! presto saranno le due. Al- zati e vestiti, che dobbiamo andare a- vanti. Com« gia due ore mi pare d’ essermi co- ricato po fa. E gia! tu sei giovane e sano, e percio hai un sonno cosi pro- fondo, che non t’ao- corgi nulla affatto del tempo cbe scorre. Signore, son pronto. Bene, prendi questo, e andiamo. Signore, s’e provvisto di vettovaglie, d’ac- qua e di vino ? per¬ che in montagna si — 259 — in s JWarfd) gu fc^en ; eb mirb SDloubfdjein fein. Unb bdinit mir unb nid)t in ber 5kad)t gu fucftettbraiidjen, mirb eb bab 23efte fein, bajj bu aud) im Sirtb» ^anfe itbernadjfeft, 3d) bin cinoerftanben; gerabc finb mir beirn 58}irtbl)aiife atigelattgt. 3c£) ge!)e alfo nad) |>aub mn nieine ©tern 3 « 6enad)rid)tigen unb merbe gfeid^ jurikffom« men. (SJut, gut ! ?Ufo Ifriabe! 6alb tft gmci llf)r Stelje auf unb jid)e bicb an, ba mir gef)en miiffen. 2Bie fdjon gmei Uf)r? 6b fcbcint mir, bajt id) mid) oor furger geit uiebergelegt ()abe. Dtaturticf)! bu bift jung unb gefunb, unb f)aft bal)er ciuen fo tiefeu @d)(af, ba§ bu gar uicbt mcrfft, mie bie $eit oergefjt. perr, id) bin fertig l)en mir. .jperr, f)abcu ©ic fici) mit Ikbcnbmittclu, 3Baffcr uuO 2bein oerfcf)cu ? benn cb ift fdpoer am napoliti v goro, saj bo lepo mesec svetil. In da se nama ne bo treba iskati čez po noči, bo pač še naj¬ bolje, da boš nocoj tudi ti noč v go¬ stilnici. Je prav; in glejte, ravno tu je gostil¬ nica Jaz tedaj ste¬ čem domov, da ob vestim o tem stariše, in se vrnem nemu¬ doma k vam. Dobro, dobro ! Iioj, deček! hmalu bo dve popolnoči. Hitro ustani in napravi se, da pojdeva dalje. Kaj, že dve popolno¬ či? zdi se mi kakor, da bi se bil ravno¬ kar vlegel. E, se ve! ti si mlad iu zdrav, zato tako trdno spiš, da nič ne veš, kedaj mine čas. Gospod, sem že na¬ pravljen. Prav, vzemi to, in pojdiva. Gospod, ali ste poskr¬ beli, da bova imela seboj kaj živeža in tudi vode in vina ? - 260 stenta assai a tro- vare qualche cosa. Ho pensato atutto ier- sera ed ho messo ogni cosa nel cesto. Prendilo ed andia- mo! Ragazzo, non m’ hai ancora detto il tu o nome. Mi chiamo Giovanni. Senti, Giovanni, va an¬ cora molto in su questa strada car- reggiabile ? Si potrebbe cammi- nare ancora un’ ora per la medesima ; pero non ci convie- ne, imperciocche io conosco dei viottoli, pei quali si accorcia la via per quasi mez- z’ ora di cammino. Ma, e non ci sarebbe pericolo di perdersi, essendoche non e ancora abbastanza ehiaro ? Non dubiti, signore , io passo per qui ogni settimana, e c’e tan- to chiaro di luna, ch’ io non temo di perdermi. Guarda, Giovanni, cbe ormai si fa giorno ; dovrem camminare molto tempo ancora sotto questi alberi folti ? SBevge maž 311 finbcu. 3 d) f)abc gcftern abenbS ait ?Ulež gcbad)t uub t)abc 8tllež iti beti ®orb gegcben. Ocimm it) n unb geljen mir. Snabe, bu l)aft mir nodj uidjt beinett gameti gena mit. -Sdj t)eige Sozami £jore, Jgotfann, bauert nodj tange biefer galjr* meg ? 2ftan fbnnte nodj eitte ©tunbe gefjen, aber ež pafft unb uidjt auf bie* fetn 2Beg ju getjen, ba id) cinige gujjfteige fen* ne, burc^ meidje man beti ilkg faft um cine fjalbe ©tunbe fiirjt. 3 ft aber teine ©efafjr oorljanbeu, ba§ mir uub »erirren, ba c« rtodj uidjt genug tjctl ift ? 3’iirctjtcu €ie fidj nid)t, tnein jperr, id) gefje [)icr jcbc SSJodje nori iiber, unb eS ift etn ftarfer 2J?onbfcIjein,baB id) midj uid)t ju ocr» rirreit fiirdjte. ©djau, $otjann, ber STag britji att; merbeu mir uadj tange miter bie= fen bidjtbetanbten S0au* men getjen miiffen ? v gori se teško kaj dobi. Sem že sinoči vse pre¬ skrbel in naložil v koš. Le zadeni ga in pojdiva ! Deček, mi nisi še po¬ vedal svojega imena. Ivan mi pravijo. Slišiš, Ivan, ali sega še daleč v goro ta ko¬ lovoz ? Lehko bi hodila še celo uro po njem, a na¬ ma ne kaže, ker vem za steze, po katerih skrajšava pot skoro za pol ure hoda. Ali pa ni strahu, da bi zašla, ker se ne vidi še dobro ? Ne bojte se, gospod , jaz hodim tod vsak teden, in mesec sveti že zadostno, da se ne bojim izgubiti. Glej, Ivan, že se dela dan ; ali bova še dolgo hodila pod temi košatimi dre¬ vesi. Prirna di mezz’ora ar- riveremo in un luo- go, d’ onde si gode una vista incante- vole. Sarebbc berre, se po- tessimogiungere sili¬ la vetta del motite subito dopo la le- vata del sole. Cio e impossibile, im- perocche camminan- do di questo passo abbiamo da qui sino alla vetta tre ore di strada. S’ ha di lassu una bella vista ? O, bellissima, essendo questo monte il piu alto dei nostri din- torni. Dimmi, Giovanni, hai sentito torse, cbe qui d’ intorno sia suc- cessa qualche di- sgrazia a qualche al¬ pinista ? Anche l’anno scorso e rirnasto morto uno. Comu avvenne cio ? Cio accadde per la ca- parbieta di quell’al¬ pinista. Egli si mise in testa d' ascendere il monte su per quei seogli la, ma sdruc- ciolo e andb roto- lando tanto lontano, da rimaner morto. Fu seppellito nel nostro cimitero. Povero disgraziato ! t - 261 - 23etmv eittc ffalbe ©tunbe oerge^t merben mir ati cincit Orl fommctt mofjer man cine pvacfp lige 2litiSfidbt bat. @b m n ve gnt, menit mir balb nadj ©onnenauf- gang auf beti ©ipfel bcS SfiergeS anfagen fbmtten. SDaS ift lutmbglirf), ba mir, mit unferem @ct);citte, biS jum @ipfe( brci ©tnnben ju gefjen fya= kn. ©eniefjt man noti oben etne fctjbne Studfictjt? D, cine fct)r fefjone, ba biefer Serg ber (jbctjfte in ber ganjen Umge» fhiug ift. ©agc mir, ^ofjaun, f)aft bn je geljbrt, baj? ir* genb cin Sicrgftcigcr ijier in ber Untgebnng »ernnglMt fei ? Slitcf) imrigcb ^afer ift ciner tobt gebtieben. ffiie ift bab gefcbeljen? ©aS gefdjaf) burit) bic Sigenfinivigfeit jeneb Scrgfteigerb. Gr fct^tc fidj in ben Scpf, iikr jene g-etfcn fpnaufju* fteigen, er gtitt aber aub iinb rottte fo meit fort, bajj er tobt bticb. gr ronrbe in unferem g-riebf)Ofc kerbigt. rmer Ungtutftic^er! Predno bo pol ure, pri deva na tak kraj, od koder je že prav lep razgled. Prav bi bilo, če bi mogla dospeti kmalu po solnčnem vzliodu na vrli gore. To ni mogoče, ker, kakor midva bodiva, imava od tu do vr¬ ba kake tri ure ho¬ da. Ali je z vrha lep raz¬ gled ? O, prav lep, ker je ta gora najvišja v na¬ ših krajih. Povej mi, Ivan, ali si že slišal, da bi se bil tod okoli kak hribolazec ponesre¬ čil ? Se lani se je jeden ubil. Kako je bilo to ? To se je zgodilo vsled trme tistega hribo ■ lazca. On si je vte¬ pel v glavo, da zle¬ ze na vrh tam po tistih pečinah, pa se mu je spodrsnilo, in se je potočil takb daleč, da se je ubil. Pokopali so ga na po¬ kopališču naše vasi. bogi nesrečnež ! n Abita qualcuno in quel- la capanna la ? Si, ma solo d’ estate, quando gli animali sono al pascolo ; di inverno non c’ e nes- suno. Resta a lungo la neve su queste pendici ? Secondo le annate. Pe¬ ro quasi ogni anno a Pasqua e ancora tutto coperto di neve Guarda, guarda, ove siam giunti; dapper- tutto non si vedono che sassi; e come sono scabrosi e con quanta fatica si cam- mina sui medesimi! Chi vuol giungere sulla sommita del monte, deve procacciarsi questo piacere con molta fatica. La dietro in lontananza si apre una valle, attraverso la quale scorre un gran fiu- me ; sapresti dirmi come si cbiama ? Sai dirmi il nome di quel paesello la sul monte ? Come si cbiama la bor- gata ai piedi di quel- la montagna ? Dimmi un po’, non si discerne in quella valle un lago ? Sai come si chiama ? — 262 -- SBotjnt jeinanb itt. jener jrjiiftc ? $a, a&er ltuv im $ 0111 » ntcr, mam bie £f)icve aitf bcr S3?eibc finb; im Sinter ift liiemnnb. Sleibt ber ©djnee tange auf biefcn 2(b[)dugeit ? nad) bem Sinter. 2(6er faft jebeš IJafjr ift mn Oftent nož aftcS mit ©djnee bebecft. ©djau, moljin mir gefoiti* men finb; itberaH it ur ©teine imb fie finb fo fjbcferig, ba§ man uur mit9Jliif)c barauf ge^ert farni. itkr auf ben ©ipfet ge* (angeli luifl, nutfš ficff biefe§ SSergn iigen mit (Dliifje oerfdjaffen. ©ort (jiitteit in bcr ^ertte bffuct fidj etn 2dja(, bnrdi mclcbeS cin ©trotu flicjjt; fcnnteft bit mir fagen role er 6ei§t? Sannft bu mir beit Ola* men jencS ©brfdjend bort atn 23erge itennen? 33?ie f)cifit ber OJlarft* flecfeu ain jijujie jeued 33erge§? @age mir: ©icfjt man uidjt in jenem 3d)a(e cinen ©ec? SSJeigt bu mie er Ijeijjt? Ali stanujejo ljudje tam v tisti koči ? Da, i>a le 1 o letu, ka¬ dar je živina na pa¬ ši ; čez zimo pa ni nobenega v nji. Ali ostaja sneg dolgo časa po teli planinah? Ni vsako zimo jedna- ko. Vendar je skoro vsako leto še vse belo o veliki noči. Glej, kam sva prišla, med samo kamenje; kako je ojstro, s ka¬ ko težavo se po njem hodi! Kdor če priti na vrh, si mora to vese je s težavo zaslužiti. Tam zadej v daljavi se vedno bolj od¬ pira neka dolina, po kateri teče velika reka; ali veš, kako se imenuje ? Mi znaš povedati ime tiste gorske vasi ? Kako se imenuje trg pod onim hribom? Ali se ne vidi neko jezero tam v tisti dolini? Ali veš, ka¬ ko se zove ? — 263 — Adesso scorgo... Per la prima volta in vita mia vedo quella citta. Che vista stupenda! Che delizia sarebbe di aver qui la propria časa, se si potesse- ro pero avere ad un tempo anche le altre comodita, che si han- no in citta. Ora faremo colazione, Dice bene, signore, che io sono proprio affa- erbtide id)... 3 1,m erften iD?aIe in meh nem Sebeit fe^e id) jene ©tabt. Selci) priidjtigc 2lu§fid)t! 2Bic fd)bn ločire e« t)ier feiii ,joan§ ju baben, me uti man aber gleirfp geitig and) bie 33eqttem* lid)feiten f)a6ett fbnnte, bie man in ber ©tabt (jat. $e£t mcrben mir friilp ftMcu. @el)r molji, |jerr, benn id) biti fe^r fjttugrig. Zdaj sem pa zagledal... Prvič v mojem živ¬ ljenju vidim to me¬ sto. O, kak veličasten raz¬ gled ! Kako bi bilo lepo, tu imeti svojo hišo; pa da bi imel človek zraven še druge u- godnosti, katerim smo vajeni v mestu. Sedaj po použijeva za- jutrk. Prav pravite, gospod, jaz sem že zelo la- rnato. Anch’ io mi sento in appetito dopo quella camminata, che ab- biant fatto. Quando ■ i saremo ri- focillati ed avrerno riposato alquanto, andremo sulla pili alta cima; gia non s tare m o molto a giungere lassu. Ancora mezz’ ora. Sembrerebbe, che si dovesse essere tosto 9(udj id) jpriire .fptttger, nad)betn mir jo oiei gegattgen jittb. jftadjbcm mir tittS geftarft intb etmad audgeruljt babeti toerbett, mcrben toir bie ^bcbfte @pi£e cvftcigcn, mir merben bod) uidjt oicl braneben, um Ijinaitf ju ge tange n. 91 odi eitie (jalbe ©tttitbe. ©dfdjeint, bajj man gleidj čen. Tudi mene mika jed lassu. Ma sia pure, ben volentieri mi sobbarco ancora a questa fatica, trat- tandosi di raggiun- gere una tale altezza sopra il livello del mare, che da me non tu ancora mai rag- giunta. — Sai tu, che questa vetta č alta 2267 metri ? obeti fcitt miijjte. @5 fei! gertte lintergiefjc id) midj ttod) biefev 2kuf)c, um cine foldje ,£jbbe iiber ben -Dieeredjpiegel ju crrcid)cti, bie id) itie in meitiem Sebcn cr» veidjt Ijabe. ffieijjt bu, bajj biefer ©ipfet ©267 9Kcter t)od) ijt? po tej hoji. Ko se okrepčava in še nekoliko odpočije¬ va, pojdeva na naj- višji vrb, saj men¬ da bova kmalu tam gori. Še pol ure bova hodila. Človek bi mislil, da bi morala brž do¬ speti. Pa naj bo! rad se potrudim še to, samo da pridem do take nadmorske vi¬ sokosti, kakoršne ni¬ sem še dosegel v mojem življenju. — Veš, da je ta vrb vzvišen 2267 metrov nad morsko gladi¬ no ? Ma com’ e possibile saper questo ? Se lo sa, perehe gli scienziati hanno eal- colata 1’ altezza. E come si puo calco- larla ? Tu non lo potresti fa- cilmente compren- dere Basti dirti, che gli scienziati hanno a tal’ uopo appositi apparati. La caccia. Arriveremo presto al bosco ? In un’ ora. Lei e certamente un buon cacciatore! Sono piii fortunato elie abile. Sono molte lepri, molti caprioli, volpi e cer- vi in questo bo¬ sco ? Ha ellaunbuon schiop- po ? II mio schioppo a due canne e eccellente. Sa ella anche ben ti rare al bersaglio ? Ho piii volte colpito n el segno. E bravo questo le- vriero ? Quanti cani da caccia abbiamo? E ella ben provvisto di polvere e di palle? — 264 — ffiic fatm man ba§ roif-- fen? Silan meijj e«, ba bie ©etefjrteu bie au$» gercdjnet Ijabeu. Unb rote farni man bie* fclbe aubicdjneu ? T)u fbnnteft ba§ nidjt teidjt ucifteljen. gniige btcL bamil baj) id) bil' jage, ba'; bie ©efeljrteu bajit eigenc ^iiftrumcnte l)aben. 162 . 'Sie Šerbcu mir balb beit Salb erreicljen ? !Jn eiiter ©tuube. ©te ftnb gcmtfj eiu ge» |d)icftcr $dger? Qd) biu mdjr gtiiiflidj a(č gcfd)idt. ©tttb uiete §afeu, iRefic, gutcbjc unb jpiijdje in bitjem žBalbe? joabcn ©ic cin guffl ©cmcf)i ? DJJeiue ®oppclflinte ift aitSgegcidjnet. ©djiejjett ®tc and; gut nad) bcitt $dj Ijabe oft ba§ ©djmaije getvoffen. 3ft biefer S i n b f) it n b bran? Sicuicle ^agfjuttbc Raboti mir? ©inb @ie mit ^uloei unb 33Ici gut oerfcf)eu? Kako pa se more to vedeti ? Ker so to učeni ljudje natančno preraču¬ nali. Pa kako se more to zračunati ? To bi ti teško razumel. Rečem ti samo, da imajo učeni ljudje posebne priprave za to. O lovu. Ali pridemo kmalu v gozd ? V jed ni uri. Vi ste gotovo dober lovec ? Imam več sreče nego spretnosti. Ali je mnogo zajcev, srn, lisic in jelenov v tem gozdu, Imate dobro puško ? Moja dvocevka je iz¬ vrstna. Ali znate tudi dobro v tarčo streljati? Zidel sem večkrat pi¬ ko Je dober ta hrt? Koliko lovskih psov imamo ? Ali ste dobro preskr¬ bljeni s smodnikom in kroglami ? Caricbi il suo schioppo! Tiri ! Quanti pezzi di sel- vatico abbiamo am- mazzato ? Dieci lepri, due ca- prioli,un cervo,quin- dici pernici, sei a- nitre selvaticbe ed otto beccaccie. Ecco una cerva! E questo e un capriolo ! Le volpi ci sono scap- oate. Vi sono anche degli orsi in questi con- torni? Non ne abbiamo mai veduto alcuno. Adesso torniamo a ča¬ sa. Ecco la sua parte. Addio fratelli ! II giuoco. Dove andate ? (Dove va ?) Donde viene? (venite)? Resti ancora un poco Vuol ella pranzare, ce- nare con noi, meco? Con piacere. Giuocheremo. Son telice, di poter farle compagnia. Vuol ella giuocar a dama ? — 265 — iiaben ©ie ^'pr ©emeljr! ©dfiefjen ©ie! SfiMcmcf ©titd ©ilbprct Ifabett mir erlegt? 3 et)it ©tiicf §afen, jtcei 9tet)e, ctiien ©irf^en, fiinfjebn fMpfjner, fed^S milbe Sutcn uub ad)t ©djuepfen. ®a ift eiite jpirfdjfuf)! Hub ba§ ift cin Dtdfbotf'. ©ie^iidjfe-finb ltud burd). ®ibt e§ audi) 33dren in biefeit ®cgenben? ffiir Ifabeit noc^ feinen gefelfen. Staffet uub je^t (jcimfdp reu. jpier Ifabcn ©ie $I)ren Slnleit. fftuu 33 rubcr, (cbct mol)!! 163 . Sjiicl- 2 bof)in gelfen ©ie? ©oljer fommen ©ic? Steiben ©ie uod) eiu me< utg- SBotten ©ie mit uub, mit mir ju fOfittag, 311 Slbenb ejjen? fOfit 23ergniigcn. ffiir roerben fp>ieteit. ^ 1 b biit fc^r g(ucflid), baj; id) ftfjneit ©efcdfdjaft tcifteu famt iffiolleu @ic ®aiuc fpic= len? Nabijte svojo puško. Ustrelite. Koliko divjačine smo pobili ? Deset zajcev, dve srni, jednega jelena, pet¬ najst jerebic, šest divjih rac in osem kljunačev Glejte košuto ! Tu je pa srnjak ! Lisice so nam ušle. Ali so tudi medvedje v teli krajih ? Nikoli še nismo nobe¬ nega videli. Zdaj pojdimo domov. Tukaj imate svoj del. Z Bogom bratje ! Igra. Kam greste ? Od kod prihajate ? Ostanite še nekoliko časa. Ali se vam ljubi ko¬ siti, večerjati z nami, z menoj ? Prav rad. Bomo igrali. Štejem si v veliko sre¬ čo, da tam zamo- rem delati družbo. Ali se vam ljubi igrati damo ? Sono un cattivo giuo- catore. Non importa. Giuocliiamo a piccliet- to, a whist. Domandi delle carte ed un tavolino da giuoco. A quanto giuochere- mo ? Tiriamo la sorte. Sono suo compagno ; la prego fin d’ ora di aver meco indul- genza. Chi fa le carte ? Le carte non sono bene mescolate. Favorisca di tagliare le carte. Ho sbagliato (o tnal dato) le carte. Perdo la mano. C’ e una carta rove- sciata, bisogna rifare (mandar a monte). Ella ba rinunciato. Quanti punti a binarno? Abbiamo guadagnato (vinto). Ella ba guadagnato (vinto). Mutiamo pošto. Sa ella giuocar al bi- gliardo, ai birilli, alle palle ? Ella e un giuocatore universale. Tanto peggio 1 Coraggio, animo ! Un po’ di pazienza. — 266 — $d) fpicle fdjfcdjt. ©S tl)ut nidjtd. Sir moden ipiquet, 5Bt)ift fpielen. gorbern ©ie Starten, itnb eiuen ©pieltifd). Sie pod) moden ©ie fpieleit? jjiepen mir! ^d) biit Jjfjr 'Partner; id) bitte c©ie tm 33or= au§ fefqr utn 9?ad)fid)t. Ser teitt and ? 'Bic Sartcit finb nid)t gut gemifdft. £)eben ©ie ab, menn’§ beliebt. $d) pabc fal[d) aitdgeteilt. $d) oerticre bie 23or= panb. ©ne Sarte ift mngelegt; ed muf d mieber gcgebcn merbett. ©ic pabcu renoncirt. 9Bie »iet ©tid)e f)aben mir? 9Btr paben gemonnen. ©ie paben gemonnen. Sir moden bie ‘pičice mecpfclit. Sonneit ©ie ©idarb, Ste« gel, Q3ad fpiclen? ©ie finb ' ein Lltiioerfab fpieler. Befto fdjliinmer! Eouragc! JJiutp! ©in meitig ©ebulb. Jaz igram slabo. Nič ne de Hočemo igrati piket, vist. Ukažite prinesti karte in igralno mizo. Po čem bomo igrali ? Srečkajmo se Jaz sem z vami; pro¬ sim že naprej, da potrpite z menoj. Kdo daj a ? Karte niso dobro po mešane Vzdignite, če vam je ljubo. Sem‘se preštel. Zgu¬ bil sem predščino (prvo roko). Jedna karta je obrnje¬ na ; se mora zopet dajati. Vi ste se odpovedali. Koliko imava ? Mi dva sva dobila. Vi ste dobili. Premenimo sedeže. Znate biljard igrati, kegljati, žogo biti ? Vi ste vsestranski i- gralec Toliko slabše ! Srčnost! Pogum ! Nekoliko potrpljenja. — 267 Non perda la pazienza SBerbctt ©ic iticfjt utige* (non s’ impazienti). bulbtg. L’ armata. 164. lic Strmce. Ogni armata e divisa $ebc 9lrmee ^evfcillt iit in un certo numero di corpi, brigate, reg- gimenti, battaglioni, compagnie, ecc. Quando le truppe sono in campo, i corpi si dividono in varie linee. — C’e l’avan- guardia, il grosso deli’ esercito e la retroguardia. Al la testa deli’armata comandante capo, che do- vrebbe dirsi genera lissimo. Da lui di- pendono i vari ma rescialli, i generali di cavalleria e d’ar- generali c e in tiglieria, maggiori, i briga- dieri, i colonnelli, i maggiori, i capitani, e gli ufficiali d’ ogni genere fino al capo- rale ed al milite gre- gario. Lo stato maggiore si compone d’ ufficiali, aggiunti al coman¬ dante deli’ armata. A qucsto cetoappar- tengono aiutanti,au- ditori, quartierma- stri, cappellani di campo ecc. etne gcroiffe Slnjal)! bon Sorps, ©ngabctt, 8ie- gimenter, 33a(ai((otte, Šonipatticri it. f. m. ffieitu bic ©ruppcit im g-etbe fteljeii, tuerbeit bie StorpS iit uerfcfiic« betic Trcffeit ciitgeteilt. ©ieje finb: ber 23ortrab, bab |>aupfforp§ ttnb ber 'Jiac^trab. 2Iit ber ber Slrmce fteljt ber oberfte šBe-- fe(jlbl)a6a - , meteor ®e» neraliffiinuSljeitšeiijolb le. ^f)ttt unterfteljeit bie mirfcffiebeiiett 9ftar= fdjafle, ©enevale ber Sacaderie unb 'llrtii- terte, ©eneraltttajote, bie ®rtgabiere, Dbcr» fte, ifilajore, |)aitpb (čute, Offigicre jeber ©attuug bis gum ©or* porat ttttb bcm getiteb ttett ©otbateu. ©er ©ciicralftab bc fteljt attb Offiiicrett, bie bem 93efet)I§^a6er ber |)eeve§ betgege&ett fittb. ^nbie|emŠo((egittm &e= ftitbett fief) Slbjittaittcn, Sliibitoreit, Quartier» uteifter, gelbfapldttc, it. |. ut. Glejta, d a ne zgubite potrpežljivosti. Vojska (armada). Vsaka vojska je raz¬ deljena v primerno število voj e v, brigad, polkov (regimentov), bataljonov, stotnij Itd Kadar je vojna na bo¬ jišču so razdeljena krdela v različne vr¬ ste. Te so: prednja straža, glavna voj¬ ska in zadnja stra¬ ža. Glava cele armade je najviši vojskovodja, ki se imenuje tudi glavni poveljnik. Njemu so podrejeni razni maršali, gene¬ rali konjiče in topni¬ štva, generalmajorji, brigadirji, polkovni¬ ki, majorji, stotniki, častniki vsake vrste doli do desetnika in prostaka. Glavni štab je društvo častnikov (oficirj e v), ki so pridruženi po¬ veljniku armade. V tem zboru so po- bočniki (adjutanti), vojaški sodniki (au- ditorji), kvartirmoj- stri, vojaški kaplani itd. I soldati di fanteria sono muniti di fucili 0 carabine, di spa- de, jatagan, di car- tuccie ; qxielli di cavalleria di archi- bugi, rivoltelle, scia bole, lancie, ecc I cannoni sono la for- za principale delle truppe; ce ne so¬ no di varie forme. 1 mortai sono per le bombe. Una gra¬ nata e una palla di ferro incavata, piena di materie esploden ti, cbe cadendo scop- pia e rovina uomini ed oggetti. Le cartuccie a mitra- glia sono masse di piecole palle, cliiu- se in sacchetti di grosso canavaccio e legate con funicelle, in modo da formare dei cilindri Al tempo d’un assedio vengono usate mol- tissimo. Gli effetti delle medesime sono terribili; ad un sol- dato resta infranta una gamba, ad un al- tro una coscia, que- sto rimane senza un braccio, quell’ altro senza la testa. Le batterie vengono piantate a duecento passi dalla citta, e le artiglierienonces- - 268 :— ©ie 3jnfanterie*@plbaten fiub mit £|linteu ober Sarabiitcn, mit ©egeti, jatagan, bpntroneii uer» fefteu; jene ber Saoab levic mit Savabineit, Dteooloer, ©čibet, 8an» jen u. f. 1 ». ©ie fhutonen bilbcu bie |jauptftav!e ber ®rup= pen; fte fitib Pon bev* fdjiebeiten $onnen. ©ic 9J?brfer fiub fiir bie 33ombenbeftintmt.©ine @vanate ift eitte Ijofjfe, mit brettnbaren ©toffen gefiiHte ©fenfugel, meh cbe beim g-aflcu gerplatjt unbSKeufdjeu unb Dvte ju ©vunbe vicptct. ®avtdtfdjen fiub DJŽaffeti fleinev Sugelu in 33en» tel »on bidjtem $anet>a§ gefdjloffeu, tueldje mit ©tvid e n utmvmnben roevbert, fo bafj fie ©plinbev btlbett. 3 n v $eit bev 33elagevuug roevben feljr ničle bev- fetben cevtnenbet. ©ie SBivfung biefev ift fiivdj* terlid). ©em einett ©ob baten ruivb eitt ®ein jcvfdjmettcvt, bem Slu* bevu ein ©djenfel, bie* fern ber Ivut, jcnem bev $opf meggeriffeti. ®ie 23atterien tcevbeit jincUfuitbevt ©djritte »on bet ©tabt aufge* pflanjt, nnb bie Slvtil* Pešci so oboroženi s pušami ali kara bina¬ rni, z meči, jatagani, naboji; konjiki s ka rabinami, revolverji, sablami, sulicami itd. Topovi so glavna moč vojstva; oni so raz¬ nih oblik. Možnarji so za bombe. Grana¬ ta je votla, železna krogla, napolnjena z gorljivimi tvarinami, katera razpoči ka¬ dar pade, ter ugo- nablja ljudi in druge reči Karteče so gruče ma¬ li h krogel stlačenih v žepe in debelega platna; ovijajo jih z vrvicami, da dobi¬ vajo podobo vola rj ev. Ob času obsedanja se mnogo rabijo. Njih učinki so grozni: jednemu vojaku je noga zdrobljena, o- nemu stegno, ta o stane brez roke, uni pa brez glave. Baterije se nastavljajo dve sto korakov od mesta, in topi ne nehajo treskati, do Sano di tuonare, finclie non vengono aperte le po rte al vincitore. La tattica e la strategia son la base deli’o- dierna arte mititare Cosi specialmente do- po 1’invenzione della polvere. Non si usa piu archi, frecce, catapulte, ba- lestre, ecc. Le truppe si sono riti- rate nelle loro ca- serine. L’arsenale fu bombar- dato, sacclieggiato, incendiato. La ritirata fu vergo gnosa. I cacciatori fecero mi racoli di prodezza. In alcuni giorni šara annunziato il giudi- zio statario. I piu valenti ufficiali ebbero decorazioni, molti furono pensio nati. Molti infelici rimasero mutilati,emolti ban no ora gainbe e brac cia posticcie. Tuo fratello ricevette un congedo a tempo indeterminato. Sai, che domani avra luogo una rivista ? Tutti compariranno in alta tenuta. La coscrizione e stata — 269 - fcrie Ijort nidjt anf 511 botutertt, biž bie Tore bem ©icger gedffnet luerben. Taftif uiib ©trategic bilbcii ki lueitent bie §auptftarfe ber (jeiitb ■gcu Sriegžfuuft. ©o ift cž IjauptfddjUdj itaci) ber Srfiitbung bež ‘•]3u(uerž. ©ž gi 6 t feinc ©bgeit, iPfeilc, iDLutcrbrcdgr, 2 lrmbriifte n.f.iD. meljr. 3 )ie Truppcit [jeibcit fid) in itjre Šaferiieit 511 = riicfgcjogeit. ®až 3 eu 9 f) l1llS »urbe Defdjoffcu, gepliinbcrt, »er&ranut. ®er Siiuf jitg »ar [d>nid^= (id). ®ie 3 ic fbiiigticfje Ukanite umfafet alle Srieg€= fdjiffe uttb bereit 23e= maiimi lig. 5Tue eugltfcbe Ukavitte ift beactitcnbiocvtl). "Div fjcitittig bor fdmittb [id)cn euglifcfjeu 3)?a* rine ift ficbctt Slom- ittiffdrett aimertvaut. ©ie merben in bev Ibmb ralitat 8ovb§ genoiutt. Dev ?ovb = ©rojj * (|)igfj) Ibtttiral ift 'Prdftbeitt beg lbmiratitdt§C)ofeS. ©v cntfcfjetbet in ntten niaritiinen Sinit-- itttb Eriminatfdtten. $tt ©adjen, bie miter feittcr ©eridjtžbarfett fteljen, ift [cine ©cmatt iiniicfdjrdnft. 3ur tonigtic^en 5)? ari ne no. Mene ne vza¬ mejo, ker sem bo¬ lehen; tebe tudi ne, ker nimaš jednega očesa. Cesarska vojska se premika. Vsak dan vidimo, da grej o ve¬ like trume konjikov in pešcev na razne strani. Nekatere opazke o morski vojski. H kraljevi mornarici se štejejo vse vojne ladij e in njih mo¬ štvo. Angleška mornarica je kaj znamenita. Vodstvo vse angleške mornarice je izro¬ čeno sedmerim ko¬ misarjem. V pomorskem vojvod¬ stvu se imenujejo lordi. Lord glavni - admiral (nadadmiral! je pred¬ sednik admiralskega dvora On razsoja vse pomor¬ ske tožbe naj bojo že civilne ali kazen¬ ske. V zadevah, katere spa¬ dajo v njegov sodni delokrog, ima neo¬ mejeno oblast Kraljeva mornarica i- — 271 — anche un comrnis- sariato militare. 0’ e pure un istituto pei marinai amina- lati e feriti, nonche una cassa. L’ammiragIio e il co- mandante d’unaflot- tiglia. Alle sue dipendenze stanno due altri co- mandanti, il viceam- miraglio ed il con- tr’ ammiraglio. Essi sono divisi in tre classi, secondo il va- rio colore delle loro bandiere, che sono rosse, bianche ed azzurre. Ldammiraglio spiega la sua bandiera sulla ci¬ ma deli' albero mae- stro. Ogni bastimento e co- mandato da un ca- pitano. 1 navigli piii grossi banno- vari aiutanti. Questi sono incaricati della cura dei legni, delle vele, de’ cor- dami, delle bandiere, delle ancore e delle gomene. Un comodoro comanda una divisione di navi destinate ad uno sco- po speciale. Questa carica e tem- poranea e cessa colla fine della spedizmne. cje^ort cin ^SerpfteciS* amt. @§ beftefjt a inf) babei cine luftalt fiir fraufe unb bcnmuibctc ©eelatte unb eirt 3a[)lamt. ®er Stbmival ift Sefrtjlš* Ija&er einer jfflotille. ®r (jat ,Vbei untcrgcorb-- nete 53cfcD(§f)a&cr, bon SSicecibmirat unb cincu ©ontre4lbmival. @ie merbeit in brci fen eingcteilt nadj ber 'J-nrbe ijjrer jfflaggen, itduilidj ber rotljen, roeijjeit unb blancn. jDer Jlbiniral fiifprt feinc glagge anf ber ©pit^c bež |jauptmaftež. ©in jcbcS ©d)iff mivb bon einem kapitan fonu manbirt. ©rbjjere febiffe Ijaben me()rere sDJatat (@e= fjtlfen). T)iefe (jabeu bte 33oofe, bie ©egel, bas Stafcfroerf, bie glaggett, bie Inf er unb Slnferlaue ju bc= forgen. ©iti Sommoborc £»efcf)[igt ciueSlbHje-iluugScfjiffe, bie gu einem bcfonbtnt 3ioeefe beftimmt finb. ©iefer 9taug ift nur jeit= tucilig unb ()brt nad) beenbeter ©ppebitiou auf. ma svoj upravni ti¬ rad. Pri tem je tudi zavod za bolne in ranjene mornarje, in blagaj- nica. Admiral je poveljnik brodovja. Njemu sta podvejena dva druga poveljni¬ ka, pod-admiral in kontraadmiral. Razdeljeni so v tri razrede po različni barvi svojih zastav, rodečih, belih in mo¬ drih Admiral ima nasajeno svojo zastavo na vr¬ hu glavnega jadrni- ka. Na vsaki ladiji veleva kapitan (Iadijevod- >)• Večje ladije imajo raz¬ ne pomagalce. Ti oskrbujejo čolne, jadra, vrvi, zastave, sidra in sidrne vrvi. Komodor zapoveduje oddelku ladij, ki ima kakor posebno na¬ logo. Ta služba je le za¬ časna in konča po dovršenem opravku. La parola nave vien adoperata conmne- mente per signiii čare un bastimento a tre alberi ed un bompresso. 11 bompresso e un lun- go perticone, spor- gente dalla prua del bastimento. Le antenne son certe stanghe, cbe pendo- no in varie direzioni nagli alberi, e sulie quali si legano le vele. Una fregata ha tre al¬ beri e 22 sino a 40 cannoni. Un bastimento di fila o di linea di prima classe ha 120 can¬ noni. 11 suo equi- paggio e di 900 uo- mini. L’ albero maestro ha 1’ altezza di 39 - 40 metri. Le sue vele son tutte quadre e bislunglie; e percio tali basti- menti appariscono quadrati. La parte anteriore di una barca dicesi prua o prora, la po- steriore poppa. 11 timone e la bus- sola sono poste a poppa, i remi alle bande del naviglio. Le. aperture sul cas- sero della nave per — 272 — ©ort ©djiff luirb gcmbfpilid) gcbraud)t, um cin gafft^ettg mit brci SDlaften ltub eiitem Sugfpdet 511 Ocjcidjeii. T'a§ S 8 uqfprict ift cine tange ©tange, bie uoru am ©djiffe (jeroovragt Uie91af)cu finb ©taugeii, mctdfe in ueffd^i.ebenen Dtidjinngcn uoit ben 'Hiafteu t)ern 11 tert)d ngen uub moran bie ©eget kfeftigt finb. Sine gregatte (at bret SKaftc unb 22 bid 40 $'anoi,icn. Sin 8 iu ieiifdjiff evfter ©roge bat 120 Ša= nonen. ©eiuc 33emait= tinng beidnft fid) auf 900 9Wann. ®er |jauptmaft ift 39-40 fDfetef (od). 21 (le ©eget baran finb Mcvccfig unb (dngticf); baf)er fonunt ed, baj; folcbe @d)iffe cin uicv* eefiged 2 tu§fet)eu (abeu. ®er uovbevleit eiiteS $al)r$euge§ (cifjt 93 or= ftern, 93acfeit, ber f)in» tere baS §cd ober ©at. £)a§ ©teuer nnb ber flom> pajffiub am (pintcrteil, bie ilinber ait ben ©citen bed ©c^iffed. ®ic Deffnuugeii iiber bcm Slerbect bed ©d)iffed, Beseda ladija se rabi navadno, da se za¬ znamuje barko s tre¬ mi jadrniki in jed- nim stežnjem Steženj je dolga ran- ta, katera spredaj iz ladije štrli. Jadrenice so močne preklje, katere vise doli od jadrnikov na razne strani; na nje so navezana ja¬ dra. Fregata ima tri jadr- nike in 22 do 40 to¬ pov. Vrstna ladija prvega reda ima 120 topov. Moštvo sega do 900 mož Glavni jadrnik je 39- 40 metrov visok. Vsa njegova jadra so štirivoglata in po- golgasta ; od tega dobe take ladije šti¬ ri voglato podobo. Prednji del ladije se imenuje prednji krm (brata, čeljust), zad¬ nji krm (til). Krmilo, kompas sta na zadnjemkrmu, vesla so na straneh la¬ dije Rege (luknje) na la- djinem krotu, skozi discenderenelle par- ti interne, diconsi boccaporte. Salpare significa: tirar su le ancore por par- tire Approdare significa: venire a terra. Conviene notare, che a saper tanto, da po ter discorrere sopra ogni orgomento na vale, non basta ne un dialoge, ne un libricino. — 273 — burcf) u?c(cf)c umit in bie iuiteren 31 ti uiti e (tim aOftcigt, Ijcifjcn Siicfeit. Sidjteu I)ei§t, bie 21 ufev jur ?lbfajjrt fjeraitfjieljcn. Sanben f^cigt, an’8 fcftc Saab fointneit. $d) 6emevfe, bajt, um fo uicl 311 nfiffett, ttitt iiber jebett baS ©eemefett att befaugeubeu ‘•punft re- beti 311 fbitueu, meber fin ©efprdcf) ttod) eiti 5 i 3 Uc£>leiu l)iureid)t. 166 . Un soldato ferito sul campo di battaglia. Si, io respiro aneora, e tu mi salverai la vita. Io son tuo nemico. No, tu non lo sei piu, perche io son quasi moribondo e senza difesa. Un bravo militare non puo di- veniro un assassi ■ no; che guadagnere- sti amntazzandomi? Faresti unktzione in farne e perderesti un buon riscatto. Sarai tu in grado di (fin OfiivituSercf «o(9ot mir 5rm 3d)litd)tfcU>c- $a, id) tebe ti od), uttb bu loiift mir bad Scbcu retteu ,^d) biti bcitt g-ciub 9 'lcitt, bu bift cd uid)t mef)r, meit id) faft fterbcitb uttb meijrlod biti. Suit brauerSolbat fanti fcitt SJfbrber fcitt; maš ge» ludumjt bu, menit bu tttid) tbbten miirbeft ? ©11 miirbeft cine rud); lofe §attblung begc^ett uttb cin gutcd Sofegelb ucrlierett. SfiBirft bit im ©taiibe fcitt, mir cin foldjed ju pagarmelo ? jamčit ? Si, te lo prometto da Qa, id) gebe bir tticiit uomo d’ onore. S’f)rcuiuort. katere se hodi v no- tranji prostor (v tre buli), imenujejo se I uke Kazvedriti se pravi, si d ra vzdi niti k od¬ hodu. Pristati (pririniti) se pravi, na suho sto¬ piti Treba je pomniti, da ne zadostuje jeden pogovor, niti jedna knjižica, če bi hotel toliko znati, da bi mogel govoriti o v sakem pomorskem predmetu. Vojak, ranjen na bojišču. Da, Se diham, in ti mi rešiš živjenje. Jaz sem tvoj sovražnik. Ne, nisi več tak, ker jaz skoro umiram in se ne morem braniti Hraber vojak ne mo • re biti morilec ; kaj si pridobiš, če me umoriš? Storil bi le veliko hudobijo, in zgubil bi lepo pla¬ čilo. Ali mi boš mogel kaj plačati ? Da, zastavljam ti svojo čast (dajem ti svojo možko besedo). — 274 Di che paese sei ? Or bene, latuanazione e alleata alla mia. Io ti lascio tutto il mio bottino, ecl inol- tre, se tu mi porti via di qui, ti prometto qualsiasi rieompensa tu mi chieda. Dove vuoi andare ? Conducimi. Non temer nulla; la generosita e il di- stintivo del nostro carattere nazionale e 1’obbedienza, che dobbiamo al nostro sovrano, raddoppia ancora la tua si- curezza. I vinti, che s'arrendono non so- no piu por noi, che amici sventurati. Io ti prometto sicu- rezza, riguardi,quie- te, protezione e soc- eorsi, pel caso che ne avresti bisogno. Non devi avere alcun timore ; un soldato valoroso non e da temersi che sul cam- po di battaglia. Compagni, comportia- moci da brava gcnte; rispettiamo le di- sgrazie, e non ca- gion amo qui ne tur- bolenzanedisordine. 6 ift bu fin cin Vhttbdmaun ? Sten, bcinethntion ift mit ber meinigen Der&miben. 3 d) mevbe bir atlc mciiic tBcute iibertaffen lmb anjjerbetu Derfprccbe id) bir, mam bn m id) non liter megbringft, jcb- mebe 33 etot)iiuiig,meid)e bu forberit mirft. SLbo mtflft bu ()in? 93riitge ltiid)...• jjjurd)tc nicfets; unfer i)ia= tiohabKbarafter biirgt jiir unfereu ©rojjmut, itnb ber ©el)oijam, bcn mir uuferiti Saifer fcimlbig finb, gemdf)rt bir boppdtc ©id)crl)cit. iScficgte, mclcbe fid) er* gebcu Ija&eii, fiitb fiir mt§ nur ungtinflic^e grcitnbe. JJd) »erf predle bir ©h d)crl)cit,3(d)tung,91iil}c, ©d)u£ itnb |)ilfe, menit bu bercu bebiirfen fotf= tcft. ,f)abc fciitc g-urdft; cin tapfercr ©olbat ift mir nuf tem ©d)lad)tfdbe 311 fiird)ten. Sfatticrabnt, mir molku n nd mi e brane Scute betragen; (ajjt itnS ba§ Unglitcf adjteit, itnb meber Uuru[)c u od) ger- mitrfutS (jjmietradft) ftiften. Od kod si ? Glej, tvoj narod je za¬ veznik mojega. Pre¬ pustim ti ves svoj plen in če me spra¬ viš od tu, obetam ti še plačilo, kakoršno boš zahteval. Kam želiš iti ? Pelji me. Ne boj se nič; narodni naš značaj ti je po¬ rok naše blagoduš- nosti; in ti smeš biti gotov tudi zaradi pokorščine, ki smo je dolžni našemu Ce • satju. Premaganci, ki se udajajo, so nam le nesrečni pri¬ jatelji. Jaz ti obetam varnost, spoštovanje , mir , hrambo in pomoč, ako bi jo potrebo¬ val. Ne boj se prav nič; hrabrega vojaka se je treba bati samo na bojišču. Tovarši, obnašajmo se kot pravi možaki; spoštujmo nesrečne¬ že, in ne sejmo tu¬ kaj nemira in raz¬ prtij. Un soldato in paese nemico. Arniči, non vi spaven- tate, io non voglio farvi alcun male, ma ho bisogno di mangiare. Datemi del pane, del vino, dell’acquavite, della birra, delle pa- tate. Fate presto, perche ne ho biso¬ gno. Voi avete polli, latte, uova. Datemi di buon grado, cio che mi e asso- lutamente necessa- rio Dimosiratemi compia- eenza ! Bravo ! troverete an che presso il nemi¬ co dolcezza ed unni- nita. Se la mia gente vi desse motivo di do- glianza, dirigetevi a me con contidenza. II saccheggio e cosa i n f a m e, massima- meiite delle čase di gente povera. Colo- ro che si abbando¬ mino a questi vergo- gnosi eccessi, non sono bravi soldati; essi disonorano la Ioro nazione e sono vili malandrini. (Sin SutPat im 5ctni)c§iiui&. ^tciinbe, erfdjrecfct nicftt; id) mili cud) fciu Uebel jufiigeu, aber trt) muf? 5 » cffcn bcfommett. ©ebeu ©te mir ©rob, ffieiit, ©ranit t to c iti, ©icr, ftavtoffcfu. 5Dla= d)on @iegcfcf)miub,bcnn id) bin bcbiirftig. ©ie fjabeit fnUpur, SJJlild), @ier. @eben ©ie mir gittioidig, ion§ mir ntttimgditglid) netljig ift. 3eigrtt ©ie mir @ut= milligfeit! ©efjr iuo()I! ©ie toerbett and) beim g-cinbe S a n f t m n t n :t b ■JJicit|d)lid)feit fitibcii. ©olltett gftiteii meitte Velite 'Plnlag jit Slagcii gebeu, loeubeu ©ie ficf) mit jjuuerfidjt an mid). 'Ptiinbern ift c f) o ^ (o§, jiimal bci armcii Saublcuteii. ©er fid) biefcit fd)impflid)eti ©rdiielu iibcrlajjt, ift fciu braoer ©olbat; er cufefjrt feine 9?ation imb ift nidjtš lucitcr, al§ cin cicitber ©trajjen« rauber. Vojak v sovražnikovi deželi. Prijatelji, ne vstrašite se, jaz vam ne sto¬ rim nič hudega; to¬ da kaj živeža moram dobiti. Dajte mi kruha, vina, žganja, piva, kiom- pirja. Podvizajte , ker sem potreben. Vi imate kokoši, mle¬ ka in jajca. Dajte mi radovoljno, kar neobhodno po¬ trebujem. Skažite se dobrovolj- ne ! Tako je prav! Zato najdete tudi vi pri sovražniku krotkost in milosrčnost. Ko bi vam moji ljudje pov d dali k pri¬ tožbam, obrnite se zaupno do mene. Grdo je, če se ropa, in posebno če se to dela po bišah revnih kmetov. Kdor se ta¬ kim ostudnim zlo¬ činstvom vdaja, ni več pošten vijak: on sramoti svoj na¬ rod iu je le malo¬ vreden razbojnik. Ho mangiato quanto basta per sostener- mi. Lascio questo pane per quel buon veccliio e per quei fanciulli. Generoso guerriero ! Iddio vi benedica, poiche vi beneclicono gli stessi nemici. Un prigioniero in paese straniero. Perche sono io arre- stato ? Non lo so. Di che m’ accusano ? Che ho io mai fatto ? Ella e accusato .. Questo e falso. Non sono che calunnie. Sono innocente. Lo provero, qualora mi si voglia ascol- tare. Ecco il carceriere, gli parli. Quali sono gli ordini, che avete ricevuto a mio riguardo ? I miei amici avranno essi il pei'messo di venirmi a visitare ? No! Quest’e molto rigoroso. Spero almeno, che mi si renderh possibile — 276 — $dj Ifabe gemig gegeffeit, um mid) gti erlfaiteu. $dj laffe bicfeš 33vob bem ©rcife ba unb biefcn ffeinen Siiibern. ©rofjmiitiger S nege v, ©ott mbge fic fcgiicn! ba' felfeft ^einbe ©>ie feguen. 168 . 6’in 6$era3 ftub 33ertdumbitugeii. ^d) biit ttiifdfitlbig. $d) mili c§ betueifett, menit man mid) aul)b- reu mili. .g)icr ift bcrScrferincifter, reben ®ie mit if)tn. 2Ba§ fiir 93cfef)te, ()abcu ©te in ©etveff mcincr befoninten ? ffievbeit ineitte §vcuiibc bie ©rlaubnid crffalteit, mid) $tt bcfttdfctt? dfein! ift feljv ftreng. $c() ffoffc metiigfteud, bafj man ermoglidjeti mirb, Snedel sem toliko, da sem se okrepčal. Pu¬ stim ta kruh temu¬ le ubogemu starčku in tem otročičem. O blagodušni vojak ! Bog naj vas blago¬ slovi, ko vas blago¬ slavljajo celo vaši sovražniki. Vjetnik v ptuji deželi. Zakaj sem zaprt ? Ne vem. Česa me dolžijo ? V čem sem se pregre šil? Ste obdolženi. .. Po krivem. To je samo obrekovanje. Sem nedolžen. Cern dokazati, če me hočejo poslušati. Tukaj je ječar (jet- nišničar), govorite ž njim Kakšna povelja imate glede meno. Ali bo mojim prija¬ teljem dovoljeno, da me obiščeio ? Ne! To je pač ostro. Upam vsaj, da se mi omogoči spolnovanje 1’ adempimento dei doveri impostimi dal- Ia mia religione. Potro io assistere alla messa ? Potro a vere un con- fessore? Potro ricevere lettere e scriverne ? 10 voglio mostrare tutto quello che scrivero. Si leggano pure tut- te le lettere, che mi saranno dirette. In grazia procuratemi il necessario perscri- vere: una penna, un po’ d’ inchiostro e della carta. Cio m’ e proibito. 11 mio dovere e di non piu insistere e di sot- tomettermi. Potro io passeggiare sul bastione, nei cor- tili, nei giardini, per la campagna ? Desidererei puredia ver un libro fran- cese, o inglese, o italiano. Di grazia, cerchi di procacciarini qual- che libro. Ainico, voi mi potreste fare un gran piacere senza punto man- care al vostro do¬ vere. In che modo ? — 277 - bie i)3flidjten, bic mir mcinc 9!c(igioit nufer-- legt, 311 crfiitlen. ffierbe id^ bte dkeffe ^breit fonneu ? Skrbe id) ctucit 33eid)t= tater Ijabeu fonneu? SEBcrbe id) ©rirfc crl)alten unb fc^rei&en fbnnen? ^d) mili afled geigen, mad id) fdjrcibe. 2 Wau fotl alle 23ricfe (efen, bie ait mid) gcridjtet merben. ^d) bitte oerfdjaffen €ie Htir bad Jtbtige gum @d)veiben: cine gfeber, ein menig 37inte unb ‘Papier T)až ift mir uerboten. gjfciuc ‘tjflirfjt ift, nid)t meiter in @ie gu brin* gen unb mid) gu mt* termerfeu. šfijerbe id) auf bem Safle, in ben ,g>bfeit, in beu (Sdrtcn, auf bem gfelbc fpagierett biirfcn ? !Jd) miiufd)e and) ein fran* gcfifd)cS, cnglifdfed ober italicuifd)ed ®ud) gu Ejaben. $d) bitte @ie, »erfudfen @ie, mir ein 53udj gu oerfdjaffen. 9 }feingrenub,@iefbnuten mir cinen grofjett @e* falleu crmcifeu oljne gegen’ $()« 3« »erftogcu. SBiCifo? dolžnosti, katere mi moja vera nalaga. Ali bom mogel biti pri sveti maši? Bo mogoče spovednika dobiti. Bom smel pisma pre¬ jemati in pisati? Jaz hočem vse poka¬ zati, kar koli bom pisal. Naj se pre- bero vsa pisma na me naslovljena. Lepo vas prosim, 0 - skrbite mi, kar je potrebnega za pisa¬ vo : pero, nekoliko črnila in papirja. To mi je prepove¬ dano. Moja dolžnost je, da vas ne nadlegujem dalje, in da se udam. Ali mi bo dovoljeno sprehajati se po na¬ sipu, po dvorih, po vrtih, po polji ? Tudi bi rad imel kako francosko, angleško ali laško knjigo. Skusite, lepo prosim, da mi preskrbite ka¬ ko knjigo. Prijatelj, vi mi lahko veliko dobroto ska- žete, ne da bi gre¬ šili zoper svojo dol¬ žnost. Kakb ?. 18 — 278 — Dandomi una matita, ed un po’ di carta per disegnare. Ma ella si servirebbe forse per scrivere ? No, v’ nssicuro ; io non voglio cbe disegnare. Potrete accertarvi ruisurando la carta, io vi mostrero in seguito tutto quello, cbe andro facendo. Potrei avere qualcbe colore ? Verso pagamento. 0 ve ne prego, fatemi questa grazia! ve ne šaro molto ricono- scente. Bramerei avere una piccola scopa per poter nettare la mia camera. Vorrei una coperta di piu. Ho molto freddo in questa camera. . 1 sorci non mi lasciano dormire ; vi prego di farmi avere una trappola. Quando I’ avro ? Bisogna metterci den- tro del lardo o delle noči abbrustolite. Questa camera e ri piena di pulci e di cimici. Voi mi date cosi di rado delle lenzuola nette. Senu ©ic mir cincu Slciftift unb etn roetiig j3cipier gum geidpten gebeit motlten. 9lber ©ic roitrbcii Diet* (eid)t bamit jdjreibeu? ©anj uitb gar uid)t,idj cen ficpcre ©ie; id) mili roeb ter uiiftS al§ gettpmcit. ©ic fon n te n ficf) beffcit ’ iiberjeugen roentt ©ie bab ijjapicr mejfeit, id) roitpgljneuMed geigcit, roctd id) mcid)eu roerbe. Obrnite id) eiitige f^arben befommen? Slfccr fitr ©eib. D, id) bitte ©ie, enueifen ©ic mir biefe ©efdb ligfeit! id) roerbe eudj erfenntlid) bafur fcitt ^dj roitn|djte eistett fleinen 53efcit um meiite Saun mer reiitigen jtt fbtt- ncn. $d) motate geni eitte 53ett= bede mcljr. Gž friert m id) feljr in biefem 3i n,iner - ©ie 10? dni e oerfjinbcrn inidj am fdjtafett; id) bitte ©ie, mir eittcSOrau* fefatte gebcn ju faffen. SBaun roerbe id) fte be= fommcn ? 'JJian mujj ©ped obet gcroftete Sdufje ^inein* legeit ©icjeS gimrner ift Dot* ter §£of)c unb SBanjeu. ©te geben mir fo feften rcine 5Bctt*37ud^cr. Ce mi daste svinčnik in nekoliko papirja da bom risal. Pa vi bi morda s tem pisali ? Nikakor, vas zagotav¬ ljam ; bom samo ri¬ sal. O tem se lahko prepriča e ; če zme¬ rite papir; pokazati vam hočem vse, kar naredim. Bi mogel nekoliko barv dobiti ? Da, se vč za denar. O, lepo vas prosim, skazite mi to do¬ broto, vam bom kva ležen Rad bi imel metlico, da bi si svojo sobo snažil. Rad bi imel šo jedno odejo. V tej izbi me strašno zebe Miši me ne pustijo spati; lepo vas pro¬ sim, preskrbite mi past. Kdaj jo dobim ? Treba je nastaviti kaj slanine ali opečenih orehov. Ta soba je polna bolh in stenic. Mi dajete jako pored¬ koma čiste rijuhe. Vorrei che si potesse a- prire questafinestra. Ma per poter mutar 1’ aria della stanza, faccia almeno acco- modare ima lastra in modo, che si pos- sa aprire. Vi prego di farmi com- perare un decagram- ma di tabacco da našo Falemi comperare del tabacco in foglia; mi divertiro a tritarlo da solo. Bramerei a vere del ta¬ bacco da fumare e una pipa. II mio cibo diventa ogni giorno piu cat- tivo. Questa čarne e gih troppo vecchia. - L’ acqua non e buona, i frutti non sono ma¬ turi. Almeno dateiui dei cibi sani. Questo butirro e fe- tido (rancido). Pre- ferirei cento volte verdura cotta sol- tanto nell'acqua. Sono solito a prendere del caffe, del te la mattina ed il dopo- pranzo ; non posso privarmene. — 279 — $cf) tuiinfdjc feljt, bag man btcfeS ^etifter bffnen fomite. 3 n in tnenigfteu faffeu @ie bodi, batnit id) frifd)c 8uft in bcm gimmcr befomme, eiite etujige ©djeibe fo etiirid^teu, bajj man fte bffneit fbnne. bitte ©ic, mir cin ®efagramm ©djnttpf* tabaf tanjen ju laffcn. Vaffen ©ie mir 331dttcr= tabaf bolen, ict) mili mir bie geit bamit uer* treibeu, ifjn fefbft ju jcrftofjen. Qd) modjle gern 9Jaudj* tabaf unb einc jifetfc fjabeu. Sheitt Sffeu mirb umi Tag ju Sag fdjlcdjter. ®iefe§ gletfd) tft t‘d)on ju alt. Dad Saffcr ift uidjt gut; ba§ Dbft ift nid)t reif. ®cbeu ©ie mir menigftenb gefuube ©peifcu. ®ic|'c iButtcr pat ciiicu ab) djeu(ic6rangigen®e= fd)inacf. miirbe im blojjem fflaffer gefodp te$@cmu|'e fjunbertmat uorjiefjen ^d) bin gemofjiit, 30for= geuS unb 'Jkdjmittagč ftaffec, Sl)ce ju triu* fen; id) fanu it)u uid)t entbebren. Rad bi videl, da bi se to okno odpiralo. A da bi se mogel v sobi zrak čistiti, u- kažite vsaj jedno ploščo tako posta¬ viti, da se bo odpi¬ rala. Vas prosim, da mi sto¬ rite ukupiti jeden dekagram tobaka za nos. Storite mi ukupiti to¬ baka v perji; v za¬ bavo mi bo, da si ga sam raztolčem v prah. Rad bi imel tobaka in lulo, da bi kadil. Moja jed je čim dalje slabša. To meso je že pre¬ staro. Voda ni dobra; sadje ni zrelo. Dajte mi vsaj zdrava jedila. To maslo je žaltovo. Stokrat rajše bi imel zelenjavo kuhano v sami vodi. Vajen sem, da zjutraj in popoldne kavo, čaj pijem; brez te¬ mi ni obstati. In questo latte v’ e del- l’acqua. Questo latte e agro. 11 mio vestito, le mie scarpe sono logore, bisogna assolutamen- te, cbe n’abbia delle altre. Avrei gran bisogno di un buon soprabito. Vi prego di far a no- me mio tutte que- ste pregbiere al si- gnor N. Avete parlato col si- gnor N. ? Per amor del cielo, non torni a dimen- ticarlo. Ditegli nello stesso tempo, cbe lo scon- giuro di venirmi a tro- vare per un istante. Ebbene caro amico, avete eseguito le mie commissioni ? Otterro inline, quello che desidero ? Verra egli a trovarmi ? L’ ha egli promesso ? Quando verra ? Potro io a ver d el la paglia e delle ver- ghe di salice ? Per farne che ? Provero, per passare il tempo (per iscac- ciare la noia), di far panieri (canestri) di paglia e di vimini Sa ella lavorare al tor- nio ? — 280 — ift SPaffer in bicfer StRild). iDiefc SRitdj ift fauer. 2Rein ®leib, tncine ©djutje finb abgeniifct; id) mug burdjattž anbere fjabeu. pttc cincn rcd)t mar* men Ueberrocf fefjr nb* tig. Qcfj bitte @ie, btn .fperrtt iR. tn metnem fRamett um biež aflež ju er* judjeii. Ijaben @ie mit |jerrn dl gef p vodje it ? Um bež £jimntc{§ mitleu, oergeffen ®ie eS uidjt mieber. @agen©ie ifjttt ju gleidjev 3eit, bajj id) tl)tt be* fdjmore, m id) aufeinen Stngcnbticf p bcfudjett. “Run, lieber ^rettnb, Ija* beti ©ie mcitte 21tij* trdge beforgt? SEBerbe id) eitbtidj betom* men, maž id) miinfcbe? Sirb er tnidi) befuc^en foni m c n ? £jat er ež oerfprodjcn? SBann roirb er lommen? Sbnnte idj molji fdjbttež ©trof) unb SBeibenger* ten befommen? šIBogit ? $dj močite 0 er f udje n, @trof)= unb SBeibeu* torbe ju maketi um mir bie SangetoeiCe ju oertreiben. Jtbnnen @ie bredjfeln ? V tem mleku je voda. To mleko je kislo. Moja obleka, moji čev¬ lji so raztrgani; mo¬ ram na vsak način druge dobiti. Jako potrebujem gor¬ ke površne suknje. Izvolite prositi za me od gospoda I vse omenjene reči. Ste govorili z gospo¬ dom I.'? Za božjo voljo, nikar ne pozabite v dru¬ gič ! H kratu rečite mu tu¬ di, da ga prav lepo prosim, naj pride za hip k meni. No, ljubi prijatelj, ste storili, kar sem vam naročil ? Ali dobim vendar je- denkrat, kar želim ? Ali me poseti ? Je obljubil ? Kedaj pride ? Bi bilo mogoče dobiti nekoliko lepe slame in vrbjih šib ? K čemu ? Poskusil bi za kratek čas iz slame in vrbjih šib jerbase plesti. Znaste strugati ? — 281 — Si, e sarei ben con- $ct, unb idj roiirbe fe^r Da, in bil bi prav za- tento, se potessi aver fro^ fcin, roenn i$ fjier dovoljen, če bi mo- qui un tornio. cine 'SDrec^felfcanf bc* gel tu stružnico i- fommen fdnnte. meti. Bramerei d’ aver del $cfj toiinfc^e gioiru unb Rad bi imel kaj su- filo e degli aghi ; 9 ?d[)iiubeln 311 (jnbcn; kanca in šivanke ; procurerei di rat- id) nnirbe »erfudjen, bi poskušal bi sam topparmi io stesso mlc mejne |)embe felbft svoje srajce krpati, le mie camicie. auSjubeffern. Un uoino non e fatto ©in SDfcmii ift nid)t gc» Mož ni ustvarjen za per cucire. fdjaffen 31111: 9 ?dljen. šivanje. Un uomo non e nep- ©in iDtann ift and) nidjtge* Mož pa tudi ni ustva- pure fatto, per rima- fdjaffen, um in ciucin rjen, da bi v ječi nere chiuso in una ©efdngntffc eiugef(^(of= čepel, prigione. fen 311 bteibcn. E gia molto tempo, ^ W on loitgc, bajj Ali je že dolgo, od cke voi siete il car- ©ie Serfermeifter iu kar ste ječar v ti ceriere di questa biefent ® ef d n g 11 i ff e jetnišnici ? prigione? fiub? Sono dieci anni. ©d fiub getm $at)re. Že deset let. Vi compiango; voi a- !^d) bebuuere ©ie; ©ie Vas obžalujem, vi ste vete veduto gia molti fjcibeu jdjoit ničle lin* že mnogo nesrečni- infelici. gliicfticf)en gefe^eit. kov videli. Vi sono qui molti pri- ©iub gcgeumdrtig Diete Ali je zdaj mnogo vjet- gionieri ? ©efaugenen t)ier ? nikov tukaj ? Avete voi delle gaz- ^jflbcit ©ic 3 eituugen ? Ali imate kaj časni- zette ? r kov ? Che cosa c’e di nuovo? Sffiad erjS^It man 91 eue§? Kaj se pripoveduje no¬ vega ? Cbe cosa si dice della fagt mfnt Don ^ranf Kaj pravijo o Franciji, Francia, dell’lngbil- reidj,©ugfattb, ^rlaub, Angliji, o Irskej, terra, deli’Irlanda, ©eutfdjtanb, »on ber Nemčiji, Italiji ? della Germania, del- ©djioeij, »on ^talicn ? la Svizzera, deli’ I- , talia ? E poi certa questa $ft biefe iftadjridjt jict)cr? Ali je ta novica go- nuova ? tova ? Da cbi 1 ’avete voi in- SBon i»cm f)abeit ©ie fie Od koga ste jo zve- tesa ? erfafjren ? deli ? Potrei io avere un ca- Sami id) ciueu Satetiber Ali bi mogel dobiti ko- lendario ? Dcfoiuiucn? ledar ? Ai quanti del mese ®eu micoicltcu bed Kateri dan meseca je siamo oggi ? uated Ijubett l»tr ■ danes ? Le legna, che voi mi date per riscaldare la stanza, sono trop- po verdi; fumano e non ardono. C’ e troppa cenere in questo fornello, biso- gnerebbelevarlavia. Converebbe far spaz- zare il camino ; 0 carico di fuliggine. Vorrei avere un po’ d’acquaviteod anche delle bacche di gi- nepro. Vorrei pro- fumare la mia ca- mera. Sono ammalato. Ho assolutamente biso- gno d’ un ckirurgo o d' un medico. Vi prego di farmene venir qui uno. II medesimo, ammalato. Ho un furuncolo, cbe mi fa soffrir molto. Dove lo ba. aperto ? Non ancora. Che cosa convien fare? Bisogna anzitutto ap- plicarvi un catapla- sma composto di latte, pane, miele e zafferano. Tutto cib deve prima bollire in un pentolino. II — 282 — ®ad §0(5, ba§ ©ie mir 3ttm @iitl)ctjcn gelkit, ift p griht; e§ raudjt unb breitut nidjt. Ed ift 311 Diet 31 [dje in Dem Ofen, man mitBte fic (feraušueljmeit. 2Jfait rnii^te ben Samitt fegcn laffeit; er ift Dob (er Utufj. $dj mihtfd}te ein menig 53ranntmeiu oberSSadp folberbceren jn {fateu. $d} močite geni metu 3immer rčiudfent. $d)btn fraitf. branje n o 11) m e n b i g e i it e tt Slitnbarjt ober eiiten ?lrjt. $rfj bitte ©ic, mir eittengu oerfe^affen. 169 . SerfelOe, in feitter .ttiaufOcit. ^abc cin Shitgefdjuutr befontmett, moran id} bict 3U letben l)a6e. 3 So ift e 3 ? $ft ed offett (ift e« auf* gegangeit)? 5 Bo<$ iti^t. Sffia§ ift babci 3U tun? Ukan mufe erftlidf eittett Umfd)tag attd dkild), iBrob, |>onig ttnb ©a= frait beftel)enb barattf legeit. fflatt tafjt bicš Med uorlfer in eiiiem fteincu £opfe jufatit* Drva, katera mi da¬ jete za kurjavo, so surova; kadb se in ne gorb V peči je preveč pe pela, se ga mora proč spraviti. Dimnik se mora ome¬ sti ; je ves sajast. Rad bi imel nekoliko žganja ali brinjevih jagod. Hotel bi po¬ kaditi svojo sobo. Sem bol&n. Vsakako potrebujem ranocel¬ nika ali zdravnika. Vas prosim, naj pri¬ de kateri k meni. Isti, boldti. Naredil se mi je tvor, ki me hudo boli. Kje je ? Ali je pretrgan ? Ne še. Kaj je treba storiti ? Se mora položiti na tvor ovitek ( obliž, flašter) iz mleka, kruha, meda in ža¬ frana. To pa se mo¬ ra poprej v lončhu skuhati. Navezati se cataplasma deve es- ser applicato caldo e rinnovato ogni due o tre ore durante il giorno; di notte non e necessario di tar cib, percbe il calore del letto basta a con- servarlo tiepido. Quando il furuncolo šara maturato e a- perto, allora con- verra mettervi su un po’ di unguento suppurativo, Abbiate la bonta, an- date dallo speziale a comperarmi 1’ un¬ guento. Eccovi una pezzuolina, sulla qualefarete stendere Fempiastro ordinato dal medico. Questa e la ricetta, e qui e il danaro; non so poi quanto ci vo- glia. Se vi restera qualcbe cosa, mi re- stituirete d op o, e se non vi bastasse quello che vi bo dato, ag- giungete voi F oc- c or rente. Come va il suo furun- colo ? Mi duole, mi ta spa- simare, mi brucia e n’ esce sangue e marcia in quantita. Matura bene ? Quanto tempo ancora dovro soffrire ? — 283 — men fod)en. DJiait mufb eb marin anftcgen unb bieS alle puci ober brci ©tunbcn im Sage er* itencrn: bcb Siadjtb ift cb nidjt ubtljig, ba bic Sarine beS 33ctteb()in» reidft ebiaugu erfjaltett. Samt bab ©efdfuntr reif unb offett fetn rcirb, mirb man ein menig eitertreibenbc ©albe barauf (cgen miiffeit. ^d) bitte ©ic, ptm Sipo* tf)efer p gct)cu unb mir biefe ©albe f)o(en. |)ieriftciit Sappen, aitf bett er bie ©albe, bie ber 91rp oerorbitet bat, anfftreicfjen foll. g>icr ift bab Dtejcpt unb ' f)ter bab ®e(b; id) mci§ liicfit, mie Diet eb notig ift. Senu $Ipteii mab juructbleibcu mirb,mer» ben @ie cb mir ba n n piriicfftellen, menit nen aber nictft geitiigen follte, fiigeit Sie ba§ 9ibtige ^inju. Sie gelft mit ^Ijrein ®efcbmiir? @b tt)iit mir melj, e§ rcipt mid), eb brcnnt midf, eb mirft uiel 33(ut unb giter aub. ©itcrt eb g ut? Sie tange merbc id) nod) teiben initffen ? ima še gorko in po¬ tem čez dan vsaki dve ali tri ure pre- minjati ; po noči te¬ ga ni treba, ker zadostuje posteljna gorkota, da tvor to¬ pel ostane. Kadar bo tvor goden in se odpre, bo tre¬ ba manj položiti ne¬ ko mažo, da povleče gnoj ven. Prosim vas, pojte k lekarničarju in pri¬ nesite mi tisto mažo. Na to krpico naj dene mazilo, katero mi je zdravnik pred¬ pisal. Tu je predpis (recept) in tu denar; ne vem pa, koliko bo stalo zdravilo. Ce vam kaj ostane, mi pri¬ nesete nazaj ■ če bi vam pa zmanjkalo, doložite, in jaz vam povrnem, koj ko pri¬ dete nazaj. Kako je s tvorom ? Me boli, me trga, me peče, teče obilo krvi in gnoja iz njega. Ali se dobro gnoji ? Kako dolgo bom mo¬ ral še trpeti ? Quatordici giorni o tre settimane. Dopo vorrei andare ai bagni. Quali acque mi consi- glierebbe? Procuri di ottenermi un tal permesso, la prego. Vorrei nel corso della mia malattia avere il pranzo particola- re; potrebbe il car- ceriere ottenermene il permesso ? Potrei farmi portare il cibo da un trattore ? Quanto darei per un pranzo ? Ma vorrei, cbe me lo mandassero qui. Lo vorrei per ogni giorno a mezzodi, a un’ ora, alle due. Andate a prendere il mio pranzo! Andate a comperarmi delle candele, del- 1’ olio, della carta, delle penne, deli’ in- chiostro. Lo stesso, ammalato gravemente parla col suo medico. Vorrei avere un sacer- dote. — 284 — 93ierjeljn gage ober brei 18 odjem ©ann modjte idj geni DJfineralbdber befudjen. IBeldje rateit ©ie mir an ? Herjndjen ©ie mir baju bie Grrlatibnig ju oen [d)affen, id) bitte ©ie bar um ? $dj miinjdjte roaljrenb mciiter Sranffjeit cin befonbereS Sffeu ju (jabcn; lomite ber fermeifter mir bie (Sr lautmib oerjdjaffcn ? Sbmtte id) mir pon einem ©peifenmirte ba§ CSffen bringen laffen? IBiemel mitjjte id) fiir cin JJliltagžmat)! geben? ^ebod) mitnfdjtc id), bajj man eS mir (jieljer jdjicfte. $d) mbdjte eS alfe gage um 93?ittag, nm cin Ul)r, jmei 'tlfjr fjabcn. @ef)ett ©iemein SJJittagS* effeit l)oten! @ef)en ©ie mir Merjen, Del, ^apier, gcbcrn, ginte n. f. m. fanfeit. 170 . Serfelbe, idjtucr crfrnuft, iprirfjt mit fctncui Sirjtc ^d) mbd)te etnen @ei|'t- lidjen Ijaben. Štirnajst dni ali pa tri tedne. Potem bi se rad zdra¬ vil v kakih rudnin¬ skih vodah. Katere bi mi sveto¬ vali ? Prosim vas, skušajte mi pridobiti dopust za to. Dokler boleham, bi rad imel posebno jed ; ali mi more je¬ čar sprositi dovolje¬ nje za to ? Bi si smel oskrbovati jed od gostilničarja ? Koliko bi moral dati za kosilo ? Želel bi pa, da bi mi ga sem pošiljali. Imel bi ga rad o pol¬ dne, ob jedni uri, ob dveh. Idite po moje kosilo! Pojte mi kupavat sve¬ če, olje, papir, pe¬ resa, črnilo i. t. d. Isti, nevarno bolan, govori se svojim zdravnikom. Želim mašnika k sebi. Vuol ella ricevere i sacramenti ? Si. Non posso procurarle un prete francese, ed ella sa solamente qualche frase impa- rata a memoria. Non importa; sapro dire quanto e neces- sario. Vorrei pure far testa- mento. Per far cio bisogna avere tre testimoni; sapra ella dettarlo in tedesco? Si, mi faccia venire su- bito i testimoni. Detti pure ; eccomi pronto. Io lego al signor N.. a mio fratello, a mia sorella, a mio co- gnato, a mia cogna- ta la somma di Co- rone...., da pren- dersi dai miei beni. Lego la mia tabac- chiera, il mio anello, il mio orologio al signor N.... Lego la somma di. e tutti gli abiti al mio servo, ai po¬ veri. Si prenderh dal mio danaro in contanti la somma necessaria per pagare la mia infermiera e quelli, cbe mi hanno assi- — 285 — 53egef)rcn ©ie bie ©tcvbe« fafrctmeiite? ^a. fann Izučil Linču f r a 11 g b | i f d) c 11 (S e i ft 1 i d) c 11 uerfdjnffen, ttitb ©ie loiffeit mir eitttge aud« menbkjgelcriiteDfebenš* arten. (ut nidjtd; id) rocrbe fcf)0ii ju fagen luiffeii, lunž uotig iff. 3;d) močite mtd) metu ©cftameitt utajen. £)ioju mufj man brci 3cugeu [jabcu; tuerben @ic cžbeutfd) bictirni fonncii ? $a, uerfdjaffcn ©ie mir foglcid) bic gcitgeu. ©ictiven ©iectljo, icfy 6iu Oercit. 3$ Deniuid)c bcm £jcrrn 'Ji., nieinem Gruber, meiiter ©dpDefter, nui« nem ©djtuagcr, met« iicv ©dpodgeriit, bie ©utrnite Don... Svoitett au§ nteinem SSeriitogeit. $d) »crmadje ineiite Za- bafSbofc, iiietneu Diittg, iitciitc Ufjr, bettt §errn 5 «... 3d) oermadje bie ©umme Dott... unb ade ttteiue .floibmigbftiiifc nieinem Sebientett, bctt Slrmett. 9J?an fo(( do it meitteitt baareit ©clbc bie not« lociibige ©umme nelj« men, um metne 38dr* teriit unb biejenigett ju bejaljlen, bie mir mdlp Bi bili radi prevideni s4 svetimi zakra¬ menti ? Da Vam ne morem pri¬ peljati francoskega duhovnika, in vi zna¬ te le kake naučene izraze. Nič ne dč ; bom že znal povedati, koli¬ kor je potrebno. Rad bi tudi oporoko naredil. Pri tem morajo biti na vzoče tri priče ; ali jo boste znali po nemško narekovati? Da, pripeljite takoj priče. Narekujte toraj, pri¬ pravljen sem. Zapuščam gospodu I. svojemu bratu, svoji sestri, svojemu sva¬ ku, svoji svakinji, znesek.... kron, ka¬ teri naj se izplača iz mojega premoženja. Gospodu I. zapuščam svojo tobačnico, svoj prstan, svojo uro. Svojemu strežaju, re¬ vežem zapuščam zne¬ sek... in vso obleko. Od moje gotovine naj se toliko vzame, da se splačajo moja strežnica in vsi tisti, ki so v tej bolezni kaj za me storili; štito in questa ma- lattia, ed il resto si dispensera ai po¬ veri. lo muoio rassegnato nella religione dei miei avi. Perdono dal fondo deli’ ani- ma mia a tutti i miei nemici e desidero che questo testa- mento sia mandato alla mia famiglia. Non lio potuto sten- derlo di propria ma¬ no, perche lo spos- samento delle mie forze non mi ha per- messo di scrivere, Ecco il sacerdote, che ella ha chiesto. Che entri. Di grazia, mi vuole a- scoltare ? Sono pronto. — 286 — vetih meiner Sranfljeit beigeftanben fjaben; i>a§ Uebrtgc [oh man miter bie Slvraen oertetlen. $d) ftcrbe mit ©etaffem [)cit in ber [Retigion meitier 23 ater; id) t»er= jeilje ang oohetn pev- jen aflen tneinen f^ein= ben nnb miiufdje, bap biefeS Skftaiucnt meh ner ^ a m it te $nge» [djirft roerbe. $cfj l)abc c§ nicfjt eingenljdubig [djrciben fonnen, loeil bie ©rfdjopfung meiner Rta [te mir nicE)t cr= taubte, bie g-eber 511 tjaltcn. §ier ift ber ©eiftlidje, nad) bent @ie »ertangt baben. Saffen ©te iljn ^ereitt toinmen. SBohett ©ie tnidj mo()t atif)bren ? $d) biu bereit. kar ostane, naj se razdeli med siroma¬ ke. Umiram udano v veri svojih očetov ; od¬ puščam in globočine srca vsem svojim sovražnikom in že¬ lim, da bi se poslala moji družini ta opo¬ roka. Nisem je mo¬ gel lastnoročno pi¬ sati, ker otrpnjenost moči mi ni dopustila peresa držati. Tu je duhovnik, po katerem ste prašali. Naj pride notri. Ali bi me hoteli po¬ slušati ? Pripravljen sem PART K QUARTA. L E T T E R E ®icitcr lOcil. B r i e f e ČETRTI DEL. PISMA — 289 Lettera di congedo. Chi avrebbe pensato, che non dovessimo vederci piu prima della mia partenza ? AUorche ultimamen- te ti diceva, clie un affare importante ci potrebbe separare per lungo tempo, non credeva, clie cio avesse da succedere cosi presto; ina pu¬ re e cosi, e gia do- mani devo partire. Accogli adunque i miei piu sentiti rin- graziamenti pei tanti favori, che mi fu- rono prodigati in ča¬ sa tua. Abbracciami le tue amabili so- relle, che sempre fu- rono cortesi verso di me, bacia per me la mano alla rispetta- bile tua madre, as- severandole la mia perenne gratitudine per la cordialita, con cui venni da lei trattato. Se pos- so esserti giovevole con qualcosa, non ti scordare di ave- re in me un ami- co sincero, metti- mi sovente e pre¬ sto alla prova, che šaro lieto di farti vedere come le mie 171 . !?i6fd)ic0S6ricf- 93?cr Ijattc cd mol)! ge< bnd)t, bcijj mir nn§ »or meincr Slbrcife n telit meljr feljcii lufirbeu ? 2U§ id) ©ir bctd lc(jtc 31M fagtc, bajj cin loicfjtiges ©efcljaft uttd Icidjt flir tange 3cit trennen lomite, bad)tc id) loaljrltcl) iiidjt baran, bajj bied fcfjon fo balb eintrcten loiirbe; allciit ber ©ag ber ©rctutuiig ift gcfommeii, uub id) mu (5 morgeii abreifcii. ©mpfange beitit mcineii lodvmfteii ©auf fiir bie »ie(eii®efdfttgfcilen,iuit beiicn mati m id) in ©eb mm 0mife iiberljdufte, liinarme in mciiicm men ©cine licbcndiuiir- bigen i§c()i»c|’tmt, bie ftetd fo giitig gegen m id) loaren, uielbc ©eincr uuirbigen 3)1 lit ter uteh »en efjrfurdjtdoolleit §aitbfu§ linb gib iljv bie 93erfidjcrung, bajj bie ®efit()[e ber ©auf* tmrfeit fiir iljrc mir be- roieftiie ®iitc iit niti* nem |jeqeii nid)t crib* fdjeit luerbctt. ffann id) ©ir i:i irgenb ctioaS bienen, fo oergijj iiicbt, bajj ©n iti mir eincu aufridftigen ^reuitb bc= figeft, uub ftette m id) red)t 6aib unb oft auf Poslovilne pismo. Kdo bi si bil pač mi¬ slil , da se pred mojim odhodom ne bova več videla? Ko sem ti zadnjič pra¬ vil, da bi naju znal neki važni opravek za dolgo časa ločiti, si pac nisem mislil, da se to tako hitro zgodi. Ali prišlo je tako, in jutri moram na vsak način odri¬ niti. Sprejmi torej prisrčno hvalo za vehke dobrote, ka¬ tere ste mi skazali v vaši hiši Objemi v mojem imenu svoje ljubeznjive sestre, ki so bile vedno to¬ liko dobre z menoj, poljuza me bi roko svoji vredni materi, in zagotovi jo, da bom vekomaj nosil v srcu hvaležne čute za dobrotljivosti, ka¬ tere mi je skazovala. Ako ti morem v ka¬ ki reči ustreči, ne žabi, da imaš v meni odkritega prijatelja, poskušal me pogosto, in daj mi kmalu pri¬ ložnost, da ti poka¬ žem, da moja zago¬ tovila niso prazne besede. proteste non sieno parole vane. II tuo affez. N. N. Lettera di condoglianza. Povera raia Maria ! Col cuore straziato dal piu tremendo dolore tu mi scri- vesti quelle funeste parole : mia madre e morta !... e il cuore mi sanguina alTidea della tua desolazio- ne, al pensiero di saperti sola al mon- do ! Ma la tua madre e mor¬ ta almeno fra le tue braccia; ella pote deliziarsi fino alTul- timo respiro dei tuoi sguardi pietosi, e sentire da te quelle consolazioni, che ri- escono tanto gradite a chi ha la coscienza di aver operato sol- tanto il bene du- rante tutta la vita. Ti sia di conforto. il pensiero, cbe la tua čara genitrice e ora liberata dalle angu- stie e dai dolori, cbe dovette soffrire spe- cialmente questi ul- timi mesi, e che or- — 290 — bie ^robe, bamit idj ©ir beroeifen fanti, baf§ meitte SJSerfic^evungen nicbt lecre 'IB o rte finb. ©etn ©tdj ftetš aufric^= lig (iebettbcr 91. 9c. 172 . 'HctleiDdidticiDcn Dileme tmgliicflidje rte! SBIit Dom bcftigften Beib jerrifjettem |>ergen pbriebeft ©u mir bie Dcr^ditgniSDotten SEBor* te: tneinc SDiuttcr ift nicbt mc()r !... DJlcin §crg blntct bci betu ©cbattfen att ©eiticm ©cbmcrje, ttitb mie ©u mm itt ber SBclt oer* laffen ftebft 21 ber ©eine DJJutter ftarb mcnigftcn« iu ©eineit Strmcu, uiib 6i§ pm tehten BcbcmSfjaud) fonm tepe [id) fveuen au ©eU neti tiebežDottcn 231ic= fett, unb and ©rinem DJčuubc jene ©roftecO trorte boren, bie alteit jeneu, toetc&e bad fe(b ge SSenJiiftfein ^aben, in if)rent ganjen Scbett ©uteč geroirft p bm ben. ©§ mbge ©idj ber ©ebaufe troften, baji ©cine DJhitter oott ben Seibett btefer ffielt mm befreit ift ltubaucbDou ben ©djmerjcu, bie fie in biefcu tehten DJto= naten gelifien bat, tittb Tvoj vedno zvesto u- dani I. I. Milovalni list. Vboga moja Marija ! S srcem potrtim od naj hudih bolečin si mi pisala osodepol- ne besede : moje matere ni več !. . Moje srce krvavi, ko mislim na tvoje bolečine, in pa na to da si zdaj sama na svetu. Ali tvoja mati je vsaj v tvojem naročji v- mrla, in se je mo¬ gla počutiti srečno do svojega zadnjega zdihljeja, ko je vi¬ dela tvoj mili po¬ gled, in slišala iz tvojih ust one tola¬ žilne besede, katere morajo tako prijetno doneti tistim, ki so prepričani, da so v celem življenji le dobro delali. Tolaži naj te misel, da je tvoja ljuba mati zdaj rešena težav in bo¬ lečin, katere je mo¬ rala prestajati zlasti te zadnje mesco, in 291 mai Iddio le avra accordato la pace tra i suoi eletti. II suo spirito ti accorn- pagnera pel buio cammino della vita, e il cielo ti šara largo di quelle con- solazioni, che non mancano giammai alla virtu. Te beata, che avesti in eredita da tua madre un ricco corredo di no- bili esernpi, che ti faranno gradita a ehiunque avra l’op- portunita di cono- scerti, e ti conserve- ranno sempreadora- bile agli occhi della affezionata amica N. N. Uno študente a suo padre. Carissimo padre! Non voglio direche i suoi rimproveri non sieno giusti, giacchu io ho pensato si poco a sor- tir con onore dagli impegni che mi ero assunto. Ma la gio- ventu ha certi mo¬ menti, che c hi e stato giovane deve sapere perdonare. II mio fallo e stato grande, e vero, m a una forte passione, varie dimo- bu§ ®ott iljr ben $rie» ben untcr feinen ih lišcr= tt>a()Uen gcfctjeuft ^abcn unrb. ©ie mirb ©id) aitf bem bmiflcit jSfabe bie= fešlkbcitš begleiten, linb ©ir mirb ber «g)inuncl jeiten ©roft fpenben, ber bem ©ligenb^aften ftctš 311 5 Eei( mirb. ©liuf(id) bift ©n, bie ©it trnu ©eiiter SJhitter a(S ©rbteil eineit reidjett @d)a(j trnu ©ltgenbcor* bilbern befifjcft, bie ©id) Qebem,ber ©id) feimcii 311 temen ©etegen^eit I)a6eii mirb tcuer niacticu mirt imb ©ir ftetd bie 23 emmibeniiig fidierit mirb ©enter ©id) lic* beitben ^reunbiii. dl. dl 173 . (<•111 SfiiDcnt mi feincit 'Ihitrr ?ieter ‘Bater! $d) mitt fei= ttcšmegš iiHigen, $(jre geved)teti 'liormitrfc liber ntetnc ^3fttd^tuerfdnm» niš 311 Drjlveiiett. 2lfleiii bie ^tigciib f)at ?lugen- blide, bie $cbcr, ber jmig mar, ucrjeifjcit nitij;. 33 Iein §et)(cr mar grog, id) geftefjc cš, allciit bie .jčjeftigfdt ber Seibenfdjaft, bie 2J?nti» nigfaltigfeit ber Qtx- ftrennngen nnb atibere llmftdnbe, bie id) tie« da ji je Gospod po¬ delil mir med svoji¬ mi izvoljenimi. Nje spomin te bo sprem¬ ljal na temnem potu tega življenja, in ne¬ besa ti bodo rosila tisto tolažbo, katera krepostnemu člove¬ ku ne zmanjka ni¬ koli. Srečna ti, ki si od svoje matere prejela v dedščino bogat zaklad lepih čednosti, s katerimi se prikupiš vsakemu, ki bo ime) prilož¬ nost spoznati te, in katere bo vedno ce¬ niti znala tvoja srčna prijateljica. I. I Dijak (učenec) svojemu očetu. Dragi oče! Nečem kar nič oporekati Vašim besedam, s katerimi me z vso pravico grajate, da sem svoje dolžnosti zanemaril. Ali mladost ima svo¬ je pregreške, katero mora odpustiti vsak ki je bil II) lad. Moj prestopek je bil ve¬ lik, to moram ob stati, ali do tega so me pripeljale : močna strast, ne- — 292 — strazioni ed altri mo¬ tivi, che e meglio sor- passare (sottacere) mi sedussero e pec- cai. Andra foi’se in collera. šele rieordo, come ogni uomo deb- ba perdonare ? Ci perdona Iddio, e gli uomini dovrebbero essere cosi crudeli, quando si tratta di perdonare ? E poi, se lo prometto che in seguito avro piii giudizio, non si muo- vera a compassione per il suo figliuolo, che se ebbe la sfor- tuna di eadere, ora sente in se anche la forza di risorgere e di emendarsi ? Non mi lasci piu in questo stato, ma mi consoli col suo per- dono. Nella speranza di vedermi esaudito 1’ abbraccio ben di cuore. ber mit ©tifljdjroeigen iibergefjen miti, oer(eite= ten m id), itnb idj feljlte. @ie roerbcu mir meh leicf)t pirtiett, menit id) ^f)nen in'd ©ebdcfjtniš rnfe, ba§ jebcr SJZenjcfj »crgeiljcn m n ji ? Sd ucv^cit)! ittt§ @ott, unb jollte bcv DJtenfcf) ah tein jo granjam fein, uid)t Dcrgeifecn ,pt mob len ? Unb metin 3j()ticii bad 35erfpred)en gcbe, mid) fiinftigfiin jn bcffcvn, merbctt Sie nid)t mit ^firent ©oljne IDlitleib jitblen, ber, mcntt er jo migtiicflic£) mar pt faffen, bod) bie &rajt in jid) fiif)lt jid) bejfern jn foittiett ? Sciffni Sic mid) nicfit lam gor in bie jem ppiftanbe, nitb trbftcn @ic mid) bnrd) ^l)re s -i>erjcil)itug. JJn btT.poffniing crf)ort 511 merben, nmarme icfj Si e uom perjem paznost in druge 0 - koliščine, katere raj- še zamolčim, in tako sem padel. Jezilo Vas bo morda, če Vas opomnim, da v- sak človek mora od¬ pustiti ! Bog nam odpušča; ali bo sam človek tako trdo¬ srčen, kadar ima od¬ pustiti ? In če vam obljubim, da se bom v prihodnje bolj pa¬ metno obnašal, ali ne boste imeli se Svojim usmiljeja -i- nom, kateri, če je že bil tako nesrečen, da je padel, zdaj čuti v sebi moč, da zopet ustane in se poboljša ? Ne pustite me dolgo v tem položaju, in razveselite me z Va¬ šim odpuščenjem. V nadi, da bom usli¬ šan, Vas v duku prav srčno objem- ljem. 174 . Un creditore, che doman- Um nudgclicOciicd dklD Upnik tirja izposojeni da la restituzione del de- pum 2dmlDucr denar, naro. ciiipifiuOctii- Essendo gia scorso il gitbeitt ber puijdjcn nitb Ker je po najini po- termine di paga- ocra&rebefe jjaljlungš^ godbi že prišel čas, mento convenuto fra termin bereits abgelam da mi plačate, ne noi, scusate se mi fen ift, luollen ©ie enb zamerite, ako se uso- prendo la liberta di fdjulhigett, tnenn idj mir jam spominjati Vas — 293 — ricordarvelo, assicu- randovi che lo faccio unicamente perche costretto dal bisogno urgente clie ho di denari Al latore del presente biglietto bo conse- gnato anche la rice- vuta. Conservatevi ecc. Sullo stesso argomento scritta in tono severo. Sedici mesi sono ormai decorsi, dacche vi diedi quelle cento Corone, cbe promet- tevate di restituirmi quanto prima. Giii due volte vi scrissi pregandovi per la restituzione ma voi faceste sempre orec- cliie da mercante. Con simili debitori la pazienza sarebbe fuor di luogo ! Vi avverto che se entro una settimana non mi restituirete il mio denaro, io vi citero al giudizio Bell’ o- nore sarebbe per voi il vedervi obbligato dalla giustizia ad un pagamento, che avreste dovuto fare gia da tanto tempo! A d un uomo d’ o- nore avrebbe potuto bie greiljeit tiefmic, @ic baratt ju erinnent. |Jdj grbe ^nenbte 3 uficbe* rilng, bafž id) btež uie gctjjan fjatte, luiirbe id) bež (Mbež nidjt fo bringenb benotigen. ®em Uebcrbvinger bic- fcž ©djrei&enS babe id) bie Guittuug iiberge* beu. ©ie griigeub 11 . f. ro. 175 IlcOcr Dcnfclbcii 3«0nltc in ftrengem Ione ©cdjjeljn 'JOfouate fiub nun berfloffen, feitbem id) 3f)nen jene f)unbcrt Sroucn Dorftrecfte, bie ©ie mir jo balb atž m ib gl id} juriief 311 erftatten ucrfpradjcu. 3 'bci bat id) iujiuifdjeu febrift* lid), atlein ©ie fd)ie= licu bafiir fein £>l)r ju fjabett. SJfit foldjen ©djulbnern ift cž nid)t mbglid) ©ebulbju iiben! 3 cb tnadfe ©ie aufmerL fam,baf§ id), luenn ©ie midj binuen einer ffio* d)c nidjt bejaljlen, ©ie cor ®erid)t laben roer» bc. g-iirmat)!' e§ toiivbe fiir ©ie nid)t fefjr eljrenoofl jein,gerid)tlid) ju ciuer 3 a ^ nn 9 9 Cs jmungen ju loerben, bie fd}on »or fo (anger 3 citf)dtte berid)tigtfein follen ! Sinem fOiannc uou ©§re mdre eiu na to. H kratu Vas zagotavljam, da sem moral to storiti le zaradi tega, ker nuj¬ no potrebujem de¬ nar. Osebi, ki vam ta list prinese, sem izročil tudi pobotnico. Vas pozdravljam itd. Drugo bolj ojstro pismo o istem predmetu. Šestnajst mescev je že preteklo, odkar sem Vam posodil tistih sto kronah, katere ste mi obljubili po¬ vrniti bržko bi mo¬ gli. Ze dvakrat sem Vas pismeno prosil za povračilo, pa ste se naredili gluhi. S takimi dolžniki se ne more poterpljenja imeti ! Opominjam Vas toraj, da Vas bom klical k sodniji ako me v jednem tednu ne plačate. Lepa čas za Vas, da bi po sodniji bili prisiljeni k temu, kar bi bili morali že davno storiti! Pošte¬ nemu možako bi ime¬ lo jedno pismo za¬ dostovati. Ne rečem drugega. Zapomnite si samo, da jaz osta- 19 — 294 — bastar ]a prima let- tera. Io non vi dico altro. Sappiate solo, che quel cb’io dico, mamengo. Cio vi serva di regola ! Salutandovi sono.... Per domandare udienza a una persona privata. N. N nel porgere i suoi distinti compli- menti al signor N. N. lo prega di voler- gli far sapere a che ora gli sarebbe co- modo di ricevere lo scrivente, il quale d e ve parlargli di un affare d’importanza. Quando si accetta un invito. N. N. si fa pregio di accettare 1’ invito, di cui il signor N N. si e compiaciuto o- norarlo, per cui lo ringrazia e gli fa mille complimenti. Lettera di scusa per non poter accettare un invito. N. N. trovandosi gia da otto giorni impe gnato per la gior- nata di giovedi, pre¬ ga il signor N. N. 33vicf gntitg mili nid)t rocitcr fprerf}cn. @cicn icits bti ctucr 'liitOnttieiiuit aujiifudtcu dl. dl. emf>ftef)(t fidi bcm ■ .gjcrrn 9c. di. beftcud unb biftct ifjn, ifpn bic (Stuube luiffcit ju faf^ fen, mami cž ifin be= guetn feiu mirb il)u ju enipfangeu, ba er liber eine midjtigc Sluge® legeifffeit ju )prcd)ett miinfdt. 177. ŽUcnii mmt cine 6’inlttbunn auutmint T. di. nirnmt fidi bie @f)re, ber ©ittlabung bež £jerru di. T. mit ©anfbarfeit, unb Sldp tuug ju eutfpredjen. 178. Hm itd) ju cittidinlbincu, bnf; mmt cittr (vtttluOtiiu) uid)t miucltmctt fnnu¬ di. di. ift feit ad)t Jagett fiir ben Douiterftag Bcrfagt @r bittet ba® Ijcr bcit fperrrt di. di. um ©ntfc^utbigung, nem mož beseda. Toliko v Vaše rav¬ nanje ! Vas pozdravljam.... Nekdo prosi, da bi ga zaslišal zasebnik. I. I. se spoštlivo pri¬ poroča gospodu I I. in ga prosi, da bi mu naznanil, kdaj bi mu bilo priležno, pisalca sprejeti, ker želi govoriti ž njim v nekej važnej za¬ devi. Kadar se sprejme povabilo. I. I. šteje v čast, da sprejme povabilo go¬ spoda I. I , in se mu za to hvaležno po¬ klanja. Kako se ima izgovoriti kdor ne more sprejeti povabila. I. I. se je že pred osmimi dnevi za če¬ trtek zavezal; prosi toraj gospoda I. I. naj ne zameri, da di scusarlo, se non puo accettare il di lui invito e di gra- dire nel tempo stesso i suoi distinti osse- qui. Per ringraziamento. Accolga, signore, i miei piu distinti rin- graziamenti pel fa- vore fattomi ; e mi faro un pregio di rinnovare un simile atto fra breve, ve- nendo personalmen- te da lei. Per chiedere lettere di raccomandazione. Dovendo partire fra breve per**, prego la vostra bonta di scrivere per me una lettera di raccoman¬ dazione al signor... o alla signora... Sa¬ ra questo per me un favore segnalato del quale vi šaro sem- pre grato. Lettera di raccomandazione. — 295 — baf§ er feitter ©tula® bitng nid)t gotge fct® ftett tami, utibempfieljtt ficf) iujmifdjeu beuifef® bem aiif’g Sefte. 180 . Sinpfangen ©ie, mein |jcrr, uieinen anfricf^® tigfteu Dan! fiir bie mir er»utefenc ©uuft; idj merbe mir bie ®f)re nefptieu, tu fitrjem per® jpnlidj ju fommeit tmb biefen ju erueucrit. 181 . 'Sittc um « i mpfcfilunfl0t»ficfc- 3nbcm id) in Siirje trnd) ** reifeit muf, mcnbe id) mid) att 3d)re ©iite ltnb bitte ©ie um ciiteu ©mpfeljlungd® 6 r i c f au beu £>ernt... obcr an bie grau... roirb bied fiir midj cine grofe ©efdfligfeit feitt, roofur 3dj 36nen ernig Derbunbeii fein merbe. 182 . (Sntjjfeflhiiiflš&ricf. ne more sprejeti nje¬ govega povabila, ter se mu med tem po¬ nižno priporoča. Zahvala. Sprejmete, gospod, pri¬ srčno zahvalo za Vašo blagovoljnost do mene; v kratkem se hočem počastiti s tem, da pridem k Vam in Vas zopet osebno zahvalim. Kako se prosi, da se dobi priporočilno pismo. Ker moram v kratkem potovati v**, zana¬ šaj e se na Vašo do¬ brotljivost, Vas pro¬ sim, da bi izvolili napisati mi priporo¬ čilno pismo na ulov¬ ljeno na gospoda... ali na gospod... To bo za me velika do brota,zakatero Vam bom večno hvaležen. Priporočilno pismo. Stimatissimo Signore! Se potreste adem- piere i desideri del Signor** ve ne sa- rei grandemente ob- bligato e partecipe- ©eeljrter jpcrr I mettn ©ie bem |jerrn** in jeitten 'TBitafc^en mili® faljrett molltcn, jo miim bc id) Sfptcii fet)r oer= butibett [cin unb jeinc Ko bi, občečislani go¬ spoda** vstreči ho¬ teli, bi s tem tudi meni vstregli in bil bi Vam tudi jaz hva¬ ležen za to. Ni je rei alla sua ricono- scenza. Non potreste proteggere una per- sona piu stimabile e piu degna del vo- stro interessamento. Ov ; io nonfossi persua- so di proporvi una persona degna della 'v ostra protezione, non mi sarei deciso ad incomodarvi, ma ho creduto, che i meriti e la situazio- ne del signor** sa- rebbero pel medesi- mo le migliori racco- mandazioni. Conservatevi e crede- temi vostro devotis- simo ecc. Per accordare una domanda. Faro tutto cib che sta in me per soddisfa- re le hrame del Si- gnor **, e lo faro col massimo zelo e col piu gran piacere. Oppure: Eseguiro col massimo impegno i pregiati comandi coi quali la Signora ** mi ha onorato, e terro a somma fortuna il piacere che ella mi ha procurato di ren- derle cosa grata. — 296 — Gšrfenntlicfjfett teiten. ©ie fdnnen mot)t fnitm ciner adftungžroerteren 'Perfmt 3f) mt ©dju§ unb 3f>re Sleitnaljme angebeitjen laffett. ®are id) nid)t iiberjcugt, 5t)neu etmaž ©utež in SSorfcdilag ju brittgeu, fo ^atte id) mid) nid)t eutfd)tiefjeu fdnnen, ©te ju belaftigeu Sider id) babe gebad)t, bajj baž ŠJerbienft nnb bic 8age be§ £>errn** bet S() licn bie beften ©inpfeljlitm gen feiii tourben. 3 be= treffen. ®ie Steibmu; unb anbeve Sacben, bie bie '.Kenfcfjeii mit fict) ju tragen' pflegen fjausSgerate. Sie -Stubierftube. $itiift(ev,®eurevb§(eute, £iatib= raerfet. S8elt(icl)e SBiivben, SSemtei. ©eiftlidEje SBiivbett. Sševiieinenbe liub fragenbe Sage. ®igenfct)aft§roijrtev. ®až ^ilfžjeitroort j e i n. ©teigerung ber @igeitfdjafte>= IBDVteV. Sage mit Stiidftcbt anf bie iSteigevmigbevCiigeiiHtaftD« tDOvter. @igenfd)aft8* unb fjiiooorterit Devbunben mit §giiptioorter. ®iegebvaucl)lic6ftengeit®brtev. Slivje uevtvaultdge 8}ebetiž» arten. Drugi del. BESEDE IN IZREKI. Samostalniki. 49 Goli stavki. 49 Nikalni stavki. 50 Samostalniki. 52 Mesci. 57 Dnevi v tednu. 57 Gasi. 57 Letni časi. 58 Prazniki. 58 Sorodstvo. 59 Stanovi človeka. 60 Kar opazujemo na člo¬ veku. 62 Obleka in razne stva¬ ri, katere človek se¬ boj nosi. 6,3 Hišna oprava. 64 Učna soba. 65 Umetniki, obrtniki, ro¬ kodelci. 66 Svetna dostojanstva, službe. 69 Duhovniška dostoj anstva 71 Nikalni in vprašalni stavki. 72 Pridevniki. 73 Pomožni glagol biti. 74 Stopnjevanje pridevni¬ kov. 75 Stavki z ozirom na stopnjevanje pridev¬ nikov. 77 Samostalniki s pridev¬ niki in zaimki. 78 Najnavadniši glagoli. 80 Kratki prijazni izre¬ ki. 94 — 299 — Detti, usati qnotidiana- ®aglid) gebramSe Sliebenž* Najnavadniši izreki v mente. Proverbi. Parte terza. D I A LO Q H I. P er alzarsi. II mattino. Per dare il buon giprrio. La colazione. II pranzo? Del medesimo soggetto. La passeggiata. La sera. La lingua inglese. In iscuola. Per chiedere un favore. Fra due seolari. 11 giardino. Nel giardino. II temp oral e. La pioggia. Le ore del giorno e della notte. Le stagioni. L’ in verno. II freddo. La primavera. L’ estate. L’ autunno. II padrone p rima di levarsi. Alla colazione. Per chiedere nuove del- 1’ altrui salute e fare i complimenti d’ nso. Col domestico. Col postiglione. Cio che puo accadere d ti¬ ran te il viaggio. Alla stazione postale. (trten. Spridpuorter. ©rittcr 2"et(. Oicfiirorfic- Um aufjiiffeftei!. ®er SKorgeit. Um eiueti guten SDŽorrjeii 31 i)’iinfd)cn. ®a§ griififtiicf. ®a§ SRiliagžeffen. Uebet' beiifelben ©egeiiftanb. ®ev Spajtergang. ©er Slbettb. ©ie etiglifdje ©pracbe. gn ber ©djule. Um eine (SefdKigfeit ju er bitteit. jjroifdien gmei ©djiilern. ®er ©arteiu Opil ®arten. ©a§ ©emitter. ®er Stegen. a5on beit ®ag- imb 9 iadu= flimben. ®ie gafjredjcitcn. ©er SSinter. SSon ber Salte. ®er griiijling. ®er ©ommer. ®er fierbft. ©er£>erroor feineni Slnfftepen. SBeint griibptf- Um ftd) nad! bem ffioblbefinben 311 erfunbigen, unb bieit6!i= djenSompIimenteju madjen. Skit bem ©ienftmamt. yjiit bem foftittoii. 3ufatfe, tneldie miterrcegš 311* ftDjjen fomteit. Sluf ber *Po[t»©tation. vsakdanjem življenju 95 Pregovori. 136 Tretji del. FOQOVORI. — 300 — In una diligenza. Strade ferrate. In vin albergo. Per chiedere da mangiare in im albergo. A tavola rotonda. 11 medico ed un ammalato. Diverse domande in un al¬ bergo. Una persona, che ha aperto una bottega. Con un sarto e con una cucitrice. Con una lavandaia. Nota della biancheria lavata Con un calzolaio. Con un giardiniere. Una donua forestiera cerca servizio. La stessa donua collocata presso una dama tedesca. La stessa persona in qua- lita di governante presso i fanciulli. Con un dentista. Una persona ferita ed un chirurgo. Una persona vuole stabi- lirsi in paese straniero. Qualcuno desidera di com- perare o di prendere in affitto una villa. Misure e pesi. In un deposito di mobili. In un negozio di manifat- ture. Con un oriuolaio. Con un parruceliiere. Una persona smarrita in una citta. Col coechiere, Per comperare e vendere quadri. 3fn einem $oflroagen. @ifeii6af)nett. 3jn eiiiem ©aftfjofe. S5?ie man im SBirtžljaiife ein ©ffen uerlangt. 3ur ©afttafel. ®er Slijt mit etn firanfer. 33erfd)tebene gragen in eiiiem ©aftfiDfe. ©ine $erfou, »eldje eineii Saten eroffuet fjat. 50iit eiiiem ©djtieiber liub einer SRdfjerin. ffllit einer Sdfdierin. 91ote be» geiDaicfienen Sengež. iKit eiiiem ednibmadjer. 2)?it einem ©avtuer. ©iite grenite fud)t einen ®ienft. $ie(elbe grmi im ©iciifte eb ner teutfdien ®ame. ®ie(elbe '$ 61(011 atž ®ou»er= nalite Lei Sitibent. (Kit einem fjahiiarjte. ©in SSermunteter mit ein SBmititrjt. 3 ematib miH (id) in einem fremten Sante liieterlaffen. igcmanb miinjcfit ein Satibljaitd 311 faiifen oter 311 tnieten. 2 Jia§e nitb ©einidite. Igu einer 2Jiobe(»9ticberlage. Igu einer ©dpiittiDarenfjanb* liiug. 3Kit einem Urmadier. SDlit einem gri(eur. ©ine $er(on, bie ftdb in einer ©tatt berirrt fiat. žlfiit einem Sutfdjev. Um ©emcilte 311 fanfen mit ju Berfaufen. V poštnem vozu. 186 Železnice. 187 V gostilnici. 191 Kako se poprašuje po jedi v gostilnici. 196 Pri mizi za goste. 199 Zdravnik in bolnik. 200 Razna vprašanja v go¬ stilnici. 201 Oseba, katera je odprla prodajalnico 205 S krojačem in šivi¬ ljo. 206 S perico. 207 Zaznam opranih reči. 208 S črevljarjem. 208 S vrtnarjem 210 Ptujka išče službo. 210 Ista ptujka v službi pri nemški gospi. 212 Ista oseba kot otroška odgojiteljica. 213 Z zobnim zdravnikom. 218 Ranjenec in ranocel¬ nik. 219 Nekdo se hoče v ptuji deželi naseliti. 220 Nekdo želi hišo na kmetih kupiti ali na¬ jeti. 223 Mere in uteži. 226 V zalogi pohištva. 228 V zalogi tkanin. 230 Z urarjem. 232 Z brivcem. 233 Oseba, ki je v nekem mestu zašla. 234 S kočijažem. 235 Če kdo kupuje ali pro¬ daja slike. 236 Per farsi ritrattare. In nn negozio di comme- stibili. Con un libraio e con un cartolaio. II teatro. Musiča e canto. Piroscafi. Un alpinista ed un giova- netto montanaro. La caccia. II giuoco. L’ armata. Alcune osservazioni sulla marina. Un soldato ferito sul campo di battaglia. Un soldato in paese ne- mico. Un prigioniero in paese straniero. 11 medesimo, ammalato. Lo stesso, ammalato gra- vemente, parla col suo medico. — 301 — Um ftdj abbilben ju laffett. 3" einem (Egtr>aren>©efcf)afte 3Jiit einem 58nd)* nnb ^J3a pierijattbler. ©až ©Ijeater. Sftufif nnb @e[ang. ®ampffd)iffe. @in Sergfletger uttb eitt S3erg< Inabe. ®ie 3 a 3^- ©až ©piel. ©te Sirmee. ©iuige ffiemerfungett iiber bie 9Jtaritte. ©in Bermunbeter ©olbat auf bent @d)(adjtfelbe. ©iti @olbat im geinbežlatib. ©in ©efangetter im frembeu Sanbe. ©erfelbe in feiner franffjeit. ©erfel&e, fdroer erfranft, (pridi mit feitiem dlrjte. Oe se hoče kdo slikati. 237 ■ V zalogi jestvin. 240 S knjigotržeem in s pro- dajalece papirja. 242 Gledišče. 246 O godbi in petji. 249 Parobrod. 264 Hribolazec z gorskim dečkom. 258 O lovu. 264 Igra. 265 Vojska (armada) 267 Nekatere opazke o mor¬ ski vojski. 270 Vojak, ranjen na bo¬ jišču. 273 Vojak v sovražnikovi deželi 275 Vjetnik v ptuji de¬ želi. 276 Isti, bolan. 282 Isti, nevarno bolan, go¬ vori sesvojim zdrav¬ nikom. 284 Parte quarta. SStertev STeit. Četrti del. LETTERE. Brtefc. V I 5 n A. Lettera di congedo. 2l6fdiebž6rief. Poslovilne pismo. 289 Lettera di condoglianza. Š8ei[eib[d)rei6en. Milovalni list. 290 Uno študente a suo padre ©itt ©tiibent an feinen 93a- Dijak (učenec) svojemu ter. očetu. 291 Un creditore, che domanda Um atlžgeliepettež ®elb Bom Upnik tirja izposojeni la restituzione del denaro. ©cpnlbner etltjliforbeni. denar. 292 Sullo stesso argomento Ue&er benfelben Snljalte itt Drugo bolj ojstro pismo scritta in tono severo. (Ireitgem ©one. o istem predmetu. 293 Per domandare udienza a Um Slltbienj bei eittcr pričat* Nekdo prosi, da bi ga una persona privata. perfon anjltfuden. zaslišal zasebnik. 294 Quando si accetta un in- SBetttt tnali eine ©inlabnng Kadar se sprejme po- vito. annimmt. vabilo. 294 Lettera di scusa per non Um ftd) ju entfd)ulbigen, ba& Kako se ima izgovoriti poter accettare un in- man eine ©inlabnng nid)t kdor ne more sprejeti vito. anueljmen fatin. povabila. 294 — 302 — Per ringraziamento. ©anffagung. Zahvala. Per chiedere lettere di rac SBitte mil ©tnpfel)luitg§briefč. Kako se prosi, da se comandazione. dobi priporočilno pi- 295 v Lettera di raccomandazio- Smpfefjlungžbtief. b' / ne. Per ac da. smo. 295 Priporočilno pismo. 295 296 e ^ p' j' & M' J A D M2 // 0; ^ £ -/ 'V $/: