Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Spti. in ahh. pastai» II. jtuppi - l.f.l. 10% NAROČNINA: Za Italijo: polletna 700 lir -letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir Leto XX - N. 1 1 (436) Udine, 15. junja 1970 Izhaja vsakih 15 dn PO OBČINSKIH IN POKRAJINSKIH VOLITVAH Beneška Slovenija ima dva pokrajinska svetovalca V slovenskih občinah Beneške Slovenije in Kanalske doline je bilo izvoljenih 170 naših občinskih svetovalcev - Velike spremembe v Trbižu v Kanalski dolini in v Reziji Kljub temu, da volitve 7. junija na našem področju niso prinesle nič pretresljivo novega, moramo vseeno u-gotoviti, da so bili v naših občinah vendarle izvoljeni naši ljudje. Očiten napredek pa lahko beležimo pri volitvah v pokrajinski svet. Namesto dosedanjega enega svetovalca imamo zdaj v pokrajinskem svetu dva svetovalca in sicer Speco-gna in Ruggera Ada-mija. Prvi je uradnik doma iz Tarčeta pri Podbonescu, drugi pa je direktor bančne podružnice v Šentlenartu, kjer tudi prebiva še dolgo vrsto let. Največje presenečenje pa so volitve prinesle v Trbižu. Izmed dvajset izvoljenih svetovalcev, jih je kar o-sem slovenske narodnosti.. To so Moschitz, Štrukelj, Klavora, Ro-senwirth, Florjan, Svetina, Kravina in Jelen. Na ta način so Slovenci v trbiškem občinskem svetu močno zastopani, kar se bo vsekakor v prihodnosti poznalo pri delu občinskega sveta. Volitve na Goriškem so prinesle tri mesta Slovencem v goriškem pokrajinskem svetu. Izvoljeni so bili Marko Waltritsch, Jože Jarc in Marija Ferletičeva. V goriškem mestnem občinskem svetu so bili izvoljeni štirje Slovenci. V Trstu, kjer so volili samo tržaški pokrajinski svet, pa so bili izvoljeni štirje slovenski pokrajinski svetovalci in sicer Slavko Štoka, Stanka Hrovatin, Lucijan Volk in dr. Drago Legiša. Na splošno lahko u-gotovimo, da imamo Slovenci v deželi Fur-lanija-Julijska krajina v svojih rokah 16 občin, med njimi 10 v videmski pokrajini, 3 v goriški in 3 v tržaški pokrajini. Seveda pa lahko tudi ugotovimo, da smo Slovenci narodnostno po nedavnih pokrajinskih in občinskih volitvah razmeroma dobro zastopani, kar bo nedvomno garancija za zavarovanje naših nacionalnih pravic, hkrati pa bo to zagotovilo verjetno tudi gospodarski napredek našega življa, ki se mora predvsem na nerazvitih področjih naše dežele zelo težko boriti za svoj vsakdanji kruh. Kakor poročamo na drugem mestu, so volitve potekale pri nas zadovoljivo. V vseh občinah, kjer govorijo slovenski, so bili izvoljeni domači ljudje. Od osemnajstih občin, ker so volili za obnovo občinskih svetov, je «Democrazia Cristiana» dobila večino v 14 občinah. V Trbižu, kjer se je volilo s proporcionalnim sistemom, ima krščanska demokracija 8 svetovalcev od 20 in zato ne bo mogla tukaj sestaviti odbora sama in se bo morala zato pogajati z drugimi strankami. V Reziji so pridobili večino socialisti od PSI, v Gorjanih pa je dobilo večino Movimento Friuli (Furlansko gibanje). V vseh ostalih občinah je dobila absolutno večino «Democrazia cristiana». V Naborjetu-Ovčji vesi je zmagala skupna lista DC-PSI-PSU, v Pontebi pa skupna levičarska lista, ki se je predstavila pod imenom «Unione socialista ponteb-bana» (Pontebanska socialistična zveza). Tu spodaj podajamo seznam izvoljenih občinskih predstavnikov v občinah Beneške Slovenije in Rezije. REZIJA (RESIA) Večinska lista (PSI): Le-tig Enzo, Barbarino Antonio, Beltrame Bruno, Di Le-nardo Aldo, Di Lenardo Italico, Di Lenardo Luigi, Di Lenardo Vittorio, Micelli Guido, Paletti Gino, Quaglia Luciana, Quaglia Odorico in Zanetti Antonio. Manjšinska lista (DC): Beltrame Pericle, Barbarino Antonio in Clemente Danilo. GORJANI (MONTENARS) Večinska lista (Furlansko gibanje): Fadini Quarto, Bo-navia Angelo, Castoneto Gelindo, Fratte Giordano, Giorgini Giovanni, Isola Vittorio, Lucardi Quinto, Lu-cardi Renzo, Marcuzzi Adolfo, Morandini Celestino, Sbulf Ermanno in Zanitti Enzo. Manjšinska lista (DC): Ermacora Giovanni, Passon Diego, Ermacora Onesto. BRDO V TERSKI DOLINI (LUSEVERA) Večinska lista ( DC ) : Si-niceo Sergio, Battoia Enzo, De Bellis Pietro, Vazzaz Ottavio, Negro Egidio, Pinosa Giorgio Giuseppe, Sgarbano Benvenuto, Lendaro Giovanni, Bobbera Desideria Maria, Mizza Giovanni, Miz-za Sante in Matighello Giovanni. Manjšinska lista (U-nione socialista Val Torre): Cerno Guglielmo, Marchiol Primo in Cellino Primo. TIPANA (TAIPANA) Večinska lista (DC): Coos Sandrino, Tomasino Fortunato, Levan Attilio, Berrà Gino, Berrà Pio Egidio, Busi Emilio, Buttazzoni Gino, Filipig Giuseppe, Melissa E-varisto, Noacco Vittorio, Sturma Gino, Tomasino Alberto. V manjšini pa so bili izvoljeni Vazzaz Franco in Borra Elio na listi socialdemokratov ter Carloni Giuseppe na listi «Difesa diritti della montagna». NEME (NIMIS) Večinska lista (DC): Bar-chiesi Guido, Ceschia Mario, Comelli Alessandro, Comel-li Antonio Domenico, Coos Albino, Covazzi Cesare Mario, Manzocco Italo, Mat-tiuzza Giovanni Roberto, Meneghini Cesare, Micossi Giacomo, Mini Giuseppe, Monai Adriano, Tornada Giobatta, Torcutti Sergio, Tubetti Giacomo in Vidimar Bruno. V manjšini so bili izvoljeni na listi «Autonomia e Rinascita»: Fab- bretti Pietro, Comelli Ruggero, Comelli Primo in Comelli Sergio. A H T E N ( ATTIMIS) Večinska lista (DC): E-merati Giulio, Emerati Giovanni Cericco Sisto, Comelli Giuseppe, Cuffolo Ugo, Degano Enzo, Del Negro Aldo, Del Negro Giacomo, Gujon Lino, Marcolin Corrado, Mattieligh Ottorino, Ronchi Remo, Scubla Aurelio In Verona Arduino. V manjšini so pa bili izvoljeni Binutti Ottone, Poiana Duilio, Rocco Oreste, ki so kandidirali na listi «Unione democratica». F O J D A (FAEDIS) Večinska lista (DC): Cel-ledoni Roberto, Basso Giuseppe, Boezio Renzo, Celle-doni Bernardino, Del Bianco Giovanni, Gubiani Carlo, Jacobuzio Leo, Lovo Antonio, Rojatti Ermenegildo, Saffigna Giovanni, Sgiaro-vello Gino, Galvani Albino, Ursella Enzo, Zani Francesco, Zuccolo Italo in Croat-to Luciano. V manjšini so bili izvoljeni Grimaz Fran-ceschino na listi PCI-PSIUP in De Luca Pio, Sgiarovello Bruno ter Franz Adelchi na listi PSI. SV. PETER SLOVE NO V (SAN PIETRO AL NAT.) Večinska lista (DC): Jus-sa Cirillo, Corredig Gino, Moreale Manlio, Jussa Albino, Sittaro Beppino, Blasu-tig Marco, Cosmacini Adriano, Blasutig Elio, Bordon Miro, Jussig Paolo, Dorbo-lò Eliseo, Galanda Mario. V manjšino na listi PSI pa so bili izvoljeni Marinig Giuseppe, Venturini Giancarlo in Simonitti Valentino. PODBONESEC (PULFERO) Večinska lista (DC): Dor-bolò Luigi, Batistig Livio, Blasutig Damiano, Ceder-mas Emilio, Cencig Mario, Domeniš Mario, Gubana Giovanna, Laurencig Primo, Marseu Renzo, Menig Pio, Onesti Erminio, Piata Ginet-to, Salvagno Angelo, Speco-gna Elio, Tramontin Guglielmo in Zorza Luciano. Na listi PSU pa Ballus Mario, Blasuttig Giuseppe, Domeniš Silvano in Floram Mario. SOVODNJE (SAVOGNA) Večinska lista (DC): Cer-notta Giovanni, Cudrig Emilio, Cudrig Francesco, Go-sgnach Giuseppe, Marchig Silvano, Martinig Liciano, Massera Olivo, Maurig Giovanni, Pagon Franco, Podo-rieszach Giovanni, Trinco Antonio in Trinco Giuseppe. V manjšino pa so bili izvoljeni Dus Basilio, Juretig Franco in Dus Mario, vsi na listi socialdemokratov. SV. LENART (S. LEONARDO) Večinska lista (DC): Si-dar Giuseppe, Crueil Camillo, Duriavig Daniele, Laure-tig Giuseppe, Predan Giovanni, Qualizza Guido, Rudi Ermenegildo, Ruchin Giovanni, Terlicher Ermenegildo, Tomasetig Giuseppe, Tomasetig Valentino in Višin Lorenzo. Na listi socialdemokratov pa so bili izvoljeni Adami Ruggero, Leban Antonio in Sabotig Lorenzo. GRMEK ( GRIM ACCO ) Večinska lista (DC): Chiabai Elio, Clodig Dante, Dreseiach Bruno, Gus Aldo, Pauletig Giuseppe, Rudi Attilio, Ruttar Giuseppe, Tru-sgnach Alfonso, Trusgnach Cirillo, Vogrig Alessandro, Vogrig Riccardo in Zuffer-li Lucio. V manjšino so bili izvoljeni Vogrig Fabio Aldo in Tomasetig Maurizio na listi «Sviluppo Valli - Lista Indipendente Grimacco» in Chiabai Natale na socialdemokratski listi. DREKA (DRENCHIA) Večinska lista (DC): Na-mor Mario, Cicigoi Edoardo, Cicigoi Giuseppe, Dre-scig Pietro, Floriancig Gino, Gariup Eugenio, Scuderin Giuseppe, Tomasetig Gelindo, Trusgnach Giuliano, Trusgnach Pierino, Zufferli Sergio in Zuodar Pietro. V manjšino na listi PSI pa so bili izvoljeni Trusgnach Ettore, Bergnaeh Mario in Prapotnik Giovanni. SREDNJE (STREGNA) Večinska lista (DC): Co-vaceuszach Luigi, Beuzer Remo, Cernetig Italo, Floriancig Augusto, Garbar Eugenio, Predan Pio, Qualizza Mario, Ruchin Giuseppe, Stulin Romano, Vogrig Eugenio in Vuerich Albina. V manjšino pa so bili izvoljeni na listi socialdemokratov Qualizza Michele, Saligoi Luciano in Sibau Gino. PRAPOTNO (PREPOTTO) Večinska lista (DC): Bernardo Bruno, Lessizza Eugenio, Londero Rinaldo, Marcolini Gerardo, Medves Armando, Misigoi Poldino, Mugherli Giuseppe, Niemiz Luciano, Paris Roberto, Paussa Aldo, Stanig Renzo in Zotig Sergio. V manjšino so bili izvoljeni na listi socialdemokratov Napoli I-vo, Marinig Luciano in Marinig Guido. SPECOGNA ROMANO se je rodil 12. junija 1928. v Podbonescu v Nadiški dolini. Šolal se je v Špe-tru, nakar se je zaposlil kot občinski uradnik v svojem rojstnem kraju. To pot je bil prvič izvoljen v videmski pokrajinski svet. Speco-gna je dober poznavalec razmer v Nadiški dolini, ljudje ga poznajo in s svojim delom ter razumevanjem problemov naših ljudi si je pridobil zaupanje volivcev, ki so ga zato tudi izvolili na nedavnih volitvah v pokrajinski svet. ADAMI RUGGERO se je rodil 12. aprila 1908. v Arta v Karniji. Še pred drugo svetovno vojno se je priselil v Sv. Lenart ter se med svojim dolgoletnim bivanjem pri nas naučil slovenščine. V Sv. Lenartu je že dolgo vrsto let direktor podružnice čedadske zadružne ljudske banke (Banca cooperativa popolare di Cividale). To pot so ga volivči že drugič izvolili za pokrajinskega svetovalca, kar vsekakor kaže, da si je s svojim delom in poštenostjo znova pridobil zaupanje svojih volivcev. ZAKON 0 PRAVICAH MANJŠIN PRED SENATOM Za priznanje pravic Slovencev Senatu je bil končno predložen napovedani komunistični zakonski osnutek, ki vsebuje predpise za priznanje narodnostnih pravic Slovencev ter za zaščito narodne manjšine v deželi Furlaniji-Julijski Krajini. Zakonski predlog so podpisali senator Sema in številni drugi komunistični senatorji, med katerimi so Gianquinto, Pirastu, La Causi in Fortunat. V poslanski zbornici pa bo zakonski osnutek predložil poslanec Al bin Škerk. Omenjeni zakonski osnutek, v zvezi s katerim pozivajo parlamentarci KPI druge poli- tične demokratične sile v državi, da naj dajo svoje pripombe in predloge, predvideva med drugim rešitev odprtih vprašanj v šolstvu (ustanovitev novih strokovnih zavodov, ureditev vprašanj osebja, drugače zasnovane učne načrte in knjige itd.), razvoj ustanov in kulturnih, rekreativnih in športnih dejavnosti manjšine, ukrepe za radijske in televizijske oddaje v slovenščini, izenačenje slovenskega jezika z italijanskim jezikom, obnovitev slovenskih imen ter zaščito etničnih in krajevnih značilnosti. w$/>' y ' F/ ... silil//// I IZ N Al) IŠKE DOLINE Lepi načrti ahtenskega komuna Popravila cest v špeterskem komuna Nujno potrebno je urediti turistične ceste in industralizirati to pasivno področje pedemontane — Zaustaviti masovno emigraciji» iz hribovskih vasi Na eni izmed zadnjih komunskih sej, ko so obravnavali zakon št. 765, po katerem se je treba ravnati pri izvajanju regulacijskega programa v gradbeništvu, so izrabili priložnost in si zadali nalogo za bodoče delo, ki bo pripomoglo, da se bo moglo ahtensko področje vsaj nekoliko ekonomsko in socialno razviti. Kot znano, je Ahten izredno slikovit kraj in je povezan s Cento in s Čedadom, kakor tudi s pokrajinsko cesto Povoletto-Videm. Zelo potrebno pa bi bilo izboljšati tudi notranje ceste, posebno turistične, kot so Su-bid-čenebola in ono, ki vodi v Prosnid z odcepom proti Porčinju nekako na sredi hriba Krinice. Ne bi smeh pozabiti, da je okolica Ahtna zelo zanimiva in privlačna tudi zaradi zgodovinskih gradov Ahten in Partištajn, katerih razvaline so še lanes dobro vidne že od daleč in bi mogle pritegniti k sebi marsikaterega mimoidočega, če bi do tja vodile dobro urejene poti. Pa ne samo turizem, tu se mora razviti tudi industrija, saj so dani vsi pogoji. Ahtenski komun je že pristopil h konzorciju za industrijski razvoj čedadskega okraja in zato ne bo težko izvesti te ideje, saj je na licu mesta dovolj delovne sile, ki sedaj odhaja na sezonsko delo v inozemstvo, posebno iz hribovskih vasi, kjer nimajo nikakega vira dohodkov na tej siromašni zemlji. Komun je že projektiral plan za športna igrišča in sicer v Reklužu, drugo pa bo ob hudourniku Malina in bo služilo predvsem hribovskim vasem Malina in Subid. Zbrali so tudi že parcelo, kjer bodo postavili nov komunski sedež, kjer bodo tudi drugi prostori, kot dvorana za razne shode in podobno. Za razvoj gradbeništva so ves ahtenski teritorij razdelili na dva sektorja: v gozdnega in kmetijskega. Prvi bo skrbel za vzpodbudo turizma, drugi pa bo sprejel sedanjo gradbeniško dejavnost kmečkega tipa. Prava rezidentna dejavnost se bo lahko razvila v že obljudenih krajih. Posebno so poudarili, da bo potrebno potom urbanističnega plana razširiti most v Ahtnu samem, ki vodi preko Maline, ki je izredno ozek in se na njem nikakor ne moreta srečati dva avtomobila. Komunski možje so prepričani, da se bi z realizacijo tega plana moglo resnično omiliti sedanjo ekonomsko krizo, ki je posebno v hribovskih vaseh izredno občutna. Zopet kri na naših cestah Kar ne moremo verjeti, da ni več med nami vedno veselega in živahnega Otta-via Smrekarja iz Porčinja. Zelo nas je zabolelo, ko smo zvedeli, da se je dne 25. maja smrtno ponesrečil z motorjem v vasi Visinale ob reki Idrijci, kamor se je tisto sončno nedeljo peljal na izlet. Usoda je hotela, da je prav na ovinku zavozil s precejšno hitrostjo iz ceste in priletel z glavo ob kamen in obležal mrtev na licu mesta, ker mu je počila lobanja. Star je bil komaj 23 let, poln življenjske sile in poln lepih nad. Prijatelji in vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Hudo se je ponesrečil z motorjem tudi 19-letni Silvano Bombardier doma iz Maline. Na nekem ovinku blizu Čedada je tudi ta zavozil iz ceste in dobil hude poškodbe po vsem telesu. Zdravniki so izjavili, da se bo moral zdraviti najmanj tri tedne. Te dni so pričeli z urejanjem cest okoli Ažle in z gradnjo drugega kosa poljske poti imenovane Bukin. Za ta dela predvidevajo deset milijonov lir stroškov, ki jih bo 90 odstotno krila dežela. V kratkem bodo pričeli graditi tudi nov mostiček preko Kosce, da bodo imeli ljudje bližje do svojih njiv in travnikov, ki so onkraj hudournika. To delo glav goveje živine in so jih od teh prodali 70 in iztržili približno 20 milijonov lir. PODBONESEC nika mlekarne Umberto Melissa, za podpredsednika pa Valter Manič. Občni zbor članov tarčetske mlekarne Pred kratkim se je vršil v Tarčetu občni zbor članov lokalne mlekarne, da so med drugim obnovili tudi upravni svet. Tako je bil Deželni prispevek za kanalizacijo Deželni odbor je sklenil dati podboneškemu komu-nu 22 milijonov lir, to je 90 odstotkov na celotne stroške, ki znašajo 25 milijonov, za gradnjo kanalizacije. Z deli bodo pričeli v kratkem. izvoljen za novega predsed- bO StalO Sedem milijonov lir min umi n ................................................................................ m....IIIIIIIIIIIIIIIIII FOJDA in bo tudi v breme deželnemu odborništvu za kmetijstvo. Furlanska ustanova za hribovsko gospodastvo (Ente provinciale di economia montana) je dala te dni nekemu privatnemu podjetju v delo asfaltiranje ceste, ki veže hribovski vasi Kosta in Podar. Ta cesta je zelo potrebna ne samo domačinom, ampak tudi ljudem iz Gorenjega Brnasa in hribovskim vasem sovodenj skega komuna, ki imajo tod okoli svojo posest. Stroši za to delo bodo znašali 18 milijonov lir in jih bo krilo deželno prisedništvo za kmetijstvo. Nesreča ne počiva hhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhihhhhhhihhhhhihhhhihhhhhhhhhhhhhhhhhhh iiiiiiiiiiiihhh IZ IDRIJSKE DOLINE Deželni prispevki Dober živinski sejem v Čedadu Živinski sejem v Čedadu, ki ga prireja vsak mesec Zveza živinorejcev, je bil tudi maja izredno dober. Naprodaj je bilo okoli 80 Pred dnevi se je dogodila v zaselku Skubla zelo huda nesreča. Vittorio Skubla, star 48 let, je padel več kot 4 metre globoko, ko je metal seno s senika. Pri padcu je dobil toliko hudih poškodb, med temi tudi zlom hrbtenice, da so si zdravniki pridržali prognozo. Precej hudo se je ponesrečila tudi 47-letna ' Nadina Makorič iz Čampeja, ko je delala v mlekarni. Padla je v posodo, ki je bila polna vrele vode in dobila po spodnjem delu telesa opekline druge stopnje. Ozdravila bo v treh tednih. rajnki priljubljen med domačini je pokazal njegov veličasten pogreb, katerega se je udeležila velika množica ljudi. Zapušča v veliki žalosti štiri hčere in enega sina, katerim izrekamo naše globoko sožalje. IlllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII II lllll III IZ KANALSKE DOLINE Smrtna kosa Dne 9. junija smo spremili k zadnjemu počitku 78-letnega Vincenca Bertolis-sija iz Fojde. Kako je bil Te dni je prišlo sporočilo, da je dežela dodelila na podlagi zakona št. 23 iz leta 1966 in drugih zakonov tavorjanskemu komunu tri prispevke. Prvi prispevek v znesku 3 milijone in 200 tisoč lir bo služil za odpravo nevarnosti na komunski cesti Podrskije - Salamant. Tu so namreč ostri ovinki, povrhu tega pa groze tudi zemeljski plazovi. Cesto bodo zato razširili, omilili ostrine in napravili podporne zidove. Drugi prispevek, ki znaša 15 milijonov lir, bodo uporabili za ureditev ceste od čedadskega komuna preko Čela do kraja Mezzomonte, tretji prispevek (9 milijonov lir) pa bo šel za ureditev pokopališča v Ibani. Asfaltirali bodo tudi cesto, ki vodi v Kravoret. Pokrajinska ustanova za hribovsko gospodarstvo (Ente friulano di economia montana) je dala dela že v apalt in bodo stala 16 milijonov lir. IIIIIIIIHimilllllllllllHIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHH TAVORJANA Iz komunskega konsilja Nova javna razsvetljava Ljudje so z velikim veseljem sprejeli novico, da bo komun poskrbel za novo napeljavo javne razsvetljave v vaseh Ibana, čela, Bodigoj in v Oborči. Da bo komun kos tem stroškom, je prosil «Cassa Depositi e prestiti» za 12 milijonov lir posojila. Na nedavnem zasedanju komunskega konsilja, ki se je sestal pod predsedstvom župana Piccara, so obravnavali več zelo važnih točk dnevnega reda. Najprvo so imenovali revizorje komunskega obračuna za leto 1969, nato pa so potrdili sklep, da bodo kupili parcelo za gradnjo novih grobnic na pokopališču v Prestintu in da bodo dali tudi v apalt ta dela v najkrajšem času. Konsil je tudi odobril načrt za dela na cesti Tojan-dela v znesku 40 milijonov lir in sicer za cesto Tavorja-na - Laurini - Kosta in Ka-nalič - Mažerole - Drejan. Komun je pristopil tudi h konzorciju za boj proti raku. Ob zaključku pa so razpravljali še o nekaterih drugih administrativnih problemih. Nesrečen padec V bolnico so morali peljati 62-letnega Igina Piccara iz Tavorjane, ker je tako nesrečno padel, da je dobil več poškodb po glavi, zaradi katerih se bo moral zdraviti tri tedne. Več kot pol milijarde lir v turistične namene Predsednik turističnega društva v Trbižu prof. Alberto Sano je prejel te dni sporočilo, da je deželno od-borništvo na predlog deželnega podpredsednika in odbornika za turizem Enza Mora dodelilo 525 milijonov lir prispevka v korist trbi-škega komuna za gradnjo zdravilišča ( Kursaale ) in pokritega bazena. S temi izgradnjami se bo namreč Kanalska dolina mogla še bolj turistično valorizirati. Ta novica je vzbudila v turističnih kakor tudi gospodarskih krogih trbiškega področja zelo veliko zadovoljstvo, saj bo postal Trbiž še bolj privlačen za sosednjo Slovenijo in Avstrijo, obenem pa ponos za vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Smrtna kosa Po dolgi in hudi bolezni je legla v prerani grob Marija Moschitz vdova Delicati iz žabnic. Dobro gospo smo spremili k zadnjemu počitku dne 31. maja v izredno velikem številu, njen grob pa zasuli s številnimi venci in šopki cvetja. •IIIHIIlllllllllllllIltlllllllllinilllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINHNIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllMIIIINIHMIMHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHHIIII tMIMMMIHMMMMMMIMHIHMMIMMMMIM REZULTATI ■ HHIIIimilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllHHII Kanalski dolini, Reziji in Beneški Sloveniji OBČINE PCI MSI PRI PSI PLI PSU PSIUP D C 1970 1964 1970 1964 1970 I 1964 1970 1964 1970 1964 1970 1964 1970 1964 1970 1964 TRBIŽ 381 327 461 470 92 — 394 494 111 208 864 643 41 33 1421 1363 NABORJET OVČJA VES 34 45 64 71 49 — 83 107 19 25 116 109 14 9 336 340 PONTEBA (Pontebba) 128 82 121 103 25 — 123 224 136 221 142 199 303 288 938 739 REZIJA (Resia) 57 50 38 58 4 — 260 57 15 20 88 247 32 8 541 624 GORJANI (Montenars) 59 55 20 14 10 — 65 30 6 16 29 35 18 9 177 287 BRDO (Lusevera) 28 22 15 20 3 — 237 119 3 2 69 179 7 4 467 521 TIPANA (Taipana) 78 123 17 15 5 — 120 102 2 10 123 35 3 1 536 692 NEME (Nimis) 532 536 79 70 27 — 145 172 61 49 136 97 52 52 989 1058 AHTEN (Attimis) 229 180 56 38 14 — 117 163 29 24 155 171 55 53 742 757 FOJDA (Faedis) 301 235 44 36 29 — 190 275 26 32 148 164 66 32 1287 1267 SV. PETER (San Pietro) 145 132 38 32 11 — 304 92 17 89 262 508 32 17 639 646 PODBONESEC (Pulfero) 34 37 12 14 3 — 41 16 11 49 147 346 6 5 1206 1075 SOVODNJE (Savogna) 54 39 41 23 1 — 46 10 4 51 168 209 4 6 391 410 SV. LENART (San Leonardo) 31 36 35 8 4 — 72 11 9 87 305 391 15 1 506 427 GRMEK (Grimacco) 45 84 18 8 2 — 33 8 4 9 178 267 10 4 325 240 DREKA (Drenchia) 4 26 5 8 2 — 49 1 1 6 62 169 6 4 280 223 SREDNJE (Stregna) 13 11 6 1 1 — 16 10 — 12 227 389 4 1 330 198 PRAPOTNO (Prepotto) 51 35 21 27 3 — 68 60 12 6 209 206 17 12 404 458 TAVORJANA (Torreano) 378 340 22 15 15 — 151 126 14 14 146 97 48 57 815 801 Kulturno sodelovanje Slovenije s Slovenci v Italiji OB VISOKEM turno-umetniških skupin s Tržaškega, s prirejanjem drugih prireditev kot tudi z gostovanji kvalitetnih ansamblov iz matične domovine v slovenskem kulturnem domu v Trstu pa tudi v drugih krajih Tržaške, Goriške in Benečije. Za potrebe kulturno umetniških društev bodo strokovnjaki iz Slovenije za posamezna področja sodelovali na strokovnih seminarjih, kar bo pripomoglo k dvigu amaterske dejavnosti, z raznimi oblikami pa bo potrebno vzpodbujati tudi druge oblike kulturnega izživljanja (posredovanje predavateljev, avdiovizulnih sredstev, knjig, filmov itd.) Omogočanje nastopov kulturno-umetni-ških skupin in ustanov s tega področja v matični domovini vzpod- Dejstvo je, da imajo slovenske manjšine glede na splošen položaj v državi, v kateri živijo, različne možnosti kulturnega življenja. Te možnosti so rezultat najrazličnejših dejstev, ki so v povojni zgodovini vplivala na položaj Slovencev v posameznih državah. Tako je stopnja razvitosti kulturnega življenja zamejskih Slovencev sila različna in sega na eni strani od stanja na Tržaškem, kjer obstajajo slovenske poklicne kulturne ustanove, ki dajejo obeležje celotnemu kulturnemu dogajanju na tem področju, do položaja, na primer v Porabju in Beneški Sloveniji, kjer se tamkajšnji Slovenci šele potegujejo za elementarne osnove svojega kulturnega življenja. Kulturno sodelovanje Slovenije je že doslej računalo z dejanskim stanjem in z realnimi možnostmi, v katerih živijo zamejski Slovenci, ter je temu primerno prilagajalo vsebino, obliko in metodo kulturnega delovanja. Kulturno sodelovanje Slovenije z zamejskimi Slovenci je bilo doslej usmerjeno v dve smeri: v vzpodbujanje in omogočanje lastne kulturne in umetniške tvornosti in v posredovanje slovenskih kulturnih dosežkov v kraje, kjer živijo zamejski Slovenci, in narobe. V tem pogledu je bil zadnje leto dosežen lep napredek na vseh področjih, kjer žive slovenske manjšine. Na Tržaškem se je matična slovenska kulturna aktivnost izkazovala tako v omogočanju številnih gostovanj v Slovenskem kulturnem domu v Trstu (v letu 1969. gostovanje folklorne skupine Tine Rožanc. slovenskega okteta, akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, slovenskega gledališča iz Celja), v omogočanju gostovanj umetniških in drugih skupin s Tržaškega v Sloveniji (Slovensko gledališče iz Trsta, Glasbene matice iz Trsta, pevskega zbora Gallus itd.), v posredovanju filmov, diafilmov za prikazovanje v okviru klubskih večerov in v osnovnih šolah, v podpiranju dejavnosti slovenskega kluba, v štipendiranju nekaterih kulturnih delavcev s Tržaškega, v sodelovanju na različnih tematskih seminarjih, v omogočanju udeležbe na seminarju za slovenski jezik v Ljubljani itd Sodelovanje Slovenije z Goriško se omejuje v glavnem na občasna gostovanja slovenskih matičnih skupin v Gorici, medtem ko je sodelovanje Slovenije z beneškimi Slovenci šele v povojih. Uresničitev ideje o enotnem slovenskem kulturnem prostoru mora zato vnesti v akcijo matične domovine nova spoznanja o nujnosti povezovanja vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo, in o nujnosti ustvarjanja dobrih pogojev za kulturno izživljanje vseh Slovencev. Zato mora biti nadaljne kulturno sodelovanje Slovenije s slovensko manjšino na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji usmerjeno predvsem v vzpodbujanje lastne domače ustvarjalne in poustvarjalne tvornosti, ker le na domačih tleh razvito kulturno življenje daje tisto trajno osnovo, ki lahko bistveno vpliva na splošen položaj manjšine. V tem pogledu je utrjevanje slovenskega kulturnega doma v Trstu kot najpomembnejšega žarišča kulturnega življenja tržaških Slovencev trajna naloga, ki se bo lahko izpolnjevala tako z nastopi najrazličnejših kul- mimili immiiiiiiiiiiHmiimiiiiiiiiiiiiiiiuMtiiiiiiiiiiMiiiiMimiMi budno vpliva na njihovo delo in kvalitetno rast, vendar bi se bilo treba predvsem prizadevati, da bi te skupine (n. pr. Slovensko gledališče v Trstu) v večji meri gostovalo predvsem na področju zamejskih Slovencev v Italiji, temu primerno prilagajalo svoj repertoar in v pravem pomenu besede opravljalo vlogo matične kulturne ustanove za vse Slovence na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Dodeljevanje štipendij za kulturne delavce iz Tržaškega, Goriškega in Benečije za večmesečno ali krajše študijsko izpopolnjevanje v Sloveniji pa naj omogoči pridobitev in poglobitev tistega znanja, ki ga je moč dobiti le na ustanovah v matični domovini Sloveniji. Pomoč kmetom oškodovanim po vremenu Pred kratkim je bil izglasovan zakon o ustanovitvi «solidarnostnega sklada», iz katerega bodo črpali denar za povračilo škode, ki jo povzroči slabo vreme kmetijstvu. Zakon bo pričel veljati tistega dne, ko bo objavljen v Uradnem listu italijanske republike. Na podlagi tega zakona bodo izplačali za škodo, ki so jo utrpeli kmetje zaradi slabega vremena v letu 1969 in 1970 petdeset milijard lir, od leta 1971 dalje pa po 50 milijard lir letno. Denar, ki ne hi iiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiihihiiiiiiiiiiihii iiiiiiiiiii ih hiiiiihiihiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiii Za turistični in gospodarski razvoj Slovenijo Gradnja hitre ceste Konec prejšnjega tedna je predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič sprožil prvo mino na trasi odseka hitre ceste Vrhnika— Postojna. S tem so simbolično za-čeii izvajati gradnjo moderne štiripasovne avtomobilske ceste, ki bo OBVESTILO ZA SVOJCE PADLIH PARTIZANOV ALI UMRLIH V INTERNACIJI SVOJCI padlih partizanov v odporniškem gibanju ali umrlih v koncentracijskih taboriščih lahko dvignejo pri pokrajinski Zvezi partizanov ANPI, v ulici Pozzo št. 36 - Videm izkaznice «ad honorem». Na teh izkaznicah je zabeležen datum smrti, kraj, kjer je partizan padel in priimek svojca, kateremu je bila podeljena izkaznica. Razgovor s Petrom ISegrom jamarjem in pesnikom bi bil izkoriščen, se povrne v državno blagajno. Od omenjene vsote bo mogoče letno porabiti največ 5 milijard lir za takojšnje popravilo poškodovanih javnih del v goratih predelih, ostalo pa bo na razpolago kmetom oziroma podjetjem. Denar bodo uporabljali tudi za preprečevanje nadaljnjih povodnji in druge škode, ki nastajajo zaradi slabega vremena, kar pomeni, da bi morali v nekaj letih povsem odpraviti nevarnost takšne škode. prečkala Slovenijo od avstrijske do italijanske meje. V otvoritvenem govoru je direktor cestnega sklada Slovenije inž. Lojze Blenkuš navedel vzroke, ki so zahtevali gradnjo hitre ceste. Omenil je, da ima Jugoslavija že po svoji geografski legi pomembno tranzitno vlogo. Vrh tega pa je Jugoslavija vsebolj odprta in turistično zanimiva dežela. Zato pomenijo moderne ceste osnovo nadaljnega turističnega in gospodarskega razvoja. V zadnjih 15 letih se je število avtomobilov v Jugoslaviji povečalo za 18-krat, računajo pa, da bo čez 30 let prišlo po eno motorno vozilo že na vsakega tretjega prebivalca. Blenkuš je v tej zvezi zlasti opozoril na obremenitev cestnega omrežja v Sloveniji ter omenil, da je šlo lani čez slovenske državne obmejne prehode več kot 25 milijonov vsega cestnega prometa čez meje Jugoslavije. Slovensko cestno omrežje, ki se je razvilo iz kolovoznih poti pa takšne obremenitve seveda ne more prenesti. Prvi odsek hitre ceste Vrhnika— Postojna bo dolg 32 kilometrov. Cesta bo imela dve vozišči s skupno širino 26,4 metra in bo vodila čez sedem mostov. Najdaljši most bo dolg 570 metrov. Tne dni bo praznoval že svoj petinosemdeseti rojstni dan mer Negro iz Zavrha. Ob tako visokem jubileju smo slavljenca obiskali na njegovem domu iz dveh razlogov: prvič zato, da mu čestitamo, drugič pa zato, ker je naš naročnik in bralec našega lista že dvajset leto. Poleg tega pa je Peter Negro tudi odkril znamenite završke kraške jame, slovi pa tudi kot eden izmed redkih ljudskih pesnikov pri nas. Srečanje z njim je bilo več kot prisrčno. Mislili smo, da bomo naleteli na bolnega in starega človeka, pa nas je na pragu svoje hiše sprejel krepak in živahen možakar brez naočnikov ter nas gostoljubno povabil v hišo. In ko se je razgovoril, smo videli, kako neverjeten spomin ima in kako duševno čil je za svoja leta. Ker je Peter Negro znan jamar, je seveda naše prvo vprašanje veljalo jami, ki jo je odkril. «Novo završko jamo sem odkril v drugi polovici marca 1925. leta. Pri hiši bratov Pinosa, po domače pri Fa-dinu, sem opazil star kamnolom, ki je ležal kakih štirideset metrov proč od cerkve. V kamnololu je ležala butara dračja in ko sem stopil v njeno bližino, sem začutil, kako je izpod nje vel vlažen zrak, ki se je gostil v paro. V glavo mi je šinila misel, da mora biti to verjetno kak vhod v podzemeljsko jamo. In nisem se zmotil. Začeli smo odstranjevati kamenje in kaj kmalu odkrili vhod, ki je vodil kakih 24 metrov globoko». Nova Završka jama je vsekakor zanimiva in lepa? «Da. Najlepša je dvorana Margerita, ki ima površino 3600 kvadratnih metrov, dolga je kakih 50 metrov, široka 25 metrov, visoka pa 5 do 6 metrov in seveda zelo bogata najrazličnejših kapnikov. Dvorano smo poimenovali Margerita zato, ker smo jo odkrili prav na smrtni dan kraljice Margerite». Vi ste znani tudi kot ljudski pesnik. Kdaj pa ste začeli pisati pesmi? «Pesmi sem začel pisati že takrat, ko sem bil mlad. Nekaj mojih pesmi je objavil tudi vaš list. Za moje pesmi pa se je zanimal tudi slovenski etnograf Milko Matiče- tov, ki je bil pri meni pred kakimi tremi leti in je precej mojih pesmi zapisal, oziroma posnel na magnetofonski trak. Moja prva pesem pa je nosila naslov «Žvanuta, njen sin an dekla Marjanca» in jo je vaš list tudi objavil». Vemo, da ste dolgo vrsto let opravljali službo davčnega izterjevalca v svoji občini? «Da, štirideset let sem bil davkar in sem svojo naporno službo v glavnem opravljal peš, saj takrat še zdaleč ni bilo toliko dobrih in asfaltiranih cest kot danes. Hoditi sem moral pobirat davke po kozjih stezah in brezpotjih, vendar sem z veseljem opravljal svoj poklic, prav tako kot sem bil strasten jamar in sem vodil številne obiskovalce v Završke jame». «In koliko let ste že v pokoju?». «Od 1950 leta». Ali bi nam za konec našega razgovora povedali kako svojo pesem?». «Prav rad» in je začel takole: pesem «Za ženitke mea znanca Tunina»: Tunin, ja čujem tu muojem sarcu veliko vesouje, - k' na vaše ženitke ste klicali še mené, - za rjes povjedati, njesi Šmitu priti, - ma kar je kaj dobrea za snjesti an popili - ja pustim sòuse, Čuša an vergon - za piti anu jesti njesan 'dan poltron... Pesem je dolga in šaljiva in mu je gladko tekla. Ustavil se je le od časa do časa, da nam je razložil nekatere domače izraze terskega narečja, ki so bili nam bolj težko razumljivi. Na levi geolog svetovnega slovesa prof. Egidio Feruglio, na desni pa Peter Negro ob vhodu v Završke jame. Slika je stara več kot 20 let. HIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIHIIIIIIUIIIIHIIimillllHIinilimillllllltllllllllllllllllllHIIIHIHIIIIII Pogled v dvorano Margerito, ki je največja in najlepša v Završkih jamah. V njej so krasni stalagmiti in stalaktiti, pa tudi stebrov ne manjka. .................................................................................................................................................................................... II ■ 11 II II ...................................................................... III France Bevk Kaplan Martin Čedermac Kadarkoli se je spomnil sester, je izšepetal očenaš za njuni duši. Perina se je bila še mlada omožila, Marica je bila odšla za deklo v uršulinski samostan. Umrli sta istega leta. Zdelo se je, da smrt ne bo več zapustila njihove hiše. Oče — suhljat, žilav kot dren — je bil nekega dne odšel v Čedad, na poti je v vročini omagal in čez nekaj dni izdihnil. Takrat je bil Čedermac že odpel novo mašo, a Katini, ki se je bila zadnja rodila, je bilo pet let. Oče mu je bil nekoliko tuj; molčeč, vase zaprt človek, ki se ni rad odklepal niti svoji ženi, kaj šele otrokom. O da, mati je bila sinu vsa bližja po duši in po srcu. Nanjo je zmeraj mislil s sladkostjo, a hkrati s trpko bolečino, ki mu je porodila vzdih. Stara, zelo stara, kmalu ji bo devetdeset let; lasje so ji bili beli kot sneg. Videval jo je pogosto, prej vsak dan od jutra do večera, ni se zavedel, kdaj se je postarala. Podoba njene mladosti se mu je neopazno zabrisala. Na sliki, ki je visela v izbi, mu je bila nekam tuja. Ali ni bila zmeraj tako zgrbljenih lic, tako sivih las kot zadnja leta? In tako prodirnih oči, ki so ji dobrotno, a obenem ostro, uporno strmele izpod širokega čela? O da! Gospod Martin se je grenko nasmehnil in se ozrl po Katini. Sedela je na petah, stuljena v dve gubé; tudi ona se je bila nekam zamislila... Znova se je zastrmel po pobočju, kakor da v temi išče pašnikov, ki vise v strmini. Pasel je koze in se brez konca potepal pod košatimi kostanji. Toplo, nežno, kakor daljen odmev pastirske pesmi, se mu je dotaknilo duše. Za brdom, ki se oblastno vzpenja na nebo in zastira zvezde, leži Sušje. Tja je hodil po dvakrat na teden, da ga je sivolasi kaplan poučeval v italijanščini... Prihajal mu je spomin za spominom, prizor za prizorom, vsak je bil povezan s kakim drevesom, s kako skalo v tistem bregu. Strma steza, ki ob hudourniku na bližnjico vodi v dolino, še danes je, kot je bila nekdaj, obrasla z grmovjem, posuta z debelim gruščem, nič se ni spremenila. Po nji ga je spremljala mati, ko je z očetom odhajal v če-dadske šole. Ob cesti, pod hrastom, ki so ga šele pred leti posekali, ga je bila mati objela in se razjokala: « O, Mar-tinac, ubožec moj!». Pretreslo ga je, ga stisnilo za srce, da je tudi on zahlipal. « Pa ga pelji domov!» je zarenčal oče. Mati je premagala jok, se nasmehnila in se opotekla v breg... Ob tem spominu mu je po toliko letih stopila solza v oči... Bil je nenavadno zmehčan; že ves večer mu je bilo, kakor da mu melje srce. Naskrivaj si je obrisal solzo. Vzdihnil je in se preplašen, kakor prebujen iz spanja, ozrl okrog sebe. Pogledal je na uro. Predolgo se je bil zasedel. « Katina, zdaj pa le! Pozno bo ». V medli, migotajoči svetlobi sta stopala navzdol, v temo, kakor da se spuščata v črno brezno. Mati je ležala v gorenji kamri. Temen, nizek prostor z lesenim stropom in s tremi okni. Kadarkoli je Čedermac stopil vanj, ga je obšel močen val težko opredeljivih občutkov. Da, res, z leti se tu nič ni spremenilo; še predmeti, kakor da se niso postarali. Ista postelja kot nekdaj, ista mizica, klop in stenska omarica. In na stenah iste očmele podobe s strmečimi očmi svetnikov. In duh po starini, črvo-jedini in plesnobi. In še po nečem drugem, skrivnostnem, kar ga je spominjalo na polja, na senožeti, na gozdove in na živino, na vzdihe in na molitve, na telesni in duhovni obraz tistih ljudi in tiste zemlje. Ko je bil še dijak, je vsake počitnice prebil med temi stenami. Bolniška postelja je stala v kotu poleg stenske omarice. Na mizi so stale stekleničice, kozarec vode in prazna skodelica. In odprta mašna knjiga z velikimi črkami, na nji so ležali naočniki. Kazno je bilo, da se bolnica še vedno muči z branjem. Bleda in izsušena je ležala pod odejo, obraz ji je bil kot zgubana kepa starosti. Le sive oči, ki so ji mežikale izpod čela, so bile še zmeraj polne ognja. Zagledala je sina in ni mogla prikriti začudenja in strahu. « Martinac! Ob tej uri? Ali je kaj hudega, ». Martinac! Tako ga je klicala, ko je bil še otrok. In še pozneje. Kadar je stal pred njo, je bil res kljub svojim sivim lasem še vedno otrok... Ah, ne, saj nič ni! Kaj naj bi bilo? Opravek je imel v bližini, pa je stopil k nji. Zakaj bi takoj mislila samo na hudo? Posilil je nasmeh in z dolgimi koraki stopil do postelje; stisnil ji je suhe, žilnate roke, ki so ji kot mrtve ležale na odeji. « Ne vznemirjajte se! ». « Saj se ne », je rekla. « Res ne! ». Njen nasmeh je bil truden, a lep, svetel, iz dna duše. Vznemirjenja tudi s tem nasmehom ni mogla skriti, šele prejšnji dan je bil pri nji. A moralo se je zgoditi nekaj posebnega, da jo obiskuje na soboto, v noči. Oči so ga nemo vpraševale; ni je mogel varati. Jisfiziiss?*? nate rrwcuoLe, ROKAVIČKA Dedek je šel po gozdu, za njim pa je tekel psiček. Med potjo je dedek izgubil rokavičko. Teče mimo miška, zagleda rokavičko, zleze vanjo in reče: « To bo domek moj ». Takoj nato priskaklja -skok - skok - žaba in vpraša: «Kdo stanuje v rokavički?». « Miška Glodavka. Kdo si pa ti? ». « Jaz sem žabica Skokica. Vzemi še mene k sebi ». « Kar pridi! ». Tako sta se obe naselili v rokavički. Mimo priskaklja zajček, zagleda rokavičko in vpraša: «Kdo stanuje v rokavički? ». « Miška Glodavka in žabica Skokica. Kdo pa si ti? ». « Jaz sem zajček Dolgou-hec. Vzemita še mene k sebi! ». « Kar pridi! ». Zdaj so bili že trije. Priteče lisica. «Kdo stanuje v rokavički?». « Miška Glodavka, žabica Skokica in zajček Dolgouhec. Kdo si pa ti? ». « Jaz sem lisica Zvitorepka. Vzemite še mene k sebi ». « Kar pridi! ». Zdaj so stanovali v rokavički že v četvero. Pa pridirja volk. Ustavi se pred rokavičko in vpraša: «Kdo stanuje v rokavički?», « Miška Glodavka, žabica Skokica, zajček Dolgouhec in lisica Zvitorepka. Kdo si pa ti? ». « Jaz sem volk požeruh. Vzemite še mene! ». « No, pa pridi! ». In zleze še volk v rokavičko - zdaj jih je že pet. Kar jo primaha merjasec. « Kdo stanuje v rokavički? ». « Miška Glodavka, žabica Skokica, zajček Dolgouhec, lisica Zvitorepka in volk Požeruh. Kdo pa si ti? ». « Jaz sem merjasec Dolgo-rilec. Vzemite še mene k sebi! ». Prava pokora - vsak bi rad v rokavičko! « Saj ne boš mogel noter!». « Bom že kako, kar pustite me! ». « No, pa naj bo! Poizkusi!». Še ta je zlezel vanjo. Zdaj jih je bilo že šest, a bili so (Ukrajinska pravljica) niti niso mogli! Nenadoma začno pokati veje. Iz gošče prilomasti medved in zarjove: «Kdo stanuje v rokavički?». « Miška Glodavka, žabica Skokica, zajček Dolgouhec, lisica Zvitorepka, volk Požeruh in merjasec Dolgorilec. Kdo si pa ti? ». « Hu-hu! Nekam preveč vas je! Jaz sem medved Kosmatin. Vzemite še mene k sebi! ». « Kako neki, prijatelj! Saj smo že mi hudo na tesnem ». « Bo že kako! ». « No, pa zlezi, ampak previdno! ». llllltlMtlttllltlllllMtlHM itlHmtmitttttltlttlllllllHtHIIIIIIIIIIIIIItlUIIIIIIIIIIIIHIIIIItllllllllimiMlimMMIimiltM! Sibirska pripovedka Kako so ribe začele živeti v vodi Zdaj je zlezel še medved noter. Bilo jih je sedem in rokavička je bila tako natlačena, da je kar pokala. Tedaj pa je dedek hotel obleči rokavičko. Išče, išče - rokavičke nikjer. Moral se je vrniti, da jo poišče. Psiček pa je stekel naprej. Teče, teče in vidi: na tleh leži rokavička in miga, kakor da je živa. Psiček pa: « Hov-hov! ». Živali so se prestrašile, planile iz rokavičke in stekle po gozdu, da so se jim pete kar bliskale. Dedek pa je prišel in pobral rokavičko. Torej, takole se je zgodilo. Na zemlji je živela ribica. Takrat še ni živela v vodi, ampak na suhem. Imela je troje otrok. Nekega dne je ribica zbolela. Leži, stoka v svojem šotoru iz jelenjih kož, še zganiti se ne more. Otroci jokajo, noč in dan jokajo. Ribici pa je čedalje huje. Najstarejša hči je stopila pred šotor, stoji, joka in gleda, če bi kdo prišel mimo, da bi pomagal njeni mami. In res: priletela je vrana, se usedla na drevo pred šotorom in vprašala: «Ribica, zakaj pa jokaš?». «Mama nam je zbolela, že dva meseca leži v šotoru in ne more vstati. Zato jokam». Tedaj je dejala vrana: «Le posuši si solze, jaz vam bom mamo ozdravila. Pojdite vsi trije iz šotora. Jaz pa bom šla noter in se lotila zdravljenja. Če boste slišali, da je mati zastokala, ne poslušajte. Če vas bo klicala, ne vstopite. Ko bo stokala in vpila, tedaj ji bo šla bolezen iz telesa in takoj bo zdrava». Otroci so ubogali vrano in odšli na morski breg, vrana pa je stopila v šotor. V kotu je ležala bolna ribica, stokala od bolečin. tako na tesnem, da se niti ga- I um........... IMIII..1.1.MIHI.. Kralj Zbrale so se živali, da si izvolijo kralja. Vsa reč se je zdela preprosta, a ko so diskutirale tri dni in tri noči, so doumele, da ne bo tako lahko razvozljati te reči. Slišati je bilo vedno nove predloge, a drugega za drugim so jih morale zavreči: — žirafa! — Preveč je naduta. Kadarkoli jo srečaš, viha nos nad tabo. — Krava. — Je dogmatik. Vedno prežvekuje eno in isto. — Krokar. — Pesimist. Vedno kre-keta! — Kenguruj. na glavo, z govor ni-ustil pred — Hudo razsipen je, listnico pa ima prazno! Od česa potlej živi? — Papagaj. — Vse obrne Vedno soglaša kom, ki se je njim. — Jelen. — Rogonosec. — žaba. — Je prezelena. Skratka, niso se mogli zediniti in bržkone bi diskutirali prav do danes, ko bi nenadoma ne zatulil lev. Zatulil je in vse navzoče je oblila zona. Razumete, zakaj je bil lev soglasno izvoljen za kralja? Na robu temnega gozda, na bregu bistre reke, poleg bogatih macesnov sta živela starec in starka. Od starosti sta bila oba bela kot zajec pozimi. Ničesar nista imela razen krave. Starec je ponoči pripovedoval pravljice in pel pe srni. Starka je napenjala živalske kože in poslušala. In pravljice so tekle tako gladko, da jih je iz dremajočega črnega gozda z visokih skal pritekel poslušat lahkonogi pižem. Svetloba ognja se je belila na njegovih dolgih čekanih. Vse noči je poslušal. Nekoč pižem čez. dan ni vzdržal in se je, pazljivo stopicaje s tenkimi nogami, napotil h koči. V koči je stal poln kotel mleka. Pižem je vtaknil gobček v kotel in iz-pil pol mleka. Starka se je vrnila domov. Sladkosnedni pižem (Altajska pra «Šestdeset let že živim tu, pa nama nikoli ni še nihče ničesar ukradel. Kdo nama je danes popil mleko?». Pižma je postalo stram in stekel je na ravnice visokih gor, k skalam, kamor ni moči videti. Tam celo ptič nima kam sesti. Zveri s kremplji ne priplezajo tjakaj. Toda zjutraj se je pižmu stožilo po mleku in z lahkotnim korakom je prišel h koči. Znova je pil mleko in zbežal. Starca sta se razjezila, zabila v zemljo tri visoke kole in nanje obesila težki kotel. Zjutraj je pritekel pižem in si lizal ustnice. «Bššš...», je pokimal z gla- vo. «Prestrašila sta se me, postavila sta mleko više, da bi ga ne dosegel». Udaril je po kolu s prednjima nogama, kotel se je prekucnil in mleko mu je pljusknilo po hrbtu. Mlečne lise mu niso hotele izginiti s sivega hrbta, pa naj je delal pižem, kar je hotel. Zaman se je tri ob zemljo in kamen, madeži so ostali. Zda je pižma sram, ker je tako zaznamovan, stiska se k sivim kamnom in se skriva v nedostopni gozdni puščavi. Če hoče lovec dobiti strahopetca, mora zapeti pravljico, zapiskati pesem. Oprezni pižem se približa, priostri ušesa in posluša. In tako ga ustrele. Vrana je poskočila, široko odprla kljun in začela kljuvati bolno ribico. In ribica je poklicala: «Joj, otročiči moji, kje ste? Pomagajte mi, vrana me kljuje». Otroci so slišali klice na pomoč in pritekli pred šotor, toda najstarejša sestra je rekla: «Ne smemo noter! Vrana mi je velela: Če bo vaša mama zastokala, ne poslušajte. Če vas bo poklicala, ne stopite v šotor!». In tako so otroci ostali zunaj. Ribica mati pa stoka, kliče: «Otročički, pomagajte ! Vrana me ubija. Brž prite-cite!». Otroci poslušajo, od žalosti se jim trga srce, toda v šotor ne smejo stopiti. Potem je mati utihnila, vse se je pomirilo. Iz šotora je prišla vrana. Zletela je na drevo, si čistila kljun. Otroci so stekli v šotor, in kaj so zagledali? V kotu so ležale samo koščice. Z drevesa se jim je zasmejala vrana: «Ribice prismojene! Kako lepo sem vas preslepila, a?». Ribice so zajokale. Potem so materine koščice odnesle na obrežje in vrgle v morje. Tudi same so poskakale v vodo. Ko so odplavale od brega, je najstarejša ribica pogledala iz vode in rekla vrani: «Ubila in požrla si našo mamo! Toda nikar se ne veseli! Sedaj boš tudi ti poginila, nikamor se ne boš mogla skriti!». Na j stare ja ribica je udarila z repom po vodi. Morje se je razburkalo, začelo naraščati. Naraslo je in potopilo zemljo in drevje. Kam naj se vrana usede? Letala je in letala, nazadnje pa omagala in padla v vodo. Ribice so planile nanjo in jo raztrgale na koščke in koščice. Poslej so ribe živele samo v vodi. In še zmeraj živijo v nji. VLAPO FIRM STRIČEK IN MATIČEK aas(As M^