DOMŽALE, 22. DECEMBRA 1994 • ŠT. 13 LETNIK 33 GLASILO OBČINE DOMŽALE Odpri srce mi, pa boš našel ves smisel in življenjsko moč. Franc Juvan Spoštovani bralci Slamnika Izteka se leto 1994, hkrati pa tudi dvaintridesetletno obdobje sedanje Občine Domžale. Razprostirala se je od Topol in Trzina do Trojan in Kandrš ter od Hudega do Sela pri Ihanu. Ne glede na to, ali je bila dobra ali slaba, in ne glede na to, kakšne bodo nove občine, takšne In tako velike, kot je bila dosedanja, ne bomo več doživeli. Končuje se torej neko kratko zgodovinsko obdobje. Hkrati z obdobjem velike domžalske občine se končuje tudi dosedanja vloga Slamnika, ki ga je izdajala občina Domžale. Glasilo Slamnik je bil naslednik časopisa Domža-lec; ta je začel izhajati leta 1925, ko so Domžale postale trg. Izhajal je občasno. Kot redno glasilo Občinski poročevalec pa je začelo izhajati v novembru 1962. Izdajala ga je Občina Domžale ali njene institucije. Občani so ga v glavnem brezplačno prejemali na svoje domove. V marcu 1991 se je Občinski poročevalec preimenoval v Slamnik. Z novimi občinami so tudi za Slamnik nastale nove razmere. O usodi in izhajanju občinskega glasila se bodo morali odločiti novi župani in občinski svetniki. Zagotovo bo za informiranost občanov v novi domžalski občini potrebno kakšno glasilo. Zato časopisni svet in uredniški odbor menita, naj bi nova občina poskrbela za redno izhajanje Slamnika, saj je pri mnogih občanih v njihovih domovih nepogrešljiv gost. Če bi občani tudi v novih občinah želeli še naprej prejemati glasilo, bi se morali štirje novi župani z občinskimi svetniki o tem čimprej dogovoriti. Hkrati bi Slamnik tako kot do sedaj še naprej ostal informator upravne enote na območju sedanje občine. Časopisni svet in uredniški odbor glasila Slamnik se vsem dopisnikom in sodelavcem za prizadevanje in redno dopisovanje kot tudi za dostavljanje slikovnega gradiva iskreno zahvaljujeta. Pri Slamniku ni zaposlen poklicni novinar, zato še posebna zahvala vsem, ki so z dobro voljo vsak mesec posebej skrbeli, da so bili naši bralci sproti obveščeni o kulturnih, športnih in drugih dogodkih v krajevnih skupnostih, s tem pa v občini Domžale. Vsem za prispevke in veliko ur prostega časa, ki ste ga posvetili Slamniku, HVALA. Hkrati ste vabljeni, da bi tudi vnaprej tako pridno sodelovali. Pred nami je leto 1995, to je hkrati tudi sedemdesetletni jubilej glasila Občine Domžale. Jubilej in to prelomno obdobje, ki ga bo z novo organiziranostjo lokalne samouprave doživel tudi Slamnik, je hkrati izziv, da bi glasilo morda dobilo novo obliko, nove rubrike, nove poglede in mogoče še bolj mikavno zasnovo. Skratka Slamniku na pot vse najboljše želje, da bi še dolgo redno prihajal med naše bralce v domovini in tudi drugod po svetu, kjerkoli že so naši ljudje. Tako bi tudi s tem glasilom ohranili trdno povezanost z našimi rojaki po svetu, ti pa s svojimi koreninami v domovini. Mnogim našim zdomcem po svetu Slamnik že pošiljajo, prav pa bi bilo, da bi se krog bralcev še razširil in dosegel vse naše ljudi. Z najboljšimi željami za prihodnost. Blagoslovljen božični mir, zdravja, sreče in zadovoljstva v letu 1995 želiva predsednik časopisnega MARKO VffSK lavni in odgovorni urednik >«f)NE STRAŽAR Heliosu certifikat kakovosti Iz rok priznane in po celem svetu razširjene presojevalske hiše Biro Veritas iz Londona, prejemamo certifikat o usklajenosti našega sistema za zagotavljanje kakovosti z določili mednarodnega ISO 9001 standarda. S to podelitvijo se naša Tovarna barv, lakov in umetnih smol na Količevem, kot prva v poslovnem sistemu Helios, uvršča med tista slovenska podjetja, ki so doslej uspela doseči to zares veliko in vredno priznanje. Po ocenah in izjavah strokovnjakov, ki se na posle zares spoznajo, smo na ta dosežek lahko tudi povsem upravičeno ponosni. In tudi smo! Nadaljevanje na naslednji strani Novi občinski svetniki Ob 90-letnici Knjižnice Domžale Obnova cerkve Sv. Ožbolta v Šentožboltu OKTET BRATOV PIRNAT ŽE DRUGIČ GOSTOVAL NA DUNAJU Dunajčani lepo sprejeli našo pesem Organizator Altervveiner Christkindl-markt na Dunaju je oktet bratov Pirnat povabil k sodelovanju na njihovem starem dunajskem božičnem sejmu. Na prireditev povabijo vsako leto instrumentalne, folklorne in vokalne skupine iz Avstrije in sosednjih držav, Slovenije, Madžarske in Češke. Oktet bratov Pirnat iz Jarš je letos že drugič nastopil na tej prireditvi in sicer 26. in 27. novembra. Letošnjo, v Avstriji zelo znano prireditev pod božičnim drevesom na trgu Frey-ung, so s svojim koncertom začeli Pir-nati. Izvajali so slovenske narodne in umetne pesmi, pa tudi nekaj avstrijskih božičnih pesmi. Svoj koncert so poimenovali Slovenija pozdravlja Dunaj. Za uvod so zapeli Prelovčevo pesem Pozdrav, ki jo je za to priložnost za moški oktet priredil umetniški vodja Tone Juvan. Prvi dan gostovanja so nastopili v cerkvi Svete Trojice na Ge- orgenbergu, kamor so bili povabljeni tudi vsi na Dunaju delujoči CENJENIM GOSTOM bor bled Ljubljanska 82 61230 Domžale Tel: 061/712-985 IN STRANKAM NAKIT ♦URE ♦SONČNA OČALA ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO slovenski klubi. Prišlo pa je tudi veliko drugih Dunajčanov. Nato so pri maši peli Tomčeve skladbe. Po njej so se na kratkem koncertu predstavili z renesančnimi in umetnimi pesmimi. Za dodatek so zapeli še tri avstrijske božične pesmi, ki jih je, tako kot druge, za to priložnost priredil umetniški vodja Tone Juvan. Poslušalci so navdušeni spremljali večglasno moško petje v ljudskem duhu, ki ga sicer niso vajeni. Vrhunec gostovanja na Dunaju je bil nastop pod božičnim dreve- som na trgu Freyung. Imeli so več nastopov, na vsakem pa je bilo po blizu petsto poslušalcev. Po koncertih so obiskovalcem ponudili nekaj prospektov o Domžalah in svoje kasete. Po nastopih so hitro stekli pogovori z našimi zdomci in Dunajčani. Mnogi želijo obiskati Slovenijo in si ogledati dela mojstra Plečnika, ki ga zelo cenijo. Pirnatovim pevcem in umetniškemu vodji Juvanu pa bo še dolgo ostal v spominu ogled Plečnikovih del na Dunaju. Prijazni gospod Valter Perše jih je vodil od mojstrovine do mojstrovine v zaporedju, kot so nastajala. Bratje Pirnati so tako uspešno predstavili Domžale Dunajča-nom in tam živečim našim zdomcem. Gostovanje na Dunaju ter predstavitev Slovenije in posebej Domžal so oktetu bratov Pirnat omogočili: Petrol Ljubljana, Skupščina občine Domžale, Zveza kulturnih organizacij Domžale, Tosama Domžale, Slo-venijales Ljubljana, Kompas Ho-lydei Ljubljana, Belinka, Stanovanjsko komunalno podjetje Domžale in Napredek Domžale. STRAŽAR Najuspešnejša slovenska banka pri razvoju obrtništva s stoletno tradicijo /O ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Vedno v službi podjetništva, obrti in občanov 2 /lamnik Domžale muos TOVARNA BARV, LAKOV IN UMETNIH SMOL KOLIČEVO PREJEMA CERTIFIKAT O SISTEMU ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PO MEDNARODNEM STANDARDU ISO 9001 Certificate ofApproval Atvarded to HEUOS TOVARNA BARV, LAKOV IN UMETNIH SMOL, KOLIČEVO d.o.a. DOMŽALE, SLOVENIA. Bureau Veritas Quality International certify that the Quality Management System o/the above supplier bas been assessed and found to be in accordance witb the reauirements ofthe quality standards and scope ofsupply detailed bebtv -QUALITY STANDARDS— EN 29001-1987 ISO 9001-1987 ES S750:PART 1:1987 -SCOPE OF SUPPLY-1- DESIGN, MARKETING, PRODVCTION, CONTROL AND SERVICING OP PAINTS. LACOUERS, STNTHETIC RESINS, DILVBNTS AND REMTED COMPONENTS. SubjM ta 0\t continurd tatisfactory operatton of the suppliers Quahty Management SysUm, rit« Certificate is vaUđ for a period of three yean fronu 13RD NOVEMBER 1994 For Bureau Ve rita* Qumlity International MTO DECEMBER 1994 DAR # Jožko Čuk, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, izroča certifikat kakovosti ISO 9001 direktorju podjetja HELIOS Domžale Urošu Slavincu HEUOS Nadaljevanje s prejšnje strani Pa vendar, ta dosežek ni le priznanje, je hkrati tudi velika obveza. Z njim zavestno in odgovorno zagotavljamo vsakemu kupcu, da ga priznavamo in cenimo njegova pričakovanja o kakovosti naših izdelkov in storitev, da ga podpiramo in spoštujemo v njegovih kakovostnih zahtevah in da ga s takim celovitim odnosom in podporo vzpodbujamo, da se prednostno navezuje na nas, da koristi naše tržne, razvojne, proizvodne, kontrolne in servisne zmogljivosti na celotnem našem programu izdelkov: barv, lakov, umetnih smol in vseh spremljajočih komponent. V zgraditev našega sistema je vloženega veliko nekajletnega dela. Nismo ga gradili samo zato, da se z njim, skupaj z drugimi vključujemo v sodobne reprodukcijske verige izdelave končnih izdelkov, kot so avtomobili, hladilniki, traktorji, vagoni, umetni kamen, premazna sredstva, pohištvo, konstrukcije, kmetijska mehanizacija, pralni stroji, transformatorji, embalaža, okna in vrata, vrtne ograje in opaži - in še in še - ampak tudi zato, ker želimo sami, znotraj svoje tovarniške ograje poslovati urejeno, z znanjem, s pravično in razvidno porazdelitvijo obveznosti, pristojnosti in odgovornosti, z obvladovanjem in nadzorovanjem procesov, storitev in opreme - skratka, ker želimo delati gospodarno in si s kakovostjo svojega dela zagotoviti in utrditi svoje mesto in svojo perspektivo v času in prostoru, ki sta nam na razpolago. Začeli smo na osnovi pobud, ki so prihajale vse pogosteje tudi od zunaj (predvsem iz Revoza in Rena-ulta), angažirali smo se sami iz svoje notranje nuje in potrebe in dosegli rezultat v pridobitvi certifikata. Ob tem pa se tudi zavedamo, da smo s svojo ponudbo umeščeni na spiralo kakovosti, ki vodi le višje, da še nismo dosegli vrhunca, ker tega preprosto ni, če povzamemo filozofijo sodobne kakovosti. 18. decembra 1994 Drugi krog glasovanja za izvolitev županov OBČINA DOMŽALE V drugem krogu glasovanja za župana občine Domžale so rezultati naslednji: Vseh vpisanih volilcev je 23.330. Glasovanja se je udeležilo 11.291 ali 48,40%. Rezultati glasovanja za župana: - oddanih glasovnic 11.288 - neveljavnih glasovnic 449 - veljavnih glasovnic 10839. Kandidata sta dobila naslednje število glasov: 1. FRANC HERLE 4.982 ali 45,96% 2. CVETA ZALOKAR ORAŽEM 5.857 ali 54,04% Občinska volilna komisija občine Domžale ugotavlja, da je v skladu s 107. členom zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 73/93, 71 94 in 33/94) za župana občine Domžale izvoljena ga. CVETKA ZALOKAR-ORAŽEM, roj. 15. 04. 1960, stanuje Domžale, Poljska pot 10/b. OBČINA LUKOVICA V drugem krogu glasovanja za župana občine Lukovica so rezultati naslednji: Vseh vpisanih volilcev je 3389. Glasovanja se je udeležilo 1919 ali 56,62% Rezultati glasovanja za župana: - oddanih glasovnic 1919 - neveljavnih glasovnic 93 - veljavnih glasovnic 1826. Kandidata sta dobila naslednje število glasov: 1. STANISLAVA STOPAR 878 ali 48,08% 2. ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA 948 ali 51,92% Občinska volilna komisija občine Lukovica ugotavlja, da je v skladu s 107. členom zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 73/93, 71 94 in 33/94) za župana občine Lukovica izvoljen g. ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA, 11. 02. 1931, stanuje Krašnja 39. OBČINA MENGEŠ V drugem krogu glasovanja za župana občine Mengeš so rezultati naslednji: Vseh vpisanih volilcev je 4769. Glasovanja se je udeležilo 3029 volilcev ali 63,51 %. OBČANOM IN DRŽAVLJANOM VOŠČIM SPOKOJEN IN DOŽIVET BOŽIČ, ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO IN MIRU, SLOGE, POŠTENJA, POTRPLJENJA, MODROSTI IN HVALA ZA SODELOVANJE ZMAGUJEJO, MESTO NA DEŽELI, Predsednik Izvršne^ Prve redne volitve občinskih svetov novih občin Občina Domžale Na podlagi izračunanih mandatov je Občinska volilna \ komisija občine Domžale ugotovila, da so bili v OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE izvoljeni 1. Janez SLOVNIK, roj. 12. 6. 1940, stanujoč Dragomelj 86, Domžale - kandidiral na listi SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA; 2. Ladislav PRUSNIK, roj. 27. 6. 1939, stanujoč Ihan, Breznikova 52 - kandidiral na listi SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA; 3. Franc HERLE, roj. 18. 9. 1951, stanujoč Domžale, Nova ulica 10 - kandidiral na listi OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV; 4. Marijan SMOLNIKAR, roj. 1. 9. 1935, stanujnoč Vir, Zoisova 32 - kandidiral na listi OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV; 5. Jože NEMEC, roj. 17. 2. 1943, stanujoč Domžale, Adamičeva 7 - kandidiral na listi ZELENI SLOVENIJE; 6. Jurij BERLOT, roj. 10. 3.1960, stanujoč Domžale, Miklošičeva 9 - kandidiral na listi SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA; 7. Marjan CENCELJ, roj. 8. 7. 1942, stanujoč Laze pri Domžalah 3, Dob - kandidiral na listi SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA; 8. Janez CERAR, roj. 21. 3. 1993, stanujoč Hudo 33, Radomlje - kandidiral na listi SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA; 9. Milan PIRMAN, roj. 26. 9. 1966, stanujoč Podrečje 46, Domžale - kandidiral na listi LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE; 10. Jože LENIČ, roj. 28. 6. 1965, stanujoč Ihan, Lipova 4 - kandidiral na listi LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE; 11. Anton PRESKAR, roj. 19. 6. 1950, stanujoč Mačkovci 49, Domžale - kandidiral na listi LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE; 12. Marko VRESK, roj. 3. 1 1. 1954, stanujoč Miklošičeva 1/E, Domžale - kandidiral na listi LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE; 13. Martin GROŠELJ, roj. 13. 1 1. 1965, stanujoč Kamniška c. 17, Preserje pri Radomljah - kandidiral na listi LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE; 1968, stanujoč Gostičeva 59, - LIBERALNA DEMOKRACIJA 14. Simon MAVSAR, roj. 17. 12. Nožice - kandidiral na listi LDS SLOVENIJE; 15. Toni DRAGAR, roj. 7. 5. 1961, stanujoč Ihan, Na ledinah 1/a - kandidiral na listi LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE; 16. Franc GERBEC, roj. 25. 8. 1943, stanujoč Domžale, Masarv-kova 12, - kandidiral na listi ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV; 17. Cvetka ZALOKAR-ORAŽEM, roj. 15. 4. 1960, stanujoča Domžale, Poljska pot 10/B - kandidirala na listi ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV; 18. Pavel PEVEC, roj. 16. 6. 1952, stanujoč Staretova 6, Domžale - kandidiral na listi ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV; 19. Andreja POGAČNIK-JARC, roj. 24. 3. 1947, stanujoča Prešernova 43, Domžale - kandidirala na listi ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV; 20. Vinko OKRŠLAR, roj. 4. 3. 1942, stanujoč Radio c. 14 - kandidiral na listi SKD - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI; 21. Marko STARBEK, roj. - kandidiral na listi SKD - 22. Janez GROŠELJ, roj. 14. 9. 1937, stanujoč Rojska c. 22, Domžale - kandidiral na listi SKD - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI; 23. Breda-Marija KOKALJ-LIMBEK, roj. 23. 3. 1945, stanujoča Rova 49, Radomlje - kandidirala na listi SKD - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI; 18.4.1943, stanujoč Aškerčeva 11, Dob SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI; 24. Feliks HRIBERNIK, roj. 30. 4. 1942, stanujoč Depala vas 42, Domžale - kandidiral na listi SKD - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI; 25. Franc REITER, roj. 6. 6. 1930, stanujoč Zorkova 11, Trzin - kandidiral na listi SKD - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI; 26. Bogdan OSOLIN, roj. 18. 6. 1960, stanujoč Perkova ul. 22, Rodica - kandidiral na listi SKD - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI; 27. Mihael BREJC, roj. 15. 11 1947, stanujoč Ulica 7, avgusta 31, Dob - kandidiral na listi SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije; 28. Majda PUČNIK-RUDI, roj. 27. 5. 1957, stanujoča Hudo 39, Radomlje - kandidirala na listi SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije; 29. Roman KURMANŠEK, roj. 5. 2.1951, stanujoč Gorjuša 2, Dob - kandidiral na listi SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije; 30. Martina URBANIJA, roj. 18. 1. 1959, stanujoča Rova 8, Radomlje - kandidirala na listi SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije; 31. Anton PERŠAK, roj. 2. 1. 1947, stanujoč Kidričeva 63, Trzin - kandidiral na listi DEMOKRATI SLOVENIJE, DEMOKRATSKA STRANKA, DS. Občina Moravče Na podlagi izračunanih mandatov je Občinska volilna komisija občine Moravče ugotovila, da so bili v OBČINSKI SVET OBČINE MORAVČE izvoljeni: 1. Matjaž KONČAR, roj. 6. 2. 1960, stan. MORAVČE, VEGOVA 21 - kandidiral na LISTI SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 2. Franc CAPUDER, roj. 16. 11. 1962, stan. SOTESKA PRI MORAVČAH 4 - kandidiral na LISTI SKD/SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 3. Karol SVETLIN, roj. 25. 10. 1949, stan. SP. TUŠTANJ 9, - kandidiral na LISTI SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 4. Peter JANEŽIČ, roj. 23. 2. 1946, stan. MORAVČE, VEGOVA ULICA 2 - kandidiral na LISTI ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV /lamnik 3 Rezultati glasovanja za župana: - oddanih glasovnic 3029 - neveljavnih glasovnic 78 - veljavnih glasovnic 2951. Kandidata sta dobila naslednje število glasov: 1. JANEZ PER 1936 ali 65,60% 2. ROMAN KALUŠNIK 1015 ali 34,40% Občinska volilna komisija občine Mengeš ugotavlja, da je v skladu s 107. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 73/93, 7/94 in 33/94) za župana občine Mengeš izvoljen g. JANEZ PER roj. 09. 06. 1947, stanuje Mengeš, Slovenska 3. Spoštovane občanke in občani nove občine Domžale Najprej prisrčna hvala za zaupanje, da ste me izvolili za svojo županjo, da ste tudi drugič prišli na volitve in odločili. Hvala za številne čestitke in telegrame, lepe želje, stiske rok in tople poglede. Če parafraziram znane misli: bila je nedelja, velika in srečna, a danes je ponedeljek, dan po volitvah. Po prvem presenečenju in veselju se je že začelo delo, trdo in naporno. Zahtevno bo, a z vztrajnostjo in pogumom se lahko premakne tudi gora. Zato se ne bojim, kajti skupaj bomo zmogli. Seveda pa močno čutim tudi veliko odgovornost, ki ste mi jo naložili. Upam, da me bodo pri tem vodili moja notranja luč, intuicija in bogato znanje. Dober program je zagotovil uspeh, zdaj bo potrebno njegovo izvrševanje. Besede, načrte in ideje bo treba prevesti v življenje. In pri tem bo pomembno sodelovanje, strpnost. Treba bo veliko poslušati, modro odločati in iskati najboljše rešitve. Upam, da mi bodo pri uresničevanju zastavljenega pomagali tudi občinski svetniki in imeli pred svojimi očmi v prvem planu ljudi in občino. Vsi skupaj se bomo trudili za vas in našo novo občino. Želim vam tudi prijetno in veselo praznovanje. Da se vsi skupaj spočijemo, naberemo novih moči in smelo stopimo v novo, 1995 leto. To pa naj bi bilo mirno, uspešno, srečno in zdravo! vaša županja CVETA ZALOKAR-ORAŽEM P.s.: Posebej se zahvaljujem Domžalskim rogistom za svojevrstno čestitko. Bila je slovesna in drugačna. Spoštovane občanke in občani občine Lukovica Iskreno se vam zahvaljujem za zaupanje ob izvolitvi. Upam, da vas ne bom razočaral, saj bom pošteno zastopal tudi tiste, ki o tem niste prepričani. Želim, da bi s svetniki in predstavniki vseh krajevnih skupnosti našli skupen jezik za preudaren in pravičen razvoj naše občine. Upam, da bodo vse stranke in posamezniki, ki smo nastopali v predvolilnem boju, združili svoje obljube, znanje in sposobnosti; tako bo občina kot celota čimprej zaživela kulturno in gospodarsko. Zaupam v ljudi naše nove občine, saj so marljivi, delavni in pošteni. Če v to ne bi verjel, ne bi bil sprejel kandidature. Zato sem trdno prepričan, da bomo uspeli in dokazali, da znamo dobro gospodariti. V imenu svetnikov in v svojem vam želim vesele božične praznike ter zdravo in uspešno leto 1995 ŽIVKO BURJA OBČINA MORAVČE V drugem krogu glasovanja za župana občine Moravče so rezultati naslednji: Vseh vpisanih volilcev je 3081. Glasovanja se je udeležilo 1956 volilcev ali 63,49%. Rezultati glasovanja za župana: - oddanih glasovnic 1956 - neveljavnih glasovnic 63 - veljavnih glasovnic 1893. Kandidata sta dobila naslednje število glasov: 1. MATJAŽ KOČAR 1376 ali 72,69% 2. FRANC CAPUDER 517 ali 27,31 % Občinska volilna komisija občine Moravče ugotavlja, da je v skladu s 107. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 73/93, 71 94) za župana občine Moravče izvoljen g. MATJAŽ KOČAR, roj. 06. 02. 1960, stanuje Moravče, Vegova ulica 21. Občinske volilne komisije občin: Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče se iskreno zahvaljujejo vsem članom volilnih odborov, lastnikom prostorov, kjer so bila volišča, ter vsem, ki ste pomagali, da so bile Lokalne volitve 1994 uspešno izvedene. Vsem želimo prijetne praznike ter srečnih in zadovoljnih vseh 365 dni leta 1995! OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE 5. Roman SER1ANZ, roj 3. 7. 1937, stan. MORAVČE, PARTIZANSKA ULICA 5 A- kandidiral na LISTI LDS- LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 6. Jože RAZPOTNIK, roj. 25. 2.1951, stan. GORA PRI PEČAH 24 - kandidiral na LISTI SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 7. Milan KOKALJ, roj. 2. 9. 1993, stan. MORAVČE, TOMOVA POT 6 - kandidiral na LISTI SKD/SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 8. Bogomir CAPUDER, roj. 30. 5. 1939, stan. MORAVČE, ŠLAN-DROVA C. 6 - kandidiral na LISTI SDSS/SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 9. Ivanka KOCJANČIČ, roj. 7. 6.1957, stan. KATARIJA 7 - kandidirala na LISTI SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 10. Roman NOVAK, roj. 16. 2. 1961, stan. IMENJE 8 - kandidiral na LISTI SKD/SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 11. Franc Ciril LAVRIČ, roj. 23. 11. 1953, stan. SERJUČE 14 - kandidiral na LISTI SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 12. Marija LAP-DROZG, roj. 28. 7.1938, stan. SERJUČE 4 A - kandidirala na LISTI ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 12. Pavel BARLIČ, roj. 25. 1. 1949, stan. ZG. TUŠTANJ 4 - kandidiral na LISTI LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 14. Franc AVBELJ, roj. 1. 11.1946, stan. ZG. KOSEZE 7 - kandidiral na LISTI SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS Občina Lukovica Na podlagi izračunanih mandatov je Občinska volilna komisija občine Lukovica ugotovila, da so bili v OBČINSKI SVET OBČINE LUKOVICA izvoljeni: 1. Janez BERNOT, roj. 19. 12. 1947, stan. RAFOLČE 34 - kandidiral na LISTI SKD/SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 2. Ciril SMRKOLJ, roj. 22. 9. 1949, stan. ŠENTOŽBOLT 1 - kandidiral na LISTI SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. Stanislava STOPAR, roj. 11. 11. 1943, stan. LUKOVICA 33 A - kandidirala na LISTI LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 4. Peter KRIŽNAR, roj. 14. 3. 1959, stan. IMOVICA 25 - kandidiral na LISTI SDSS/SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 5. Franc AVBELJ, roj. 14. 10. 1955, stan. SPODNJE PRAPREČE 23 - kandidiral na LISTI SKD/SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 6. Andrej BURJA, roj. 2. 5. 1966, SPODNJE KOSEZE 8 - kandidiral na LISTI SLS, SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 7. Franci BERNOT, roj. 10. 10. 1968, stan. SPODNJE PRAPREČE 21 - kandidiral na LISTI LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 8. Anastazij Živko BURJA, roj. 11. 2. 1931, KRAŠNJA 39, - kandidiral na LISTI SKD/SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 9. Viktor SERŠA, roj. 7. 11. 1937, stan. RAFOLČE 5 - kandidiral na LISTI SLS, SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 10. Franc BARLIČ, roj. 27. 9. 1952, stan. BLAGOVICA 3 - kandidiral na LISTI SDSS/SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 11. Kamil DOMITROVIČ, roj. 13. 1. 1951, PREVOJE PRI ŠENTVIDU 140 - kandidiral na LISTI SKD/SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 12. Anton ŽUREJ, roj. 11.1. 1947, stan. PREVALJE 6A - kandidiral na LISTI LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 13. Milan DRČAR, roj. 28. 6. 1949, stan. ZGORNJE PRAPREČE 12 - kandidiral na LISTI ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 14. Bojan KRIŽNAR, roj. 19. 9. 1965, stan. PREVOJE PRI ŠENTVIDU 71 - kandidiral na LISTI SLS, SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Občina Mengeš Na podlagi izračunanih mandatov je Občinska volilna komisija občine Mengeš ugotovila, da so bili v OBČINSKI SVET OBČINE MENGEŠ izvoljeni: 1. Janez PER, roj. 9. 6. 1947, stan. MENGEŠ, SLOVENSKA 3 - kandidiral na LISTI SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2. Milan JENČIČ, roj. 24. 9. 1951, stan. MENGEŠ, GLAVNI TRG 5 - kandidiral na LISTI LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 3. Jožef PAJNIČ, roj. 18. 6. 1945, stan. MENGEŠ, MULJAVA 11 - kandidiral na LISTI SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 4. Andrej KOŽELJ, roj. 27. 1 1. 1955, stan. MENGEŠ, ZAVRTI 36 - kandidiral na LISTI SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 5. Franc GREGORC, roj. 19. 11. 1937, MENGEŠ, CANKARJEVA 19 - kandidiralna na LISTI SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 6. Roman KALUŠNIK, roj. 13. 1. 1958, stan. MENGEŠ, SLOVENSKA 24 - kandidiral na LISTI LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 7. Janez DIMEC, roj. 27. 1. 1944, stan. LOKA PRI MENGŠU, TESTENOVA 13 - kandidiral na LISTI ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLDS 8. Franc GUNA, roj. 28. 3. 1941, stan. MENGEŠ, KOLODVORSKA 9 - kandidiral na LISTI SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 9. Jožica KOMATAR, roj. 26. 10. 1954, stan. MENGEŠ, PREŠERNOVA 13 - kandidirala na LISTI SLS, SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 10. Branko LIPAR, roj. 25. 4. 1944, stan. MENGEŠ, GORENJSKA 2 - kandidiral na LISTI LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 11. Franc BERGANT, roj. 27. 2. 1960, stan. TOPOLE 32 - kandidiral na LISTI SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 12. Alojzij JANEŽIČ, roj. 3. 9. 1937, stan. MENGEŠ, JAPLJEVA 9 - kandidiral na LISTI SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 13. Peter GUBANC, roj. 1. 3. 1963, stan. MENGEŠ, ZAVRTI 42 - kandidiral na LISTI LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE _______ 14. Tatjana SIVEC STRMŠEK, roj. 17. 7. 1965, stan. MENGEŠ, OGRINOVO 5 - kandidirala na LISTI SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 15. Primož PODLOGAR, roj. 17. 2. 1967, stan. MENGEŠ, BALANTIČEVA 16 - kandidiral na LISTI SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 16. Franc RUČIGAJ, roj. 8. 10. 1934, stan. MENGEŠ, NOVAKOVA 14, - kandidiral na LISTI SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 4 /lamnik Domžale Ob 90-letnici Knjižnice Domžale Letos mineva 90 let, odkar (z nekaterimi presledki) v Domžalah delujeta Občinska matična knjižnica in čitalnica. Zaradi vse večjih potreb po izvenšolskem izobraževanju so bila ob koncu prejšnjega stoletja širom po Sloveniji ustanovljena Bralna društva in Čitalnice. Tudi na Domžalskem niso pri tem zaostajali. V Moravčah ustanovijo čitalnico že leta 1871, bralni društvi v Mengšu in Dobu leta 1873, bralno društvo v Domžalah 1893, v Radomljah pa leta 1899. V svojem času so tovrstna kulturna društva odigrala pomembno vlogo, čeprav so bila nekatera tudi zelo majhna in odvisna od požrtvovalnosti ter organizacijskega daru kakega posameznika. Začetki knjižničarstva v Domžalah pa segajo v leto 1904. Tedaj sta bili ustanovljeni kar dve knjižnici: knjižnica Katoliškega prosvetnega in izobraževalnega društva ter knjižnica, ki jo je ustanovila skupina dijakov. Prva je delovala s prekinitvijo med 1. svetovno vojno vse do leta 1939. Ob koncu leta 1918 je štela preko 2000 knjig. Med 1. svetovno vojno so te knjige prebirali ranjenci v Društvenem domu. Dijaška knjižnica je imela prostore v Zg. Domžalah št. 35 pri Antonu Juvanu (po domače pri Gorjupu). Te hiše danes ni več. Ko so dijaki doštudirali, je z delovanjem prenehala tudi njihova knjižnica. Na širšem domžalskem območju je pred 2. svetovno vojno delovalo kar nekaj samostojnih javnih knjižnic: v Domžalah, Sp. Jaršah, Kraš-nji, Šentvidu pri Lukovici, na Brdu pri Lukovici in v Ihanu. To so bile bodisi sokolske knjižnice bodisi knjižnice katoliško prosvetnih društev. V Moravčah sta bili ta čas kar dve: Sokolska knjižnica v Zadružnem domu in Ljudska knjižnica v kaplaniji. Knjižnice prosvetnih društev so delovale tudi v Dobu, na Rovah, v Vrhpolju pri Moravčah in na Homcu. V Trzinu je bila knjižnica v okviru Nepolitičnega izobraževalnega društva, v Radomljah pa so imeli sokolsko knjižnico. Novo poglavje v razvoju domžalske knjižnice se pričenja po koncu 2. svetovne vojne. Sprva je knjižnica delovala kot posebna sekcija pri Sindikalnem kulturno-umetni-škem društvu. Po vojni je iz zbirnega centra v Ljubljani dobila okoli 2000 knjig. Knjižnica je poslovala enkrat tedensko, odlični in prav dobri učenci pa so bili oproščeni izpo-soievalnine. Prva knjižničarka je bila Gizela Ušeničnik. Leta 1950 je knjižnico prevzela Marija Privšek, ki jo je vodila vse do svoje upokojitve leta 1976. V petdesetih letih je knjižnica nekaj časa delovala tudi v okviru Delavsko prosvetnega društva Svoboda Domžale. V obdobju po drugi vojni je imela knjižnica prostore na različnih lokacijah. Sprva je bila v prostorih nekdanje frizerske delavnice Petra Filipoviča, kasneje na Ljubljanski cesti v prostorih sedanje trgovine Toko, nekaj časa pa tudi v stavbi, kjer je danes »Super N«. Leta 1960 je dobila prostore na Kolodvorski 8 (okoli 170m). Tam je bila vse do leta 1986, ko je knjižnica dobila nove prostore v adaptirani stavbi nekdanje I. osnovne šole na Ljubljanski 58. Šestdeseta leta so knjižnici prinesla tudi nekaj organizacijskih sprememb. Leta 1960 je postala Občinska knjižnica, leta 1964 Občinska matična knjižnica, leta 1968 pa je bila priključena Delavski univerzi v Domžalah. V letu 1960 sta društveni knjižnici v Mengšu ip Moravčah postali enoti domžalske knjižnice. V tistem času so si namreč prizadevali, da bi postala knjižničarska dejavnost enotna in povezana. Knjižnica je zato v šestdesetih letih razvila mrežo potujočih knjižnic (Prevoje, Dragomelj, Radomlje, Blagovica, Krašnja, Dom počitka v Mengšu in Domžalah). Knjižnica je imela 5 »potujočih kovčkov« s približno 150 knjigami. Prizadevanja po stalnih izposojevališčih v Radomljah, Dragomlju in Lukovici takrat niso uspela. Proti koncu tega desetletja so se knjige pričele naglo dražiti, knjižnica se je tako morala soočiti tudi s prvimi večjimi finančnimi problemi. V tem času se je tudi precej zadolžila, kar se je precej poznalo pri nabavi knjig v zgodnjih sedemdesetih letih. Rešitev nastale situacije se je pokazala z ustanovitvijo Kulturne skupnosti leta 1971. Skupnost je med ostale naloge zapisala tudi izvajanje zakonskih obveznosti na Slavnostni govornik na slovesnosti ob 90-letnici Knjižnice Domžale je bil minister za kulturo Republike Slovenije D. Sergij Pelhan. V kulturnem programu je sodelovala igralka in glasbenica Jerca Mrzelova. FOTO: CVETA ZALOKAR-ORAŽEM področju knjižničarstva ter omogočanje dostopnosti knjige vsakomur. Novo desetletje je odprlo še številna funkcionalno poslovna vprašanja knjižnice. Že leta 1972 se pojavi zamisel o preselitvi knjižnice v prostore I. osnovne šole, ker je že takrat knjižnica imela probleme s prostori. Glede na republiške normative tudi kadrovsko vprašanje ni bilo zadovoljivo rešeno. Treba je poudariti, da pa volje za povečanje dejavnosti knjižnice nikoli ni zmanjkalo. Razmišljali so o uvajanju knjižne in knjižničarske vzgoje za mlade bralce, o povezovanju s šolskimi knjižnicami, o smotrnejši nabavi knjig v želji, da bi dosegli pravilno razmerje med leposlovjem in strokovno literaturo itd. Ob koncu sedemdesetih let knjižnica še ni sodila med razvite knjižnice, saj je s svojimi 34.000 knjigami ob koncu leta 1979 imela le 0,9 knjige na prebivalca (namesto 1,5). Decembra 1978 so v Domžalah svečano odprli še čitalnico. V svojem otvoritvenem govoru je Dušan Borštnar tudi opozoril na potrebo po izvajanju Zakona o založništvu in knjižničarstvu. Ob otvoritvi je bilo v čitalnici 700 knjig, ki so bile razvrščene po UDK sistemu. Dom-žalčani pa so od takrat naprej lahko v čitalnici prebirali tudi revije in časopise. Še dve zanimivi ideji sta nastali v sedemdesetih letih: ideja o knjižnici kot samostojnem zavodu in ideja, da bi Domžalčani potrebovali kulturni center, v katerem bi bil prostor za vse kulturne dejavnosti, tudi knjižničarsko. Intenzivneje so začeli reševati nerešene finančne, prostorske in kadrovske probleme v osemdesetih letih. Naraščala ie potreba po odpiranju novih izposojevališč, knjižnica je dosegala le 39% predpisanih prostorskih normativov, že od leta 1966 pa sta v knjižnici delali le 2 delavki. Izvedene so bile sicer manjše adaptacije na Kolodvorski 8 (ureditev takratnega marksističnega oddelka in preureditev vhoda), vendar to še vedno ni bila za knjižnico ugodna prostorska rešitev. Leta 1984 je knjižnica praznovala svojo 80-letnico. Novinar lokalnega časopisa ugotavlja, da je knjižnica ostala na robu zanimanja tistih institucij, ki bi lahko knjižničarstvo v Domžalah posodobili, izboljšali in vanj tudi kaj investirali. Po drugi strani prihaja v tem času do znane polarizacije: na eni strani je to izredno povečan obseg dela, na drugi strani pa vse slabši statusni položaj knjižnice. Leta 1982 so knjižničarke z optimizmom sprejele novi Zakon o knjižničarstvu. Probleme domžalskega knjižničarstva je bilo potrebno razložiti tudi javno. V ta namen je bila organizirana sekcijska razprava pri takratni SZDL, ki pa po obisku sodeč ni vlivala prevelikega optimizma. Takrat Matjaž Brojan zapiše pomenljivo poved: »Knjižnica nam je živo potrebna!« Se pa je vsa stvar le nekoliko pospešila. Leta 1985 je bil izdelan idejni načrt za novo knjižnico, katere gradnjo bi financirale domžalske Kulturna skupnost in domžalske krajevne skupnosti. To je bilo takrat že skrajno nujno, saj je knjižnici grozilo odvzem matičnosti in priključitev neki drugi matični knjižnici. Pohiteti je bilo treba z doseganjem tudi vseh ostalih standardov. Leta 1985 so stekle priprave na preselitev okoli 54.000 knjig na novo lokacijo z okoli 800m. 26. 11. 1986 smo odprli novo knjižnico na Ljubljanski 58. Otvoritveni nagovor je imel Matjaž Kmecl. Načrt za adaptacijo sta izdelala Jernej Kraigher in Igor Škulj, dela je izvajala »Zora« iz Domžal, knjižnico je opremilo Mizarstvo Počkaj iz Sežane. Strokovno svetovalno delo je opravila matična služba NUK. Knjižnico je po preselitvi v nove prostore čakala tudi organizacijska sprememba. Uresničevati se je začela zamisel o knjižnici kot samostojnem zavodu, 24. 11. 1986 je Skupščina Kulturne skupnosti sklenila, da postane knjižnica samostojna ustanova Knjižnica Domžale. Pri tem se je Knjižnica morala obvezati, da bo čim hitreje izpolnila vse pogoje in bi tako dosegla pravo matičnost za svoje področje. 1. 7. 1987 postane Knjižnica samostojna, kar je še danes. S preselitvijo v nove prostore se je knjižnica začela razvijati v sodoben informacijski sistem. Decembra leta 1989 smo uvedli računalniško poslovanje. Nakup računalnikov sta nam omogočili Kulturna in Raziskovalna skupnost Domžale. Program imenovan VIR (vodenje izposoje z računalnikom), pa so izdelali na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Bili smo prva knjižnica med SIK v Sloveniji in takratni Jugoslaviji, ki je računalniško vodila izposojo. Knjižnica je na ta način v poznih osemdesetih in v začetku devetdesetih let presegla svojo tradicionalno vlogo zbiranja in hranjenja gradiva in stopila v dobo informatike, ko postane največ vredna prava informacija na pravem mestu. Leto 1989 je bilo leto uvajanja neknjižnega avdiovizualnega gradiva: video kaset in laserskih plošč. Že od leta 1988 pa Knjižnica zbira domžalsko kroniko, zapisano na video trakovih. Tega leta je bilo predvideno tudi drastično zmanjšanje prispevne stopnje za kulturo (0,38%). Kulturni delavci smo z javnim pismom protestirali. V letu 1990 je Knjižnica poleg svoje redne dejavnosti opravljala tudi naloge kulturnega centra, saj je edina v občini organizirala profesionalne kulturne prireditve. Več pozornosti začenjamo posvečati stvarem, ki so bile do tedaj zanemarjene: domoznanstvo, zbiranju drobnega tiska, zbiranju raziskovalnih nalog, prevajanju filmov, intenzivnejši knjižni vzgoji z mladimi bralci. Sproti smo razvijali tudi računalniške programe, žal neodvisno od NUKa, ker je z njihove strani računalniško opremljanje knjižnic našega tipa teklo prepočasi. Leta 1991 doleti Knjižnico ponovno zmanjšanje sredstev za nakup knjig. S tem je bila ogrožena tudi višina sredstev, ki bi jih Knjižnica dobila iz republiškega proračuna. Zavlada pesimistično razpoloženje, razvoj in obstoj Knjižnice sta postali vprašljiva. Knjižnica je bila tik pred tem, da zapre svoji enoti v Mengšu in Moravčah. Tomo Virk, takrat bibliotekar v Knjižnici, zapiše: »Omalovaževanje knjig in tistih institucij, povezanih z njimi, ni niti kratkoročno niti dolgoročno modro.« Tudi v leto 1992 gre Knjižnica s podobnimi problemi (problem financiranja materialnih stroškov v enoti Mengeš zaradi ekonomskih najemnin za prostore). Letos teče 90. leto knjižničarstva v Domžalah. Dosežen je bil velik napredek- Tudi vizije so velike. V prihodnjem letu bomo zamenjali program VIR s programom MOLJ, ki je potrjen tudi od NUK. Pripravili bomo računalnik za bralce, kjer bodo lahko sami brskali po seznamih, imeli bomo tudi CD-ROM-e. Vrata knjižnice so bila vedno odprta vsem, poskušali smo dobro izvrševati svoje poslanstvo v vseh situacijah, trudili se bomo tudi v prihodnje, da bi od sebe dali kar največ tistega, kar znamo in zmoremo. Nekje sem prebral misel, ki se mi zdi primerna, da jo ob tej priložnosti parafraziram. Knjižnica je shramba dosežkov človekovega uma in upa, ki v našem mestu brez hrupa opravlja veliko delo. MARJAN GUJTMAN, bibliotekar Zahvala oziroma pozornostno darilo na zaključni slovesnosti skupščine občine Domžale so prejeli: FRANCI ARNUŠ, delegat DPZ, ki ga je bolezen in pozneje smrt prezgodaj odtegnila od dela na Zborih. V njegovem imenu, žena, JOŽICA-MIŠA ALEŠOVEC, delegatka DPZ, za vztrajanje tudi v času osebnih preizkušenj, JURIJ BERLOT, delegat DPZ, MARIJA dr. BIZJAK-SCHVVARZBARTL, tajnica župnijske Karitas Domžale, za zavzeto, nesebično in plemenito prizadevanje KARITAS pomagati pomoči najbolj potrebnim in zagotoviti krščansko vzgojo v ljubezni našim najmlajšim. Zahvala velja tudi vsem drugim članom Karitas dekanije, ženi predsednika pa še posebno za začetno podporo in oporo v njegovem političnem delovanju. ROK BRNOT, delegat ZKS do 17. 5. 1992. Mag. FRANC CAPUDER, predsednik KS Moravče, za občuteno delo v krajevni skupnosti, VINKO CEDILNIK, delegat ZZD, MARJAN CENCELJ, delegat DPZ, za izjemno vztrajnost in' srčnost pri zagovarjanju potreb krajanov Žej, ANAMARIJA CERAR, delegatka DPZ, za umirjanje stališč, JANEZ CERAR, delegat DPZ, JANEZ CERAR, delegat ZKS, za pogumno zagovarjanje interesov krajanov, METOD CERAR, delegat ZZD, ZMAGO ČERMELJ, direktor Geodetske uprave za posluh do potreb občanov, čeprav ni iz naše občine, TONI DRAGAR, delegat ZZD, za odkrito besedo do stališč drugih, JOŽE DUHOVNIK, direktor SKP, ker je prisluhnil tudi manj glasnim, a prav tako potrebnim komunalnih storitev, JANEZ FLIS, delegat ZZD, SILVA GERBEC, delegatka ZZD, SREČKO GERČAR, delegat ZZD, FRANC GNIDOVEC, delegat ZZD, za prizadevno delo v eni najtežjih komisij, ki je spremljala odločitve za traso AČ, ANDREJ GOLOB, delegat ZZD, LADO GORIČAN, prvi in podedovani sekretar Skupš- čine, za predano delo in nesebični prenos svojih izkušenj, DANICA GORŠE, tajnica Skupščine, za enkratne zapisnike sej, skrbno in vestno delo, FRANCE GORŠE, delegat DPZ, za jasno izražanje svojega stališča in kritično besedo, KAREL GRAD, delegat ZKS, za umirjenost izkušenega človeka v razpravi, JANEZ GRADIN, komandir policijske postaje Domžale, za vse svoje sodelavce in predhodne komandirje v tem mandatu, ki so s strpnim odnosom do slabosti občanov požrtvovalno opravljali svoj poklic. MIRAN GRAZJAR, direktor Davčne uprave, ki se je z razumevanjem poglobil v probleme davkoplačevalcev, če so imeli težave in se pritoževali na občini. IRENA GRIČAR, delegatka ZZD, MARTIN GROŠELJ, delegat ZKS, za zavzeto, iskreno in pošteno delo ter vodenje komisij. Dr. JANEZ GROŠELJ, direktor Zdravstvenega doma Domžale, za požrtvovalno in z občuteno odgovornostjo opravljeno delo v korist občanov. DOMINIK GRMEK, povelj- 9H ■:■ ■ ■ ■ ■ Prometni utrip na Ljubljanski cesti v Domžalah ob sončnem zahodu. Napredkova veleblagovnica VELE je dobila novo bolj prijetno fasado nik Območnega štaba slovenske vojske, za srčnost ob dogodkih, ki so pretresali Slovenijo in občutek odgovornosti do žrtev. DARINKA GRUM, delegatka DPZ, za delo v komisiji, MARIJA GUTNIK, tajnica SLAMNIKA za požrtvovalno in razumevajoče delo, JELKA HABJAN, delegatka DPZ, za vedro razpoloženje in srčno zagovarjanje zaščite ljudi in okolja. FRANC HERLE, delegat ZZD, za umirjeno in neopazno delovanje v korist občanov in zasluge pri usposobitvi alternativnega vrtca. JANEZ HRIBAR, delegat DPZ, za zavzeto zagovarjanje interesov podeželja. URŠKA ILIĆ-VIDERGAR, druga sekretarka Skupščine, za odkrito in zaupno sodelovanje. VINCENC JERAS, delegat ZKS, za klene besede ljudskega tribuna, ki je znal ob pravem času in s primerno besedo pomirjati razgrete duhove. PETER JERMAN, delegat ZKS, za zavzeto zagovarjanje interesov volilne baze, MATJAŽ JEREB, delegat ZZD, MARIJA JERINA, delegatka ZZD, MILAN JUHANT, delegat ZZD, BOJAN KAPLJA, delegat ZKS, FRANC KERČ, delegat ZZD, JANEZ KONČAN, direktor Kz_, ki smo mu dolžni zahvalo za marsikateri koristni nasvet, FRANC KOROŠEC, direktor Uprave inšpekcijskih služb Domžale, ki je znal uresničevati zahteve zakonov in občinskih odlokov z občutkom za stiske ljudi. IRENA KOS, delegatka ZZD, IGOR KOVAČ, delegat DPZ, PETER KRIŽNAR, delegat ZKS, JERNEJ LENIČ, delegat DPZ, JOŽE LENIČ, delegat DPZ, FRANC LEVIČNIK, predsednik Sveta KS Peče, za požrtvovalno in dobro organizirano delo v KS in zbiranju sredstev, IGOR LIPOVŠEK, delegat DPZ, za kratkotrajno delo v tej Skupščini in trajno prisotnost v dogajanjih občine, Domžale /lamnik Obnova cerkve sv. Ožbolta v Šentožboltu Zadnji dan pred mrazom v novembru so letos v Šentožboltu uspešno zaključili obnovo fasade na cerkvi in zvoniku. Po pripovedovanju blagov-škega župnika Jožeta Vrtovška, ki upravlja tudi šentožboltsko župnijo in vodi obnovo cerkve, se je pod odstranjenem starem ometu pokazalo več starejših elementov te zgradbe. Na severni in vzhodni strani je viden Se romanski slog. Še bolj pestra je južna stran, kjer so v temelju našli celo rimski zid. Na rimsko obdobje spominjajo tudi številne arheološke najdbe v okolici vse tja do Trojan. V južni steni so odkrili lep poznogotski polkrožni portal iz peščenjaka z letnico 1621, ki gotovo spominja na to, da je bila tedaj cerkev temeljito prezidana. Še dve od prejšnjih obnov precej poškodovani treski sta na tej steni, Marije kraljice in sv. Krištofa. Obe sta bili prekriti z ometom ali beležem. Slika sv. Krištofa je bila včasih za pokopališkim križem, ki je sedaj postavljen na pokopališču samostojno in bo slika, ko bo obnovljena, spet vidna. Obnovili bodo tudi Marijino zidno sliko. Viden bo ostal tudi rimski zid cokl. Po zgodovinskih virih je imela cerkev sv. Ožbolta že leta 1401 svojega kaplana, ta je bil vitez Gregor iz Kamnika. Ob popisu cerkvenih dragocenosti leta 1526 je bila cerkev krašenjska podružnica. Za vojno s Turki je morala dati ke-lih, težek 22 lotov, in 9 zlatih cekinov, bakren kelih pa so ji pustili. Pod Krašnjo je šentožboltska podružnica bila tudi še v Valvasorjevem času. Pri cerkvi je včasih delovala bratovščina sv. Ožbolta. Leta 1623, torej dve leti pozneje kot je na novo odkrita letnica na portalu, je ta bratovščina dala cerkvi 9 forintov in 14 pfenigov za nove oltarje. Tudi leta 1628 je cerkev prejela darilo od te bratovščine. Večje izdatke za poslikavo je imela cerkev v letih 1641, 1642 in 1643. Iz tega obdobja sta najbrž tudi na novo odkriti freski na cerkvi. Škof Oton Friderik Puchheim je ob vizitaciji leta 1654 zapisal, da vsi trije oltarji v cerkvi sv. Ožbolta niso posvečeni. Leta 1727 je krašenjski župnik pisal škofijstvu v Ljubljani, da je bila cerkev vsa na novo pozidana in da zaradi tega ni posvečena. Cerkev je posvetil ljubljanski škof Ernst Amadej Attems 18. julija 1755, ko je bila tu birma in hkrati vizita-cija. Večjo prezidavo je cerkev doživela spet leta 1825, kar pove napis na portalu: ON HO-NOREM S. OSVVALDI 1825. Leta 1954 so skrilasto kritino zamenjali z opečno. Dva sežnja stran je včasih stalo Povževo slopasto zidano znamenje, ki se je moralo umakniti cesti. Lastnik Polževe domačije, kjer je bila vse do druge svetovne vojne slamnikarska tovarna, Jože Obervvalder se je odločil, da bo v parku ob križišču Slamnikarske ceste in Ulice Matije Tomca postavil novo znamenje povsem enako prejšnjemu. (Slika desno) Cerkev sv. Ožbolta je kot samostojna duhovnija postala 1786, leta 1876 pa župnija. Še nekaj je treba pri letošnji obnovi v Šentožboltu opozoriti. Na zvoniku so pod beležem odkrili poseben vzorec posli-kave, ki je do sedaj v okolici še niso našli. Prav prvotni vzorec poslikave sta v fresko tehniki na šentožbolskem zvoniku obnovila slikarja Janez Škrlep in Marjan Gabrilo. Zidarska dela je strokovno in v zadovoljstvo Šentožbolčanov ter župnika Jožeta Vrtovška, ki je dela vodil, opravil zidarski mojster Peter Korošec z Vira s svojimi delavci. Poleg župljanov in župnika Jožeta Vrtovška, ki so največ prispevali in imeli dela z obnovo, sta jih pri tem podprla tudi Skupščina občine Domžale in gostišče Konjšek na Trojanah. Od Zavoda za naravno in kulturno dediščino iz Kranja pa je pri obnovi največ sodelovala Nika Leben. Vsem za pomoč in sodelovanje hvala. Domačini upajo, da bodo prihodnje leto obnovitvena dela pri cerkvi v Šentožboltu končana. STRAŽAR MARKO MARIN, delegat ZZD, STANISLAV MATJAN, delegat ZKS, JANEZ MAV, delegat ZKS, SIMON MAVSAR, delegat DPZ, za pronicljivo prezentacijo stališč in umirjeno obvladovanje situacije. DANICA MERLIN, delegatka ZZD, za jasno zavzemanje svojih stališč, LUKA MIVŠEK, delegat ZKS, VINKO OKRŠLAR, delegat ZZD, za preudarnost in razsodnost podjetnika med politiki. STANISLAV ORAŽEM, delegat DPZ, PETER PAVLI, delegat ZKS, za odločno posredovanje zahtev svoje volilne baze, VLADIMIR PEČNIK, dekan, osebno za zagnanost v župniji in v imenu vseh duhovnikov dekanije, ki delujejo v naši občini, v zahvalo za poslanstvo širjenja duha ljubezni, ohranjanja tradicionalnih vrednot in za vzgojo v dobrem naše mladeži. PETER PENGAL, predsednik Komisije za varnost v cestnem prometu, za zavzeto delo in razumevanje interesov staršev in otrok. JANEZ PER, predsednik Sveta KS Mengeš, za srčno in zavzeto delo ob naložbah v krajevni skupnosti, posebej še ob gradnji prizidka k OŠ. MILAN PIRMAN, delegat DPZ, za vodenje Delovne skupine za lokalno samoupravo in umirjeno besedo strankarskega politika. JANEZ PIRNAT, delegat DPZ, IRENA PODBORŠEK, seda- nja sekretarka Skupščine za predano in zaupno delo, JOŽICA POLANC, delegatka ZZD, za odločeno zagovarjanje interesov šoloobveznih otrok, in potreb osnovnih šol v občini. ZDRAVKO PRAŠNIKAR, delegat ZKS, PETER PRIMOŽIČ, delegat DPZ, za besede izkušenega in prekaljenega politika, KATARINA PRVINŠEK, delegatka ZKS, za pristno in čustveno reagiranje ob potrebah krajanov, LAZO RAĐENOVIĆ, delegat ZZD, za razumevanje interesov uslužbencev Občine. JOŽE RAZPOTNIK, delegat ZKS, za zavzeto in vztrajno zagovarjanje interesov volilne baze, MARINKA REPIČ, delegatka ZZD, IVAN RIBIČ, delegat ZKS, VLASTA ROZMAN, direktorica Centra za socialno delo, za njeno izjemno angažiranje v rejništvu in kooperativnost z drugimi humanitarnimi institucijami ter društvi. ANDREJ ROTAR, delegat ZKS, MARJAN RUČIGAJ, delegat ZKS, za razumevanje krajevnih in tudi splošnih potreb občine ter odkrito opozarjanje na slabosti sistema. ROMAN RUTAR, delegat ZKS, MIRJANA SELJKO, delegatka ZZD, ANDREJ SENICA, delegat ZKS, za prenos izkušenj in objektivnega ocenjevanja stvari. MIRAN SKOK, delegat ZZD, BRANKA SLABANJA, delegatka ZZD, MARIJAN SLATNAR, predsednik Občinske gasilske zveze, za zavzeto in srčno delo pri organizaciji, ki ji je humanost poklic. CIRIL SMRKOLJ, delegat ZZD, za ognjevito, zavzemanje stališč do izbranih interesov, FRANC SMRKOLJ, delegat ZZD, NADA SMRKOLJ, delegatka ZZD, Dr. MARKO STARBEK, delegat ZKS, ki mu je skrb za zdravo okolje kraja - svoje volilne baze, resnično pomembna. MIHAEL STARBEK, delegat DPZ, za občuteno delo v kulturi in zavzemanje za pravično mesto kulture v proračunski porabi. JANEZ STIBRIČ, delegat DPZ, kot odločen borec za razkritje slabosti in nepravilnosti. ALOJZ STRAŽAR, predsednik Zveze kulturnih organizacij, ki ga poznamo ne samo po dobri volji in zagnanosti, ampak tudi neomajni veri, da je vse mogoče. STANISLAV STRAŽAR, delegat DPZ, nesporni poznavalec občine iz vseh vidikov in tudi poznavalec usod ljudi, vendar pa tega znanja o njih ni zlorabljal, ampak uporabljal za sporočila bodočim rodovom. KAREL STREHAR, delegat ZKS, za vehementno podporo gradnji kulturnega doma Domžale, MAKS STRMLJAN, delegat ZKS, KAREL SVETLIN, delegat ZKS, MARJAN ŠARC, delegat ZKS, Dr. MITJA ŠIRCELJ, delegat DPZ, za vztrajno branjenje interesov športnikov. JANEZ ŠKRLEP, delegat ZKS, za prizadeto zagovarjanje svojih stališč in interesov krajanov volilne baze. Mag. TOMAŽ ŠTEBE, delegat DPZ, zadnji predsednik, ki mu v neomajnosti in doslednosti za svoj prav ni enakega med nami, JANEZ UČAKAR, delegat ZKS, za kleno besedo in uspešno zavzemanje za interese volilne baze, MARIJA URBANIJA, delegatka ZKS, VINKO URBANIJA, delegat ZKS, JANEZ URBAS, delegat ZZD, Dr. JANEZ VASLE, delegat ZZD, za humor in vedrino, ki je pregnala marsikatero morečo misel, MARJAN VELEPEC, delegat ZZD, VINKO VODNIK, delegat ZZD, VERA VOJSKA, koordina-torka dela KS; v poznavanju razmer na terenu občine ni enake, saj je vedno znala prisluhniti in pomagati krajanom, MATJAŽ VOVK, delegat DPZ, MARKO VRESK, delegat ZZD, za uspešno vodenje komisije in pravne nasvete, CVETKA ZALOKAR-ORA- ŽEM, delegatka DPZ, za delo pri širjenju kulturnega obzorja občanov in utrjevanje ugleda občine. Pogovor z Viktorjem Svetlinom z Vira Gospod Viktor Svetlin, poznamo vas kot invalida iz druge svetovne vojne. Sprehodiva se najprej, prosim, po vaših mladostnih spominih in usodni drugi svetovni vojni. Nanizajte, prosim, za bralce Slamnika nekaj pomembnejših mejnikov v vašem življenju. Letos ste praznovali sedemdesetletnico svojega življenja. Rodil sem se 15. julija 1924 pri Matetu na Studencu. Osnovno šolo sem obiskoval v Krtini. Učil me je največ učitelj Franc Chvvatal. Najbolj živo mi je ostala v spominu pot v šolo pozimi. Večkrat smo kakšnemu furmanu stopili na sani in si tako skrajšali pot do šole. Na Studencu se je pripetilo več dogodkov, ki so razburili domačine in tudi ljudi daleč okoli. Ko sem imel deset let, je nekdo zažgal Grdavovo gospodarsko poslopje. Iz spanja me je 28. septembra 1934 ob dveh ponoči prebudila močna eksplozija, ki se je kmalu nato ponovila. Ko sem zlezel iz sena na hlevu, kjer sem prenočeval, je bila od ognja že vsa vas razsvetljena. Požarni zid, ki je bil pozidan na lesenem tramu, se je podrl, zidna opeka je Alojza Pirnata-Kebrovega iz Krtine zadela na glavo in ga ubila. Ranjenih je bilo še nekaj gasilcev. Najbolj pretresljiv dogodek pa je bil gotovo leta 1940, ko je nekdo umoril sosedo Ivano Krušnik-Grda-vovo. Stari ljudje so pripovedovali, da se je neki Grdavov prednik pred naborom v vojsko, tedaj so vojake še lovili, skrival v bližnji Studenški jami, se prehladil, nevarno zbolel in umrl. Pri Grdavu so se včasih pisali Grdo. Ko je bil gospodar za botra nekemu otroku, ga je župnik vprašal, kako se piše. On mu je kar nekajkrat ponovil da Grdo. Župnik pa je rekel, kar povejte svoje ime, čeprav je grdo. Še nekaj duhovitih ostankov bi se dalo pobrati iz preteklosti in jih ohraniti zanamcem. Mobilizirani ste bili v nemško vojsko, tam ste izgubili roko. Kako je bilo s tem? Nemci so me mobilizirali v svojo vojsko 13. januarja 1943. Najprej sem tako kot mnogi drugi nekaj več kot tri mesece delal v Arbeitsdinstu i Spodnjem Avstrijskem. Potem so nas prepeljali v Breslav v Šleziji, kjer smo imeli vojaške vaje. Premestili so nas v Francijo; prebivali smo v neki graščini. Od tu smo hodili na stražo. Stražili smo neko zelo utrjeno in zavarovano trdnjavo, kjer so popravljali podmornice in jih opremljali s tedaj zelo znanimi torpedi. Spominjam se, ko so zavezniška letala na to trdnjavo odvrgla 38 težkih bomb, pa ji niso prišle do živega. Ko so Italijani v Afriki začeli izgubljati vojsko, so se tudi za nas začeli težki časi. Kljub pogostim napadom iz letal smo po enomesečni vožnji iz Francije, skozi Nemčijo in Češko končno prišli v Italijo. Pravzaprav nam Nemci niti niso povedali, kje potujemo, najbrž zato, da ne bi kdo ušel. V septembru 1944 sem skupaj z drugimi vojaki prišel na fronto v hribovju blizu mesta Rimini pri Raveni. Bilo je strašno. Spominjam se boja, ko nas je od 120 ostalo živih samo nekaj vojakov. Zame je bil najbolj usoden 5. oktober 1944. Spominjam se, da sem slišal pisk topovske granate; mislil sem, da me bo zadela in res je bilo tako. Ranjen sem bil v levo nogo, v hrbet pod rebra, najbolj pa v levo roko. Kamenje, ki je letelo po zraku, pa mi je prizadelo rane po hrbtu. Roke od tedaj nisem več čutil in so mi jo v bolnišnici takoj amputirali. Zdravil sem se v bolnišnici v Veroni in Bologni, nato pa v Imenstadtu na Bavarskem blizu Boden-skega jezera. Šele po treh mesecih sem naredil prve korake. Kje ste dočakali konec vojne in kako ste potovali domov? Konec vojne sem dočakal v bolnišnici. Ko so Francozi pod poveljstvom generala De Ganila prevzeli upravo, nismo nič vedeli, vse je šlo mirno. Pozneje sem bil v bolnišnici v Nemčiji. Domov sem šel šele leta 1946, potoval sem z vlakom. Podrošco, kjer smo se ustavili za dva ali tri dni, je bilo prvo zaslišanje, vendar brez kakršnega koli šikaniranja. Med domačimi sem prvega srečal Kebrovega Makselna iz Krtine, pregovoril me je, da sem šel najprej domov in ne na okraj v Kamnik, kot so mi zabičali na zaslišanju. Domov na Studenec sem prišel 26. junija 1946. Naslednji dan sem šel v Kamnik, kjer so me spet zasliševali. Tu sem tudi povedal, da sem šel v nemško vojsko zato, da Nemci ne bi izselili domačih. Seveda sem slišal kar nekaj grenkih na račun udeležbe v nemški vojski. Opažam, da me nekateri zaradi tega še sedaj gledajo postrani. Kako ste se kot invalid brez leve roke vključili v vsakdanje življenje? Po vrnitvi sem delal doma vse, kar sem lahko z eno samo roko. Pozneje mi je Janče Merkužič-Žnidarjev iz Studenca, tedanji tajnik Krajevnega ljudskega odbora Krtina, ki je imel prostor v gasilskem domu na Studencu, ponudil službo občinskega kurirja. To službo sem nastopil 1. januarja 1949 in jo opravljal do konca aprila 1952, ko so to območje pridružili Občini Domžale. Potem sem se zaposlil na domžalski občini. Od septembra 1966 do predčasne upokojitve leta 1981 sem bil kurir pri Gradbenem podjetju Obnova Ljubljana. Leta 1957 sem se poročil z Marijo Grošelj in se preselil sem na Vir v Finžgarjevo ulico. Viktor, vem da ste daleč okoli znani kot vesten čebelar. O čebelah nisva rekla še nobene, čeprav dobrote vašega čebelarjenja okušam tudi v čaju, ki ga je pripravila vaša žena. Od kdaj čebelarite in koliko panjev čebel imate? Čebelar sem že od leta 1939. Tedaj sem imel od deset do dvanajst panjev kranjičev. Sedaj imam v čebelnjaku pri Matetu na Studencu osem panjev Žnidaršičev, prav toliko jih ima brat Tone, gospodinja Ivanka Svetlin pa jih ima nekaj več. Zdravja in še veliko dobrih medenih letin vam želim. STRAŽAR 6 /lamnik Domžale POGOVOR S FRANCIJEM GERBCEM Z žilavostjo in vztrajnostjo se največ doseže Franci Gerbec ie že skoraj eno leto predsednik območnega odbora Združene liste socialnih demokratov. Po običaju bi ga morali predstaviti že prej, a službene dolžnosti ga pogosto odtegnejo domu, kjer na telefonski klic prijazno odgovori žena: »Ja, Francija pa ni doma.« Tudi pričujoči pogovor je nastajal v naglici, ko se je po prihodu iz Londona že odpravljal na poslovno pot v Moskvo. Otroštvo na Rodici Ste rojen Domžalčan! Ja. Pravzaprav sem Rodičan. Oče je bil obrtnik, vozni ličar in sedlar jermenar; to je poklic, ki je danes skoraj povsem izumrl. Pred tridesetimi leti pa je bilo naročil za izdelavo in popravila zapravljivčkov, »dir«, tekmovalnih sulkijev in drugih voz toliko, da sem moral že v zgodnji mladosti pomagati očetu: delovne izkušnje so bile dragocene, problem pa je nastal v šoli, ker so se mi od utrujenosti tako tresle roke, da pri lepopisu nikakor nisem zmogel vleči ravnih črt. Imeli pa ste tudi kmetijo. Takšno, najbolj neprikladno, dva hektara in tri četrt: premajhno za resno kmetovanje in preveliko za obdelovanje. Z dvanajstimi leti sem že kosil cestne bilke na našem največjem travniku ob radijskem oddajniku; takrat je bil tam svet še mokroten. Po vojni je oče nekaj zemlje še dokupil: mama je nasprotovala, ker je vedela, da bomo postrgali vse prihranke, otroci pa zato, ker smo v novih zemljiščih videli garanje in dodatno delo. A oče je z ljubeznijo slovenskega kmeta govoril: »Zemlja bo še dragocena in draga. Pri nakupu zemlje se ne moreš ušteti.« Ironija je hotela, da jo je moral že kmalu polovico prodati, pol pa »oddati« državi, ki je izvajala komasa- cije in arondacije. No, udarilo nas je tudi nekaj let poprej, ko se je zrušil obok in pod seboj pokopal štiri krave in teleta. Takrat sem prvič in zadnjič videl očeta jokati. Še kakšen spomin na otroštvo? Najdlje mi sega v april 1945, ko sem splezal visoko na domačo brajdo in so me umikajoči se nemški oficirji z neverjetno pazljivostjo, da se ne bi prestrašil in padel, sneli z nevarne višine. Še posebno presenetljiva je bila njihova zavzetost zaradi apatije poraza in dejstva, da človeško življenje tedaj ni imelo nikakršne cene. Je brazgotina nad čelom od takrat? Ne, reševanje je bilo uspešno. Leta devetinštirideset sem se na četi znašel med dvema vozovoma, podrla sta me in eden mi je šel s kolesom čez glavo; bil sem hudo poškodovan in pol leta nisem videl. Študent naj bo Izginjajoča očetova obrt je verjetno vzrok, da ste šli v šole. Pri petnajstih sem imel že delavsko knjižico in poleti bi moral začeti delati v Papirnici na Količevem. Potem je pa zjutraj pred odhodom na šiht oče dejal, naj le grem v gimnazijo v Kamnik. In sem šel. V platnenih hlačah in copatah Borovo. Mogoče ravnatelj Verstovšek ni mislil nič slabega, ko me je pozdravil na vratih: »No, fantek, s katerih hribov si se pa ti utrgal!?«, name pa je delovalo kot macola in hotel sem se že obrniti. Le volja in trma sta mi dali moči, da nisem zaloputnil vrat. Z ravnateljem pa sva še marsikdaj vzpostavila kritičen dialog o tem, ali je bolje biti domžalski kmet ali kamniški meščan. Sošolce ste imeli zanimive. Rad se spominjam svojega razreda in tudi drugih učencev. Demokratska stranka Slovenije_ Zahvala in voščilo občanom Demokratska stranka Slovenije (Demokrati Slovenije, DS) je nastala marca letos, ko se je večji del vodstva in velik del članstva prejšnje Demokratske stranke združil v novo Liberalno demokracijo Slovenije. Ker je torej DS še vedno stranka v nastajanju, v procesu organiziranja in oblikovanja mreže lokalnih zborov in odborov, obenem pa tudi še vedno ne prejema nikakršnih sredstev iz proračuna za svoje delovanje, je razumljivo, da na letošnjih volitvah Demokrati Slovenije nismo mogli povsem enakopravno sodelovati in tekmovati z drugimi, t.i. velikimi strankami. Kar zadeva območje dosedanje občine Domžale oziroma, območja štirih novih občin (Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče), smo kandidirali samo za občinski svet nove občine Domžale, čeprav imamo vsaj po nekaj članov tudi v drugih novih občinah. Našo listo kandidatov za občinski svet občine Domžale je podprlo 375 oziroma 3 % volilcev od vseh, ki so glasovali. V imenu DS se jim za podporo iskreno zahvaljujem, saj so tako omogočili, da bo tudi DS imela v domžalskem občinskem svetu enega člana. Naj to priložnost ponovno izkoristim še za to, da vas, spoštovani občani domžalske in ostalih treh novih občin z našega območja, še enkrat opozorim na obstoj in delovanje poslanske pisarne v Domžalah. Uradne ure imam v poslanski pisarni vsak ponedeljek od 13,00 do 15,00 ure in poslej bo kajpak mogoč pogovor tudi v zvezi z zadevami iz pristojnosti občine in ne le v zvezi s tistimi iz pristojnosti Državnega zbora. Še enkrat: hvala volivcem z območja nove občine Domžale, obenem pa želim vsem občanom občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče vesele božične in novoletne praznike ter vse najboljše, srečo in zdravje v novem letu 1995. Predsednik DS in poslanec ter občinski svetnik TONE PERŠAK Bili smo socialno, nazorsko in interesno zelo različni, pa vendar smo držali skupaj. Preveč bi našteval, naj omenim le, da sem sedel v klopi z župnikom z Dovjega, Urbanijo, sodobnim triglavskim Aljažem. Moj sošolec je bil tudi Ivček Kepic in čudim se, odkod mu vtis, ki ga je izrazil v enem od intervjujev, da smo ga »pozabili« pri obletnicah mature; v resnici smo šli celo ponj, če ni prišel. In potem na pravo. Želel sem na Visoko politično šolo, a »nisem imel ustreznih kvalitet«, kot se je temu reklo, čeprav sem se ukvarjal z novinarstvom v Delu in Mladini in mi je prof. Vodopiv-čeva priskrbela srednješolsko štipendijo. Šel sem na pravo s štipendijo domžalskega Toka in nikoli mi ni bilo žal. Štipendije pogosto omenjate. Zakaj? Ker mislim, da je treba vsakemu mlademu, še zlasti če pokaže zanimanje, omogočiti šolanje. Bojim se razmer, da bi študirali lahko le bogati. Zato je bila tudi moja prva naloga za vlade Staneta Kavčiča, oblikovati štipendijsko zakonodajo; ta je kar dvajset let uspešno omogočala šolanje deset tisočim Slovencev. Podjetnik in menager v SKB banki Tudi podjetje »SKB nepremičnine in leasing,« v katerem ste direktor, je pogost donator in štipenditor. Nekateri sedanji politiki vam celo očitajo, da si tako kupujete odpustke za grehe iz rdeče preteklosti. Ha, ha. Bom poskusil odgovoriti na kratko: o odpustkih se povsem strinjam z Martinom Luthrom, ki je razkrinkal tedanji papeški primitivizem - ne ' moreš se odkupiti za grehe; v demokratični državi si lahko 1 o donatorstvu vsak misli svoje, seveda pa v demokratičnih državah o grehih, »grehih« in preteklosti ne odločajo politiki, ampak sodišča, čas, zgodovina... ali Bog. Za SKB je vlaganje v kulturo, izobraževanje in šport del podjetniške strategije, po drugi strani pa tudi prispevek k slovenskemu kulturnemu razvoju, ki se tako ali drugače tudi vrača v firmo. To mi je potrdil uspešen podjetnik iz Kanade: danes je cilj podjetja ne le dobiček, ampak tudi ustvarjanje najboljših delovnih razmer za zaposlene in vlaganje v duhovno bogastvo naroda. Kaj pa odkupovanje za politične napake? Mislite Ceneta Matičiča? V aferi »25 poslancev« smo mu napravili krivico. To sem večkrat javno povedal in se mu tudi opravičil. Tudi stranka ZLSD bi se morala od preteklih napak jasneje distancirati. Priznavanje zmot vodi k umiritvi političnih strasti in upam, da ne bomo čakali 400 let, kot Cerkev, ki šele danes priznava davne napake. Seveda pa to ne pomeni sprejemanja mnenja, da je bilo v preteklosti vse narobe, in se ne bi smeli pohvaliti s stvarmi, ki so zgledno delovale (vlaganje v manj razvite dele Slovenije, zaščita kmetov, otroško varstvo, zdravstvo, stanovanjska politika, možnost šolanja,...); redkokateri »režim« je to omogočil svojim državljanom. Republiški in zvezni lanec posk Del naše politike ste torej aktivno oblikovali. Bil sem republiški poslanec v »Liberalnih sedemdesetih letih« in zvezni v »razdruževal- nih« osemdesetih. Beograjske politične izkušnje so mi dragocene, saj sem navezal obilo stikov s tujimi diplomati, spoznal pa tudi, kako deluje tisti nujni, umazani del praktične politike, ki je navadno neopazen. Ameriški diplomat mi je že takrat dejal, da jo bodo iz Jugoslavije najbolje odnesli Slovenci in Srbi; edini so imeli svoj politični program: Srbi memorandum SANU, Slovenci Novo revijo. Vem tudi, da smo Slovenci poleg odločnosti imeli pred štirimi leti tudi srečo, da nismo bili v okviru srbskega interesa in mi je Borisav Jovič že davno dejal: »Pa idite več jednom, Slovenci!« (in pri tem dodal mastno psovko o materi). Iz beograjske in časovne parspek-tive mi je tudi jasno, da je bilo »odkorakanje« Slovencev z zveznega kongresa ZKJ ko-rajžno dejanje, kar je imela KOS pripravljen načrt o zapiranju slovenskih oporečnikov in slovenskega političnega vodstva; vsekakor bolj korenjaško kot današnje gostilniško žuga-nje »majskih hroščev« proti Beogradu. Predsednik ZLSD v občini Se vam ne zdi prevzem pred-sedništva občinske stranke nazadovanje in sestop? Sploh ne. To je izziv: preseči strankarske zamere in v sodelovanju izboljšati razmere v občini. Ni mi vseeno, kako se bo razvijalo najbližje domače okolje. Malce pa je k sprejemu kandidature prispevala tudi zdrava jezica: moti me omalovaževanje partizanstva, vetr-njaštvo v politiki, skrbi pa me dejstvo, da država ne zagotavlja več vsem enakih startnih pozicij in najnujnejših socialnih pogojev. To imate pa menda po materi. Mama je bila predvojna delavska zaupnica in pogajalka z delodajalcem med štrajkom v Jaršah. Politično je bila krščanska socialistka, vendar je ostro ločevala vero in klerikalno politiko. Mama mi je vcepila težnjo po pravični državi enakih možnosti. Hvala za pogovor! IGOR LIPOVŠEK VOŠČILOM Z DOBRIMI ŽELJAMI OB BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH PRAZNIKIH SE PRIDRUŽUJEVA SILVA IN MARKO RAVNIKAR, JAMARSKI DOM GORJUŠA, TEL 721-577, 712-878 (doma) VESEL BOŽIČ IN VESELJA Z VAŠIMI LJUBLJENCI V NOVEM LETU VAM ŽELI VETERINAR ZA MALE ŽIVALI RADO ZAJC, dr. vet. med., Homec, VII. ul. št. 1 7, tel. 728-753 USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, Beethovnova 10 POBUDNIK: mag. Ervin-Anton SCHVVARZBARTL, dipl. inž. stan. Domžale, Aškerčeva 16, 61230 Domžale Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Uredbe o pisarniškem poslovanju in o dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva (Ur. list RS, štev. 72/94) Na podlagi 2. odstavka 162. člena Ustave RS v zvezi s 24. členom Zakona o ustavnem sodišču (Ur. list RS, štev. 15/94) pobudnik pri naslovnem sodišču vlagam pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti določbe 7. člena Uredbe o pisarniškem poslovanju in o dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva. Obrazložitev: Vlada Republike Slovenije je dne 10. 11. 1994 izdala Uredbo o pisarniškem poslovanju in o dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva (Ur. list RS, štev. 72/94), v kateri 7. člen določa, da pošto, prejeto v zaprtih kuvertah, odpira delavec, ki ga določi minister ali predstojnik organa. Ta lahko odpira vse pošiljke, ne glede na to, kako so naslovljene, razen tistih, za katere minister ali predstojnik organa izjemoma določi drugače. S to določbo je po mojem mnenju kršeno določilo 37. člena Ustave, ki zagotavlja tajnost pisem in drugih občil ter obenem določa, da lahko le zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. S to določbo Ustava torej prepoveduje odpiranje pisem in drugih pošiljk, naslovljenih na določeno osebo ter že sama določa morebitne izjeme, zato uredba ne more in ne sme predpisati drugače. V kon- kretnem primeru pa Uredba uvaja nasprotno načelo in sicer, da je »dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano.« Ker je tajnost pisem z Ustavo zagotovljena pravica in dana že torej »sama po sebi«, ne more minister ali drug funkcionar pridobiti pristojnosti prepovedovati nekaj, kar je že z Ustavo prepovedano. Način ravnanja s pošiljkami bi zato v Uredbi moral temeljiti na povsem drugem principu, in sicer, da je dovoljeno odpreti le pošiljke, naslovljene na upravni organ, ne pa tudi tistih, ki so nekomu osebno namenjene. Zavedati se je treba, da so pošiljke, naslovljene na kakšno osebo, namenjene njej, lahko pa le-ta po pregledu njihove vsebine, z njo seznani tudi druge ali jih celo odstopi v eventuelno reševanje. V praksi uredba v 7. členu omogoča, da napr. referent v sprejemni pisarni odpre vse, tudi tisto, kar je naslovljeno na določeno osebo, razen če minister ali predstojnik za določene vrste pošiljk (npr. osebno naslovljene) ne določi drugače (npr. prepove njihovo odpiranje); tako pa bo odločil ali pa tudi ne, ker mu tega nihče ne nalaga. Naj še dodam iz lastne prakse, da sem prejel številna osebna pisma občanov, ki so bila namenjena izrecno meni v informacijo, ali kot izpoved osebne stiske, prošnja za svet, kritika pa tudi spodbuda in so bila naslovljena na Skupščino občine s pripisom »za župana« ali za Schvvarzbartla. Za številna med njimi ni bilo razloga, da bi z vsebino seznanjal organe občine. Prepričan pa sem, da sem veliko osebnih pisem dobil tudi zato, ker sem ob volitvah '90-leta občanom obljubil demokratično pravico, da se lahko obračajo neposredno name kot osebo, ali ob govorilnih urah, ali s pismom. Takrat sem jim tudi jamčil osebno diskretnost ter varstvo zasebnosti. Da sem obljubo lahko držal, sem prepovedal odpiranje vseh pisem, ki so bila naslovljena name. Ustavna določila pa so me v tem podpirala. Vem tudi, da so občani pisali osebna pisma (celo s kompromitirajočo vsebino za naslovnika), na naslov ustanove (konkretno občine) iz razloga, ker drugega naslova za osebo niso poznali ali na domači naslov niso hoteli pisati, da bi tako preprečili branje vsebine sozakoncu ali drugim članom gospodinjstva. Zato odpiranje pisem ne pomeni samo fizičen akt odpiranja, ampak omogoča pri dostavi odprtega pisma naslovniku prebiranje vsebine večim osebam in ne samo pooblaščenemu odpiralcu. Kar vesta dva pa vedo vsi, pravi ljudska modrost. Zaradi navedenega predlagam, da naslovno sodišče da pobudo za oceno ustavnosti 7. člena Uredbe o pisarniškem poslovanju in o dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva sprejme in po opravljenem postopku razveljavi izpodbijano določbo. Domžale /lamnik 7 Izjemni sezoni trzinskih planincev na rob Izteka se ena najbolj uspešnih sezon Planinskega društva Onger Trzin doslej. Člani društva so pripravili kar tri planinsko-turistične odprave v tuja gorstva: 39 jih je obiskalo najvišje in najzanimivejše vrhove Pirenejev v Španiji, 20 se jih udeležilo izleta na Mont Blanc, skupina petih mladih članov društva pa se je v dveh tednih povzpela kar na 4 štiritisočake v Centralnih Alpah (Pollux - 4.092 m, Breithorn - 4.170 m, Castor - 4.228 m in Mont Blanc 4.807 m), za nameček pa sta se dva člana ob koncu poletne sezone povzpela tudi na drugi najvišji vrh Evrope Monte Roso (4.638m). Mladinski odsek je izvrstno izpeljal mladinski planinski tabor na Jezerskem, člani društva pa so letos opravili tudi več izletov po domačih hribih. V prvi polovici leta je bilo za konec tedna kar po več izletov hkrati. Ob pestri izletniški dejavnosti pa je treba omeniti tudi, da so člani vodniškega odseka pridobili dva nova vodnika, da so člani mar-kacijskega odseka pridno skrbeli za planinske poti na območju Krvavca in nenazadnje, da so na začetku poletja v društvenih prostorih odprli Orlovo sobo s stalno razstavno zbirko o življenju in delu znanega planinskega, kulturnega in pedagoškega delavca prof. Tineta Orla. S tako bogato dejavnostjo in uspehi bi bilo zadovoljno tudi dosti večje društvo kot je PD Onger Trzin, še zlasti če upoštevamo, da društvo z občinske strani prejema res zgolj simbolično finančno podporo. Treba pa je povedati, da je društvo kot priznanje za svoje delo v preteklem obdobju prejelo občinsko bronasto plaketo. Za konec potepanja so se člani odprave še kopali v Atlantskem oceanu v San Sebastijanu, obiskali pa so tudi romarsko mesto Lurd in srednjeveško mesto-utrdbo Casar-cone v Franciji. Člani druge odprave so si za cilj izbrali najvišji vrh Evrope Mont Blanc, vendar zaradi slabega vremena na vrh niso prišli. V hudem vetru in megli so morali obrniti na Dome du Gouteru (4.300m). Njihovo odločitev pa so še potrdile strele nevihte, ki je greben, po katerem so sestopali, dosegla v trenutku, ko so se zatekli v varno zavetje koče. Kljub temu udeleženci odprave niso bili slabe volje, saj so med obiskom Chamo-nixa raziskali številne zanimivosti in lepe kotičke tistega območja. Med drugim so bili na Aiguille du Midi (3.800m), na ledeniku Mer de glace in ob Belem jezeru pod Rdečimi iglami. Tudi udeleženci žepne odprave na 5 štiritisočakov niso imeli več sreče z vremenom, saj so se morali odpovedati enemu od ciljev - vrhu Monterose, imeli pa so srečo z Mont Blancom, saj so na vrh prišli po obdobju slabega vremena. Med izletom v Pireneje so se člani društva povzpeli na najvišji vrh Pirenejev v Pico de Aneto (3.404m), Monte Perdido (3.355m) in na Pico de Paderna, med desetdnevnim potovanjem pa so si ogledali tudi Avignon v Franciji s tamkajšnjo papeško palačo in znamenitim porušenim avinjonskim mostom, kopali so se v Sredozemskem morju pred Perpignanom in si ogledali pirenejsko državico Andoro. V Španiji so si ogledali več starodavnih katedral in samostanov, še zlasti jih je navdušila tista v Lleidi, Blagoslovljene božične praznike in uspešno leto 1995 vsem občanom Predsednik Skupščine občine Domžale, mag. Ervin Anton Schvvarzbartl J Dr. Olga Kunst Gnamuševa o sporazumevanju in politični govorici Knjižnica Domžale in krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Domžale sta v petek, 18. novembra 1994, v domžalski knjižnici pripravila predavanje in pogovor z znanstvenico Pedagoškega inštituta v Ljubljani, dr. Olgo Kunst Gnamuševo. Dr. Kunst Gnamuševa, lingvistka in komunikologinja, je na predavanju spregovorila o sporazumevanju in politični govorici. Prvi del predavanja je namenila osnovnim komunikološkim pojmom in razvoju komunikologije. Komunikologija v Sloveniji se je razvijala v sklopu lingvistike, ki ji je seveda dala svojevrsten pečat. Danes v našem prostoru obstajata dve večji komunikološki središči - na Pedagoškem inštitutu in na Fakulteti za družbene vede. V teh dveh centrih se razvija veda o temi, ki bo verjetno krojila prihodnje stoletje. V drugem delu predavanja je dr. Kunst-Gnamuševa spregovorila o politični situaciji v Sloveniji. Dr. Kunst Gnamuševa je trenutni politični prostor v Sloveniji označila kot neprofiliran. Spregovorila je o bližajočih lokalnih volitvah in jih osvetlila z vidika pridobivanja volivcev. Po njenih besedah je za pridobitev volilnega glasu potrebno poznati volivčeva sistema vrednot in interesa ter se jima seveda čimbolj približati. Poudarila je tudi pomen prepričevanja in na tem mestu izpostavila vlogo medijev, saj po njenih besedah način poročanja o dejstvih vpliva na njihov sprejem pri bralcih, poslušalcih in gledalcih. Dr. Olga Kunst Gnamuševa je komentirala nekatere prispevke o političnih strankah v časnikih ter poudarila pomen fotografij in grafikonov, saj imajo ljudje čedalje manj časa in zato čedalje manj berejo. Predavanja so se udeležili tudi nekateri kandidati za domžalskega župana. B.Z. po obisku gora pa so šli v baskovsko mesto Pamplono. Tam so se s svojimi gostitelji Baski udeležili praznovanja San Fermin, ki spada med najbolj živahne festivale sveta. Med drugim v času praznovanja pripravijo vsakodnevne jutranje teke bikov po ulicah, ki jih je svetu predstavil pisatelj Ernest Heming-way in po tri bikoborbe na dan. Trzince so najbolj navdušile amaterske in baskovske bikoborbe pri katerih bikov ne ubijejo, ampak jih preskakujejo ali pa se jim izmikajo. Največ denarja so udeleženci izletov prispevali sami, nekaj pa so ga zbrali tudi s pomočjo sponzorjev. Imeli so kar srečno roko, sajjo jih v njihovih prizadevanjih, poleg generalnega sponzorja društva podjetja Flis d.o.o., podprli tudi še Petrol Trgovina Ljubljana, Zavarovalna družba Adriatic Koper, pomorska agencija Capris Koper, Mobitel in Kolinska iz Ljubljane ter tovarna zdravil Krka iz Novega mesta. Skupina mladih, ki so šli na štiritisočake, je nekaj več pomoči zbrala pri zasebanih podjetjih v Trzinu in okolici. Med drugim so jih podprli TiFavec Marjan, Jan Son Rent-a-car in trgovina Srček. Najboljši odziv na svoje prošnje za pomoč so dobili v glavnem pri podjetjih izven naše občine, zato ocenjujejo, da je dejavnost društva v domačem okolju še vse premalo znana. Na izletih po hribih so bili pogosto prijetno presenečeni, saj so planinsko društvo Onger Trzin poznali tudi planinci iz oddaljenih krajev, organizatorji letošnjih izletov pa so prejeli tudi precej prošenj planincev iz drugih krajev, če bi se jim lahko pridružili na izletih. Ob vsem početju so včasih ugotavljali, da je več dolinskih skrbi kot pa Čisto planinske dejavnosti in da je lažje splezati na še tako zahteven hrib, kot pa urediti vse organizacijske in finančne probleme. Žal je pri nas še vedno več posluha za razne igre z žogo kot pa za množične rekreacijske dejavnosti. MIRO ŠTEBE RAČUNOVODSKI SERVIS Vodenje poslovnih knjig in svetovanje za podjetja in obrtnike v skladu z računovodskimi standardi. KENIKS, d.o.o. Domžale Telefon: 713-568 AVTOŠOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 S 721-947 712-094 Člani Planinskega društva Blagovica so s prostovoljnim delom uredili propagandno informacijski kozolček na križpotju, kjer vedno lahko preberete o njihovih akcijah. VIKTOR US, PREDSEDNIK PD BLAGOVICA Uspešno v prvem letu Planinsko društvo Blagovica je bilo ustanovljeno decembra 1993, ko se je vanj vključilo 68 članov. V programu so posebno skrb namenili sodelovanju z Osnovno šolo Blagovica, s sosednjimi planinskimi društvi (Moravče, Domžale), sosednjimi krajevnimi skupnostmi in Planinsko zvezo Slovenije. Gospod Viktor Us, predsednik Planinskega društva Blago- vica, je o delu društva v prvem letu obstoja povedal, da so že v januarju 1994 sprejeli program pohodov ter dogovor o zbiranju denarja in drugega materiala za ureditev primerne planinske sobe. Pri ureditvi turistično propagandnega kozolca na križpotju v Blagovici sta pomagala KS Blagovica in Izvršni svet občine Domžale, sami pa so pri tem prispevali 56 prostovoljnih ur in manjkajočih 40.000 SIT. Z več kot 200 prostovoljnimi urami so ob pomoči podjetja NAPREDEK in Gasilskega društva Blagovica uredili planinsko sobo v prostorih KS, ob njej pa preuredili tudi stopnišče in predsobo. V številnih pohodih so spoznavali lepote domačih hribov. Obiskali so Zasavje, Štajersko, Kamniško in Posoško hribovje, med 21 pohodniki na Triglav se jih je polovica prvič povzpela na najvišji slovenski vrh. Pripravili so 9 pohodov, katerih se je udeležilo 198 pohodnikov, planinci pa so opravili tudi očiščevalno akcijo, posekali so grmovje ter popravili slabo vidne planinske markacije ob poteh na Golčaj in Špilk. Prvič so se odpravili na pohod že v januarju, ko so z vodiči: Podbevšek, Urankar in Bergant obiskali Golčaj, Doline, Trojane in Špilk. Med potjo jih je spremljalo sonce, krpe snega, zaledenele steze, pa tudi že prvo spomladansko cvetje. Lepega romantičnega pohoda se še danes radi spominjajo in si želijo, da bi postal tradicionalen. Zato že sedaj vabijo vse ljubitelje narave, da se jim 22. januarja 1994 ob 7.30 pridružijo v Blagovici in skupaj z njimi, letos jih je bilo na pohodu 29, obiščejo znane planinske vrhove na tem območju. Hoje je za približno šest ur, vse informacije pa osebno ali po telefonu dobite v gostilni pri Francu Barliču v Blagovici. Prisrčno vabljeni! Karate turnir v Domžalah V telovadnici OŠ Venclja Perka je bil v organizaciji Karate kluba iz Domžal v nedeljo, 4. decembra 1994, velik SANKU-KAI KENSHIKAN turnir. V njem so nastopili karate klubi iz Komende, Crosupelj, Hrastnika, Ivanine Gorice, Trebnjega, Kamnika, Ljubljane in Domžal. V dopoldanskih urah so potekale uvodne borbe, v popoldansko finale pa so se uvrstile 4 najboljše ekipe. Borbe so spremljali številni gledalci, ki so jih med drugim z demonstracijsko vajo razveselili tudi najmlajši člani Karate kluba iz Domžal. Končalo se je, da bolje ni bilo mogoče: po hudih spopadih je zmagala ekipa Karate kluba iz Domžal in osvojila najlepši in največji pokal. Ekipo in tudi Karate klub iz Domžal vodi prizadevni Darko Kotar. Tekst in foto: CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Uboga slovenščina V Glede objavljanja »UBOGE SLOVENŠČINE« je slišati kar nekaj pripomb. Medtem ko sem in tja slišiš oceno: »Le kaj pa se gre ta pisun? Če nima povedati česa bolj pametnega, naj še to pusti pri miru. Kako jaz govorim po slovensko, prav nikogar nič ne briga. Svet se vrti naprej, stvari se razvijajo in zato se ne bomo šli tako dlako-cepstvo.« Na srečo je slišati tudi kakšen glas, češ, če si svojega jezika in materinščine ne bomo čistili sami, nam je tudi drugi ne bodo. Po drugi strani pa je žalostno, da do sedaj prizadevanja za lepšo slovenščino še nobena stranka ni uvrstila niti v predvolilne obljube, kaj šele da bi se izvoljeni predstavniki PlZ_z_/* t:kcpppc /RTNA * ■— VRTNA EKSPRES KMEČKA PIKANTNA MORSKA VEGETARIJANSKA TcuciAKijnraaRA —— JHMt neti -- OCVRTI SIR, KALAMARI, ZREZKI, SOLATE XT 061/ 714'088 slovenskega ljudstva za to potem kaj brigali. S tem izumira lepa slovenska govorica, z njo pa tudi zavedni Slovenci. Duhovno in jezikovno nas bodo podjarmila bolj nasilna ljudstva z juga, severa in zahoda. Pri tem »delu« jim tudi sami pridno pomagamo. Saj se v našem vsakdanjem življenju in okolici kot epidemija širijo tujejezična imena izdelkov in proizvodov kot tudi imena trgovin, podjetij in ustanov. Najbolj zanimiva pa je tretja pripomba - da to sploh niso kakršnekoli cvetke, pač pa da je to navaden jezikovni plevel in da je slovenska jezikovna njiva vse preveč zapleveljena. . Zatorej tokrat še nekaj naj-'bolj gosto zaraščenega »plevela« z radia in televizije: (Nepravilno - pravilno ali lepše) napram - proti, nasproti, do povorka - sprevod, procesija »" etično - in podobno film ima slovenske podnaslove - ... podnapise blago je podvreženo carini - ... je zavezano carini potom sodišča - s sodiščem, po pravni poti nabavljanje - naročanje, nakupovanje primopredajen - prevzemno-predajen v službo se ga sprejme takoj - se sprejme, ga sprejmemo Fakoj veljajo sledeči predpisi - ... naslednji predpisi (pes sledi zajcu) sporočamo sledeče - sporočamo naslednje svečan, svečanost - slovesen, slovesnost obrtne usluge - obrtne storitve brez nadaljnjega - takoj, nemudoma to je dejstvo - to je res, to je gotovo, to drži temu ni tako - to ni tako držati govor — (imetf) govor, govoriti istotam - prav tam na licu mesta - na kraju samem v izogib posledicam - da se izognemo posledicam prireditev je lepo izpadla - ... je uspela, se je posrečila prišli so tudi ostali izletniki - ... drugi izletniki tudi trije ostali, kateri se bodo udeležili - ... drugi, ki se bodo... končati z delom, s šolo - končati delo, šolo varnostna mera - varnostni ukrep položiti izpit - napraviti, narediti, opraviti izpit zaželjenje, zaželjen - zažele-nje, zaželen pred samo oddajo - tik pred oddajo po končanem pouku - po pouku masovnost, masovno - množičnost, množično poglejmo okoli nas (radio 13. XII. 1994) - poglejmo okoli sebe danes pa jaz častim - danes pa jaz gostim, ... jaz vabim, ... jaz plačam S tem zaključujem Ubogo slovenščino. Da vse skupaj ne bo preveč turobno, bom namesto pojma »medijski plevel« raje spet uporabljal »bolj lepo« besedo »cvetke«. Torej podobnih cvetk, ki jih slišimo na radiu in televiziji, bi bilo še najmanj za tri objave. Spoštovani bralci in ljubitelji preprostega in pravilnega slovenskega govorjenja, prisluhnite in sami jih boste našli oziroma slišali. FRANCE CERAR 8 /lamnik Domžale Politika nezadovoljstvo in upanje Nekje sem prebral »zgovorno« vprašanje: Ali ste bili zadnja leta zadovoljni z domžalsko oblastjo? Žal vprašujoči že v naslednji vrstici zapiše odgovor, namesto da bi dovolil bralcu, da si na njegovo vprašanje samostojno poišče in najde odgovor. Zdi se, kot da pisec dvomi v naslovnikovo zmožnost političnega presojanja, kajti že v svoji naslednji misli izrazi svoje veliko nezadovoljstvo nad prejšnjo občinsko oblastjo. Nezadovoljstvo nad politiko je po mojem mnenju čisto vsakdanji pojav. Dajte, predstavite mi koga, ki je zadovoljen s politiki, njihovimi besedami in dejanji! O skoraj vsakem, bodisi na desnici bodisi na levici ali v sredini mnogi državljani ne bodo našli niti ene pozitivne besede. Nekateri bi najraje vse karseda hitro pometali v skupno politično grobnico. Le kako bi ustavili takšno prehudo pretiravanje? Zagotovo na politični njivi zraste marsikaj, kar bi bilo dobro in prav čim prej odstraniti, res je tudi, da ni vse zlato, kar se sveti na političnem prizorišču, tudi politično nebo menda sploh ni tako črno, kot je videti na prvi pogled, vse pač ne moremo in smemo metati v isti koš. Kari E. Popper je zapisal: »Vedno bomo živeli v nepopolni družbi. Ne samo zaradi tega, ker so celo zelo dobri ljudje zelo nepopolni, niti zgolj zaradi tega, ker očitno pogosto delamo napake, ker ne vemo dovolj. Človeška družba brez konfliktov ni možna. To bi bila družba mravelj in ne družba prijateljev.« V vsaki skupnosti ljudi - od družine do države - so nasprotja, nesoglasja, nestrinjanja in trenja zaradi drugačnosti, saj je vsak posameznik enkratno in neponovljivo živo bitje. Prepričan sem, da je človek kot oseba absolutna vrednota in ne anonimni člen skupnosti, je bitje posebnega osebnega dostojanstva in hkrati družbeno bitje. Od tu pa izhaja »družbeno« upanje. Kjer ni upanja, namreč ni razvoja, ne samo v gospodarstvu, kulturi, športu, šolstvu, itd. sprememb ni tudi v politiki, zakaj politika so ljudje, kar ne bom nehal ponavljati... Če bi se na vseh področjih družbenega življenja začela bolj uveljavljati pozitivna načela, ki jih navdihujejo vrednote višjega reda, kakor so ljubezen, resnica, pravica, usmiljenje in dobrota, bi zavel veter, ki bi vnesel svežino in dober vzgled. Njega ne bi bilo mogoče spregledati in prezirati. Božični čas je čas upanja. Novoletni čas je čas zadovoljnih ljudi. Upam, da bo tako tudi ob koncu letošnjega leta. Srečno, zdravo, zadovoljno in upanja polno novo leto Vam želim, drage bralke in spoštovani bralci Slamnika. BOGDAN OSOLI N Jasna Paladin Bojana Vojska Atletski klub Domžale Vsi naši prvaki Letošnje šestnajsto leto Atletskega kluba Domžale je bilo uspešno kot nobeno doslej. Videti je, kot da so se tekmovalci in tekmovalke kar kosali med seboj, kdo bo v skupno bero medalj prispeval večji uspeh. Poleg vrste zmag na manjših tekmah so najbolj odmevni osvojeni naslovi državnih prvakov, medalje na velikih tekmovanjih v krosu, pa tudi mednarodna uspeha Boštjana Brnota in Damjana Bariča. Kot navadno so bili tudi letos v okviru kluba razglašeni ŠPORTNIKI LETA 1994: med pionirji: TOMAŽ KUŠAR med pionirkami: BOJANA VOJSKA med mladinkami: ANA NARANČA med mladinci: DAMJAN BARIČ JASNA PALADIN - največji moj uspeh je uvrstitev v državno reprezentanco in tretje mesto v Košicah, kar mi je uspelo zaradi osvojitve naslova državne prvakinje za ml. mladinke v teku na 2000 m. V letu 1995 si želim ponovitev letošnje sezone. BOJANA VOJSKA - to je bilo zame najuspešnejše atletsko leto, posebej sem vesela nepričakovane zmage na državnem prvenstvu v MNOGOBOJU. V letu 1995 upam na ponovitev uspešnih tekov in morda uvrstitev v državno reprezentanco. META PUNGERČAR - naslov državne prvakinje v krosu Dela mi je najljubši, vesela sem bila tudi drugih uspehov, zlasti naslova državnih prvakinj v štafeti skupaj z Anjo, Bojano in Jasno. Leta 1995 si želim večjih uspehov, morda naslova državne prvakinje. ANA NARANČA - osvojila sem naslov državne mladinske prvakinje v metu krogle, druga sem bila tudi na zimskem PD, trikrat pa sem sodelovala tudi v državni reprezentanci. Vesela Anja Završnik Meta Pungerčar bi bila, če bi v letu 1995 uspehe ponovila, osvojila državno prvenstvo in se uvrstila v drž. reprezentanco. ANJA ZAVRŠNIK - najbolj vesela sem bila, ko sem skupaj z Bojano, Jasno in Meto zmagala v štafeti na drž. prvenstvu v Kranju, lep uspeh pa je tudi drugo mesto na krosu Dela v Brežicah. V letu 1995 si želim še večjih uspehov. BOŠTJAN BRNOT - vesel sem bil vsake zmage in v letu 1994 jih ni bilo malo. Postal sem stalni član državne reprezentance in že zmagal tudi na mednarodni tekmi. Lahko bi bilo še bolje, a okoliščine tega niso dopuščale. Norma za evropsko prvenstvo in zmago na olimpijskih dnevih mladih sta moj cilj za leto 1995. DAMJAN BARIČ - osvojil sem dva naslova državnega prvaka med mladinci, bil prvi na TOP 12 Slovenije, na mednarodni tekmi na Dunaju pa osvojil drugo mesto in le za 19 sto-tink zgrešil državni rekord, Boštjan Brnot Ana Naranča prvo mesto imam tudi z mednarodnega troboja v zagrebu. V letu 1995 pričakujem tek na 800 m pod 1.50.00. DAMJAN BERDNIK - TRENER Leto 1994 je najuspešnejše leto v zgodovini kluba. Večletni treningi naših najboljših tekmovalcev so obrodili sadove in Bojana, Jasna, Meta, Anja, Boštjan, Damjan in Ana so se dokončno uveljavili v slovenskem prostoru, Boštjan pa je dosegel tudi lepe uspehe v mednarodni konkurenci. V letu 1995 pričakujem še boljše rezultate že omenjenih tekmovalcev, katerim pa se bodo pridružili mlajši, ki prizadevno trenirajo. Radi bi še izboljšali pogoje dela, naša želja pa je, da bi leto minilo brez poškodb, saj so ti glavni sovražniki športnikov. Tekmovalcem, trenerjem in vodstvu kluba za dosežene uspehe v letu 1994 iskrene čestitke in uspešno 1995. V. Damjan Barič Društvo izgnancev Domžale Dolg in krivice je treba poravnati! »Že samo podatek, da je v nemškem izgnanstvu in koncentracijskih taboriščih umrlo 12.766 Slovencev, izgnanih pa je bilo več kot 60.000 izgnancev, pove, pod kakšnim krutim režimom smo živeli na tujem. Nezaznamo-vani grobovi slovenskih izgnancev ležijo po vsej Nemčiji. Mnogih ni več. Zato naj naša mlada slovenska država stori kaj vsaj še za preostale žive izgnance,« so besede prof. Ivice Žnidaršič, predsednice komisije, ki si v okviru Slovenskega društva izgnancev prizadeva za njihove pravice.« To in še marsikaj je gospa Žnidaršičeva povedala tudi na Občnem zboru Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale, katerega se je udeležilo blizu 250 izgnancev. V razpravi je prevladovalo mnenje, da je procedura pri sprejemanju zakonov prepočasna, saj kljub obljubam Državni zbor v drugem branju še ni obravnaval zakonodaje s tega področja. Slovenski izgnanci, ki so bili prve žrtve nacizma in fašizma, so svoje zahteve uveljavljali po rednih poteh, zato ne razumejo, da se njihove zahteve urejajo že skoraj pet desetletij. Zaupali so novi slovenski oblasti, da bo po osamosvojitvi rešila ta problem in popravila krivice, vendar potem, ko je že več kot dve tretjini teh žrtev vojne umrlo, še odlaša z rešitvijo tega problema. Izgnanci iz sedanje občine Domžale zato zahtevajo, da se zakonodaja sprejme takoj, da se poveča odstotek finančnih sredstev, namenjen za poplačilo vojne škode. Če zako- nodaja ne bo sprejeta v januarju 1995, bodo izgnanci vodstvu Društva izgnancev Slovenije predlagali, da pripravi protestna zborovanja pred parlamentom oz. pristoj- nimi ministrstvi. Izgnanci iz občine Domžale so sicer sprejeli poročilo o delu društva v občini Domžale in sklenili, da kljub razdelitvi na štiri občine ostanejo skupaj, obenem pa je bil sestanek tudi priložnost za prijave za izlete, srečanja in plačilo članarine. Vsem izgnancem sporočamo, da bo naslednji sesta- nek po sprejemu zakonodaje, namesto voščila pa: POTRUDITE SE, DA BO LETO 1995 ZA VAS NAJLEPŠE! v. Po občnem zboru izgnancev v Srbijo in Nemčijo med drugo svetovno vojno Zbor je bil 8. XII. 1994 v Delavskem domu na Viru Po 49 letih poniževanja in zaničevanja so izgnanci ali prve žrtve nemške okupacije s svojimi pravicami še vedno »na čakanju«. Ali si ob Dnevu človekovih pravic moramo predstavljati, da kdo v svobodni in pravni državi čaka na svoje pravice že skoraj 50 let?! Polovica razočaranih, prezrtih in pozabljenih je že pomrla. Veliko jih je šlo pod grudo tudi zaradi posledic izgnanstva. fc Do leta 1990 so morali poslušati parole, da živijo v izredni državi, v ka- teri naj bi bil človek največja vrednota. Izgnanci v Srbijo so bili prve žrtve okupatorja. Že sredi maja 1941 so Nemci zaprli župane, duhovnike, učitelje in kulturno-prosvetne delavce. Po sedmih tednih zaporov so jih pripeljali na domove. V dveh urah se je morala vsa družina pripraviti na odhod. Pred hišnimi vrati sta stala dva stražarja. Zavezali so si cule, vsakdo le toliko, kolikor je mogel nesti. In že so kot zločinci pod oboroženo stražo marširali skozi vas na zbirno mesto. Odpeljali so jih v Šentvid nad Ljubljano. Od tam so jih po nekaj dneh natovorili na vlak. Vse je potekalo pod izredno stražo, ki jih je spremljala do zadnje postaje v Srbiji. Pozneje so Nemci selili še v letih 1942 in 1943, in to v glavnem v Nemčijo. Kot prvi tudi ti izgnanci že skoraj 50 let spadajo med drugorazredne žrtve druge svetovne vojne. Številni izgnanci so se vrnili domov v prazne hiše ter izropane domove ali domačije. Poniževani, prezrti, zaničevani, skriti in zamolčani bodo čez pol leta praznovali ico.fco enakopravnega? (n enakovrednega bivanja v pravni državi, v kateri naj bi bili glede pravic vsi enaki. Na proslavi bo zastava mogoče visela na pol droga. Mogoče, v čast narave, ki vsaj pod rušo vse izenači. Preden zemljane zasujejo s prstjo ali njihov pepel vlože v zemljo, so pri nas še velike razlike. Najbrž še nikoli nismo na radiu slišali: »Danes bomo pokopali tega in tega, ki je bil med prvimi žrtvami okupatorja. Slava mu.« Tudi godbe mu nismo naročili in plačali iz skupnega denarja. Na občnem zboru je bilo slišati precej očitkov. Vsa ta leta so privi legi-ranci imeli vse - moralne in materialne dobrine: oblast, boljša in višja delovna mesta, dvojne pokojnine, posebno zdravstvo, zdravila, zdravilišča in letovišča, stanovanja, kredite, posojila, šole, fakultete in še in še. Pogovori z izgnanci so izredno zanimivi. Kako žive spomine imajo na tista usodna leta! Vsakdo bi rad toliko povedal. Zakon o žrtvah vojnega nasilja je komaj zlezel skozi prvo branjetfale. ZD Domžale, Stanka Radojčič in Jelka Bečaj »Patronažna sestra kot podpora mladi družini«, Irma MarkovŠek, Mira Savnik in Marjeta Šare »Poizkus izdelave standardnega patronažnega obiska pri nosečnici, otročnici in novorojenčku«. Na seminarju, na katerem je v uvodnem delu udeležence pozdravil direktor ZD Domžale g. Janez Grošelj, v kulturnem programu pa je z Mozartom nastopil godalni trio Glasbene šole Domžale, so predstavili tudi Pikomil mleko za dojenčke. Ob tej priliki je bila organizirana tudi razstava farmacevtskih in drugih pripomočkov za zdravstveno nego različnih proizvajalcev. Omenjeni republiški seminar je bil v Domžalah organiziran prvič in je lepo uspel, saj se ga je proti pričakovanju udeležilo kar 183 višjih medicinskih sester iz cu"°niif i Pripravljeni referati kovnih službah Zbornice in bodo publicirani ter poslani zdravstvenim delavcem, saj se le-ti množično oglašajo s prošnjami zanje. Glede na dejstvo, da deluje v našem ožjem okolju močna kemijsko farmacevtska industrija in veliko zasebnih proizvajalcev zdravstvene opreme ter da je takšen seminar tudi velika promocija za celotno občino, bi pričakovali večji odziv odgovornih. Žal pa politika bodisi podjetniška ali pa tista, ki razporeja davkoplačeval-ski denar, še vedno ne sledi zlatemu pravilu, da mora služiti predvsem ustvarjalnosti. Ob koncu naj omenim še to, da bi si navkljub dobri volji tovarne Induplati, ki je brezplačno odstopila prostore svoje restavracije, višje medicinske sestre iz vse Slovenije zaslužile primerno dvorano, ki pa je Domžale za zdaj še ne premorejo. TONE SAVNIK V Zdravstvenem dotnar odslej tudi otorinolaringolog Prebivalcem Domžal in okoliških krajev bo v bodoče mogoč obisk pri specialistu za ušesa, nos in grlo v prostorih Zdravstvenega doma. V otorinolaringološki ambulanti bo delal prim. doc. dr. Avgust zupevc, dr. med., specialist otorinolaringolog, predvidoma vsak torek od 16. do 19. ure, od novega leta dalje. Za obisk v ordinaciji ne bo potrebna napotnica zdravnika splošne medicine, ambulanta bo samo- plačniška. Uvajanje takšne ambulante ima namen približati specialistično otorinolaringološko ambulantno dejavnost prebivalcem Domžal in okolice ter jim tako skrajšati pot do specialista. V ordinaciji bo možen otorinolaringološki pregled, svetovanje, konzultacija in morebitna ekspertiza. Pričakujemo, da bodo občani to odločitev z zadovoljstvom sprejeli. Preprečujmo nezgode pri otrocih! PREPREČUJMO Poškodbe v prometu OPOZORILO STARŠEM Otroci v starosti od 5. do 9. leta so v največji nevarnosti, da jih povozi avto. Zakaj? Ti otroci največkrat brezskrbno stečejo na cesto. Če otroka povozi avto: • Ostanite mirni in skušajte pomiriti tudi otroka! • Pokličite pomoč ali prosite mimoidočega, da to stori. Pokličite reševalce (94) in policijo (92)! Spomnite starejše otroke: naj HODIJO po pločnikih, naj SE DRŽIJO LEVE STRANI CESTE in hodijo proti vozečim vozilom, kjer ni pločnikov. Ponoči se jih mora VIDETI. Oblečeni naj bodo v svetla oblačila iz odsevnih materialov. Uporabljajo naj »ODSEVNE« trakove in kresničke. Niso dragi, kupimo pa jih lahko v trgovinah s tekstilom in športno opremo. Otroka ne premikajte, če ni res nujno potrebno zaradi grozečezunanje nevarnosti. Tudi sam naj miruje! Preverite dihanje! (Vpišite se na tečaj prve pomoči pri Rdečem križu, kjer se lahko naučite tehnike umetnega dihanja!) Ustavite krvavitev; na rano pritisnite z roko ali z obvezo! Otroka pokrijte! Iz brošure Ogenj OPOZORILO STARŠEM Za otroke, stare od treh do osem let, so vžigalice in vžigalniki zelo zanimivi. Mnogo požarov se zgodi zaradi igranja z vžigalicami. NASVET Vžigalice in vžigalnike shranjujte na mestih, ki jih otroci ne morejo doseči Odrasli, ki kadijo in prekomerno uživajo alkoholne pijače ter zaspijo s cigareto v roki, povzročijo veliko požarov. Če že morate kaditi, bodite pri tem previdni. Če zagorijo oblačila: Nekateri otroci mislijo, da jih bodo oblačila zavarovala pred ognjem. Pokažite otrokom, ki so starejši od treh let, kaj naj storijo, če gorijo njihova oblačila in vadite z njimi: 1. USTAVITE SE! Tek razpihuje plamene in povzroča, da je gorenje močnejše. POKLIČITE pomoč in NE TECITE! 2. VRZITE SE na tla in si pokrijte obraz! 3. POVALJAJTE SE spredaj in zadaj, da pogasite gorečo obleko! 3. 4. Opekline HLADITE z mrzlo vodo! Ne igrajte se z ognjem! Ogenj očara otroke. Tudi če vedo, da je nevaren, jih ognjeni zublji prevzamejo. Naučite svoje otroke, kaj morajo storiti v primeru požara: 1. Čimprej ZAPUSTITI pro- '-Jf.ppri! Vsaka se-pomoc telefonirdjic o~ n„ seda, ne pa iz goreče stavbe! 2. PLAZITE se nizko, pod dimom! 3. PREVERITE vrata! Če so vroča, ali če se pod njimi vali dim, uporabite drug izhod! 4. Ko ste enkrat zunaj, OSTANITE ZUNAJ! Če koga pogrešate, povejte gasilcem. Na dogovorjenem mestu zunaj stavbe PREVERITE, če so zbrani vsi člani družine. Vfigaffče^Tr? t&jjj0.L pripomočki za odrasle in ne igrače. Otroci, ki se igrajo z vžigalicami in vžigalniki, se lahko nevarno opečejo in poškodujejo tudi druge. Če otroci najdejo vžigalice in vžigalnike, morajo to takoj povedati odraslim. Domžale /lamnik 11 Kamniški koledniki Tomaž Plahutnik, Janez Majcenovič in Rok Lap med nastopom ob praznovanju trideset letnice Osnovne šole Roje Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale čestita vodstvu šole in učencem ob tridesetletnici delovanja šole 30 LET OSNOVNE ŠOLE ROJE Ni važno imeti, važno je imeti rad »Ni važno imeti, važno je imeti rad,« je zapisal Tone Kuntner, slovenski pesnik in prav s temi besedami je bila zaključena tudi prijetna sloves-not ob 30-letnici uspešnega dela Osnovne šole Roje, ki je bila 13. decembra 1994. Praznovanje se je začelo že dosti prej. Pod vodstvom skrbnih učiteljev so učenci že precej časa pripravljali slovesnost, ki je ganila vse prisotne. Likovne kolonije, različne ustvarjalne delavnice, PLAMENČEK, posebna izdaja glasila OŠ Roje, ročna dela, med njimi prave mojstrovine iz gline, blaga, drugih materialov, pa fotografije s skupnih izletov in krožkov, dosežki s športnih in drugih področij, vse to je popestrilo slovesen dan. Po uvodnem pozdravu Eme Škrjanc Ogorevc, ravnateljice, ki ie bil kratek, saj je bil po njenih besedah praznični dan namenjen predvsem otrokom, katerih srčki so izžarevali ljubezen in toplino, katerih nasmejane ustnice so govorile o zadovoljstvu in katerih srčne oči so bile uprte v vse obiskovalce, smo prisluhnili njihovim mislim in pesmim. Program je bil lep, povedal nam je, da je Osnovna šola Roje velik topel dom, ki iz dneva v dan prižiga lučke v očeh vseh, ki so drugačni, kdo od nas pa ni drugačen, da laže hodijo po poteh življenja. Vsaka njihova beseda, vsaka izrečena misel je odsevala globoko hvaležnost in pričakovanje do vseh, ki jih razumejo, ki tako kot vsi ti otroci vedo, da je lepo, pa včasih tudi težko biti mlad, ki vedo, da je doma lepo, je toplo, je družina in ki tako kot g. Franc Juvan, pravijo: »Pustite mi, da sem drugačen, nikar me ne pomilujte. Pomagajte mi le živeti in sreče bo dovolj za vse.« In sreče je bilo v sredo v Os- novni šoli Roje za vse dovolj. Za vse nastopajoče otroke, katerih oči so sijale od sreče, saj so bile vse pesmi, recitacije, pa tudi prijeten skeč, izvedene dosti bolje kot na vajah, za vse, ki so želeli s svojo prisotnostjo dati priznanje vodstvu in delavcem šole, pa tudi vsem drugim strokovnim sodelavcem in otrokom, staršem in sploh vsem, ki znajo in zmorejo imeti za vse naše otroke dobro in lepo misel. Sreče je bilo dovolj tudi za Kamniške kolednike, ki so s svojo pesmijo o mamici orosili oči vsem, pa za prijetna Martina Krpana in ministra Gregorja iz Šentjakobskega gledališča, ki sta nasmejala prav vse. Drugačnost je vrednota, smo slišali med čestitkami prizadevnim delavcem Osnovne šole Roje, je sreča, ki nas spremlja, je tudi dolžnost, ki se je včasih premalo zavedamo. S številnim obiskom in številnimi iskrenimi čestitkami so vsi prisotni dali Ne delovni praksi Tudi letos smo osmošolci odšli na prakso po podjetjih in k obrtnikom. Spoznali smo delo in poklice, da bi se laže odločili, kam po osnovni šoli. Delavci so nas skoraj povsod dobro sprejeli. Nekaj učencev je bilo z delom tako zadovoljnih, da bi najraje ostali v podjetju, drugi pa smo radi prišli nazaj v šolo. Nekateri učenci so se dogovorili za počitniško delo. UČENCI 8. r Tehnični krožek Zelo rada šivam, pletem in kvačkam. Zato hodim h krožku Pesem o Miklavžu Drag; Miklavž, pišem počasi, ker vem, da ne znaš tako hitro brati. Podaj mi še enkrat roko, da ti ne bo hudo. Pridi v našo vas, da ti ne bo dolgčas. Danes pridi k nam z darili, da se bomo dobro veselili. SABINA PAVŠEK, 2. c. r., OŠ Domžale Pevski zbor Osnovne šole Roje na pevski reviji v Murski Soboti za ročna dela. Letos nas je bolj malo pri tem krožku. Zdaj šivam blazinico za šivanje s križci. Bom pa še kvačkala in šivala na stroj. Ko bom končala 8. razred, bom šla na šiviljsko šolo. TANJA KRANJC Vrtnarski krožek Na naši šoli deluje tudi vrtnarski krožek. Obiskuje ga šest učencev. Naše delo je zanimivo, včasih je teoretično, večkrat pa praktično. Spoznali smo razne vrste zelenjave in sadja - najprej v knjigah z ogledom in prebiranjem, nato v trgovini v Domžalah. Učenci so prvič videli rožice, mandlje, avokado, da-teljne... Redno skrbimo za lončnice v šoli. S šolskega vrta smo pospravili zelenjavo. Mentor: DANICA HUTH Naravoslovni krožek V letošnjem šolskem letu že drugo leto hodim k naravoslovnemu krožku. Delamo veliko poizkusov in tako spoznavamo dogajanja v naravi. V okviru tega krožka pa poteka tudi tečaj prve pomoči. H krožku rada hodim, saj je zanimiv in poučen. MOJCA BELCIJAN, 6. b Foto-videokrožek Rad bi bil fotograf. Ko bom v petem razredu, bom hodil k foto-video krožku. Naučil se bom snemati s kamero. Enkrat sem že poskusil, bilo je super. JOŽE BUTINAR, 2. r PIZZA EKSPRES VRTNA EKSPRES KMEČKA PIKANTNA MORSKA VEGETARIJANSKA OCVRTI SIR, KALAMARI, ZREZKI, SOLATE ©061/ 714-888 poklon in iskreno priznanje vsem, ki so v treh desetletjih zgodovine te šole, oblikovali življenje mladih ljudi in jim pomagali pri njihovih prvih korakih v življenje. Obisk slovesnosti ob 30. letnici Osnovne šole Roje je bil sreča za vse, ki smo bili zraven, je bil svetla misel, ki je podobna kot mama, pregnala vse sive misli, je bil pa tudi priložnost, da nikoli ne pozabimo misli g. Franca Juvana: ODPRI SRCE Ml, PA BOŠ NAŠEL VES SMISEL IN ŽIVLJENJSKO MOČ. VERA VOJSKA EMA ŠKRJANC-OGOREVEC OB JUBIIEJU ŠOLE Spoštovani starši, rejniki, gostje! Pričeli smo 1964 leta na Homcu, bilo nas je 40, od tega 35 učencev. V šolo so bili 20 let vključeni tudi otroci iz kamniške občine. V tem obdobju smo se štirikrat preimenovali. Vsa leta smo spremljali razvoj stroke doma in v svetu. V pouk in preko interesnih dejavnosti smo vnašali nove oblike in metode dela, da bi s tem omogočili vsakemu otroku maksimalen razvoj njegovih sposobnosti. Na našo pobudo je prišlo do ustanovitve društva za pomoč Domžale-Kamnik, do ustanovitve delavnic v Mengšu. V našo matično knjigo je vpisanih 857 učencev. Kako pa je danes? V tej hiši nas je 153, od tega 123 učencev. Pa ne da bi se tako povečalo število otrok, ki potrebujejo posebno obravnavo in pomoč. Skrb družbe za te otroke je večja in starši so bolj osveščeni, naš program z vsemi dejavnosti ob šoli je ta trenutek najbolj prilagojen našim otrokom. Dane so možnosti za sistematično vzgojo in izobraževanje. Celoten kolektiv se trudi, da bi učenci radi prihajali v šolo, da bi bila njihov drugi dom, da bi jo zapuščali pripravljeni za ta včasih zanje nerazumljiv »krut« svet. Z današnjo svečanostjo zaključujemo projekt praznovanj v letu 1994. Včeraj smo imeli kulturni dan ob letu družine. Delovale so številne delavnice. Kaj vse smo ustvarjali, si lahko ogledate v pritličju in I. nadstropju naše šole. Sedaj pa dajmo besedo našim otrokom, saj komaj čakajo, da nam pokažejo, kaj vse znajo. Poglejte jih, njihova srca izžarevajo ljubezen in toplino. Želijo vas osrečiti danes za jutri in za leto, ki prihaja. Zahvala pokrovitelju tovarni Helios, ustanovitelju in številnim dobrotnikom. Iz bogate razstave osnovne šole Roje V okviru praznovanja tridesetletnice Osnovne šole Roje je vse leto uspešno potekala raziskovalna naloga, ki so jo poimenovali družina, dom, domovina. Iz obsežnega slikovnega gradiva so pripravili zanimivo razstavo. Nekatere slike tudi objavljamo: Lepa, razmeroma odbro ohranjena rozeta na Jemčevi ali Maselnovi hiši v Vinjah pri Moravčah (slika levo) Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu • montaža SAT in klasičnih anten Telefon: 061/727-042 SVEZE MLEKO VSAK DAN OB 9. IN 19. URI PRI LOŽARJEVIH NA PREŠERNOVI 6 V DOMŽALAH INSTRUIRAM ANGLEŠČINO ZA OSNOVNE ŠOLE TEL.: 721-627, po 19. uri-Maja Takšne ročne slamoreznice, ki jih že težko najdemo na kmetijah, so za rezanje sena uporabljali še po prvi svetovni vojni. Slikali so jo pri Jemcu ali Maselnu v Vinjah pri Moravčah (slika desno) Tale posnetek dvostranskih stopnic cijo je nastal pri Kovaču v Krtini obokano nosilno konstruk- Posnetek črne kuhinje je nastal v Preteržu pri Pečah 12 /lamnik Domžale I Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije Po Kongresu svobodnih sindikatov Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije OBMOČNA ORGANIZACIJA DOMŽALE Članom, delavcem, invalidom, upokojencem, predsednikom sindikatov in sindikalnim zaupnikom želimo mirno, zdravo in srečno novo leto 1995. Pa še dosledno varstvo in spoštovanje pravic delavcev! V Ljubljani je bil v začetku decembra 2. kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Kongres je opredelil cilje, za katere lahko rečemo, da bo možno nekatere uresničiti že čez mesec ali dva, nekatere pa drugo leto. Ti cilji pa so: 1. Minimalna plača: - naj zagotavlja dostojno življenje - naj se določi kot zakonska obveza - naj se bistveno razbremeni plačevanja dohodnine - naj bo le izjemen ukrep. Prejemnik minimalne plače naj bi plačeval za prostovoljno zdravstveno zavarovanje nižji znesek premije. 2. V vsako gospodarsko družbo svet delavcev. 3. Notranje lastništvo in delavsko delničarstvo se naj stimulira z davčnimi olajšavami. 4. Sindikalnim zaupnikom najboljše možnosti za njihovo delo. 5. Sprejem nacionalne politike o varstvu in zdravju na delovnem mestu v skladu s konvencijami Mednarodne organizacije za delo o varnosti in zdravju. 6. Sprejem novega zakona o varstvu in zdravju na delovnem mestu, ki bo slovenskemu delavcu zagotovil enake standarde in ukrepe varovanja zdravja, ki veljajo v Evropski uniji. 7. Sprejem sprememb na področju delovne zakonodaje, da bi zakonsko uveljavili načelo enakih možnosti žensk in moških, tako kot to določajo mednarodne konvencije. 8. Sprejem sprememb pokojninske zakonodaje, ki naj bi skrajšala delovno dobo za delavke s sedanjih 38 na 35 let. 9. Reforma pokojninske zakonodaje. 10. Sprejem sprememb pravilnika o obratovalnem času trgovin. 11. Izvajanje ukrepov v skladu z zakonom o inšpekciji dela. 12. Sprejem sprememb in dopolnitev zakona o zajamčeni plači, po katerih delavcu zajamčeno plačo v primeru, ko mu je organizacija oz. delodajalec ne more izplačati, izplača država. 13. Zagotovitev tripartitne kontrole pri zaposlovanju v gradbeništvu. 14. Sprejem nacionalnega stanovanjskega programa. 15. Razvoj kulture in ustvarjanje možnosti za varno in dobro plačano delo v njej. 16. Razvoj sindikalnega tu- 17. Kolektivne pogodbe - temelj politike plač in zaščite delavskih pravic. Ciljev 2. kongresa ZSSS ni malo in niso majhni. Za njihovo uresničitev bo potreben odločen in samozavesten ter na znanju temelječ boj v ZSSS združenih sindikatov. Med člani, sindikalnimi zaupniki in funkcionarji pa se bo moralo ustvariti tudi več tovarištva, medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Delo sindikalistov ni lahko, zato bo moralo temeljiti po načelu »vsi za enega, eden za vse<< JUSTI ARNUŠ Ustanovljen sindikat knjižničarjev Na ustanovni seji so izvolili tudi vodstvo konference. Za predsednico je bila izvoljena Majda Osolnik iz domžalske knjižnice. Na pobudo sindikata domžalske knjižnice so se konec prejšnjega meseca zbrali v domžalah knjižničarji ter knjižničarke iz večine splošno-izobraževanih knjižnic v Sloveniji in ustanovili svojo sindikalno konferenco. Na področju kulture so bili prvi, ki so spoznali, da je mogoče uspešneje uresničevati poklicne in socialne interese le tako, da se združijo tudi na sindikalni ravni. Pogovor knjižničarjev in knjižničark na ustanovni seji sindikalne konference je pokazal, kako prepotrebna je bila odločitev, da so se med seboj sindikalno povezali. Tako bodo sedaj lahko organizirano pristopili k reševanju problemov, ki jih imajo v zvezi z uresničevanjem pravic dodatkov iz kolektivne pogodbe in z vrednotenjem pedagoškega poslanstva. Urediti bodo morali tudi odnos financerjev do posebnih kulturnih programov in zahtevati večjo obveščenost. Predsednica sindikalne konference knjižničark LETOS BODO V LUKOVICI ŽE PETINTRIDESETIČ NASTOPILI Rokovnjači Najbrž večina naših bralcev zelo dobro pozna ROKOV-NJAČE. Spoznala jih je lahko iz znane knjige Janka Kersnika ali pa si je ogledala eno izmed 34 prireditev, ki so jih prav vsako ieto v rokovnjaškem gozdičku na Brdu pri Lukovici pripravili prizadevni domačini. V letu 1995 bo tako sredi junija, imajo tudi že čisto natančen datum, 16., 17. in 18. junija 1995, v rokovnjaškem gozdičku živahno kot vedno ali pa še bolj. Turistično društvo Brdo se je pod vodstvom Franca Pavška, predsednika, in prizadevnih članov, ki so že zdavnaj nehali šteti ure prostovoljnega dela, že začelo pripravljati na ROKOVNJAČE 1995; na prireditev vas vabijo že sedaj. Prireditev bo v letu 1995 še bolj pestra kot doslej. Obogatiti jo bodo skušali z novimi kostimi, s še več nastopa- jočimi, med katerimi bo poleg rokovnjačev veliko jare gospode, rokodelcev, kmetov, manjkali pa ne bodo niti konjeniki. V rokovnjaškem gozdičku se bomo srečevali kar tri dni, brez svoje prijetne prireditve pa ne bodo ostali niti najmlajši. V petek se nam bodo ROKOVNJAČI predstavili v literarni postavitvi, v nedeljo pa v vsem dobro znanem rokovnjaškem napadu na Francoze, kjer je izid naprej znan, gledalci pa vedno navdušeni. Postanite tudi vi del ROKOVNJAČEV, prireditve z dolgoletno tradicijo, ki vedno preseneča. Ne pozabite, dobimo se 16. ali 17. ali 18. junija 1995, najbolje pa kar vse tri dni v ROKOVNJAŠKEM GOZDIČKU NA BRDU. DOBRODOŠLI! V. Hej, študenti Naša brucovsko-študentska fešta v LIFEu je kar uspela (pa smo našli način, kako izbezati študente na plan!), tako da sedaj hitimo novim »delovnim« zmagam naproti. Študentski klub Domžale, ki je tudi organiziral »brucovanje«, ima v planu še nekaj zanimivih projektov. Enodnevni smučarski izleti (ko pade sneg), potopisna predavanja v knjižnici, za aero- UP RADOMLJE 61235 Radomlje, Pelechova 15, Na osnovi 58. člena STATUTA podjetja OBJAVLJA PRODAJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV: - 4 kom mobilarne bloke - mobilarni bloki so namenjeni za bivanje, lahko jih uporabljate tudi v druge namene - dva mobilarna bloka predstavljata bivalno celoto - cena 1 kom mobilarnega bloka je 400.000 SIT oziroma 800.000 SIT za eno celoto Osnovna sredstva si je možno ogledati vsak dan od 11. do 13. ure na sedežu podjetja. Osnovna sredstva bomo prodajali v sredo 11.1. 1995 ob 12. uri, in sicer najboljšemu ponudniku. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 061 727-122/099 pri g. Petru Janežiču. bika, rekreacijo, fitness in sauno tako že vsi vse veste, če pa meniš, da nisi dovolj informiran, pa pokliči v torek na ŠODR ali piši na klub. Pripravlja pa se športna ekipa za razne športne discipline, ki bo gostovala po drugih slovenskih študentskih klubih. Naš ŠODR na 95.6 MHz ob torkih zvečer prehaja v resnejše sfere in se bo loteval tudi bolj perečih študentskih problemov. Kateri pa so ti pro- blemi, pa nam, prosim, povejte tudi vi! Imamo pa še eno pomembno novost: dobili smo nov poštni predal; ima številko 102. Torej vaše prednovoletne čestitke, poštne nakaznice, želje in predloge nam pošljite na naslov: ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE, Ljubljanska 70, p.p. 102, 61230 Domžale. Študentski pozdrav! Tvoj klub ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale VAM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Cenjene stranke obveščamo, da bo ordinacija ponovno odprta 9. januarja 1995 Informacije: 712-990, 722-122 Delovni čas: pon. sr., čet. od 13. do 19. ure tor. od 11. do 17. ure pet. od 8. do 13. ure Med številnimi izleti in srečanji v letu 1994 se v Društvu invalidov Domžale posebej radi spominjajo srečanja z Izolčani na Primorskem. DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE ■ Predvsem vam želimo veliko zdravja! Konec leta je tudi za Društvo invalidov Domžale priložnost, da se pregleda celoletno delo in sprejme program za leto 1995. Društvo ugotavlja, da so bile realizirane prav vse akcije iz programa 1994, da je v njih sodelovalo zelo veliko število članov in prijateljev društva; ponosni pa so tudi na dosežene športne rezultate. Edvard Završnik, predsednik društva, si skupaj s svojimi sodelavci želi, da bi bili enako uspešni tudi v letu 1995, ko praznujejo 20-letnico samostojnega dela Društva invalidov Domžale. Potrudili se bodo, da bo program še pestrejši, da bo resnično vsak od članov našel svoj izlet, svoje družabno srečanje, ali pa svoj šport oz. rekreacijo, kjer bo uspešen. Posebno skrb bodo namenili orga- nizaciji vsakoletnega srečanja ob SVETOVNEM DNEVU IN VALIDOV, ki bo 25. marca 1995 v hali Komunalnega cen tra, nadaljevanju sodelovanja z društvi invalidov iz Izole, Laškega in gorenjske regije, potrudili pa se bodo tudi, da nihče od invalidov, zlasti tistih najtežjih, ne bo osamljen. Posebej ste vabljeni v športne aktivnosti, kjer so balinarji v letu 1994 dosegli drugo mesto v državi, dobre rezultate pa so dosegli tudi šahisti, kegljači, strelci, ribiči in drugi. Društvo invalidov Domžale želi vsem svojim članom, prijateljem in sponzorjem prijetne praznike, veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 1995 in si želi, da se tudi v letu 1995 čimveč družite z nami. Društvo invalidov Domžale MESARIJA NACE Xuljavo 15, Xenaeš tef.: 061739 317 teC//ax: 061738751 OBČANOM IN VSEM OSTALIM NAŠIM IN DRUGIM KUPCEM ŽELIMO SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1995! Obveščamo, da ima trgovina s 1. 1. 1995 nov delovni čas, in sicer: pon. in torek zaprto sreda in četrtek petek sobota od 8. do 18. ure od 8. do 19. ure od 7. do 13. ure Posebna božično-novoletna ponudba: - prekajen vrat BK 984,00 SIT - prekajena šunka BK 984,00 SIT - pečenice 800,00 SIT - suhe domače klobase 1.100,00 SIT UP RADOMLJE 61235 Radomlje, Pelechova 15, VABIMO K SODELOVANJU VEČJE ŠTEVILO LESARJEV ŠIROKEGA PROFILA Zahtevani pogoji: - IV. stopnja lesne smeri Zaposlitev je za nedoločen čas s tri mesečnim poskusnim delom. Oglasite se nam in povabili vas bomo na pogovor. V prijavi navedite osebne podatke in priložite dokazilo o izobrazbi ter jih pošljite v osmih dneh na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili pisno. Za dodatne informacije nas pokličite po telefonu 061 727-122. 2 Domžale /lamnik 13 Mali oglasi SLAMNIK 7X1 0 2 2 Ja sira n- Ja a- > ■i % 0-14 /i/ ■i- lej ie ja si n-i POMAGAM pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Telefon: (061) 722-266, Romana SERVIS šivalnih strojev Klančar - Preserje, Kajuhova n.h. (v. bližini Kemisa). Delovni čas od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Telefon: 723-324, 727-897 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: (061) 738-662 SERVIS športne opreme (koles, smuči ...) v Domžalah, Masle-jeva 6 (za Kurivom). Odprto: od 10. do 12. in od 15.30 do 18.30. Ponedeljek zaprto. Telefon: 714-083 TRZIN, 110m2 prostora, WC in kurilnica, primerno za skladišče, trgovino ali proizvodno storitveno dejavnost, dajemo v najem. Tel.: (061) 713-528 ŠTUDENTKA arhitekture instruira angleščino in matematiko za osnovne in srednje šole. Tel. (061) 724-180, v popoldanskem času. POCENI prodam nov kiiper-busch s pečico. Tel.: 711-734 SEKVI$ VV>AAAWvV Servisiranje motornih žag, motornih kos in vrtnih kosilnic. Pšata 38, Dol/Lj. tel.: 061/374-224 Delovni čas: po.,to.,če.,pe.: od 9."-14."in od 16. sr.: od 14."18." so.: od 9."-14." SE PRIPOROČAMO! -18° (TI B B d. O. O. Liparjeva 30, tel. 737-530 OBJAVLJA prosto delovno mesto STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA Z ZNANJEM VARJENJA Po-uspešno opravljeni poskusni dobi bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas. Stimulativen osebni dohodek. Vesel božič in srečno novo leto 1995 vam želi salon pohištva LIIZ KARANTANIA, A. Skoka 2, 61230 DOMŽALE, tel.: 711 -804 VEHA TURISTIČNA AGENCIJA i. DOMŽALE Ljubljanska 72 TEL./FAX 715-141 TEL. 723-219 VSEM NAŠIM STRANKAM ŽELIMO VESEL BOŽIČ, SREČNO IN USPEŠNO LETO 1995 TER VELIKO PRIJETNIH POTOVANJ IN RADOSTNIH TRENUTKOV NA POČITNICAH. OBVESTILO GRADITELJEM STANOVANJSKIH HIŠ - izločanje gradbenih načrtov Tudi v letošnjem letu se nadaljuje ustaljena praksa, da izločamo gradbene načrte individualnih graditeljev stanovanjskih hiš in delavnic, ki jim je pretekel 10-leten rok hrambe, kot določajo predpisi. Letošnje leto bodo izločevali načrte za leto 1983, upoštevaje letnico začetka postopka (lokacija). Obveščamo vse zainteresirane občane, da lahko prijavijo in prevzamejo v glavni pisarni ali pri arhivarju Skupščine občine Domžale svoje načrte v roku 15 dni od dneva objave v Slamniku. Po tem roku bodo navedeni načrti uničeni. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE DOMŽALE Kulturno društvo Tine Kos in Pihalna godba Moravče vabita na tradicionalni NOVOLETNI KONCERT v ponedeljek, 26.12.1994 ob 18. uri v kulturnem domu v Moravčah. Nastopili bodo: moravska godba in mažoretke, dekliški pevski zbor, moški pevski zbor. Gost večera bo ansambel TRIO SVETLIN s pevci; ti bodo predstavili skladbe z nove kasete. Vljudno vabljeni! NOVO * NOVO * NOVO Martin Vesel, Češnjice 16/b, MORAVČE, tel. 713-032 vam nudi: pooblaščen servis vozil Suzuki prodaja vozil - staro za novo ugodni kreditni pogoji, do 4 let, 10-11,5% vozila, kupljena pri nas, eno leto brezplačno servisiranje klima naprava nemškega proizvajalca za vse tipe vozil po ugodnih cenah menjava izpuhov VValker po ugodnih cenah olja, kupljena pri nas, menjamo BREZPLAČNO. POZOR! Kmetje-mesarji, prodam izdelane mesarske plohe. Naslov: Štefan LEVIČNIK,KRAŠNJA68, LUKOVICA CVETJE ERIKA GORJUP RADOMLJE AUDIO VIDEO TV SERVIS DARKO GORJUP RADOMLJE VSEM STRANKAM, KI SO V LETOŠNJEM LETU SODELOVALE Z NAMI, SE PRISRČNO ZAHVALJUJEMO. ŽELIMO VAM LJUBEZNI IN TOPLINE V VAŠIH DOMOVIH OB BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH PRAZNIKIH. Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO TUDI V LETU 1995. SREČNO! DELOVNI ČAS CVETLIČARNE: VSAK DAN OD 9. DO 19. URE SOBOTA OD 9. DO 15. URE AUDIO VIDEO TV SERVIS, POPRAVILO NA VAŠEM DOMU SPREJEM STRANK PO TELEFONU od 7. do 9. ure od 14. do 16. ure in od 20. do 21. ure TELEFON IN FAX (061) 727-042 Pozdravljene, Domžale! Od sedaj tudi med vami! MDCCCLXXXIV A SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d., Ljubljana v prostorih OBČINE DOMŽALE in v prostorih turistične agencije Golfturist, Ljubljanska 80, telefon: 721-014 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 900 do 1600. Ob sredah od 900 do 1800 Trdimo, da smo vredni zaupanja! 14 /lamnik Domžale /o - Banka Domžale d.d. Vošči vsem varčevalcem in poslovnim partnerjem vesele praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1995 Tradicija in zaupanje vas vodita v našo bančno hišo, kjer vam nudimo: - ugodne obresti za tolarsko in devizno varčevanje - različne vrste kreditov - posebne storitve kot dvig gotovine in plačilo položnic na bančnih avtomatih ter plačilne kartice »R.M.T.« DOMŽALE ORGANIZACIJA IN SVETOVANJE V TRANSPORTU, IZVOZ-UVOZ RASTO MEDVED, s. p. Pot za Bistrico 51, 61230 Domžale Tel.-fax: (061) 714-933 SE ZAHVALJUJE VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM ZA ZAUPANJE TER ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1995! JUS-SECURITY VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA JU8-8ECURITT d.o.o. SSS Mobitel: 0609/615-159 Prodaja, montaža in priklop VARNOSTNIH ALARMNIH SISTEMOV na 24 urno nadzorno službo z oboroženo intervencijsko skupino. AVTOŠOLA »JUS« - vas do vozniškega izpita pripelje tudi v 15 dneh - čas in kraj vožnje po dogovoru - pričetek tečajev CPP vsak ponedeljek (dopoldne, popoldne) - nudimo ugodne plačilne pogoje s popusti PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE II TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN * oljni gorilniki * oljne garniture * peči SIME, ITP * rezervni deli * cisterne za olje STARETOVA 2,61234 MENGEŠ TEL.: (061) 739-426 DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE želi vsem svojim članom vesele božične praznike, zdravja in polno zadovoljstva v letu 1995! Trgovina s tehničnim, lesnim in gradbenim materialom Groblje 3 A, Rodica, 61230 Domžale Tel. št. 711-655 VAM NUDI: - gradbeni material - stavbno pohištvo - sanitarno keramiko - ogrevalno tehniko - vodovodni material - opremo za kopalnice - Fackelmann, Kolpa - velika izbira keramičnih ploščic električno in ročno orodje Ugodnosti, ki vam jih nudimo: - 5% popust pri gotovinskem plačilu nad 10.000,00 SIT - prodaja na 3 čeke - brezobrestno - pri nakupu nad 30.000,00 SIT brezplačen prevoz do 30 km Pričakujemo vaš obisk - se priporočamo! Delovni čas: delavnik od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1995 vam želi vaš serviser pralnih strojev Viktor Svetlin, Vir, Finžgarjeva 15 tel. 711-618 Ker živlienie potkebuie varnost NIM> šli TZjBi ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE-KAMNIK DOMŽALE */ntc* želi vsem zavarovancem, poslovnim partnerjem in občanom VESEL BOŽIČ in srečno, zdravo in uspešno NOVO LETO 1995 TRGOVINA V KRAŠCAH SE ZAHVALJUJE STALNIM KUPCEM ZA ZAUPANJE IN ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER MNOGO SREČE V LETU 1995! mm žensko frizerstvo - vse vrste modnih in klasičnih oblik (tudi trajna na narastek na dolgih laseh) slavnostne in poročne pričeske moško in otroško friziranje po vseh modnih zapovedih lasna diagnostika in terapija lasišča ugodne cene in delovni čas POSEBNE UGODNOSTI: VSAK PRVI ČETRTEK V MESECU VAS UREDIMO PO VAŠI ŽELJI S 50 % POPUSTOM. ODPRTO: 13.00-20.00 7.00-20.00 13.00-20.00 7.00-20.00 13.00-20.00 7.00-12.00 Natalija Herga, Dragomelj 124 61230 Domžale, tel.: 1612 643 ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota O H O O o o o fb ^7 Vsem posfomim partnerjem in občanom zeCimo prijetne božične praznif^e in srečno novo leto! IC TRZIN, DOBRAVE 3 - * 386(0)61 71 2 1 39, 71 1 585, F A X: 71 4 557 o o i 8 !§)omžale /lamnik 15 Mesec december je praznični mesec December je prazničen me-—^ec.Največ lepih želja je izre-—:enih ravno v tem mesecu. Me-ec december je tudi mesec ob-iarovanj. Miklavž, božiček, Jedek Mraz - vse te dobre stare nože predvsem otroci, pa tudi itarejši vabijo medse, z enim ;amim namenom - svojim bliž-"ijim pripraviti veselje, jih obdarovati, kajti kot pravi ljudski 'ek, je človek najsrečnejši tedaj, kadar daruje in da nihče ni ako reven, da ne bi imel česa darovati. Prvi dobri stari mož meseca Jiecembra je Miklavž. To je go-ovo najlepši otroški praznik, ki e poln simbolike. Naši starši so norali to vedeti, da so nam ga kljub včasih skromnim razmeram in ne vedno in povsod želenim praznovanjem ohranili. Sem ter tja se je v ne tako daljni preteklosti iz teme prikazal kak prestrašen parkelj, vendar ta daril ni nosil, je strašil in opo-■ zarjal otroke, naj bodo pridni. Miklavž je po pravilu prinesel darove ponoči, ko so otroci spali, tako da ga niso mogli videti. Le kakšen je ta Miklavž? Zakaj ga ne vidimo, zakaj se vsaj malo ne pokaže? In letos se je pokazal. Celo v hišo je stopil, pogovarjal se je z nami. Tako blizu je bil, da si ga lahko prijel za roko. Pa kako je bil prijazen, vsakomur je nekaj daroval. Otrokom darove, starejšim pa spomine na otroštvo in miklavževanje mladih dni. Tudi parkeljne je Miklavž pripeljal s seboj in ni ga bilo, ki bi mu Lucifer ne pognal strah v kosti. Imenitni so bili dekleti in fantje iz Kulturnega društva Loka pri Mengšu. Običaj so znali prikazati tako, kot se ga spominjajo starejši in kot ga mlajši poznajo iz knjig in televizije. Mlajšim in starejšim, prav vsem, celo strogemu očesu profesorja, ste znali pričarati pravi Miklavžev večer. Davorin, Tanja, Špela, Franci, Robi, Tomaž, Slavko in Brane, zares ste bili imenitni, za lepo doživetje Miklavževega večera se vam najtopleje zahvaljujemo. J. ŠARC, Žiče Zaspala si, mama zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to želimo ti vsi. V devetdesetem letu starosti je umrla naša draga mama, babica, prababica, sestra in tašča Antonija Kvas, roj. Brigel iz Češenika Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, maše in za izrečena sožalja. Lepa hvala gospodu Karlu Leskovcu in zboru za zapete pesmi, gospodu Stoparju za odigrano Tišino, gospodoma župniku Pečniku in patru Prirnožu Kovaču za opravljen mašni obred in vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Počivaj mirno, sladko spavaj v grobu ni gorja in ni skrbi. A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami. ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega očeta Janka Kokalja p.d. Šuštarjevega, z Brezovice pri Dobu, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Iskrena hvala župniku g. Vladu Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred, Oktetu Tosama za lepo petje, vsem gasilcem, posebno pa še Gasilskemu društvu Žeje - Sv. Trojica in vsem drugim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V pričakovanju božičnega večera Na božični večer poslušamo zvonjenje, saj ima svojevrstni čar. Božična pesem Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje, se vsako leto glasi enako, vendar vselej z novim odtenkom vabeče miline. Sprašujem se, kaj želim za letošnji božič sebi in svoji družini ter vsem ljudem dobre volje, da bi v vsako družino posij al božični žarek svetlobe, da bi se v naša srca naselila toplina sredi mrzle zime. Božič je zame vedno čudovit, je najbolj človeški in družinski praznik, kakor tudi najprisrčnejši. Bog je s svojim učlovečenjem hotel ljudem povedati, kaj pomeni biti človek, kaj dajati in ne jemati, služiti in ne vladati, ohranjati in ne uničevati... Božično sporočilo in radost pa lahko vsako leto na novo občutimo in doživljamo ob jaslicah. Postavljanje jaslic v naših domovih ima ne samo velik zgodovinski pomen, ampak oživlja božično skrivnost v naših srcih. Jaslice pomenijo, da se Kristus vsako leto znova rodi v nas, če se le z vsem svojim bitjem predamo duhu božične noči. V naši hiši vsako leto postavimo jaslice, ob katerih se na sveti večer zbira vsa družina. Za postavljanje družinskih jaslic nihče ni ne premlad ali prestar, saj tu ne gre za umetnost ali za ustvarjalnost, predvsem gre za versko dojemanje božične skrivnosti. Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega sina, da se ne bi nihče pogubi/, ampak bi imel večno življenje. Postal je sin človekov ob svojem prihodu na svet. Rodil se je v revnem hlevčku za nas, toda mi dostikrat pozabljamo na tisto božjo ljubezen izpred dvatisoč let, ki so jo oznanjali angeli nad betlehemskim! pašniki: »Mir ljudem na zemlji«. Ljudje v vojnih vihrah nočejo sprejeti blagoslovljenega miru, tistega miru, ki ga svet ne more dati. Iz jaslic pa prihaja ta mir samo, če smo ga pripravljeni sprejeti; tudi v današnjih časih se ustavimo pred hlevčkom, da bomo doživeli tisti božji mir in pregnali žalost iz svojih src. Božični večer mora biti čas velike radosti, opojnega vonja po kadilu, blagoslavljanja naših domov in dobrot na praznično obloženi mizi. Vse družine naj torej objame toplina sredi mrzle zime in svetloba v temi. Podajmo si roke in si zaželimo miru, prijateljstva in ljubezni. Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje. ANTON BERNOT Preserje Franc Zabret ostaja predsednik Območna organizacija Rdečega križa Domžale Območna organizacija Rdečega križa Domžale deluje po temeljnih mednarodnih načelih humanosti, nepristranskosti, prostovoljnosti, enotnosti in univerzalnosti, ki so opredeljena v njenem statutu, sprejetem na volilni programski skupščini v začetku decembra 1994. Po sprejemu statuta, v katerem so posebej napisali, da je to pro- stovoljna humanitarna organizacija, ki deluje v skladu z ženevskimi konvencijami, sklepi mednarodne konference Rdečega križa, Zakonom o Rdečem križu Slovenije ter drugimi akti, so pregledali delo v letu 1994 in ugotovili, da je bilo uspešno. Posebej so spregovorili o socialni dejavnosti in v njenem okviru o organiziranosti in razdeljevanju materi- ZAHVALA Ob boleči izgubi Gabrijele Blažič iz Dragomlja se zahvaljujeva vsem, ki ste nama v težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter drago ženo in mamo pospremili na zadnji poti. Žalujoča: mož Ivan in sin Janez V petinosemdesetem letu starosti nas je tiho zapustila naša draga mama, babica in prababica Frančiška Rojs iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Farkašu in patronažni službi Zdravstvenega doma Domžale za vso skrb in spodbudo med njeno boleznijo. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Stobljanskega okteta za zapete žalostinke. Vsem, ki ste bili v dneh slovesa z nami, se zahvaljujemo z željo, da nam vsem naša draga mama ostane v lepem spominu. Žalujoči otroci: Vinko, Fani, Veronika in Jože z družinami Triletna kruta bolezen, s srčno voljo do ozdravitve, nam je ob pripravi na 12. rojstni dan, vzela iz naše sredine dragega sina, bratca in vnuka Petra Krambergerja učenca 6. razreda OŠ Jarše - Rodica Žalostni dan slovesa z mašo je bil v soboto, 3. decembra 1994, ob 15. uri v Mengšu Pregovor pravi, v nesreči spoznaš soseda, vaščana, prijatelja, sorodnika. Brez besed smo ostali ob pomoči neštetih. Hvala za darovano lepo cvetje, sveče, denarno pomoč in svete maše. Hvala za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala zdravstvenemu in patronažnemu osebju otroškega oddelka hematopediatrične klinike na Vrazovem trgu, ki ste se z materinsko ljubeznijo trudili za njegovo srčno željo in voljo - ozdraveti. Hvala Biotehniški fakulteti Groblje, Novi Ljubljanski banki, d.d., Osnovni šoli Rodica in vsem, ki ste se od njega tako lepo poslovili. Iskrena hvala ravnateljici za ganljive besede slovesa ter pozornost učencem 5.b in 3.b razreda. Hvala Gostišču Kovač s Količevega, pevcem cerkvenega zbora Groblje, hvala vsem iz župnije Čemšenik, ki ste se v tako velikem številu udeležili pogrebne slovesnosti. Lepo se zahvaljujemo župniku z Vranje peči g. Štefanu Steletu za lepe besede slovesa pri sveti maši. Hvala vsem za telegramska sožalja in vsem, ki ste nam s stiskom rok izrekli sožalje. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Zg. Jarše, Znojile pri Zagorju Žalujoči: mamica Marija, oči Martin, bratec Blaž, ata Stane, mama Ana in mama Ivanka, tete, strici ter drugo sorodstvo. alne pomoči, ki jo ilustriramo I ogroženim občanom v občini z nekaterimi številčnimi podatki: | Domžale je bilo izdanih: 567 prehrambenih paketov (15 do 20 kg) 30 paketov z otroško hrano 3800 kg moke 275 kg fižola 110 kg mleka v prahu 114 kg riža 3901 olja 6001 detergentov 390 higienskih paketov 200 kartonov higienskih vložkov Skladišče rabljenih oblačil, obutve in posteljnine je v letošnjem letu izdalo za potrebe občanov preko 2000 kg raznih predmetov. Dodatno so bili izdani tudi novi predmeti: spodnje perilo, kompleti rjuh, 350 odej, 40 parov čevljev, 100 parov športnih copat. Posebej odmevni sta bili humanitarni akciji za nakup medicinskega aparata za limfno drenažo in ureditev stopniščnega dvigala, plačano pa je bilo tudi manjše število položnic za elektriko, najemnine in zdravstvene preglede. Prav na tem področju so ocenili, da je bilo zgledno sodelovanje s Centrom za socialno delo in Karitasom. Tudi naša organizacija RK se ukvarja z begunsko problematiko. Čeprav se število beguncev postopno zmanjšuje, RK ostaja glavni distributer materialne pomoči beguncem, ki jih je po zadnjih podatkih v oktobru 296, prioritetna naloga na tem področju pa tudi v prihodnje ostaja poizvedovanje za pogrešanimi osebami zaradi vojnih spopadov in vzdrževanje registra beguncev. V letošnjih krvodajalskih akcijah je sodelovalo 1237 ljudi; ti so darovali 1572 litrov krvi. Na področju prve medicinske pomoči je bila največja skrb namenjena usposabljanju kadrov, izdelavi novih skupnih osnov programov pouka ter standardiziranju opreme in sredstev zanj. V posameznih šolah so bile v okviru zdravstvene vzgoje izvedene različne akcije, precej skrbi pa je bilo namenjene tudi podmladku in vključevanju mladih v RK. V sprejetem programu dela bo največja skrb namenjena akciji ŠIRJENJE ZNANJA, ki postaja prioritetna naloga Rdečega križa, njen namen pa je, da bi prav vsakdo vsaj slišal za vlogo RK Slovenije, za mednarodno gibanje in temeljna načela RK, poznal znak Rdečega križa in vedel, da kljub vojnim grozotam obstaja mednarodno humanitarno pravo. Sicer program Območne organizacije Domžale obsega aktivnosti z vseh področij, ki jih je RK pokrival doslej. Izvolili so tudi novo vodstvo Območne organizacije, ki ga bo tudi v prihodnje vodil Franc Zabret, podpredsednica pa bo Milena Srebotnjak. Na skupščini so imenovali tudi ČASTNE ČLANE RKS in jim podelili priznanja. Iskrene čestitke: MARIJI SAŠO, FRANČIŠKI URANKAR, MARI LUŽAR, JULIJAM VOLF in JOŽETU KOSMAČU, v OBRTNIKI, SAMOSTOJNI PODJETNIKI! Vodimo poslovne knjige in sestavljamo obračune za trgovino in druge dejavnosti. Tel./faks: (061) 713-018 Spoštovani! Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 16.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 721-022 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene hčerke in sestre Marte Jerman iz Dragomlja 64 pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem za številno udeležbo na njeni zadnji poti, zlasti njenim sošolkam in sošolcem ter učnemu osebju, ki so njen prerani grob prekrili s cvetjem in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom ter kolektivu Belinka za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Prav posebno zahvalo dolgujemo Zdravstvenemu domu Domžale in Kliničnemu centru. Nenazadnje pa se zahvaljujemo g. župniku Lojzetu Gajšku za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede, mladinskemu pevskemu zboru iz Šentjakoba ob Savi za občuteno zapete pesmi, govornikoma Ivanu Kepicu in dr. Mojci Zaje za izbrane poslovilne besede ter g. Franciju Stoparju za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Njeni: mami Mili, oči Janez, sestra Silva, bratec Janko ter Aleks Poročilo Centra požarne varnosti Domžale za mesec november 1994 ker je lastnik izgu- 2. novembra 1994 ob 13.45 so domžalski policisti obvestili CPV Domžale, da je potrebno vlomiti vrata in zapreti vodo v stanovanju na Ljubljanski 90 v Domžalah. 13, novembra ob 6.25 so gasilci hiteli v Mačkovce, kjer je počila vodovodna cev. 14. novembra ob 22.45: CPV je prejel obvestilo PP Domžale, da na magistralni cesti na Želodniku gori osebni avtomobil. Ob prihodu gasilcev so ogenj že pogasili vozniki z ročnimi gasilnimi aparati. 19. novembra ob 17.50 so gasilci CPV vlomiji vrata stanovanja na Ljubljanski c. 80a v Domžalah, bil ključe. 20. novembra 1994 ob 3.50 so gasilci hiteli na Vir, kjer se je zgodila prometna nesreča in je bilo treba cestišče očistiti razlitega olja in bencina. 22. novembra ob 11.35 je občan javil, da nad letnim gledališčem v Dobu gori gozd. PIZZA EKSPRES VRTNA EKSPRES KMEČKA PIKANTNA MORSKA VEGETARIJANSKA OCVRTI SIR, KALAMARI, ZREZKI, SOLATE © 061/ 714-888 Kurjenje raznih odpadkov v gozdu v vetrovnem času je lahko usodno, lahko pride do požara večjega obsega, zato so morali kurišča nad letnim gledališčem v Dobu gasilci pogasiti. Delavci GG so na tej lokaciji kurili smrekove odpadke zaradi uničevanja lubadarja. Zaradi nevarnosti, da bi se zaradi močnega vetra ogenj razširil, so' postavili gasilsko stražo do pri- hoda policistov in požarnega inšpektorja, ki je odredil gašenje kurišč. 24. novembra ob 4.37 je v Papirnici Količevo zagorel viličar zaradi napake na elek- trični napeljavi. Ogenj so poga sili delavci Papirnice in gasile CPV. 24. novembra ob 14.55 sc vlomili vrata stanovanja na Župančičevi 4 v_Domžalah. 24. novembra ob 23.37 sc gasili kontejner pred Napred-kovo trgovino v Preserjah. 25. novembra ob 10.30 so gasilci CPV prejeli obvestilo, da na M. Tomca 4 v Domžalah skozi strop kaplja voda. 27. novembra ob 10. uri so po prometni nesreči očistili cestišče v križišču gostilne Pavo-vec v Mengšu. 27. novembra ob 19.22 so zaprosili gasilce za pomoč pri odpiranju vrat v Domžalah. 30. novembra ob 15.40 sc hiteli v Ihan gasit požar, ki je zaradi nepravilno zaprte dimne tuljave dimnika, nastal v Ihanu. S. V. Epigrami BLIŽA SE 50-letnica izgnancev, zakon o njih pa gre v drugo branje KLIN? A? Res?! Ministrstvo za delo in družino... izgnancem spet zabija klin Bili tu prve žrtve so za domovino. Pravice bodo? - če ne bodo vsi prej »hin«. UMETNA OBČINA (KOMUNA) DOMŽALE Veliko občino je Revolucija rodila, da vsi v vse lonce smo si gledali. Kot s silo je prišla, jo sila je zdrobila, zdaj v štirih občinah v nov čas bomo odšli. NOVEMU ŽUPANU Za Domžale brž mu metlo kupimo, z združenimi jih močmi počistimo. V PREJŠNJI ŠTEVILKI SLAMNIKA JO JE TISKARSKI ŠKRAT KAR SAM SEBI ZAGODEL Zato se epigram o Janšu pravilno glasi: »Saj pod osmico ga je skril, kot da le v to številko bi zaljubljen bil.« FRANCE CERAR BREDA PODBEVŠEK RAZSTAVLJALA V GALERIJI COMMERCE: Razstava akvarelov in pastelov Novembra je v ljubljanski geleriji Commerce razstavljala ljubiteljska slikarka Breda Podbevšek, ki med drugim poučuje na Osnovni šoli Rodica. Po poklicu je specialna pedagoginja. Odlikujejo jo velika ljubezen do oblikovanja, narave in otrok; te razdaja z veliko ljubezni in v okolje, kjer živi in dela. Breda je rojena Bežigrajčanka, odlikuje pa jo velik talent za obliko- vanje in aiikanje. Nenehno iskanje in preizkušanje različnih materialov in tehnik se je v zadnjem času ustavilo pri akvarelih, pastelih in keramiki; odločila se jih je pokazati tudi javnosti. Po mnogih razstavah likovnih izdelkov otrok, ki jim je bila mentorica in svetovalka, je bil že čas, da se predstavi tudi z lastno samostojno razstavo. CVETA Z. ORAŽEM Slika - Cvetje, Breda Podbevšek IHHiaMMHMMMI Srečno v letu 1995 Vsem našim kupcem, dobaviteljem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za uspešno sodelovanje v letu 1994. NAPREDEK ' ■ ' ' ■ ■■ ■■ Š$S •:;:••::>:: ,|1|§1JJ Mm Za konec leta smo pripravili posebno presenečenje: v vseh naših trgovinah vam na vašo željo brezplačno zavijemo pri nas kupljena darila. Blagovnica VELE je odprta: • v petek 23. decembra od 8. do 20.30 ure. Ta dan igra od 15.30 dalje na ploščadi pred Vele ansambel Planika, ob 18. uri pa bo velik ognjemet. • v soboto 24. decembra od 7.30 do 18. ure. • v soboto 31. decembra od 7.30 do 13. ure. ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO. /lomnik Domžale Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. GLASILO UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, Združena lista socialdemokratov • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Združena lista socialdemokratov • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka 0 Janez STIBRIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenski krščanski demokrati • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Tehnični urednik Janez DEMŠAR. Uredništvo glasila na Ljubljanski c. 69, Domžale tel.: 721-022, Marija GUTNIK. Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale oglase, razpise in objave) oddajte' v uredništvu glasila, Ljubljanska c. 69. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta Republike Slovenije1 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.