Štev,118 L lena, t or e. 1 ' 18. junija 1946, Leto 2, Odkar se je- zopet odprla poštna zveza z Ameriko, smo ponovno prišli v stik s slovenskimi rojaki tam. Zato bo vse begunce gotovo -zanimalo vprašanje, koliko je prav-zaprav slovenskih rojakov.v Zdru¬ ženih državah. V naslednj-em ponatiskujemo 6lanek iz ameriškega kole¬ darja " Ave Maria", ki nam daje točne podatke. Takole se glasi: Bila so med nami ves 6as različna mnenja. Nekateri so nas cenili na 200,000, drugi še ve6 ali pa man^. Koliko nas je pa v resni¬ ci, tega pa nihče ni vedel, ker nismo imeli nobenih zanesljivih podat- ivOV, Dva vira Sta, ki bi nam mogla dati na to vprašanje zanesljiv odgovors 1./ Letna poročila priseljenske komisije delavskega depart* merita naše vlade v WaShingtonu o statistiki prišel jeništva in-izšeljfe- ništva države. 2./ Poročila oddelka za ljudskd štetje trgovskega de« partmenta vsakih 10 let* ■ • Toda do 1. 1920, t.j, 'do prve svetovne vojne, j e.naša država upoštevala samo države, iz katerih so priseljenci prišli, ali v kate¬ re so šli. Na tej podlagi so se vršila tudi ljudska štetja vsakih 10 let. Temu primerno so sestavljena tudi poročila omenjenih oddelkov naše vlade. Malih narodov, po posameznih državah.Evrope Amerika ni poznala ne upoštevala, ker so se ji zdeli brez pomena za njeno državno politiko, Tako je bilo pač splošno svetovno pojmovanje o malih naro¬ dih, Tako smo ji bili n,pr. vsi narodi, ki smo se priselili iz, bivše Avstro-Ogrske samo "Avstrijci" ali "Madžari", Na podagi takih poročil je jasno, da nismo nikdar mogli povedati z gotovostjo,, koliko nas je prišlo iz Slovenije in kako smo se množili tukaj z mladino, ki je tu- kaj rojena. Toda že prva vojna, še bolj pa sedanja druga, sta prinesli vse male narode-v ospredje. Pokazali sta, kako napačno je bilo tako ■'Ojmovanje.malih narodov in kako škodljivo, za mednarodno svetovno politiko in za državno domačo politiko posameznih velikih držav. Poka¬ zali sta državnikom V3eh velikih narodov in držav, da so vsi narodi, tudi najmanjši, za svetovno mednarodno življenje, predvsem pa za'sve¬ tovni mir prav tolike važnosti kakor vel .iki. Res je, majhni so. Toda narodi so] ki imajo-od Boga jim dane svete pravice do življenja in obstoja, kakor veliki, in jim teh pravic nobena država? tudi najmo¬ gočnejša kratiti ne sme, ne da bi s tem ogrožala svetovni mir. Tudi mali narodi lahko zapalijo svetovni požar. Srbija n.pr;je bila majhna in neznatna država, Mi Jugoslovani v Avstriji, smo bili za Avstrijo in za svet velik nič, sužnji Avstrije, ki nas sme ubijati,kakor hoče. Pa kje se je zapalil prvi svetovni požar? In sedanja druga svetovna vojna, kedaj in kje se je začela? Ko se je Nemčija ravnala po tem starem pojmovanju malih narodov in pogazila pravice malih severnih slovanskih narodov. Zlasti sta pa obe vojni odprli oči naši državi, da je videla, v takem pojmovanju malih narodov veliko in nevarno rak rano v telesu človeške družbe, katero je treba fcimprej ozdraviti, ako se hoče : dose- ^»(S^^rajen svetovni mir. Zato je že predsednik Wilson razglasil Zdru- ^UBBIJ4SiAg| ' jv* 118-—-Domači glasovi-,' 18. VI.194-6. ---Str« 2* žene države Amerike je to Obe ti d v •lih narodov, še bolj ppbornico za pravice mr odločno je to izjavil predsednik Roosewelt. vojni sta pa pokazali tudi naši državi važnost vseh teh narodnih skupin državljanov za njeno mo6, za njen razvoj in napredek, zlasti za pomoč v časih vojnih kriz, da so tukaj, da se jih torej mora upoštevati že zaradi državnih koristi.' Na podlagi tsga novega pojmovanja malih narodov sc je isvr-r zgodovini .o :ih 97.160, žensk 81.4b0.od teh je bilo rojenih v Sloveniji 75.850; moških 43.520, žensk 32.040. V Ameriki rojenih in sicer od priseljenih staršev ali takozv ;nih •ropša-A nih staršev t.j., da je bil en stariš rojen v Sloveniji, eden v Ameri¬ ki, 97.500; od v Ameriki rojenih staršev 5.780. Od teh jih živi; po mestih 120.340, na deželi, pa niso far- 44.480, farmarjev 13.820. Slovenščino kot materin jezik je pri- 146.020, in sicer rojenih v Sloveniji 53-880, staršev rojenih od priseljenih ali mešanih 81.280;, od tu rojenih staršev 4.860. ~ Leta -930 v Sloveniji rojenih 77.671, )e primerjamo tc števil? s.številom leta 1940, se pokaže, da je od leta 1930 do leta 1940 umrlo-nekako 22.572 priseljenih Slovencev, ker je gotrva, da jih je v teh letih zelo malo odšlo domov. Od priseljenih Slovencev jih je bilo leta 1940 starih mod 75 let JO. 040 - _od 25 do 34 'let 19.020; od 35 do 44 let 11.960; od 45 65 let dalje 4.^520. - Buffalo 10C; Chicago a e 54 let 19.560; od 55 do 64 let 12.080 in od ?o večjih mestih je Slovencev.- Baltimore - 220 .320; Cleveland 24.720; Detroit 2.340; Los- Angeles 3.650; Milwaukee 4.100.., . New 1 ork 4 . 26 0. > louis 400'; San Francisco Philadelphia 5C0.; Pittsburgh, Pa. 1.067; 2.100 in Nashing ton, D. C. 6 0. St. Slovenci po posameznih državah; Main 20 Vermont -j Massachusetts 380; Hhode Island 60; Nev New Eampshire a Ycrk 8.440. Connect:® 7.920, cut 760; Nev? Jersev 4.350; Perma 57.100; Ohio 33.500, Indiana 3.020 Illinois 17*420; Michigan Towa 720; Missouri 680; North Kansas 1.220; Delaware 20 80 ' Dakota tl M .rginia 160; lest Virginia I. 56 O; .20; Tennessee * 40-, 380 Georgia '40; Florida 60; ICentuckv : ssippi 240; Arkansas 80; Lousiana na 1.820; Idaho 320; IVcning 1.860 Arizona '500; Utah 540; Nevada 540; fprnia 13.840. Slovencev v Clevelandu. Vseh je 24.720. Od teh je lisconsin 10,120; Minnesota 13-920; 60, South Dakota 100; Nebraska larzland 440; District of Columbia 60; CarGlina-, South Carolina 40; Alabama Missi- •Tex as 320 5 M on t a- New- Merico 260; Oregon 720 r. Cali- North m c Oklahoma 40 C,olo rado 1.540” lashington 5.28O bilo roje- V f starem kraju 10.520, V Ameriki rejenih od priseljenih staršev in kraju, je '13.640. Od tu rojenih bilo v starem kraju rojenih um 6d mešanih, uršev, t.j. eden rojen v starem drugi red, 660. Leta 1930 Tu Slovencev v Chicago; Vseh 7.320. V rejenih cd priseljenih ali mešanih Sl»vencev v Detroitu;‘ 2, 340. rojenih od priseljenih ali mešanih ;ršev 20* '••--20 . 3.460. starem kraju rejenih^ yo od tu rojenih staršev 40. Is starega kraja je prišlo staršev 1.080, od tu rojenih (Dalje prihodnjič). Štev.118 -- Domači glasovi, 18.VI.1946. 3. m Moskovska "Pravda" od 30 .maja je posvetila daljši člsnek Aadersovi armadi in pravi med drugim, da je.v tej armadi kakih 50.000 v®jakov, ki so se borili na Hitlerjevi strani proti zaveznikom. Dalje pravi članek, da je ve&ina teh vojakov "prežetih z nacističnimi ide¬ jami." Nato pa piše "Pravda". "Andersova armada, ni le v angleških krogih našla zaščitnike, marveč tudi v ameriških. Se 8. aprila j e "Nev/ York Times" poročal, da je poveljnik ameriških vojaških sil v Srelo-zemlju general John Lie predlagal vojnemu ministerstvu, naj bi dali pribežališče znatnemu de¬ lu Andersove armade« Ta načrt je bil sprejet, in 3.maja je senator Butler pri razpravljanju o zakonu za podaljšanje vojaške obvezne službe predlagal ameriškemu senatu načrt, po katerem naj 'bi sprejeli 200.000 ^inszemcev v ameriško armado. Senator ni tajil, da misli pri tem An- ^dersovo armado. Dutlerjev predlog, je izzval.hud protest senatorja Tayl®rja, ki je .izjavil, da ce se bo Butlerjev načrt uresničil, "bi potem vide¬ li armado, oblečeno v ameriške uniforme, sestavljali pa bi jo ljudje, ki so se v preteklosti borili proti nam." V ameriškem tisku - nadaljuje "Pravda" - so se pojavljale tu¬ di vesti o tajnih pogajanjih za naselitev Andersovih- ljudi v Brazi¬ liji, Kanadiin. drugih državah Amerike. Nato se članek bavi s sklepom angleške vlade, ki hoče nase¬ liti Andersovo armado na Škotskem ter ustanoviti posebne edinice pod vodstvom angleških častnikov. In "Pravda"'pravi k temu; "Potemtakem Anderš®va anaada sploh ne bo demobilizirana, mar¬ več bo dejansko ostala,le ped drugo "firmo". Jasno je, da se s tem dejansko nič ne spremeni. Trdovratni napori določenih ameriških in angleških krogov, ki hočejo ohraniti Andersovo armado za vsako ceno in iščejo "primernega zatočišča" zanjo, ti napori vodijv neizbežno k sklepu, da ti krogi ^sanjajo'o tem, kako bi za Andersovo armad® našli tudi primerno "zapo- flfelitev". • ,0 velesi, "Ko g.Molotov skuša najti razloge, s katerimi naj bi dokazal, da Rusija ni odgevorna za to,da so diplomatske razmere dospele d r mrtve točke,s tem, da obt®žuje Adružene države in Britanijo, češ* da poskušajo vsiliti svojo voljo drugim državam., je gotovo primerno, da mirno preiščemo poslednje uspehe teh treh sil. Vzemimo najprej Združ.ene države. Te niso v načelu pravzaprav ničesar pridobile na ozemlju. Bo sedaj so se zadržale samo na Islandi- ji-in tako tale g.Molotovu priložnost, da je-nanjo lahke pokazal. Radi pa bi zadržali oziroma pridobili nekatere otoke na Pacifiku, ki pa §o v splošnem zel® oddaljeni, redko naseljeni in jih nihče drugi neče ime- . ti. Na Kitajskem so zaradi želje, da se p®v:..ne mir-in da se začne zo¬ pet z izmenjavo dobrin, pomagali Cangkajsku izpolniti dogovor, katere¬ ga je Rusija skl-enila z njim, dogovor,' ki ga pa je Rusija, prelomila. V Bvropi si Ameriicanci. prizadevajo zmanjšati svoje okupacijske sile čim bolj in čimprej mogoče. Po jakosti je sedaj njihova oborožena sila le še senca pr^ti temu, kar je bila pred 12 meseci. Vel.Britanija dosedaj ni pridobila po končani vojni in naradi štev. 118----- Domači glasovi, 18.VI. 1946. ------— Str. 4. nje niti par centimetrov ozemlja.Ce pa je celo zaradi posebnih dogo¬ vorov uspela v tem, da je pridobila nekaj novih sredozemskih, baz te¬ daj bi to težko poravnali s tem, kar smo prostovoljno odstopili.Daleč smo od tega, da bi iskali nova področja, kjer naj bi vladali; saj smo §torili mnogo, s čimer smo očividno precej popustili v svoji imperi¬ alni moči, ker zasledujemo jasno mednarodno politiko, o.kateri smo prepričani, da je popolnoma v duhu sedanjosti? izpraznili smo Perzijo, zapustili Sirijo in Libanon, obljubili smo tudi, da zapustimo Egipet, Nameravamo pa tudi zapustiti Indijo. V posebnem prizadevanju, da raz¬ čistimo 'stanje in* da. i zgladim o pot do mednarodnega sodelovanja, smo podvzeli če pomembne težavne odločitve v* stvareh, ki t so^ za nagajiv- 1jensko važne. Preveč bi bili tudi srečni, ko bi zapustili"GT5ijo,se^^ veda, če bi dobro vedeli, da ne bo tjakaj skušala priti kaka druga sila. Poglejmo -edaj Rusijo. Od 1.1939 si je priključila ozemlja devetih držav. Njene pridobitve obsegajo del finske' Karelije, celo Litvo, Letonsko in Estonsko, pristanišče Konigsberg, vse poljsko o- zamlje vzhodno od Curzonove črte, Podkarpatsko Rušijo od Ceškoslo- ^ vaške, Besarabijo in Bukovino od Romunije, jušno polovico Dahalina in Kurilske otoke od Japonske. Falo vojn je bilo v zgodovini, kjer bi se kot njena posledica pridobilo toliko ozemlja. Polog tega pa je treba upoštevati tudi to, da si je.Rusija znala pridobiti izključni poli¬ tični in gospodarski vpliv v Poljski, Češkoslovaški, Ogrski, Bolgari¬ ji Romuniji, Albaniji, Jugoslaviji,severni Perziji in v velikem delu Mandžurije. Je pa tudi na najboljši poti, da spravi svojo cono v Nem¬ čiji pod sovjetski politični in gospodarski sistem. Z vsemi trmi pridobitvami pa še sedaj ni zadovoljna, temveč hoče izsiliti svoje ambicije na-Srednjem Vzhodu in v Sredozemlju.Mo** rali bi bi>-l hvaležni g*. c-.ptovu, da je pozornost sveta obrnil na to pomembno vprašanje. m - "The Times -' iVeekly Edi ti on", 5*6.46. NOV SLOVENSKI ČASOPIS NA KO¬ ROŠKEM. »Cie Neue Zeit"od 18.t.m. piše: "V bivši tiskarni prejšnjega Steyrermiihl-Konzerns, sedanje za¬ ložbe "Globus”, ki ga je v juniju lanskega leta Rdeča armada zaple¬ nila in ga je komunistična stranka nato vzela v najem, je pretekli te¬ den izšla prva izdaja slovenskega glasila Titovih pristašev v Avstri¬ ji "Slovenski vestnik", ki ga bodo na Koroškem izdajali. - Kot poroča naš dopisnik, se trenutno nahaja slovenski poslanec dr.Petek na Du¬ naju in vodi tozadevne razgovore z izaptopniki komunistične založbe. - Da bi omogočili tiskanje slovenske¬ ga liata, so iz Ljubljane preskrbe¬ li ustrezajoče matrice in poslali tudi dva slovenska stavca na Dunaj. Vodstvo časopisa je v slovenskih komunističnih rokah. tt FRANCOSKE VOJAŠKE OBLASTI v Inomostu so prepovedale začasno izdajo inomoškega dnevnika "Tiro- ler Nachrichten". Ta list je gla¬ silo tirolske "Volkspartei". V RIMU so začeli tamkajšnji slovenski bogoslovci izdajati kar lepo revijo "Misel". Namenjena je vsem bogoslovcem, erva številka je izšla na 26 straneh in prinaša zelo zanimive in tehtne članke. Skoda, da ima revija tako nizko n-akl ado. SALEZIJANEC G.JU&SaK JVAHTI?. ravnatelj Mladinskega doma na Ko¬ deljevem v Ljubljani, ki je bil obsojen na smrt, je bil koncem maja še šiv. Poročajo, da so se partizani sami, ki so začeli gonjo proti njemu, zavzeli zanj, češ, da so hoteli sicer kazen,a ne’smrtne, le eksemplarično k^zen za druge duhovnike,zlasti salezijance.