Tedenske novice. Slaboetojni Hermolja in republikanec dr. Novačan «j Središču. Slovenski Radič dr. Novačan je že pred tedni napovedal, republikanski shod, ki bi se naj vršil v nedeljo, dne 14. maja, ob 3. uri popoldne v gostilni Sulek. Govornilc se je pripeljal že dopoldne v Središče. Na svoje veliko začudenje pa je zvedel, da ima shod v isti gostilni in skor« ob istem času njegov nekdanji najboljši osebni prijatelj &.. Mermolja. Nekdanje najboljše prijatelje je razdvojila po^ litika, če ne korito. Nekdaj sta se ljubila, danes se sovražita zaradi profita. Vsaj Mermolja je skušal na shodu razkrinkati dr. Novačana v tem smislu. Baje je dr. Novačair Mermoljo nekdaj na središkem shodu potcgnil in radi tega je hotel Mermolja dr. Novačanu vrniti ljubo za drago ia mu dokazati, da je najbolje, če se kot stara bratca zopef zvežeta, delujeta skupno in uživata sadove svojega delovanja skupno, ali pobijeta eden drugega. Mermolja je ra_nesel vest, da pride dr. Novačan po naročilu dr. Korošca, od katerega je za svoje delo dobro plačan. Od druge strani se je slišalo, da je dr. Novačan v službi demokratov, od katerih je plačan za to, da reorganizira Samostojno stranka in jo prelevi v republikansko. Njegova naloga bi bila: lz-. riniti sedanje samostojne poslance: Mermoljo, Drolenika, Ureka in druge iz Samostojne in jih nadomestiti z drugimi. ki bi imeli več smisla za blagor ljudstvn in bi ne gledaM samo na svoje žepe in na svojo korist. Samostojni kmet Sala je na shodu govoril v tem smislu in Mermolja pa je prejkoslej zvohal, zu kaj gre, zato je zbral v naporu svojo zadnje sile okrog sebe oblast, orožnike in par njemu šo jEvestih mož, da odbije napad, ki mu je grozil od strani dr. Novačana. Zato je mož med govorom tako spakedraval svoj obraz, da je navzoče bilo skoro strah. Potem je zopet! pravil smešnice in ko se je dr. Novačan prikazal na raestur in se oglasil k besedi, je Mermolja pričel govoriti o nekltt tajnih spisih, denarju, tajnih sestankih itd., vse na račua dr. Novačana. Samo škoda, da nismo slišali odgovor dr, Novačana. na ta čedna očitanja, ker bi zares bilo zauimivo, slišati zvon na obe plati. Upamo, da nam dr. Novačan ~i svojcm listu Tse to pojasni. Ali pa nn njegovera drugem shodu v Središču, če ne bo tako izpadel kot zadnji. Menna^ Ija je še pri vladi, ima orožnike in oblasti na razpolago, pa ni hudimer, da bi dr. Novačana zopet ne ugnal, če se mu ta že ne mara pokoriti. No, bomo videli. Dr. Kukovec v Mozirju. Za dne 14. niaja zvečer je g. dr. Kukovcc sklical javen poliličen shod v holel »Ilirija«. Shoda se je udeležilo, dobro šteto okrog 60 ljudi obojega spola, večina Sokolov. Shod je otvoril načelnik mozirske demokratske stranke g. živinozdravajk Baš in dal besedo g. dr. Kukovcu, ki je dolgo govoril in pral strankino delovanje radi oblasti in srezov ter hvalil samoupravo Slovenije in nazadnje snubil volilce za bodoče volitve, ki imajo bili kmalu. Dobil je uekaj umestnili medklicev. Nato je dobil besedo zboruični svetnik, kovač Močnik, ki je pohvalil predsednikovo stališče glede svobode govora, ter označil govov g. dr. Kukovca kot suhoparen, radi česar je ves sokolski Izrael protestiral. Nadalje je dokazoval, kako škodljiva je delitev Slovenije in kako velikanske stroške bo to ljudstvo povzročalo, da bo pač na zadnje morala demoKratska agrarna reforma polje obdelovati, ker ga ljudstvo ne bo moglo. Končal je: Kličite živijo in ploskajte gospodu dr. Knkovcu, samo noverjemite mu! Nato je govoril zbornični predsednik Rebek iz Gelja, hvalU zadruge in snubil obrtnike za volitve, nakar je govoril zopet gospod Močnik, ki je pohvalil gospoda Rebeka, radi njegovega zadružnega prepričanja s pristavkom, da bodo pač s tem izgubili demokratarje, ker je to po načelih Slovenske Ijudske stranke. Nato je prešel na kultumo-bojno naziranje g. dr. Kukovca v verskih in šolskih zadevah, ter ožigosal mozirsko sokolsko delovanje m pojasnil, da se bo ta sokolska vzgoja nad njimi samimi maščevala. Ko ga je prijel mladi gospod nčitelj Vajd, če misli, da mozirsko sokolsko osobje korumpira mladino, je izjavil, da si pač za sokolstvo najbolj prizadeva osobje iz ekspoziture in šole. Vedno so motili govornika, da bi ga zbegali ter mu podtikali razno, da bi ga mogli ujeti, kar se jim pa ni najmanj posrečilo. Nato je govoril okoliški župan g. Štrucelj o ravnanju vojaške oblasti z župani in navedel sramotilna dejstva, kar je demokratarje silno razburilo, toda ne proti vojaški oblasti, ampak proti g. Štruceljnu. da si upa to njim v oči povedati. Nastal je grozen hrup, katerega je spretno pariral g. župan, tako, da je moral predsednik v največjem hrupu shod zaključiti in so si glavni gospodje demokratarji, na čelu jim g. dr. Kukovec, poiskali strankinega razmaha skozi stranska/ vrata na sveži zrak. Tako se je vršil zadnji shod g. dr. Kukovca v Mozirju dne 14. maja ob 11, uri ponoči. Dober odgovor dr. Kukovcu. Iz Mozirja nam poročajoc Resnica v oči bode naše mozirske liberalce. Čista resnica je to. Na dr. Kukovčevem shodu sta gg. štrucelj in Močnik demokratarjem neljube resnice povedala V oči, da so se silno razburili in kričali. Posebno glasni so bili trgovec Pevec, učitelj Vajd in medicinec Ante Goričar. ,,Tudi g. dr. Goričarju in Matiju ni bilo všeČ. Bog pomagaj, je pač tako. Zborovalci so na tihem na splo&no odobravali govore omenjenih dveh, toda biti so morali tiho, da se prvakom ne zamerijo. Zelo odkrito je povedal dr. Kukovec, ko je rekel: «Kdor se ne razume na politiko, naj pusti in raje na polju dela.« Dobil je takoj dober odgovor: ,«Da, da, Vi boste pri koritu, mi bomo pa za Vas delali, ta je pa res lepa.« Upamo, da nam ne bo treba za demokratske političarje delati, ker jim bo slovensko ljudstvo dalo pri prihodnjih volitvah brco . . . Mozirski Sokol obhaja letos 401etnico svojega obstanka. Zato pripravlja za 28. majnik veliko slovesnost. Naše ljudi opozarjamo, da naj se vzdržijo vsake opazke, četudi bodo Sokoli izzivali. Kajti oni silno pazijo na nas. Naj pa jim tudi nihče naših prav nič ne pomagal Slovenski Sokbl je pokazal že neštetokrat, da je kulturnobojno društvo. Kdor mu pomaga, dela iz nevednosti ali pa iz hudobije za slabo stvar. Oboje je žalostno. Razmere na naši severni meji postajajo od dne do dne nevzdrznejše. Pogranične trupe in cariniki po&njajo z obmejnim ljudstvom na črti Sv. Križ—Št. Ilj v nebovpijoče krivice kot: razne šikane, batinanje, zapiranje itd. Med obmejnimi batinaši se najbolj odlikujeta kapetan Noričič in narednik Maksinovič Naše dobro obmejno ljudstvo se pritožuje o neznosnih obmejnih razmerah na pristojne oblasti in izjavlja, da bo napravilo samo red, ako ne bodo od zgoraj zavrli surovosti in drznosti obmejnih stražarjev. Poslanca Roškar in Žebot sta v ponovni interpelaciji na notranjega ministra pojasnila na najvišjem niestu nevzdržnost obmcjnih razmer, zahtevala preiskavo krivic, ki jih delajo ca  riniki in "VVranglovci obmejnemu ljudstvu in odstranitev krivcev. Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1922-23. V zavod sv. Stanislava se sprejmejo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zlasti taki, pri katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu poklicu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinarijat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži: a) krstni list, b) spričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripombo, da se je izdalo, ker hoče učenec stopiti v gimnazijo. Starši ali njih namestniki naj prošn je s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava in tamkaj od 1. do 11. junija svoje sinove v zavodu osebno predstavijo. Umrl je nenadoma v sredo dne 10. t. m. gosp. Ant. Steblovnik, restavrater v Rečici ob Paki v 73. letu svoje starosti. Padel je tako nesrečno iz voza, da je bil v nekaj minutah mrtev. Rajnki, oče gospoda profesorja Ivana Steblovnik, je bil starejšina vsem Savinjčanom m Saleščanom iz znane ugledne rodbine Steblovnikov. O splošni priljubljenosti sicer skromnega in ponižnega toda skrajno pridnega in vzorno poštenega, vernega slo venskega gospodarja je pričala nje^vr» ogromna udeležba pri pogrebu > soboto, dne 13. t. m. Na zemlji je rajnki dosli trpel in se trudil, zato naj mimo v Gospodu počiva. Umrla je v Studencih pri Mariboru v starosti 74 let po dolgi jtt*nučni bolezni trgovčeva žena Marija Hrovatič. ]\^flFniiru počiva! ZanimMSsti iz šmarja pri Jelšah. (Razno). Nesrečna vojna nam je pobrala najboljše mladeniče in može, pa nas je oropala tudi krasnega zvonjenja pri podružnicah in farni cerkvi, ko nam je odpeljala 17 zvonov. Daj Bog zopet dobro letino, da bi vsaj za slovito romarsko cerkev sv. Roka zamogli prejkoprej preskrbeti zopet nove zvonove! To je vroča želja vseb domačinov, kakor tudi obilnih drugih obiskovalcev le znamenite krasotice. — Pot proti Sv. Roku se je popravila in stolp dekanijske cerkve je dobil nov križ in jabelko ,ki še naj dolgo oznanjata darežljivost poštenih župljanov. — Dne 8. maja se je vršila v cerkvi sv. Roka poroka Micike Vrežetove s posestnikom v Šmarju, Benom Regoršekom. Poročil ju je po vznešenem nagovoru nevestin stric g. prof. J. K. Vreže. članice tukajšnje Marijine družbe so v častnem številu spremljale svojo tovarišico-nevesto pri tej slavnosti k mizi Gospodovi in ljubko prepevale pri sv. maši. Bilo srečno! — Na polju in v sadonosnikih krasno kaže, v vinogradih pa nekoliko zaostaja. — Dobrega vina po kleteh je še precej. Kupci pridite! — Dne 2. junija se vrši pri Sv. Roku velik shod katoliškega ljudstva iz rogaško-šmarskega in sosednih okrajev. Zanimanje zanj je velikansko, osobito še, ker dojdejo slavni govorniki. Strela udarila v cerkev. Od Sv. Jerneja pri Ločah nam poročajo: V sredo, dne 10. t. m., zvečer, je med malo nevihto vdarila strela v strelovod župne cerkve. Kake 3 m nad zemljo pa je od strelovoda odskočila, je prebila stolpni zid in švignila v cerkveno lopo ali zvonico. Vžgala je tam stoječo omaro za oltarne vence In šopke, prebila na to okna na cerkvenih vratih, razklala blizu vrat en cerkveni stol, poškodovala nebo in izginila v zemljo. Druga iskra je istočasno šla od strelovoda ob železnem držaju stopnic skozi korna vrata, ki jih je razklala, na prosto. Omara v zvonici je bila takoj v ognju. Zgorela bi bila mogoče cerkev z novimi zvonovi vred, da ni ognja zapazil posestnik Franc Korošec, ki je malo pod cerkvijo iia cesti jarke kopal. Prihitel je in začel zvoniti in klicati na pomoč Par škafov vode je šlo in ogenj je bil pogašen. V cerkvi strela ni vžgala. Škoda je precejšna. — Nagle smrti, na peči med svojimi vnuki, je umrla mati, botra naših zvonov, Marija Korošec v Zg. Lažah. Nameravan vlom v župnišče. Dne 7. maja t. 1. ob 10. uri zvečer je potisnil neznan lopov z vetrihom ključ iz ključavnice vežnih vrat župnišča. Ključ je padel aa cementna tla tako glasno, da se je zbudila vsa družina. Čeprav je že bila družina v veži, je neznan lopov še vedno vrtal z vetrihom v ključavnici, le da bi odklenil. Peklenska nakana se mu pa ni posrečila, ker je član družine tiščal na tla padli ključ od vežnih vrat s tako silo proli vetrihu, da lopov ni mogel vrat odkleniti in je moral vetrih pustiti v kljueavnici. Tolovajski napad se je izjalovil. Zjutraj je zmanjkala sekira in teležnik kat znamenje, da je bil nameravani vlom dobro organiziran., Romanje na Ptujsko goro. Iz Malc Nedelje se nam poroča: V dneh 27. in 28. maja t. 1. se vrši velik romarski shod na Ptujski gori, kajti ta dan pride na Ptujsko goro iz raznih strani 9 procesij. Tudi mi Malonedeljčani gremo na to božjo pot. Zbrali se bomo ob 5. uri zjutraj pri Kapeli na Moravskem vrhu. K Sv. Lovrencu v Sl. gorice pridemo ob 7. uri zjutraj, kjer bo za romarje slovesna sv. maša z blagoslovom. Nato odhod v Ptuj, kjer bo v minoritski cerkvi blagoslov z Najsvetejšim. Na Ptujsko goro priromamo okoli 4. ure popoldne, kjer bo procesija z zvonenjem slovesno sprejeta. Zvečer slovesne večernice, a drugega dne na vse zgodaj se začnejo sv, maše. Tega dne bo gotovo nad 800 sv. obhajil. Ob 9. uri dopoldne bomo romarji zapustili to slavno Marijino svetišče. Marijini častilci udeležite se te procesije v obilnem številu. Voditelj te procesije je Franc Lajh. Romarji v Rajhenburgu. Prvi letošnji romarji v našo krasno lurško cerkev so bili naši ljubi sosedje iz Brežic. Prvo majniško nedeljo so prišli v veličastni procesiji. Zaobljubili so se bili ob strašni nesreči potresa. — V tem Marijinem mescu nas čaka še en vesel romarski obisk. Pondeljek, dne 29. maja se pripeljejo s posebnim vlakom krščanski delavci iz renskih pokrajin (Nemčija). To so Slovenci, večjidel doma iz Spod. Štajerske. V Rajhenburg jih bo spremil najbrž ljubljanski škof. Bratje iz tujine, bodite nam prisrčno pozdravljenil Dobrodošli! — Glavni romarski shod v naši cerkvi je 2. junija s tridnevnico. Tedaj pridejo procesije iz več župnij. Rajhenburški trgovec Škerbec se je preselil s svojo trgovino v svojo hiro v Maribor. Na njegovo mesto pride trgovec Jeriček, Ui je bil dosedaj sodrug Irgovca Brečka. Tako se bo v kratkem razdvojila trgovina «pri novi lurški cerkvi«. Gospod Brečko je soliden trgovec, mimega značaja, zato priljubljen, njegov dosedanji sodrug se pa da kot Sokol izrabljati od demokratov. Za Bitoljem pride na vrsto — Skoplje. Vsem čilateljem je še v živem spominu strašna bitoljska eksplozija. Ista nesreča kot Bitolju grozi tudi Skoplju, ako sc nebo naša «slavna« vojaška višja ollast spametovala in preprečila skopljansko katastrofo. V neposredni bližini mesta Skoplje je na prostoru «Tahtajlica« v pravizoričnih barakah nakopičene 1000 vagonov artilerijsVe in infanterijske municije. To municijsko skladišče je oddaleno od kolodvora v Skoplju 20 m, od prvih sko pljanskih mestnih hiš pa 50 m. Kako grozna pngibelj grozi prej ali slej Skoplju, nam kaže Bitolj. Skopijanci, a seveda ne vojaška pblast, so začeli potom poslancev obšimo akcijo za odstranitev tega municijskega skla-* dišča. Tele, kakoršnega ninia navadna krava. V bosanskl vasi Bojič pri Banji luki je imela krava tele, ki ima 2 glavi, 3 očcsa, 2 nosa, 2 jezika in 2 nogi. Boj naših žandarjev z bulgarskimi razbojniki. —> Mnogobrojna četa bulgarskih tolovajev je udrla preko naše paeje na naše ozemlje in vpadla v vas Koševo v južni Srbiji. Ker je bila tolovajska četa zelo velika, se niso upale naše šibke patrulje spustiti z njo v boj takoj pri vpadu, ampak so obvestile o razbojnikih so-> sedne žandarmerijske postaje. Sosedni žandarji so ss odzvali in šli na tolovaje z oboroženimi kmeti. Medl časom, ko so se zbirali naši na pogon proti bulgarskim razbojnikom, so razbojniki prisilili prebivalst., da sojim pripravili najboljših jedi in pogrnili tako ogromno mi-< zo, da so lahko za njo sedeli vsi tofovaji. Bulgari so pritirali s sabo tudi ciganske muzikante, ki so jim syi-* rali pri obedu, dočim so morali seljaki na tleh zvezani gledati, kako se gostijo razbojniki na njihove stroške. Tako enkrat sredi pojedine javi razbojniška straža, da se bliža selu naša žandarmerije in oboroženi kmeti. —.  Razbojniki so prenehali z veseljačenjem, se umaknili za hiše in otvorili ogenj na naše iz pušk in strojnic. —  Razvila se je krvava in ljuta borba, ki je Irajala precej  dolgo. Naši so večkrat brezuspešno navalili na lopove, ki so se tako branili, da so bili naši v veliki nevarnosfi  da jih roparji obkolijo in pobijejo do zadnjega. Iz  mučno opasnega položaja je rešil naše žandarmerijske patrulje kaplar Arsa, ki je navalil med najbolj gosto gručo razbojnikov, pognal med nje bombo, ki se je razpočila, ubila in ranila precej tolovajev, a ostali so  pobegnili. Na naši strani je tudi nekaj izgub.  Za Dijaško kuhinjo v Mariboru se je nabralo na gostiji Mirkovan in Katerinek roj. Hamer 63 din^ na gostiji So-. ster—Drozg 50 din. Hvala lepa! Se od drugod tako! Posnemajte! Na gostiji Jožefa Antolič in Marije Segula, vdove rajnega Zagoršeka v Zamencih, se je nabralo za telovadni odsek Orel pri Sv. Marjeti niže  Ptuja potom licitacije 428 K. Vsem svatom, posebno še iz Ptujske gore, izrekamo najtoplejšo zahvalo, nove-i mu paru pa želimo obilo sreče in božjega blagosloval Popravek. Občni zbor Posojilnice v Križevcih se vrši v nedeljo, dne 28. majnika t .1. ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih v Križevcih in ne kakor smo pomotoma poročali ob 2. uri popoldne. Koledarček KZ za leto 1922 inia še v zalogi taj-i ništvo SLS v Gelju, hotel «Beli vol« in se dobijo po znižani ceni izvod po 10 kron. Kdor ga želi naročiti, naj to stori nemudoma, ker bodo kmalu pošli. Kdor pa poslane mu izvode še ni plačal, naj račun poravna, da zamoremo o tem zaključiti račune. Isto velja za one, ki so od tajništva dobili tiskane obrazce za napo-> ved dohodnine in zvezke za odbomike KZ. Pri tem po-» mislite, da obtežujete delo tajništva.