OSRED!'.:A j i KN.liŽNICA? Celje - skladišče D-Per 581/1977 5000000299,8/9 VRELCI Leto V. — Št. 8—9 (51—52) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA September 1977 Kako smo poslovali v prvem polletju 1977 V JULIJU SMO SESTAVILI OBRAČUN NAŠEGA DELA ZA PRVO POLLETJE. KAKO SMO POSLOVALI? SMO DOSEGLI S PLANOM POSTAVLJENE CILJE? Z REZULTATI SMO (DELNO) LAHKO ZADOVOLJNI, TODA NE Z VSEMI. OGLEJMO SI NAŠ OBRAČUN MALO PODROBNEJŠE! Večina naše dejavnosti je podvržena sezonskim nihanjem, obseg je v posameznih mesecih zelo različen in opravljeno delo v prvem polletju ne predstavlja polovico letnega. Navajeni smo, da z večjo pozornostjo obravnavamo devetmesečne rezultate, saj v prvih 9 mesecih dosežemo več kot tri četrtine letnega prometa in po dosežkih 9 mesecev lahko s precejšnjo gotovostjo ocenjujemo tudi naš celotni uspeh. Kljub tej »navadi« je potrebno, da skrbno proučimo že naše polletno poslovanje, da na podlagi spoznanih dobrih in slabih strani takoj ukrepamo. Smo v drugem letu srednjeročnega planskega obdobja 1976—80. Vemo, da ne dosegamo tega, kar smo v srednjeročnem planu predvideli. Letošnjemu planu oz. programu za izpolnjevanja plana v letu 1977 smo posvečali več pozornosti kot prejšnji, o tem je bilo precej napisanega tudi v našem glasilu in prav je tako. Zato bomo tudi polletne rezultate obravnavali primerjalno s planiranimi in s polletjem lanskega leta. Uvodoma je bilo rečeno, da smo z rezultati lahko delno zadovoljni. S katerimi smo lahko, s katerimi ne? Finančni uspeh Zdravilišča kot celote je zelo zadovoljiv, zelo različen glede na plan je v posameznih temeljnih organizacijah. Na višino je vplivalo dejstvo, da je prodajna cena obeh slatin v prvem polletju višja kot lani v istem času, kar pa ne bo več v drugem polletju. V zdraviliški dejavnosti je fizični obseg storitev za 1,5 "‘/o večji kot smo planirali in za 4 l0/o večji kot lani v istem času. To nas lahko zadovoljuje, ker je na doseženo število nočitev vplivala tudi modernizacija polovice Stros-majerjevega doma, ki je bil celo prvo polletje izven obratovanja. Ker je, zlasti junija, moralo nekaj predlogov za zdravljenje čakati na otvoritev tega hotela v začetku julija, smo lahko optimisti, da se bo rast števila nočitev nadaljevala tudi v drugem polletju. Ugodni rezultati v ju- liju, indeks nočitev 77:76 je 105, nam ta optimizem potrjujejo. Tudi finančni podatki za to dejavnost so boljši kot smo predvidevali, a o tem več pozneje. Manj nas veselijo, še več, skrbijo nas podatki o poslovanju v Polnilnici. Nazadovanje prodaje mineralne vode, ki se je začelo že v letu 1975 in nadaljevalo v letu 1976, se tudi letos ni ustavilo. Prodali smo 14 '%> manj slatin kot v istem času lani in 10 'a/o manj kot smo planirali. Plina CO2 smo prodali več kot lani, a 4 «/0 manj kot predvideva plan, toda tu gre za manjše razpoložljive količine, ker smo v glavnem prodali vse, kar smo imeli. Finančni rezultat je sicer boljši kot lani, vendar v glavnem le zaradi višjih cen. Ker so bile v drugem polletju lani cene enake kot so letos, nazadovanje prodaje pa se nadaljuje, v juliju je indeks 77:76 komaj 67, moramo nujno računati, da se bo do konca leta finančni uspeh relativno, če ne celo absolutno, zmanjšal. Vzdrževalna dejavnost, katero lahko s fizičnimi kazalci le delno predstavimo, je opravila za 9 la/o več prometa (finančnega) kot lani v istem obdobju, a za 10 »/o manj kot smo planirali. Pri tem pa^ so porabljena sredstva (stroški) tudi manjša, tako da je doseženi dohodek zadovoljiv. Ta temeljna organizacija ima bolj enakomeren obseg dela v posameznih mesecih kot prvi dve, na njen rezultat pa vpliva močnejša izraba dopustov v drugem polletju kot v prvem. Z delovnim časom smo dokaj dobro gospodarili. Število vseh opravljenih ur je za 1,4 '°/o manjše kot lani v istem obdobju in za 10 %> manjše kot smo planirali. Poglejmo po tem splošnem prikazu nekaj številčnih podatkov, kakor so prikazani v poročilu o poslovanju, ki ga je izdelal ekonomsko finančni sektor. Kot običajno in v skladu s predpisi, smo izdelali tudi periodični obračun ter ga dostavili Službi družbenega knjigovodstva. Zaradi stalnih sprememb predpisov in siste- | ma obračuna so ti podatki nepregledni in neprimerljivi, zato je v poročilu EFS prikazan finančni rezultat glede na opravljen obseg dela, t. j. po takoimenovani »fakturirani realizaciji« in take podatke povzemamo v tem sestavku. Odmiki v predpisanem obračunu po plačani realizaciji v prihodnje tudi ne bodo več tako bistveni, ker se neplačani del realizacije iz enega obdobja precej približa onemu v naslednjem obračunskem obdobju. SKUPEN PREGLED KOLIČINSKIH PODATKOV: Indeks 1977 Plan 1976 77 :plan 77:76 Zdravniški pregledi Fizioterapeutski 15.397 14.870 15.103 103,5 101,9 postopki 91.972 88.857 88.858 103,5 103,5 Nočitve 124.458 122.580 119.587 101,5 104,1 Prodane pijače v gostinstvu Prodaja min. vode 152.001 143.526 147.113 105,9 103,3 v 000 steklenicah 14.290 15.800 16.567 90,4 86,3 Plin C02 v 000 kg Opravlj ene 963 1.000 884 96,3 108,9 delovne ure 686.252 763.469 695.933 89,9 98,6 FINANČNI PODATKI (v 000 din) Indeks 1977 Plan 1976 77 :plan77:76 Vrednost opravljenega dela Zdraviliška dejavnost 47,774 44,049 40,581 108,5 117,7 Polnilnica 34,681 39,292 24,765 88,3 140,0 Vzdrževalna dejavnost Skupne službe 10,264 11,418 9,408 89,9 109,1 (in skupni stroški) 10,030 9,819 15,499 102,1 64,7 Zdravilišče skupaj 102,749 104,578 90,253 98,3 113,8 Porabljena sredstva Zdraviliška dejavnost 31,533 29,691 28,051 15,834 106,2 112,4 Polnilnica 21,325 24,074 88,6 134,7 Vzdrževalna dejavnost Skupne službe 5,900 6,886 6,167 85,7 95,7 (in skupni stroški) 3,052 4,060 8,902 75,2 34,3 Zdravilišče skupaj 61,810 64,711 58,954 95,5 104,8 Doseženi dohodek Zdraviliška dejavnost 16,241 14,358 12,530 113,1 129,6 Polnilnica 13,356 15,218 8,931 87,8 149,5 Vzdrževalna dejavnost 4,364 4,532 3,241 96.3 134,6 Skupne službe 6,978 5,759 6,597 121,1 105,8 Zdravilišče skupaj Ostanek dohodka, po 40,939 39,867 31,299 102,7 130,8 pokritju vseh prispevkov, osebnih dohodkov in tekoče skupne porabe Zdraviliška dejavnost + 289 — 1.192 — 656 — — Polnilnica 4,005 5,504 1,742 72,7 229,9 Vzdrževalna dejavnost 733 463 183 158,3 400,5 Skupne službe 2,408 167 2,148 — 112,1 Zdravilišče skupaj 7,435 4,942 3,417 150,4 217,6 (Nadaljevanje na 2. strani) VRELCI (Nadaljevanje s 1. strani) Ostanek dohodka pri skupnih službah je le računski. Predstavlja nerealizirane skupne stroške, za katere temeljne organizacije združujejo sredstva in zmanjšanje Kolikor bodo ti stroški nastali v drugem polletju, kar je za dobršen del realno pričakovati, bodo temeljne organizacije ponovno zanje obremenjene, seveda le do planirane višine. Finančni rezultat, oziroma ostanek dohodka, je tako v temeljnih organizacijah za prikazane »vrnjene« zneske dejansko večji, v skupnih službah pa ni nikakega ostanka dohodka. V primeru, da bi vsi ti planirani stroški nastali, bi se, kot vidimo, doseženi ostanek dohodka skoraj približal planiranemu. Povejmo še nekaj podrobnosti o posameznih dejavnostih. Kogar zanima še kaj več in bolj podrobno, je vabljen, da seže po že omenjenem porcv planiranih stroškov poslovanja skupnih služb. Razen zneska za planirano skupno porabo (167.500 din) je v celoti vrnjen temeljnim organizacijam v razmerju kot združujejo sredstva in to: Čilu, da išče podatke v svoji TOZD ali pa da vpraša v ustreznem sektorju skupnih služb. ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST V strukturi zdravniških pregledov so nastale nekatere spremembe. Za 5 % je več pregledov gostov, ki so se zdravili na družbene stroške, kot jih je bilo lani v istem času, čeprav je bilo nočitev za 4 % manj. Precej manj je pregledov tujih gostov — za 9'%, čeprav je bilo gostov 5% več, nočitev pa 2 °/o manj kot lani. Rahlo so v nazadovanju tudi specialistični pregledi. Tudi fizioterapevtskih postopkov je več na družbene stroške kot lani. Ker pa nudimo te storitve tudi drugim in ne le zdraviliškim gostom, j bi bila potrebna podrobnejša analiza, kje je to povečanje nastalo. Pri skupnem 3% povečanju vseh postopkov znaša to pri hidroterapiji 1 ‘°/o, pri elektroterapiji 17% in pri kinezioterapiji 9%. Število nočitev je po posameznih mesecih različno va-riralo glede na plan in lansko prvo polletje. Operativni plan je za polletje, kot smo že videli presežen, po mesecih pa smo bili v januarju, maju in juniju pod planom, februarja smo ga dosegli, marca in aprila pa presegli. V primerjavi z lanskim letom smo imeli letos januarja in junija manj nočitev, ostale 4 mesece pa več. Kot smo že omenili, je na število nočitev imela določen vpliv rekonstrukcija sob v Strosmajerjevem domu. Imela ga bo vsekakor tudi v bodoče, seveda pozitivnega, saj smo posodobili več kot 70 ležišč. Struktura nočitev je nekoliko spremenjena. Za 20% več kot lani je domačih plačnikov, za 2% manj inozemcev in za 4% manj gostov na družbene stroške. Posebej smo lahko zadovoljni s prometom v hotelu Donat, saj se nam je število nočitev v njem povečalo v šestih mesecih za 17% in je bil izkoriščen poprečno 83,7 % prometa, kar je nedvomno zelo visoko. Vedno znova se potrjuje že dolgo znano dejstvo, da je naš nastanitveni standard v starih hotelskih objektih neprimeren in je modernizacija le-teh neodložljiva nujnost. Pijač je prodanih od 1—10 % več kot lani, le sadnih sokov 18% manj. Kot smo že spredaj prikazali, je finančni promet za 8% nad planskimi predvidevanji 'in za 18% večji kot lani. Žal so večji tudi stroški, vendar je dohodek in ostanek dohodka večji kot smo računali. Skupno s prenosom dohodka za kritje obresti hotela Donat iz Polnilnice v planirani višini 2,000.000 din, so pokriti vsi prispevki in akontacije osebnih dohodkov ter dosežen že prikazani ostanek. Posebej moramo opozoriti na večje stroške storitev, internih in eksternih 16% več kot smo planirali. V prizadevanjih za plansko uskladitev prihodkov in odhodkov smo programirali izredno štednjo in znižanje stroškov pri vzdrževanju in pri drugih storitvah, kar, kot rečeno, ni doseženo. V drugem polletju so potrebni torej dodatni napori, če hočemo tu plan vsaj približno doseči. POLNILNICA Stalno nazadovanje prodaje mineralne vode je zaskrbljujoče. Prodali smo 1,244.000 steklenic Donata manj kot lani, kar pomeni 17% in 999.000 steklenic ali 11 % manj Templa. Skupno zmanjšanje znaša 14%. Letos prodane količine znašajo glede na leto 1975 pri Donatu 84% in pri Templu 72%. Na tem mestu ne bomo razglabljali o vzrokih za sedanje stanje, ker jih je gotovo več, tako objektivnih kot subjektivnih, niti ne o potrebnih ukrepih za izboljšanje tega stanja. Skrbeti nas mora zlarii zmanjšanje pri Donatu, saj ta ne bi smel biti tako pod direktnim udarom konkurence kot Tempel. Izvoz je večji v Italijo, manjši pa v Avstrijo in Nemčijo. V slednji so, kot kaže, končno premagane administrativne ovire in realno lahko pričakujemo, da bomo v Nemčijo kmalu izvozili precej Donata. Prodaja C02 plina poteka v glavnem zadovoljivo, zaradi stanja vrelcev ga imamo često premalo. Nov način distribucije v cisternah se je utekel in afirmiral, še bolj se bo, ko bomo uspeli postaviti še več cistern pri kupcih. Omenili smo že, da je doseženi finančni rezultat v polnilnici ugoden in boljši kot lani, predvsem zaradi višjih cen, kar se v drugem polletju eliminira. Vsekakor pa moramo ugotoviti, da si v polnilnici močno prizadevajo in precej tudi uspevajo ob zmanjšani proizvodnji zmanjševati tudi stroške in število delovnih ur, zlasti z močno diferenciranim (neenakomernim) delovnim časom. Poseben organizacijski napor predstavlja v polnilnici tudi kombinirana nabava (doma in v tujini) in lastna montaža polnilnih naprav za brezalkoholne pijače in manjše tipe steklenic mineralne vode. Ob zmanjšani prodaji je doseženi ostanek dohodka za cca 1,500.000 din manjši kot planiran. Tega izpada v drugem polletju ne bo moč nadoknaditi, to tem bolj, ker je prodaja v juliju še močneje nazadovala. VZDRŽEVALNA DEJAVNOST V tej dejavnosti lahko smiselno spremljamo obseg prometa le v vrtnariji in v pralnici. V pralnici količina opranega perila iz leta v leto raste in to mnogo hitreje kot število nočitev. Vzroke poznamo. V letošnjem prvem polletju je zopet opranega 10% več (po računski teži) kot lani in prav tako 10% več kot je bilo planirano. Eksterna prodaja v vrtnariji je vrednostno 6% večja kot lanska. Kot smo videli, planirani prihodki v tej TOZD niso doseženi za 10%, istočasno pa so ustrezno nižji tudi dohodki. Pri tem pa je promet z drugim TOZD za 4% nad planom, dočim je planirana eksterna realizacija dosežena le 45%, to je v višini 722.000 dinarjev. PORABLJENI DELOVNI CAS IN OSEBNI DOHODKI Pri izdelavi letnega plana ter osnov in meril za obračun osebnih dohodkov smo se dogovorili za tak sistem planiranja delovnega časa, da je v številu planiranih delovnih ur skupin, pri katerih se delovni efekt direktno ugotavlja, že 'vgrajen stimulativni del, to je učinek. Poročilo o pro metu jan 1976 uar-jun 1977 ij n Indeks ZDRAVSTVO: Zdravstveni pregledi 15.397 15.103 102 Kopeli 72.884 71.722 102 Postopki 19.098 17.136 111 Gastroskopija 324 289 112 HOTELI: Nočitve skupaj 124.458 119.587 104 Nočitve h. Donat 31.297 26.610 118 Nočitve ost. hotelov 93.161 92.977 100 Nočitve dom. gostov 73.421 67.562 109 Od tega na dr. str. 31.844 33.156 96 Nočitve tujih gostov 51.037 52.025 98 Število gostov skupaj 15.338 13.408 114 Število gostov h. Donat 4.298 3.540 121 Število gostov ostalih hotelov 11.040 9.868 112 Število domačih gostov 10.836 9.133 119 Od tega na dr. str. 1.710 1.877 91 Število tujih gostov 4.502 4.275 105 Od tega: Avstrija 2.842 2.633 108 Italija 679 563 121 Nemčija 755 813 93 Ostali 226 266'<- 85 NOČITVE PO NARODNOSTI: Avstrija 33.611 34.841 96 Italija 5.878 5.111 115 Nemčija 10.364 10.681 97 Ostali 1.184 1.392 85 RESTAVRACIJE: Iztržek hrane po naročilu 2,512.021,65 1,887.059 135 POLNILNICA: Polnitev mineralne vode in rin. 14,336.715 16,654.280 86 Prodaja mineralne vode 'in rin. 14,309.867 16,567.309 86 Donat 6,042.728 7,281.736 83 Tempel 8,176.413 9,163.861 89 Rinerji 96.726 121.712 74 Polnitev C02 1,054.003 881.983 119 Od tega v cisternah 351.628 Prodaja CO» 963.385 884.152 108 Od tega v cisternah 244.825 Temeljna organizacija Zdraviliška dejavnost 1,288.666 din Temeljna organizacija Polnilnica 666.552 din Tem. organizacija Vzdrževalna dejavnost 266.621 din Skupaj 2,221.839 din Doklej še po starem? V začetku meseca junija 1.1. je predsednik Občinskega komiteja Zveze komunistov Šmarje pri Jelšah sklical posvet, na katerem so sodelovali tudi številni predstavniki družbeno političnih organizacij iz cele občine. Na dnevnem redu so bila vprašanja tekoče aktualne problematike. Naš delegat je razpravljal o stopnjah prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošne in skupne porabe v letošnjem letu in pa o delovanju samoupravnih interesnih skupnosti za podpis sporazumov. Menim, da materiali, ki so nam bili dostavljeni v pismeni obliki, ne dopuščajo nobenih variantnih izhodišč za odločanje, ker so sestavljeni v obliki predpisa post festum, ker je bilo o nakazani rešitvi že odločeno nekje drugje. Ne vsebujejo kazalcev in podatkov o koristenju oziroma o porabi v lanskem letu, o izvršitvi nalog s kritično oceno. Niso izkazani nobeni podatki o delitvi OD o nagrajevanju delavcev, zaposlenih v skupnostih in o njihovih naporih in ukrepih za racionalno porabo. Oporo za takšno razmišljanje mi dajejo ocene naših delegatov, s ka- Porabljeni delovni čas odstopa od lanskih in planskih podatkov po posameznih Poprečni izplačani mesečni neto osebni dohodek, skupno z izplačilom po zaključnem računu za lansko leto v mesecu februarju, je znašal 3.783,61 dinarjev, kar je 24% več kot lani v istem obdobju. K povečanju je pripomogla za 16% večja kalkulativna vrednost točke in 14% poprečni mesečni učinek, dočim je bil lani 12%, ter že omenjena razlika za lansko leto, izplačana v februarju. INVESTICIJE Naš letošnji načrt investicij predvideva 33,506.000 din naložb v osnovna sredstva iz lastnih virov in posojil. V prvem polletju je obračunanih del 'in nabav za 12,889.000 din, kar je 38% plana. Ta podatek je premalo zgovoren, veliko del in nabav je še v teku. Realno lahko računamo, da bomo planirane naložbe realizirali, le adaptacija hotelov Boč in Ljubljanski dom bo končana šele dru- terimi smo prejšnje dni razpravljali o njihovih naporih v skupščinah raznih samoupravnih interesnih skupnosti. Ocenili smo, da sta vsebina sporazumov za SIS in njih pristop k realizaciji odmaknjena od ustavnih določil, ker so enostranski in v svojem bistvu klasičen primer kako naj se ne sporazumevamo, ker ne vsebujejo duha priporočil in resolucij o gibanju gospodarstva, splošne in skupne porabe, ker s temi elementi onemogočajo delavcem pregled in kontrolo nad porabo dinarja, ki so ga namenili tej imanentni zvrsti družbene reprodukcije. Tako se vzdržuje stanje odtujenosti delavcev od rezultatov njihovega dela. To pa je bistvena nevarnost pri graditvi samoupravnih odnosov. Takšna naša ocena naj ne izzveni kot napad in negiranje vloge SIS. Ta dejavnost je namenjena vsem nam in je v vsaki družbeni formaciji nepogrešljiva. Želimo ji le, da bi se izvrševala po nakazanih samoupravnih smernicah, ker je splet odnosov v tej zvrsti družbene nadgradnje le posledičen odsev odnosov v materialni pro- skupinah zelo različno. Skupni podatki — porabljene delovne ure — so naslednji: go leto. Zaradi uvoznih težav 'in zamud domačih dobaviteljev bodo z zamudo, v avgustu, montirane nove polnilne naprave v polnilnici. ZAKLJUČEK V začetku smo rekli, da smo z rezultati poslovanja v prvem polletju (delno) lahko zadovoljni. Po tem kratkem sprehodu skozi polletno poročilo o poslovanju lahko to misel ponovimo. Skrbne razprave ob sprejemanju letošnjih planov, organizacijski napori ter tvorno sodelovanje in prizadevanje vseh naših sodelavcev so pripomogli, da smo poslovali dokaj uspešno. Zadovoljstvo nas ne sme uspavati, saj nas do konca leta čaka še mnogo težav in nevarnosti. Bodimo optimisti! S skupnimi napori naj bo tudi naše nadaljnje poslovanje vsaj tako uspešno kot dosedanje. izvodnji, to je v bazi. Vemo pa tudi, da se vrednost ustvarja z živim delom v proizvodni sferi in da delavci del tako ustvarjene vrednosti odstopajo za družbene dejavnosti, ki jih naj opravljajo službe na področjih zdravstva, šolstva, kulture, komunale, skrbstva, znanosti itd. V ustavnih in številnih drugih dokumentih je zapisano, da sta delavec in njegovo proizvodno delo osrednje gibalo, na katerem temelji naša samoupravna družbena ureditev. V našem mišljenju moramo končno razčistiti in pribiti, da vse to niso prazne fraze za politične manifestacije, ampak vse bolj in edino le neogibne iztočnice za vse akcije hotenja, programiranja, delitve in porabe družbenega produkta. Delavec ima pravico in dolžnost odločati na vseh ravneh o usodi svojega dinarja vse do njegove^ namembne porabe. Vprašamo se pa, kako naj tvorno odloča, če ni seznanjen po delegatu, če delegat ne dobiva ustreznega materiala, niti odgovorov na delegatska vprašanja, komparativnih podatkov, s pomočjo katerih bi se odločili v delegaciji za predlog in nakazali rešitev in tako dalje. Del vrednosti, ustvarjene v proizvodnji, delavci odstopajo v denarni obliki službam v SIS. Dobršen del tega se porabi za osebne dohodke delavcev, ki opravljajo te službe. Lahko trdim, da pa od tu prične proces odtujenosti in neenakosti. Na kakšen način? Višina osebnih dohodkov se delavcem v SIS določi že od 1. januarja in to na podlagi planskih predvidevanj, ki določa, da se bodo v tekočem letu dvignili osebm dohodki, denimo, za 20 /o. Vprašamo se, kdo v proizvodni bazi lahko z gotovostjo trdi v začetku leta, da se mu bodo osebni dohodki povečali za tolikšen odstotek, pa četudi bo vestno opravil vse svoje delovne naloge? Številne institucije v družbeno političnih _ forumih analizirajo in iščejo skrite rezerve, vzroke za neracionalno poslovanje, za slabo organizacijo dela, nerentabilna delovna mesta itd. Vse to je v pretežni meri usmerjeno v proizvodno bazo. Vprašamo se, zakaj se del te skrbi ne nameni tudi nadgradnji in službam v njej. Zakaj ni meril za uspešnost in za nagrajevanje teh delavcev? Zakon o združenem delu bo do konca tega leta tudi na tem področju naredil red. V preglednem seznamu je zapisano, da je skupna stop- nja 33,63 za šmarsko občino naj višja v celjski regiji. Vprašamo se, kaj b!i o tem mislili potencialni investitorji, ki jih tako privabljamo od drugod, nudimo pa le številno nekvalificirano delovno silo. V globali bi znašalo predlagano povečanje 2,43%. Za zdraviliške TOZD pomeni to cca. 600 milj. st. din več kot lani, če bi šlo v breme osebnih dohodkov. Če pa bi bremenili fonde delovne organizacije, pa okoli 90 milj. st. dinarjev več. Naš delavec bi moral konkretno, denimo pri poprečni plači 3000 din, odvajati mesečno okoli 75 din, oziroma 900 din (novih) letno več kot lani. Takšen je izračun; kdo med nami bi ploskal takšnemu predlogu? Dohodek nam kopni ob nenehnih podražitvah. Soočamo se s težavami, ki jih povzroča recesija, konkurenca, poslovna neorganiziranost itd. Vse to vodi k zaskrbljujočim pojavom destimulacije in vzročnih odsevov na slabo delovno disciplino, poneverbe, fluk-tuacijo, nezanimanje za strokovno politično izobraževanje itd. Ob tem se moramo vprašati o dveh stvareh: Ali bomo znali realno uokviriti potrošnjo v družbenih dejavnostih in druge oblike splošne in skupne potrošnje — ustrezno zahtevam prostora in časa in ali se nam ni pričel bohotiti glomazen aparat administracije in dejavnosti, ki ni imuna proti birokratskim in tehnokratskim tendencam, ki pod plaščem neizgrajene m premalo osveščene delegatske baze prevzema pozicije. Delavcem v proizvodnji pa bi lahko enostransko krojila usodo, določala pravila igre in jih držala v položaju odtujenosti od rezultatov njihovega dela. Združeno delo ni sinonim za dejavnost, ki ima neomejene materialne Vire. Se več, to je občutljiv mehanizem kot skupek, v katerem se zadevajo različna protislovja. Obvladali jih bomo le s skupnimi napori, vendar vse z željo, da bi okrepili proizvodno materialno bazo za še večje rezultate dela — pa četudi se bomo morali odreči nekaterim programom iz dejavnosti v družbeni nadgradnji. Morda jih bomo morali tudi odložiti za nekaj let. Sč. Pripis uredništva: Glede na enoten odpor s strani zborov delavcev, delegacij in družbenopolitičnih organizacij je bila v juliju podpisana le višina stopnje iz preteklega leta t. j. 31,20. TOZD 1977 Plan 1976 Indeks 77 :plan 77:76 Zdraviliška dejavnost 360.112 387.268 355.028 93 101 Polnilnica 121.136 144.649 128.058 84 95 Vzdrževalna dejavnost 98.446 110.274 100.851 89 98 Skupne službe 106.558 121.278 111.996 88 95 Zdravilišče skupaj 686.252 763.469 695.933 90 99 A. T. 5 VRELCI VRELCI 4 Zakon o združenem delu-vprašanja in odgovori Vprašanje: Sindikatu je v sistemu združenega dela dodeljena pomembna vloga. Kako zakon o združenem delu opredeljuje uresničevanje ustavnih pravic in dolžnosti sindikata? Odgovor: Delovanje sindikata je v ZZD določeno na več mestih. Tako je poleg splošnih pooblastil, ki jih zakon daje sindikatu v 36. členu, njegovo delovanje podrobneje urejeno na mnogih področjih, in sicer: —• Sindikat lahko začne spor pred sodiščem združenega dela, če delavci v temeljni organizaciji ne uskladijo samoupravnega splošnega akta, ki ureja delovno razmerje, s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo, kjer so določili skupne osnove in merila. —• Poleg drugih pooblaščenih organov sindikat lahko zahteva začetek disciplinskega postopka, predlaga zboru združenega dela občinske skupščine osebe izven temeljne organizacije za člane disciplinske komisije, ima pravico biti obveščen o postopku pred disciplinsko komisijo in pravico, da se med postopkom sliši njegovo mnenje, lahko pa tudi zastopa delavca v postopku pred komisijo, če ta to zahteva ali v to privoli. —- Na področju varstva pravic delavcev mora pristojni organ v temeljni organizaciji, preden odloči o delavčevi zahtevi, zahtevati mnenje sindikata. Če delavec zahteva ali privoli, ga sindikat lahko zastopa pri uveljavljanju njegove pravice. Čeprav delavec ne začne sam postopek za varstvo svoje pravice ali odkloni, da bi ga sindikat zastopal, gre pa za kršitev samoupravne pravice nasploh, sindikat lahko začne postopke za njeno varstvo. Sindikat lahko sodeluje v postopku uresničevanja in var- stva pravice pred pristojnim organom temeljne organizacije. — V samoupravnem organiziranju delavcev sindikat sodeluje pri sklenitvi družbenega dogovora o merilih za uporabo v ZZD določenih pogojev za organiziranje temeljnih organizacij v posameznih dejavnostih. Daje pobudo za organiziranje temeljne organizacije in sklic zbora tistega dela delovne organizacije, ki naj bi se organiziral kot temeljna organizacija ali dela temeljne organizacije, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za organiziranje v temeljno organizacijo. Sodeluje pri sklenitvi družbenega dogovora, v katerem se določijo natančnejša merila za uporabo v zakonu določenih pogojev za ustanovitev delovne organizacije v posameznih dej avnostih. Lahko sproži pred sodiščem združenega dela spor glede tega, ali so izpolnjeni pogoji za organiziranje začasne temeljne organizacije. Posreduje občinski skupščini predlog, da se izvedejo priprave za konstituiranje delovne organizacije, če tega ni opravil v zakonskem roku svet delovne organizacije v ustanavljanju oziroma delavci sami. — Pri uresničevanju samoupravljanja delavcev ima sindikat pravico, da je o vprašanjih, o katerih se bo po odločitvi delavskega sveta opravila poprejšnja obravnava, obveščen in ima tudi pravico zahtevati od delavskega sveta, da organizira poprejšnjo obravnavo o vprašanjih, o katerih delavci odločajo z osebnim izjavljanjem. Delavski svet mora poslati sindikatu predlog sklepa o sklenitvi kreditne pogodbe za investicijska vlaganja ter drugih pogodb in samoupravnih sporazumov, s katerimi se pridobivajo večja sredstva za razširitev materialne osnove dela. Sindikat določi kandidate za delegate v delavskem svetu in tudi izvede celotni kandidacijski postopek. Sindikat lahko predlaga uvedbo postopka za odpoklic delegata iz delavskega sveta. Če sindikat predlaga delavne na zahtevo delavcev ali na zacije, naj sprejme določen sklep, mu mora izvršilni organ delavskega sveta dati mnenje o predlaganem sklepu. •—• Sindikat imenuje svojega predstavnika v razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije. Če poslovodni organ ugotovi nepravilnosti pri delu drugega poslovodnega organa v sestavu delovne organizacije, ima pravico in dolžnost o tem obvestiti sindikat. Sindikat lahko da pobudo, naj se začne postopek za razrešitev poslovodnega organa temeljne organizacije. Preden delavski svet odloči, naj se začne postopek za razrešitev poslovodnega organa na pobudo drugih organov, ki jih za to pooblašča zakon, mora zahtevati od sindikata njegovo mnenje. Če se delavski svet ne strinja s pobudo sindikata, naj se začne postopek za razrešitev poslovodnega organa, ima sindikat pravico začeti postopek pred sodiščem združenega dela. — Na področju obveščanja delavcev v združenem delu ima sindikat pravico zahtevati od organov organizacij združenega. dela, da so delavci obveščeni o delu in izvrševanju sklepov delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa. Sindikat ima pravico, da dobi obvestila, ki se dajejo delavcem v organizacijah združenega dela. Delavski svet in poslovodni organ organizacije združenega dela morata obveščati tudi sindikat o opozorilih, ugotovitvah in odločitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva, nadzornih organov, sodišč in organov družbenopolitičnih skupnosti. — V samoupravni delavski kontroli sindikat sodeluje pri predlaganju članov organov te kontrole, določi listo kandidatov za člane organa samoupravne delavske kontrole in opravi kandidacijski postopek, lahko pa tudi predlaga odpoklic članov te kontrole. Sodeluje pri delu samoupravne delavske kontrole, kadar se le-te pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti obrne nanj. Samoupravno delavsko kontrolo obvesti sindikat, če organi, na katere se je obrnil, da bi odpravili pomanjkljivosti, teh pravočasno ne odpravijo. Samoupravna delavska kontrola opozori delavski svet in o tem obvesti sindikat, če meni, da se s sklepom, drugim aktom ali ukrepom delavskega sveta kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina, ali je delavski svet tak akt ali ukrep sprejel v nasprotju s stališči delavcev. — Sindikat sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, daje pobude in ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov, obvezno pa sodeluje pri sklenitvi samoupravnega sporazuma, s katerim se ureja delovno razmerje delavcev ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delavcev. Če sindikat tega sporazuma ne podpiše, lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče. Sindikat lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma, če v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, ki je to dolžna storiti po zakonu, ne da takšnega predloga. Sindikat lahko predlaga ponovni preizkus samoupravnega sporazuma, če meni, da so z njim prizadeti družbenoekonomski odnosi ali drugi ustavno in zakonsko določeni samoupravni odnosi. — Sindikat lahko da pobudo za začasne ukrepe družbenega varstva zoper organizacijo združenega dela, ki oškoduje družbene interese, ne izpolnjuje v zakonu določenih obveznosti do družbene skupnosti ali so v njej nastale motnje v samoupravnih odnosih; lahko da tudi pobudo, da začasni ukrep preneha še pred določenim časom, če so prenehali razlogi zanj. — Pri reševanju sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti, imajo delavci pravico in dolžnost svoje zahteve izraziti po sindikatu, le-ta pa zač-skemu svetu temeljne organi-lastno pobudo postopek pred pristojnimi organi in skupaj z njimi določi osnove in ukrepe za rešitev spora. Če je spor takšnega značaja, da bi utegnil pripeljati do motenj pri delu in v samoupravnih odnosih, ali da bi zaradi njega utegnila nastati znatnejša škoda, morajo delavci o tem obvestiti sindikat, hkrati pa določiti svoje delegate, ki sestavijo skupaj s predstavniki sindikata in drugih organizacij skupen odbor za reševanje nastalega spora. In končno, če delavci ali sindikat niso zadovoljni s potekom in načinom reševanja spora, zahteva sindikat od skupščine ustrezne družnopoli-tične skupnosti, naj obravnava zahtevo delavcev. Število elanov Zveze sindikatov Slovenije je v nenehnem porastu V Zvezi sindikatov Jugoslavije je bilo leta 1976 včlanjenih 4,599.622 delavcev, kar je za 6% več kot v letu 1975. Iz spodnje tabele izhaja, da to število nenehno narašča: Število članov sindikata + —■ proti prej šnemu letu Verižni indeks 1967 3,279.726 — 65.577 98 1968 3,255.283 — 24.443 99 1969 3,335.840 80.557 103 1970 3,448.072 112.232 103 1971 3,581.553 133.481 104 1972 3,721.020 139.467 104 1973 3,911.180 190.168 105 1974 4,109.344 198.164 105 1975 4,338.695 229.351 106 1976 4,599.622 260.927 106 Nenehen porast števila članov sindikata je rezultat stalne in hitre rasti zaposlenosti. V. K. SVETOVNI DAN ZDRAVJA 77 KADAR OTROK ZBOLI Otrok je odsev družine, v kateri živii. Na otrokovo duševno, čustveno in fizično počutje vplivajo njegovi starši, njegovo naj bližja okolica. Kadar otrok zboli, so čustveno prizadeti njegovi naj bližji in prav od te najbližje okolice je odvisno, kako in kolikokrat je otrok bolan. Otrok je bolan takrat, ko se spremenijo njegove ustaljene navade in ko se pojavijo bolezenski znaki. Otrok postane drugačen, kot je bil. Postane miren, ne zanima se za okolico, 'slili v posteljo, odklanja vsako hrano, ne igra se, veliko joka, njegov jok je drugačen kot običajno. K takšnemu razpoloženju se pridružijo bolezenski znaki, kot so: vročina, bolečina v ušesu, grlu ali trebuhu, kašelj, izpuščaji v ustih ali koži, bruhanje, driske, težke nogice in podobno. To so znaki, ki govore, da je otrok bolan in potrebuje zdravniško pomoč. Na bolezen otrok pa starši različno reagirajo. 1. Normalni odziv staršev: Starši zaznajo otrokovo spremembo, skušajo pomagati s priročnimi sredstvi (čaj, obkladki, dieta); kadar to ne pomaga, pokličejo zdravnika ali gredo v ambulanto. Z zdravnikom sodelujejo pri zdravljenju in upoštevajo zdravnikova navodila. Poročajo o poteku in izidu bolezni. Takšni starši so zdravi, čustveno uravnovešene osebnosti, ki nudijo otrokom topel in varen dom. 2. Zaskrbljeni starši: Takšni starši so močno in pretirano v skrbeh za zdravje svojih otrok. Zelo pogosto iščejo zdravniško pomoč in dramatično opisujejo otrokovo zdravstveno stanje ter so prepričani, da je otrok »rahlega zdravja«. 3. Premalo skrbni starši: Ne zase in ne za otroka ne iščejo zdravniške pomoči, ker mislijo, da ni vredno in ne verjamejo, da bi jim zdravnik lahko pomagal. Otrodi takšnih staršev večinoma prebolijo vse manjše nalezljive — otroške bolezni stoje. Takšna opredelitev staršev je potrebna, da zna zdravstveni delavec presojati resnost otrokovega bolezenskega stanja. Bolezni otrok so vezane na otrokovo starost. Tako dojenčki obolevajo predvsem za prebavnimi motnjami liažje in težke oblike, vnetje srednjega ušesa, prehladnim obolenjem lažje in težje oblike. Otrok, ki je prišel v stik z svojimi vrstniki, začne spoznavati otroške nalezljive bolezni: gnojne angine, ošpice, norice, škrlatinko (sedaj zelo redko). V vrtcu in nižjih razredih osnovne šole obolevajo otroci za črevesnimi nalezljivimi obolenji in zlatenico. Za to starostno obdobje je značilno porast poškodb (zlomi, izvini, praske in tako dalje). Pri otročih je ne glede na starostno obdobje znak obolenja: odsotnost otro- kovih navad in prisotnost bolezenskih znakov. S. Š. Zakaj smo proti? Naši delegati v zboru krajevnih skupnosti Sob Šmarje pri Jelšah in v svetu Krajevne skupnosti Rogaška Slatina niso soglašali z nekaterimi določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine. Glede na takšno stališče je predsednik IS Skupščine Sob Šmarje pri Jelšah, tov. Franc Mlakar, sklical dne 30. 6. 1977 sestanek v Rogaški Slatini, da bi se skupno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in sosednih krajevnih skupnosti pogovorili o spornih določilih zadevnega sporazuma. Namreč, akt o ustanovitvi je za naše območje nesprejemljiv, ker ne upošteva družbenopolitičnih norm, uveljavljenih v poustavnem obdobju. Akt tudi ne vsebuje pripomb, ki jih je poslala iniciativnemu odboru komisija sveta Krajevne skupnosti Rogaška Slatina. BISTVO NASPROTOVANJA 1. ) Delegatska mesta oziroma njih število v skupščini komunalne interesne skupnosti je izbrano poljubno in ne temelji na objektivnih merilih. To navaja na upravičen sum, da se snuje telo, ki bi po načelu glasovanja lahko preglasovalo le 30 %> delegatov iz območj a KS Rogaška Slatina. Menimo, da so viri sredstev iz tukajšnjega območja naj večji, z gotovostjo pa lahko trdimo, da je komunalna ureditev našega turističnega centra v primerjavi s podobnimi kraji med najbolj zanemarjenimi. 2. ) Med vire sredstev sta uvrščena tudi prispevek za uporabo mestnega zemljišča in turistična taksa. Ob združevanju bi se povsem zgubil njihov značaj in krajevno poreklo, uporabila bi se pa za programirana dela na celotnem območju občine. Dosedanja praksa o porabil komunalnega dinarja in pa načelo glasovanja v skupščini navaja na upravičen sum, da gre za preglasovanje in odtujevanje sredstev, ki bi jih ustvarjali delavci in drugi občani. NAŠE ZAHTEVE ZA SPREMEMBO SPORAZUMA Med določila sporazuma je treba vgraditi načelo, da se število delegatskih glasov določa po moči prispevkov iz konkretnih krajevnih skupnosti. Takšna praksa se racionalno in uspešno uveljavlja v predstavniških telesih bank. Število delegatskih mest naj se določa po teritorialnem načelu. Določiti bi morali odvisnost števila delegatskih mest v skupščini od števila prebivalcev v krajevni skupnosti (na primer 1 delegat na 1.000 prebivalcev). Prispevek za uporabo mestnega zemljišča in turistična taksa morata biti uvrščena neposredno med vire sredstev za financiranje potreb krajevnih skupnosti. Na pobudo glavnega direktorja, tov. Lojzeta Ribnika, se je takoj naslednji dan sestal zbor predstavnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij TOZD in DO Zdravilišča z namenom, da se seznani z določbami obravnavanega sporazuma in da sprejme obvezna stališča delegatov iz naše sredine, kot so bila zgoraj navedena. Stališča predstavnikov na tem posvetu so bila izoblikovana in sprejeta tako, da se predloženi sporazum podpiše le pod pogojem, da bo skupščina samoupravne komunalne /interesne 'Skupnosti o naših ugovorih in predlogih razpravljala in upoštevala nakazane korekture v sporazumu. Če bi to ne bilo realizirano, bomo sprožili postopek za ustanovitev somostojne komunalne samoupravne interesne skupnosti za območje KS Rogaška Slatina, v katero bi povabili morda tudi sosedne krajevne skupnosti. Naš ukrep bi bil povsem v soglasju z intenci jami zakona o komunalnih dejavnostih. S. Č. VRELCI VRELCI Delajmo varno! (Nadaljevanje) DELO NA STROJIH Stroja, M se iz neznanih vzrokov ustavi, ni dovoljeno popravljati, dokler ga nismo izključili. Nikoli ne smemo v stroje pritiskati material z rokami ali nogami. Poslužujemo se pripomočkov, ki so za to primerni in se s tem zanesljivo ne bomo izpostavljali nevarnostim poškodb. Primerov, ko ne ravnamo tako, je pri nas dosti; kljub opozorilom se še vedno dogajajo. Toliko smo malomarni, da nam je težko vzeti pripomoček, rajši tvegamo prste. V času obratovanja ne smemo stroje čistiti, mazati, če ni poskrbljeno za ustrezno zaščito. Osnovno pravilo naj bo in mora biti: vsak stroj ali napravo na mehaniziran pogon čistimo, popravljamo, pod-mazujemo le, ko je izključen, ker je to predpogoj, da se izognemo nevarnostim. Od vodilnih moramo zahtevati, da se poškodovani elementi (kabli, vtiči in podobno) zamenjajo. To velja tudi za ročno orodje na mehanizirani pogon. V interesu osebne in kolektivne varnosti moramo z napravami pazljivo ravnati, jih čuvati pred poškodbami, ker bomo le tako dosegli večji dohodek, zmanjšali stroške in končno varno delali. VARNOSTNA PROPAGANDA Izobešena opozorila in navodila imajo namen opozarjati na nesreče pri delu, zato jih ne smemo podcenjevati. Ni jih lepo videti zaprašene, da jih ni moč prebrati. OSEBNA ZAŠČITNA SREDSTVA Hiter razvoj tehnike je človeka osvobodil težkega fizičnega dela, ni pa odpravil nevarnosti fizičnih in zdravstvenih okvar. Normalno bi bilo, da gre v korak s tempom razvoja tehnike tudi tehnična kultura delavca. To je iz objektivnih razlogov neizvedljivo, zato pa moramo poskrbeti, da delavca na nek način zavarujemo. Zadnjih 30 let je razvoj tehnike bliskovito narastel, dal je človeku niz dobrin, osvobodil ga je raznih nevšečnosti, s seboj pa prinesel tudi kopico nevarnosti za njegovo življenje. Ne samo v naši samoupravni socialistični družbi, ampak po vsem svetu rešujejo vprašanje zaščite okolja in človeka. Temeljno načelo je zaščita človeka pred zdravstvenimi okvarami. Ta problem ni samo pri nas, ampak tudi drugod. Naš delavec zelo težko sprejema zaščito, izgovarja se, da mu delo ne dela ovir, da dela tako že leta in leta in ne čuti nikakršnih okvar — ne fizičnih in ne psihičnih. Na te izgovore je lahko odgovoriti . Farmacevtska industrija je poskrbela za razna sredstva, ki delno ublažijo človekovo nevropsihozo. Naša družba in posamezniki v njej pa želimo, da se zdravje ohrani. Če to želimo doseči, smo dolžni, da se zavarujemo pred nevšečnostmi, ki se ne dajo tehnično rešiti. Zato smo prisiljeni uporabljati osebna zaščitna sredstva. Normalno je, da vsako osebno zaščitno sredstvo dodatno obremenjuje delavca, kljub temu pa ga je dolžan in ga mora sprejeti, saj je to nujno za njegovo osebno dobro in za dobro družbe, v kateri živi. Kakor ima družba moralne obveznosti do delavca, jih ima delavec tudi do družbe. Glede na to, da je družba s svojimi normativi predpisala, da se na določenih delovnih mestih in v določenih pogojih dela delavec mora zaščititi, je delavec, kot član te družbe, to dolžan sprejeti. Zelo radi sprejemamo lepe delovne obleke, ne pa zaščitna očala, čelade, zaščitne rokavice, sredstva za varovanje sluha, gumi škornje, maske, zaščitni pas in temu podobno. Moramo se zavedati, da obleka, ki jo nosimo, ni zaščita, ampak jo imamo zato, da smo vsi na delu enako oblečeni. Ni lepo videti delavca, ki ima umazan delovni plašč, spet z žebljem ali žico. Kakšen pa je odnos do zaščitnih sredstev? O tem ne želim polemizirati, ampak naj vsak delavec kot samoupravi) alec vidi, kakšna so in kje so. Zavedajmo se enkrat za vselej, da smo ta sredstva kupili za svoj' denar. Žalostno pa je, da ne cenimo denarja, rekli bi lahko, da s tem ne cenimo svojega dela. Ne samo, da ne uporabljamo osebne zaščite, tudi z delovnih naprav jo snemamo, zato pa nas čaka ambulanta, bolniški stalež, invalidnost, zgodi pa se lahko tudi naj hujše. Pri delu uporabljamo razne pripomočke za opravljanje določenega dela, dostikrat jih opremimo provizorično, tega pa na delovnem mestu ne more in ne sme biti. Nihče nima pravice, da izpostavlja sebe in sodelavce nevarnosti. P. J. „ Bitka je dobljena, boj še ni končan!" S TEMI BESEDAMI JE PREDSEDNIK CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE FRANCE POPIT NA SEMINARJU ZA SINDIKALNE DELAVCE OCENIL DRUŽBENI TRENUTEK, KJER SMO Z URESNIČEVANJEM ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU. Zakon, ki smo ga lani plebiscitarno potrdili vsii, je cilj, h kateremu so težili osveščeni delavci, ko so v vsej preteklosti zahtevali — odtujeni od rezultatov svojega dela — za svoje delo pravično plačilo. Z zakonom o združenem delu je naša družba prva v zgodovini dala odnosom med ljudmi pristno človeško podobo in razgrinja tudi zastor, kfi je te medčloveške odnose prikrival kot odnose med stvarmi! Za svobodno menjavo dela gre. Za menjavo materialnih vrednot za druge nič manj pomembne vrednote: socialno in zdravstveno varstvo, znanje, humano in koristno izrabo prostega časa. Ne moremo in ne smemo idealizirati doseženega: velikanska zmaga nas vseh delovnih ljudi je, da smo samoupravljanje, nagrajevanje po delu, svobodno menjavo dela zapisali v zakon. Politična bitka je dobljena, boj pa še ni končan: gre za vsebinsko uresničitev zakona o združenem delu, delavci morajo sami odločati o vsem, o gospodarjenju v delovnih organizacijah, porazdelitvi rezultatov svojega dela ter življenju v sredini, kjer prežive drugi dve tretjini svojega veka. Neposredno in sami, z razpravljanjem, glasovanjem in odločanjem. Ne sme pa namesto njih odločati nekdo drug, ki bi si prilastil rezultate njihovega dela in govoril v njihovem imenu. Zakon o združenem delu namreč nedvoumno določa, da je še letos treba razrešiti celoten splet dohodkovnih odnosov; do konca leta je treba delitev osebnih dohodkov urediti tako, da bo resnično temeljila samo na delovnih rezultatih. Kjer tega ne bo, si bomo smeli izplačevati le še zajamčene osebne dohodke! Iz analize v 13 večjih slovenskih delovnih organizaci- jah, je bilo razvidno predvsem, da imajo delavci TOZD le bore malo ali nič vpliva na kadrovsko strukturo in zaposlovanje v skupnih službah. Pogovori so tudi pokazali, da v večini obiskanih organizacijah združenega dela še vedno nimajo prave predstave o praktični izpeljavi dohodkovnih odnosov oziroma svobodni menjavi dela med temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi službami. Ponekod celo menijo, naj bi pomoč pri iskanju ustreznih rešitev prišla od družbenih institucij. Tovariš Popit je kritično ocenil slabosti in nedoslednosti, ki jih je zaznal v pogovoru z družbenopolitičnimi predstavniki v 18 občinah. Izgovor vodilnih struktur, da v delovnih organizacijah zakona o združenem delu brez pomoči družbenopolitičnih organizacij ne znajo prevesti v svoje konkretne razmere, je France Popit ocenil kot izgovor tistih, ki oblasti nočejo izpustiti iz rok. Zakon znamo prebrati vsi, svoje konkretne razmere pa v konkretni sredini sami gotovo najbolje poznajo, je dejal. Jalov je tudi izgovor, češ, kje bomo pa dobili drugega direktorja, ko ponekod odvračajo delavca od samouprave. Tu naj bi pravobranilci samoupravljanja nastopili ostreje, z odločno besedo, je bil nedvoumen in odločen predsednik Zveze komunistov Slovenije France Popit. S. C. Pritožbe delavcev SINDIKALNE ORGANIZACIJE SE MORAJO BORITI ZA PREVENTIVNO ODPRAVLJANJE VZROKOV ZA PRITOŽBE Realizacija mineralne vode članic združenja za čas januar-junij tek. Članica 1976 1977 Indeks 1. »Radenska« 95.218 93.119 97,80 2. »Bukovička banja« 52.104 53.831 103,31 3. »Rogaška« 16.539 14.219 85,97 4. »Vrnjci« 14.322 15.150 105,78 5. »Jamnica« 19.762 25.151 127,27 6. »Milan toplica« 5.260 5.279 100,36 7. »Palanački kiseljak« 4.185 4.803 114,77 8. »Sarajevski kiseljak« 5.143 3.946 — 9. »Pelisterka« 5.187 4.239 81,72 10. »Skopljanka« 1.450 1.266 87,31 11. »Terme lipik« 6.267 7.820 124,78 12. »Minakva« 1.362 1.355 99,49 13. »Križevci« 548 532 97,08 14. »Heba« — 4.319 — Skupaj 227.347 235.029 103,38 (Vir: Bilten št. 9/77) Iz zapisnika 41. seje odbora za družbeni standard Število pritožb, ki so jih delavci naslovili na sindikalne organe od občine pa vse do federacije, je v nenehnem porastu. Od tega jih je 50 do 85 % rešenih v korist pritoži-teljev. Takšna je ugotovitev na seji Predsedstva sveta zveze sindikatov Jugoslavije, ki je razpravljalo o družbenopolitičnem vidiku pritožb. Glavni vzrok za to so nerazviti samoupravni odnosi, pomanjkanje samoupravnih normativnih splošnih aktov, neprimerna udeležba delav-vec pri odločanju pa tudi birokratsko tehnokratsko obnašanje posameznikov na vodilnih položajih. Razen naštetih so vzroki tudi v pasivnosti in oportunizmu temeljnih sindikalnih organizacij in drugih družbenopolitičnih organov. Pritožujejo se pa tudi delavci, ki so nenehno v sporu z »nekom« in to po pravilu vedno neupravičeno. Število pritožb je poraslo po znanem intervjuju tovariša Tita, ki ga je dal zagrebškemu časopisu Vjesnik. Istočasno pa se je povečala tudi aktivnost organov, ki so odločali v sporih. Tako nastalo reakcijo delavcev, ki izhaja iz vsebine pritožb, ni možno enačiti z njihovimi željami, da bi za vsako ceno uveljavili svoj osebni interes. V njej se manifestira njihov prispevek v borbi proti nesamouprav-nemu obnašanju in da bi se izkoreninile takšne škodljive tendence. Stekle so prve priprave za volitve delegatov, ki bodo prihodnje leto. Naloga sindikata je, da predlaga kandidate za bodoče delegate. Prvi predlogi so že padli, vendar glede na to, da predlaganje kandidatov ne sme biti prepuščeno stihiji ali kombinaciji v ozkih krogih, je sklep konference sindikata, da je to potrebno izvesti organizirano, javno in odgovorno. Kandidate naj delavci predlagajo na zborih. Zavedati se moramo, da se ne sme zgoditi, da številnih predlaganih kandidatov v OZD ljudje niti ne poznajo, prav tako ne bi smeli predlagati Mnoga manj je tudi anonimnih pritožb. Ta pojav navaja na zaključek, da mineva čas, ko so se delavci bali represivnih ukrepov, če so se pritoževali. Večina pritožb se obravnava v mejah organizacij združenega dela. Niso pa osamljeni primerli, ko se delavci pritožujejo neposredno na organe izven svoje delovne organizacije. Takšna pot je upravičena le takrat, če so bile v temeljnih organizacijah izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva in vključeni pristojni organi. Predsedstvo ZSJ je zadolžilo vse sindikalne organizacije, da morajo v prehodnem obdobju zastaviti vse sile za čim popolnejšo uporabo zakona o združenem delu v praksi. Pravice iin dolžnosti delavcev naj se ustrezno regulirajo v samoupravnih aktih. Tu gre predvsem za določbe o kriterijih za delitev dohodka lin osebnega dohodka, o delovnih razmerjih, delitev stanovanj in tako dalje. Na odgovornost je treba poklicati osebe, ki kršijo ali pa uzurpirajo samoupravne pravice delavcev. To so obsežne naloge. Da bi jih učinkovito reševale, se morajo delovne organizacije kadrovsko in organizacijsko usposobiti. Vsaka pritožba se mora reševati po postopku, ki mora biti usklajen z ustavo, zakonom o združenem delu in s statutom Zveze sindikatov Jugoslavije. S. Č. kandidatov, od katerih ne bi bilo prave koristi. Gre za to, da se izberejo najboljši ljudje, proizvajalci, ustvarjalci samoupravnih vrednot. Zagotoviti je treba delavsko večino. Zagotoviti je treba povezovanje med delegati in volilnimi enotami, da pobuda ne bo prepuščena samim delegacijam in delegatom. Umestno je tudi, da se sprejme sklep o takojšnji zamenjavi tistih delegatov, ki objektivno ne morejo več opravljati funkcije in tistih, ki iz malomarnosti ali neresnosti nekvalitetno opravljajo svoje delo. K. B. Odbor za družbeni standard je imel 41. sejo dne 30. 6. 1977. Obravnaval je naslednje točke dnevnega reda: 1. Vloge za solidarnostna stanovanja 2. Prošnje za dodelitev posojil a) iz intervencijskega sklada in b) za vodovod 3. Pravilnik o dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem Zdravilišča Rogaška Slatina — osnutek 4. Reševanje raznih vlog. V nadaljevanju navajam važnejše sklepe, ki so bili sprejeti: — Samoupravni interesni skupnosti — samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Šmarje pri Jelšah prijavimo na I. natečaj za pridobitev solidarnostnih stanovanj naslednje interesente: Lipnik Ješovič Nado — kot mlado družino Zdovc Cvetko — kot družino z nižjimi dohodki — samohranilka Bele Marijo — kot družino z nižjimi dohodki — samohranilka Čeher Vido — družino z nižjimi dohodki in Kužner Silvo — družino z nižjimi dohodki. — Tov. Metelko Gustiki in# Lojzetu se odobri intervencijsko posojilo v višini 20.000 din po 8 % obrestni meri za dograditev stanovanjske hiše. Rok vračila je 31. 12. 1977. — posojilo za gradnjo vodovoda se odobri: Trebše Majdi iz TOZD 1 v višini 7.500 din in Halužan Emiliji iz SDS v višini 7.500 din pod enakimi pogoji, kot so bila tovrstna posojila odobrena, dosedaj, to je rok vračila 1 leto, obrestna mera 2%>. —• Osnutek pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil, kot so ga pripravile strokovne službe, se da v obravnavo do 31. 7. 1977. Tega so prejeli vsi odbori za družbeni standard, člani zbora delegatov, predsedniki OOS, direktorji TOZD, predsednik konference OSS in direktorji sektorjev. — Naknadno je vložila prošnjo za odobritev zdravljenja v zdravilišču Radenci tov. Rosi Malčka. Prošnji se trenutno ne more ugoditi, ker ni na razpolago finančnih sredstev. — Za ureditev spominskega doma na Knežcu se odobri prispevek v višini 20.000 din. Sredstva bremenijo sklad skupne porabe in sicer: letošnji obrok 10.000 din se takoj nakaže, prihodnje leto se še preostali obrok 10.000 din s tem, da se vnese v plan za leto 1978. Z. E. Priprave na volitve delegatov VRELCI VRELCI Kadrovske novice V mesecu juniju in juliju so sklenili delovno razmerje naslednji delavci: SDS SKUPNE SLUŽBE Peter GAClC — 2. 6. 77 razporejen na delovno mesto šofer v založnem skladišču Zagreb za nedoločen čas; Mato PUŠKARAC — 20. 6. 77 razporejen na delovno mesto šofer — viličar v založnem skladišču Zagreb za nedoločen čas; Bo-rislav PRIJIČ •— 1. 7. 77 razporejen na delovno mesto nakladanje — razkladanje v skladišču Reka za določen čas. TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST HOTELI Julijana VIDOVIČ — 1. 6. 77 — razporejena na delovno mesto pomožna sobarica za dolo- fp&ftatttlk, fL&itafr! Pred poslopjem železniške postaje visi ob novem nasadu deščica z napisom: PREKO TRAVE — HODE KRAVE. Nasad in njegove obrambne naprave niso primerne okolju in času. Morda bi ga bili veseli sodobniki Mehmedpaše Sokoloviča. Nepotreben je bil tudi trud pisca tega intimnega sporočila — saj deščica nebi mogla priti na postavljeno mesto na travo, če bi preko trave ne bile hodile krave. Srečna je ta naša slatinska dežela. Saj tu iz asfalta in betona raste koruza. Če ne verjamete, poglejte čvrsta stebla ob cesti od pošte proti Zdravstvenemu domu. Okoli štirideset sem jih naštel. Čigava bo dozorela koruza? Tistih, ki dajejo sredstva za čiščenje republiške ceste, ali pa morda onih, ki trmoglavo ničesar ne ukrenejo in ne dovolijo čiščenja te ceste? Poznavalci živalskega sveta vedo povedati, da se sloni, ko začutijo bližajoči se jim konec, oddaljijo od svoje črede in se umaknejo na določeno skrito mesto, kjer v miru poginejo. Ali ne izhaja posredno takšen nasvet tudi iz enostranskega ukrepa OKP, ko je ukinilo prevoz umrlih na pokopališče? čen čas; Zdenka JURSIČ — 17. 6. 77 razporejena na delovno mesto pomožna sobarica za določen čas; Ivan VERBEK — 30. 6. 77 razporejen na delovno mesto kurir — nosač za določen čas; Erika TRAMŠEK — 14. 7. 77 razporejena na delovno mesto pomožna sobarica za določen čas; Kristina PRAH — 14. 7. 77 razporejena na delovno mesto pomožna sobarica za določen čas. RESTAVRACIJE Marija RAMŠAK — 16. 7. 77 razporejena na delovno mesto slaščičar za določen čas; Milica SOLMAN — 17. 7. 77 razporejena na delovno mesto natakar za določen čas; Marija ROSILO VIČ — 20. 7. 77 razporejena na delovno mesto natakar za določen čas; Dragutin KUN-STIČ — 21. 7. 77 razporejen na delovno mesto kuhar za določen čas; ZDRAVSTVO Staša CUJEZ — 16. 7. 77 razporejena na delovno mesto medicinska sestra — pripravnik za določen čas. TOZD POLNILNICA Leopold SEKLIC — 15. 6. 77 razporejen na delovno mesto skladiščnega delavca za določen čas; Anica MURKO — 15. 6. 77 razporejena na delovno mesto razkladanje — prebiranje za določen čas; Katarina KUŽNER — 16. 6. 77 razporejena na delovno mesto razkladanje — prebiranje za določen čas; Rozika HREPEVNIK — 16. 6. 77 razporejena na delovno mesto razkladanje — prebiranje za določen čas; Danica GOBEC — 30. 6. 77 razporejena na delovno mesto razkladanje — prebiranje za določen čas; Kristina BRENCE — 30. 6. 77 razporejena na delovno mesto razkladanje — prebiranje za določen čas; Anton PRAH — 24. 6. 77 razporejen na delovno mesto skladiščni delavec za določen čas; Helena JANČIČ — 16. 7. 77 razporejena na delovno mesto razkladanje — prebiranje. V mesecu juniju in juliju 1977 je prenehalo delovno razmerje naslednjim delavcem: SDS SKUPNE SLUŽBE Stjepanu LEVAKU — 5. 6. 77 razporejenemu na delovnem mestu šofer v založnem skladišču Zagreb — sporazumno; Branku VRANJEŠU — razporejenemu na delovno mesto šofer v založnem skladišču Rije-ka — sporazumno. TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST HOTELI Nikolu DUROVlCU — 15. 6. 77 razporejenemu na delovnem mestu kurir —■ nosač — invalidska upokojitev. RESTAVRACIJE Veri PODHRAŠKI — 10. 6. 77 razporejeni na delovnem mestu pomivalka — delovno razmerje je bilo sklenjeno za določen čas; Ljubomiru ŽNI-DARKU — 30. 6. 77 razporejenemu na delovnem mestu natakar — sporazumno; Bariči CESAREC — 31. 7. 77 razporejeni na delovnem mestu kuhar — sporazumno; Jožetu PO-LAJŽERJU — 25. 7. 77 razporejenemu na delovnem mestu natakar — samovoljno zapustil delovno mesto. V mesecu juniju in juliju 1977 so sklenili zakonsko zvezo: Dragutin Žerjav in Silva Pavlovič, oba natakarja v restavracijah; Tilčka Bedenik, pomivalka; Marija Kamenšek, natakarica in Martin Spol j ar, vodovodni inštalater; ter Jože Strašek, recepcioner. Rodile so: Tatjana Hajšek, sina; Irena Završnik, sina; Zdenka Krumpak, sina in Marija Herček, sina. K. T. VEČERNA ŠOLA Predavatelj: »Tovariš Koren, postavite naslednji stavek v sedanji čas: Zjutraj sem šel v organizacijo združenega dela, kjer sem združeval svoje fizične in umske sposobnosti z družbenimi sredstvi in z drugimi udeleženci v družbeni proizvodnji.« Delavec Koren je odgovoril: »Na šiht grem!« PRISPEVKI »Zakaj je Polde danes tako Židane volje in vsem plačuje pijačo?« »Veš, dobil je veliko plačo, ker so mu v podjetju po pomoti izplačali tisti znesek, ki se nanaša na različne samoprispevke.« LOČITEV Sodnik: »Tožitelj ica, končno pa je le moralo biti nekaj pozitivnega pri vašem možu, da ste se z njim poročili!« Tožitelj ica: »Je tudi bilo. Vendar smo to do zadnjega dinarja porabili.« o00-00000000 o o Humor in razvedrilo o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o Krvoločni turški Sul- 9 tan se je pred važnimi v odločitvami posvetoval s svojim sužnjem, ki je bil zvezdogled. Prečitati mu je moral iz zvezd, kakšna usoda se piše Sultanovi nameri. Nekoč zvezdogledova napoved ni obveljala. »Ti ničvredni zvezdo-lažec,« zavpije grozeče Sultan in dvigne bridki meč. »Še to povej, kaj pišejo zvezde o tvoji usodi!« Suženj gleda v zvezd- () O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o A Graščak je opazoval postavnega mladega kmeta, o katerem se je govorilo, da je bil na oko podoben njegovemu sinu. Pomenljivo ga vpraša: »Je bila tvoja mati kdaj pri nas v gradu na delu?« Kmet takoj odgovori: »Mati ni bila nikoli. Pač pa je bil moj oče sobar v vaši graščini.« V zakotni vasi vstopi tujec v brivnico in naroči britje. Ko ga namesti na stol, vzame brivec v roke milo, pljune nanj in hoče tako namiliti tujca. »Kaj pa počnete? Ali mislite, da sem kakšen vaš tukajšnji,« z gnusom vstane tujec. »Sem takoj opazil, da niste eden tukajšnjih. Zato sem pljunil na milo. Veste, tukajšnjim našim pljunem kar na obraz.« Sč O o o o o o o o o o o o nato nebo in odvrne: »Gospodar moj! V zvezdah piše, da bom umrl.« »Kaj pa piše o tem, kdaj boš umrl?« zapove V krvoločnež in grozeče zamahne z mečem. Suženj ponovno gleda v nebo in objavi: »V zvezdah piše, da bom umrl tri dni pred svojim gospodarjem.« Sultan je na smrt prebledel, povesil roko z mečem in zapustil sobo in premetenega sužnja. oooooooooooo- VRELCI — F'asiIo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Stane Čujež. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije.