DROBNO GOSPODARSTVO V SREDNJEROČNEM NAČRTU
SLEDITI POTREBAM OBČANOV
V naši občini že vrsto let ugotovljamo, da razvoj drobnega gospo-darstva ne more slediti potrebam občanov. Vzrokov za to je več.
Drobno gospodarstvo se je v preteklih letih razvijalo zelo eno-stransko. Razvoj opažamo predvsem v donosnejših strokah.
Posledica hitre urbanizacije našega območja je tudi visoka stopnja rasti števila prebivalstva. Po podatkih zadnjega popisa se je v desetih letih število prebival-cev v občini povečalo za 16.292. Negativni rezultati urbanizacije se kažejo zlasti v novih stano-vanjskih soseskah, kier nismo gradili poslovnih lokalov istoča-sno s stanovanji. V starih stano-vanjskih soseskah pa so lokali predvsem v lasti občanov in tako namembnosti prostorov ni možno spremeniti.
Zaviralni dejavnik razvoja drobnega gospodarstva je tudi pomanjkanje učencev. Vzroki za to so nezainteresiranost mtadine za te poklice, velik izostanek s praktičnega dela pri nosilcu sa-mostojnega osebnega dela in. s tem odpor le-tega do sprejema učencev v uk, pri nekaterih de-javnostih pa tudi nagrajevanje delavcev. Posledica tega je defi-citarnost kvalificirane delovne sile. Storitvena dejavnost na-mreč zahteva zaradi pretežno ročnega dela visoko delovno usposobljenost zaposlenih.
Drobno gosp<xiarstvo v občini je pretežno zastopano z zaseb-nim sektorjem. V družbenem sektorju se je število organizacij zaradi prehoda v industrijo in gradbeništvo celo zmanjšalo. Zasebni sektor je zastopan v vseh strokah, družbeni sektor pa ima v glavnem značaj proizvod-nih obrtnih enot. V srednjeroč-nem obdobju 1976—1980 v družbenem sektorju ni bila akti-
virana nobena večja investicija.
Osnovna zahteva razvoja drobnega gospodarstva je zago-tovitev prostorskega razvoja. V občini je po dolgoletnih pripra-vah v tem srednjeročnem ob-dobju pričakovati konec gradnje prve faze obrtno servisne cone MM-4 Studenec.
Do leta 1985 bo zgrajenih sedem objektov, v katerih bo — pač glede na dejavnosti, ki jih bodo v njih opravljali — moč predvideti v vsa-kem objektu od enega do treh po-slovnih lokalov.
V obrtno servisni coni bopri dode-Ijevanju lokacij glede na namemb-nost cone imela prednost proizvod-nja izdelkov, ki neposredno poveču-jejo izvoz, nadalje proizvodnja, ki nadomešča uvoz, pa proizvodnja za
dopolnitev asortimenta na trgu in de-ficitarnih storitvenih strok.
Medtem ko bo imel MM-4 pred-nost predvsem proizvodni delobrtne dejavnosti, ki bi naj dopolnjeval in-dustrijsko proizvodnjo in s tem po-večeval učinkovitost industrije, bo storitveni del, katerega osnovna na-toga je opravljanje raznih uslug za zadovoljevanje osnovnih življenj-skih potreb občanov, lociran v pri-mernem centru Stepanjskega nase-lja, v poslovnem objektu Novih Jarš in v sekundarnem centru na Fužinah. Prostorsko se bo deficitarna stori-tvena dejavnost razširila tudi s prek-valifikaci jo stanovanj VI. in VII. ka-tegorije v skupni površini 1311 kv. m in z začasno oddajo neuporabnih skupnih prostorov v novozgrajenih objektih, glede na zahteve dejavnosti pa tudi s postavitvijo kioskov.
Pri reševanju prostorskega dela bosta poleg banke in mestne samou-
pravne stanovanjske skupnosti v ok-viru svojih možnosti s sredstvi sode-lovali tudi razvojno-gospodarska skupnost in samoupravna stanovanj-ska skupnost naše občine.
Dniga zahleva razvoja drobnega gospodarstva so ustrezni delavci. Tudi glede tega bomo v tem srednje-ročnem obdobju dosegali premik. Pomanjkanje kvalificiranih delavcev in učencev bo delno zmanjšano z usmerjenim izobraževanjem in z izo-braževanjem ob delu.
Tretjo zahtevo razvoja ali dodatno stimulacijo pri razvoju drobnega go-spodarstva predslavljajo ukrepi davčne politike, predvsem davčne olajšave,-bančna politika z oblikova-nimi ugodnejšimi kreditnimi mož-nostmi in politika cen, kjer bo z novim zakonom o družbeni kontroli cen oblikovanje cen preneseno izk-ljučno v samoupravno odločanje izvajalcev in uporabnikov.
ZDENKA MAROLT