PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 61 (13.594)
Trst, petek, 16. marca 1990
Zaradi pomanjkanja bencina je ponekod zaprtih že 90 odstotkov črpalk
Avtocisteme gredo na pot samo v spremstvu organov javnega reda
Podtajnik Cristofori je sprejel sindikaliste in podjetnike, vendar je bilo srečanje neplodno Finančna straža poostrila nadzorstvo na tržnicah, kjer prodajalci neupravičeno navijajo cene
RIM Stavka avtoprevoznikov se nadaljuje, vzporedno s tem pa naraščajo težave po vsej državi. V nekaterih deželah je dokončno zmanjkalo bencina, v Srednji in Južni Italiji je zaprtih 90 odstotkov črpalk, rafinerije pa so obljubile, da bodo danes skušale oskrbeti kar največ črpalk. Avtocisterne bodo kot že včeraj spremljali avtomobili javne varnosti (na sliki).
Edini pozitivni podatek, ki se nanaša na včerajšnji dan je ta, da ni nikjer prišlo do izgredov in celo osebnih obračunavanj, kot se je dogajalo v torek. Popoldne je podtajnik pri predsedstvu vlade Cristofori sprejel sindikalne predstavnike vseh avtoprevozniških organizacij, vendar se je srečanje, ki sta se ga udeležila tudi notranji minister Gava in minister za prevoze Berni-ni, zaključilo brez vsakršnega pozitivnega znaka za stavkajoče delavce. Po pričevanju nekaterih sindikalistov, pa je vlada menda »končno« našla grešnega kozla, sindikat FITA. Njen predstavnik je podtajniku Cristoforiju očital, da ni hotel sprejeti sindikalistov, Cristofori pa je odvrnil, da prav FITA ovira pogajanja, saj se menda hoče pogajati posebej. Cristofori je sindikalis-
te nato povabil na skupno srečanje, na katerem je pripravljen podrobneje orisati nekatere vladne ukrepe za kategorijo avtoprevoznikov, pripravljen pa je vzeti v vednost tudi druge zahteve delavcev. Z obljubami in vabili pa se je včerajšnje srečanje tudi končalo.
Položaj je torej vse prej kot sproščen. Z avtoterminalov na francoski meji prihajajo vesti, da se več desetin tujih avtoprevoznikov ne upa na italijanske ceste, ne toliko zaradi pomanjkanja bencina kolikor iz strahu pred napadi italijanskih kolegov. V velikih mestih je finančna straža pooblaščena za strožje nadzorstvo cen na zelenjavnih trgih, saj so cene marsikje že močno (in neupravičeno) poskočile. Vse nujne prevoze spremlja policija. Vlada pa je izdala tudi sporočilo, v katerem vabi podjetja, ki so se zaradi stavke avtoprevoznikov znašla v krizi, naj skušajo čimprej urediti položaj delavcev na izrednem dopustu.
Vsestransko nezadovoljstvo je torej veliko, avtoprevozniki ne izključujejo novih protestnih akcij, stavka bi se morala zaključiti v nedeljo, vlada pa tudi tokrat rešuje probleme pri vrhu.
Senat nakazal prvi denar za sanacijo Jadrana
RIM — Senatna komisija za okolje je včeraj odobrila zakon, ki ustanavlja posebno telo zadolženo za sanacijo Jadranskega morja. Za ustanovitev tega oblastnega organa, ki mu bo predsedoval šef vlade in v katerem bo zastopano sedem ministrstev in predstavniki šestih priobalnih jadranskih dežel (Furlanija-Julijska krajina, Venelo, Emilija-Romagna, Marke, Abruci, Apulija in Molise) so nakazali 84 milijard lir.
Glavna naloga tega posebnega telesa bo uresničitev sanacijskega načrta za Jadran in koordinacija pri znanstvenem in raziskovalnem delu. Povsem razumljivo bodo prvenstveno skrbeli za koordinacijo nujnostnih ukrepov in za porazdelitev finančnih sredstev. Sanacijski načrt bodo morali vskladiti z načrti za sanacijo porečij rek, ki se izlivajo v Jadransko morje.
Začel se je torej pretakati denar za Jadran. Pred dnevi so z odlokom nakazali 16,5 milijarde lir za posodobitev čistilnih naprav za mestne odplake. Od tega zneska bo F-JK dobila 1,22 milijarde lir
Gorbačov nima več opravičil
^ VOJKO COLJA
in^k° ,e Mihail Sergejevič Gorbačov hoče popeljati Sovjetsko zve-Preri ° smo si t0 vPra^anie zastavljali jj “ Petimi leti, smo bore malo vede-j^ 0 tern sinu žitorodnega ruskega ho' k* s‘ ie zastavil nehvaležno na-Pqc°- lz m°čvare »Brežnjeve stag-iripJe" Popelje sovjetskega velikana m .izvite države sveta. Kako, nam Podr ° iasno- Na zunanjepolitičnem
s° v h - /e takol začeI žeti usPehe' ki rtu z°ajali upanje, da se je na Vzho-
„	pragmatični politik, ki bo
hCavi’ konec hladni vojni in med-k[ihQVjSk‘ konfrontaciji. Nedvomno je
ki Sergejevič prvi ruski voditelj, Vtjj' ^Poznal, da je Sovjetska zveza itim^^Politični velikan na izredno Preg gospodarskih nogah. Še več, Pe rJi?tresom, ki je zajel komunistič-rriPti/lrne Vzhodne Evrope, je prag-žotj n° ocenil, da ne more več obdr-9q t*atelitov v svoji krožnici, ker bi kot s Pteveč stalo tako z gmotnega S° ru^tetenega vidika. Med drugim ti(nje generacije v Nemški demok-kon, republiki, na Madžarskem in v
>^i
Pove ^1} že pozabile, da so bile nji-
fr*\_ _ 2Q\zp \/ rlruni	i \rnirti n n
PQPq£ ^ave v drugi svetovni vojni na "OčeJo 1 strani fronte. Opustil je zato ske j “omejene suverenosti in brat-Glistif^rnacionalistične pomoči soci-kpntfg 1,17 državam pred nevarnostjo
evolucije« in se posvetil reše-Prj tračih težav.
k°t na^ PQ ni Imel tako srečne roke et gjOnanjepolitičnem področju. 72 zprtio^pmanega gospodarstva, ki je ^n0 0 človeško inovativnost in us-n^bbij V zameno Pa razbohotilo sa-^e9a k|e vsemogočnega in razveje-tvu v rokratskega aparata in Ijud-(i 0 Znku uravnilovke zagotovilo P°st, ^Poštenost in nizko produktiv-°či. Sf! mogoče spremeniti preko JP StrojVeč' Prvi posegi v ta mamut-j Pl Ve', s° povzročili navadnim Iju-i zbai 7 težav kot koristi. Aparat se j.tePvjtQ Q svoje privilegije in se začel iud/e D Upirati perestrojki, navadni 0 Hrt, Q so na lastni koži spoznali,
Perestrojka ne prinaša nobene
AlJEVANJE NA 2. STRANI
Najpomebnješa zmaga v petletnem vzponu očeta sovjetske perestrojke
Mihail Gorbačov postal prvi predsednik SZ ob zagotovilih, dane bo zlorabil oblasti
MOSKVA — Mihail Gorbačov je ponovno dobil pomembno bitko v svoji tekmi s časom. O tem ni bilo dvomov, saj je v boju za oblast v teh petih letih prehajal iz zmage do zmage. Včeraj dopoldne je torej postal prvi predsednik Sovjetske zveze z izrednimi pooblastili, ki jih je pred njim imel samo še Stalin. Po svečani zaprisegi pa je Gorbačov izrekel pomenljive besede, napovedal reforme, ki bodo »boleče, a neizbežne«, predvsem pa je pomiril sovjetske ljudi in z njimi tudi ves svet, ko je poudaril, da »ne bo nasilno odvzel oblasti ljudstvu«. Oče perestrojke pa je šel še dlje. Osvojil je strah in neprikrite obtožbe opozicije, da hoče z uveljavitvijo predsedniškega sistema v bistvu uzakoniti diktaturo. »Ni nobenega razloga za preplah. Obstajajo Ustavna in druga jamstva, ki so v protiutež in preprečujejo vsako zlorabo oblasti.«
Gorbačova so izvolili za predsednika s 1.329 glasovi, proti njemu je glasovalo 495 poslancev, 367 je bilo belih glasovnic, 54 pa neveljavnih. Veliki reformator Sovjetske zveze je torej prejel 66 odstotkov glasov, kar je precej manj od. 96 odstotkov, ki jih je prejel lanskega maja, ko so ga izvolili za predsednika kongresa ljudskih poslancev. Če pa upoštevamo, da je bilo kar 421 poslancev odsotnih, je torej prejel le 59,2 odstotka.
Rezultat ne spreminja ugotovitve, da bo sedaj Gorbačov celih pet let na »varnem«. Vsekakor pa
je glasovanje pokazatelj postopnega upadanja priljubljenosti med predstavniki ljudstva. Čez pet let, ko bo to funkcijo lahko obnovil le na vsenarodnih neposrednih volitvah, bo moral uresničiti, kar je vsa ta leta in tudi včeraj obljubljal. Gorbačov se je namreč obvezal, da bo posrednik vsega ljudstva in da ne bo zastopal interesov nekega družbenega razreda. Navedel je tudi, da bo tudi v bodoče predsednik obenem tudi generalni sekretar partije.
Seveda pa je Mihail Sergejevič Gorbačov poudaril predvsem, da'bo do konca izpeljal svojo perestrojko v duhu glasnosti in demokratizacije. Obljubil je tudi novi »pakt federacije« med Moskvo in posameznimi zveznimi republikami, v katerem bodo tudi jasno določeni mehanizmi secesije. Gorbačov se je tudi zavzel za reformo sodnega sistema in armade. Ob tem je jasno poudaril, da rdečearmijci ne bodo več posegli v tujini brez predhodnega pooblastila kongresa.
Glede zunanje politike se je lahko Gorbačov pohvalil, ker je SZ pokazala »realizem in zdravo pamet« in dosegla v bistvu konec hladne vojne, kljub temu da se bo vojaško soočanje nadaljevalo. Razumevanje je pokazal tudi do dogajanj v Vzhodni Evropi in podprl združitev obeh Nemčij ob jamstvih za mir v Evropi.
Prvi uradni diplomatski stiki med Sveto stolico in Kremljem
VATIKAN — Istega dne, ko je Gorbačov postal prvi »vsesojuzniji prezident«, je padel še en tabu v 72-letni sovjetski zgodovini. Včeraj je namreč papežev glasnik Joaguin Navarro v Vatikanu sporočil, da bosta Sveta stolica in Sovjetska zveza navezali uradne diplomatske stike. Navarro je takoj pojasnil, da to še niso polnopravni diplomatski stiki, ker bo SZ imenovala »posebnega veleposlanika«, Vatikan pa »potujočega apostolskega nuncija«, in sicer msgr. Colasuonna. To je podobna situacija, kot je bila na Poljskem, preden so imenovali stalnega diplomatskega predstavnika v Vatikanu in nuncija v Varšavi.
Kdaj bo msgr. Colasuonno v Kremlju navezal prve uradne stike, ni še znano. Nedvomno je to rezultat dolgih in potrpežljivih diplomatskih naporov kardinala Casarolija, ki mu je že pokojni papež Pavel VI. poveril težko nalogo »zunanjega ministra« in ga poslal na občasne diplomatske misije na Vzhod. Potrpežljivost in vztrajnost je rodila svoje sadove. Ko sta ob praznovanju 1000-letnice krščanstva v Rusiji, 13. junija 1988 kardinala Casaroli in VVillebrands spregovorila pred
vrhovnim sovjetom in jasno zahtevala versko svobodo tudi za katoličane, je bilo lahko vsakomur jasno, da je vera v Sovjetski zvezi prenehala biti »opij ljudskih množic«. Že po nekaj mesecih od tistega zgodovinskega dne, je papež Janez Pavel II. obnovil katoliško hierarhijo v Litvi in imenoval prvega beloruskega škofa. Višek so dosegli 1. decembra lani, ko se je papež Janez Pavel II. sestal z Gorbačovom. Prav na tem srečanju so postavili temelje za nadaljnje sodelovanje.
Po 72 letih pa se je nakopičilo toliko problemov, da bo njihovo reševanje izredno težavno. Zgovoren je podatek, da nihče točno ne ve, koliko je katoličanov v Sovjetski zvezi. Po približnih ocenah jih bi moralo biti približno 13 milijonov. Ta podatek se nanaša izključno na evropski del Sovjetske zveze, kako je v Sibiriji in v osrednjea-zijskih republikah pa ni niti neuradnih podatkov. Nedvomno pa bodo največje težave v zvezi z usodo uniatov v Ukraini in Belorusiji, kjer se pravoslavje noče odreči svojemu »monopolu«. V Litvi bodo predvsem politični zapleti, ker bo ta republika sedaj zahtevala svojega nuncija.
Tovarna je bila trn v peti tako Združenim državam Amerike kot Izraelu
Polkovnik Gadafi obtožuje Zahodno Nemčijo da je sabotirala kemično tovarno v Rabti
TRIPOLIS — Štiriindvajset ur za tem, ko je Bela hiša sporočila, da v libijski kemični tovarni v Rabti divja silovit požar, še ni točnih podatkih o vzrokih in posledicah ognja. Tovarna v Rabti je bila že dalj časa v ospredju polemike med ZDA ter Libijo in Zvezno republiko Nemčijo, ki je tovarno pravzaprav zgradila. Libijci trdijo, da v tovarni proizvajajo zdravila, Američani pa prisegajo, da je v njej že nekaj let v teku proizvodnja Strupenih plinov, ki so namenjeni libijski vojski. Do teh ugotovitev so Američani prišli, potem ko so izvedenci proučili satelitske posnetke (na sliki AP): po njihovem mnenju je tovarna narejena kot nalašč za proizvodnjo iperita, strupenega bojnega plina, dobro znanega našim starim očetom še iz časa prve svetovne vojne.
Polkovnik Gadafi je najprej obtožil Američane in Izraelce, da so sabotirali tovarno. Nekaj ur kasneje (medtem so tako Združene države kot Izraelci zanikali, da bi imeli prste vmes pri podtikanju ognja) pa je vodja libijske revolucije s prstom pokazal na zahodnonemško tajno službo. Domneva ni potrjena, vendar je Gadafi zagrozil, da bo zbrisal nemško gospodarsko prisotnost v Libiji, če se bo izkazalo, da je Zvezna republika imela kaj pri domnevnem atentatu.
Kakorkoli že, tovarna v Rabti je bila marsikomu na poti. Američani so že večkrat grozili, da bodo z njo pometli; Izraelci so bili zelo zaskrbljeni, saj imajo libijski migi in miragi takšen domet, da lahko odvržejo kemično bombo na izraelsko ozemlje. Tudi njim bi bilo še kako prav, če bi tovarne ne bilo. Nemci pa so bili v veliki zadregi, saj so se s tem, da so pomagali Libijcem zgraditi kemično tovareno, močno zamerili Američanom.
Včeraj je v Kairu neznanec telefoniral dopisništvu nemške televizije v Kairu in povedal, da so atentat na tovarno v Rabti izvedli pripadniki narodne struje libijske vojske, potem ko so ugotovili, da v tovarni v resnici proizvajajo strupene bojne pline in ne zdravila. Kaže, da polkovnik Gadafi ne verjame, da bi atentat izvedli notranji nasprotniki.
Popoldne se je pred nemškim veleposlaništvom v Tripolisu zbralo kakih 1000 mladincev, ki hrupno protestirajo proti ZRN, katere varnostne službe naj bi povzročile požar v Rabti. Iz ameriških virov trdijo, da je požar močno poškodoval tisti del tovarne, kjer baje proizvajajo iperit.
Padla
izraelska
vlada
JERUZALEM — Izraelska vlada, ki jo je vodil desničar Šamir, je včeraj prejela nezaupnico v Knesetu. Predložil jo je vodja laburistov Šimon Peres, ki je v svojem zelo ostrem govoru dejal, da je Šamirjeva politika klavrno propadla in da mora Izrael stopiti na pot miru. Njegova resolucija je prejela 60 glasov od 120 poslance, proti je glasovalo 55 poslancev, 5 pa se jih je vzdržalo. Odločilni so bili glasovi verskih strank, ki so doslej podpirale Šamirjevo vlado.
Predsednik republike Herzog bo sedaj moral poveriti nekomu nalogo, da sestavi novo vlado. Če to ne bo uspelo nikomur, kot se zdi zelo verjetno, bodo Izraelci šli na predčasne volitve. Sedanja vlada pa bo ostala na oblasti za odpravo tekočih poslov.
Neumestno prehitevanje časa glede zakona proti mamilom je zamajalo vladno večino
RIM — Politična barka je, kot kaže, pogumno zaplula med predvolilne valove, že sedaj pa ne manjka polemik in slabe krvi. Za prvo polemiko je predsinočnjim poskrbelo kakih dvajset poslancev,vladne večine, ki so zahtevali prekinitev razprave v komisiji o zakonu proti mamilom. Prava polemika pa se je razvnela včeraj zjutraj med zasedanjem pristojnih parlamentarnih komisij, ko sta predsednika Bogi in Rognoni »kršila« pravilnik tako, da sta razpravo enostavno prenesla na prihodnji torek, z utemeljitvijo, da bodo poslanci lahko med tem časom zahtevali podaljšanje roka za razpravo v poslanski zbornici.
Za opozicijo in del vladne večine je to dejanje, poleg tega, da gre za grobo kršitev pra-
vilnika, tudi odločen znak obstrukcionizma na račun večine, kije že pred časom zahtevala hitri postopek za odobritev zakona proti mamilom. Tudi minister za družbena vprašanja Rosa Russo Jervolino je menila, da je odločitev predsednikov nesprejemljiva, saj ovira odobritveni postopek zakona, ki je izrednega pomena za vso družbo. Član komisije za pravosodje, socialist Alagna, je prav tako ostro reagiral na dogodek. Dejal je, da sta si predsednika prevzela pristojnosti, ki jima ne pritičejo in tako sprožila izrecno političen problem. Zakon proti mamilom še ni bil dovolj odelan in predelan, da bi ga bilo treba sedaj odobriti brez vsakršnih zapletov, meni
Alagna. Rezek je bil tudi radikalec Teodori; po njegovem mnenju so se socialisti znašli z vodo v grlu, svojega »neuporabnega in po-švedranega« zakona ne morejo več dolgo braniti, zato so zahtevali prekinitev razprave v komisiji.
Tokrat so se oglasili tudi komunisti. Sklicali so tiskovno konferenco, na kateri je Violan--te med drugim dejal, da so se stranke večine predsinočnjim naenkrat znašle v manjšini in so se zato branile, kot vedo in znajo. Komunisti zato zahtevajo spoštovanje roka, ki ga je določila večina, in sicer, da se razprava o zakonu nadaljuje v komisiji nadaljuje do 24.
Gorbačov nima več opravičil
NADALJEVANJE S 1. STRANI koristi, da lepe besede in pridobljena politična svoboda ne napolnita praznih trgovin. Položaj je torej postajal vedno bolj dramatičen. Stavke, ki so ohromile premogovniške bazene od Donbasa do Kuzneckega bazena, so nesporno dokazovale, da bodo Sovjetsko zvezo prej ali slej zajeli socialni nemiri, če ne bo prišlo do pravega preobrata. Gorbačovu je to nevarnost za sedaj uspelo preprečiti, za nameček pa je počilo na obrobju. Prebudila se je nacionalna zavest neruskih narodov, ki jih 72-letna diktatura proletariata ni spremenila v sovjetske inter-nacionaliste. Sedaj, ko je Mihail Serge-jevič Gorbačov v bistvu postal neke vrste ustavni car Matere Rusije, postaja bolj jasno, kateri so njegovi cilji. Pravočasno je ugotovil, da se je dosedanja vladajoča partija izpela, da mora iz njenega pepela nastati nekaj novega, a kaj ni še jasno. Prav zato je v borih 40 dneh porušil dosedanji sovjetski tip države, ga zamenjal s predsedniško republiko francoskega kova z nekoliko večjimi predsedniškimi pooblastili in pristojnostmi. Likvidiral je vodilno vlogo partije, ker ni bilo dovolj časa, da bi se ta reformirala ali celo razpadla na več strank. S spretnimi političnimi potezami mu je torej uspelo težišče oblasti prenesti od partije na parlament in seveda na sebe, kot najvišjega predstavnika izvršne oblasti. V Sovjetski zvezi prihaja torej do deideologizacije, ker ni časa, da bi iz krize marksizma nastalo kaj novega. Gorbačov je bil do sedaj med dvema mlinskima kamnoma v statičnost sistema zaverovane stare garde in radikalnimi »bombaši«, ki so v svojem naivnem populizmu prav tako nevarni za uspešnost sovjetskega carstva. Do sedaj je imel Gorbačov pri svojih neuspehih številne alibije, sedaj, ko je v svojih rokah in v parlamentu združil v bistvu vso oblast, da se je partija preko noči znašla v
nelagodnem položaju, bo moral pokazati ljudstvu kaj bolj otipljivega. Zahod ceni Gorbačova in pozitivno ocenjuje njegov manever utrjevanja državne oblasti, kdor pa le bežno pozna sovjetsko večnacionalno stvarnost, se dobro zaveda, da je Gorbačov dregnil v najbolj občutljivo točko. Sovjetska zveza se ne more primerjati s Francijo ali z ZDA, to je večnacionalna federalna zveza 15 zveznih in 20 avtonomnih republik, da sploh ne omenimo avtonomnih pokrajin in nacionalnih okrožij. To je zmes narodov in narodnosti, v kateri so vsi skrajno nezaupljivi do soseda, predvsem pa do velikega brata. Zato ne preseneča naglica Litovcev, ki so se še pred izvolitvijo Gorbačova za vrhovnega predsednika ločili od federacije. Prav tako ne presenečajo sredobežne težnje v tistih republikah, ki se niso samostojno pridružile k sovjetski federaciji. Strah pred večinskim narodom in Gorbačovom kot njegovim glavnim predstavnikom je zato prisoten tudi v tistih republikah Zakavkazja, ki jim niso zatrli državotvorne zavesti. Gorbačov je do sedaj dokazal, da je prekaljen politik, ki do potankosti pozna metodologijo boja za oblast, a tudi on je sin tistega partijskega aparata, ki je do sedaj reševal nacionalna vprašanja z zatiranjem narodne zavesti in rusifikacijo v imenu internacionalizma. Pri reševanju nacionalnih vprašanj se Gorbačov do sedaj ni izkazal. Že res, da je podedoval težko dediščino, a vsi dosedanji ukrepi tako v Zakavkazju. kot v osrednji Aziji nesporno dokazujejo, da prevladuje logika »velikega brata«, ki odmerja pravice posameznim narodom s svojega zornega kota in noče popraviti krivic, ki so jih zagrešili pri reševanju nacionalnih vprašanj Sovjetske zveze. Če bo ta neobčutljivost prisotna tudi na socialnem področju, se bo Gorbačov znašel v težavah, ker bo edini krivec za zaplete in težave.
Razvejani stiki slovenskih komunistov s strankami iz drugih republik
LJUBLJANA — V dobrem tednu dni se bo ZKS-Stranka demokratične prenove sestala z uradnimi delegacijami ZK Hrvaške, ZK Bosne in Hercegovine in ZK Makedonije. Včeraj je bil prvi tak sestanek na najvišji ravni in to s partijskim vodstvom JLA. Z JLA so se takoj po prekinjenem štirinajstem kongresu sestali v Ljubljani, zaradi tega je bil sestanek sedaj v Beogradu.
Na vseh sestankih je glavna točka dnevnega reda stališče slovenske skupščine, ki se je izrekla za novo konlederativno pogodbo vseh jugoslovanskih narodov in seveda vseh republik, ki bi bila tudi osnova za novo jugoslovansko ustavo. JLA je pomemben dejavnik jugoslovanske družbe in zato je tudi normalno, da se ZKS-Stranka demokratične prenove razgo-varja s partijsko organizacijo JLA o usodi Jugoslavije. Tudi ta razgovor bo v bistvu javen, saj gre za tako pomembna vprašanja, da morajo biti pred očmi vse jugoslovanske javnosti.
Prihodnji teden so sklicali v Beogradu zasedanje bivšega centralnega komiteta ZKJ, katerega se ZKS Stranka demokratične prenove ne bo udeležila, svoje stališče pa bo argumentirala v ponedeljek, ko bo obravnavala tudi platformo, ki jo je izdelalo bivše partijsko predsedstvo in na osnovi katere naj bi se nadaljeval štirinajsti izredni kongres.
Dvostranski razgovori Slovencev, Bosancev, Hrvatov in Makedoncev so vsekakor pozitivni in predstavljajo resnični konstruktivni prispevek k ohranjanju jugoslovanskega razgovora seveda na novi, demokratični in pluralistični ravni. To je politični uspeh ZKS-Stranke demokratične prenove, katere ideje, osnovna demokratična stališča prodirajo v jugoslovansko družbo, pa čeprav tudi odpirajo razne dileme, pogosto spore ih žolčne napade.
Tudi v tej zvezi so zanimive razne vesti iz drugih virov, ki poročajo o ostrem spopadu v srbskem vodstvu okrog imenovanja stranke, ohranjanja starega naziva ZKS, ali celo spreminjanja tega naziva v komunistično partijo in drugega krila, ki se je zavzelo za novi naziv socialistične in demokratske stranke. Za sedaj je uspelo nasprotja zgladiti in na centralnem komitetu niso z vso silo prišla na dan. Toda razpoka se širi in z njo tudi notranji spor v srbskem partijskem vodstvu.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je bil govor o razgovoru med štirimi organizacijami pa tudi o stikih in to intenzivnih stikih z naprednimi skupinami povsod po Jugoslaviji in torej ne samo z organizacijami v štirih temveč tudi v drugih republikah in pokrajinah.
V petek bo v Gradcu okrogla miza, ki jo bodo organizirali štajerski socia-
listi in na kateri bosta govorila Ribičič in Smole. V ponedeljek pa bodo prvič v zgodovini na uradnem obisk' v Ljubljani koroški socialisti, ki s bodo srečali z Ribičičem.
Na tiskovni konferenci so tudi 'r redno pozitivno ocenili »sedečo« p'"a testno akcijo proti širitvi obmejr^.ja pasu na tisoč metrov. Akcija je zelo uspešna na vseh 24 mednar0 je mejnih prehodih. Največ ljudi sa je zbralo v Novi Gorici, skupno /j.udj bilo prisotnih preko deset tisoč 1 , Akcija je održala soglasje široke venske javnosti, saj gre za tip>cen P mer splošnega konsenza za mejo, za ukinitev vojaške in u'[el~r policijske zaščite meje, za osebno izkaznico in torej za uvedb splošnih evropskih standardov. VS kaže, da je imela ta in ostale pobud določen uspeh in da se v zvezni skup ščini stvari'premikajo na bolje. Tod član predsedstva Peter Bekeš je po11' daril, da je bila to le prva akcija, kateri bodo sledile nadaljnje in mnog0 ostrejše, v kolikor bi se v resnici nameravalo razširiti vojaški mejni p0’ in vodstvo države ne bi upošteval opozoril.	,
Centralni komitet ZKS se bo seS ’ 27. marca, ko bodo med drugim {a , pravljali tudi o problemih srednjes0 ske izobrazbe.
BOGO SAMSA
Jugoslovanska vlada pozitivno ocenjuje učinke svoje gospodarske politike na potek inflacije
BEOGRAD — Zvezna vlada je zadovoljna z doslej opravljenim poslom, saj program gospodarskih reform daje prve rezultate. Inflacija, ki je že zdaj enoštevilčna, naj bi se ta mesec približala ničli, tako da bi že aprila imeli negativno inflacijo, do konca leta naj bi lahko zadržali napovedano 13-odstotno inflacijo. Skoraj gotovo bo vlada še pred 30. junijem odmrznila plače, čeprav bodo temeljne usmeritve programa ostale enake tudi po juniju. To zadeva tako konvertibilnost, kot tečaj dinarja, ki nista ogrožena, dinar pa letos ne bo devalviral niti revalviral. Se naprej se bomo držali omejevalne monetarne politike, tako da bo denarna masa ostala v predvidenih okvirjih, denarja pa ne bomo tiskali brez deviznega pokritja. Aleksander Mitrovič je povedal, da bodo banke povečale obresti za dinarsko varčevanje, prav tako pa tudi devizne obresti in sicer za nazaj od. 1. januarja. Obresti bodo najvišje pri vlogah v zahodno-nemških markah. V zdajšnjem obdobju ures-
ničevanja reforme se že kaže pomanjkanje denarja, saj vlada zahteva strogo finančno disciplino in selekcijo v bankah, ki morajo denar usmerjati le v zdrava podjetja. Organizacije, ki nimajo tržne prihodnosti, bodo morale v stečaj, tistim s tržnimi programi in možnostmi za ozdravitev pa bo treba pomagati s sanacijo. Podjetja se bodo morala naučiti pridobivati denar, ne le s posojili, temveč tudi s prodajo obveznic, delnic in drugih vrednostnih papirjev, banke pa bodo morale s podjetji navezati tržne odnose. Pri konsolidaciji bank bodo pomagali priznani domači in svetovni izvedenci, najprej pa se bodo lotili urejanja razmer v kosovski, titograjski in stopanjski banki v Skopju. Kljub pomanjkanju denarja je vlada za spomladansko setev, odkup tobaka in priprave na turistično sezono, zagotovila 3,2 milijarde dinarjev. Pozabili niso niti na izvoznike, ki imajo največ pripomb na tečaj dinarja. Izvoznikom pripravlja-
jo razne olajšave, kot so oprostitev carine in drugih taks.
Tudi z mednarodnim denarnim skladom je vse dogovorjeno. Novo stand-by posojilo bodo dobili na 18 mesecev in sicer 600 milijonov dolarjev. Ta sporazum hkrati daje zeleno luč za sodelovanje z drugimi mednarodnimi finančnimi ustanovami. Tako bo Svetovna banka Jugoslaviji odobrila 400 milijonov dolarjev posojila, odpirajo pa se tudi vrata za pogajanja s Pariškim klubom o reprogramiranju več kot 1,7 milijarde dolarjev glavnice dolga. Z Evropsko skupnostjo pa Jugoslavijo čakajo pogajanja o posojilu vrednem nekaj milijard dolarjev. Vsa ta posojila bodo namenjena pospeševanju razvoja, saj jih za likvidnost države ne potrebujejo. Devizne rezerve so namreč še vedno izjemno velike in so se zdaj ustalile na približno 7,4 milijarde dolarjev, je še med drugim dejal podpredsednik zveznega izvršnega sveta, (dn)
Jugoslavija bo priznala neodvisno Namibijo
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Ja' nez Drnovšek bo kot predsedujoči gibanja neuvrščenih vodil jugoslovansko delegacijo na sitvi neodvisnosti Namibije 21. marca v glavnem mestu Vindhoeku.
To je na včerajšnji tiskovni konferenci p°veda predstavnik zunajega ministrstva in dodal, da o Jugoslavija takoj po razglasitvi neodvisnosti Pr* znala to novo afriško državo in z njo navezala dip lomatske stike.
Drnovšek bo od 22. do 24. marca na Pov^b.ai predsednika Abdua Diufa obiskal Senegal. Zadr se bo tudi v glavnem mestu Kenije Nairobiju, dodal predstavnik zunanjega ministrstva.
Novinarje so tudi obvestili, da bo Pre<^s a „0 ZIS Ante Markovič v prihodnjih dneh na uradn obisku v Iraku, kjer se bo pogovarjal o gospoo skih stikih Jugoslavije in Iraka...
Na včerajšnji predstavitvi tudi Dušan Šinigoj in Adriano Biasutti
Glasbeni festival Donava 1990-93 velika pridobitev za Alpe-Jadran
TRST — »Sodelovanja ne spredamo torej le iz niti spominov, ampak tudi iz niti današnjosti«. Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti je s tole prispodobo mislil odprtje novega poglavja, rekli bi kar lep kakovostni skok v prizadevanjih za še dodatno poglobitev in vsebinsko raztegnitev zdaj dvostranskih in zdaj mnogostranskih odnosov znotraj območja Alpe-Jadran, ko je včeraj v družbi predsednika slovenske vlade Dušana Šinigoja spregovoril o "donavski glasbeni pobudi". Tako nekako vsaj izzveni naziv "Donava - glasbena omika", ki ga je nadela tržiška občinska uprava istoimenskemu mednarodnemu kulturno-glasbenemu festivalu 1990-1993.
Pobudo za festival v režiji Občinskega gledališča v Tržiču je dal že pred nekaj meseci tamkajšnji župan Gianfranco De Marchi, njegova duša pa je nedvomno včeraj na žalost odsotni Carlo de Incontrera, kurator prireditev, katerih prvi cikel se bo zvrstil v Tržiču in Ljubljani med 20. aprilom in 1. junijem letos, kot tudi spremnih publikacij k vsem štirim delom festivala: I. Nemčija, II. Avstrija, III. Češkoslovaška in Madžarska, IV. Jugoslavija, Romunija in Bolgarija.
Takšno je zaporedje "glasbenega popotovanja od izvira do delte", kot pravi de Incontrera, vendar to zaporedje nikakor ne velja za program koncertov in gledaliških, Ijudsko-prazniških, plesnih in še drugih spektaklov, saj se bodo ti odvijali na zanimivejši in dejansko vabljivejši osnovi kontrastov med različnimi muzikalnimi kulturami Podonavja, od srednje-
veških časov do današnjih dni, vključno s svojstvenim odnosom med ljudsko in tako imenovano kultivirano produkcijo.
V štiriletnem obdobju bodo izvajali integralni ciklus Beethovnovih, Brahmsovih in Schubertovih simfonij, dopolnili bodo cikel Mahlerjevih skladb (ki je bil do zdaj "izkoriščen" v šestdesetodstotnem merilu), vrhtega pa bodo predstavili še zadnje Hay-dnove, Mozartove in Brucknerjeve simfonije in tako naprej.
Med opisom prvega, letošnjega dela festivala, ki bo seveda pod pokroviteljstvom vlad Furlanije-Julijske krajine in Slovenije ter ga bodo finančno podprli številni sponzorji (med njimi družba Fincantieri, zavarovalnica Assitalia, podjetje Sip in ustanova Enel), saj bo stal 380 milijonov lir, je tržiški župan docela razumljivo posvetil posebno pozornost uvodnemu koncertu Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Antona Nanuta - 20. aprila ob 20.30 v Tržiču - in slavnostni izvedbi osme simfonije Gustava Mahlerja ('simfonije tisočih izvajalcev") v Cankarjevem domu v Ljubljani - 29. aprila ob
18.	uri.
Predsednik Šinigoj je pojasnil, da je Mahler živel nekaj časa v Ljubljani, kjer je vodil mlado, nastajajočo Filharmonijo. Od tod tudi predvajanje osme simfonije v počastitev človeka, ki je občutno prispeval k razvoju slovenske glasbene kulture. Nastop Simfoničnega orkestra RTV LJ v Tržiču ne bo prvi, je dodal Šinigoj s pripombo, da takšno sodelovanje jasno odraža
nanovo stkane sosedske in alpejad-ranske vezi, ki preraščajo pretekli okvir sodelovanja zgolj na najvišjih institucionalnih ravneh, saj potrjujejo navezovanje stikov tudi med občinskimi in drugimi upravami ter organizmi. Predsednik slovenske vlade je pripisal Občini Tržič in njenemu županu pa seveda Carlu de Incontreri velik pogum za tako pomembno izbiro, ki pa je pravzaprav samo še en dokaz utrjevanja prijateljskih odnosov med Slovenijo in deželo FJK kot jedroma pred enajstimi leti porojene skupnosti Alpe-Jadran.
Na festivalu bodo prisotni tudi Madžari, »na žalost pa nam zaenkrat ni uspelo privabiti še Avstrijcev, Če-hoslovakov in Poljakov, sicer pa bo Mahlerjeva simfonija prav vse združevala,« je zatrdil Šinigoj, ki je na ta način tudi odzdravil gostujočemu predsedniku Biasuttiju. Le-ta je namreč v pozdravnem nagovoru omenil njuni prejšnji srečanji v Benetkah in Ljubljani ter včerajšnje snidenje ocenil kot potrdilo utečenega sodelovanja, drugače pa naglasil, da ta nova pobuda jasno nakazuje pot, po kateri mora skupno delo znotraj Alpe-Jadra-na naprej, se pravi pot, ki naj jo označujejo zmeraj bolj razsežne in tematsko ter prostorsko razčlenjene oblike skupnega nastopanja.
Predstavitev "donavskega festivala" je bila v prostorih deželne uprave, udeležila pa sta se je poleg drugih tudi podpredsednik deželnega odbora Gioacchino Francescutto in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Livio Jakomin. DRAGO GAŠPERLIN
Vse o civilni zaščiti znotraj Alpe-Jadrana
PROTAREC osnova listine o vzajemnosti?
TRST — Furlanija-Julijska krajina je večkrat tarča ujm, zato se je v njenih upravno-političnih telesih in v ljudeh zakoreninila zavest, da je treba ob naravnih katastrofah nastopati solidarno, predvsem pa osnovati organičen načrt civilne zaščite. Dežela je 1. 1986 prva v Italiji sprejela inovativne zakonske predpise o tem in v svojo strategijo vpletla Delovno Skupnost Alpe-Jadran, iz česar so se porodile pomembne skupne pobude. Mednje sodi zlasti to, da so pri operativnem centru civilne zaščite v Palmanovi ustvarili zbirališče informacij (npr. naslovov in telefonskih številk vseh civilnozaščitnih prezidijev na območju Alpe-Jadrana) pa tudi seveda klicev na pomoč v primeru ujme; tako se je začela graditi čezmejna, nadržavna vzajemnost.
To je povedal deželni odbornik za civilno zaščito Giovanni Di Be-nedetto, ko je včeraj na sedežu Dežele predstavil pobudo, ki ima v sklopu sodelovanja med FJK in drugimi okolji znotraj Alpe-Jadrana morda še najširši zadih. Gre za petdnevno razstavo s strokovnimi posveti in mednarodnim zasedanjem PROTAREC 90, ki bo od 27. do 31. marca na tržaškem sejmišču. To je tudi sad izjemnega sodelovanja med Deželo in Velesejemsko ustanovo, kot je poudaril predsednik le-te Gianni Marchio in dodal, da gre sodelovanje pri odstranjevanju posledic ujm nasloniti 'na teh-nično-znanstveno podlago in da bo
tržaška prireditev v tem pogledu preizkušnja, kako naj se v bodoče ukrepa v prid prizadetih ljudi.
Prireditev, ki jo bo odprl 27. t. m., ob 11.30 pristojni minister Vito Lat-tanzio (saj se bo odvijala pod pokroviteljstvom ministrskega sveta) in h kateri bodo veliko prispevale med drugimi oborožene sile - včeraj je bil navzoč tudi gen. Alessan-dro De Bartolomeis, vezni člen med vsedržavnim departmanom za civilno zaščito in Deželo FJK - bo zajemala naslednje; razstavo naprav in opreme za civilno zaščito ter obrambo okolja, specifične posvete (preprečevanje požarov, zaščita in obnova nepremičninskega premoženja, varovanje morskega okolja v Gornjem Jadranu) in - zadnji dan -mednarodno zasedanje na temo "Usklajeni načrt civilne zaščite na območju skupnosti Alpe-Jadran", ki se ga bo udeležil tudi minister Lattanzio. Poleg tega bo pri Pomorski postaji zasidrana vojna ladja San Marco, ki je opremljena tudi za odpravljanje posledic naravnih nesreč, a na železniški postaji pri Sv. Andreju bodo na ogled premični stanovalni modul Civilne zaščite, vagon oboroženih sil za pomoč ponesrečencem in sanitetni vagon Državnih železnic.
Na sklepnem zasedanju naj bi se rodil zametek protokola o vzajemno pomoči na ravni Alpe-Jadran, ki bi ga morale odobriti posamezne vlade v skladu z ustreznimi mednarodnim sporazumi, (dg)
Deželni odbornik Saro včeraj imel v gosteh delegacijo Madžarov
Upravičencem do italijanskih pokojnin se obeta po novem borčevsko-družinski dodatek
TRST — Včeraj je dopotovala na dvodnevni obisk v Furlanijo-Julijsko krajino delegacija madžarskih izvedencev za delo in gospodarstvo pod vodstvom državnega funkcionarja Laszia Bukte, da bi poizvedela, kakšne so možnosti za raztegnitev dvostranskega sodelovanja na področju izmenjave delovne sile in menežerjev, sicer pa v širšem trgovskem in gospodarskem pogledu. Goste so se sešli z deželnim odbornikom za industrijo Ferrucciom Sarom in števnimi podjetniki, ogledali so si tržaški BIG - Business l,lJovation Center oz. 16 tvrdk v njegovem sklopu, indus-fijsko cono in Skedenj sko železarno, danes pa bodo obiskali vrsto furlanskih tovarn in se sestali z videmskimi indus-irijci. Kot je dejal Saro, bodo novi zakonski predpisi, ki jih Pripravlja rimski parlament, podprli ustanavljanje mešanih Jlalijansko-madžarskih podjetij in druge oblike kooperacije, lako tudi odprtje centra po vzoru tržaškega BIG na Madžar-skem za pogon malega in srednjega podjetništva, kakor še sirokovno, menedžersko izobraževanje madžarskih mladih Poslovnikov pri furlanskih podjetnikih. Madžarsko odpos-artstvo je predlagalo ustanovitev mešanega konzorcija, ki T1] bi poglabljal teme, o katerih je bil govor včeraj pa že j^ed prejšnjimi obojestranskimi obiski. V delegaciji so še Podpredsednik Postabanke Viktor Pusztali, generalni direk-°r na ministrstvu za industrijo Laszlo Molnar, predsednik jPužbe Valto Andreas Juhasz, svetnik pri zunanjem ministr-tvu Laszlo Papp in gospodarski ataše na madžarskem vele-P°slaništvu v Rimu Janos Pataki.
KOPER — Vsem, ki že prejemajo t.i. "italijanske' pokojnine, ali pa jih upravičeno pričakujejo, se obetata še dva dodadka - družinski in borčevski dodatek, ki pa ga bodo organi italijanske pokojninske skupnosti reševali v posebnem postopku. Do družinskega dodatka so upravičeni vsi tisti, ki živijo v skupnem gospodinjstvu oziroma so poročeni in skupen prejemek zakoncev v letu 1988 ni presegel 22.050.000 lir. V resnici gre za družinski dodatek za zakonskega partnerja, ki dodatek lahko prejme za največ pet let nazaj od dneva vložene prošnje. Seveda je treba za ta dodatek vložiti prošnjo na ustreznem obrazcu, ki ga imajo v Jugoslaviji na pokojninski skupnosti v Ljubljani in Pulju. Najnižji družinski mesečni dodatek k "italijanski" pokojnini znaša od leta 1988 najmanj 20.000 lir, lahko pa tudi več in je to odvisno od višine skupnih prejemkov prosilca (čim nižji je, tem višji je dodatek). Drugi pa je, kot rečeno, borčevski dodatek. Ta znaša 30.000 lir mesečno in pripada vsem bivšim itali-
janskim vojakom, tudi tistim, ki živijo v Jugoslaviji. Vendar morajo imeti na izvirnem vojaškem matičnem listu ("foglio matricolare") vpisan status borca ("campagna di guerra")'. Večina upokojencev zdaj poseduje le izpisek vojaškega matičnega lista in morajo zato še enkrat zaprositi za izvirnik.
Poročali smo že, da so na tržaški enoti videmske pokojninske ustanove (kjer rešujejo le del potrebnega postopka) povečali število zaposlenih in zato zdaj hitreje obdelujejo prošnje. Računajo, da bi tu svoj del postopka opravili za prošnje, ki so bile vložene do leta 1988, do konca letošnjega leta. Počasneje pa rešujejo prošnje (teh je 5.000) z območja Gorice. Seveda to ne pomeni, da bodo že letos prišli vsi do omenjenih pokojnin, saj bodo postopki trajali nekoliko dalj časa. Prav tako ne drži, da dobijo prav vsi izplačane pokojnine za dobo 10 let nazaj, ampak največ za obdobje od časa, ko so sami izpolnili 60. leto starosti od dneva, ko so vložili prošnjo.
BORIS ŠULIGOJ
Množična zborovska revija Primorska poje bo zdaj v Kobjeglavi
SEŽANA —: V nedeljo, 18. marca, bo od 16. ure dalje v Kulturnem domu v Kobjeglavi potekala tradicionalna revija Primorska poje, ki jo organizira sežanska Zveza kulturnih organizacij. Domača pesem bo zadonela iz ust pevcev to in onstran meje. Predstavili se bodo naslednji pievski zbori; Mešani PZ Jadran iz Milj pod vodstvom Mirjane Bonin, Moški PZ Fantje izpod Grmade iz Devina, ki ga vodi Ivo Kralj, Mešani PZ Skala iz Gropade pod vodstvom Anastazije Purič, oktet Javor iz Pivke pod vodstvom Marcela Štefančiča, Mešani zbor PD Mačkolje, ki ga vodi Ignac Duh, dekliška pevska skupina Vesela pomlad z Opčin pod vodstvom Franca Pohajača in moški zbor Fran Venturini od Domja pod vodstvom Ivana Tavčarja.
Revija Primorska poje je letos zgubila na organizacijskem konceptu, predvsem pa vsebinski moment. Kljub temu pa namerava sežanska Zveza kulturnih organizacij pripraviti zanimivo srečanje pevcev iz zamejstva in domačih logov. Kot nam je Aleksander Peršolja, tajnik sežanske ZKO povedal, ni želja organizatorjev v tem, da spremlja tekmovalne zbore, ampak da se sliši primorska in širša slovenska narodna pesem in skozi pesem tudi slovenska zavest. Čeprav v svoji organizacijski shemi Primorska poje zgublja ali je že izgubila svojo moč, bo po Peršoljovem zatrdilu sežanska ZKO vztrajala na ustvarjanju in polusta-vrjanju čustev Primorcev. Pri tej prireditvi pa pomembno vlogo odigrajo tudi krajani Kobjeglave.
OLGA KNEZ-STOJKOVIČ
XV. benečanski kulturni dnevi
Današnji gost: Bekeš (ZKS)
ŠPETER — Danes, v petek, 16. ^•arca, ob 18. uri, bo v dvorani “Petrskega občinskega sveta Pfedaval Peter Bekeš, član Genialnega komiteja Zveze komu-Pistov Slovenije.
Slo bo za zadnje poglavje iz Ptza srečanj s predstavniki poli-čnega življenja v naši ožji ma-c*. ki ga je priredil Študijski ,e,Uer Nediža v sklopu 15. bene-Pbskih kulturnih dnevov pod Ht^oi” "Slovenska pomlad: po-
top‘i Plura,*zem in vst0P v Ev"
s ^akor nam nazorno pove že fg1*. ta naziv, je namen teh sre-ski P°streči javnosti v videm-p * Pokrajini z neposredno Poli ° tekočih političnih, gos-^ Parskih in kulturnih spre-su., v Sloveniji ter njihov in-jPcionalni okvir v Jugoslaviji. Be, aOašnje srečanje s Petrom sj-e^ew. kakor že poprejšnja SZs	s podpredsednikom
tim t-irilom Zlobcem, predsed-ia ZSMS Jožefom Školčem tonfn sednikom Demosa Jože-Vaj-^bfnikom, bo še toliko bolj apj.!,0 *n tudi pomenljivo vpričo ^Pli a ** v°tttev v Sloveniji, da “anašnje snidenje bo seve-NloVp laievala glavna urednica 9a Matajurja Jole Namor.
Izola je dobila
MARINVEST
IZOLA — V prostorih izolskega izvršnega sveta so predvčerajšnjim predstavniki Stavbenika, Galeba in Hotelov Simonov zaliv podpisali pogodbo o ustanovitvi podjetja Marinvest. Gre za podjetje, ki bo skrbelo za inženiring in investicije na področju turizma v občini, pri čemer bo prednostna naloga izpeljava najzahtevnejšega projekta, ki ga v občini že skoraj predolgo kalijo - gradnje izolskega jahtnega pristanišča. Z ustanovitvijo Marin vesta bo tako jasen tudi glavni nosilec gradnje marine.
V Izoli so konec decembra sprejeli zazidalni načrt za marino, ves postopek do te faze je vodil občinski izvršni svet. S sprejemom tega načrta so se sicer lotili izdelave izvedbenih načrtov, vendar je bila nadaljnja usoda gradnje še vedno v zraku, ker ni bilo konkretnega nosilca; z ustanovitvijo Marinvesta pa naj bi premagali tudi to prepreko.
I. U.
Sejemski pregled, ki bo odprt samo še pojutrišnjem, so razporedili kar med štiri mestne palače
Na 15. mednarodni razstavi Treviso Comics so na ogled vsakovrstni stripi iz petdesetih let
TREVISO — Vsako leto v tem času prirejajo v Trevisu razstavo stripov. Čeprav je tu zabeležena mednarodna udeležba, je čisto razumljivo, da je na ogled največ tovrstnih izdelkov italijanskih kreatorjev. Že vso povojno dobo so časopisi s stripi v Italiji zelo razširjeni. Pravzaprav so bili razširjeni že v prejšnjih obdobjih. Otroško tedensko glasilo milanskega dnevnika 11 Corriere della Sera z naslovom II Corriere dei Piccoli je izhajalo že pred prvo svetovno vojno. Za razliko od večine dnevnikov in tednikov za odrasle, ki so bili tiskani enobarvno, je bil ta tednik za otroke večbarvni. V času med dvema vojnama je podobno prilogo izdajal tudi drugi pomembni italijanski dnevnik, turinski La Stampa. V istem času so pričeli izhajati tudi drugi posebni tedniki za otroke. Za razliko od romanov, ki so pred prvo vojno izhajali v snopičih - Buffa-lo Bill, Nick Carter, romani Emilia Salgarija - s platnico v barvah (podobni snopiči so v nemškem jeziku izhajali tudi v takratni Avstriji), so bili medvojni tedniki polni barvnih stripov. Iz Amerike je tedaj prišel VJalt Disneyev Micky Maus, ki si je v Italiji nadel ime Topolino, prišli so razni Mandrake, Gordan in podobni. Seveda so se našli tudi domači umetniki.
Po drugi vojni se je pojav stripov zelo razširil. V Italijo so najprej prodrli ameriški stripi, ki so bili dolgo časa prepovedani. Na tržišče je prišlo polno tednikov, prišli so albumi z eno samo zgodbo. Kmalu so stripe pričeli objavljati tudi dnevniki. Največ je na tem področju naredil nov milanski dnevnik II Giorno. Tudi na domačem področju je bilo vedno več besednih in likovnih umetnikov. Tudi danes najdemo v vsakem kiosku veliko tega.
Tudi stripi sodijo v drobni antikvariat in zaradi tega tudi stare časopise s stripi najdemo v vseh starinarnah, kjer prodajajo knjige in razglednice, na vseh'sejmih starega blaga. V Italiji, kot drugod po svetu, najdeš zbiralce starih stripov. Poznavalci trga pravijo, da so nekateri zbiralci, ki imajo na desettisoče tovrstnih starih tiskov.
Zaradi tega je čisto razumljivo, da obstaja tudi specializirano tržišče. Trgovci se zbirajo v več krajih. Med najpomembnejše take kraje v Italiji sodi Treviso, kjer je v teh dneh, tja do nedelje 18. marca, specializirana razstava-se-jem z naslovom Treviso Comics. Pravzaprav gre za kar štiri razstave, ki so na ogled v štirih različnih palačah v Trevisu. Razstavo, ki privablja leto za letom (letos jo prirejajo že petnajstič) več deset tisoč obiskovalcev, so podprle vse javne ustanove od dežele Venelo pa do pokrajinske in občinske uprave v Trevisu, Trgovinska zbornica, hranilnica Cassamarca, nekatere tovarne, itd., kar pomeni, da se vsi ti sponzorji zavedajo pomena, ki ga ima ta prireditev.
Štiri razstave, torej. V občinski palači Palazzo dei Tre-cento so na ogled originalne risbe in reprodukcije najbolj značilnih italijanskih avtorjev stripov iz obdobja petdesetih let. V mestnem muzeju L. Bailo so na ogled reklamni lepaki petdesetih let. V muzeju Časa dei Carraresi je na ogled osebna razstava znanega italijanskega umetnika, risarja stripov Benita Jacovittija. V palači Scotti pa je prirejena razstava treh sodobnih mladih avtorjev Philippa Ber-covicija, Onofria Catacchia in Davea McKeana.
Na teh štirih razstavah je na ogled več sto del. Na treh vidimo stripe. Še najbolj značilna je razstava znanega Jacovittija. Prireditelji se niso omejili na stripe: veliko likovnih umetnikov, ki so se. s tem ukvarjali, je izdelovalo tudi reklamne plakate in letake. Temu je posvečena razstava v mestnem muzeju.
V Trevisu so velik poudarek dali tovrstni likovni ustvarjalnosti v petdesetih letih. Ta leta so imela velik pomen v italijanskem svetu, saj so to bila leta obnove po dolgih letih fašistične diktature in vojnega dogajanja.
Konec prejšnjega tedna je bil v dvorani Trgovinske zbornice sejem starih stripov. Kakih trideset trgovcev je prodajalo tudi stare, že orumenele stripe. Strastni zbiralci so za marsikateri star časopis morali odšteti po več desetin tisočakov, (rko)
Danes tiskovna konferenca sindikata FITA-CNA
Avtoprevozniki množično stavkali V Trstu težave zlasti z bencinom
Razgovor s predsednikom Skupine 85 Dedenarom
Prihodnost je v sožitju različnih stvarnosti
Posledice večdnevne stavke avtoprevoznikov so vse bolj občutne' tudi na Tržaškem. Kdor se je še pred nekaj meseci razburjal, ker ni dobil bencina po znižani ceni, bi ga v sedanjem položaju tudi preplačal. Že predvčerajšnjim je bilo namreč približno 90 odstotkov bencinskih črpalk brez bencina, včeraj pa je veliko goriva iztočilo tudi tistih 10 odstotkov črpalk, ki so bile doslej bolje založene. Sicer pa se je veliko tržaških voznikov ponovno zateklo v sosednjo Slovenijo, kjer so italijanskim avtomobilistom prodali precej več goriva kot v zadnjih časih.
Vendar pa stavka avtoprevoznikov, ki se je na Tržaškem udeležuje kar 75 do 80 odst. zaposlenih na tem področju, povzroča težave v raznih in zelo različnih sektorjih. Posamezne občane so npr. prizadele višje cene sadja in zelenjave, ki jih v precejšnjih količinah tudi k nam vozijo s tovornjaki iz srednje, predvsem pa iz južne Italije. Ponekod je nekaterih vrst sadja in zelenjave že začelo primanjkovati.
V težavah pa so seveda tudi industrijski obrati: prevoz po cesti je na-
mreč najbolj razširjena oblika oskrbovanja tovarn s surovinami, kot tudi npr. odvažanja blaga iz pristanišča. V skladiščih tržaškega se, kot kaže, še ni nabralo toliko pripeljanega blaga kot v tržiškem, vendar pa tudi v tržaški luki čakajo na prevoz precejšnje količine raznovrstnega blaga.
Do včeraj - kot so. nam povedali pri sindikalni organizaciji CGIL - na Tržaškem ni prišlo do večjih zastojev v tovarnah, kar med drugim pomeni, da zaposlenim ne grozi nekajdnevni dopust ali vpis v dopolnilno blagajno.
Zaradi nepričakovanih težav, ki jih je povzročila protestna akcija avtoprevoznikov, povprečen občan seveda ne more biti zadovoljen z nastalim položajem. Z njim pa so povsem zadovoljni organizatorji stavke, ki je po njihovi oceni popolnoma uspela. Na Tržaškem je najmnožičnejša sindikalna organizacija avtoprevoznikov, ki je bila med pobudniki protesta, FITA-CNA (Fede-razione italiana trasportatori artigiani-Confederazione nazionale dell artigia-nato e delle piccole imprese). Le-ta še zlasti pozitivno ocenjuje dejstvo, da so se stavki pridružili tudi avtoprevozniki, ki so sicer člani drugih sindikalnih organizacij, katere so se na vsedržavni ravni opredelile proti tokratni stavki. Zaradi tako množičnega pristopa k protestu - ugotavlja to združenje obrtnikov - je bila odločitev o oklicu stavke upravičena. Istočasno pa so zadovoljni, da med stavko na Tržaškem ni prišlo do incidentov.
Natančnejšo oceno o poteku in o vzrokih za stavko pa bodo predstavniki FITA-CNA podali danes opoldne na tiskovni konferenci. Vodil jo bo generalni tajnik deželne _CNA Cosolini, ki se je včeraj udeležil vsedržavnega sestanka v Rimu. Na konferenci bodo zato orisali zahteve avtoprevoznikov, o katerih so sindikalne organizacije včeraj razpravljale s pristojnim ministrom in predstavili tudi skupne predloge za nadaljnje protestne pobude zaposlenih na področju, ki se je ponovno izkazalo kot sektor ključnega pomena za vso državo.
s
Roberto Dedenaro
Prof. Roberto Dedenaro je novi predsednik Skupine 85. Po poklicu je profesor italijanščine in zgodovine na italijanskih višjih srednjih šolah, zanima pa se tudi za tržaško ljudsko kulturo. Zato je bil - kot sam pravi - njegov pristop k Skupini 85 povsem naravna zadeva. Z Dedenarom smo se pogovarjali o njegovi novi funkciji, o Skupini 85 in' njenih programih in seveda, neizbežno, tudi o našem mestu. Razgovor je stekel nekako takole.
Bo vaše predsedstvo pomenilo tudi novosti v programih Skupine 85?
Sprememba je želela poudariti predvsem dejstvo, da Skupina 85 ni vezana le eno skupino ljudi, ampak da sledi njenemu delu večje število ljudi. Skupina ima svojo kontinuiteto, vanjo so vključeni tudi dvajsetletniki in seveda starejši člani. Merkuja smo na primer imenovali za častnega predsednika, ker potrebujemo njegovo razgledanost in civilno zavzetost. Tudi ostale naloge smo tako porazdelili, da upoštevajo večplastnost in raznolikost Skupine.
Skupina 85 je že ob svojem nastanku pomenila izjemno zanimivo novost, naletela pa je tudi na razne ovire in nerazumevanja.
Po petih letih se je v tržaški družbi marsikaj spremenilo, in to na boljše. Večja je na primer zavest o pomembnosti civilnega sožitja. Skupina 85 ima na primer 200 članov, veliko več pa je tistih, ki z zanimanjem sledijo njenim pobudam. Danes smo učinkovitejši in številčnejši, med svoje člane na primer uvrščamo izjemno pomembne tržaške kulturne delavce. Pridružili pa so se nam tudi intelektualci iz drugih italijanskih mest in iz tujine. Dokazali smo, da se ne obračamo le na ozko in skupino, ampak da imamo široko članstvo in občinstvo.
Teme, ki ste se jih lotili, torej niso naletele na gluha ušesa.
Prav gotovo ne. Ko govorimo o odnosih med različnimi skupinami, govorimo o bodočnosti Trsta. Pomembno je, da so v naših vrstah mladi, saj gre za temeljne izbire o tem, kakšna bo prihodnost našega mesta, skratka za to, kako bodo živele mlade generacije. Skupina 85 je prav gotovo nosilka stališč, ki odpirajo nove perspektive.
Kljub temu vas del Trsta zapostavlja ali pa celo ignorira. Mislimo predvsem na nekatera množičiia občila...
Podčrtal bi, da mi ne predstavljamo le enega dela Trsta. Naši člani se med seboj razlikujejo po političnem, idejnem in tudi družbenem izvoru in prepričanju. Menim, da ne gre tu toliko za »en« del Trsta, ampak za dejstvo, da nekateri krogi in določena množična občila zanemarjajo kulturo nasploh. V tem vidim veliko krivdo, saj nezanimanje pomeni, da obstajajo ljudje, ki še vedno nočejo videti novosti. Kljub temu pa se je splošno ozračje v Trstu izboljšalo in k temu izboljšanju je prispevala tudi Skupina 85. Seveda obstajajo plasti prebival-
Predlogi za proslavitev 45-letnice vstaje
Več poudarka vrednotam odporništva
Ukinitev napetosti med Vzhodom in Zahodom, podrtje berlinskega zidu, osvoboditev Nelsona Mandele in prebujanje rasizma v Italiji: to so bile osrednje teme, o katerih je tekla beseda na zadnji seji Odbora za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij; ki je bila v sredo v dvorani pokrajinskega sveta in ki jo je vodil predsednik pokrajine Crozzo-li. Le-ta je podčrtal, da so sejo sklicali z namenom, da bi začrtali skupni program prireditev in svečanosti ob prihodnjem 25. aprilu. Letos bodo namreč proslavljali 45. obletnico vstaje italijanskega naroda. V trenutku, ko se v vsej Evropi prebuja prenovljena želja po demokraciji in svobodi, je treba torej na še bolj svečan način proslavljati to pomembno obletnico in posredovati - zlasti mladim - vrednote odporništva, s katerim si je italijanski narod priboril svobodo. Na sestanku je tako prišlo do predloga, da bi ovrednotili in dali več poudarka svečanosti v Rižarni, na katero naj bi povabili tudi predstavnika italijanske vlade in goste iz dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran. Odbor pa se bo v kratkem ponovno sestal, da bi dokončno določil, kako bodo prireditve potekale.
V nedeljo v spomin na padle domačine
Svečana proslava pred spomenikom v Lonjerju
V nedeljo se bodo prebivalci Lonjerja, Katinare pa tudi Podlonjerja in vseh bližnjih krajev s slovesno komemoracijo spomnili 45-letnice tistega usodnega dne 21. marca 1945, ko je okrog 400 Collottijevih fašistov, nemških vojakov in pripadnikov fašistične »X mas« obkolilo Lonjer, napadlo v vasi skrit partizanski bunker, ubilo tri partizanske borce in domačina terenca Danila Pertota, veliko skupino domačinov pa najprej zbralo v vasi, jih že tam mučilo in ustrahovalo in jih nato odpeljalo v Ul. Cologna, kjer se je nečloveško mučenje z grožnjami nadaljevalo. Nekaj od zaprtih domačinov so nato odpeljali tudi v koronejske zapore in prav gotovo bi bili vsi končali v nacističnih taboriščih, če se ne bi naglo bližal konec vojne. Trije borci so se pri napadu na bunker v Lonjerju čudežno-rešili.
Proslava pred spomenikom, ki so ga domačini padlim postavili že leta 1945, bo ob 15. uri. Nekaj prej se bodo udeleženci zbrali na sedežu domačega kulturnega društva, od tu pa bodo v povorki šli do spomenika. Sledilo bo polaganje vencev, pevski zbor Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Ivan Tavčar, pa bo zapel Žalostinko, v nadaljevanju programa pa še vrsto borbenih in partizanskih pesmi.
Na svečanosti bodo govorili Lucijan Malalan v imenu domačih borcev, nato Neva Lukeš in v italijanščini predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Arturo Calabria.
Svečanosti v spomin na ta dogodek se v Lonjerju ponavljajo vsako leto. Leta 1985 je bilo še posebno slovesno, saj so za proslavo 40-letnice domačini spomenik in njegovo okolico s prostovoljnim delom obnovili in olepšali, (ni)
■ Radikalno združenje proti prohibicionizmu mamil CORA prireja jutri ob 16. uri na Pomorski postaji javno srečanje na temo »Mamila: alternative prohibicionizmu«. V razpravi, ki jo CORA prireja v sodelovanju z Demokratičnim sodstvom, bodo sodelovali predstavnik MD sodnik Lui-gi Dainotti, astronom Margherita Hack, psihiater Franco Rotelli in odvetnik Roberto Maniacco, ki so že podpisali peticije CORA proti vladnemu zakonskemu osnutku za boj proti mamilom. Posegel pa bo tudi vsedržavni tajnik CORA in evropski poslanec Marco Taradash.
V izvedbi domače dramske skupine
Na Ricmanjskem tednu tudi nova veseloigra
Sinoči se je z odprtjem razstave in pokušnje vin ter s krajšim koncertom mešanega pevskega zbora Primorec-Ta-bor začel tradicionalni Ricmanjski teden, tudi tokrat z bogatim in pomembnim kulturnim programom. Ker bo na zaključni prireditvi nastopila tudi domača dramska skupina, smo poiskali Walterja Beta, da nam o njej kaj pove in da nam predstavi igro, s katero se bo skupina predstavila.
»Izbrali smo delo prof. Josipa Tavčarja Pariz je pač Pariz. S to izbiro smo se želeli oddolžiti spominu nedavno umrlega dramatika, istočasno pa nas je pritegnila vsebina dela, ki je lahkotna in vesela, torej prav primerna za naše občinstvo, ki se na naših predstavah rado nasmeje.«
Delo je kot tudi vse predstave zadnjih let režiral Drago Gorup, ki je tekst nekoliko skrajšal in spremenil ter mu dodal še eno osebo, in sicer vlogo botre.
»Vaje smo pravzaprav začeli že januarja, ko smo delo razčlenili in se pogovorili o njegovi dokončni postavitvi, redno pa so stekle februarja. V začetku smo se sestajali dvakrat tedensko, sedaj proti koncu pa jih imamo skoraj vsak večer. Tekst nam ne dela težav in ga že obvladamo. Bolj so nam vaje potrebne za to, da se na odru sprostimo in čim bolj naravno odigramo svoje vloge.«
V igri bo nastopilo osem igralcev, glavne vloge pa bodo igrali Walter Bet, Alenka Sancin, Peter Terčon, Robert Blažič, medtem ko bosta kot novinki nastopili Ileana Gob-bo in Sarina Paoli, ki je pri preteklih igrah sodelovala kot šepetalka. Sceno je pripravil Sergio Vatovac, ki je bil sicer vedno med igralci. Le-ta bo skrbel tudi za razsvetljavo, medtem ko je glasbo izbral naš sogovornik.
»Seveda imamo vsi malo treme, a to je skoraj obvezno. Naše občinstvo nas ima rado in zato upamo, da nas bo lepo sprejelo. V nedeljo, 25. t. m., bomo igro ponovili tu v Ricmanjih, potem pa smo že dobili nekatera vabila za gostovanje, kot na primer v Prebenegu, Borštu, Boljuncu in morda še kje.«
»Glede bodoče dejavnosti naše skupine sem optimist,« nam je ob koncu dejal Walter. »Mislim, da si naši vaščani takšno dejavnost želijo. Vedno so nas s polnoštevilno udeležbo na predstavah podprli in tudi igralcev ima naša skupina kar dovolj. Torej bomo vztrajali. Upamo, da bo tudi tokratna premiera uspešna.«	NEVA LUKEŠ
Slovensko javnost v Italiji VABIMO na javno razpravo s kandidatom za predsednika Republike Slovenije.		*d|ii0 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Thorbjdrn Egner
MILANOM KUČANOM		RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME
		Režija Marko Sosič
SLOVENIJA IN SLOVENCI V ITALIJI V 90 LETIH		PONOVITEV — danes, 16. t. m., ob 10. uri Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE
ki bo v Kulturnem domu v Trstu danes, 16. marca 1990, ob 20. uri SLORI		Izvaja Bogdana Bratuž Jutri, 17. t. m., ob 20.30 v Župnijski dvorani v BAZOVICI v nedeljo, 18. t. m., ob 18. uri v dvorani I. Gruden v NABREŽINI
cev, ki še vedno težko priznajo, da v Trstu živijo Slovenci in Italijani. Njim je treba povedati, da biti Italijan ne pomeni odklanjati drugih. Nasprotno, sam se čutim boljši Italijan, če poznam Slovence in če se z njimi razumem. Skupina 85 je vsekakor pripomogla k izboljšanju splošne klime. To smo dosegli s predavanji, srečanji, izleti in družabnimi prireditvami.
VI govorite o izboljšanju ozračja in o spremembah, vendar se nam zdi, da vsaj politični Trst še ne stopa v smeri odločnejše odjuge.
Vprašanje presega kompetence Skupine 85, vendar opažamo, da prihaja v tržaški kulturni in gospodarski sferi do pomembnih sprememb. Zdi se tudi, da tržaška politika še vedno izrablja predvsem strah pred novim. Menim pa, da prihaja tudi tu do sprememb. Na dogajanje v našem mestu ne smemo gledati s prevelikim pesimizmom, saj se tudi v Trstu utrjuje misel, da je naša »prihodnost v Evropi. Prav v tem smislu so kulturni pogledi Skupine 85 povsem moderni. Stališče, da je povsem normalno, če živijo skupaj različni ljudje, Italijani in Slovenci na primer, je uprto v prihodnost. Trst samo izgublja, če in ko noče razumeti te »normalnosti«.
Kakšni pa so vaši konkretni programi?
Še vedno bomo posvečali pozornost različnim osebnostim, pisateljem, umetnikom in tudi dogodkom, ki so jih zapostavljali tisti, ki niso hoteli videti neke čisto določene stvarnosti. Skrbeli bomo tudi za izlete in za družabnost. Želeli pa bi zakoličiti nekatere »trajnejše« pobude, kot so bile na primer objave predavanj in drugih tekstov ter natečaj za šole IRSAE. Želimo biti namreč tudi referenčna točka za ostale kulturne ustanove v našem mestu., Skupina 85 naj deluje kot spodbuda ostalim kulturnim dejavnostim. Konkretno naj povem, da je v pripravi večer o Kosovelu, na katerem se bomo spomnili tudi pokojnega člana in prevajalca Gina Brazzodura. Izdali bi radi zbornik predavanj iz dvodnevnega ciklusa o podobi Trsta, ki je bil pred nedavnim, in tb na dovolj kvalitetni ravni. V programu imamo ciklus predavanj in srečanj o smrti v literaturi, seveda s posebnim poudarkom na tržaški literaturi. Med izleti, ki so v programu, naj omenim ekskurzijo v Tersko dolino in izlet v notranjost Istre, ki bo posvečen predvsem ogledu znamenitih fresk. Naglasil bi, da tudi omenjeni ekskurziji dokazujeta, da se Skupina 85 ne omejuje le na tržaške stvarnost, ampak da gleda na domač'’ probleme z deželnega in tudi med^ rodnega vidika. V Trstu smo se prB večkrat izogibali tako širokim pogle' dom... (A. M.)
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJ|2NiCA
Ciklus Otroške urice v NšK
DELAMO ZVOKE, OSTRIMO UŠESA
Glasbenik LADO JAKŠA nas bo na izviren način popeljal v svet glasbe danes, 16. t. m., ob 17. url v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1.
Vabljeni osnovnošolski otroci!
KD F. VENTURINI
priredi praznovanje
DNEVA ŽENA
danes, 16. t. m., ob 20. uri v centru A. Ukmar Miro pri Domju.
Sodelujejo MPZ in otroški pevski zbor F. Venturini ter ŽPS Stu led1-Sledi družabnost.
Vljudno vabljeni!

GLASBENA
MATICA
TRST
sezon0
Koncertna abonmajska 1989/90
V sredo, 21. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu simfonični orkester
Slovenske filharmonij
Dirigent Marko Letonja solist Miran Kolbl ^
NA SPOREDU: Mihelčič, La
jutri, t?'
i vstopnic od
• TT »A i n v\ F F i
Projekt Observatorija za Severni Jadran
Znanstvena križarjenja za raziskovanje alg
Pogovor s predstavnikom okcitanske skupnosti
Bogastvo in življenjskost Evrope sta v njenih tolikih različnostih
Že prihodnji teden se bodo začela Posebna znanstvena križarjenja, ki jih organizira delovna skupina Observatorija za Severni Jadran z namenom, jta bi raziskala pojav alg v našem morju. Program projekta so včeraj dokončali člani skupine, ki so se sestali v Trstu in tudi natančneje opredelili potek prvega znanstvenega križarjenja. . Pri projektu sodelujejo znanstveni 'nštituti iz sosednjih dežel in iz ostalih članic delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki so se morale predvsem lansko poletje soočiti z zaskrbljujočim pojavom alg. V načrtu je šest znanstvenih križarjenj, ki jih bodo opravili na izrecno ^ ta namen opremljenih ladjah. Prvo križarjenje naj bi bilo od 20. do 25. nrarca, naslednja pa bi se morala razvrstiti v tritedenskih presledkih do julija. Po vsakem križarjenju se bodo znanstveniki raznih inštitutov sestali, rla pregledajo zbrane podatke.
Območje raziskave je precej obsež-P°i saj sega od Pulja do izliva reke Tad, nadalje pa je predvideno, da bodo znanstveniki in tehniki občasno opravili tudi raziskovalne ekskurzije v kvarnerskem zalivu. Na vsem območju so določili 59 »opazovalnic«, od katerih jih bo 15 »priviligiranih«, saj bodo znanstveniki v njih upoštevali Vseh 26 meril, kolikor jih predvidevajo taziskovalne metodologije. V ostalih Pa bodo opravili nekatere splošne raziskave in tudi bolj specifične anali-Ze' če jih bodo k temu navedla opaža-Pja.
Prvega znanstvenega križarjenja, ki 9a organizira delovna skupina Obser-vatorija za Severni Jadran, se bodo bdeležili predstavniki Laboratorija kudžer Boskovič iz Rovinja (Hrvat-ska), Centra za raziskavo morja iz Pirana (Slovenija), Laboratorija za mor-f-o biologijo iz Nabrežine (FJK), Inšti-;}jta za morsko biologijo pri CNR I vsedržavnem raziskovalnem svetu) iz benetk in Zoološkega inštituta dunaj-ske univerze (Avstrija).
Poleg že uveljavljenih metod se bodo tokrat poslužili tudi nekaterih
novih odkritij na področju raziskovanja morskih globin in površin. Tako bodo npr. uporabili nekatere nove potapljaške tehnične prijeme, ki zagotavljajo natančnejše zbiranje podatkov. Visoko z neba pa bodo raziskovalci preučevali Jadran s pomočjo posebnega satelita, s katerim razpolaga Inštitut za preučevanje dinamike velikih mas iz Benetk. Tudi ta visoko specializirani inštitut sodi v okvir CNR in bo glede te posebne tehnike preučevanja sodeloval pri projektu Observatorija za Severni Jadran. Z njegovo pomočjo bodo v razmeroma kratkem času razvidni obseg, gostota in premiki nezaželenih alg.
Drevi zgoniški občinski svet
Drevi ob 20. uri se bo predvidoma zadnjič v iztekajoči se mandatni dobi sestal zgoniški občinski svet. Med šestnajstimi točkami dnevnega reda je predvidena tudi odobritev proračuna za finančno leto 1990, ustanovitev so-cialnoskrbstvenega območja med občinami Devin-Nabrežina, Zgonik, Re-pentabor in rajonskim okrožjem za Zahodni Kras, odobritev konvencije za metanizacijo občinskega teritorija in odobritev izvršilnega načrta za prvo fazo preureditve Centra za pospeševanje kmetijstva - enoteke v Zgoniku. Prav v zvezi s to zadnjo pobudo je pred kratkim občinski svet na izredni seji na osnovi razpisa odobril z glasovi napredne liste splošni načrt arhitektke Mirne Drabeni v skupni vrednosti ene milijarde 391 milijonov lir, dela pa bodo izvedli v dveh fazah. Svetovalska skupina Slovenske skupnosti je glasovala proti realizaciji tega centra, ker se ne strinja z lokacijo, češ da bi na tak način z javnim denarjem še bolj propagirali širjenje alkoholizma in ker tak megalomanski načrt ne ustreza realnim potrebam kmetijstva.
(B. S.)
Na vabilo Slovenskega raziskovalnega inštituta in Narodne in študijske knjižnice je včeraj dospel v Trst na dvodnevni obisk k slovenskim ustanovam v našem mestu ravnatelj ene najpomembnejših ustanov okcitanske jezikovne skupnosti v Franciji, in sicer Mednarodnega okcitanskega dokumentacijskega centra CIDO v Bezier-su, Frangois Pic. To je le prvi od predstavnikov številnih jezikovnih in narodnostnih skupnosti, posejanih po vsej Evropi, ki jih bo SLORI povabil na obisk v Trst ali s katerimi bo v prihodnosti navezal tesnejše stike za sodelovanje v bodoči, upajmo, Evropi narodov. Vabilo pa je Frangois Pic sprejel z veseljem, saj - kot nam je povedal včeraj - si je sam želel spoznati Evropo skozi njene različnosti. Homogenizacija kultur pomeni po njegovem mnenju namreč smrt, medtem ko le težnja po spreminjanju in posredovanju različnega lahko prispeva k življenjskosti neke skupnosti, pa četudi je tako velika kot Evropa.
CIDO, ki je osrednja okcitanska znanstveno-dokumentacijska ustanova, se razen z dokumentacijo ukvarja tudi z jezikoslovjem in z domoznan-stveno-raziskovalnim delom. Zaradi tega bo gospod Pic obiskal vse sorodne slovenske inštitucije na Tržaškem in tudi nekatere prireditve.
Preden se je »lotil« obsežnega programa obiskov (ki ga je pripravil raziskovalec SLORI Pavel Stranj, kateri ga je osebno povabil v Trst), pa je monsieur Pic privolil v kratek pogovor z nami, med katerim je orisal zgodovino in sedanji položaj okcitanske jezikovne skupnosti, ki je iz zgodovinskih in številnih drugih razlogov zelo različna od naše."
Okcitanske jezikovne skupine namreč ni mogoče niti opredeliti za skupnost, saj okcitanski jezik (ki je v srednjem veku obrodil eno od največjih svetovnih literatur, in sicer trubadursko literaturo, ki je oplodila skoraj vse evropske literature) govori manj
kot 200 tisoč ljudi (dva milijona Francozov pa naj bi ga obvladalo pasivno), ki živijo razpršeni na precej prostranem območju. Okcitanskega jezika, ki ga govore torej samo v Franciji, pa država ne priznava kot narodni ali uradni jezik in ga obravnava kot neke vrste narečje. To bi lahko na prvi in zelo površen pogled tudi držalo, saj okcitanski jezik govorijo v glavnem stari ljudje v goratih predelih, to je v predelih, ki so oddaljeni od upravnih, prometnih in gospodarskih središč (pod Pireneji, Centralnim masivom in Alpami). Za to pa je seveda kriva centralistična francoska politika, ki je vse od 16. stoletja prepovedala vse jezike razen francoskega (okcitanščina je sorodna katalonščini) in ki ni imela (in ga še nima) posluha za krajevne kulture in tradicije (Okcitanci še vedno nimajo državnih šol v materinem jeziku ali drugih neobhodno potrebnih ustanov, ki jamčijo preživetje in razvoj neke skupnosti). Zaradi tega je okcitanski jezik v stoletjih skorajda izumrl, večina Okcitancev - razen izobražencev - pa nima niti zgodovinske zavesti, ki bi jim potrjevala njihovo specifično identiteto. Šele v prejšnjem stoletju so ga nekateri pomembni kulturni ustvarjalci, med katerimi je bil tudi nobelovec Mistral, oživeli in začeli ustanavljati društva za ohranitev okcitanske kulture.
To kulturno, dejansko narodobudno udejstvovanje pa je obrodilo pomembne, pa čeprav še nezadostne sadove (nezadostne prav zato, ker Francija za razliko od Španije še ni priznala avtonomije svojih jezikovnih skupnosti). V južni Franciji je namreč sedaj več pomembnih kulturnih ustanov (CIDO, ki ga država nekaj let končno finančno podpira, hrani že 70 tisoč knjig, 800 rokopisov in tisoče drugih dokumentov), številne so tudi založniške hiše, literatura v okcitanščini cveti (pa čeprav jo zelo malo prevajajo v druge jezike), ustanovili pa so tudi zasebne dvojezične osnovne šole. (B. G.)
Tržaške mladinske organizacije krajevnim upravam
»Za šolo, zasidrano v stvarnost«
»Višja srednja šola igra osrednjo vlogo v življenju števil--Z1 mladih. Kot skupine, ki živijo v Trstu in doživljajo °bleme tukajšnjih mladih, čutimo dolžnost, da se izrazi-2,° o vprašanju šolstva, ki na vsedržavni ravni ponovno ,jj.ula pozornost širšega občinstva in ne samo šolnikov in Jakov. V trenutku, ko izražamo upanje, da bodo kmalu ^Prejeli reformo, ki naj bi dvignila kakovost višje srednje 0 le in ki naj bi dvignila šoloobvezno starost, pa bi radi j P°zorili tržaško javnost na dve od številnih vprašanj, ki jih n_ m°goče rešiti oziroma izboljšati tudi na krajevni ravni: (j” Poklicno in šolsko usmerjanje in na prevencijo družbe-k-9s nelagodja.« Tako se začenja dokument oziroma poziv, skiSo ga številne mladinske organizacije naslovile pokrajin-in občinskim odborništvom za mladinska vprašanja in pQ ®o šolstvo. Dokument so podpisale najrazličnejše - tako , Političnem kot po svetovno-nazorskem prepričanju - or-A^acije, in sicer mladinski odbor SKGZ, italijanski skavti jjkSCI, katoliški univerzitetniki FUCI, skupnost za po-ja narkomanom San Martino al Čampo, mladinska sekci-žek r^' Novimento primo lavoro ACLI, ZKMI, kulturni kro-Charlie Chaplin ter mladi republikanci in liberalci. pis nklicno in izobraževalno usmerjanje je po mnenju pod-litik °V eno od najučinkovitejših sredstev za primerno po-t0rji° zaposlovanja v mestu, kjer nekateri tradicionalni sek-kjjjJ odmirajo, drugi pa se ne razvijajo. Usmerjanje na tržaš-°lah pa je bilo doslej zelo pomanjkljivo: samo v neka-iti D ■mlah opravljajo ankete, informiranje o univerzitetnih Ozimnih možnostih pa je zelo površno, saj se večkrat J h] e ie na kakšno brošurico, zelo redko pa informirajo
dijake o gospodarskem položaju v Trstu in o poteku raznih univerzitetnih tečajev. Poleg tega pa je edina pobuda Pokrajine Trst, »Dan za tvojo prihodnost« izredno površna in pomanjkljiva. Zato podpisniki predlagajo, da bi dijake informirali o trendu različnih gospodarskih sektorjev in jim nudili podatke, ki jih zbira Observatorij tržišča dela. Poleg tega predlagajo, naj bi ugotovili, kakšne kvalifikacije so potrebne v posameznih sektorjih, in naj bi glede na to prirejali tudi eksperimentalne in izpopolnjevalne tečaje. Nazadnje pa predlagajo ustanovitev posebne službe, ki naj nudi informacije o vseh možnih tečajih in ki naj posamezniku svetuje glede na njegove sposobnosti in želje.
V zvezi s prevencijo alkoholizma, narkomanije in drugih podobnih izrazov družbene emarginiranosti oziroma nelagodja pa podpisniki ugotavljajo, da v šolah nudijo večkrat samo suhe nocionistične informacije o posledicah teh »razvad«. Prevencija pa po njihovem mnenju ne sme biti vsiljevanje že pripravljenih rešitev, pač pa pomeni spodbuditi vsakega posameznika, naj kritično razmisli in preuči probleme. Poleg tega pa se prevencija ne sme omejevati na informiranje o negativnih posledicah določenih obnašanj, pač pa mora predlagati pozitivna obnašanja, tako da spodbuja ustvarjanje pristnega šolskega družbenega tkiva, v katerem naj vsak posameznik najde svojo vlogo in ki naj pripomore k dvigu kakovosti življenja. Zato podpisniki predlagajo integracijo med šolo in drugimi vzgojnimi ustanovami na teritoriju in odprtje šole tudi za druge dejavnosti. Prav tako bi lahko tudi šola sama v sodelovanju z javnimi službami posegla v primerih, kjer je nelagodje očitno.
Policija prijela skupino tatičev
Agenti tržaškega letečega oddelka so v noči od srede na četrtek- želi bogato setev. Aretirali so namreč kar pet tatičev, ki so ponoči kradli po trgovinah, trije od njih pa so bili specializirani za krajo na bencinskih črpalkah.
Prvič so agenti posegli okrog polnoči, ko jih je nek mimoidoči obvestil, da je v Drevoredu DAnnunzio opazil tri fantiče, ki so kradli iz kioska bencinske črpalke in ki so nato zbežali z motornimi kolesi. Izvidnica od Sv. Sobote se je takoj podala na lov po središču mesta in jih izsledila na Trgu Venezia. Fantje so kmalu priznali, da so kradli v Drevoredu D Annun-zio in tudi v drugih bencinskih črpalkah. Gre za 19-letnega Maximiliana Boccati-ja, prav toliko starega Lorenza Lo Bianca in 18-letnega Franca Zanina.
Pod obtožbo kraje so aretirali tudi 24-letnega Andreo Bucavellija iz Ul. Car-ducci 39 in 21-letnega Maurizia Brando-lina iz Ul. Lorenzetti 62, ki so ju aretirali medtem ko sta kradla v pekarni Tutto-pane v Ul. Zorutti 1. Agenti so prihiteli v pekarno okrog 2. ure, ko jih je anonimen klic opozoril, da je nekdo vlomil v trgovino. Tu so agenti našli Bucavellija, ki se je skrival med parkiranimi avtomobili, in Brandolina, ki je bil še vedno v pekarni.
Med prehitevanjem je trčil v tovornjak
^ prometni nesreči v Ul. Flavia mlad motorist ob življenje
1 tn
Q(1 ,°stom za Trg Giarizzole, neda-bn Št.	postaje linijskega avto-
V Ulici Flavia, se je včeraj n ’ v kC Pripetila huda prometna nesre-kv Paki1 je izgubil življenje 21-letni Zon®*tM Pisgri iz Ul. Cherubini 11.
^Pi, Sitarji, ki 50 opravili izvide o ne-°oi niso dali uradne verzije tra-
gičnega dogodka, tako da je dinamika nesreče povzeta po pričevanju reševalcev in je lahko netočna.
Kaže vsekakor, da se je nekaj minut po 16. uri Dagri peljal na motorju suzuki 1100 proti središču mesta in da je med prehitevanjem izgubil nadzorstvo nad motorjem. Zapeljal je preko dvojne neprekinjene črte na levo, kjer je silovito treščil v prednji del tovornjaka volvo, ki ga je šofer Pietro Amorosi iz Arezza peljal proti industrijski coni. Trčenje je bilo silovito, tako da je Dagrija vrgla z motorja več metrov vstran, kjer je padel pod kolesa opla kadett. Podatkov o njegovem vozniku ni, kaže pa, da gre prav za avtomobil, ki ga je Dagri prehiteval.
Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli zdravnik in bolničarji RK, ki so ranjenca skušali oživeti, čeprav se je kmalu izkazalo, da zanj ni več pomoči. K tragičnemu dogodku moramo tudi tokrat dodati pripis — žal postaja že rutinski — da je truplo pokojnika ležalo na asfaltu dve uri, pi eden so ga odpeljali v mrtvašnico. Preveč za mesto, ki se ima za omikano, in preveč za dobo (smo na pragu leta 2000, kajne?), v kateri živimo.
V čelnem trčenju pri Obelisku hudo ranjena dekle in fant
Včerajšnji dan je bil izredno »črn« za motoriste. Po smrtni nesreči v Ulici Flavia, kjer je izgubil življenje 21-letni Fabio Dagri, so reševalci RK morali pohiteti še na Opčine, kjer sta se pri Obelisku hudo ranila 15-letna Caterina Gregoretti iz kraja Girandole 11/c in 20-letni Mario Valci iz Ul. Felluga 106. Oba so po 20. uri sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice, kjer so jima napovedali, da se bosta morala zdraviti pet mesecev. Najhuje se je ranila Gregorettijeva, saj je vse kazalo, da ji bodo morali amputirati levo nogo. Še pozno v noč je bila v operacijski sobi, iz katere se ni dalo izvedeti, kako bo z njo. Tudi njen prijatelj Mario Valci si je zlomil nogo in se potolkel po telesu, vendar je kljub vsemu imel več sreče.
Po prvih informacijah nabrežinskih karabinjerjev kaže, da je Valci peljal z motorjem, na katerem je sedela tudi Gregorettijeva, proti Trstu, ko je na ovinku pri Obelisku čelno trčil v nasproti vozeči avto, ki ga je upravljal Tržačan Andrej Granier.
Sklep tržaškega sodišča
Tanker Bernora lahko odpljuje
Tržaško sodišče je včeraj preklicalo odlok o zaplembi norveškega tankerja Bernora. Sodnica Bigattinova je sprejela odločitev, potem ko sta dve tržaški pomorski družbi dali jamstvo za 600 milijonov lir. V vsoto je všteta odškodnina za onesnaženje in stroški za tri ladje, ki so sodelovale pri očiščevalni akciji. Tanker je pri prečrpavanju iz ene cisterne v drugo zaradi okvare na ventilu izpustil v morje več desetin ton nafte, tako da je nastal skoraj tri kilometre dolg in približno kilometer širok madež.
Za konec tedna poostreno nadzorstvo v mestnem središču
Tudi za tekoči konec tedna je pričakovati, da bo Trst preplavila množica jugoslovanskih kupcev, med katerimi se znajdejo tudi taki, ki si zaželjeno blago priskrbijo na nezakonit način. Da bi vsaj omilil število tatvin, je kvestor Renato Servidio odredil za danes in jutri poostritev nadzorstva. Na mestnih ulicah in še posebno v Terezijanski četrti bo tako več policijskih agentov, med katerimi tudi posebne neuniformirane enote.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi
Francesco Peloza
Pogreb bo jutri, 17. t. m., ob 8.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči žena Gina, sin Sergio in hči Anamarija z družinama ter ostalo sorodstvo.
Trst, 16. marca 1990
Ob izgubi dragega očeta izreka Sergiju Pelozi in svojcem iskreno sožalje
kolektiv Safti
Ob izgubi dragega očeta izraža kolektiv Agroforesta najgloblje sožalje dr. Sergiju Pelozi, predsedniku upravnega odbora.
Ob izgubi dragega očeta izrekata Sergiju in družini iskreno sožalje Igor in Sava
Ob izgubi dragega očeta izreka Sergiju Pelozi globoko sožalje
ŠD Breg
-t Zapustil nas je naš dragi
Pietro Mariani
Pogreb bo jutri, 17. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačkoljah.
Žalujoči: žena Carmela, sinova Lu-ciano in Vittorio z Mario, sestra Gi-useppina, nečaka in drugo sorodstvo.
Mačkolje, 16. marca 1990
SKD Igo Gruden in ŠD Sokol
prirejata
DRUŽABNI VEČER
danes, 16. t. m., ob 20.30 uri v društvenih prostorih.
Vabljeni!
gledališča
VERDI
Simionična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Simfonična sezona 1989/90
Jutri, 17. t. m., ob
17. uri (red S) ponovitev opere FIDELIO L. van Beethovna. Opera bo v izvirniku -nemščini. Dirigent Spiros Argiris, režija Frank Bernd Gottschalk. Ponovitve si bodo sledile 20., 22., 25., 27. in 29. marca ter 1., 3. in 5. aprila.
ROSSETTI
V	nedeljo, 18. t. m., ob 21.00 se bo
lutkovna skupina I Piccoli di Podrecca predstavila z delom Furia Bordona IL VI-AGGIO INCANTATO. Izvirno glasbo je napisal ANGELO BRANDUARDI. Režija Francesco Macedonio.
Po predstavi bo kantavtor ANGELO BRANDUARDI nastopil samostojno.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	gledališču Rossetti gostujejo še danes, 16. t. m., Simona Marchini, Piero Ba-daloni in Toto Cutugno z oddajo »Piace-re Rail«. Brezplačna vabila za predstavo so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti vsak dan od 9.00 do 12.00 in od 15.30 do 19.00.
LA CONTRADA - GRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina La corte di Catapano predstavila UN CAPPELLO DI PAGLIA DI FIRENZE. Režija Nucci Ladogana. Nastopajo Cesa-re Gelli, Michele Trotta in Diana De Toni.
GLEDALIŠČE MIELA
(Trg Duca degli Abruzzi 3)
Danes ob 17.30 bodo predvajali VI-DEO-TRILOGIJA MAJAKOVSKIJANA Giannija Totija. Sledil bo pogovor z avtorjem.
Jutri, 17. t. m., ob 20.30 bo na sporedu KONCERT v spomin na Vladimira HO-ROWITZA. Pianist Claudio Crismani bo izvajal Škrjabinove skladbe.
mali oglasi
OSMICO je odprl Dušan Guštin, Repen št. 22.
OSMICO ima odprto Ivan Antonič v Ce-rovljah št. 34. Toči belo in črno vino.
V	NABREŽINI je odprl osmico Vladimir Caharija. Toči belo in črno vino.
V	SOVODNJAH je odprl osmico Franc Lukman (Magrinov v vasi). Toči belo, črno vino in sivi pinot.
V	DOBERDOBU je Berto Tonkič odprl osmico. Nudi domač prigrizek ter belo in črno vino.
INŠTRUKTORJA za srednjo šolo in pripravo za maturo iščem. Tel. 212730.
INŠTRUKTORJA za srednjo šolo iščem. Ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Inštruktor".
MLAD PAR kupi stanovanje izven centra: tri sobe, kuhinja in kopalnica. Tel. 362120,
GRADBENA FIRMA zaposli uradnika z znanjem trgovskih ved in osnov računalništva ter z dovršenim vojaškim rokom. Tel. ob delavnikih na št. 306675.
18-LETNO dekle z izkušnjami v cvetličarstvu išče resno zaposlitev. Tel. 200882.
IŠČEMO prikolico za trošenje gnoja. Tel. (0481) 32965 ob uri obedov.
IŠČEMO izkušeno prodajalko za slaščičarno in začetnico polno dobre volje. Te. 213055.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče urad-nika/co z znanjem angleščine in srbohrvaščine ter z vozniškim dovoljenjem. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Tajnik".
48-LETNA vzgojiteljica - gospodinjska pomočnica z znanjem italijanščine in angleščine išče zaposlitev pri tržaški družini. Tel. na št. (003861) 721488.
PRENOSNI osebni računalnik toshiba ibm, združljiv in tiskalnik star prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
TVRDKA prodaja 127 fiorino PK 1.300 dizel, homologiran kot tovornjak. Tel. na št. 220367.
PRODAM furgon fiat 242 v odličnem stanju ter renault 5 piga, letnik '89. Tel. 763387.
PRODAM fiat 126 bis, bele barve, letnik '88. Tel. 226752.
PRODAM dvoposteljno spalno sobo po zelo ugodni ceni. Tel. 228468 po 18. uri.
PRODAM lancia gamma coupe 2.500, IE, letnik '82 v odličnem stanju. Tel. (040)225682 od 8. do 14. ure.
PRODAM prikolico za trošenje gnoja in deteljeva semena. Ivan Cingerle, Ul. Capitello 22, Ronke.
PRODAM akacijeve kole. Tel. 421508 od 13. do 13.30.
PRODAM 6 lesenih miz 90 cm x 90 cm ter 24 plastičnih stolic za vrt. Tel. 200169.
PRODAM stanovanje 50 kv. m pri Sv. Jakobu. Tel. 327472 od 19. do 20.30.
PRODAM fiat 128 v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 228614 po 18. uri.
NA POKRITEM trgu v Trstu prodam prostor za prodajo cvetlic in rastlin. Tel. v večernih urah na št. 381006.
RESTAVRACIJA TENCE v Prečniku obvešča cenjene goste, da je ponovno odprta. Tel. 201112.
razne prireditve		koncerti		včeraj - danes		prispevki
SKD Vigred prireja danes, 16. t. m, ob
20.30	v društvenih prostorih PROSLAVO OB DNEVU ŽENA z nastopom Vanke in Tonce ter tamburaškega ansambla iz Bolj unča. Vljudno vabljeni!
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 17. t. m, na predvajanje filma RAIN MAN. Uvodna beseda o tem KAJ JE AVTIZEM bo imela defektologinja Stanka Čuk. Začetek ob 18.30.
SKD Slavec Ricmanje-Log bo priredilo že tradicionalni RICMANJSKI TEDEN do 19. t. m. Spored: jutri, 17. t. m, ob
20.30	celovečerni koncert orkestra Vec-chia Vienna; v nedeljo, 18. t. m, odprtje razstave od 15. do 20. ure; v ponedeljek,
19.	t. m, ob 20.30 zaključni večer z nastopom domačih skupin: ‘združenega mešanega pevskega zbora Slavec - Slovenec ter dramske skupine Slavec z veseloigro Pariz je pač Pariz J. Tavčarja.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 19. t. m. govorila Spomenka Hribar na temo PONUJENA SPRAVA - PREDVOLILNA POTEZA ALI AVTENTIČNO IN ISKRENO DEJANJE SPRAVE? Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na ciklus predavanj enologa in pokuševalca M. Pillona, na temo ŽGANJE IN ŽGANJEKUHA, ki bo v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24) v ponedeljek, 19. t. m., ob 20. uri.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 La guerra del Rose, i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □
EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 21.45 Legami), r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Banderas, □ □
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Erik il vic-hingo, i. Mickey Rooney.
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Valmont, r. Miloš Forman, i. Colin Firth.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Tre co-lonne in cronaca, i. Gian Maria Vo-lonte, Lucrezia Lante della Rovere, □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone.
MIGNON - 20.00, 22.15 Parco Valentino, r. G. Fabris.
EDEN - 15.30, 22.00 Piaceri eccitanti, corpi bollenti, pom., □ □
CAPITOL - 16.15, . 22.00 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio.
LUMIERE - 16.30, 22.15 Corsa di prima-vera, r. Giacomo Campiotti.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Vittime di guerra.
RADIO - 15.30, 21.30 Angelica, marche-sa di Sodoma, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
publiest
oglasni oddelek Primorskega dnevnika UL Montecchi 6 - TRST telefon: (040) 7796688
Societh dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel Wiener Mozart Akademie -Alessio Vlad.
Glasbena matica Trst, koncertna abonmajska sezona 1989/90 - V sredo, 21. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu simfonični orkester SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Marko Letonja, solist Miran Kolbl. Na sporedu: Mihelčič, Lal6 in Franck. Prodaja vstopnic od jutri, 17. t. m., dalje v Pasaži Protti - Utat.
razstave
V	galeriji Torbandena je na ogled razstava slikarja TANCREDIJA.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bodo jutri, 17. t. m., ob 18. uri odprli razstavo Federica RIGHIJA, ki bo trajala do 29. t. m.
Za vse - razstava MIRABILIA odprta do 21. marca, vsak dan od 20. do 22. ure na sedežu kulturno-umetniškega društva Magnet, Proseška ul. 11, na Opčinah.
V	galeriji Malcanton je do 21. t. m. odprta razstava tapiserij MAGDE STAREC TAVČAR.
V	galeriji JulieFs Room, Ul. della Guardia 16, bo do 31. t. m. na ogled razstava slikarja GIANNIJA MANTOVANI-JA. Urnik: ob torkih, četrtkih in sobotah od 18.00 do 20.00.
V	galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIE RA PIZZI CANNELLE.
Na sedežu letoviščarske ustanove in v Centru Gastone Millo v Miljah bosta do 18. t. m. odprti razstavi na temo »Ženska umetnost, od okraska do družbene zavzetosti«, ki ju je pripravila Zveza žena iz Milj v sodelovanju z miljsko občino in Letoviščarsko ustanovo iz Trsta. Umik: v dvorani Letoviščarske ustanove samo ob delavnikih od 10.00 do 12.30, v Centm G. Millo ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.00 ter ob praznikih od 10.00 do 12.30.
izleti
Sindikat upokojencev SPI CGIL od Domja organizira v soboto, 24. t. m., izlet v Beneško Slovenijo. Ogledali si bomo Čeded, Špeter Slovenov in Podbonesec. Po kosilu nam bo za ples zaigral Beneški trio. Vpisovanje jutri, 17. t. m., v jutranjih urah v Partizanskem klubu v Boljuncu in ob uri kosila na tel. št. 228597.
razna obvestila
Slovenski visokošolski sklad »Sergij Tončič« v Trstu obnavlja razpis za letno nagrado »dr. Frane Tončič« za kandidate, ki so ali bodo svoj univerzitetni študij dokončali med 1. 6. 1988 in 30. 4. 1990. Interesenti naj izvod diplomskega dela dostavijo najkasneje do 30. aprila t. 1. Narodni in študijski knjižnici v Trstu.
Uprava občine Dolina sporoča, da bo 34. OBČINSKA RAZSTAVA VIN od 5. do 8. maja 1990 v sklopu tradicionalne Majence v Dolini in vabi vinogradnike, da se prijavijo na razstavo do 24. t. m. Prijave sprejema občinsko tajništvo od 9. do 12. ure, tudi po tel. na št. 228110, 228127 in 228392.
čestitke
Danes praznuje TANJA TRETJAK 18. rojstni dan. Da bi bilo njeno življenje posuto s cvetjem ji želijo mama, tata, Diego, nona, nono, teta Anica, nona Viktorija, Ljuba, Aleš in Edi.
Danes praznuje 8. rojstni dan JADRANKA MINGOT. Čestitajo ji nono, nona, teta Vanja, stric Geri ter Valentina ji pošilja koš poljubčkov.
Danes, PETEK, 16. marca 1990
HERBERT
Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 18.11 - Dolžina dneva 11.55 - Luna vzide ob 23.53 in zatone ob 7.50.
Jutri, SOBOTA, 17. marca 1990
LJUBOSLAVA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.42 najnižja -35 cm, ob 11.37 naj višja 11 cm, ob 16.43 najnižja -17 cm, ob 23.12 najvišja 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1030,5 mb narašča, veter 20 km na uro severovzhodnik, bur-ja s sunki do 60 km na uro, vlaga 32-od-stotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo Marchesan, Francesco Clochiatti, Irina Lisjak, Igor Calia, Elena Guglielmotti, Martina Mo-derc, Eriča Girardelli, David Pagliaro.
UMRLI SO: 65-letna Laura Merluzzi por. Giuliano, 56-letni Rolando Sinigag-lia, 80-letna Palma Corte vd. Gandolfo, 80-letni Giuseppe Zanot, 83-letna Maria Boni vd. Boccucci, 66-letni Pietro Mariani, 72-letni Riziero Casciano, 86-letni Gi-ovanni Tome, 69-letna Anna Vecchi por. Boldrin, 81-letni Primo Bortolin, 90-letni Stefano Lonzar, 80-letna lolanda Krecich por. Buffa.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. marca 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severe 112, Ul. Baiamonti 50.
NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severe 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
. NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Ob 20. obletnici smrti ljubljene mame Emilije Rustje darujeta sin Nino in družina Polduzzi 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca in 50.000 lir z Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob dragega strica Josipa Lozeia daruje Sergij Kocjančič z družino 30.000 lir za Center za rakasta obolenja, 30.000 lir za Skupnost družina Opčine in 40.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Ninija Batiča daruje Miran Batič 30.000 lir za KD Lonjer - Kati-nara.
Pustna blagajna daruje 500.000 lir za KD Lonjer - Katinara.
Namesto cvetja na grob nepozabne Marije Križman darujeta družini Slapnik in Marušič 50.000 lir za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah.
Za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah darujejo člani sekcije KPI Riko" Malalan Opčine - Bani 13.400.000 lir (1. seznam), N. N. 400.000 lir, sekcija KPI Trebče 1.000.000 lir, sekcija KPI Zgonik 1.000.000 lir, ZŽI Opčine 500.000 lir ter sekcija KPI Skedenj 100.000 lir.
V	počastitev spomina Svetkota Gojče daruje družina Kalc iz Katinare 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gropadi.
Za postavitev plošče prvemu predsedniku OF tov. Josipu Tenceju iz Križa so darovali: Silva in Karmelo Sedmak
20.000	lir, sekcija ZŽI - UDI Križ 100.000 lir, Marija in Boris Kobau 10.000 lir, Marta in Kamilo Košuta 10.000 lir, Roberto Daneu 5.000 lir, Drago Sedmak (Brišče)
40.000	lir, Laura in Gigi Sedmak (Gabrovec) 10.000 lir, Wardi in Mario Sedmak
10.000	lir, Edi Košuta 50.000 lir, Grozdana in Herman Sulini 20.000 lir, Zdravko Lozar 10.000 lir, Silva in Boris Bogateč
50.000	lir, Soča in Angel Hafner 50.080 lir, Anica in Emil Sedmak 10.000 lir, Albina Bogateč (Nabrežina) 10.000 lir, Franc Cattonar 10.000 lir in ŠD Vesna
50.000	lir.
Ob 1. obletnici smrti dragega moža Gabrija in svaka Sergija darujeta žena Rossana in Katarina 25.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Ado Sferzi daruje Drago Gorup z družino 30.000 lir za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah.
V	spomin na gospo Marijo Križman darujeta Zmaga in Pavla 20.000 lir za SKD Tabor.
Angela in Gigi Bisca darujeta 50.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
V	počastitev spomina drage gospe Karmele Rolli darujejo Sonja, Mosguin in otroci 50.000 lir za Mladiko, 50.000 lir za MPZ M. Pertot in 20.000 lir za SKD Barko vij e.
V	počastitev spomina drage gospe Karmele Rolli darujeta Anica in Gorazd Pertot 50.000 lir za popravilo orgel cerkve sv. Jerneja v Barkovljah.
V	počastitev spomina drage mame Karmele Rolli darujejo otroci 50.000 lir za popravilo orgel cerkve sv. Jerneja v Barkovljah, 50.000 lir za Mladiko in
50.000	lir Za Slovenske skavte.
menjalnica
15. 3. 1990
TUJE VALUTE"	FIXING BANKOVCI		TUJE VALUTE	FIXING MILAN
Ameriški dolar		. . 1263,100	1252,—	Japonski jen 		8,240
Nemška marka		.. 738,100	736.—	Švicarski frank		.. 826,620
Francoski frank ..,	.. 218,400	216,500	Avstrijski šiling ..	.. 104,870
Holandski florint .	.. 653,390	652,500	Norveška krona ...	.. 190,900
Belgijski frank		..	35,537	35.—	Švedska krona —	.. 204,050
Funt šterling		... 2032,200	2010.—	Portugalski eskudo	8,349
Irski šterling		.. 1963,700	1945.—	Španska peseta ...	11,489
Danska krona		.. 192,620	190 —	Avstralski dolar ...	..	953,800
Grška drahma		7,755	7,40	Jugoslov. dinar ...	
Kanadski dolar —	... 1069,950	1040.—	ECU		.. 1504,750
BANKOVCI
TRST
8.-"
825./; 104,400 i6S — 201.— 8.—
Il — 910. 100,—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
(§)DInC©Dnt»
'irv fie, 'ifiO&iČThode/lllO&i	jZO'
obiseJv
Lahko se brezkrbno voziš po štirih ali dveh kolesih, udobno potuješ z avtomobilom in kolesariš po travnikih in v hribih. V mesecih marcu in aprilu ti namreč DINO CONTI ponuja kar šest koles za ceno štirih: kupi AUDI 80 in prejel boš MOUNTAIN BIKE.Di-no Conti Audi Volksvvagen, Cesta della Rosandra 2, Trst Jamči Equipe.
tnuipf
STRADA DELLA ROSANDRA
Melodije morja in sonca trinajstič v Portorožu
Leto je naokrog in začetne priprave za festival Melodije morja in sonca 1990 so že zdavnaj stekle. Lanskoletni festival je doživel precejšnji uspeh, nekatere pesmi so postale uspešnice in jih kar pogosto slišimo po radiu. Vse to je spodbudno vplivalo na organizatorje, ki so sklenili festival podaljšati na dva dni. Tako bo 13. festival MMS '90 v portoroškem Avditoriju 10. in 11. avgusta, seveda spet v okviru Porotorškega tedna ob že tra-
dicionalnem ognjemetu, takrat, ko bo v Portorožu vse živahno od turistov in počitniško razpoloženih obiskovalcev. Zato si organizatorji tudi obetajo sodelovanje novih avtorjev ne samo iz vse Jugoslavije, temveč tudi iz Italije in Avstrije. Morda je kdo med vami novo in svežo melodijo z okusom po morju in poletju že napisal. Škoda bi bilo, da bi motiv ostal v zaprašenem predalu. Morda pa bo koga spomnilo na to možnost spodnje vabilo.
Zabavnih melodij, skladb, ki še niso bile predvajane. Razpisa se lahko udeležijo vsi jugoslovanski, italijanski in avstrijski avtorji. Vsak avtor lahko na Festivalu sodeluje z največ dvema skladbama. Melodije naj avtorji pošljejo v 3 izvodih, z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim tekstom, prav tako v 3 izvodih. Za boljšo predstavitev skladbe morajo avtorji poslati tudi poskusni posnetek na kaseti.
Naslovom skladbe naj bodo priloženi ime. in priimek z naslovi avtorjev glasbe in besedila ter predlog za izvajalca in aranžerja. S sodelovamnjem v razpisu avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in filmski program, predvajanje, izdajo na ploščah oz. kasetah ter v notni knjižici. Na izboru sprejete skladbe avtor ne more več umakniti s konkurence.
Skladbe, ki naj vsebinsko ustrezajo imenu festivala - Melodije morja in sonca, je treba poslati najkasneje do 20. aprila 1990 na naslov:
Kulturni in kongresni center - Avditorij Portorož, Senčna pot, 66320 Portorož, s pripisom za MMS 90.
Spetič in Giustinelli o Piacere RAI 1
Televizijska oddaja Piacere RAI 1 iz Trsta, iz katere so organizatorji na pritisk dobro znanih tržaških krogov izločili slovensko kulturo, je dokaz nesprejemljivega provincializma. Tako trdita v pismu predsedniku parlamentarne komisije za nadzorstvo RAI TV senatorja Spetič in Giustinelli.
V pismu sta komunistična senatorja poudarila, da je namen sicer razvedrilne oddaje prikazati italijanska mesta v luči njihovih izročil, kulturnih in drugih posebnosti. Kljub temu pa so uredniki oddaje po prvih stikih izločili slovenske kulturne, pevske in folklorne skupine. Tako so klonili odurnemu političnemu izsiljevanju, ki ga je navdihovala ksenofobija.
S svojo oddajo je RAI prikazala izkrivljeno, provincialno podobo Trsta, kljub poudarjanju misli, da je mesto pravo križišče evropskih kultur in okno na svet, ki se burno spreminja prav v teh časih.
Komunistični senatorji zahtevajo, naj se parlamentarna komisija izreče o tem, hkrati pa sta pozvala predsednika komisije Borrija, naj o tem seznani predsednika upravnega sveta RAI Enrica Manco.
filmske premiere
eva fornazarič
Življenje ni televizijska reklama
Kathleen Turner v nočni halji, ko je njeno družinsko življenje še rožnato in
veselo
Kathleen je lepa in je zato prav, da ji posvetimo sliko, v kateri »igra« vlogo šarmantne ženske. Iz njenih oči lahko razberemo, da je tudi ljubeča žena in strastna ljubimka, morda celo soseda, ki bi jo rad imel vsakdo izmed nas. Tako je najbrž sklepal tudi Danny De Vito, ki je Kathleeni ponudil glavno vlogo v svojem drugem filmu. De Vito je sicer znan komik, v preteklosti pa se je že enkrat pomeril v filmski režiji in to z res zadovoljivim rezultatom, čeprav je malokdo sploh opazil, da je bil njegov film Vrii mamo iz vlaka kdaj v distribuciji. Tokrat je hotel De Vito preizkusiti svoje sposobnosti tudi v režiji filma, ki ni izključno vaudevillski. Zbral je namreč družino Rose, ki jo sestavljata Barbara (Kathleen Turner) in Oliver (Michael Douglas), in pod drobnogledom odkrival, kdaj se bodo v srečnem zakonskem življenju pojavili prvi bakcili krize. Pri Rosevih je vsakdanje življenje takšno, kakršnega ne premore še tako lažna televizijska reklama. Od vhodnih vrat njune elegantne hiše do dialogov med možem in ženo, vse je idilično, romantično, brezskrbno, krožniki pa se očitno pomivajo sami v svetu, kjer ni prahu, ni mačk, ki bi bljuvale dlake na perzijsko preprogo, ni plesni za radia-torejem. Vsi, ki se spoznate na take življenjske detajle, boste verjetno še posebno veseli, ko bo v družini'Rose izbruhnila vojna. Barbara noče več živeti v pozlačeni kletki, Oliver bi jo rad zadržal v njej, tako je nujno, da pride do kratkega stika. Letele bodo težke besede, nato klofute, porcelan, železni predmeti in celo eden od protagonistov. Kaj pa De Vito? Sebi je izrezal vlogo odvetnika, ki bo branil Barbarine zahteve ob neizbežni razporoki. O filmu naj dodam še toliko, da je prijeten, vendar prav gotovo ne tak, da bi ga pogrešali, če se slučajno odločimo, da gremo ob lepem spomladanskem vremenu namesto v kino na sprehod:
	lili	današnji televizijski in radijski sporedi			
RAI 1
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: II mago
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Varieteja: Gran premio - Pausa caffč, 14.10 Oc-chio al biglietto
14.20	Variete: Tam Tam Vil-lage
15.00	Tednik: L'Aquilone
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19-40 Almanah in dnevnik
20.30	Film: II gatto venuto dallo spazio (kom., ZDA 1977, r. Norman Tokar, i. Ken Berry, Sandy
. Dunkan)
~2.10 Dnevnik
22.20	Okno na svet: Izziv Bal-
23.20	Ob oddaji Evropa Evro-
3-20 Dnevnik in vreme 0-35 Rubrika: Mezzanotte e . dintomi
U'S5 Otroški laboratorij: Parola di burattinaio

_CANALE S_____________
’10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-glia americana, 9.00 Love Boat - II verde fa ]a moda, 10.001 Jefferson '30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-15 n Pl®
0 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 l6nn $erc°eoffro Ifi oa travniški pregled l,2°n CanaleSzavas
0 Kvizi; Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00
O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 2q 5- Tra moglie e marito 5 Variete: Striscia la noti-2n a z*a
3 Film: Via Montenapole-one (kom., It. 1987, r. Car-lo Vanzina, i. Carol Alt,
22	Renee Simonsen)
23	ir ^riete:Rivediamoli
a Variete: Maurizio Co-j stanzo Show 3 Variete: Striscia la noti-
1'20 Nanizanka: Lou Grant -Regina di cuori
RAI 2______________
7.00	Otroški variete: Pata-trac, vmes risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaj angleščine in francoščine za otroke
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno č
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: Lamore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno
16.05	Nanizanka: Cuore e batticuore
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Rubrika: Tutto sul Due -
Piu sani piu belli
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Faber - Li-dia
19.25	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme ■
20.30	Variete: ...e saranno fa-
mosi (vodi R. Carra)
22.40	Večerni dnevnik
22.50	Oddaja o aktualnostih: Diogenes
23.40	Dnevnik in horoskop
0.10 Film: Ouando la cittž
dorme (krim., ZDA 1956, r. Fritz Lang, i. Dana Adrews)
RBTB4_________________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.15	Nan.: Strega per amore -E'nata una stella
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto delFamo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d'amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -L’ereditiera
20.30	Film: Il capitano di Cas-tiglia (pust., ZDA 1947, r. Henry King, i. Tyrone Power, Jean Peters)
23.15	Filmski tednik: Ciak
23.50	Kongres PSDI
0.20 Rubrika: Veliki golf -Skins Game
1.20	Film: 11 vendicatore di Manila (pust., ZDA 1948, r. Sidney Salkow, i. Ra-mon Del Gado)
2.45	Filmske novosti
|	^ RAI 3__________________I
11.55	SP v smučanju: ženski superveleslalom (iz Area)
13.00	Vabilo v gledališče: Eros e Priapo (Carlo Emilio Gadda, r. Lorenze Salveti, v parterju s kritiki in protagonisti Laura Lattuada)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Aladi-nova svetilka
15.30	Videosport: biljard
16.40	Odprti prostor
17.00	Nanizanka: Valerie - La paura dell ignoto
17.30	Dok. oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Aktualnosti: Chi l'ha visto?
22.30	Dnevnik nocoj
22.35	Oddaja o ženskah: Harem (vodi C. Spaak)
23.35	Nočni dnevnik
23.50	Pred 20 leti
I	TV Ljubljana 1	|
8.50	Mozaik. Spored za otroke: Živ žav v Kranju,
9.25	dok. Milijonsko mesto v morju - Otok ptic, 10.10 dokumentarna oddaja Gostilna,
10.55	nadaljevanka Pa-racelsus (6. del)
11.50	SP v smučanju: ženski superveleslalom
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Tednik (pon.)
17.50	Balet Maria Rosa
18.15	Spored za otroke: lutke Ku-Ku - Mrha se prha,
18.35	nad. Primeri inšpektorja Potice - SYk-rivnost televizorjev (zadnji del)
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dok.: Tajne službe
21.15	Nadaljevanka: Kotlar, krojač, vojak, vohun (J. Le Carre, 4. del)
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Oči kritike
23.10	Film: Streli popoldne (vestern, ZDA 1962, r. Sam Peckinpah, i. Ran-dolph Scott, Joel McČrea)
ITALIA 1_______________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Gioco mortale, 10.30 Simon & Šimom 11.30 New York New York, 12.35 Chips,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki: L'incredibile Hulk - Fuoriclasse in panchina, 19.30 Genitori in blue jeans
20.00	Risanka: Alvin
20.30	Film: Missing in Action (pust., ZDA 1985, r. Lance Hool, i. Chuck Norris, Števen VVilliams)
22.25	Rubrika: Calciomania
23.25	Nan.:Troppoforte
23.55	Variete: Playboy Show
0.55 Italijanske smešnice
1.00	Filmske novosti
1.05	Košarka NBA: Boston Celtics-Chicago Bulls
ODEOM_________________
12.30	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
15.00	Nadaljevanke: Senora,
16.00	Pasiones, 17.00 Ma-riana, il diritto di nascere
18.00	Branko in zvezde
18.30	Nan.: Il supermercato pili pazzo del mondo
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde
20.30	Nanizanki: Supercarrier - Oltro il muro del suono (i. Robert Hooks), 21.30 Night Heat
22.30	Rubrika: Forza Italia
24.00	Odeon šport
TMC___________________
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Člip clip in Snack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	Film: Cameriere per si-
gnora (kom., Fr. 1940, i. Fernandel, Denise Grey)
f|P) TV Koper
13.45	Rubrika: Mon-gol-fiera
15.00	Nočni boks (pon.)
15.45	Rubrika: Speedy
16.15	Oddaja o športu: Juke Box
16.45	Košarka NBA
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Žarišče
20.30	Nogomet - nemško prvenstvo
21.45	TVD Novice
21.55	Oddaja o košarki: Sotto-canestro
22.40	Rubriki: Veliki tenis in Eurogolf
1.40	Oddaja o športu: Juke Box
| IjT TV Ljubljana 2
17.55	Studio Maribor
19.00	Domači ansambli: Gorenjci
19.30	Dnevnik
20.00	Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije (iz CD)
21.00	Vprašajte Zvezni izvršni svet
22.00	SP v smučanju: ženski superveleslalom
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Rubrika o nogometu
22.50	Vesti in šport
23.05	Šport nocoj: ženski superveleslalom (povzetki), nogomet - pokal VB
TELBFBIUU______________
11.30	Nanizanke: Boys & Girls,
12.30	La grande barriera,
13.00	Detective in panto-fole, 13.30 James
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Vesti
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: L'Orlan-do furioso (4. del)
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Nanizanka: Dick Van Dicke
0.10 Rubrika: Il salotto di Franca
0.20 Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar, (7.30) Pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Blues;
12.00	Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip;
16.00	Mi in glasba; 16.45 Postni govori;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (54. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes;
13.30	Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom...; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno, natonočna program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan;
6.10	Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija .zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; il.00 Voila, studio je nared; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev; 14.00 Po-reška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z,- 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operetne melodije.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Na Občini brez presenečenj odobrili odškodnino županu
Čistilne naprave na upepeljevalniku šele septembra
V organizaciji Foto kina kluba Nova Gorica
Priprave na vsakoletno razstavo fotografije
Večina na Goriški občini je sinoči brez težav premostila čer tajnega glasovanja o odškodnini županu. Kot smo poročali, je prav ob tem sklepu prišlo v soboto do presenečenja, ko sta se svetovalcem opozicije pridružila dva neznana predstavnika večine, ki sta z belima glasovnicama preprečila odobritev sklepa. Zadeva je povzročila takojšnjo prekinitev seje in bila povod za polemike v zvezi z iskanjem "krivcev". Sinoči pa ni bilo dodatnih presenečenj, saj so svetovalci večine kompaktno glasovali za sklep. Pridružila sta se jim tudi svetovalca PSDI, ki sta sicer v opoziciji, tako da je za odobritev sklepa bilo oddanih 26 glasov, proti so bili 4, trije svetovalci pa so oddali belo glasovnico.
Ob sinočnji ponovni predstavitvi je občinski odbor nekoliko popravil prvotni sklep in za 5 odstotkov zmanjšal mesečno odškodnino, ki jo prejema župan. Prvotni znesek 3 milijone 322 tisoč lir so zmanjšali na 3.155.900 lir. Svetovalci opozicije so imeli pomisleke glede tako neznatnega zmanjšanja. Večina ugovorov se nanaša na pravico župana, da prejema dvojno odškodnino, ki je predvidena samo za primer, da se zaradi županovanja odpove drugi službi. Ker je dr. Scarano istočasno v pogodbenem razmerju z Združe-
njem trgovcev, s katerim sodeluje kot pravni svetovalec, so nekateri svetovalci postavili vprašanje, ali ima sploh pravico do tolikšne odškodnine. Po drugi strani pa je podžupan Del Ben utemeljil, da se pri tem ne postavlja problem, ker pač župan ni v nikakršnem rednem delovnem razmerju.
Po tem so prišla na vrsto glasovanja o odškodninah posameznim odbornikom, sejninah občinskih svetovalcev in odškodninah upraviteljem občinskih podjetij. Glasovanja so se zavlekla do pozne ure.
V začetnem delu seje so posamezni svetovalci postavili odboru nekaj zanimivih vprašanj. Komunist Buso-lini je hotel vedeti, kako je s prilagoditvijo upepeljevalnika. »Če se ne motim«, je dejal, »je Občina imela dovoljenje za obratovanje le do 6. marca, z obvezo, da do tega datuma poskrbi za začetek del za namestitev potrebnih prečiščevalnih naprav. Toda na upepeljevalniku ni sledu o kakem delu«.
Župan Scarano je odgovoril, da so pred kakimi desetimi dnevi oddali dela za namestitev teh naprav, da pa imajo do 26. septembra čas za njihovo dokončno namestitev. Na upepeljevalniku hi opazen noben poseg, ker da prečiščevalne naprave
izdelujejo ločeno, namestili pa naj bi jih naknadno, pred iztekom roka. Napovedal je tudi, da je dobil z Dežele zagotovilo za finansiranje 700 milijonov lir za namestitev elektrofiltrov, kar naj bi skupaj s prečišče-valno napravo, ki jo sedaj nameščajo, zagotovilo občutno zmanjšanje onesnaževanja.
Svetovalec Fiorelli je opozoril na namen finančne uprave, da dvorano Petrarca v nekdanjem Trgovskem domu na vogalu Verdijevega korza z Ul. Petrarca preuredi in v njej namesti arhive. Upoštevajoč lego, arhitektonsko vrednost poslopja (delo Maksa Fabianija) in njegovo zgodovino (s svetlimi in temnejšimi platmi), je predlagal, naj bi dvorano odkupila Občina in jo uporabila za razne kulturne dejavnosti. Župan je ta predlog sprejel in dejal, da se bo uprava zavzela zanj.
Foto kino klub Nova Gorica bo tudi letos pripravil razstavo fotografij in diapozitivov.- Razstava bo v začetku junija, medtem ko bo žirija ocenjevala prispela dela konec aprila.
Zadnji rok za sprejem del je 20. april 1990, kakor piše v razpisu Foto kino kluba Nova Gorica.
Letošnja razstava fotografije vključuje pravzaprav tri ločene prireditve: 29. republiško razstavo fotografije, 16. republiško razstavo diapozitivov ter razstavo Dia Primorska 1990.
Slednje se lahko udeležijo tudi avtorji iz obmejnih krajev v goriški, tržaški in videmski pokrajini.
Tema razstav je poljubna, v poštev pa pridejo dela, ki še niso bila razstavljena v Novi Gorici.
Vsak avtor lahko pošlje za vsako razstavo največ šest fotografij formata 30 x 40 cm, oziroma šest diapozitivov 5x5 centimetrov. Na vsakem
KULTURNI
DOM
Priporočamo vam
PAJK’S SHOW
v soboto, 31. marca, ob 20.57 Rezervacije v Kulturnem domu — tel. 33288.
Predstavitev sejemskih prireditev Novost jesenski sejem Eurovite 90
Tajnik KD polemizira z opozicijo
Razgiban potek zadnjih sej občinskega sveta v Gorici razburja tudi mestnega tajnika KD Matteia. V tiskovnem poročilu se znaša nad nekaterimi svetovalci, ki jih sicer izrecno ne imenuje, ki da onemogočajo upravno delovanje s svojim politične in moralne obsodbe vrednim obnašanjem v občinskem svetu. Da so očitki namenjeni predstavniku Zelene liste Fiorelliju, postane očitno, ko se Mattei huduje zaradi obstoja nekakega koordinacijskega odbora vseh sil opozicije, ki da daje potuho in omogoča neodgovorno obnašanje predstavnika zelenih na Občini. Zato ugotavlja, da bi bilo treba spremeniti pravilnik občinskih sej, ki naj jasneje loči vlogo in odgovornosti strank večine ter opozicije.
Puščice tajnika krščanske demokracije pa niso namenjene samo opoziciji. V zvezi s sobotno zavrnitvijo sklepa o županovi odškodnini meni, da gre za dolžnostni sklep, ki ga je treba vsekakor odobriti. V polemiki s socialisti pa pristavlja, da »nekatere sile večine, ki so se užalile zaradi ponovne kandidature Scarana, ne bi smele izkoriščati takih sklepov za svoje špekulacije«.
Leto 1990 bo za goriške sejemske prireditve v znamenju prenove, v znamenju večje specializacije in tudi v znamenju večjega usklajevanja v deželnem merilu. Tako misel je mogoče izluščiti iz sinočnega srečanja ob predstavitvih štirih, oziroma petih letošnjih, manifestacij, ki se bodo zvrstile, od konca aprila do konca leta bodisi na sejmišču ob ločniškem mostu, bodisi na prostoru ob kanalu Valenti-nis v Tržiču, bodisi v drugih krajih naše pokrajine in dežele. Predstavitev je potekala v konferenčni dvorani razstavišča v Ulici della Barca, kjer so si sicer dokaj številni udeleženci najprej ogledali projekcijo o lanskoletnih, nekaterih zelo uspelih manifestacijah. Projekcijo, ki je, lahko rečemo, nekakšna vizitka za predstavitev letošnjih manifestacij, ki bodo potekale tudi v znamenju 20-letnice goriških sejemskih prireditev.
Splošno naravnanost in program prireditev sta na sinočnem srečanju predstavila deželni odbornik in podpredsednik deželne vlade Francescut-
to in Predsednik goriške trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua.
Precej, tudi kritičnih, besed je bilo na račun poudarjenega kampanilizma, ob prirejanju dveh sejmov navtike. Istočasno pa je bila izrečena želja po usklajevanju različnih pobud, ker je to edini način uspešnega nastopanja tovrstnih promocijskih pobud.
Če smo uvodoma opozorili na novosti, moramo povedati, da le te zadevajo predvsem nekdanji sejem kmetijskih strojev in opreme Agricola. Namesto te prireditve, ki je izgubila svoj pomen, tudi zaradi podobnega in popolnejšega videmskega sejma, bomo v jeseni dobili specializiran sejem Eurovite. Novost v krajevnem in tudi širšem pomenu, ki pa se Gorici in Goriški kot središču pomembnega vinorodnega okoliša še kako prilega. Kaj nam bodo na sejmu Eurovite, ki bo od 30. novembra do 3. decembra ponujali? Kompletno paleto za vzgojo trnih sadik. Gre za področje, ki je tudi z ekonomskega vidika dovolj zanimivo prav spričo gospodarske naravnanosti goriške dežele.
Predsednik Trgovinske zbornice je nato dopolnil informacijo o preostalih sejemskih prireditvah, od Expomego — Exponautice, ki bo od 28. aprila do 6. maja, preko Flash mode, Motorex-poracinga do decembrskega Eurovite.
Letos odpade sejem Ambiente. Zaradi pomanjkanja volje in prizadevanj za usklajevanje podobnih ali sorodnih pobud.
Primerno bodo obeležili tudi 20-let-nico goriških sejemskih prireditev, je napovedal dr. Bevilacgua. Posebno priznanje bodo izročili predstavnikom gospodarskih ustanov iz tistih dežel, ki so prisotne na sejmih v Gorici že od samega začetka. To pa so poleg gospodarskih zbornic in Nove Gorice in Ljubljane ter nekaterih drugih krajev Jugoslavije še zbornice iz Koroške in Budimpešte.
Priznanje Trgovinski zbornici, agenciji za sejemske prireditve in nasploh gospodarstvenikom je na sinočni slovesnosti izrekel deželni odbornik Francescutto, udeležence pa sta pozdravila tudi goriški podžupan Del Ben in tržiški župan Demarchi.
V pokrajinskem svetu odobrili finančni načrt za leto 1990
Goriški pokrajinski svet je sinoči odobril finančni načrt za leto 1990, triletni načrt posegov na področju investicij. Oba dokuemnta sta bila odobrena z večino glasov. Za je glasovalo 14 svetovalcev, devet glasov je bilo nasprotnih (komunisti, zeleni Giorgi, mi-sovec Cosma).
Pokrajinski svet je odobril tudi vrsto resolucij, ki so bile predložene pred ali neposredno med razpravo o proračunu in ki takjo ali drugače zadevajo problematiko, ki je bila predmet poglobljene razprave na treh sejah.
Z glasovanjem, okrog 20.30 sinoči, se je tako zaključila tridnevno zasedanje, ki pa, resnici na ljubo, ni bilo deležno skoraj nobenega zanimanja s strani občinstva. Tudi sinoči ni bilo v delu dvorane, rezerviranem za občin-
stvo, nikogar, razen tistih, ki so bili tam po službeni dolžnosti.
Predsednik Gianfranco Crisci je skušal v daljši repliki odgovoriti na številne kritike, priporočilain predloge. Izid glasovanja kaže, da opozocije ni prepričal. V glasovalnih izjavah so predstavniki strank znova utemeljevali svoj za ali nasproten glas ter podčrtali najpomembnejša vprašanja iz sicer zečlo širpoke problematike.
Že na prvi seji je bilo veliko pozornosti namenjeno ekološki problematiki. Sicer je bilo to vprašanje vseskozi prisotno.
Na različne aspekte je sinoči opozoril tudi predstavnik SSk dr. Mirko Špacapan, ki je predlagal tudi, da naj bi s ciljem vse večjega razumevanja in integracije v šolah Furlanije Julijske krajine, Koroške in Slovenije vpeljali obvezno šolanje v treh jezikih.
0491- 387333 NEPOSREDNA ZVEZA
presti mm
S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO
D Banca Agricola 3 Kmečka banka Gorica
Ogenj opustošil 9 hektarjev gozda na Doberdobskem krasu
Ogenj je včeraj pustošil na območju Doberdobskega krasa, med Moščeni-cami, Sabliči in Jamljami, pri Medji vasi in v neposredni okolici Tržiča. Zgorelo je okrog devetdeset tisoč kvadratnih metrov kraškega gozda in gmajne. Dokončnih podatkov o škodi še ni, vendar je treba računati predvsem na tako imenovano ekološko škodo.
Najobsežnejši požar se je razvil v bližini avtocestne postaje pri Mošče-nicah. Gasilci, člani prostovoljnih skupin, pripadniki gozdne straže so na kraj prihiteli že kmalu po peti uri zjutraj. Gašenje je ovirala burja in so šele proti večeru uspeli pogasiti zadnja žarišča. Pri gašenju je sodeloval tudi helikopter.
Okrog 15. ure so gasilce iz Tržiča poslali v bližino Medje vasi, prav tako zaradi gozdnega požara. Na pomoč si
BRIŠKI GRIČ
Primorska poje
Sodelujejo:
—	MoZ Andrej Paglavec iz Podgore
—	Ženska skupina Stu ledi iz Trsta
—	MeZ Zarja - Svoboda iz Bilj
—	MoZ Vesna iz Križa MoZ Skala iz Gabrij
Jutri, 17. marca, ob 20.30
v domu na Bukovju v Števerjanu.
priskočili tudi gasilci z Opčin. Z združenimi močmi so ogenj ukrotili približno v dveh urah. Takoj zatem so gasili v neposredni bližini železniške postaje v Tržiču, kjer so se zublji nevarno približali prvim hišam. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Gorice.
Vzroke požarov še ugotavljajo. Skrajno sušno obdobje narekuje previdnost in odgovornost’ posameznikov.
Danes praznik Hilarija in Tacijana
V	Gorici praznujejo danes zavetnika sv. Hilarija in Tacijana. Najbolj se praznika veselijo učenci in dijaki, saj bo danes šole prost dan. Prav tako bodo dela prosti uslužbenci na Občini in še nekaterih javnih ustanov. Precej zmešnjave pa je v zasebnem sektorju, kjer kot kaže, ni uspelo prizadevanje za enotno rešitev. To velja posebej za trgovine, kjer je odločitev prepuščena posameznikom.
Praznik zavetnikov bodo obeležili tudi z verskimi obredi ter drugimi prireditvami.
V	stolni cerkvi bo danes ob 10.30 slovesna maša, ki jo bo daroval nadškof Antonio Bommarco. Ob 11.30 bodo v bližnjem oratoriju Pastor An-gelicus odprli rekreacijski center, ob 17. uri pa bo slovesnost ob 35—letnici ustanovitve športnega društva Audax.
Praznik sv. Hilarija in Tacijana pa sta tokrat obeležila tudi dva kulturna dogodka. V sredo je Luciano Span-gher govoril o nastanku in razvoju Gorice, sinoči pa je prof. Luigi Tavano predaval o goriških bratovščinah v 18. in 19. stoletju.
delu naj bo zapisana zaporedna šje-vilka, naslov dela ter-priimek in ime avtorja. Diapozitivi morajo imeto znak za pravilno lego v levem spodnjem kotu.
Sodelujoči na razstavi morajo izpolniti tudi prijavnico.
Sprejete fotografije bodo razstavili v galeriji Osnovne šole v Solkanu, predvajanje diapozitivov pa bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
Koledar razstave: sprejem del do 20. aprila, žiriranje 28. aprila, odprtje razstave fotografij 8. junija, projekcija diapozitivov 8. junija, vračanje del 31. julija.
Oktet Yrtnka nastopi v Štandrežu
Ob koncu tedna velja zabeležiti na vrsto pevskih prireditev v raznih krajih na Goriškem. Sovodenjska dekleta in Kulturno društvo Sovodnje pripravljajo drevi pevski večer v Sovodnjah. Jutri ob 20.30 pa bo v domu Andreja Budala v Štandrežu gostoval Oktet Vrtnica iz Nove Gorice, ki ga vodi Alenka Saksida. Pevci prihajajo v goste na povabilo mešanega pevskega zbora KD Oton Župančič.
Gre za prekaljeno vokalno skupino, ki si je za ime nadela simbol Nove Gorice, vrtnico in ki ima za sabo nad 200 samostojnih koncertov in nastopov.
Oktet od leta 1988 vodi Alenka Saksida, pred tem pa je pel pod vodstvom Anamarije Jug.
Prav tako jutri zvečer pa se bo v domu na Bukovju pričela pevska revija Primorska poje.
Razstava v Exitu
V likovni galeriji Exit v Ul. Favetti 16/3 bodo danes odprli skupinsko razstavo štirih mlajših umetnikov iz Pordenona, oz. ki živijo in ustvarjajo v pordenonski pokrjaini. Razstavljali bodo Mario Ahmede, Marco Casolo, Antonio Crivellari, Giuseppe Gnesti. Razstav bo na ogled vsak torek, četrtek in soboto med 17. in 20. uro do 14. aprila.
razna obvestila
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo drevi ob 20.30 pevski večer Zapojmo pesem. Nastopajo Sovodenjska dekleta.
SKRD Jadro sporoča, da se nadaljuje na sedežu društva ciklus vzgojni1) predavanj dr. V. Ščuke iz Nove ce. Danes ob 20. uri bo na društva v Romjanu predaval na temo Razvoj otrokovega značaja (za srednje šole).
Finska, dežela polnočnega sonca-
To je naslov naravoslovnega potovanja z diapozitivi, ki ga združenje za zaščito ptic LIPU prireja nocoj ob 20.30 v pokrajinski sejni dvorani, Kor-zo Italia 55. Diapozitive bo predstavil Mauro Bertossi.
Slovenske sekcije VZPI-ANPI na Goriškem prirejajo 24. marca srečanje v hotelu Sabotin .v Solkanu. Vpisovanje pri predsednikih sekcij do torka, 20. marca.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »La guerra dei Roses«-
GORSO 17.30-22.00 »Nato il 4 luglio«-Prep. ml. pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Donne in calore per stalloni di lusso«. Prep. ml. pod l®1 letom.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto.
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 17.30-22.00 »Tesoro, mi si sono ristretti 1 bambini«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Ko je Hai' ry srečal Sally«, »Moja mačeha je lZ vesolja«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Dovoljenje za ubijanje«, 22.00 »Nočno življenje«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu — u ' del San Michele — Tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 — Ul. A. Ma lio 14 — Tel. 480405.
n
pogrebi
Jutri v Gorici ob 9.30 Antonio Rust)^; splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. ^ in na glavno pokopališče, ob H- UI? v rio Bevilacgua iz splošne bolnl’nJ.0pa-cerkev na Placuti in na glavno P°. jz lišče, ob 12.30 Klementina CignUjju splošne bolnišnice v cerkev v P°a in na glavno pokopališče.
Pri Partizanski knjigi novo delo Marka Kerševana
Religija, slovenska kultura in politika
Partizanska knjiga v Ljubljani je izdala knjigo Marka Kerševana »Religija in slovenska kultura«, s podnaslovom Ljudska religioznost, civilna religija in ateizem v Sloveniji. Gre predvsem za splet študij nastalih v 80. letih, ki se zgoščajo okoli treh osrednjih poglavij, L Necerkvene oblike religije, II. Religija in slovenska kultura ter lil. Religija in ateizem v Jugoslaviji, pri čemer velja opozoriti, da so po interpretaciji vsi zapisi vezani na obdobje pred slovensko in evropsko prenovo, ter da velja razumeti pojem »kultura« v smislu »družbe«, ne pa kulture v ožjem pomenu besede.
Odlika knjige je prav gotovo v podrobni razčlenitvi t. i. ljudske religioznoti ter civilne religije, ki sta obe vezni člen med »čisto« religijo in družbo ter njenimi normami, oziroma predstavljata uresničene religiozne nazore in etiko v vsakokratni družbeni stvarnosti. Po drugi strani pa oba pojma odločilno osvetljujeta tragični paradosk vsakršne religije ali pa kar človeka: dokler govorimo o človekovi intimnosti in ustrezni zamisli življenja, še ni težav, ko pa hočemo takšen ali drugačen model prenesti in uresničiti v svetu, v realnosti, da ne rečemo politiki, nastajajo ostri paradoksi, tudi nesporazumi in natrganosti. Nemara so za-. radi premoščanja tovrstnih problemov nastali pojavi in pojavnosti ljudske religioznostim civilne religije.
Ljudska religioznost je vse, kar je nastalo ali nastaja izven osrednjega cerkvenega rituala z mašo in evharistijo, torej izven omenjene religiozne osrednjosti, vendar ne zoper njo: praznovanje cerkvenih praznikov, božiča, krsta, poroke, obhajanje pogreba, romanja itd. Jasno, da je govora o katoliški cerkvi, ob kateri in s katero živimo. Še zanimivejša in po svoje dvoreznejša pa je civilna religija. Gre namreč za nekaj tistih osrednjih skupin in temeljnih vrednot, ki postanejo obvezna osnova za življenje v državi, v civilno organizirani skupnosti. Prvi naj bi ta izraz uporabil J.J. Rousseau rekoč, da »ne gre za religijske dogme, ampak za temeljna načela (dolžnosti) družbenega sožitja, brez katerih ni mogoče biti niti dober državljan, niti zvest podložnik.« Z drugimi besedami: neizpopolnjevanje teh pravil, ki včasih zahteva tudi največje žrtve, ima za posledico lahko izgon, lahko pa tudi smrtno kazen. Ni sožitja z drugače mislečimi pri čemer je še krutejši Hobbes, ki zatrjuje, da je v urejeni državi »nedotakljivo samo notranje prepričanje«, že jasno izgovorjena beseda pa mora biti v skladu s splošno uzakonjeno moralo, ki je torej poseben splet etike -slednjo vzdržuje in poglablja cerkev - ter oblasti, ki pa je v tem primeru država oziroma njen suveren ali uzakonjena
politika. Pomeni, da v tej točki nastaja zelo delikatno ravnotežje, delikatno za posameznika in delikatno za cerkev kot predstavnico religije: zgodovina uči, da se svet spreminja, napreduje, in da so se norme življenja, tudi etičnega razumevanja, ob vsakokratnem prehodu v novo obdobje spremenile, poglobile svoj značaj. Kar je bilo v rabi včasih, bi bil danes družbeni zločin itd. Istočasno pa znotrja enega obdobja obstoječe norme »eliminirajo« vsakršno izrazito odstopanje: če še sprejmemo obračun z delinkven-tnostjo vseh vrst, pa ne moremo mimo velikega števila največjih duhov, ki jih je obstoječa državna oblast neusmiljeno preganjala ravno v imenu svoje civilne religije oziroma prava. Sele v prihodnjem času eventualne resnične osvobojenosti sveta in človeka v njem bo nemara ukinjena dvojnost »zasebnosti« ih »družbenosti«, do tedaj pa bomo pač živeli sredi relativnih norm, ki jih bomo morali v nekem smislu absolutno jemati na znanje. Med mnogimi drugimi zanimivimi aspekti razčlenjuje avtor t. i. civilno religijo slovenske družbe do pred nedavnim. Ugotavlja zanimivo resnico, da je bil temelj sicer ateistično naravnane politike čas NOB, za vse obdobje pa značilno izključevanje politike in religije bodisi v javnem bodisi zasebnem življenju, pri čemer je seveda prihajalo do krutega razvrščanja vernih in nevernih - seveda v prid (deklarirano) nevernih. Temu primerni so bili temelji »civilne religije«, norm in pravil življenja. Posredno ob tej analizi postane jasno, do kam mora seči pogled, v kolikor kdo želi vzpostaviti resnično’ in plodno spravo med »razločenimi« posamezniki slovenskega naroda: pogled mora seči v samo NOB.
Po avtorju se je cerkev na Slovenskem vsa ta leta obdržala predvsem zaradi enega samega vprašanja in sicer zaradi vprašanja smrti, vse ostalo bi se po njem še lahko nadomestilo, ne nazadnje tudi konstituiranje narodnosti, kjer je za naš narod bistvenejša kultura z jezikom, saj smo bili pač v zgodovini ogroženi od vseh mogočih sosedov, s katerimi smo sicer delili isto vero, ki torej ni mogla biti prvenstvena utemeljiteljica narodnostne biti - pri tem nas ne smejo motiti krščanski človeški nazori v kulturi: dejstvo je, da smo lahko formirali svojo narodnostno enkratnost preko jezika.
Polemika z Marjanom Rožancem pa sega že v današnji čas. Naš znani pisatelj je namreč izjavil, da »politiki, ki ni sposobna vključiti vase t. i. religiozne, presegajoče dimenzije človeka, ne preostane drugega, kot da se sama postavi iz središča na rob.« Kot da bi dosedanja slovenska politika to neizprosno izjavo v celoti sprejela. JANEZ POVŠE
'W
V Spetru razstava kitajske slikarke
Odbornica za kulturo v špetrski občini Bruna Dorbolb, kitajska slikarka Wang Huiqin in Donatella Ruttar, ki je na otvoritvi razstave pozdravila v imenu Društva beneških likovnih umetnikov.	(Foto Michele Obit)
V Beneški galeriji v Špetru so na dan žena odprli že tretjo letošnjo razstavo. Po Teresi Lendaro in Bogdanu Gromu se je tokrat predstavila kitajska slikarka Wang Huigin, ki se je leta 1983 preselila v Ljubljano, kjer je na Akademiji za likovno umetnost tri leta. pozneje končala specialko za grafiko pri prof. Zvestu Apolloniu.
Slikarka se je rodila pred 35 leti v mestu Nantog, ki se nahaja v najbolj razvitem delu Kitajske v bližini Šanghaja, sicer znanem po bogati slikarski tradiciji. Ko so na Kitajskem leta 1977 prvič po kulturni revoluciji spet odprli likovne akademije, se je takoj prijavila in bila sprejeta med številnimi kandidati. Po diplomi na oddelku
Knjižni prvenec mlade slovenske avtorice Katarine Marinčič
V romanu Tereza gre za epsko in berljivo prozo
Roman Tereza mlade avtorice Katarine Marinčič (r. 1968), ki je konec preteklega leta izšel pri založbi Wie-ser v Celovcu, je zanimivo in tudi za občasno zahtevnega bralca priteglji-vo književno delo. Skoraj tristo strani obsegajoč roman je razmeroma čvrsto in enovito zgrajen, pripoved poteka v glavnem tekoče, hkrati pa zavija v različne modulacije, z dokaj razčlenjeno perspektivo nastopajočih oseb in spreminjanjem pripovedovalčeve-ga govora. Avtorica se v leposlovnem svetu počuti zelo suvereno, in če upoštevamo njeno mladost ter dejstvo, da gre za knjižni prvenec, je kar Presenetljivo, s kolikšno gotovostjo-
V	SSG pospešeno pripravljajo
nove premiere
V	Slovenskem stalnem gledališču je po navideznem mrtvilu, ki 9a je zakrivila nenadna in daljša polezen režiserja Dušana Mlakarja s prekinitvijo študija Jakoba Rude in spremembo programa uela, nenadoma spet nadvse ži-vahno. V mesecu dni naj bi doži-Veli tri premiere. Pogojnik je ob 'ptenzivnem delu s tako malošte-vilčnim ansamblom seveda obve-
zen.
Ljubljanski gost spet nadaljuje sy°je delo v okviru Cankarjevega j-kla, režiser Boris Kobal je že j.ted časom začel študij Intervjuja iplijanske pisateljice Natalie ^zburg, Marko Sosič pa je j^dtem pripravil veselje otro-g0tU: v sredo je doživela premiero j. pUerjeva mladinska igra Razboj-j iz Kardemomme. qa verviu Natalie Ginzburg, ki rU- ot rečeno, postavlja na oder isk 6r Boris Kobal, je prodorno, v ho duševnih vzmeti uokvirje-(jj. delo, pri čemer komorno izho-hui 6 aBsolutno ne moti. Je celo k0 Go,.saj kaže na različna člove-tv ® življenjska obdobja in čus-jeiI1 anie v njih. To seveda zapisu-PfPH R° sPominu, ki ga imamo s In ^Ve v gledališču Rossetti. samokai reči o Cankarju? Najbrž Canv to' ^a ie Cankar seveda brP,, r' v sv°jih spisih vedno czKon
da bj °mPr°misen avtor, tak pač, snel
ra dodala še en kamenček v
hes) V'3 u 3 rac* marsikdo (tudi da-
Urig Znebil. Vsekakor pa bo pre-obijjf dodala še en kamenček v Cam 0VaWu ciklusa uprizarjanja rudarjevih dram.
obvladuje svojo sicer kompleksno zgrajeno romaneskno pripoved.
Časovni okvir dogajanja zamejujeta ljubljanski potres konec prejšnjega stoletja in nekako bolj nakazano obdobje okoli prve vojne, prostorsko pa je pripoved umeščena v trikotnik med Ljubljano, Dunajem in slovenskim podeželjem. To je zgolj zunanji okvir, kajti pravo srž romana predstavljajo majhni, vsakdanji življenjski pripetljaji družine Barda, tako da imamo opraviti pravzaprav z družinskim romanom, v katerega avtorica vpleta številne osebe, ki so sicer brez večjih ambicij ali tragičnih občutij, zato pa psihološko in značajsko zelo prepričljivi.
Peter Barda se drugič poroči s svojo bivšo služkinjo, preprosto, vendar za drobne vsakdanje skrbi sila občutljivo žensko, Štefko, ker mu je prva žena brez posebnega hrupa ušla, pri tem pa mu je doma pustila majhnega sina Ernesta. Peter Barda ima s Štefko še drugega sina, Ivana, ki je tako Ernestov polbrat. V nadaljevanju je dogajanje v glavnem zgoščeno okrog njunega odnosa, pri čemer avtorica pogosto in spretno uporablja pisemski način pripovedi. V ospredju so seveda problemi odraščajočega človeka, ki se srečuje z vrsto vprašanj, tako glede odnosa do drugih ljudi, svojega dela (učenja, študija - oz. učenja za življenje...), kot - in predvsem - ljubezni. Razumljivo: tako Ivan kot Ernest imata, si želita oz. iščeta svoje dekle, avtorici pa je uspelo pripoved dodatno poživeti s prepletanjem različnih tematskih sklopov, ki delujejo učinkovito in prepričljivo, hkrati pa obnavljajo stare in tipične motive slovenskega leposlovja; to so n.pr. odnos mesto/podeželje, ali pa majhno, domače mesto in mesto v svetu (Ljubljana/Dunaj), značilni liki slovenskega podeželja, kot so župnik, mežnar, redkobesedni gospodar in dobra, razumevajoča hišna gospodinja, in pa kratke, a simpatične skice finih mestnih ljudi.
Ivan in Ernest se namreč le včasih srečata doma, v glavnem pa si dopisujeta,- Ivan živi in študira na Dunaju, Ernest pa nekje na podeželju, kjer že od najzgodnejših otroških let prijateljuje s Terezo, sosedovo deklico, ki je imela od komarjev vedno popikane noge. Seveda, z leti (sicer pa leta sploh niso važna), postane prijateljevanje več kot samo to... pravzaprav je bila med Ernestom in Terezo že od vsega začetka ljubezen. Avtoričina diskretno subtilna pisava mojstrsko obvladuje pripoved in jo vodi skozi zadržana mladostna poželenja, pri čemer se zdi poleg pisem posrečena tudi uporaba fiktivnih dnevniških zapisov.
Proza Katarine Marinčič se po vsem tem sodeč razlikuje od prevladujoče-
ga sloga mlade slovenske literature, ki se je v zadnjih letih navduševala in forsirala »neoseben«, včasih težko berljiv, postmoderno žargoniziran tip pisanja, ki ga sestavljajo številni citati, parafraziranja drugih avtorjev, razdrobitev zgodbe, junakov in privilegi-ranje kratke proze. Najbrž so višek ali vsaj zaenkrat naj izrazitejši dosežek tovrstnega postmodernističnega pisanja pri nas črtice in novele Igorja Bratoža, Andreja Blatnika in Mirana Košute, medtem ko so »bajke« Alekse Sušuliča že znak po vsej verjetnosti slepe ulice. Roman Tereza je v tem oziru prava sprostitev, končno spet nekaj epske in berljive proze, bi lah-
ko rekli, ki pa ne gre na škodo nekaterih refleksivnih postopkov in znotraj tekstnega poigravanja s slogovno polivalentnostjo, humorjem, tematskimi referencami in kar je še podobnih značilnosti sodobne proze. V romanu resda ni »velikih« tem, niti ne zavezujočih Resnic ali pa spogledovanja z gospodično Zgodovino, ni nevem kakšnih razpletov in dognanj, zato pa so njegove osebe prežete s kar nekam prikupno čustvenostjo, ki je razgibana, čeravno posebej ne izstopa pri nobenem od junakov. Katarina Marinčič nam izkazuje široko, na več strani odprto razsežnost in posebno, žensko plemenitost pisave.
IGOR ŠKAMPERLE
za slikarstvo fakultete likovnih umetnosti na pedagoški akademiji v Na-njingu je še poldrugo leto poučevala umetnostno teorijo in kaligrafijo v rodnem Nantongu, istočasno pa je tudi sodelovala z mladimi umetniki za svobodnejše likovno izražanje na Kitajskem. Med leti 1974 in 1982 je na Kitajskem sodelovala na skupinskih razstavah v Nantongu in Nanjingu. Po letu 1983 je samostojno razstvaljala v Jugoslaviji in sicer v Ljubljani, Medvodah, Škofji Loki, Radovljici, Krškem, Novem mestu, Zagrebu in Nišu. Z grafikami je že štirikrat sodelovala na Mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, na bienalu v Bielli in v Ca-tanii, na Intergrafiku v Berlinu in v Bello Pineiro v Španiji ter na mednarodni razstavi lesorezov v Slovenj Gradcu. Sodelovala je tudi na številnih likovnih kolonijah.
Sama pa se predstavlja takole: »Sem kitajska slikarka, vendar nisem tipična tradicionalna kitajska slikarska. Življenje se spreminja, jaz se spreminjam in tudi slike se spreminjajo, spremembe pa potrebujejo čas. Ce se slika s srcem, slike lahko zaživijo. Ploskve in črte mi enako veliko pomenijo in moje slikanje oboje enako potrebuje, zato nikoli ne zapostavljam ne zahodno in niti tradicionalno kitajsko umetnost. Moj čopič lahko slika le tisto, kar je v duši že dozorelo, pozornost pa usmerjam v tisto, kar se mi zdi še vedno v megli in kar bi si vse želela slikati. V tem procesu sprememb mi moje slike dajejo le začasno zadovoljstvo, ker se na obzorju pojavlja vedno nov nemir. Razstava kitajske slikarke v Beneški galeriji bo odprta do 27. t. m., nekaj dni pozneje pa se bo z razstavo portretov V njej predstavila Maja Kocmut iz Ljubljane.
Furlanski slikar je razstavljal v galeriji H Tribbio
Lagune, čolni in mreže v Delpinovih defih
Ko smo se pred dnevi mudili ob tradicionalni deželni razstavi v Palači Costanzi, smo morali ponovno poudariti, da je tudi ta že 43. zaporedna razstava, ki jo prireja deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov, v bistvu v pretežni večini tržaška, kajti na vabilo svojega strokovnega sindikata se goriški in furlanski mojstri neradi ali sploh ne odzovejo. In vendar furlanski umetniki kaj radi razstavljajo v Trstu. Tako bo čez nekaj dni zaključil svojo razstavo v galeriji II Tribbio Videmčan Fred Pittino, v galeriji Cartesius pa so že nekaj dni na ogled dela Daria Delpina, ki prihaja iz naselja Versa pri Romansu. Če je Pittino iz središča Furlanije, živi Delpin na njenem obrobju.
Delpin spada v srednjo generacijo furlanskih likovnikov in se je s svojimi stvaritvami kaj kmalu uveljavil, vendar mojster ni rinil v široki svet in če izvzamemo njegovo razstavo pred 10 leti v Avstraliji, je v petnajstih letih, odkar se javno predstavlja, priredil nad 30 samostojnih razstav, vendar vse v najrazličnejših mestih in središčih Severne Italije.
Dario Delpin se predstavlja kot grafik in to kot odličen mojster. V glavnem gre za črnobele odtise, vendar ima na razstavi tudi nekaj zelo lepih ali točneje povedano zelo prikupnih ročno obarvanih odtisov. In vendar daje vsa njegova sedanja razstava vtis, da mojstru ugajajo mračnejši
toni, kar je pri njegovi izrazni tehniki tudi do neke meje razumljivo.
Nadaljnja značilnost Delpinove likovne izraznosti je strogo upoštevanje resničnosti, kot zna npr. obvodno vrbje vse usmeriti v smislu vetra. Isto velja za obilno močvirno protje in vse drugo razstlinje. Prav tako upošteva strukturo ribiških čolnov ali »kažunov« to je ribiških hišic iz desk in protja v Laguni. Prav tako upošteva tudi konture ribičev, ki v zgodnji pomladi popravljajo svoje čolne za poletno ribiško sezono. Sicer pa je o vsem tem Carlo Milic med drugim zapisal, da »Delpin zagotovo celo vdihuje snov, ki sestavlja njegove zamišljene objekte« . In tudi gradeški pesnik Bia-gio Marin je pred leti med drugim zapisal, da »vsak njegov čoln, vsako, tudi zelo majhno jadro... ima za jedkarja ali slikarja malone absolutno vrednost«.
Kako je Dario Delpin vezan na svoj kraj, na svojo laguno, nam povedo že sami naslovi razstavljenih del kot so na primer Otočki, Mreže, Čolni v Laguni, Ribič, Trije kažuni, Čoln med drevjem, Čoln na produ, laguna sredi zime, Ribič na mostičju, itd., itd.
Verjetno ni pesnik Biagio Marin prav nič pretiraval, ko je Delpinu zaželel naj da temu raju (gradeški laguni) človeško zgovornost »in nekatera Del Pinova dela so zares malone že zgovorna«, (fre)
Kultura porabskih Slovencev v Ljubljani
Danes bodo v ljubljanskem Cankarjevem domu slovesno otvorili Kulturne prireditve Slovencev iz Madžarske. Manifestacija, ki iz leta v leto posreduje delček ustvarjalnosti slovenskih manjšin, se tokrat vključuje v prav poseben čas, ko je o povezovanju slovenstva, slovenski samozavesti in samostojnosti veliko govora. Vsa ta razpravljanja pa nemalokrat obidejo prav problematiko manjšin in upati je,
da bi kljub predvolilnemu iskanju predstavitev kulture porabskih Slovencev vsaj skromno spet opozorila na problematiko »zamejstva«.
Kakorkoli že, ob 18. uri bo v Cankarjevem domu slavnostna otvoritev in odprtje razstave Porabje v črkah in slikah. Po nastopu glasbenega ansambla in ženskega kvarteta pa bo ob 19. uri v mali dvorani CD okrogla miza o vlogi šole in cerkve pri
ohranjanju narodnostne identitete. Naslednjega dne (sobota) pa bo, po otroški matineji, v večernih urah zaključna prireditev pod naslovom »Komu zvoni«. V režiji in po scenariju Rajka Stuparja se bodo predstavile najrazličnejše pevske in folklorne skupine, učenci osnovnih šol in posamezniki.
Celotno sobotno prireditev bo v neposrednem prenosu oddajala tudi ljubljanska televizija.
Na včerajšnjem smuku za svetovni pokal na Švedskem
»Zmagovito« koleno Ghedine
Sinočnji tekmi za evropski košarkarski pokal prvakov
Jugoplastika naprej Milančani ...pa ne
ARE — Komaj 13 dni po zdravniškem posegu na kolenu je italijanski smukaški »enfant prodige« Christian Ghedina včeraj zmagal v smuku za svetovni pokal v Areju na Švedskem. Po uspehu v rodni Gortini je bil to za 20-letnega Italijana drugi uspeh v letošnji sezoni; z njim je le še enkrat potrdil svojo nedvomno visoko kakovost in opozoril, da bo treba v prihodnjih letih vsekakor ražunati nanj.
Za Italijanom se je uvrstil Franz He-inzer (Švica), tretji pa je bil Avstrijec Hdflehner, ki si je z včerajšnjimi 15 točkami dokončno zagotovil končno prvo mesto na lestvici smuka.
Organizatorji so imeli z včerajšnjim smukom nemalo težav. Ker je na višjem predelu proge pihal močan veter, so morali progo skrajšati s prvotnih 3.230 m na 2.120 m. Tudi s snegom niso imeli sreče. Proga je bila namreč zelo mehka in je »zdržala« le smukače prve jakostne skupine. Ostali tako niso imeli možnosti za višjo uvrstitev.
Vse to pa ne zmanjšuje podviga Kristiana Ghedine. Po tekmi sta se tako Heinzer kot Hdflehner pohvalno izrazila o njem. Oba sta tudi poudarila, da je Italijan zelo pogumen, ker je nastopil slaba dva tedna po zdravniš-
kem posegu. Nastop se mu je vsekakor dobro obrestoval...
Smukači bodo imeli na švedsekm še eno tekmo. V soboto se bodo spet preizkusili na isti progi kot včeraj. VRSTNI RED SMUKA 1. Ghedina (It.) 1T6"41, 2. Heinzer (Švi.) 1'16"68, 3, Hdflehner (Av.) 1'16"89, 4. Wirnsberger (Av.) 1T6"98, 5. Skaardal (Nor.) 1T7’T2, 6. Belczyk (Kan.) 1T7T3, 7. Besse (Švi.) 1T7"25, 8. Zurbriggen (Švi.) 1T7"29, 9. Stock (Av.) 1T7"40, 10. Wasmeier (ZRN) 1T7"45, 11. Sbardellotto (It.) 1T7"50, 12. Boyd
(Kan.) 1T7"57, 13. Duncan (VB) 1T7"61, 14. Henning (Šve.) 1T7"66, 15. Alpiger (Švi.) 1T7"70.
LESTVICA SMUKA 1. Hdflehner (Av.) 146 točk, 2. Zurbriggen (Švi.) 100, 3. Skaardal (Nor.) 95, 4. Ghedina (It.) 86, 5. Heinzer (Švi.) 84.
SKUPNA LESTVICA ZA SP
1. Zurbriggen (Švi.) 352 točk, 2. Fu-ruseth (Nor.) 234, 3. Mader (Av.) 213, 4. Bittner (ZRN) 193, 5. Strolz (Av.), 6. Hdflehner (Av.) 154, 7. Skaardal (Nor.) 142, 8. Eriksson (Šve.) 117, 9. Tomba (It.) 116, 10. Nierlich (Av.) 110.
MAKABI - JUGOPLASTIKA 87:93
(47:52)
MAKABI: Simms 12, Daniel 2, Bergste-in, Bergičev, Merser 8, Lippin 4, Katz 2, Jamcy 39, Cohen 22, Barlow 18.
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 13, Pera-sovič 16, Pavičevič 7, Kukoč 21, Sobin 5, Tabak, Ivanovič, Savič 2, Radja 27, Naglič 2.
SODNIKA: Richardson (VB) in Ivanov (Bolgarija). GLEDALCEV 6.500.
TEL AVIV — Jugoplastika si je z zmago v Tel Avivu matematično zagotovila vstop v zaključni del tekmovanja za evropski košarkarski pokal prvakov. Splitčani so vodili ves prvi polčas, ko se je razigral Kukoč. V začetku drugega dela ga je v polnjenju nasprotnikovega koša nadomestil Radja. Takrat so gosti dosegli tudi najvišjo prednost (61:47). Ko je že vse kazalo, da bo Jugoplastika zlahka zmagala, so domačini izkoristili začasen odhod Radje na klop (4. osebna napaka) in se nevarno približali, predvsem po zaslugi neustavljivega Jamcyja (39 točk). V končnici pa so Splitčani obdržali mirnejšo kri in zasluženo zmagali. BARCELLONA - PHILIPS	97:85
(49:49)
BARCELLONA: Gimenez 8, Costa 17, Solozabal 24, Martinez 4, Llopis, Wood 9, Crespo 10, Ferran 13, Norris 12.
PHILIPS: Aldi 2, Pittis 5, D'Antoni 3, Cureton, meneghin 4, Riva 33, Montec-chi 9, McAdoo 29.
SODNIKA. David (SZ) in Koller (ČSR). GLEDALCEV: 7.000.
PM: Barcelfona 22:34, Philips 20:28. PON: Gimenez, Cureton, Wood, Crespo, Pittis. IZKLJUČENA: Riva in Norris. TRI TOČKE: Barcellona 7:14, Philips 12:20.
BARCELLONA — Milanskemu Philip-su ni uspel velik podvig v BarcellonL S porazom so Meneghin in tovariši izločeni iz nadaljnjega boja za evropski pokal. V prvem polčasu so sicer gostje z Rivo na čelu dalj časa vodili, domačini pa so jih ob izteku dohiteli. V začetku drugega polčasa je Barcellona povedla in obdržala prednost do konca.
OSTALA IZIDA
Lech - Limoges 91:118, Den Helder -Aris 72:99.
LESTVICA
Barcellona 20 točk, Limoges in Jugoplastika 18, Aris 16, Philips 12, Makabi 10, Den Helder 2, Lech 0.
Bosna izgubila z Juventudom
BADALONA — Španski Juventud je sinoči v drugi polfinalni tekmi za Kora-čev pokal s 94:72 premagal sarajevsko Bosno in se tako uvrstil v finale. V prvi tekmi sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu 90:90. V finalu se bo Juventud srečal s Scavolinijem iz Pesara.
HOLMENKOLLEN — Italijanska tekačica Manuela Di Centa je spet ugnala vso svetovno tekaško elito. V teku na 10 km za SP je v tem norveškem mestu osvojila prvo mesto pred Sovjetinjo Valbejevo in domačinko Dybendahl. Zelo dobra — peta — je bila tudi druga italijanska predstavnica Stephanie Belmondo.
Včeraj so v okviru svetovnega pokala nastopili tudi moški, in sicer v štafetnem teku 4x10 km. Zmago je osvojila norveška štafeta pred Švedsko in prvo štefeto Sovjetske zveze. Italijani so se uvrstili na sedmo mesto. Na končni ekipni lestvici za SP je prvo mesto zasedla Švedska s 370 točkami. Druga je bila Norveška (330), tretja pa Sovjetska zveza (280). Italijani so se uvrstili na zelo dobro četrto mesto z 240 točkami in so celo pustili za sabo nekdanjo skandinavsko velesilo Finsko (150 točk).
Kandidatski dvoboj za svetovno šahovsko prvenstvo
KUALA LUMPUR — Proti vsem predvidevanjem je bivši svetovni prvak Anatolij Karpov v nadaljevanju prekinjene četrte partije meča za določitev izzivalca svetovnega šahovskega prvaka Garrija Kasparova osvojil celotno točko in sedaj vodi z rezultatom 3,5:1,5, ker sta medtem včeraj tekmeca odigrala peto partijo srečanja, ki se je zaključila z remijem v 38. potezi.
Nadaljevanje prekinjene četrte partije je bilo vsekakor razburljivo. Oba tekmeca sta imela na šahovnici svojega prostega kmeta, izvedenci pa so menili, da bo Timmanov hitrejši. Očitno so se ušteli, saj je nizozemski velemojster podpisal predajo le po 14 potezah nadaljevanja partije.
Peta tekma pa, v kateri je imel Timmam bele figure, je potekala še precej mirno, čeprav sta šahista odigrala še precej "energično" Špansko partijo. Jasno je bilo, da sta se kandidata vsa osredotočila na nadaljevanje prekinjene partije, ki je bilo odločilno za celotno usodo srečanja.
V primeru Timmanove zmage, bi slednji stanje izenačil, do konca srečanja pa manjka le še sedem partij. Prav sedaj pa kaže, da je meč zaključen, saj je težko, da bi bivši prvak tako popustil in dovolil nasprotniku, da bi nadoknadil celi dve točki. To se je sicer že zgodilo, vendar pa v mečih, ki so trajali najmanj 24 tekem (spomnimo se tistih "zgodovinskih" proti Korčnoju in nato proti Kasparovu).
Vse kaže torej, da se bosta oktobra v meču za določitev svetovnega prvaka ponovno srečala Karpov in Kasparov, ki sta že vrsto let daleč naboljša šahista na svetu. Tačas jo po ratinškem seštevku prav Timman tretji šahist, ki pa je dokazal, da je očitno nedorasel prvim dvem na skupni svetovni razpredelnici.
Pokal FIFA od včeraj v Vidmu
VIDEM — V Videm je včeraj »prispel« pokal FIFA, prestižni zlati kipec, za katerega se bodo junija in julija na svetovnem nogometnem prvenstvu potegovale najboljše nogometne reprezentance sveta. 36 centimetrov visok in 4,970 kg težak kipec iz 18-karatnega zlata bo od jutri do 21. marca razstavljen na sedežu zavarovalnice INA-Assitalia v Vidmu. Organizacijski odbor svetovnega nogometnega prvenstva je namreč odločil, da bodo pokal raztavili v dvanajstih mestih, ki bodo gostile tekme svetovnega prvenstva. Po Milanu in Genovi je sedaj na vrsti Videm.
Prihod svetovnega pokala FIFA so na ronškem letališču pričakali med drugimi svetovna nogometna prvaka iz leta 1938 Gino Colaussi in Piero Pasinati, svetovni prvak iz španskega mundiala Franco Causio, pomočnik trenerja Bearzo-ta Memo Trevisan in številni predstavniki tukajšnjih političnih in nogometnih oblasti. Z ronškega letališča so nato pod poostrenim policijskim nadzorstvom prepeljali »zlatega gosta« v Videm. Pokal FIFA je zavarovan za 300 milijonov lir...
Na nedeljskem veleslalomu v Sappadi za tržaško prvenstvo
Dobri rezultati naših smučarjev
V	Sappadi je bilo v nedeljo tržaško pokrajinsko prvenstvo v smučanju. Slovenski smučarji in smučarke so se v veleslalomu dobro odrezali, saj je predstavnica Brega Francesca Rapotec v absolutni razvrstitvi osvojila 4. mesto (najboljša je bila zastopnica Sci Club 70 Elena Camiolo), med moškimi pa se je Robert Renčelj (Devin) uvrstil na 9. mesto (zmagal je Alessandro Tognolli (Sci Club 70).
V	posameznih starostnih kategorijah so slovenski smučarji dosegli sledeče rezultate:
MOŠKI
BABY SPRINT
1.	Giuliano Zivoli (Sci Club 70) 39"49, 8. Dejan Furlan (Mladina) 57"85,
10.	Giorgio Pitacco (Mladina) 62"66,
11.	Erik Picini (Brdina) 73"90.
CICIBANI
•1. Aaron Nider (Sci Club 70) 34"99, 7. Peter Forlan (Mladina) 41"56, 11. Andrea Tul (Breg) 44"68, 13. Dimitri Prašelj (Breg) 47”06, 15. Sandi Sancin (Breg) 49"06.
MLAJŠI PIONIRJI
1.	Mauro Bruni (Sci Club 70) 50"21, 7. Gabriele Talotti (Brdina) 63"06, 11. Danijel Lovrečič (Devin) 73"02, 12. Christian Leghisa (Devin) 74"75.
STAREJŠI PIONIRJI
1. EnricO Manzani (Sci Club 70) 51"03, 6. Christian Volpi (Brdina) 53"23, 11. Peter Ferluga (Brdina) 59”77.
MLADINCI
1. Alessandro Tognolli (Sci Club 70) 46"95, 3. Robert Renčelj (Devin) 50"50, 4. Erik Vodopivec (Breg) 50"96, 6. Andrej Kosmač (Breg) 51"73, 10.' Marko Suber (Brdina) 54"75, 11. David Jaucer (Brdina) 55"05, 13. Aleksander Žezlina
(SPDT) 58"84, 15. Igor Žerjal (Breg) 59"70, 19. Miran Guštin (SPDT) 62"07,
20.	Sandi Skerk (Devin) 62"60, 22. David Sossi (Devin) 65"21, 27. Andrej Pa-vatich (Brdina) 69"35, 28. Alberto Prelec (Brdina) 69"77, 29. Igor Devetak (SPDT) 70"62.
ČLANI
1. Massimiliano Ferluga (XXX ot-tobre) 48"66, 13. Igor Vodopivec (Breg) 52’'83, 17. Aleš Štefančič (Breg) 53"94, 25. Peter Žerjal (Breg) 57"05, 27. Alessandro Corbatto (Breg) 57"46, 31. Miran Zobec (Breg) 61"59, 33. Edvin Žerjal (Breg) 62"18, 36. Edvard Ciani (Brdina) 64"27, 38. Marko Picini (Brdina) 65"20, 40. Franko Taucer (Brdina) 65 '62, 42. Darko Pakor (Mladina) 66"26, 45. Edvino Gustinčič (Mladina) 66"67, 48. Robert Devetak (SPDT) 69"09.
VETERANI Al
1. Alessandro Beltrame (XXX ottob-re) 51"35, 5. Bogdan Milič (SPDT 57"91, 9. Ennio Bogateč (Mladina) 68"28.
VETERANI A2
1. Mario Marzari (Sci Club 70) 56"97, 2. Mario Rapotec (Breg) 57"88, 6. Stojan Sossi (Devin) 59"35, 12. Mariano Suber (Brdina) 65"60, 13. Paolo Gašperini (Devin) 66"16, Mario Boneta (Breg) 68 "49, 22. Sergio Ferluga (Brdina) 78"49, 23. Luigi Popovič (Brdina) 78"77.
VETERANI A3
1. Gianni Paladini (Sci CAI) 56"89, 5. Peter Fachin (SPDT) 67"04, 7. Diodato Kosmač (Breg) 68"96.
VETERANI A 4
1. Paolo Kulterer (Sci CAI) 59"61, 13. Alessandro Ferluga (Brdina) 70"68, 17. Aldo Žezlina (SPDT) 83"69.
ŽENSKE
BABY SPRINT
1. Irina Germani (Sci Club 70) 36"26, 4. Anja Štrekelj (Brdina) 55"96.
CICIBANKE
1. Francesca Sannini (Sci Club 70) 36"48, 6. Karin Mezgec (Mladina) 42"23, Fjona Mezgec (Mladina) 42"47, 9. Ivana Flego (Breg) 47"48, 10. Neda Sancin (Breg) 48"31.
MLAJŠE PIONIRKE
1. Michela Manzani (Sci Club 70) 53"75, 3. Tanja Pitacco (Mladina) 57"05, 8. Jasmina Štrekelj (Brdina) 63"54, 18. Martina Švagelj (Brdina) 73"13, 11. Roberta Greco (Devin) 79"05.
STAREJŠE PIONIRKE
1. Federica Tartara (Sci Club 70) 57"02, 2. Valentina Suber (Brdina) 57"17, 6. Katija Kosmač (Breg) 66"67, 7. Heidi Sigoni (Mladina) 68"45, 9. Clau-dia Ferluga (Brdina)) 68"88, 10. Lara Prašelj (Mladina) 69"31, 12. Katja Švagelj (Brdina) 71"60.
MLADINKE
1. Elena Camiolo (Sci Club 701 51 TO, Francesca Rapotec (Breg) 52" .1 2 * 9. Sarah Sossi (Devin) 63"07, 11. Gami' ella Pieri (Devin) 63"33, 12. Jagoda Skerk (Devin) 65"23, 14. Helena Volpi (Brdina) 69T9, 15. Vanessa Mezgec (Mladina) -69"34, 16. Valentina Fachin (SPDT) 71"42, 18. Nataša Lovrečič. (Devin) 77" 19, 21. Elisabetta Popovič (Brdina) 80"92.
ČLANICE
1. Manuela Sinigai (CUS) 53 54, 15. Silvana Boneta (Breg) 76"31, 17. Cristi-na Guštin (Brdina) 97 08.
DAME C1
1. Barbara Fornasir (SAI) 59"64, 12. Sonja Pitacco (Mladina) 76"79.
1.	MOŠKA DIVIZIJA ARMONIA E SALUTE -
SOČA SOBEMA	0:3
(4:15, 7:15, 6:15)
SOČA SOBEMA: Š„ M. in I. Cotič, Battisti, Pellegrin, Muscao, Tomšič, Pahor, Milocco, Čavdek.
Sočani so ponovno zmagali na nasprotnikovem igrišču s prepričljivim 3:0. V vseh treh nizih ni uspela domačinom nikakršna obramba. Premoč so-vodenjske ekipe je bila jasno vidna v vseh elementih igre. (Pellegrin)
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
OLYMPIA - MORARESE	3:0
(1 5-8 1 5-Q 1 5-91
OLVMPIA: Bertolini, Antoni, Fičur,
A. in K. Corsi, Bevilagua, Zotti, Brisco,
De Biasi, Bratina.
Domačinke so v slabi uri odpravile sicer borbeno ekipo iz Morara, ki se je v začetkih vseh treh setov dobro upirala razpoloženim igralkam 01ympie. Še največ težav so 01ympine igralke imele v prvem setu, ko so po vodstvu
10:0 zaigrale ležerno in dopustile gostjam, da so osvojile 8 točk in se jim nevarno približale. Sicer je bilo srečanje v določenih obdobjih na zavidljivem nivoju in je postreglo z nekaj lepimi akcijami v polju in na mreži. Med drugimi je tudi to srečanje potrdilo dejstvo, da bi lahko igralke 01ympie z več koncentracije in pazljivosti skozi vso srečanje zadale nasprotnim ekipam veliko več težav kot jih sicer. (EZA)
UNDER 16 ŽENSKE SOVODNJE AGOREST - FARRA 1:3
(15:12, 14:16, 8:15, 9:15)
SOVODNJE AGOREST: Šosol, Ja-kin, De Rocco, Jelen, T. Devetak, Soban, Peric, Tomšič.
Kljub zmagi Farre je treba reči, da je bilo srečanje dokaj zanimivo in vse do konca razburljivo. Tudi tokrat so naše predstavnice popustile prav v končnicah setov. (Miran Strgar) OLYMPIA -
SOVODNJE AGOREST	3:1
(15:5, 15:13, 12:15, 15:9)
OLVMPIA: Bratina, Bevilagua, Corsi, Zotti, DeBiasi, Brisco, Princi, Kom-janc, Bulfoni.
SOVODNJE AGOREST: Sosol, E. Devetak, Jakin, Sfiligoj, Soban, Volk, Peric, Jelen, Derocco, T. Devetak.
Domačinke so v povprečni tekmi tudi drugič premagale ekipo Agoresta. V sami igri sta izstopala predvsem po izenačenosti drugi in tretji niz, kjer sta ekipi do neke mere prikazali zaže-Ijeno igro. Sicer so igralke 01ympie veliko grešile pri začetnih udarcih, veliko preveč pa je bilo tudi lastnih napak in nesporazumov. (EZA)
UNDER 13 ŽENSKE STARANZANO - DOM ROBO	1:2
(16:15, 6:15, 10:15)
DOM ROBO: Legiša, Frandolic, Pizzo, Ferfolja, Peric, M. in V. Lavrenčič.
SAGR \DO - OLVMPIA	3:0
(15:4, 15:2, 15:7)
OLVMPIA: Miklus, Pintar, Dorni, Alban, Princi, Bulfoni, Miklus.
01ympia je na gostovanju v Zagraju brez treh standardnih igralk prve še-sterke igrala slabo in zasluženo izgubila proti prvouvrščeni ekipi v tej kategoriji. (EZA)
ŽENSKO PRVENSTVO V SUPERMINIODBOJKI
V nadaljevanju tekmovanja so najmlajše igralke Doma Robo tekmovale na turnirju v superminiodbojki v Ro-mansu. V skupini so odigrale samo eno tekmo in sicer proti domačinkam 1:1 (15:5. 3:15), kajti druge ekipe Fin-cantieri iz Tržiča ni bilo na tekmovanje. Povratni turnir bo v telovadnici Kulturnega doma v sredo, 21. marca. Za Dom Robo so igrale: Černič, Peliz-zo, Lutman, Pavio. (Miran Strgar)
* * *
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Slovenski ekipi sta igrali s spremenljivo srečo. Soča Cassa di Risparmio je odnesla domov nov par točk, Agorestu pa ne gre od rok, kot bi moralo.
IZIDI 12. KOLA: Šale Sicilia - Ago-rest 3:1, Villesse - Fincantieri 3:1, Soča - Azzurra 3:2, ACLI Ronchi - Svag Di-zorz 3:1.
LESTVICA: Mossa 22, ACLI Ronchi 20, Lib. Cormons 18, Soča Cassa di Risparmio 14, Azzurra, Farra in Fincantieri 12, Agorest 10, Grado 8, Šale Sicilia in Villesse 4.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Tokrat je bilo odigrano deveto kolo, zadnje na sporedu v prvem delu prvenstva, ki je prineslo nekaj zanimive-
ga. Vodeča ekipa Caldinija je v Mari-anu doživela svoj prvi prvenstveni spodrsljaj, tako da jo je Soča dohitela na vrhu razpredelnice. Ekipa Našega prapora tekme ni odigrala, 01ympia pa je v gosteh zmagala po tie breaku.
IZIDI 9. KOLA: Armonia e salute -Soča Sobema 0:3, Staranzano - 01ym-pia 2:3, Intrepida Mariano - Caldini 3:1.
LESTVICA: Caldini in Soča Sobema 16, 01ympia, Intrepida in Staranzano 10, Naš prapor in Grado 8, Lib. Cormons in Armonia e salute 2, ACLI Ronchi 0.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
01ympia je zopet zabeležila zmago in utrjuje svoje drugo mesto za neporaženim Šansonom, ki jo prekaša le za dve točki.
IZIDI 8. KOLA: ACLI Ronchi - Šanson 0:3, 01ympia - Morarese 3:0. Počivali sta ekipi Lib. Gorizia in Sagrado.
LESTVICA: Šanson 12, 01ympia 10, Lib. Gorizia 6, ACLI Ronchi, Morarese in Sagrado 2.
UNDER 16 ŽENSKE A SKUPINA
Tekme bodo odigrali v končnici tedna.
B SKUPINA
V tej skupini je bilo na vrsti 12. kolo, v katerem so predstavnice 01ympie zmagale, dekleta Agoresta pa so izgubila na domačih tleh.
IZIDI 12. KOLA: Fresco Discount -Villesse 3:0, Pieris - 01ympia 1:3, Agorest - Farra 1:3. Počivala je ekipa Šanson Lucinico.
LESTVICA: Fresco Discount I8i šanson 16, 01ympia, Farra in Villesse 8, Pieris 6, Agorest 0.
UNDER 14 MOŠKI
Tokrat so odigrali predzadnje* kolo tega preskromnega prvenstva. OK Val je brez vsake težave premagal Ronchi in se je tako poslovil od prvenstva, saj bo v zadnjem kolu počival. '01ympia je praktično že zmagovalec tega "troboja".
IZIDI 5. KOLA: ACLI Ronchi - OK Val 0:2.
LESTVICA: 01ympia 6, OK Val 4 * * * *' ACLI Ronchi 0.
UNDER 13 ŽENSKE
V tej kategoriji so dekleta odigral9 svojo predzadnjo prvenstveno tekm0, Soča je gladko zmagala, Agorest ]e tudi odnesel dragoceni točki, 01ympia pa je tokrat popustila.	.
IZIDI 17. KOLA: Soča - Torriana 3h; Romans - Intrepida n.o., ACLI Ronch - Pieris 2:1, Sagrado - 01ympia 3:U' Staranzano - Agorest 1:2.
LESTVICA: Sagrado 46, Pro Romar* 32, ACLI Ronchi 30, Soča 29, 01ymPia in Intrepida 25, Staranzano 20, Torri® na 15, Dom Robo 12, Pieris 3.
UNDER 13 MOŠKI	t0
Na sporedu je bilo tokrat kolo. Treba je zabeležiti gladko zm go valovcev, Soča je počivala. . a IZIDI 9. KOLA: OK Val - Torna-3:0. Počivali sta ekipi Soče in n Ronchi.	_ „rhi
LESTVICA: Soča 15, ACLI Ron 11, OK Val 7, Torriana 0.
V italijanski košarkarski D ligi po zasluženi zmagi v prejšnjem kolu
Bor Radenska v gosteh proti vodilnemu Roncadeju
Po lepi in zasluženi zmagi v prejšnjem kolu proti tretjeuvrščenemu Moglianu bodo Borovi košarkarji v 24. kolu D lige spet igrali proti ekipi z zgornjega dela lestvice, in sicer v gosteh proti vodilnemu moštvu Roncade.
Prav v zadnjem kolu so namreč košarkarji Roncadeja v gosteh premagali Au-tosandro, Virtus iz Vidma pa je celo doma izgubil proti San Danieleju in tako so po dolgem zasledovanju jutrišnji Borovi nasprotniki dohiteli Videmčane na vrhu lestvice.
»Roncade je nedvomno favorit, toliko bolj sedaj, ker ima možnost, da se že po tem kolu znajde kar sam na prvem mestu lestvice. Mi pa se seveda vnaprej ne predajemo in bomo skušali vse, da poskrbimo za presenečenje,« nam je dejal Borov trener Andrej Žagar pred jutrišnjim gostovanjem naše ekipe v Roncade-
iu-
Vse kaže tudi, da borovci zelo dobro igrajo proti močnejšim nasprotnikom. V tem prvenstvu so poskrbeli tudi za prvovrstna presenečenja, saj so med drugim premagali tudi vodilni, videmski Virtus, ki je veljal v tej konkurenci kar za »nepremagljivega«. Zakaj naj ne bi poskusili tudi tokrat...
Borov trener Andrej Žagar
V Borovem taboru SP se vestno pripravili na to gostovanje. Žal pa poleg Fabri-
vojaško suknjo.
Glede na pomembnost srečanja je pričakovati, da bodo moštvu sledili tudi navijači, saj je Borovo vodstvo za to priložnost tudi najelo avtobus. Pomoč navijačev pa bi seveda bila še kako dobrodošla.
Tekma Cristallerie Venete - Bor Radenska bo jutri v Roncadah ob 20.30.
(jan)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM
Cicibonaši so si v prejšnjem kolu s porazom proti Ferroviariu »zapravili« tretjo mesto na lestvici. Jutri pa celo tvegajo četrto pozicijo. Naši košarkarji bodo namreč jutri doma igrali z Barcolano, ki ima kot cicibonaši enako število točk (20).
Kontovelci pa bodo v tem kolu pred lažjo nalogo, saj se bodo v nedeljo v gosteh pomerili z zadnjeuvrščeno Fiammo. Vsako podcenjevanje pa bi bilo za Kon-tovelce lahko usodno in v primeru poraza bi naši zaostajali za miljskim CGI za štiri točke, kajti malo verjetno je, da bi Miljčani izgubili tekmo s tržaškim CUS. Torej važno je, da Kontovelci igrajo zbrano, kajti kakovostna razlika s Fiammo je zares dokajšnja, (jan)
Promocijsko prvenstvo na Goriškem
Dom Gometal doma proti solidni ekipi
Brumnovi varovanci bodo jutri gostili močno peterko II Lume Corridoniiz Poljana. V prvem srečanju so domovci potegnili krajši konec prav v poslednji minuti srečanja, potem ko so vodili skozi vso tekmo. Corridoni je vsekakor solidna ekipa, saj zaseda višja mesta na skupni lestvici. V prejšnjem kolu so jutrišnji domovi nasprotniki odpravili ekipo Petroli-fere in bodo v Gorici skušali pospraviti novi par prvenstvenih točk.
Domovci so v prejšnjem kolu počivali zaradi odsotnosti sodniškega para. Tokrat bodo imeli edinstveno priložnost, da popravijo neugoden izid iz prvega srečanja. Belo-rdeči so v povratnem delu prvenstva začeli igrati neprimerno učinkoviteje, zato bomo jutri lahko deležni lepe košarkarske predstave, v kateri bi lahko naši fantje poskrbeli za prijetno presenečenje. Srečanje bo v telovadnici Kulturnega doma ob 18. uri. (af)
Jutri začetek drugega dela državnega kadetskega prvenstva
Visok poraz državnih mladincev Jadrana Farco
JADRAN FARGO -
SANBENEDETTO 78:118 (43:53)
JADRAN FARCO: Sterni, Battini 34 (3:5), Gerli 4 (0:1), Pertot 8 (0:3), Lesica 2, Sosič 6, Crisma 24 (9:14).
PM: 12:24. TRI TOČKE: Battini 2; Crisma 1.
Proti vodilnemu na lestvici B.skupine državnega mladinskega prvenstva so Jadranovi košarkarji doma visoko izgubili. Poleg poškodovanega Ober-dana je bil tokrat odsoten tudi Rudi Stanisa, ki še čuti bolečine v gležnju.
Brez teh dveh standardnih igralcev je bila seveda naloga jadranovcev še težja, kajti goriški predstavniki, med katerimi so se izkazali Bralni, Ursich in Marega, so spet dokazali, da si povsem zaslužijo vodstvo na lestvici.
(jan)
ELECTROLUX PORDENONE -
BOR RADENSKA	93:61 (42:40)
BOR RADENSKA: Debeljuh 2, Bajc 22 (3:3), Nardini, Arena 15 (4:4), Pertot, Smotlak 14 (0:1), Pavlica 4 (2:4), Paulija 4.
3 TOČKE: Bajc in Arena 1.
V Pordenonu so Borovi državni mladinci tokrat razočarali. V prvem polčasu so bili enakovredni domačinom, kar je dalo upati v lepo in zanimivo
tekmo. A po odmoru borovci niso reagirali. Odpovedali so v obrambi, nesmotrno zaključevali napade, kar je privedlo do visokega poraza. Celih 7 minut niso naši zadeli koša in to od 30. do 37. min. Domačini pa so z delnim izidom 14:0 praktično pokopali borovce, ki morajo pozabiti na ta pekoč poraz. (U. A.)
KADETI
Jutri se bo začel drugi del državnega kadetskega prvenstva, na katerem nastopata tudi naša predstavnika Bor Indules in Kontovel Techna.
Borovci in Kontovelci so v prvem delu zelo uspešno nastopali in so se tudi uvrstili v finalni del tega prvenstva, kar je seveda za našo košarko velik uspeh. Uvrstitev med najboljše v deželi tudi kaže, da razpolagamo z dokaj kakovostno generacijo letnikov 1973 in 1974.
V	finalni skupini tega prvenstva bodo nastopili: Stefanel, Don Bosco, Latte Carso, San Benedetto Gorica, Bor Indules in Kontovel Techna.
V	prvem kolu finalnega dela bodo Kontovelci jutri igrali v Repnu proti tržaškemu Stefanelu, borovci pa se
bodo v nedeljo, 18. t. m., ob 11.30 na »1. maju« v Trstu spoprijeli z Don Bos-com. (jan)
DEŽELNI KADETI
77:81
LATTE CARSO A - BREG
(45:36)
BREG: Pumis, Žerjal, Salvi 13 (1:4), Barini 11, Schiulaz 17 (5:6), Martini 6, Rudeš 20 (2:5), Corbatti, Bandi 9 (1:2).
3 TOČKE: Barini 1.
V nedeljo so brežani nepričakovano premagali moštvo Latte Carso A. Ves prvi polčas so naši zaostajali, v drugem pa so z agresivno cono spravili v krizo nasprotnika. Brežani so z odličnimi skoki v napadu prišli do izenačenja in doseženo vodstvo so pametno zaigrali do konca tekme.
LESTVICA: Saba 18, Latte Carso A 14, Inter 1904 12, Breg, Kontovel A 10; Inter Muggia, Kontovel B 4; Lattecar-so B 0. (Maurizio Schiulaz)
KADETSKI TURNIR ALPE-JADRAN
BOR - STEFANEL	102:99 (51:51)
BOR: Bajc 2, Simonič 23 (5:9), Debeljuh 44 (7:10), Starec 4, Filipčič 0, Ška-
bar 4, Tomšič 6, Pettirosso 4 (0:1), Pavlica 15 (3:4).
TRI TOČKE: Debeljuh 1.
V povratnem srečanju turnirja Alpe-Jadran so borovci poskrbeli za pravi podvig. Na domačih tleh so namreč premagali nič manj kot moštvo Stefa-nela ter se mu tako delno oddolžili za sramotni poraz v prvem srečanju. Nadoknaditi zaostanek 46 točk je bilo seveda' nemogoče, zato so naši izkoristili priložnost kot pripravo za drugi del prvenstva, ki se bo pričel v nedeljo, ko bodo borovci gostili tržaško peterko Don Bosca. Corbattijevi varovanci so stopili na igrišče zelo sproščeni, vsekakor z namenom, da bi pustili boljši vtis kot v prvi tekmi. Tomšič je ponovno stopil na igrišče, odsotnosti Possege pa ni bilo občutiti, kajti je Debeljuh poskrbel za res izvrstno predstavo, toliko da bi mu morali postaviti spomenik. S hitrim tempom igre so borovci takoj prešli v vodstvo, ki so ga v bistvu obdržali do odmora. Sredi drugega polčasa pa so si priigrali do osem točk prednosti, ki so jih znali spretno obdržati vse do konca, kljub številnim odbitim žogam, ki jih je nasprotnik polovil pod našim košem. (Andrej Pavlica)
Vioninki pokal Šumi v Ljubljani
Petaka ZSSDI za! izločena
NOVA GORICA - ZSŠDI	65:52
(32:23)
ZSŠDI: Cingerla, Budin 15 (1:1), Por-porati 11 (1:6), Emili 4 (0:2), Vaupetič 2 (0:1), Križman, Samec 2, Grbec 3 (1:3), Vidali 7 (3:5), Spadoni, Černe 8. SLOVAN - ZSŠDI	83:45 (40:22)
ZSŠDI: Cingerla, Budin 18 (2:4), Por-porati 9 (1:4), Černe 1 (1:2), Emili, Vaupetič 2 (0:4), Križman, Samec, Grbec 6, Vidali 6, Spadoni 3 (1:2).
TRI TOČKE: Budin 2.
V	četrtfinalu pionirskega košarkarskega prvenstva za pokal Šumi v Ljubljani naši niso imeli sreče, saj so se morali srečati z odličnimi ekipami, kot sta ekipi iz Nove Gorice ter Slovana iz Ljubljane. Najprej je Nova Gorica v prvem srečanju četrtfinala presenetljivo premagala Slovana, nato se je morala naša združena ekipa pomeriti prav z zmagovalci prvega srečanja. Že od vsega začetka zanimive tekme so naši zaostajali, vendar se niso takoj vdali. Z borbeno obrambo in s hitrimi protinapadi so v sredini drugega polčasa nadoknadili zaostanek desetih točk in celo povedli 42:40. Nato pa so morali priznati premoč Novogoričanov in v končnici tekme popustili.
V	zadnji tekmi dneva se je ekipa ZSŠDI pomerila z domačini Slovana in doživela hud poraz, ki ga je treba pripisati predvsem fizični in tehnični premoči nasprotnikov. Naši so se samo občasno enakovredno upirali Slovanu in to predvsem po zaslugi Budina v napadu ter Porporatija in Vida-lija pod košema. Ob zaključku lahko dodamo še, da sta trenerja Furlan in Vascotto izkoristila vse razporožljive igralce in da so se vsi dobro izkazali in požrtvovalno borili. Škoda, da so bili naši izločeni že takoj v četrtfinalu turnirja; poznalo se je namreč, da niso uigrani, saj so imeli samo en skupni trening, kar je za pripravo za take vrste turnirja premalo. (Luka Furlan)
Jutri v Kopru
Nastop Brega
Jutri se bo v Kopru Bregova ekipa naraščajnikov na osrednjem stadionu na Bonifiki udeležila kadetskega čet-veromeča, na katerem bodo nastopile še ekipa Svobode iz Ljubljane, MNZ iz Kopra in NK Koper. KvaliTikacijski tekmi bosta ob 10.00 oz. ob 11.30, v popoldanski urah (ob 14.00 in 15.30) pa bosta pa sporedu finalni srečanji. Ze naslednjega dne se bo za naraščajnike Brega začel povratni del, v torek pa bodo odigrali prijateljsko tekmo proti pokrajinski reprezentanci.
Vrsta spodbudnih uspehov naših namiznoteniških igralk
V Zgoniku dve zmagi mladih krasovk
Neuradno prvenstvo Slovenije
Na nedavnem neuradnem prven-stvu Slovenije za mlajše pionirje in pi-Phirke je sodeloval tudi Kras s 16 ude-ezenci. Nastopilo je 30 klubov s sko-rN 200 udeleženci.
, .Med Krasovimi najmlajšimi športni-je bila najboljša Katja Milič, ki je gonila v osmini finala. Med 16 se je drstila Katja Štoka, med 32 Monika Radovič in Vanja Milič.
V odlični organizaciji NTZS (Na-
ir najprej v skupinah (pri	—*
1 skupin po 4), nato po razpredelnici 'Rrektnim izločanjem, jj tekmovanje v Ljubljani je najmlaj-v'n Predstavnikom Krasa nudilo kako-(josino konkurenco slovenskih vrstni-j). V’ mnogim med njimi pa prve tek-°valne izkušnje.
i
_______
Pokrajinski turnir za mlajše in, starejše pionirje
Deželna namiznoteniška komisija je preteklo nedeljo organizirala v Zgoniku turnir za mlajše in starejše pionirske kategorije. Kras je sodeloval s petimi predstavniki. Ker ni bilo zadostnega števila mlajših pionirk, so vse nastopajoče tekmovale v konkurenci naraščajnic.
Prvo mesto je osvojila krasovka Monika Radovič pred Jadranko Cergol (Bor Farco), tretja je bila Bartole (CMM), četrta Ledovini (Chiadino), peta Katja Milič (Kras), šesta Specigu (Chiadino), sedma Jasna Simoneta (Kras).
Par Radovič-Milič je slavil zmago v igri dvojic, par Bartole (CMM)-Cergol (Bor) je bil drugi.
--
Elio Bortolotti
Ascoll - Fiorentina	1
Bari - Atalanta	1
Cesena - Genoa	X
Cremonese - Lecce	X
H. Verona - Bologna	1
Juventus - Udinese	i
Lazio - Roma	i
Milan - Inter	1
Sampdoria - Napoli	1
Catanzaro - Cosenza	1
Parma - Torino	X
Casale - Alessandria	X
Palermo - Casarao	1
1)	^e^kj^?®l.D®^eden najbolj znanih nogometašev z zahodnega
f11 Pri Ž°90 pri Aurisini- do	je svojo aktivno športno kariero^ zaklju-
6 bil Padriško-gropajski Gaji. Vmes je nastopil še za Edero, dolgo vrsto let eden od stebrov kriške Vesne, nato pa še proseškega Primorja. Pretekli teden je Ivan Brass točno napovedal devet rezultatov.
Med naraščajniki je zmagal Della Mea (Chiadino) pred Armanijem (CMM), tretji je bil Baricevich (Chiadino). Krašovca Kristjan Hrovatin in Andrej Šuligoj sta bila peta oziroma šesta, kot dvojica pa sta osvojila tretje mesto.
Mladinske igre -medobčinska faza
V	prvi fazi na medobčinskem nivoju mladinskih iger je namiznoteniški odsek Krasa sodeloval s tremi ekipami, ki pa s svojim nastopom niso zadovoljile.
V	konkurenci 18 ekip sta se ekipi
Kras 1 (P. Santini - M. Simoneta) in Kras 2 (R. Pavletič - G. Milič) prebili do osmine finala, kar pa ni zadostovalo za nastop na pokrajinski fazi. Tretja krasova ekipa (G. Simoneta, G. Obad, J. Grom) je izpadla v prvem kolu tekmovanja.	J. J.
Moška rokometna C liga
Kras Trimac še v krizi
CELLINI PD - KRAS TRIMAC 29:23
(14:10)
KRAS TRIMAC: Klinc, Rossi, Vremec 2, Milič 7, Kozlovič 8, Raseni, Pertot 3, Peric, Race 1, Oberdan 2.
Krasova rokometna ekipa očitno še ni prebolela krize, v katero je zašla prejšnji mesec. Že drugič zapored je namreč utrpela poraz proti postavi, ki zaseda položaje na dnu lestvice.
Krasovih rokometašev sploh ni bilo
v/fSA U V ^V.A1VS <c*tl Lurvv_» V 13VJIV pOTdZ;
dejstvo je, da je forma glede na jesenski rok prvenstva padla na raven, ki si jo je težko predstavljati.
V Padovi so naši sicer začeli zagrizeno in si priigrali nekaj golov prednosti. Kaj kmalu pa se je v ekipi nekaj zataknilo: krasovci so nerodno prejeli serijo poceni golov in nasprotniki so lahko prevzeli vajeti igre v svoje roke.
S tako igro je bil poraz neizbežen. Kras Trimac ostaja s 13 točkami na sredini lestvice, v naslednjih kolih pa se bo
konjske dirke - konjske dirke
V	Bologni je dirka zelo težka, saj bo nastopilo nekaj dobrih konjev. Mi poskusimo s sk. 1, kjer ima Indro Park dober izhodiščni položaj. V sk. X se mu bo lahko zoperstavil Friendly Face, ki je pred kratkim zmagal v Parizu. V sk. 2 moramo paziti na Express Ride, ki je sposeben res dobre tekme.
V	Firencah poskusimo ssk. X, kjer je Erongo glavni favorit. V sk. 2 se bo skušala Isabella oddolžiti za nedeljski poraz. V sk. 1 pa omenimo Iwdy Cuica.
V	Padovi je Faemud (sk. X) pokazal velik napredek in se bo boril za zmago. V sk. 1 pa bo se moral izkazatiln-dulgente P2, v sk. 2 pa bi lahko pripra-ivl presenečenje Dolfuss.
V	Trstu bi lahko zmagal Eguiseto (sk. 2) zmagal. V sk. 1 je favorit Imed-dios, ki je v formi. V sk. X pa bi omenili Fendija.
V	Tarantu je Evasio (sk. X) že bil v višjih kategorijah, v sk. 1. pa se bo Ef-ferding boril s prvimi. V sk. 2 pa bi omenili Idolo Bella.
V	Rimu (galop) ima Rodiana (sk. X) pravilno težo in se bo ob suhem dirkališču borila za zmago. Paziti pa se
mora pred Ninom NIcilettijem (sk. 2), v sk. 1 pa ne smemo zanemariti odličnega Travolgenteja.
Dirka tris
Naši favoriti: Jazzy Jen (17), Duilio Red (16), Darioz (13). Dodatek za siste-miste: Gurdi D’Ausa (7), Erding del Pri (11), Finab (14).
totlp
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	—prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X 2 X
1 2 X
1 2 2
1 X X
1 2 X
1 2
naše moštvo srečalo najprej s Cividinom, nato pa z Nardijem, torej z ekipama, s katerima bo kaj težko prebresti krizo. (Pjotr)
IZIDI 13. KOLA: Cividin - Padana 24:22; Cellini - Kras 29:23; Jolly - Fides 33:23; Pastajolly - Paese 20:16; Q. dAltino
-	Libertas 18:18; -S. Dona - Nardi 24:23^
LESTVICA
Pastajolly TV	24	13	11	2
Cividin TS	23	13	11	1
Q. dAltino	19	13	9	1
Nardi Vitt. V.	18	13	9	0
San Dona	16	13	7	2
Kras Trimac	13	13	6	1
Padana Mons.	12	13	5	2
Jolly Campof.	7	13	3	1
Fides S. Vito	6	13	3	0
Libertas TS	6	13	2	9
Paese	6	13	3	0
Cellini PD	6	13	3	0
PRIHODNJE KOLO: Fides - Cellini; Kras - Cividin; Libertas - Jolly; Paese -Q. dAltino; Pastajolly - S. Dona; Padana
-	Nardi.
0	335:225
1	308:243 3 267:255
275:246
301:286
285:281
303:289
251:312
319:345
258:310
225:281
226:308
obvestila
TPK SIRENA
sporoča, da bo 13. redni občni zbor v soboto, 17. t. m., na pomorskem sedežu kluba v Miramarskem drevoredu 32 z začetkom ob 20.30. v drugem sklicanju. Dnevni red: otvoritev, poročila glavnega in nadzornega odbora.
KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča, da bo ob priliki sobotne košarkarske tekme v D ligi med Ronca-dami in Borom Radensko organiziral avtobusni izlet. Prijave za izlet na tel. štev. 226569 od 16. do 18. ure. Odhod avtobusa bo ob 16.15 s Proseka.
TO ZSŠDI GO
prireja EKIPNO TENIŠKO PRVENSTVO za goriška društva. Vpisovanje na uradu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029) do 31. t. m.
SK BRDINA
organizira 25. t. m., izlet v Sappado ob priliki tekme zazamejsko prvenstvo. Vpisovanje na sedežu v ponedeljek, 19. t. m. in v sredo, 21. t. m.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780,- din (7.800.000,- din).
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir; mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, Zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
petek, 16. marca 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
M
Vsi pozivi mednarodne skupnosti naleteli na gluha ušesa
Novinar Bazoft končal na vešalih Za Irak je bil navaden vohun
Odstopila predsednik republike in predsednik vlade
Politični pluralizem na pohodu v Mongoliji
ULAN BATOR — V Mongoliji, kot v večini držav vzhodnega bloka, prihaja te dni do velikih notranjih'političnih sprememb. Tako sta včeraj pod pritiskom javnega mnenja morala odstopiti mongolski predsednik Žambin Batmunh in predsednik vlade Dumadžin Sodnom. Centralni komite komunistične partije bo o njunem odstopu razpravljal prihodnji teden, prevladuje pa mnenje, da bo odstopa sprejel.
Včeraj je centralni komite imenoval novega sekretarja partije: gre za 61-let-nega Vombojavina Očirbata, ki je znan po svojih reformističnih stališčih. Imenovali so tudi štiri nove člane politbiroja, ki prav tako sodijo v reformistično strujo mongolske partije.
Voditelji demokratične opozicije, ki so dolge tedne demonstrirali po ulicah mongolskega glavnega mesta, so mnenja, da gre za prve korake na poti k uvedbi večstrankarskega sistema tudi v Mongoliji.
Vatikan v velikih težavah
BAGDAD — V Bagdadu so včeraj na vešalah usmrtili britanskega novinarja iranskega rodil Farzada Bazofta, ki ga je neko revolucionarno sodišče obsodilo na smrt zaradi vohunstva v korist Izraela in Velike Britanije. Zaman se je zanj zavzelo britansko zunanje ministrstvo, Bagdad je bil gluh celo na pozive OZN in jordanskega kralja Huseina. Še več, vse pozive za pomilostitev je obsodil kot grobo vmešavanje v iraške notranje zadeve.
Za Irak je bil Bazoft le navaden vohun, ki mu je novinarstvo služilo kot kamuflaža za protizakonito dejavnost. Tega mnenja niso Bazoftovi kolegi, še manj pa vodstvo britanskega tednika The Obser-ver, ki je včerajšnjo usmrtitev obsodilo kot »brutalen zločin«. Direktor tednika Donald Trelford pa je poudaril, da je bil Bazoft dober kronist in ne vohun.
Nedvomno je bil Bazoft zelo sposoben, saj mu je kar dvakrat .uspelo priti v neko vojaško oporišče v Iskanderijo, na cesti za Babilon, 35 kilometrov južno od Bagdada. Bazoft je prispel iz Londona v Bagdad prve dni septembra, ko so na Zahod
prodrle prve vesti o zagonetni eksploziji v Iskanderiji,' ki naj bi terjala 700 življenj. Po dogovoru s svojo redakcijo je opustil volitve v Kurdistanu in začel poizvedovati o tej zagonetni eksploziji.
S pomočjo britanske bolničarke Dap-hne Parish, ki so jo obsodili na 15 let zapora, je preoblečen v zdravnika dvakrat obiskal kraj nesreče, kjer je zbral številna dokazala, ki pa mu jih britanski veleposlanik ni hotel z diplomatsko pošto poslati v London.
Bazoft je kaj kmalu spoznal, da so mu iraške oblasti na sledi in je zato poskušal vrniti se v London. To pa mu ni uspelo, saj so ga aretirali na bagdadskem letališču le nekaj minut pred odhodom. Sledil je proces, na katerem je baje Bazoft priznal, da je vohunil za izraelski Mossad s tihim privoljenjem britanskega Intelli-gence servicea, ki mu je tudi priskrbel britansko državljanstvo. 31-letni Bazoft je bil do tedaj apolid, ker so mu iranske oblasti kot nasprotniku Homeinijevega režima odvzele državljanstvo.
RIM — Vatikan je v čedalje večjih finančnih težavah: po seji, ki so jo imeli nadškofi štirinajstih največjih mest na svetu so sporočili, da bo proračun Svete stolice za leto 1990 izkazoval več kot 107 milijard lir deficita., se pravi skoraj 6 milijard lir več kot lani. Eden od elementov, ki prispevajo k naraščanju deficita v vatikanskih računih, je dejstvo, da nabiralna akci-
ja, ki jo imenujejo »obolus sv. Petra«, ni dal zaželenih sadov: leta 1988 je dosegel 53 milijonov dolarjev, lani pa samo 48,5 milijona, za leto 1990 pa se predvideva nadaljnji padec. Nadškof-je so izrazili veliko zaskrbljenost predvsem nad stalnim opadanjem miloščin, ki bo se morale zvišati vsaj za 30 milijonov dolarjev,, če bi hoteli kriti primanjkljaj.
Na tisoče Romunov sili čez avstrijsko mejo Oblasti so bile zato primorane uvesti vizum
DUNAJ — Vzhodne avstrijske meje že nekaj dni dobesedno oblegajo romunski begunci, ki upajo, da se jih bodo oblasti »usmilile« in jim omogočile vstop v Avstrijo. Položaj se je prejšnjo noč še zaostril, saj so avstrijske oblasti izdale ukrep, po katerem lahko prestopijo mejo samo tisti Romuni, ki razpolagajo z vizumom in vsaj 5 tisoč šilingi. Za begunce pa je vsaj to drugo dejstvo tako rekoč neuresničljivo, na kar je včeraj opozoril tudi dunajski škof Kunter. Avstrijski vladi je poslal protestno pismo, v katerem ostro obsoja zadnje »nečloveške odločitve, ki niso vredne demokratične države, kakršna je Avstrija«. Razumljivo je, meni dunajski škof, da begunci iz vzhodnih držav, še zlasti iz revne Romunije, ne bodo bežali od doma s polnimi žepi tuje valute.
Kljub vsemu pa je trideset, morda celo štirideset tisoč ljudi, ki hočejo po vsej sili priti na Avstrijsko, izredno resen človeški in politični problem.
Vladna opozicija je že zahtevala odstop notranjega ministra Ldschneka, ki mu pripisuje odgovornost za nastali položaj. V prejšnjih dneh je namreč notranje ministrstvo problem romunskih beguncev minimiziralo. Nekoliko več dobre volje je pokazal zunanji minister Mock, ki je izjavil, da ta trenutek Avstrija potrebuje solidarnost vse Evrope.
Med Romuni, ki so- se medtem namestili na železniških postajah na meji med Avstrijo in Madžarsko (na sliki AP), pa narašča napetost. Iz še neuradnih podatkov kaže, da je kakim deset tisoč le uspelo prekoračiti mejo še preden so oblasti uvedle vstopni vizum. Tistim, ki še čakajo na madžarskem ozemlju, pa je priskočila na pomoč Organizacija rdečega križa, saj kaže, da se begunci ne bodo tako kmalu odpovedali svojemu namenu.
Dolgovi
angleških
družin
LONDON — Angleži so med najbolj zadolženimi prebivalci Evrope. Najnovejša statistika, ki jo je izdelal ugledni National Consumer Council (NCC) je pokazala, da ima povprečna angleška družina sedemkrat večje dolgove kot italijanska. Otočani se največkrat zadolžijo zaradi nakupa stanovanja, nemalokrat pa morajo najeti posojilo tudi za samo vzdrževanje hiše.
Veliki zadolžitvi botrujejo, po mnenju NCC, predvsem izredno visoke obresti na posojila, ki-včasih dosežejo tudi 500 odstotkov. Take obresti po navadi zasolijo razne kreditne ustanove, medtem ko so bančne obresti zmernejše. Statistika navaja tudi, da lansko leto kar dva milijona Angležev ni poravnalo dolgov z banko ali kreditnim zavodom, to število pa bo * prihodnje verjetno še naraslo. E/t' „ kar lahko potolaži Otočane je ^ei , / da pred njimi prednjačijo, kfr se ao gov tiče, nič manj kot Američani.