V središču Podlehnik • Vlaga v skoraj novi stavbi vrtca O Strani 4 in 5 Podravje Za gradnjo določenih objektov na kmetijski zemlji ne bo omejitev O Stran 5 Ptuj, torek, 19. aprila 2016 letnik LXIX • št. 31 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Ptuj • Obnova dotrajanih igral ostala na papirju Kako (ne)varna so igrala v parkih Za varnost svojih otrok so v prvi vrsti odgovorni starši, a nesporno je tudi, da morajo biti igrala, ki so v javnem parku, varna. Za oskrbo zasaditev, parkovne opreme in otroških igrišč ptujska občina nameni letno 7.500 evrov, kar pa je bojda premalo denarja za prenove in vzdrževanje igral. Več na straneh 4 in 5. V središču Ptuj • Kmalu cenejše parkiranje na Zadružnem trgu O Stran 5 Slovenska Bistrica • Če ne bo dogovora z vlado, sledi prometni infarkt O Stran 7 Šport Motokros • V Mehiki prvak MX2 pred prvakom MXGP O Stran 11 Nogomet • Kdo v finale: Maribor ali Zavrč? O Stran 13 Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.) Aktualno • RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.rad¡o-ptu¡.si Atrazin v pitni vodi prisoten že leta in leta S Stran 3 Kmetijstvo • Kakovost mesa, ki se prodaja po zelo nizki ceni, je vprašljiva O Stran 9 Kronika • Kaj prinašanova zakonodaj! Stran 24 Podravje 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 19. aprila 2016 Podravje • Letna kopališča poslujejo z izgubo, potrebna so prenove V Ormožu 28.000, v Slovenski Bistrici Čeprav so na ormoškem letnem kopališču v lanski kopalni sezoni zabeležili za 100 % več obiskovalcev kot leto poprej, je izguba za pnin kot v letu 2014. Na drugi strani pa so se za 38 % oziroma 13.397 evrov povišali skupni stroški, saj so znašali kar 48.774 evrov. Od tega so največ, 16.620 evrov znašali stroški dela (37 % več kot 2014). Za Letno kopališče Ormož je v 63 kopalnih dneh pritegnilo 16.200 obiskovalcev in z vstopninami ustvarilo 25.613 evrov prihodkov, kar pomeni 100 % več obiskovalcev in 26 % več pri prihodkih iz naslova vsto- Uvodnik Dva obraza občin Že od ustanovitev in obstoja občin naprej se vedno znova ponavlja, da občine niso podjetja, da niso namenjene ustvarjanju dobička iz katerekoli dejavnosti že, ampak so namenjene predvsem in zlasti dvigu kakovosti življenja svojih ljudi, občanov. In ta kakovost se po tolmačenju županov začenja pri osnovnih potrebah, kot so zagotavljanje asfaltiranih cest, vodovoda, internetnega omrežja itd. Nadalje se meri tudi z gradnjo vrtcev, šol, gasilskih in kulturnih domov, športnih dvoran in igrišč, celo z gradnjo občinskih stavb (čeprav si tu ne znam natančno pojasniti, kako, kje in zakaj bi se zaradi občinske stavbe povišala kakovost življenja kateremukoli občanu ...) in še bi lahko naštevali. Seveda in absolutno se kakovost življenja v občinah dviguje tudi z dejavnostmi bolj ali manj številčnih društev z najrazličnejših področij. In za vse te zadeve se v proračunih vedno najde denar, ne da bi se pri tem spraševali o ekonomski računici, še najmanj pa o tem, koliko čistegaprofita bo kakšno društvo ali objekt prinesel občini v proračun. Kar je vse lepo in prav. Se mi pa ob tem zatakne pri vprašanju, zakaj tiste občine, kjer so urejeni bazeni (pa so take samo tri na našem območju), ne zmorejo na enak način gledati tudi na to »mini topliško« infrastrukturo in dejavnost. Zakaj bi pa moral en in edini (ali mogoče dva) bazena prinašati dobiček ali se vsaj - v najslabšem primeru - finančno pokrivati?!Je to res nujno ali gre bolj za dvojno moralo naših občinarjev? Navsezadnje je tudi bazenska rekreacija dvig kakovosti življenja občanov, ali ne? In res ne vem, zakaj ne bi tiste občine, ki bazen že imajo, omogočale cenejšega kopanja občanom, četudi za ceno večtisoč evrov na eni od proračunskih postavk? Družin, ki bi si čez poletje lahko dva- ali večkrat na teden privoščile najmanj 50-, večinoma pa 100-evrski izdatek za enodnevno kopanje v kakšnih termah, je zelo malo. Upokojencev pa še veliko manj. Pa sem prepričana, da bi se jih veliko od njih z veseljem namakalo v poceni občinskem bazenu. In še bolj semprepričana, da bi bili (ali so) vsi enakega mnenja, da je urejen in poceni občinski bazen tudi eden od kazalcev večje kakovosti življenja, ne pa stvar ekonomske računice. Simona Meznarič 11 % so se povečali tudi celotni stroški vode. Dvakrat več v primerjavi z letom 2014 pa so porabili za vzdrževanje kopališča, in sicer 7.065 evrov. Pod črto to pomeni, da je kopališče prineslo 28.256 evrov izgube, kar pomeni 10.000 evrov več kot v letu 2014 kljub 100-od-stotnemu povišanju prodanih vstopnic. Kako je to mogoče, smo povprašali na Komunalno podjetje Ormož, ki od vsega začetka upravlja kopališče: »Negativen finančni rezultat na Letnem kopališču je posledica velikih stroškov obratovanja, ki so predvsem vezani na zadostitev vsem zakonskim zahtevam, na prvem mestu sta tu varnost kopalcev in ustrezna kakovost kopalne vode. Hkrati so stroški obratovanja povezani s številom kopalnih dni in dolžino le-teh. V letu 2015 smo imeli Najbolj prodajane najcenejše vstopnice Obratovanje ormoškega letnega kopališča je odvisno od vremenskih razmer, po navadi pa kopališče obratuje od sredine junija do konca avgusta. V lanski kopalni sezoni so bili kopalci na kopališču 62 dni. Vseh skupaj je bilo 16.200 obiskovalcev, od tega 2.338 otrok do šestega leta starosti, ki imajo prost vstop. Prodanih je tako bilo vsega skupaj 13.862 vstopnic, kar pomeni 100 % več vstopnic kot leta 2014. Od tega so prodali največ, 6.072 vstopnic za otroke, 4.797 vstopnic za odrasle ter 2.993 vstopnic za upokojence, invalide, študente in dijake. Pregled prodaje vstopnic glede na čas uporabe letnega kopališča pa kaže, da so najbolj priljubljene vstopnice do 2 uri; teh je bilo 59 % od vseh prodanih vstopnic. Sledi prodaja vstopnic do 4 ure, ki predstavljajo 29 % vseh prodanih vstopnic. Celodnevne vstopnice pa predstavljajo v celotni prodaji le 9 %, nočne pa 3 % prodanih vstopnic. tako kljub večjemu obisku več kopalnih dni zaradi lepega vremena in nastanejo s tem doda- Kidričevo - za bazen ni nobene ekonomske računice Da nepokriti bazen ne prinaša pozitivnega zaključka, so priznali tudi v Talumu. Namreč njihov nepokriti bazen sameva že skoraj dve desetletji oziroma natančneje, odkar je Vital, d. o. o., leta 1999 prenehala opravljati kopališko dejavnost zaradi dotrajanosti infrastrukture. Izdelane ocene takratnega stanja so pokazale, da zahtev ni mogoče izpolniti z manjšimi popravili in predelavami obstoječe opreme, temveč le s posegi, ki praktično pomenijo novogradnjo, so pojasnili v Talumu. »Prav tako poslovni model, ki je temeljil izključno na poletni kopališki dejavnosti, danes ne vzdrži resne ekonomske presoje. Pri presoji ekonomske upravičenosti takega projekta se je treba zavedati tudi spremenjene situacije v bližnji okolici, kjer so se na osnovi naravnih danosti, tj. termalne vode, razvili kopališki centri, ki jih v času obratovanja letnega kopališča v Kidričevem še ni bilo, vsaj ne v takšnem obsegu in kakovosti. Razmišljanja gredo zato v smeri vzpostavitve celovite infrastrukture, namenjene izvajanju turistične dejavnosti. Skladno s temi načrti, ki bistveno presegajo lokalne okvire, je Talum v sodelovanju z občino Kidričevo in drugimi partnerji predlagal vključitev načrtovanega projekta v nabor Regionalnih razvojnih projektov v obdobju 2014-2020, s čimer bi se lahko zagotovilo sofinanciranje projekta iz evropskih sredstev,« so še povedali. Mojca Vtič •■rr - ..JZTrifr > * «h. o,, eB«E y tni stroški dela. Ob tem je treba tudi povedati, da kopališče obratuje že od leta 1998 in je že delno zastarelo in potrebno obnove, zato so stroški vzdrževanja vedno višji.« Razmišljajo o dvigu cene vstopnic Negativni rezultat s pogodbo o upravljanju in vzdrževanje letnega kopališča pokrivata občini Ormož in Središče ob Dravi, in sicer v deležu 87 % in 13 %. Občina Ormož bo tako za pokritje izgube poravnala znesek v višini 24.582 evrov, občina Središče ob Dravi pa 3.673 evrov. Do leta 2010 je bila sicer lastnica kopališča tudi občina Sveti Tomaž, ki pa je svoj solastniški delež prenesla na občino Ormož. »Izguba v ormoškem bazenu je posledica nizke cene kopalnih kart in je prisotna že daljše obdobje. Nekoliko bi se jo dalo torej zmanjšati z dvigom cene vstopnic in morda tudi z znižanjem stroškov. Razmišljamo o dvigu cene za 20 %, če se bo občinski svet seveda s tem strinjal. Ker bazen nima geoter-malne vode, je znaten problem tudi to, da je sezona kopanja vezana le na poletne mesece,« je negativni rezultat pokomen-tiral ormoški župan Alojz Sok. Najemnina za gostinski objekt gre na račun KP Ormož A izguba bi gotovo lahko bila nekoliko manjša, če bi se v proračun letnega kopališča iztekala tudi najemnina od gostinskega lokala, ki se nahaja na ormoškem bazenu. Ta gre namreč na račun KP Ormož, saj se, kot so pojasnili, z najemnino pokrivajo stroški rekonstrukcije gostinskega lokala, ki jo je izvedla ormoška komunala. Cena mesečne najemnine za poslovni prostor sicer znaša 8-' Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MV torek • 19. aprila 2016 Aktualno Štajerski1TEDNIK 3 3.700 evrov izgube 10.000 evrov višja. Preverili smo, kako je to mogoče. 511,67 EUR (brez DDV). »Poseben problem je, ker je gostinski objekt dan v najem gostincu, ki vrši gostinsko ponudbo in se iz tega dela nič ne preliva v pokrivanje izgube na bazenu. Pogodba je podpisana do 31.julija 2018. Ko se bo iztekla, razmišljamo o razpisu za bazen in gostinski lokal sku- paj. Obe ti dve dejavnosti bi namreč morali biti povezani z enim upravljavcem. Morda bo celo občina sama začela upravljati bazen z ustanovitvijo lastnega Zavoda za šport, če na razpisu ne bi bila uspešna,« je pri tem še dodal Sok. Bazen potreben obnove »Še večji problem kot sama izguba pa je, da je bazen potreben večje obnove, morda celo temeljite rekonstrukcije, za katero pa občina nima sredstev,« še prizna Sok. Pred začetkom letošnje kopalne sezone bo namreč treba popraviti keramične ploščice na bazenu, zamenjati granulat in šobe v vseh treh filtrih ter izvesti še nekatere investicije. Kljub vsemu pa o zaprtju ormoškega bazena za zdaj ne razmišljajo. Monika Levanič Slovenska Bistrica - kopališče z izgubo V Slovenski Bistrici vsako poletje ob sončnih dneh odpre vrata letno kopališče, ki je v upravljanju Zavoda za šport Slovenska Bistrica. Lani je upravljavec naštel 1.872 prodanih vstopnic, kar je pomenilo 5.780 evrov. Sicer pa je zavod lani zabeležil 23.182 evrov prihodkov in 26.877 evrov odhodkov zaradi delovanja kopališča. To pomeni, da so na tem področju poslovali negativno, saj je izguba znašala 3.695 evrov. »To izgubo smo pokrili z drugimi prihodki javnega zavoda. Vedeti je treba, da je kopalna sezona popolnoma odvisna od vremena. Če je vroče, je kopalcev veliko, če dežuje, jih ni. To je povsem realna logika. Iz izkušenj upam povedati, da ni nobene možnosti poslovati pozitivno pri nepokritem kopališču. Stroški analiz zamenjave vode ob deževju ali večjih nevihtah so tako veliki, da ni možnosti za pozitivno poslovanje,« je pojasnil direktor zavoda Marjan Štimec. Bazen, ki meri 16 x 25 metrov, pa bi bilo treba nujno obnoviti. Vendar pa se poraja vprašanje, ali je obnova sploh smiselna. »Zavedati se moramo, da je v okolici Slovenske Bistrice pet možnosti uporabe pokritih kopališč, in to v obsegu 20 kilometrov. Zatorej je veliko vprašanje, katera rešitev je najbolj ekonomična, saj prave računice ni niti za pokrita kopališča.« Foto: ML Podravje • S pesticidi onesnažena voda ni novost Atrazin v pitni vodi prisoten že leta in leta Pred dobrim mesecem je direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec županom občin Sp. Podravja na seji kolegija predstavil problematiko okrog zagotavljanja zdravstvene neoporečnosti pitne vode na vodooskrbnem sistemu Ptuj. | S katerimi snovmi je kontaminirana ptujska voda | Pesticid atrazin in njegov razgradni produkt atrazin | | desetil je v pitni vodi na Dravskem in Ptujskem polju | | prisoten že daljše časovno obdobje. A dlje kot do opozo- | | ril, da bi se kontaminacija pitne vode s tem, za zdravje | | nevarnim pesticidom zmanjšala, doslej ni prišlo. Kot ka- | žejo zapisniki zdravstvene inšpekcije, se občasno v pi- | tni vodi na območju ptujskega vodooskrbnega sistema | s ^ pojavlja tudi fekalno onesnaženje (prisotnost kalifor- | | mnih bakterij), v nekaterih primerih so bile v preteklosti | ^ presežene mejne v rednosti herbicida metolaklora esa. | I Največji problem v pitni vodi predstavlja onesnaženost k z atrazinom. Mejne vrednosti tega pesticida so pri izvedbi analiz vsakoletno konstantno presežene. Težave s povečano prisotnostjo pesticidov v vodi niso nove, kažejo dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu. Zdravstveni inšpektorat, ki na ptujskem vodooskrbnem sistemu izvaja inšpekcijske preglede, smo zaprosili za zapisnike pregledov in odločbe za obdobje zadnjih deset let, od leta 2005 do danes. Žal dostop do vse dokumentacije, zlasti tiste starejšega datuma, več ni mogoč, saj jo je inšpektorat po pravilih o arhiviranju predal v uničenje. Je pa iz zapisnika pregleda iz leta 2009 jasno razvidno, da sta preseženi vrednosti pesticida atrazin in njegovega razgradnega produkta desetil atrazina. Problem ni nov, uporabnikom na delu ptujskega vodooskrbnega sistema že leta in leta (ali desetletja) ni zagotovljena zdravstvena ustreznost pitne vode. Najbolj izpostavljeni sta območji Ptuja (stari del) *i in linija v smeri Borla - se pravi del vodooskrbnega sistema, ki se oskrbuje iz centralnega črpališča v Skorbi. Preostala območja na sistemu naj ne bi bila tako izpostavljena, saj se tam v večini distribuira voda iz globinskih vodnjakov. Občine kljub alarmu cincajo z odločitvijo Za zagotovitev skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode koncesionar predlaga izgradnjo dodatnega globinskega vodnjaka. A vse občine, katerih območje se oskrbuje iz ptujskega vodooskrbnega sistema, zelene luči za izgradnjo vodnjaka še niso dale, čeprav jim je Komunala finančni načrt predložila že konec lanskega leta. Prve so soglasje k investiciji podale občine Hajdina, Markovci, Sv. Trojica, Juršinci, Ptuj in Cerkvenjak, naknadno sedaj še občina Maj-šperk. Čeprav so župani na seji kolegija v marcu potrdili sklep, da do 15. aprila Komunali pošljejo soglasje za izvedbo investicije in s tem potrdijo financiranje, številne med njimi tega še niso storile. To so občine Cirkulane, Zavrč, Žetale, Podlehnik, Videm, Sv. Andraž, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Kidričevo, Trnovska vas in Starše. Inšpekcija izvedbo ukrepov naložila do konca leta 2017 V začetku leta 2014 je zdravstveni inšpektorat koncesio-narju z odločbo naložil izvedbo ukrepov, s katerimi bo na celotnem vodooskrbnem sistemu zagotavljal zdravstveno ustreznost in neoporečnost pitne vode ter v skladu z zastavljenim planom izvajal vzorčenja. Ukrepe bi moral izvesti do 15. septembra 2015. Ker jih ni, sta pod- jetje (KP Ptuj) in odgovorna oseba (direktor Janko Širec) bila zaradi prekrška januarja letos opozorjena z opominom. S sklepom o dovolitvi izvršbe je zdravstveni inšpektorat rok za izvedbo ukrepov na sistemu podaljšal. Novi datum je 29. december 2017. »Če zavezanec (KP Ptuj) ne bo izpolnil svoje obveznosti, bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku tisoč evrov,« je navedeno na sklepu. Za območje, ki ima s pesticidi najbolj onesnaženo vodo (črpališče Skorba, del mesta Ptuj in veja proti Borlu oz. Cirkulanam), bi po predlogu koncesionarja kontaminacijo lahko zmanjšali z dodajanjem vode iz novega črpališča - globinskega vodnjaka, ki bi ga zgradili ob Mariborski cesti. Predvidoma bi vodnjak zgradili do konca leta 2016, nato bi sledilo enoletno poskusno obratovanje z izvajanjem monitoringov. Na potezi so zdaj občine - da za izgradnjo omenjene infrastrukture zagotovijo finančna sredstva. KP Ptuj predlaga, da se za ta namen porabi del denarja, zbranega z omrežninami, ki jih pa tako ali tako po položnicah v glavnini plačujejo uporabniki. Odločitev o porabi sredstev iz omrežnine pa je v rokah občin oz. županov. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Čez nekaj let bo pitna voda vredna več kot zlato. Največje svetovne multinacionalke druga za drugo množično kupujejo zemljišča, pod katerimi so zakladi podtalne pitne vode. Prevzemajo tudi podjetja, ki imajo dostop do vodnih virov - da imajo v lasti vodnjake oz. vrtine za črpanje vode za tehnološke procese ali pridobivanje pitne vode ter posredno koncesije (pravice) za črpanje in rabo podtalnih vodnih virov. 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 19. aprila 2016 Ptuj • Načrt obnove je, a le na papirju Kako (ne)varna so igrala v ptujskih Poškodba petletne deklice, ki je imela zaradi polomljenega igrala v parku v Ljudskem vrtu na Ptuju precej resno poškodbo glave, za varnost svojih otrok odgovorni starši, a nesporno je tudi, da morajo biti igrala, ki so v javnem parku, varna. Za oskrbo zasaditev, občina nameni letno 7.500 evrov, kar pa je bojda premalo denarja za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti. Nekatera igrala še nikoli niso bila prebarvana in je zato les na nekaterih delih dobesedno strohnel. Kako varna so torej sploh igrala v parkih? Koncesijska pogodba, ki se nanaša na vzdrževanje igral, je bila med Mestno občino Ptuj in Javnimi službami Ptuj podpisana 23. 1. 2014, vsako leto pa podpišejo še aneks glede višine sredstev za naslednje leto. „V tej pogodbi nikjer niso posebej omenjena igrala. Predmet pogodbe je med drugim »urejanje in čiščenje javnih površin« (2. člen), kamor med drugim spada tudi »vzdrževanje parkov in zelenih površin«. Ta dela so najbližje igralom oziroma igriščem v parkih," pojasnjuje Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj. Pogodbi pa je, kot pravi, priložen tudi cenik za oskrbo zasaditev, parkovne opreme in otroških igrišč, kjer so navedene aktivnosti, ki so jih dolžni izvajati. Te so: enkrat tedensko redni pregledi otroških igral z manjšimi popravili, dvakrat tedensko ravnanje prodca pod igrali, zavarovanje objektivne odgovornosti, prekop peska v peskovnikih, nasip peska v Nekatera igrala še nikoli prebarvana Dejstvo je, da je kar nekaj igral, ki bi bila potrebna obnove ali temeljitega popravila. Kar precej je takih, ki kličejo po barvi, saj so zaradi vremenskih vplivov ponekod deske precej suhe, posledično tudi počene in na nekaterih delih strohnele. Nekaj jih je bilo zamenjanih, a konkretno v Ljudskem vrtu je še precej takih, ki bi potencialno lahko predstavljale novo nevarnost. Igralo, kjer se je pred nekaj dnevi poškodovala petletna Lana, je sicer delno zaprto in ni v uporabi. A Hodnik zatrjuje, da je bila poškodba tega igrala posledica vandaliz-ma in ne slabega vzdrževanja. Kar pa je mama poškodovane deklice Eva Krampelj odločno zavrnila in dejala, da vsi starši, ki obiskujejo park, vedo, da je tam bil les poškodovan že več mesecev. Pokazala je še nekaj primerov, kjer so deske načete in razpokane. Njena hči je ravno zaradi dotrajane deske, ki je bila prhka in ni zdržala njene teže, padla, medtem ko je poskušala prečkati igralo. Odtrgani del, ki je padel skupaj z njo, pa ji je nato še poškodoval glavo. So vsa igrala res varna? peskovnike, nasip prodca in dobava lesa za igrala. Za kaj je bilo lani porabljenih 7.500 evrov Ker 7.500 evrov vendarle ni tako malo denarja, pa nas je zanimalo, kaj so s tem Javne službe Ptuj kot koncesionar naredile v lanskem letu. Pojasnili so, da so izvajali redna vzdrževalna dela: pri vsakem pregledu igrišč naj bi se preverila količina prodca pod igrali in se tega poravnalo. V marcu, juniju, avgustu, oktobru in novembru 2015 se je prekopal pe- sek v peskovnikih. Julija lani so odstranili dotrajana igrala na javni površini Rimska ploščad, konec lanskega leta pa izvedli popravilo strehe na igralu in popravilo sedežev gugalnice v Ljudskem vrtu. Tudi letos so predvidena redna vzdrževalna dela, pregledi Prejeli smo Ravnateljica Jasna Munda brez soglasja srediških svetnikov (2) V tem odgovoru zavračam napačne in neresnične navedbe središkega svetnika R. Medika v zvezi z mojim ravnateljevanjem ter prikazujem nasprotna dejstva in okoliščine. Nikoli nismo za naj učenca šole razglasili drugega učenca, kot je bil izglasovan. O izidu glasovanja pričajo zapisniki konferenc učiteljskega zbora. Postopek izbire naj učenca za vsako šolsko leto poteka tako, da podajo predloge najprej vse oddelčne skupnosti, nato skupnost učencev šole, končno odločitev pa sprejme učiteljski zbor s tajnim glasovanjem, v katerem pa jaz, kot ravnateljica, ne sodelujem. Moj sin je bil izbran za naj učenca šole v 7. in v 8. razredu, ne pa v 6. razredu. Ta naziv si je po mnenju učiteljskega zbora prislužil z vestnim in marljivim šolskim delom, z uspehi na različnih tekmovanjih - tudi regijskih in državnih - v znanju, s sodelovanjem v številnih šolskih in izvenšolskih dejavnostih ter s primernim vedenjem, ne pa zato, ker je moj sin. Sicer pa se naziv naj učenec lahko podeli vsakemu učencu - ne glede na razred. Ni bila obnovljena celotna šola, saj je šolska telovadnica še vedno večinoma energetsko neobnovljena. Kljub temu porabimo v šoli za ogrevanje veliko manj plina, kot smo ga pred obnovo: pred obnovo smo porabili npr. 39.627 m3 plina v l. 2006, v letih po obnovi, ko sem jaz ravnateljica, pa 28.617 m3 (2012.), 28.324 m3 (2013.), 23.553 m3 (2014.) in 27.491 m3 (2015.). Zato odločno zavračam negospodarno ravnanje, ki mi ga očita Medik. Ravnateljica sem šele prvi mandat in ne drugi. Denarja kot ravnateljica ne morem in nisem porabila »po svoje«, ampak v skladu z vsakoletnim sprejetim finančnim načrtom, ki ga potrdi Svet zavoda, v zadnjih letih pa tudi občina. Za večje nakupe iz sredstev vrtca, ki nam jih zagotavlja tudi občina in niso bili zajeti v finančnem načrtu, sem dobila soglasje župana ali pa sklep občinskega sveta. O korektnem finančnem poslovanju zavoda pa pričajo potrjeni zaključni računi. Na šoli je trenutno zaposlenih devet učiteljev iz naše občine in ne le trije, kot trdi Medik. V času svojega ravnateljevanja sem na novo zaposlila le eno svetovalno delavko-učiteljico za nedoločen čas in tri učitelje za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnih delavcev. Izmed teh štirih so bili kar trije iz naše občine, pa še četrti bi lahko bil, če bi v domači občini bil ustrezen kader. Sedanja računovodkinja je imela ustrezne pogoje in najboljše reference za zaposlitev. Šele po določenem času dela se je preselila v Maribor, do česar ima vso pravico. Glede števila oddelkov v vrtcu pa naj Medika spomnim, da je o številu oddelkov v vrtcu odločil občinski svet, čigar član je tudi sam. Sicer bi lahko imeli manjše število oddelkov v vrtcu, vendar potem vanj ne bi mogli sprejeti vseh otrok. In kam bi potem šli? Zelo ohlapna je tudi njegova navedba, da bi z enim oddelkom vrtca manj lahko privarčevali vsaj 20.000 evrov. Dejansko bi občina lahko tako privarčevala okrog 32.000 evrov. Netočne, nepreverjene in neresnične navedbe Medika v celoti odločno zavračam in jih razumem kot njegov ponovni poskus, da bi omadeževal moje delo in ugled ravnateljice, o katerem pričajo popolna podpora učiteljskega in vzgojiteljskega zbora, sveta staršev šole in sveta staršev vrtca, sveta zavoda ter pozitivno mnenje pristojnega ministrstva v postopku mojega ponovnega imenovanja za ravnateljico. Obširnejši odgovor najdete na spletni strani OŠ Središče ob Dravi, v rubriki Aktualno. Jasna Munda, prof. def., ravnateljica OŠ Središče ob Dravi Podlehnik • Popravila v vrtcu potrebna že Vlaga v skoraj novi stavbi Občina Podlehnik je kot zadnja v Sloveniji vrtec dobila konec avgusta leta vrednem nizkoenergetskem objektu, starem tri leta in pol, pa se že pojavljajo jo, da so njihov vzrok odkrili, sanacijo pa bodo končali do 15. maja. Vlago na notranjih zidovih vrtca so prvič opazili pred približno letom in pol, ko je v nižjih predelih sten pričel odpadati omet z opleskom. Ravnatelj osnovne šole in vrtca v Podleh-niku Dejan Kopold pojasnjuje: »Ne gre za hude težave ali težave, ki bi kakorkoli omejevale ali oteževale redno dejavnost vrtca, pač pa so težave predvsem estetske narave.« Pred kakšnim letom dni so si izvajalci del iz podjetja Gic gradnje težave tudi ogledali. Naredili so zapisnik, vendar pa takrat krivde niso specificirali, pa tudi škode še niso ocenili. Rok Cajzek iz Gic gradenj pojasnjuje: »Zidove smo takoj po obvestilu občine pregledali in sprejeli soglasen sklep, da se zaradi preverbe vzrokov počaka določeno obdobje in prvenstveno ugotovi vzroke vlage na zidovih.« Zaradi novega šolskega leta se je mudilo Prejšnji mesec so si vrtec skupaj ogledali župan Marko Maučič, hišnik in občinski svetnik Stojan Kojc ter projek-tantka objekta Petra Žiher Sok iz podjetja Žiher projektiranje, nazadnje pa so se vsi vpleteni sestali v začetku tega meseca. Cajzek pojasnjuje: »Na zadnjem sestanku smo ugotovili, da so zidovi popolnoma suhi in daje bilo vzrok vlage sušenje objekta, ki je bil zaradi hitre gradnje, vezane na pridobitev evropskih sredstev, ob dokončanju v delih tlakov še z določeno vsebnostjo vlage. Izsuševanje te minimalne vlage je povzročilo, kot smo na skupnih ogledih ugotovili, minimalno vlaženje zidov z madeži na stenah ob stiku s tlaki do višine približno 20 centimetrov.« Tudi pro- torek • 19. aprila 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 parkih je sprožila množico vprašanj. Jasno je, da so parkovne opreme in otroških igrišč ptujska 7500 evrov na leto je premalo Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, ki skrbi za vzdrževanje parkov z igrali, pojasnjuje, da nikjer v pogodbi ni zapisano, kaj natančno naj se za 7.500 evrov počne z igrali: „Za ta sredstva se izvajajo splošne aktivnosti, ki so navedene v pogodbi. Po naročilu občine Ptuj se izvajajo tudi druge, posebej naročene aktivnosti, kot je bilo npr. v prejšnjem letu naročilo načrta izvedbe obnove otroških igrišč. Sem spadajo tudi druga popravila po naročilu občine." Po njegovem mnenju je 7.500 evrov za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti premalo. Ocenjuje, da bi za dve igrišči: Ljudski vrt in Mestni park, potrebovali vsaj enkrat več, torej 15.000 evrov. Ta denar bi zadostoval za kompletno barvanje obeh igrišč, zamenjavo zibelk v Ljudskem vrtu, zamenjavo lesenih konjev v Ljudskem vrtu, vzmeti ipd. igral, sprotno popravilo igral, poškodovanih od vandalizma, opozarjanje na pomanjkljivosti in odpravo teh. A dejstvo je, da gre za vzdrževanje in le manjše investicije: novejša igrala v parkih namreč še nikoli niso bila prebarvana, pri starejših pa je bila prebarvana le konstrukcija in zamenjani nekateri leseni deli. Lani je sicer bil naročen načrt izvedbe obnove otroških igrišč, ki pa zaenkrat ostaja le na papirju. Kaj pomaga svež prodec. če so deske strohnele in nevarne?! Do temeljite obnove bodo koncesionarji še naprej izvajali le redna vzdrževalna dela in odpravljali sprotne poškodbe: „Najpogostejše so poškodbe zaradi vandalizma. Predvsem v Ljudskem vrtu. Pojavljajo se zlomi posameznih lesenih delov igral, zlomi vzmeti igral na vzmet, preščipanje jeklenih vrvi, zlomi in odvijačenje vijakov, odstranitev začasne zaščite poškodovanih igral itd. Seveda tudi vreme doda svoje: dotrajanost plastičnih kosov, dotrajanost lesenih kosov, dotrajanost kritine igrala v Ljudskem vrtu," pravi Hodnik. Vse to je seveda razumljivo, kot je jasno, da vreča denarja ni neskončno polna. Morajo pa biti sredstva smiselno in prioritetno razdeljena. Mamica poškodovane deklice pravi: „Kaj nam pomaga prodec, ko so deske strohnele in nevarne. Naj raje zamenjajo te in pobarvajo tiste, ki so še v redu, da spet ne pride do poškodbe!" Dženana Kmetec v prvih letih vrtca 2012. Pri 1,7 milijona evrov težave. Izvajalci del pravi- jektantka Žiher Sokova pravi: »Menim, da je škoda nastala zaradi hitre gradnje.« Sprva so se sicer bali, da objekt ni dobro zdrenažiran in je pod talno ploščo nastal vodni bazen, eden izmed možnih vzrokov pa naj bi bil tudi nezaprt svetlobni jašek, ki nudi svetlobo vrtcu in šolski jedilni- ci. Cajzek pa je prepričan, da so pravi vzrok težav že odkrili: »Ker se je objekt popolnoma osušil, so torej vsi vzroki vlaženja sten tudi odpravljeni, zato bomo najkasneje do 15. maja letos opravili ponovni oplesk sten na lokacijah sedaj že suhih madežev sten.« Župan pojasnjuje, da se garancija izteče prihodnje leto poleti, zato bodo stroške sanacije krili izvajalci. Popravila bodo opravili v takih terminih, da delo vrtca ne bo moteno. Eva Milošič Popravila potrebna tudi igrala Pokrove peskovnikov je mariborsko podjetje Roli zaradi dotrajanosti na lastne stroške zamenjalo že lani. Zdaj, po slabih štirih letih uporabe, pa so dotrajana še nekatera igrala. Leseni deli so pričeli troh-neti in se lomiti, zato igrala niso več varna. Ravnatelj vrtca in osnovne šole Podlehnik Dejan Kopold pojasnjuje: »Težava se nanaša samo in izključno na igrala, ki stojijo zunaj na igrišču vrtca. Podvržena so vsem vremenskim vplivom in temu primerno so res že rahlo dotrajana in poškodovana. Trenutno me-njujemo določene dele na največjem igralu.« Rolando Lipovnik iz podjetja Roli dotrajanost pojasnjuje takole: »Spoštovali smo zahtevo, da morajo biti igrala iz smrekovega lesa, čeprav peskovnike in igrala načeloma izdelujemo iz hrastovine. Res pa je tudi, da igral doslej sploh še niso prebarvali. Les, ki je izpostavljen vremenskim razmeram, je treba prebarvati vsako leto.« Načete dele igral in peskovnike bodo zamenjali, nekatera igrala pa tudi predelali in postavili nekaj novih. Podravje, Ptuj • Predlog znižanja cen na mizi svetnikov Kmalu cenejše parkiranje na Zadružnem trgu? Čeprav smo o tem, da bo parkiranje na Zadružnem trgu na Ptuju brezplačno, poročali kot o prvoaprilski šali, se očitno za uporabnike vendarle tudi v resnici pripravljajo ugodnejše variante. Predlagana nova cena je 0,20 evra na uro, 2 evra na dan in 14 evrov za mesečni najem parkirnega prostora. In ker so mestni svetniki o tej tematiki govorili že večkrat, je pričakovati, da bodo ta predlog v kratkem tudi potrdili. Parkirišče P+R na Zadružnem trgu je od odprtja naprej bolj ali manj prazno. Zato je vodstvo ptujske občine poskušalo najti za uporabnike sprejemljivo in ugodno finančno rešitev. Dejstvo je namreč, da je na konto praznega parkirišča na Zadružnem trgu polno tisto pri trgovini Eurospin, ki je brezplačno. A temu bodo očitno naredili konec. Rešitev, ki so jo pripravili na predlog svetniške skupine SD, je za uporabnike zelo ugodna. Namreč, Javne službe Ptuj kot koncesionar, ki upravlja parkirišča v ptujski občini, so pripravile predlog, da se cena zniža, in sicer za 1 uro parkiranja bi jo znižali s sedanjih 0,40 evra na 0,20 evra, celodnevno parkiranje (nad 10 ur) s trenutnih 4 na 2 evra in mesečni najem parkirnega prostora, ki sedaj znaša 27 evrov, bi bil v primeru sprejetja predloga le še 14 evrov. Predlagajo tudi, da se ukine 15-minutno brezplačno parkiranje. Obenem so sledili še eni pobudi, ki je vzročno povezana z (ne)uporabo novega parkirišča in predlagali, da se začasno parkirišče pri Eurospinu zapre za uporabnike in se jih preusmeri na novo parkirišče. Kot so pojasnili na MO Ptuj, bodo ta predlog, ki so ga pripravile Javne službe Ptuj, uvrstili na eno izmed naslednjih sej. Dženana Kmetec Podravje • Spremembe zakona morajo sprejeti še občine Za čebelnjake in staje na kmetijskih zemljišč ne bo omejitev Državni zbor je konec marca potrdil spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih. Ta po novem uvaja spremembe na področju dopustitve gradnje objektov na kmetijskih zemljiščih. Foto: Mojca Vtič Na KGZS opozarjajo, da če kmetom ne bo omogočeno nemoteno izvajanje kmetijske dejavnosti, bo s tem oslabljeno tudi uresničevanje prostorske, ekološke in socialne vloge, ki jo ima kmetijstvo. Kot so povedali na kmetijskem ministrstvu, spremembe poenostavljajo postopke, odpravljajo administrativne ovire ter skrajšujejo roke. Tako bo lahko občina na vseh kmetijskih zemljiščih dopustila gradnjo določenih objektov (čebelnjak, staja, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, dostop do objekta ...), ki jih veljavna zakonodaja ni dopuščala. Občina bo na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih lahko dopustila gradnjo za enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte (ograje za zaščito, kozolec in dvojni kozolec, molzišče, napajalno korito, krmišče in kmečka lopa). Vendar kot je opozoril direktor občinske uprave v Makolah Igor Erker, bodo te spremembe udejanjene z zamikom; namreč najprej morajo te spremembe občine vnesti občinske prostorske načrte, za kar pa morajo pridobiti tudi soglasja drugih soglasodajalcev v postopku spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN). Kmetje čebelnjakov niso izkoriščali za vikende Ob tem spremembe zakona na vseh kmetijskih zemljiščih dopuščajo možnost graditve objektov, ki so potrebni za delovanje in širitev kmetij tudi na najboljših kmetijskih zemljiščih, vendar le ob predhodni pripravi OPN. A kot opozarjajo na KGZS, je priprava tega načrta predraga rešitev za večino kmetov. Zato so na KGZS predlagali, da naj bo načrtovanje kmetijskih objektov dovoljeno na vseh kmetijskih zemljiščih, tudi trajno varovanih, brez spremembe namenske rabe, vendar pod določenimi pogoji, ki bi preprečevali zlorabe. »Za ugotovitev izpolnjevanja teh pogojev bi zadruge in kmetijska gospodarstva morala vložiti vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na ministrstvo. To bi o vlogi odločilo, kmetijski objekti pa bi se lahko uporabljali le v kmetijske namene, kar bi preverjala kmetijska inšpekcija. Tveganje, da pride pri tem do zlorab, vedno obstaja, vendar menimo, da bi učinkovita kontrola kmetijske inšpekcije zadostovala do te mere, da bi bilo število zlorab zanemarljivo. Zavedamo se, da je v preteklosti prihajalo do zlorab, ko so kozolci, strojne lope, čebelnjaki in podobni objekti postajali vikendi, vendar ne s strani kmetov, ki jim kmetijska zemljišča in objekti nudijo preživetje. Žal predlagatelj našim pripombam ni prisluhnil.« Mojca Vtič Foto: EM 6 Štajerski TEDNIK Politika torek • 19. aprila 2016 Cerkvenjak • Letos rekonstrukcija regionalke proti Sv. Juriju Kako dolgo še s slabim pritiskom vode? Ker se krajani Peščenega Vrha soočajo s slabim pritiskom vode, je cerkvenjaški občinski svet ohranil sredstva za projektno dokumentacijo za obnovo tamkajšnjega vodovoda, sredstva za izgradnjo pločnika ob regionalki proti Sv. Juriju pa zagotovil z nižanjem drugih postavk. Osrednja točka aprilske seje je bila obravnava rebalansa proračuna za letošnje leto, ki je bil potreben predvsem zaradi vključevanja dodatnih sredstev države za investicije po 23. členu ZFO ter prerazporeditev znotraj investicij. Država je namreč za prihodnji leti ob 2 % nepovratnih sredstev ponudila še možnost koriščenje dodatnih 3 % povratnih sredstev za zadolževanje pri državnem proračunu, kar za cerkvenjaški proračun pomeni dodatnih 65.600 evrov. Sredstva bodo v celoti namenili za dokončanje modernizacije ceste Čagona in Prihodki se z rebalansom zvišujejo za približno 375.000 evrov na dobrih 1.764.000 evrov, odhodki pa bodo višji za okrog 390.480 evrov in tako znašajo nekaj manj kot 1.689.700 evrov. Za 93.000 evrov na približno 433.500 evrov so povišani investicijski odhodki, planirajo pa še najetje brezobrestnega kredita pri državnem proračunu v višini 65.600 evrov. Nekatere občinske svetnike, med njimi tudi Mirka Kozarja, je v predlaganem rebalansu najbolj zmotilo krčenje sredstev pri rekonstrukciji vodovoda Peščeni Vrh. jo bodo tako namesto prihodnje leto končali že letos. V tem letu pa bodo dokončali tudi rekonstrukcijo regionalne ceste proti Sv. Juriju. Regionalko so najprej nameravali graditi v štirih fazah, sedaj pa se je direkcija odločila, do jo bodo v celoti zgradili letos. Z rebalansom so tako morali zagotoviti sredstva za gradnjo pločnikov in položitev komunalnih vodov. Juršinci • Potrdili rebalans letošnjega proračuna Nadzornica zadovoljna z izvedbo Opravljeni nadzor prenove cestnega odseka v Rotmanu (do hišne številke 31), okoli katerega se je na veliko prašilo, ni pokazal nobenih nepravilnosti. Juršinski občinski svet je na aprilski seji sicer potrdil rebalans proračuna za letošnje leto, ki je bil potreben predvsem zaradi pridobitve sredstev po 21. členu ZFO ter sredstev iz državnega proračuna za sanacijo plazu Bodkovci v višini 106.300 evrov. Prihodki so tako višji za okrog 106.300 evrov in po novem znašajo 1.930.500 evrov. Izdatki so ocenjeni na skoraj 2.089.500 evrov in so tako za 180.000 evrov višji kot v sprejetem proračunu, predvsem zaradi sanacije plazu Bodkov-ci ter povišanja investicijskih odhodkov na okrog 555.400 evrov. Razliko med prihodki in odhodki bodo pokrili z ostankom sredstev iz preteklega leta Z rebalansom na novo planirajo tudi sanacijo plazu Bodkovci, ocenjeno na 106.000 evrov. Fotografija je simbolična. Domačim društvom zmanjšali najemnino Pri točki pobude in vprašanja svetnikov je svetnica in podžupanja občine Juršinci Dragica Toš Majcen podala pobudo za znižanje najemnine za prostore v juršinskem kulturnem centru domačim društvom. »Zelo veliki so pritiski ljudi, ki imajo tukaj prostore, saj težko zmorejo plačilo 300 evrov na leto. Predlagam, da jih delno oprostimo. Lahko prenesem tudi to, da se nekatera društva pogovarjajo o tem, da ne bodo več imela tukaj prostorov in bodo šla drugam. Zato želim, da se nocoj izjasnimo, ker sem na to že dvakrat opozorila.« Da so člani domačih društev nezadovoljni z višino najemnine, je potrdil tudi svetnik Alojz Herga. Svetniki pa so po krajši razpravi mesečno najemnino zmanjšali na približno četrtino veljavne cene. Po novem bo tako strošek najema prostorov okrog 80 evrov letno z DDV. in z domačim zadolževanjem v višini 77.000 evrov. Župan Alojz Kaučič pa je pri tem še pojasnil, da je država občinam ponudila še 3 % povratnih sredstev, ki se občinam zagotavljajo kot brezobrestni kredit iz državnega pro- Za rekonstrukcijo cestnega odseka Gabrnik-Kukava okrog 90.000 evrov Svetniki so v nadaljevanju potrdili tudi investicijsko dokumentacijo (DIIP) za rekonstrukcijo cestnega odseka Gabrnik-Kukava. Investicija, težka 88.300 evrov, zajema izravnavo in preplastitev cestišča v dolžini slabih 700 m, ureditev odvodnjavanja ter bankin ob cestišču. Dela nameravajo začeti junija oz. julija. Investicijo pa bodo financirali iz sredstev državnega proračuna po 23. členu, preostalih 10.000 evrov pa bo zagotovila občina. V nadaljevanju se je svetniški zbor med drugim seznanil še s poročilom o opravljenem nadzoru dokončanja rekonstrukcije cestnega odseka v Rotmanu (do hišne številke 31), kjer nadzorni odbor (NO) občine Juršinci ni ugotovil nobenih nepravilnosti. »Projekt je bil izpeljan točno tako kot pravi črka zakona,« je povedala predsednica NO Dragica Germin. Župan pa je pri tem pripomnil: »Najrajši slišim to, ker se je okrog tega na veliko prašilo.« Monika Levanič »»Ze leta se borijo za zadostne količine vode« Za zagotovitev sredstev za nove naložbe so z rebalansom predlagali znižanje več postavk, med njimi tudi celotno postavko rekonstrukcije vodovoda Peščeni Vrh v višini 5.000 evrov. To je na noge spravilo več svetnikov, med njimi Mirka Kozarja: »Ne morem se strinjati, da jemljemo sredstva pri projektu izgradnje vodovoda Peščeni Vrh, kar je nuja za ljudi. Ljudje plačujejo to vodo, v določenih delih pa je nimajo dovolj. Se pravi plačujejo nekaj, kar ni v popolnosti zagotovljeno.« Župan Marjan Žmavc je pojasnil, da s tem ne spreminjajo same izvedbe investicije, saj da gre le za zamik izdelave projektne dokumentacije. A Ko-zar je vztrajal: »Gledam s stališča 15, 20 družin s Peščenega Vrha, ki se že leta in leta borijo, da bi imeli zadostne količine vode!« Volk sit in koza cela Da so nekateri prebivalci Peščenega Vrha razburjeni zaradi načrtovane spremembe, je izpostavil tudi podžupan in svetnik Andrej Kocbek. Debato pa je spodbudil še svetnik Primož Čuček: »Vsi smo si zelo želeli, da se pločnik zgradi. To je zagotovo ena najpomembnejših investicij našega mandata. Zdi pa se mi škoda, da so sredstva vzeta ravno pri tem vodovodu. Prepričan sem, da lahko najdemo ta denar kje drugje, pa je volk sit in koza cela.« Nakar je svetnik Mirko Žmavc, sicer ravnatelj OŠ Cerkvenjak, na plano prišel s predlogom, da znižajo postavko za investicijsko vzdrževanje šole in ta sredstva namenijo za projektno dokumentacijo za obljubljeni vodovod. Svetniki so tako le našli rešitev in zagotovili potrebnih 4.000 evrov za projektno dokumentacijo vodovoda. Po dva tisočaka so vzeli šoli in gasilcem. Monika Levanič Zavrč • Deseta redna seja občinskega sveta Enaindvajseto leto de končali s presežkom Na seji so predstavili letno poročilo občine ter poročilo zove, posledice deževja v letu 2014, odločitve o pridružitvi Lani je imela občina Zavrč 1.678.452 evrov prihodkov (predlani 2.282.823) in 1.643.924 evrov odhodkov (predlani 2.524.591). Od tega je za investicije porabila 301.842 evrov, proračunski presežek pa je znašal 34.529 evrov. Če upoštevamo še odplačilo posojila, najetje novega kredita v višini 165.000 evrov in presežek iz leta 2014, končni presežek leta 2015 znaša 188.360 evrov. Največ denarja so lani namenili za kulturo, šport in nevladne organizacije (289.397 evrov) ter izobraževanje (277.760). Močno deževje novembra 2014 je v občini sprožilo kar nekaj plazov, vse pa so evidentirali in seznam poslali Ministrstvu za okolje in prostor. Lani so sanirali plazova na igrišču in lokalni cesti Sejo je zaradi drugih obveznosti župana Mirana Vuka vodil podžupan Janko Lorbek. Foto: EM torek • 19. aprila 2016 Politika Štajerski TEDNIK 7 Slovenska Bistrica • Svetniki potrdili širitev industrijske cone Če dogovora z vlado ne bo, sledi prometni infarkt Slovenjebistriški svetniki so se na aprilski seji seznanili z varnostnimi razmerami v Slovenski Bistrici, ki so po oceni policistov stabilne, potrdili so letna programa športa (193.725 evrov) in ljubiteljske kulture (105.390 evrov) ter potrdili investicijsko zasnovo za širitev industrijske cone Impol. Kdo od svetnikov in kako je dobrodelen Med aprilsko sejo je v Slovenski Bistrici potekala tudi dobrodelna prireditev OŠ Minke Namestnik Sonje za zbiranje sredstev za nabavo novega kombija. »Ker se prireditve zaradi seje nismo mogli udeležiti, je svetniška skupina SD podala pobudo, da se svetniki občinskega sveta odpovejo delu sejnine, 30 evrom, in jo namenijo za dobrodelno prireditev. Z našo pobudo sem seznanil vodje svetniških skupin in jih prosil, da se o podpori pobude odzovejo do seje. Odzval se ni nihče. Še tik pred sejo sem vprašal vodje svetniških skupin, ki na pobudo niso pristali, razen SMC in Desus, ter jim povedal, da bo ta lista predložena na seji,« je pojasnil Tomaž Godec iz SD. In seznam z imeni, na katerega se je podpisalo vseh 14 opozicijskih svetnikov, je zaokrožil med mizami, kar pa je vznejevoljilo koalicijo. »Vsi darujemo takrat in za tistega, za katerega mislimo, da je daru potreben, ampak takrat, ko jaz razmislim, komu in kdaj bom dar dal. Zato prosim, da se spisek ponovno pripravi, saj je bil ta seznam zavedba,« je na seji dejal Simon Unuk (SLS). Namreč lista je bila po obliki enaka kot lista prisotnosti. A kot je pojasnil Godec, je bilo v glavi dokumenta jasno navedeno, kaj svetniki podpisujejo. »Me pa skrbi, da se svetniki tako lahkotno podpišejo pod neki dokument.« Unuk je še dodal, da so se svetniki že na minulih sejah dogovorili, da takšni predlogi ne bodo podani na sejah, dodal pa je tudi: »Zase lahko rečem, da sem že med letom dobrodelen in nimam težav s tem. Ne pristanem pa, da se iz tega dela politični dogodek, navsezadnje je dobrodelnost odraz človekoljubnosti.« Foto: Mojca Vtič Odnos med opozicijo in koalicijo se je zaostril že na začetku seje, ko je slednja z večino zavrnila predloge opozicijskih svetnikov za dopolnitev programa dela občinskega sveta za letošnje leto. Občina Slovenska Bistrica bo s to investicijo kandidirala za pridobitev nepovratnih sredstev na javnem razpisu gospodarskega ministrstva, ki naj bi bil objavljen še ta mesec. Z državnim denarjem naj bi se širile že obstoječe industrijske cone. Glavni cilj projekta je širitev poslovne cone Impol, seveda pa je potrebna tudi izgradnja povezovalne cestne infrastrukture. »Kakšna bo končna rešitev, še ne vemo, saj ne vemo, kakšen bo razpis. V Sloveniji imamo ogromno industrijskih con, ki pa niso tako vitalnega pomena, kot je naša. Glede na vsa vlaganja Impola, glede na to, da je šesti izvoznik, da je njihov cilj, sedaj po prevzetju ši-beniškega TLM, povečati obseg prihodkov s 500 milijonov evrov na milijardo evrov, potem ne vidim razloga, zakaj ne bi država prispevala 5-6 milijonov evrov, da se projekt zaključi, saj bi že naslednje leto država dobila denar nazaj.« Občina pripravila projekt brez vednosti Impola? Vrednost širitve industrijske cone je ocenjena na 2,8 milijona evrov. Od tega naj bi občina v prihodnjem letu zagotovila dobrih 700.000 evrov. A potrditev dokumenta ni minila brez polemike. Svetniška skupina SD je opozorila na domnevno slabo komunikacijo med občino in Impolom, saj da za prijavo in pripravo te projektne dokumentacije Impol ni bil obveščen. To dokazuje tudi pismo direktorja družbe Impol infrastruktura Rafka Atelška, ki je zapisal, da Im-pol ni bil pozvan k usklajevanju projekta in prosijo za natančno obrazložitev investicije in koristi za Impol. Na seji je bilo povedano, da občina res ni pozvala Impola k pripravi dokumentov, saj za to ni bilo časa. Pojasnili so še, da so uporabili samo znane podatke. Stanislav Zajšek (SMC) je poudaril, da bi moralo podjetje z dobički, ki jih ustvarja, več prispevati k izgradnji obvoznice, ob tem je vprašal, zakaj je potreben občinski del. Žagar je odgovoril, da se je treba pri projektih oziroma razpisih držati zakonov. Po napovedih župana naj bi se predstavniki Impola in občine sestali 26. aprila. Ob tem pa je svetnik Drago Mahorko dodal, da če se stvari ne bodo premaknile, bo civilna iniciativa Slovensko Bistrico zaprla za promet. Mojca Vtič Foto: arhiv lovanja občine Policijske postaje Gorišnica. Letos bodo sanirali še tri pla-Vinarski zadrugi Haloze pa še niso sprejeli. Goričak-meja s Hrvaško, izdelali pa so tudi projekt za sanacijo plazu pri stanovanjski hiši Rihtarič v Pestikah. Za to je občina porabila 21.166 evrov, preostala sredstva pa bo dobila iz državne rezerve. Letos bodo izvedli sanacijo plazov pri Rihtaričevih, na lokalni cesti pod Švabovim do Hrastovca in pri hiši Zebec Ivanjčičevih v Hrastovcu. Načrtujejo tudi rekon- strukcijo javnih poti Goričak-Pe-trovič in Turški Vrh-Majur, nadaljevala pa se bo tudi investicija ceste Hrastovec-Plantek. Odločitev o pridružitvi novoustanovljeni Vinarski zadrugi Haloze so občinski svetniki prestavili na eno od naslednjih sej. Edina včlanjena občina tako ostaja Videm. Eva Milošič Migranti odšli, (zaraščena) ograja ostaja. Lani je iz Hrvaške prek občine Zavrč potovalo 3.010 migrantov. Za pomoč beguncem je občina porabila 14.926 evrov. Država je na meji postavila žično ograjo, ki pa jo bosta kmalu prerasla trava in grmičevje. Za vzdrževanje teh ograj naj bi poskrbelo Ministrstvo za notranje zadeve, ki pa do sedaj ni naročilo ne košnje ne odstranitve ograj. Občina bo zato ministrstvo na zaraščanje pisno opozorila. Zetale • Osma redna seja občinskega sveta Stalne pošte ne bo več Pošta Slovenije namerava stalno pošto v Zetalah preoblikovati v pogodbeno, lokalno skupnost pa je zaprosila za mnenje. Število strank na pošti namreč upada, obseg storitev pa se je med letoma 2010 in 2015 zmanjšal za 24 %. Celoten nabor univerzalnih poštnih storitev naj bi tako združili s še kakšno dejavnostjo drugega gospodarskega subjekta (predlagajo trgovsko, lekarniško ali turi-stično-informacijsko). Poštna številka 2287 in žig pošte Žetale bi se uporabljala še naprej, vendar bi dejavnost opravljal pogodbenik v lastnih ali najetih prostorih. Občina je prosila za dodatna pojasnila in predstavitev na seji občinskega sveta. Ker predstavnikov Pošte Slovenije zaradi drugih obveznosti na sejo ni bilo, so se svetniki le seznanili s predlogom, mnenja pa še niso podali. Potrdili pa so predlog za nujna investicijska vlaganja v vodo-oskrbni sistem. Komunalno podjetje Ptuj želi zgraditi nov globinski vodnjak na trasi Mariborske ceste na Ptuju, na že zgrajenih vodnjakih v Podvincih in Skor-bi pa namestiti filtre železa in mangana. V sistem bi tako lahko črpali več globinske vode, s tem pa zmanjšali vrednost pesticidov in nitratov v pitni vodi. Vrednost investicije ocenjujejo na približno 650.000 evrov. Omrežnine uporabnikom ne bodo zvišali, vendar je bo komunalno podjetje letos po novem zadržalo polovico in ne le 20 % kot doslej. Sprejeli so tudi sklep, da se homogeni oddelek drugega starostnega obdobja (5-6 let, normativ 17-22 otrok) žetalske-ga vrtca preoblikuje v hetero-genega (4-6 let, normativ 14-19 otrok). Tekom novega šolskega leta se je namreč v vrtec vpisalo še pet otrok, ki jih sicer ne bi mogli sprejeti, že julija pa zaradi vstopa v šolo pričakujejo nekaj izpisov. Občinski svetniki so za člana sveta 01 Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj potrdili Jožeta Krivca, o včlanitvi v Vinar- sko zadrugo Haloze pa še niso odločali. Direktorica občinske uprave Milica Simonič Steiner pojasnjuje: »Čakamo rezultate razpisa, na katerega smo prijavili projekt čezmejnega sodelovanja DE-PARK II, s katerim bi ob Pušnikovi domačiji uredili vinograd. Če bomo sredstva dobili, se bomo vinarski zadrugi najverjetneje pridružili.« Eva Milošič Kdo bo novi pogodbenik Pošte Slovenije? Foto: EM 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 19. aprila 2016 Markovci • Z županom ob 17. občinskem prazniku Obeta se leto bogatih naložb V občini Markovci je te dni še posebej slovesno. Zaznamujejo 17. občinski praznik, prireditve ob prazniku so začeli v minulem tednu. V ponedeljek so organizirali ogled čistilne naprave na Forminu, v četrtek je potekal dan šole. Konec tedna so uradno namenu predali novozgrajeno kanalizacijo v Bukovcih in Stojncih ter ribiški dom v Prvencih. Osrednja prireditev ob prazniku s podelitvijo občinskih odlikovanj bo ta petek ob 18. uri v večnamenski dvorani v Markovcih. Foto: Črtomir Goznik Župan Milan Gabrovec vsem občankam in občanom čestita ob prazniku ter jih vabi na prireditve, ki se bodo zvrstile v sklopu občinskega praznovanja. Gradnja kanalizacije, sofinancirana z evropskimi in državnimi sredstvi, je bila v občini Markovci tudi največja in finančno najzahtevnejša naložba minulega obdobja. Višina deleža investicije, ki je pripadel na občino Markovci, znaša 2,7 milijona evrov. Od tega je proračun EU prispeval 1,7 milijona evrov, državni proračun 312.000 evrov in občina Markovci iz lastnega proračuna 662.000 evrov. Poleg gra- dnje kanalizacije so v markovski občini v času od lanskega do letošnjega občinskega praznika realizirali še nekaj drugih naložb. »Na poslopju osnovne šole smo obnovili ostrešje, pri Kvarovi kapeli v Stojncih uredili vaški center, v Stojncih zgradili pločnik, v Bukovcih (Siget) pa kolesarsko stezo. Na območju Bukovcev in Stojncev smo obnovili javno razsvetljavo, v Zabovcih in na relaciji med Stojnci ter Zagojiči pa asfaltirali tudi dva manjša cestna odseka,« je o postorjenem delu v minulem obdobju povedal župan Milan Gabrovec. Kaj kaže pogled v prihodnost Vrednost letošnjega proračuna občine Markovci znaša 6,4 milijona evrov. »Pomembnejše investicije bodo gradnja kanalizacije in obnova vodovoda v Novi vasi, izgradnja krožišča na regionalni cesti pri kmetijski zadrugi ter končanje del na kanalizaciji v Bukovcih. Za gradnjo kanalizacije z obnovo vodovoda v Novi vasi trenutno poteka postopek izbire izvajalca. Vrednost naložbe ocenjujemo na dober milijon evrov, dela bi predvidoma začeli v drugi polovici tega leta. Če bomo uspešni pri pridobivanju zemljišč, bi v drugi polovici 2016 začeli gradnjo krožišča na regionalni cesti Ptuj-Zavrč, pri kmetijski zadrugi. V prihodnjem letu bi krožišče zgradili še pri trgovini Špic. Vrednost gradnje obeh krožišč je ocenjena na dobrih 1,6 milijona evrov. Za gradnjo kanalizacije v Bukovcih (Lunovci) namenjamo 220.000 evrov, dela so v zaključni fazi. Če bomo uspešni s pridobivanjem sofinancerskih sredstev, bi v mansardi občinske stavbe uredili podjetniški inkubator. Investicijo ocenjujemo na 150.000 evrov. V šoli bomo obstoječe svetilke zamenjali z energetsko varčnimi (20.000 evrov), na relaciji med Markovci in Spuhljo, ob regionalni cesti, odkupujemo zemljišča za gradnjo kolesarske steze, sanirali bomo tudi most čez Rogozni-co, za kar imamo v proračunu rezerviranih 10.000 evrov, dela pa bi začeli še pred poletjem. V proračunu smo 90.000 evrov namenili za aktivnosti pri izgradnji namakalnega sistema na ko-masiranem območju Markovci jug. Pogoj za gradnjo sistema so soglasja lastnikov zemljišč. Kmetijsko ministrstvo je zaostrilo pogoje za pridobivanje sofinancer-skih sredstev. Če bodo lastniki zemljišč na nove pogoje pristali, bo občina to investicijo tudi realizirala,« poudarja župan in dodaja, da bi v prihodnjih letih poleg vsega naštetega v Zabov-cih želeli zgraditi regatni center, v Markovcih športni center, razmišljajo o energetski obnovi občinske stavbe, v Markovcih pa tudi o umestitvi nove stanovanjske soseske. Mojca Zemljarič V občini Markovci smo ob 17. občinskem prazniku in 18. obletnici obstoja občine veseli uspehov, ki smo jih in jih bomo skupaj dosegli v bodoče. Ob tej priložnosti vsem občankam in občanom iskreno čestitamo. Hkrati vas vabimo na prireditve ob občinskem prazniku. Milan Gabrovec, prof. župan TESARSTVO Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 www.tesarstvo-matjasic.si IM01 ^ ao POSTAVLJANJE OSTRESIJ IN KROVSKA DELA l/l 'm občaMOM m občtutJam žtlim ptijetm pn ■azw/cwjb pnazrnka Občim Mfflkotftib. Zi ■¡Ju/aUjujem- ¿e> cayeitíM itJuutJcaM, M poiioi/ >- km pañtwjeM za Lzlc&zatw zaupanje,. (/sem občankam in občanom občine Markovci želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občine Markovci. Svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje. ZAF okovje d.o.o. CVETLIČARNA Rožmarin 'sem občankam in občanom občine Markovci želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Se naprej se priporočamo s storitvami in ponudbo kvalitetnega balkonskega cvetja. Obiščite nas v naših cvetličarnah, ki se nahajajo: - Miklošičeva ulica 10, Ptuj, telefon 02 776 40 01 - PE Bukovci 4o, Markovci, telefon 02 766 20 31 Franc Horvat 041 025 559 Podravje • Medicinsko-humanitarna odprava Madagaskar 2016 Za izvedbo projekta potrebujejo dobrih 16.000 evrov Skupina treh bodočih zdravnic in ene zobozdravnice se čez približno pol leta odpravlja na trimesečno humanitarno-medicinsko odpravo na Madagaskar, kjer želijo pomagati prebivalcem vasice Matanga s primarno zdravstveno oskrbo. Ker pa je izvedba projekta povezana z izredno visokimi stroški, ki jih same ne morejo kriti, že nekaj časa zbirajo sredstva. Na trimesečno pot se oktobra pod okriljem Sekcije za tropsko medicino na Infekcijski kliniki v Ljubljani in Medicinske fakultete v Ljubljani odpravljajo absolventka den-talne medicine Klara Rakuša, ki sicer prihaja iz občine Sveti Tomaž, ter tri absolventke medicine Eva Koban, Katja Kor-dež in Anja Kolman. Mlade medicinke bodo odpotovale na Madagaskar, natančneje v vasico Matanga, kjer bodo s prostovoljnim delom pomagale tamkajšnjim prebivalcem, ki sicer nimajo možnosti dostopa do zdravnika. "Mnogi Madagaskarci nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe, tako zaradi visokih stroškov le-te, oddaljenosti od bolnišnic, kot tudi zaradi pomanjkanja medicinskega osebja. Madagaskarci se ob pojavu bolezni najprej zatečejo k lokalnemu zdravilcu. Če jih ta s pomočjo različnih past in zvarkov ne uspe pozdraviti, jih napoti k novemu zdravilcu in šele potem v bolnišnico. Prav zato je naše i Foto: Osebni arhiv Na trimesečno pot se oktobra odpravljajo absolventka dentalne medicine Klara Rakuša ter tri absolventke medicine Eva Koban, Katja Kordež in Anja Kolman. pomembno poslanstvo tam tudi ozaveščanje o preprečevanju širjenja bolezni in učenje osnovnih higienskih navad. Tri mesece bomo s prostovoljnim delom pomagale prebivalcem v vasici Matanga, kjer nameravamo po najboljših močeh in z znanjem, ki smo ga pridobile v času študija, pomagati lokalnemu prebivalstvu. V ta namen smo se in se bomo do odhoda izobraževale na posameznih klinikah,« pove bodoča zobozdravnica Klara Rakuša. Stroške celotne odprave krijejo same Do oktobra pa je pred mladimi medicinkami zahtevna naloga, saj morajo zbrati dobrih 16.000 evrov za izvedbo projekta: »Izvedba tega projekta je povezana z izredno visokimi stroški, ki jih same ne moremo pokriti. Stroške celotne odprave, kar vključuje tudi ves sanitetni material, medicinske pripomočke, zdravila, krijemo same, zato smo vesele tudi vaše pomoči.« Če jim želite priskočiti na pomoč, jim lahko nakažete finančna sredstva na transakcijski račun Medicinske fakultete Ljubljana. Lahko pa pošljete SMS »SOLIDA-REN5« na številko 1919, s katerim boste prispevali pet evrov. Sicer pa več o tem, kako jim lahko pomagate, najdete na spletni strani http://www.madagaskar-okto-ber2016.si/. Monika Levanič torek • 19. aprila 2016 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 9 Slovenija • Uporaba antibiotikov v slovenskem kmetijstvu strogo nadzorovana Kakovost mesa, ki se prodaja po v ■ ■ ■ ■ ■ ^m" smesno nizki ceni, je vprašljiva Odpornost bakterij proti antibiotikom je tempirana bomba, so prepričani na Zvezi potrošnikov Slovenije. Kot ugotavljajo, odpornost bakterij proti antibiotikom nevarno narašča po vsem svetu in postaja globalni problem. A kot zagotavlja specialist za prehrano živali na ptujskem KGZ, Anton Hohler, je najstrožji nadzor nad uporabo antibiotikov v EU prav v Sloveniji, kar kažejo tudi nizke vrednosti. Tako Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da brez potrebnih skupnih aktivnosti za zajezitev pojava odpornosti bakterij hitimo v obdobje, ko zaradi pridobljene odpornosti bakterij ne bomo mogli več pozdraviti infekcijskih bolezni. V Evropi že umre okoli 25.000 ljudi letno zaradi okužb z bakterijami, ki so odporne na antibiotike, so podatek navedli na ZPS. Polovica proizvedenih antibiotikov se porabi v kmetijstvu Prekomerna uporaba antibiotikov, tako za zdravljenje ljudi kot tudi živali, namreč znatno prispeva k povečevanju števila mikroorganizmov (bakterij, plesni in kvasovk), ki so razvili odpornost na antibiotike. »Razloge lahko iščemo tudi v nas samih, a ključni vir problema je kmetijstvo, saj kar okoli polovico proizvedenih antibiotikov na svetu, porabijo v kmetijstvu. Stroka predvideva, da se bo uporaba antibiotikov v kmetijstvu povečala za 66 % glede na količino, porabljeno leta 2010. Zakaj? Ker veliko držav, tudi ZDA, v živinoreji dovoljuje uporabo antibiotikov v krmi za pospeševanje rasti in prirasta in tudi za zdravstveno preventivo. V EU je uporaba antibiotikov v krmi za pospeševanje rasti klavnih živali res prepovedana, a je zakonodaja zelo ohlapna glede uporabe antibiotikov v preventivne namene. Prav tako je prepovedana prodaja mesa, ki vsebuje antibiotike, vendar pa so patogene bakterije, ki so bile izpostavljene antibiotikom v živalih, že privzele odpornost in se lahko prenesejo na žival in tudi na človeka,« so poudarili. IVeganje za prisotnost antibiotikov pri nas majhna »Več kot 25 let delam na področju prehrane živali, tako reje govedi za rdeče meso kot v mlečni prireji. Iz svojih izkušenj, ko obiskujem različne države v EU, zagotavljam, da je nadzor nad porabo antibiotikov za zdravljenje najstrožji prav v Sloveniji in prav je tako,« je povedal Anton Hohler, specialist za prehrano živali na KGZ Ptuj. Kot je povedal, je uporaba antibiotikov v Sloveniji izključno v rokah veterinarjev, ki jih uporabljajo za zdravljenje individualne živali. O strogosti slovenske zakonodaje pa pričajo tudi podatki o uporabi antibiotikov, meni Hohler. »Poraba antibiotikov je pri nas bistveno nižja kot v drugih članicah EU. Na primer na Madžarskem porabijo kar 60-krat več antibiotikov in na primer v Avstriji 2,5-krat več kot v Sloveniji na enoto proizvoda. V Sloveniji se vsaka cisterna mleka preverja na morebitno prisotnost antibiotikov, prav tako pri vstopu v mlekarno. Tveganje za prisotnost antibiotikov zaradi majhne porabe in velikega nadzora v mesu je izredno majhno. Vsakemu bralcu je verjetno logično, da je tveganje bistveno večje v državah, kjer je slabši nadzor tega in seveda večja poraba. Za potrošnika je zato zagotovo najbolje, da uživa tako meso kot mleko slovenskega porekla. Torej lokalno pridelano hrano, ki je tudi iz ekološkega vidika najugodnejša.« V Sloveniji v živinoreji porabijo razmeroma malo antibiotikov Z vprašanjem, kakšna je poraba antibiotikov v slovenskem kmetijstvu, smo se obrnili tudi na upravo za varno hrano. Potrdili so Hohlerjeve besede, saj na podlagi podatkov ugotavljajo, da je v Sloveniji poraba antibiotikov za živali med nižjimi v Evropi. Preračunana poraba teh zdravil za živali za proizvodnjo hrane Foto: Splet se je v Sloveniji, tudi zaradi akcij ozaveščanja za preudarnejšo rabo antibiotikov pri živalih, med letoma 2010 in 2012 zmanjševala. Slovenija se na osnovi prodaje protimikrobnih zdravil uvršča med države z najnižjo porabo antibiotikov - nižjo porabo v Evropi imajo le tri skandinavske države. Na vprašanje, Problem, ki ne pozna meja Pretirana uporaba antibiotikov ogroža prebivalce po vsem svetu, zato lahko govorimo o globalnem problemu. »Prav zato smo potrošniške organizacije začele kampanjo za omejitev porabe antibiotikov pri prireji mesa. Pozvale smo prehrambne verige, kot so MCDonalds, Subway, KFC, naj prenehajo kupovati meso živali, pri prireji katerih so bili uporabljeni antibiotiki, ki jih uporabljajo v humani medicini, in s tem pomembno prispevajo k zajezitvi problema odpornosti antibiotikov. Tudi na ZPS smo se pridružili tej kampanji, saj smo prepričani, da je treba ukrepati takoj, tako na zakonodajnem področju kot z osveščanjem potrošnikov,« je na razsežnosti problema opozorila Breda Kutin, predsednica ZPS in dodala: »Tako kot številne potrošniške organizacije po svetu, smo tudi mi pisali verigi restavracij McDonald's v Sloveniji in jih prosili za kratek opis aktivnosti glede uporabe antibiotikov v prireji mesa za slovenske restavracije, vendar konkretnega odgovora nismo prejeli.« kako varna je slovenska hrana, pa so na upravi za varno hrano odgovorili: »100-odstotne varnosti ni. Glede na rezultate uradnega nadzora pa lahko trdimo, da je slovenska hrana relativno varna.« Marjana Peterman, strokovnjakinja iz ZPS opozarja, da je na trgovskih policah tudi meso iz Avstrije, Nemčije, Madžarske in Italije, kjer pa so vrednosti porabe antibiotikov občutno višje. Mojca Vtič Promocijsko sporočilo Pekarna Grosuplje predstavlja novi mešani pirin kruh s krompirjem - SKORJAVC PIRIN V Pekarni Grosuplje so pekovski mojstri ustvarili prvi mešani pirin kruh s krompirjem, ki se je pridružil njihovi družini Skorjavcev. Odlikuje ga pirina moka, ki ima v primerjavi s pšenično moko manj škroba in več beljakovin ter vlaknin. Ste vedeli, da je pira prastara vrsta pšenice, za katero strokovnjaki menijo, da je stara več kot 10 tisoč let? Potrošniki - pozor! Hohler je še dodal, da je potrošnik danes pogosto zaveden z označevanjem živil, tako je poudaril, da označba slovenski proizvod še ne pomeni slovenskega porekla. »Zato naj si potrošnik ob nakupu proizvoda vedno ogleda državo porekla (tudi pri trgovskih znamkah). V zadnjem času imamo iz različnih držav poplavo mlečnih izdelkov, prav iz tistih, kjer je poraba antibiotikov najbolj liberalna. Še pred dvema letoma je bilo mleko na Hrvaškem zelo iskano, saj ga ne proizvedejo dovolj za lastno porabo, danes pa na presenečenje tega ponujajo na slovenskih trgovskih policah, vemo pa, da prihaja v to državo mleko po smešno nizki ceni iz bivših vzhodnoevropskih državah, tudi po tako nizkih cenah, da niti ne pokrijejo stroške krme, ki pa so podobni v vseh evropskih državah. Prav tako velja za meso. Če je meso po smešno nizki ceni, se moramo vedno vprašati, kakšna je njegova kakovost, kajti iz obiskov številnih kmetij iz številnih držav EU vam lahko zagotovim, da so stroški prireje v vseh državah članicah EU podobni, v zahodnoevropskih državah zaradi dražje delovne sile celo višji!« Pirin Skorjavc ima zelo svojevrsten in prijeten okus, saj so mu dodali krompirjeve kosmiče, zaradi katerih je njegova svežina bolj intenzivna, kar pomeni, da kruh svojo svežino ohrani več dni. Pirini polnozrnati moki so dodali še pšenično polbelo moko in rženo moko, kruh pa ima mamljivo hrustljavo skorjo in opojno svežo ter mehko sredico. Tako v pekarni zopet obujajo r dolgoletno slovensko tradicijo. \ Prof. dr. Janez Bogataj navaja: ' »Pira je prastara vrsta pšenice, za katero strokovnjaki menijo, da je starejša od 10 tisoč let. 0 njenem gojenju na delu današnje Slovenije poroča tudi Janez Vajkard Valvasor leta 1689. Zaradi nizkih hektarskih donosov so pridelavo pire po letu 1900 začeli opuščati, danes pa jo spet uvajamo, saj med drugimi njenimi lastnostmi velja za pomemben steber zdrave prehrane.« Več kot 60% kruha iz Pekarne Grosuplje je brez aditivov. Posebno pozornost posvečajo kakovosti moke, zato najraje izbirajo moko slovenskega izvora. Vsako leto spečejo približno 15 tisoč ton izdelkov. Poleg ohranjanja bogate krušne dediščine v Sloveniji pa uveljavjajo nove, inovativnejše pristope v peki kruha in peciva. Foto: Anže Osterman 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 19. aprila 2016 Ptuj • Predstavili novo premiero Mestnega gledališča Pasji dnevnik kot človeško ogledalo Pred najnovejšo premiero komedije Cucki (z uradnim imenom Pasji dnevnik) avstralskega avtorja Christopherja Johnsona, ki je bila v četrtek, 14. aprila, so v Mestnem gledališču Ptuj pripravili tiskovno konferenco ter na njej predstavili ustvarjalce predstave, za katero so prepričani, da bo navdušila občinstvo. viri, ki jih predstavljamo, temu lahko pritrdijo, pa danes na terenu tega ni opaziti,« je v uvodu k razstavi zapisal dr. Borut Bata-gelj iz Zgodovinskega arhiva Celje. »V zadnjem času se je namreč ukinilo veliko vlakov, ki so vozili prek meje, potniki pa so ostali prepuščeni lastni iznajdljivosti.« Razstavo Z vlakom čez mejo, ki so jo na Ptuju obogatili tudi z izposojenimi predmeti iz Železniškega parka Ptujčana Mitja Vaupotiča, si lahko v razstavišču ptujskega Zgodovinskega arhiva na Vičavi ogledate do konca maja. jš Ivanjkovci • Dobrodelni koncert uspel Devetošolci napolnili dvorano V začetku aprila je v telovadnici OŠ Ivanjkovci potekal že tradicionalni dobrodelni koncert v organizaciji devetošolcev, njihovih staršev in zaposlenih na OŠ Ivanjkovci, ki je več kot uspel. plesno točko poskrbeli za pravo navdušenje. »Zelo sem zadovoljna, predvsem zaradi tega, ker se pri dobrodelnem koncertu vedno znova pokaže sodelovanje med učenci, zaposlenimi in starši. Moram pa povedati, da me je ta generacija učencev presenetila, prvič zato, ker so številčno manjša generacija, pa vendar so pripravili odlično plesno točko z izjemno lepo koreografijo, domiselno, vse zvrsti glasbe so se odvijale skozi njihovo točke in moram reči, da so se pokazali tudi v tej umetniški vlogi,« je bila zadovoljna ravnateljica OŠ Ivanjkovci Nada Pignar, ki je še povedala, da bodo zbrana sredstva v višini okoli 1.500 evrov namenili za strokovno ekskurzijo deveto-šolcev. Foto: Črtomir Goznik Poleg ustvarjalcev predstave Cucki se je tiskovne konference pred premiero udeležil tudi dr. Erik Tetičkovič (na levi), predsednik sveta za zaščito živali pri kmetijskem ministrstvu. tem ko so pripovedovalci psi, po- kot gledališko-umetniški plati. Psi ženske težave, opisujejo uspešno stavljena v dovolj nenavadno obli- pripovedujejo o sebi, obujajo spo- reševanje težav na svojem delov-ko, da pritegne tako po človeški mine, izpovedujejo svoje ljube- nem mestu, komentirajo socialno problematiko, izražajo čustvene stiske, premlevajo najnovejše čenče, glasno razmišljajo o tem, da se izplača biti preračunljiv, ter negujejo svojo egocentričnost tako, da večkrat ponovijo, kako občudujejo svoj (privlačni) videz (ki je včasih tudi vse, kar imajo). Kako zelo človeške teme! Pasji dnevnik je edinstvena mešanica humorja, tragedije, ostrine, nežnosti in romantike. Predstava, ki vam bo izvabila solze - pa to ne bodo nujno zmeraj solze veselja ... Ptuj • Dobrodelni koncert KPŠ Dober koncert za dober namen Člani Kluba ptujskih študentov organizirajo maja dobrodelni koncert, na katerem bodo zbirali sredstva za bolnike z rakavimi obolenji oz. za ureditev bolnišnične sobe za paliativno nego na Ptuju. „V Klubu ptujskih študentov ne pozabljamo na dobrodelno noto, zato smo se odločili organizirati ta koncert in pomagati tistim, ki nas potrebujejo. Ne želimo si, da se o študentih piše in govori le slabo. Naš namen je dokazati, da smo pošteni in da delujemo transparentno ter v dobro tistih, ki nas potrebujejo," pojasnjuje študentka Barbara Ribarič, članica odbora za socialo in izobraževanje v Klubu ptujskih študentov. Dodaja, da bodo vsa zbrana sredstva od prodaje vstopnic namenili Splošni bolnišnici Ptuj, pri čemer sodelujejo z Društvom onkoloških bolnikov Slovenije. Koncert za ta pomemben namen bo 14. maja, ob 19. uri, v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, nastopili pa bodo Gal in Severa Gjurin ter Rok Trkaj. Cena vstopnice za glasbeno poslastico bo 8 evrov, celoten izkupiček pa gre za dobrodelnost. „Koncert bo primeren za širok krog ljudi, ne le za študente. Vodja projekta je Anja Zelenik, ki se je s projektno skupino potrudila in uspela privabiti k sodelovanju še precej donatorjev in sponzorjev," še dodaja Ribaričeva. Bo pa omenjeni dogodek dodatek k dosedanjim, tradicionalnim projektom Kluba ptujskih študentov. „Upamo na dobro udeležbo za dober namen. Naš moto je: de- Režiser Matjaž Latin je ob sebi zbral moški igralski trio: Gojmirja Lešnjaka Gojca, Klemna Slakonja in Nenada Neša Tokaliča, soustvarjalci pa so bili še prevajalec Tomaž Onič, scenografka Mateja Kapun, kostumografka Mira Str- nad, koreograf Sebastjan Starič, skladatelj Sebastijan Duh in lektor Simon Šerbinek. Pasji dnevnik je ena zgodnjih uspešnic sodobnega avstralskega pisatelja C. J. Johnsona in je v Avstraliji doživela premiero leta 2001. Privlačnost zgodbe je po eni strani v obravnavi vsakdanje tematike, ki nam je blizu - ljudje smo lastniki psov ali poznamo lastnike psov, imamo radi pse ali pa smo ljubitelji živali na splošno ... , po drugi strani pa je tematika, s Ptuj • Skupni projekt slovenskih in hrvaških arhivov Z vlakom čez mejo Z odprtjem razstave Z vlakom čez mejo v četrtek, 7. aprila, v Zgodovinskem arhivu na Ptuju se nadaljuje sodelovanje šestih slovenskih in hrvaških arhivov in njihovo pripravljanje skupnih slovensko-hrvaških projektov. Sodelovanje treh slovenskih arhivov - iz Celja, Maribora in Ptuja - ter treh hrvaških - Državnega arhiva za Medžimurje, Državnega arhiva v Varaždinu in Državnega arhiva v Zagrebu - se je začelo leta 2011 s projektom Mesta in trgi ob hrvaško-štajer-ski meji, enim najuspešnejših projektov čezmejnega sodelovanja arhivov naše regije, saj je raz- stava, ki je nastala v tem okviru, obšla že dvanajst razstavišč, pa še se dogovarjajo za nove postavitve. Njihovo skupno popotovanje se nadaljuje z železnico in temelji na gradivu, ki ga hranijo o progah, ki na območju njihovega delovanja prečkajo sloven-sko-hrvaško mejo. »S prvim projektom smo dokazali, da znamo s strokovnim povezovanjem in usklajevanjem tudi danes pokazati na zgodovinsko dobre vezi med narodoma, posebej v obmejnem pasu, z novim projektom pa bi radi to tematiko deloma problemati-zirali. Ena od posledic uvajanja železnice v sodobni svet je bila namreč gotovo tudi ta, da je ljudi med seboj učinkoviteje povezala. In medtem ko zgodovinski Foto: Črtomir Goznik Utrinek z odprtja razstave Z vlakom čez mejo, ki si jo lahko ogledate v Zgodovinskem arhivu. Kljub temu da je letošnja generacija devetega razreda številčno majhna, saj jih je le 13, so poskrbeli za nepozaben večer. Prodali so okoli 500 vstopnic, nastopajoči pa so navdušili s svojim programom in nastopom. Nastopili so otroški pevski zbor Sonce, mladinski pevski zbor Rosa ter zbor A Capella, ob njih pa še ansambli Mladika, Žargon, Opoj, Stil in Šarmerji. Kot prave zvezde pa so se na odru izkazali tudi devetošolci, ki so s svojo S plesno točko so navdušili tudi učenci devetega razreda. Foto: ML Dobrodelna dražba za živali Še na eno dejstvo želijo ustvarjalci predstave Cucki opozoriti, namreč na problem zapuščenih živali, na težave, s katerimi se srečujejo v azilih za živali, in na to, da je človekova ljubezen do živali vse preveč kratkotrajna in večkrat bolj stvar osebnega prestiža kot resnične ljubezni. Tudi zato je bil na tiskovni konferenci dr. Erik Tetičkovič, predsednik sveta za zaščito živali, ki deluje pri kmetijskem ministrstvu, in tudi zato bo 21. aprila ob 17. uri v ptujskem gledališču dobrodelna dražba likovnih del osnovnošolcev na temo Človek o psu -pes o človeku, katere izkupiček bodo namenili mariborskemu zavetišču za živali. janja so glasnejša od besed," še za- tudi v predprodaji, in sicer v ka- ključujejo organizatorji majskega varni Kultum. dogodka. Karte bo možno kupiti Dženana Kmetec Foto: arhiv KPŠ Maja bodo študentje zbirali sredstva za ureditev sobe za paliativno nego v ptujski bolnišnici. Nogomet Brez petih prvokategor-nikov ostali brez točk Strani 12 Nogomet Zavrč v Maribor z minimalno prednostjo Stran 12 Nogomet Strelske vaje Kidričanov Stran 13 Nogomet Drava izkoristila težave Veržeja Stran 13 fr^oL_g Rokomet Drava brez težav čez Sviš Stran 15 Futsal Državni naslov mladim ptujskim futsalerjem Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Motokros • Dirka za SP v Mehiki V Mehiki prvak MX2 pred prvakom MXGP Slovenski motokrosist Tim Gajser je na peti postaji sezone svetovnega prvenstva v mehiškem Leonu zmagal. V elitnem razredu MXGP je v prvi vožnji osvojil drugo mesto, v drugi pa je bil najhitrejši, kar ga je skupno na dirki pripeljalo na najvišjo stopničko. Drugi je bil z enakim točkovnim izkupičkom 47 točk vodilni v skupnem seštevku elitnega razreda MXGP Francoz Romain Feb-vre. Mehiška zmaga je že Gajserjeva tretja v sezoni po Katarju in Argentini. Gajser je v Mehiko prišel v odlični formi in z dobro popotnico zmage na Veliki nagradi Argentine. S tem se je močno približal vodilnemu Febvreju v skupnem seštevku SP - na le tri točke zaostanka. Prvi že v kvalifikacijah Najboljši je bil nato tudi v sobotnih kvalifikacijah, tako da si je lahko za start prvi izbral svoj položaj. Na začetku prve vožnje sicer ni bil prvi, sprva je vozil na drugem in tretjem mestu, potem pa je, ko je po nekaj krogih prehitel Jevgenija Bobriševa, pospešil in videti je bilo, da bo imela dirka podoben scenarij kot njegova zadnja vožnja v Argentini, ki jo je gladko dobil. A sredi dirke se je znašel v težavah, Febvre, ki se je moral prebijati s petega mesta, pa se mu je povsem približal. Nekaj krogov je imel precej boljše čase, za nameček pa je Gajser še poškodoval motor in odlomil stransko plastično zaščito, ki ga je nato motila med vožnjo. Vse to je Dirka za SP v Mehiki, rezultati: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 22 25 47 2. Romain Febvre Francija Yamaha 25 22 47 3. Maximilian Nagl Nemčija Husqvarna 20 20 40 4. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 1S 1S 36 5. Clement Desalle Belgija Kawasaki 16 16 32 6. Antonio Cairoli Italija KTM 15 12 27 Vrstni red v skupnem seštevku: 1. Romain Febvre Francija Yamaha 219 2. Tim Gajser Slovenija Honda 216 3. Antonio Cairoli Italija KTM 171 4. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 170 5. Maximilian Nagl Nemčija Huaqvarna 165 6. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 162 pomenilo, da ni mogel odbiti napada Febvreja, Francoz pa je nato dokaj zanesljivo končal na prvem mestu. Tretji je bil Nemec Maximilian Nagi. Brezhibna druga vožnja Gajser je v nadaljevanju začel še odločneje; po startu je v drugi vožnji potreboval le en ovinek, da je bil prvi, vodstva pa ni več spustil iz rok. Kolikor toliko blizu je bil le Febvre, Slovenec in Francoz pa sta vozila svojo dirko, saj Tim Gajser (243) iz Pečk pri Makolah kljub svoji mladosti navdušuje svetovno motokrosistično javnost z izjemnimi vožnjami v elitnem razredu MXGP. so drugi tekmeci zaostajali iz kroga v krog. Prednost Gajserja je po 20 minutah vožnje narasla na deset sekund in več, saj se je Febvre zadovoljil z zanesljivimi 22 točkami in ubranjenim vodstvom v skupnem seštevku. Daleč za Gajserjem (+ 27 sekund) in tudi za Francozom je bil tretji Nagl, ki je tako tudi skupno končal kot tretji. »Super, zelo sem zadovoljen s celotnim koncem tedna. Spet sem dobil kva- lifikacije, že prva vožnja ni bila slaba, a sem imel nekaj tehničnih težav, ki so sestavni del motošporta. V drugi sva imela z Romain-om dober boj, tudi on je vozil v dobrem ritmu, tako sva se lepo borila. Hvala vsem, moji ekipi, očetu, družini in tudi navijačem doma v Sloveniji,« je dejal dobro razpoloženi zmagovalec mehiške dirke. Tudi v skupnem seštevku sta aktualna svetovna prva- ka razreda MX2 (Gajser) in MXGP (Febvre) povsem skupaj, saj je razlika med njima le tri točke, 219 - 216, v vodstvu pa je še vedno Febvre. Dirkači se po krajši turneji onstran Atlantika vračajo v Evropo, kjer bo 1. maja naslednja preizkušnja v latvijskem Kegumsu. Že prej, 24. in 27. aprila, pa bosta na sporedu še dve domači dirki državnega prvenstva v Slovenskih Konjicah in Semiču. sta, JM Tenis • ITF-turnir v Tuniziji V Tuniziji pravi »Tamara ekspres« Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) je v Tuniziji prišla do prve lovorike v sezoni - slavila je na turnirju z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. 18-letna Tamara Zidanšek (269. na WTA), članica TK Terme Ptuj, je odigrala še drugi zaporedni ITF-turnir v tunizijskem Hammametu (na prvem je izgubila v finalu). Tudi ta je imel nagradni sklad, vreden 10 tisoč dolarjev, varovanka trenerja Zorana Krajnca pa je storila korak naprej in osvojila turnir. »Zaenkrat je najpomembnejši podatek ta, da je Tamarina forma v vzponu. To je še posebej pomembno zaradi tega, ker bo v naslednjih mesecih nastopala na močnejših turnirjih, kjer je treba za vsako posamično zmago pokazati maksimum,« je sporočil Krajnc. Tamara je imela v Tuniziji status 1. nosilke, kar je skozi vseh pet dvobojev uspešno potrjevala. Nekaj težav ITF-turnir Hammamet (Tunizija), 10 tisoč dolarjev: 1. krog: Zidanšek (1.) - Charlotte Roemer (Ekvador) 6:2, 6:2; 2. krog: Zidanšek (1.) -Petra Januskova (Lanada) 7:6(0), 6:1; četrtfinale: Zidanšek (1.) -Angelica Moratelli (Italija) 6:4, 6:3; polfinale: Zidanšek (1.) -Manon Arcangioli (Francija, 3.) 6:1, 6:1 finale: Zidanšek (1.) -Alice Bacquie (Francija) 6:1, 6:0. je imela v 2. krogu, ko se je merila s 25-letno Petro Janu-skovo. V 1. setu je imela stal- no prednost Kanadčanka, ki je pri rezultatu 4:5 in 5:6 dvakrat servirala za zmago v tem nizu. Tamara ji zaključnega koraka ni dopustila in je izsilila podaljšano igro. To je Slovenka dobila brez izgubljene točke, nato je bil drugi set le še formalnost ... Najprepričljivejši predstavi je Tamara pokazala v polfi-nalu in finalu, kjer je tekmicam iz Francije prepustila skupaj le tri igre. 21-letna Manon Arcangioli (374.) je bila na turnirju sicer 3. nosilka, 20-letna Alice Bacquie (710.) pa je že z uvrstitvijo v finale pripravila lepo presenečenje. Za Tamaro je to prva letošnja turnirska zmaga, lani jih je nanizala pet, ena sega v leto 2014. JM 12 Štajerski Šport torek • 19. aprila 2016 Nogomet • 1. SNL, 30. krog Brez petih prvokategornikov ostali brez točk Zavrč - Rudar 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Eterovic (53.), 0:2 Krcic (73.). ZAVRČ: Kovačic, Filipovic, Shtanenko, Antic, Karamatic, Cvek, Agboyi, Kokorovic (od 67. Pihler), Glavica (od 57. Miketic), Dodlek, Ti-šma (od 67. Golubar). Trener: Slavko Matic. RUDAR: Radan, Kašnik, Pišek, Tolimir (od 64. Lotrič), Babic, Bolha, Trifkovic (od 86. Ihbeisheh), Džinic, Jahic, Eterovic (od 72. Krcic), Črn-čič. Trener: Jernej Javornik. RDEČI KARTON: Shtanenko (90., drugi rumeni karton) Nogometaši Zavrča doslej v petih tekmah na domačem stadionu proti Rudarju še niso izgubili, a vsake tradicije je enkrat konec. Velenjčani so jo prekinili v nedeljo zvečer, ko so v šestem poskusu vendarle prvič slavili proti Haložanom v gosteh. To je tudi sploh prvi poraz trenerja Slavka Matica na klopi Za-vrča. Domači strateg je pred tekmo močno kalkuliral z začetno enajsterico, saj je na klopi pustil Pihlerja, Golu-barja, Matjašiča in Rogača, zaradi poškodbe stegenske mišice ni mogel računati še na Batrovica. Tudi občasnim obiskovalcem tekem Zavrča je bilo tako jasno, da so misli završke ekipe že močno usmerjene v sredin pokalni obračun z Mariborčani ... »Ritem tekem je zelo naporen in povsem normalno je, da pride zaradi utrujenosti do rotacij v ekipi. Igralci, ki dobijo priložnost, jo morajo tudi izkoristiti, sicer . Danes sem dobil bolj jasen vpogled v to, kaj lahko pričakujem od nekaterih igralcev,« je o tem povedal Matic. V prvem delu je bila tekma dokaj nezanimiva, brez izrazitih priložnosti. Domačini so imeli več od igre, predvsem so poskušali gol gostov ogrožati s podajami iz strani. Pri tem niso bili uspešni (poskusi Glavice, Dodleka, Tišme), še najbližje zadetku pa je bil v zaključku prvega dela Ed Kevin Kokorovic, ki je po podaji Karamatiča dobro streljal z glavo, vratar Radan pa je s parado žogi preprečil pot v gol. Drugi del je bil kakovostnejši, v svoj prid pa so si ga obrnili gostje. Ti so povedli v 53. minuti, ko je Babic z visoko dvignjeno nogo proti vratarju Kovačiču startal na žogo in bil pri tem uspešen, žogo je nato potisnil do odlično postavljenega Eteroviča, ki mu ni bilo težko zadeti iz bližine - 0:1. Zavoljo zaostanka na semaforju se je Zavrč preusmeril v napad (v igro so vstopili Miketič, Pihler in Golubar), prazen prostor pa je bil priložnost za hitre protinapade gostov. Iz enega takih bi lahko Eterovic dosegel drugi zadetek, vendar je bil v igri ena na ena spretnejši domači vratar Kovačic. Stre- prvaliga TelekomSIovenije Ljubljančane rešil Mariborčan, Mariborčane Ljubljančan Tudi po 30 odigranih krogih je razlika med vodilnim dvoj-cem dve točki. Tokrat sta Olim-pija in Maribor slavila v gosteh, oba pa sta imela med tednom neprijetne zaplete. Saga o (ne) sporazumih na relaciji Zahovič -Ibraimi - NK Maribor še ni dobila epiloga, čeprav je slišati o sporazumu. Kakšnem, še ni povsem jasno, le suspenz naj bi bil Ibra-imiju ukinjen. Makedonca kljub temu seveda še ni bilo v kadru za tekmo v Krškem. Drugačne vrste težave pa ima Olimpija, saj je NZS trenerju Nikoliču zaradi rasističnih opazk Elekeju na tekmi z Zavrčem izrekla kazen sedmih tekem prepovedi vodenja ekipe. Vsekakor bi bilo veliko bolje, da bi športna poročila najrazličnejših medijev zapolnjevale analize potez igralcev na igrišču, a tudi pikantne obrobne zadeve so del športa. Na papirju so imeli v tem krogu težje delo Ljubljančani, ki so gostovali pri sosedih v Domžalah. Tekmo je odločil en sam zadetek, ki je bil delo Mariborčana na začasnem delu v Ljubljani Roka Kronavetra. Zanimivo je, da lahko v tem krogu podobno zapišemo za Ljubljančana na začasnem delu v Mariboru, Milivo-ja Novakoviča, ki je očitno našel pravo formo in je v Krškem za zmago svoje ekipe prispeval gol 30 18 8 4 65:20 62 30 17 9 4 67:27 60 30 12 10 8 41:26 46 30 13 6 11 41:41 45 30 9 10 11 30:35 37 30 10 7 13 29:43 37 30 9 7 14 21:44 34 30 7 11 12 24:42 32 30 8 6 16 31:47 30 30 6 8 16 23:47 26 Jernej Javornik, trener Rudarja: »Gostovanje v Zavr-ču je za nas eno najtežjih. V prvem polčasu nas je v dveh primerih z izjemnima obrambama reševal vratar Radan, v drugem pa seje videlo, da so igralci Zavrča z mislimi že na pokalni tekmi z Mariborom. Moji fantje so to znali izkoristiti v pravem trenutku z zadetkom, tekmo pa smo nato le še mirno pripeljali do konca.« Matija Kovačic, Zavrč: »Tokrat nismo odigrali tako kot na prejšnjih tekmah, predvsem smo stali preveč stran od igralcev Rudarja. Kljub temu smo imeli v 1. polčasu nekaj situacij za dosego zadetka, ki pa jih nismo realizirali. Ponavadi je tako, da se ti to maščuje, tudi nam seje. Po zaostanku seje bilo težko pobrati, drugi prejeti zadetek je bil že odločilen.« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Rudarja so bili tokrat korak pred domačini, ki v prvem delu niso unovčili nekaj priložnosti, gostje so svoje v drugem izkoristili. lec prvega zadetka je takoj po zgrešeni 100 % priložnosti odšel iz igre, vstopil pa je Amer Krcic. Ta je ob prvem stiku z žogo povišal vodstvo svoje ekipe: Babič mu je lepo podal v prazen prostor, Krcič je bil hitrejši od Kovačiča, preigral ga je, nato pa preko Antiča poslal žogo v gol - 0:2. Pred koncem dvoboja je bil zaradi drugega rumenega kartona (simuliranje) izključen bočni branilec domače ekipe Stanisklas Shtanenko. To je bila že četrta zaporedna zmaga Rudarja (proti Celju in Gorici doma, proti Krki in Zavrču v gosteh), s to serijo pa so se knapi točkovno izenačili z Zavrčem in se precej oddaljili iz cone izpada. V 31. krogu bo Zavrč v nedeljo gostoval v Novem mestu, še pred tem pa bo v sredo igral povratno tekmo polfina-la Pokala Slovenije proti Mariboru v gosteh. JM, sta Nogomet • Pokal Slovenije, polfinale, prva tekma: Zavrč v Maribor z minimalno prednostjo Zavrč - Maribor 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Golubar (11.), 2:0 Matjašič (43.), 2:1 Bajde (71.). ZAVRČ: Kovačic, Jakšic, Rogač, Antic, Mužek, Pihler, Cvek, Matjašič, Kokorovic (od 89. Karamatic), Golubar (od 82. Tišma), Batrovic (42. Glavica). Trener: Slavko Matic. MARIBOR: Handanovic, Mertelj, Šme, Defendi, Janža, Jankovic, Kabha (od 63. Vršič), Derviševic, Bohar (od 83. Novakovic), Mendy, Bajde. Trener: Darko Milanič. in dve asistenci, obe je unovčil Mendy. Celjani so pod vodstvom Roberta Pevnika porazili Koprčane in jih potisnili v zelo nezavidljiv položaj - na predzadnje mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije za obstanek v 1. ligi. Zadnji ostajajo Novomeščani, ki so precej nesrečno klonili v Novi Gorici. Tam so domačini zadeli v zadnji minuti tekme, s tremi točkami pa so se približali Domžalam na samo točko razlike. V sredini lestvice sta Zavrč in Rudar sedaj poravnana pri 37 točkah, od nevarne cone pa jih loči zaenkrat varnih sedem točk. REZULTATI 30. KROGA: Zavrč - Rudar 0:2 (0:0); Krško - Maribor 1:3 (1:1); strelci: 0:1 Novakovic (22.), 1:1 Žinko (27., 11 m), 1:2 Mendy (67.), 1:3 Mendy (80.); rdeči karton: Tavares (26., Maribor); Celje - Luka Koper 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Podlogar (36.), 2:0 Sunny (40.), 3:0 Pišek (81.); rdeči karton: Jurina (27., Koper); Domžale - Olimpija 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Kronaveter (69.); Gorica - Krka 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Osuji (90.). 1. OLIMPIJA 2. MARIBOR 3. DOMŽALE 4. GORICA 5.ZAVRČ 6. RUDAR 7. KRŠKO 8. CELJE 9. LUKA KOPER 10. KRKA Le dober teden po prvenstvenem dvoboju (0:0) sta se ekipi Zavrča in Maribora srečali znova - tokrat v prvi polfinalni tekmi Pokala Slovenije. Gre za specifično tekmovanje, v katerem manj uveljavljene ekipe poskušajo presenetiti favorite in jih izločiti iz nadaljnjega tekmovanja. Od četrtfina-la naprej je to zelo težko, saj tekmeca odigrata dve srečanji, po eno doma in v gosteh. Tudi tokrat se je v Zavrču zbralo več kot 1000 gledalcev, ki so imeli pred tekmo precej več vprašanj glede vijoličastih: kako bo spor Zho-vic - Ibraimi vplival na igro Maribora, kakšno postavo bo na igrišče poslal gostujoči strateg Milanič, ki ob pokalnem naslovu lovi še pomembnejšo lovoriko - naslov državnega prvaka? Ob težavah s poškodbami (Šuler, Fi-lipovič, Rajčevič, Palčič .) je Milanič na klopi pustil še Ta-varesa, Novakoviča in Vilerja. Tudi tokrat so imeli Mariborčani od samega začetka srečanja navidezno premoč in večjo posest žoge, a so bili premalo kombinatorni in kreativni. Zato pa se je v 11. minuti odlično znašel najboljši posameznik srečanja Jure Matjašič, ki je lepo prodrl po levi strani mimo Šmeja in natančno podal v sredino, kjer je Josip Golubar akcijo natančno zaključil - 1:0. Go-lubar je proti vratom Jasmina Handanoviča streljal tudi pet Pokal Slovenije, polfinale, prvi tekmi: Zavrč - Maribor 2:1 (2:0) Celje - Domžale 1:0 (0:0) Povratni srečanji bosta v sredo, 20. 4., ob 18.00 v Mariboru in ob 17.30 v Domžalah. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so si na domačem stadionu pred povratnim srečanjem polfinala Pokala Slovenije priigrali prednost enega zadetka. Na fotografiji sta Aleš Mertelj (Maribor) in Jure Matjašič (Zavrč). minut pozneje, vendar je bil mariborski vratar Handano-vič na mestu. Gostje so bili blizu izenačenja v 42. minuti, ko se je sam pred vratarjem Kovačičem znašel Mendy, a je bil prvi uspešnejši. Ko se je zdelo, da bo Maribor vendarle uveljavil svoje prednosti, pa je znova udaril Jure Matjašič: najprej je uspešno odvzel žogo Kabhi, nato pa se je z razdalje skoraj 30 metrov odločil za strel, žoga pa je v lepem loku končala v bližini stičišča vratnice in prečke -2:0. Gol, vreden večkratnega ogleda... Domača ekipa je imela s tem izjemno izhodišče za nadaljevanje, kjer pa se je vendarle pričakoval nalet Maribora. Milanič je v 63- minuti v igro poslal Dareta Vršiča in Milivoja Novakoviča, slednji pa je bil pet minut kasneje v dobrem položaju za dosego zadetka, znova pa je bil uspešen Kovačic. V 71. minuti pa so se vijoličasti vendarle veselili: Jankovic je lepo prodrl po desni strani, po njegovem strelu se je žoga odbila od vratnice v polje, od koder jo je Gregor Bajde potisnil v mrežo - 2:1. V nadaljevanju pravili priložnosti ni bilo, še najlepšo je zapravil Ed Kevin Kokorovic, ki je iz ugodnega položaja žogo poslal mimo gola. JM torek • 19. aprila 2016 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. slovenska liga Strelske vaje Kidričanov, Drava izkoristila težave Veržeja Aluminij - Šenčur 8:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Kurež (8.), 2:0 Bizjak (39.), 11-m, 3:0 Bizjak (45.), 4:0 Kurež (52.), 5:0 Ško-flek (56.), 6:0 Turkalj (76.), 7:0 Medved (81.), 8:0 Bizjak (85.). ALUMINIJ: Janžekovič, To-polovec, Čeh, Damiš, Turkalj, Krljanovič, Kurež (od 80. Ploj), Petrovič (od 75. Brodnjak), Ro-gina (od 60. Medved), Bizjak, Škoflek. Trener: Bojan Špeho-nja. ŠENČUR: Vodišek, Diallo, Schwarzmann, Bašic, Rujovic (od 55. Kokalj), Jogic (od 74. Jurišic), Mlakar (od 60. Mar-kic), Cesar, Draksler, Burkeljca, Božič. Trener: Goran Stankovič. Nogometaši Aluminija so pred serijo treh zaporednih težkih srečanj (Triglav v go-steh, Drava doma, Kalcer v gosteh) gostili ekipo Šenčurja. Ta zaseda zadnje mesto in je glavni kandidat za izpad iz 2. lige. Kidričani so Gorenjce v tej sezoni že dvakrat ugnali (2:1), 0:2), v tretje so bili daleč najbolj prepričljivi. Domačini so se zavedali, Foto: Črtomir Goznik0 Nogometaši Aluminija so z angažirano igro skozi vseh 90 minut dodobra napolnili mrežo Gorenjcev. Na fotografiji sta Dejan Krljanovič in Žiga Škoflek (Aluminij, rdeča dresa). Nogometaši Drave so v Veržeju dosegli tretjo zaporedno zmago. da morajo za mirnejšo tekmo čim prej doseči zadetek, zato so začeli z napadi od prve minute naprej. Prvo priložnost je imel že v 2. minuti Sandi Čeh, ki se je dobro vključil v napad, močno je streljal iz Nogomet • Pokal Slovenije Kdo v finale: Maribor ali Zavrč? Pred ekipami Zavrča, Maribora, Celja in Domžal sta povratni srečanji polfinala Pokala Slovenije, ki bosta dali odgovor na vprašanje, kdo bosta letošnja pokalna finalista. Prednost iz prvih tekem imata Zavrč in Celje, a v sredo gostujeta. Možnosti so na obeh tekmah praktično izenačene - 50:50. V prvenstvenih srečanjih konec tedna so glede postave največ kalkulirali v Zavrču in spočili nekatere nosilce igre. Za vse preostale bo potrebna hitra regeneracija pred domala najpomembnejšo tekmo sezone. Miran Vuk je že pred časom napovedal, da je pokalna lovorika ena od tihih želja haloškega kluba: »Že večkrat sem poudaril, da si v Zavrču želimo nastopa v evropskih tekmovanjih, kar se nam v prvenstvu tudi letos odmika. Pokalno tekmovanje je lepa priložnost in treba je storiti vse, da to uresničimo. Maribor je še vedno favorit, a tudi mi imamo svoje adute.« Domala neverjeten je podatek, da so Zavrčani na vseh petih medsebojnih srečanjih z Mariborom v tej sezoni ostali neporaženi: dvakrat so zmagali in trikrat remizirali. Če se bo ta tradicija nadaljevala, potem se državnim prvakom ne piše nič dobrega, Maribor - 9 Mariborčani so doslej pokalno lovoriko osvojili devetkrat, nazadnje v sezoni 2013/14. Lani je Pokal Slovenije osvojila ekipa Luka Koper, ki je v finalu ugnala ekipo Celja (2:0). Pokal Slovenije, polfinale, 2. tekma: Maribor - Zavrč, sreda, 20. aprila, ob 18.00 v Mariboru saj Zavrču po minimalni zmagi na prvi tekmi za napredovanje zadošča vsak remi. Junak prvega srečanja je bil nedvomno Jure Matjašič, ki se po številnih težavah s poškodbo očitno vrača v pravo formo. Na drugi strani je zaskrbljujoča poškodba Veljka Batrovica, najboljšega završkega posameznika v tej sezoni. A trener Slavko Matic je že večkrat dokazal, da zna sestaviti ekipo za vsakega tekmeca. »Ne dvomim, da bo tekma težka, a smo na to pripravljeni. Cilj je seveda uvrstitev v finale,« je bil kratek završki strateg. Širšo javnost pa še bolj od dogajanj v Zavrču zanimajo razmere v Mariboru. Po odmevnem medijskem sporu Zahovič - Ibraimi v taboru vijoličastih umirjajo žogico, prav v sredo pa se bo najbolje videlo, ali so jo tudi dokončno umirili. Vsekakor pa ima trener Darko Milanič na voljo precej široko paleto kakovostnih igralcev, tudi s temi pa je treba najti pravo kombinacijo ... Pritisk iz tribun bo velik, tisti z mirnejšimi živci pa se bodo v sredo veselili uvrstitve v finale ... JM strani, vratar gostov Vodišek pa se je izkazal z obrambo. Pritisk je obrodil sadove že v 8. minuti, ko je Krljanovič izvajal kot, na oddaljenejši vratnici je žogo prejel Kurež in jo rutinirano poslal v mrežo - 1:0. Zelo blizu zadetku so bili gostje v 12. minuti, ko je njihov najizkušenejši mož Enes Rujovič natančno streljal s približno 22 metrov, vratar Nejc Janžekovič pa je z odlično parado žogo uspel odbiti v prečko, od koder se je odbila v polje. Po nekaj strelih in dobrih akcijah Aluminija so gostje zapretili še v 28. minuti, ko se je Jogic s strani znašel sam pred Janže-kovičem, 19-letni domači vratar pa je bil znova uspešnejši. To je bilo praktično vse, kar so gostje na tej tekmi zmogli, odtlej je »bilo na igrišču le še eno moštvo« - Aluminij. Temu je pripadel zaključek prvega dela, ko je Bizjak z dvema zadetkoma praktično odločil srečanje. Prvega je dosegel z 11-metrovke (branilec Šenčurja je igral z roko), drugega pa po podaji iz kota. Podobno agresivno igro je domači trener zahteval tudi v drugem polčasu, igralci pa so to udejanjili na terenu. V 52. minuti je tako Kurež po izvajanju gol-avta Vodiška takoj ukradel žogo globoko na polovici gostov in takoj streljal Brez sprememb pri vrhu Do konca prvenstva v 2. ligi je le še pet krogov, pri vrhu pa po odigranih srečanjih 22. kroga ni prišlo do sprememb. Štiri vodilne ekipe lige so slavile zmage, posebej prepričljivi so bili Kidričani in Ptujčani. Na gostovanjih sta bila uspešna Kalcer in Triglav, slednji so v derbiju kroga ugnali Roltek. Pomembno zmago v obračunu ekip iz spodnjega dela lestvice je slavila Zarica, ki si je pred Tolminci priborila morda že odločilne štiri točke prednosti. REZULTATI 22. KROGA: Farmtech Veržej - Drava Ptuj 0:3 (0:1); Aluminij - Šenčur 8:0 (3:0); Lovro Bizjak, Aluminij: »Tekmo smo začeli zelo dobro in si hitro priigrali prednost. Ob tem smo se morda nekoliko preveč sprostili in gostje so imeli dve priložnosti. Končnica prvega polčasa je znova pripadla nam, dva zadetka sta bila dovolj za mirno nadaljevanje. Tudi v drugem polčasu smo ohranili visoko stopnjo koncentracije do samega zaključka in nanizali še pet zadetkov. Sam sem res dosegel tri zadetke, a so delo celotnega moštva, brez asistenc soigralcev ne bi šlo.« ter zadel v polno - 4:0. Sledili so še štirje zadetki domačinov, svojega prvega v članski ekipi se je veselil šele 16-le-tni Žan Medved, ki je vstopil v nadaljevanju. Piko na i je s svojim tretjim zadetkom na tekmi postavil Lovro Bizjak, ki je sedaj z 11 doseženimi goli najboljši strelec 2. lige. Jože Mohorič Farmtech Veržej -Drava Ptuj 0:3 (0:1) STRELCI: 0:2 A. Čeh (86.). FARMTECH: Andrejč, Lukač 0:1 Kidrič (23.), (58.), 0:3 Zorko Ankaran - Kalcer Radomlje 1:3 (0:0); strelci: 0:1 Paal (66./avrtogol), 0:2 Kosec (75.), 1:2 Pletikos (87.), 1:3 Primc (89.); Zarica Kranj - TKK Tolmin 2:1 (1:1); strelca: 1:0 Hajric (8.), 1:1 De. Sokanovic (12.), 2:1 Hajric (62.); rdeči karton: Šuligoj (70., Tolmin); Roltek Dob - Triglav 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Bukara (10.), 0:2 Mlakar (88.), 1:2 Račic (90.), 1:3 Bukara (94.). 1. KAL. RADOMLJE 22 13 6 3 40:17 45 2. DRAVA PTUJ 22 11 7 4 33:24 40 3. TRIGLAV KRANJ 22 10 7 5 41:21 37 4. ALUMINIJ 22 10 7 5 43:28 37 5. ROLTEK DOB 22 9 5 8 34:28 32 6. FARM. VERŽEJ 22 7 7 8 33:41 28 7. ANKARAN 22 6 6 10 23:36 24 8. ZARICA KRANJ 22 5 7 10 19:38 22 9. TKK TOLMIN 22 4 6 12 29:37 18 10. ŠENČUR 22 3 6 13 27:52 15 Polajžer, Živko, Čuk, Kouter, Trstenjak (od 46. Petek), Vok, Ropoša (od 64. Kaučič), Vaš, Mauko (od 46. Šauperl). Trener: Zlatko Gabor. DRAVA: Musič, Roška r, Roj, Lonzaric, Tomažič Šeruga, A. Čeh (od 75. Krajnc), Romih, Rešek (od 82. Majer), Kidrič (od 64. Zorko), Vindiš, Pauko. Trener: Damjan Vogrinec. Nogometaši ptujske Drave nadaljujejo serijo odličnih rezultatov. V spomladanskem delu prvenstva še ne poznajo poraza - po treh neodločenih rezultatih so na neugodnem gostovanju v Veržeju zabeležili še tretjo zaporedno zmago. Kljub odsotnosti Nastje Čeha in Denisa Pergerja (počivala sta zaradi izpolnjene kvote rumenih kartonov) so Ptujčani brez težav premagali v spomladanskem delu prvenstva izjemno skromno zasedbo Farmtecha (še zlasti na domačem igrišču), ki že pet krogov ne pozna zmage, samo v zadnjih treh tekmah pa je ostala brez točk ob katastrofalni razliki v danih in prejetih zadetkih - 1:15! Ptujski igralci so v prvem delu prvenstva slavili v Ver-žeju z 2:1, Prleki pa so se maščevali na Ptuju, kjer so bili boljši s 4:2. Tokrat so nogometaši Drave izkoristili ponujeno in prišli do pomembne, že enajste zmage v sezoni. Začetek tekme je pripadel gostiteljem, ki so v 9. minuti zahtevali najstrožjo kazen. Mitja Mauko je namreč v gneči pred vrati Aljaža Mu-siča padel, sodnik Boris To-šeski iz Medvod pa je dovolil nadaljevanje igre. Začetni nalet domačinov je sredi prvega polčasa pojenjal, gostje pa so postajali vse bolj nevarni. Še posebej aktivni so bili na levi strani, kjer je za napadalne akcije in predložke v kazenski prostor skrbel Mitja Re-šek. Prav slednji je v 23. minuti poslal uporabno žogo v kazenski prostor Farmtecha, kjer je bil najspretnejši Rok Kidrič in s četrtim zadetkom v sezoni načel mrežo gostiteljev. Do konca prvega dela tekme so Ptujčani še nekajkrat zapretili, najbližje zadetku pa je bil David Pauko, ki je v 43. minuti z glavo streljal mimo vrat. Trener veržejskega moštva Zlatko Gabor je v polčasu v slačilnici pustil Jerneja Tr-stenjaka in Mitja Mauka, v igro pa poslal najboljšega strelca druge lige Sebastja-na Petka in ob njem še Bia-na Paula Šauperla. To pa ni pomagalo, saj so gostje, tudi s pomočjo vetra, povsem nadzorovali potek dogodkov na zelenici in v 58. minuti s sijajnim zadetkom Aleša Čeha povišali prednost. Čeh, ki je zadel na vseh treh obračunih s Farmtechom v tej sezoni, je imel v 73. minuti novo lepo priložnost, ko je pobegnil obrambi Farmtecha in z lo-bom poskušal premagati An-drejča, a je žoga le za malenkost zgrešila mrežo domačinov. Premoč so Ptujčani kronali v 86. minuti, ko je podajo Pauka v zadetek spremenil Rok Zorko. Minuto pozneje so imeli priložnost za zadetek tudi gostitelji. Marko Roškar je z roko zaustavil žogo v kazenskem prostoru, enajstmetrovko, ki jo je izvajal Nino Kouter, pa je vratar Drave Musič ubranil. Niko Šoštarič Zlatko Gabor, trener Farmtecha: »Tekmo smo zasluženo izgubili, saj je bila Drava boljša. Smo v veliki krizi, igralci tudi zaradi neznanja ne uspejo zadeti gola. Sebastjan Petek je rahlo poškodovan, da pa nimamo pravega napadalca, je težava, s katero se ubadamo že vrsto sezon. V petek nas čaka tekma z vodilnim Kalcerjem, ko zaključujemo dvoboje z ekipami iz gornjega dela razpredelnice. Po tem nas čakajo tekmeci, proti katerim pričakujem boljše rezultate.« Aleš Čeh, nogometaš Drave: »V Veržej smo prišli po novo zmago, kar nam je tudi uspelo. Tekma je bila težka, trda, poleg tega pa nam je nekaj težav povzročal veter, ki pa ni bistveno vplival na potek tekme.« Prlekom ste znova zabili »Očitno mi nasprotnik 'leži'. Če bi igrali vsako tekmo proti Farmtechu, bi bil najboljši strelec lige (smeh).« 14 Štajerski Šport, rekreacija torek m 19. aprila 2016 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Gerečja vas zapretila še močneje 3. SNL sever: Videm izgubil dve točki REZULTATI 19. KROGA: Maribor B - Fužinar Noži Ravne 6:1 (4:0), Koroška Dravograd - Radlje 3:1 (2:0), S. Rojko Do-brovce - Šmarje pri Jelšah 1:1 (1:1), AjDAS Lenart - Podvinci Betonarna Kuhar 2:1 (1:1), Mons Claudius - Videm 1:1 (0:0), Šmartno 1928 - Brežice 1919 0:1 (0:1), Šampion -Dravinja 6:1 (2:1). 1. MARIBOR B 19 14 5 0 74:16 47 2. BREŽICE 1919 19 14 3 2 47:13 45 3. ŠMARJE PRI J. 19 12 2 5 50:31 38 4. ŠAMPION 19 11 3 5 51:27 36 5. VIDEM 19 9 6 4 39:37 33 6. MONS CLAUD. 19 10 2 7 32:28 32 7. FUŽINAR RAVNE 19 8 3 8 32:41 27 8. DRAVOGRAD 19 7 4 8 30:31 25 9. DOBROVCE 19 6 2 11 35:45 20 10. AJDAS LENART 19 6 1 12 27:47 19 11. DRAVINJA 19 4 5 10 23:39 17 12. RADLJE 19 5 2 12 18:40 17 13. ŠMARTNO 19 4 2 13 21:45 14 14. PODVINCI 19 3 0 16 13:52 9 AJDAS LENART -PODVINCI BETONARNA KUHAR 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Zagoršek 12., 1:1 Šunko 25., 2:1 Čuček 55. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Simonič, Hren, Toplak, Lah, D. Brumen, R. Petrovič, Topolovec, Zagoršek (od 30. Korpič), Orovič (od 80. Zele-nik), Svenšek, Polanec. Trener. Boštjan Kuserbanj. Še tretjič spomladi so Pod-vinčani klonili z 2:1, kar govori o res veliki smoli. O tem govorijo tudi poteki prejšnjih tekem, tudi sobotna je bila podobna. Gostje v Lenartu niso igrali slabo, kar pa je za varovance Boštjana Kuserbanja slaba tolažba, saj so šle točke spet po zlu. Osrednji dejavnik obračuna je bil močan veter, ki je močno krojil razplet tekme: praktično vsi trije zadetki so vsaj posredno padli na račun vetra. Poleg vsega naštetega je za Podvin-ce oteževalna okoliščina še pomanjkanje kadra, saj so tokrat komaj zakrpali enajsterico. Prihajajoč ritem sreda-sobota utegne še bolj zdesetkati že tako številčno skromen igralski kader. Za polno mero so poskrbele nekatere poškodbe tudi v mladinski ekipi, od koder prav tako prihaja nekaj fantov ... V prvem delu so gostje nastopili s pomočjo vetra, kar se jim obrestovalo že kmalu, saj je Zagoršek v 12. minuti zadel skoraj iz sredine igrišča, praktično s strelom tik pred de-legatovo kabino. Veter je nato še naprej povzročal preglavice obema moštvoma, z njegovo pomočjo so domačini preko Šunka po četrt ure igre tudi izenačili. Do konca polčasa spremembe izida več ni bilo in tudi sama igra ni bila pretirano lepa. Že kmalu v nadaljevanju so domačini preko Čučka - ta je s pomočjo vetra zadel tako, da se je žoga od prečke odbila v gol - povedli in vodstva do konca tekme niso več izpustili iz rok. Podvinčani so se sicer trudili, iskali izenačenje, poskušali predvsem z dolgimi podajami, kajti drugače se v soboto ni niti dalo igrati, toda vse to ni zadostovalo za vsaj izenačujoč zadetek, ki bi si ga gostje tudi zaslužili. Tekma Superlige med Stojnci in Apačami se je končala z remijem. MONS CALAUDIUS -VIDEM 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Krajnc 70., z 11 m, 1:1 Božak 89. VIDEM: Malogorski, Lesko-var, Gerečnik, Lah, Kostanje-vec, Cafuta, Tement (od 68. Bračič), Bošnjak (od 46. Kme-tec), Osterc, Krajnc, Škvaric. Trener: Primož Gorše. Kljub temu da je bila tekma med Mons Claudiusom in Vidmom zgolj povprečna, lahko gostje še kako žalujejo za izgubljenima točkama, saj so zadetek za končni remi prejeli prav ob koncu tekme. Za rumeno-zelene je bil prvi polčas dokaj soliden, toda še vedno manjka tista zadnja podaja, ki postaja slabost nogometašev Vidma. Kljub vsemu je pogled na lestvico še vedno nadvse spodbuden. Prvi del sicer povprečne igre je minil po notah Vidma, ki je skušal igrati, pa čeprav je srečanje kot večino tekem ta konec tedna pri nas, zaznamoval močan veter. Kljub vsemu so v prvem polčasu »z vetrom« igrali gostje in preko Osterca ter Krajnca zapravili dve lepi priložnosti. Domača vrsta je bila v tem delu igre povsem nevidna in tako gledalci v Rogatcu niso videli zadetkov. V drugem delu je bila tekma še slabša, kljub temu pa so gostje preko Krajn-ca zadeli iz enajstmetrovke. Veter je bil sicer očitna težava obeh ekip, na žalost pa so Vi-demčani prav v izteku tekme po prekinitvi prejeli zadetek: iz bližine je srečno zadel najvišji igralec Mons Claudiusa Božak. Pred Vidmom je izjemno naporna serija tekem v ritmu sreda-nedelja, saj varovanci Primoža Goršeta že v sredo v pokalu MNZ Ptuj gostijo ptujsko Dravo, v nedeljo pa bodo v prvenstvu doma gostili spomladi prebujeni Dravograd. Vsekakor atraktivne tekme pomenijo tudi apel gledalcem, da pomagajo svojim nogometašem in se tekem udeležijo v čim večjem številu. Superliga: Hat-trick Antoliča REZULTATI 16. KROGA: Tržec - Bukovci 1:3 (1:0); strelci: 1:0 M. Pečnik 34., 1:1 Antolič 59., 1:2 Antolič 83., 1:3 Antolič 88.; Gerečja vas - Cirkulane 4:3 (1:0); strelci: 1:0 Arsič 7., 2:0 Letonja 62., 3:0 Arsič 66., 4:0 Kmetec 72., 4:1 Pal 75., 4:2 Josipovič 83., 4:3 Ribič 85.; Središče ob Dravi - Hajdina 0:5 (0:3); strelci: 0:1 Štum-berger 27., 0:2 Črnko 31., z 11 m., 0:3 Štumberger 44., 0:4 Svržnjak 65., 0:5 Simonič 85., z 11 m.; Ormož - Aha Emi Bistrica 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Polegek 33., 1:1 Jaušovec 69., z 11 m., 1:2 Zidarič 88.; Stojnci - Apače 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Fruk 20., 1:1 M. Vinkovič 73. 1. CIRKULANE 2. BUKOVCI 3. GEREČJA VAS 4.STOJNCI 5. HAJDINA 6. APAČE 7. A. E. BISTRICA 8. SREDIŠČE 9. ORMOŽ 10. TRŽEC 1B 1G S S S4:1S SS 1B 9 S 4 S4:SG SG 1B 8 S 5 42:SS 27 1B B 8 2 S4:2B 2B 1B 7 S B 25:21 24 1B B S 7 50:42 21 1B 4 7 5 27:S2 19 1B 4 5 7 2B:S2 17 1B 4 2 1G 27:44 14 1B 2 S 11 S8:B4 9 Pretekli konec tedna je prinesel izjemno razburljive tekme v Superligi. Derbi je bil nedvomno odigran v Gerečji vasi, kjer so domačini proti vodilnim Cirkulanam vodili že s Šahovski kotiček Društveni turnirji v aprilu V društvenih prostorih se je nadaljeval ciklus šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2016 v hitropoteznem in pospešenem šahu. Na turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo enajst igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem Bergerjevem sistemu. David Murko in Andraž Šuta sta delila prvo mesto, zmagovalec pa je bil David Murko zaradi boljšega rezultata po Sonnenborg-Bergerjevem sistemu, ki velja za dodatni kriterij v primeru delitve mest na tovrstnih tekmovanjih. Končni vrstni red : David Murko in Andraž Šuta po 9 točk, Silvo Zajc 7 točk, Darko Dominko 6 točk, Ciril Kužner 5 točk, Boris Žlender in Marin Majcenovič 4 točke itd. Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo dvajset igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu. Na najmočnejšem letošnjem turnirju je zmagal mednarodni mojster Danilo Polajžer pred mladima mojstrskima kandidatoma Davidom Murkom in Andražem Šuto. Doseženi so bili naslednji rezultati: Danilo Polajžer 6 točk, David Murko 5,5 točke, Andraž Šuta 5 točk, Branko Orešek in Igor Iljaž po 4,5 točke, Anton Butolen, Klemen Janžekovič, Naj Pivec in Martin Majcenovič po 4 točke, Tomaž Šuta, Janko Bohak, Ciril Kužner in Silvo Zajc po 3,5 točke, Milan Fijan in Leon Selišek po 3 točke itd. Po turnirju so prisotni člani vodstva društva sklenili, da bodo v polenih mesecih turnirji v pospešenem šahu vsak drugi petek v mesecu s pričetkom ob 18. uri, tako da se bo turnirjev lahko udeležilo še večje število mladih igralcev Janko Bohak Športni napovednik Nogomet • Pokal Slovenije PARA POLFINALA - povratni tekmi: SREDA ob 17.30: Domžale - Celje; SREDA ob 18.00: Maribor - Zavrč. POKAL MNZ PTUJ PARA POLFINALA - SREDA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Aluminij, Videm - Drava. Rokomet • 1. B DRL (m) 23. KROG: Moškanjci Gorišnica - Dol TKI Hrastnik (SREDA ob 19.00) David Breznik Foto: Črtomir Goznik 4:0, nato pa prejeli tri zadetke, kar je pomenilo izjemno napetih zadnjih nekaj minut. Kljub vsemu je vijoličastim uspelo obdržati zmago v svojih rokah. S to so še odločneje napovedali boj za najvišja mesta - prvo mesto je sedaj oddaljeno zgolj šest točk. Zanimivo je bilo tudi v Središču ob Dravi, kjer je Hajdina kar 70 minut igrala z igralcem manj, toda dosegla kar pet zadetkov in visoko slavila. Tržec se je doma pogumno upiral Bukovcem, z evrogolom M. Pečnika tudi povedel, toda v nadaljevanju je Antolič s tremi zadetki razrešil vse dvome o zmagovalcu. Ormož je prvič spomladi slavil, padla je Bistrica, čeprav so gostje ob polčasu vodili. Stojnci in Apače so se razšli brez zmagovalca. tp 1. liga MNZ Ptuj: Gorišnica presenetila Boč REZULTATI 16. KROGA: Podlehnik - Lovrenc 4:0 (1:0), Rogoznica - Dornava Vrtnar- stvo Kovačec 2:3 (0:3), Skorba - Leskovec 6:0 (3:0), Gorišnica - Boč Poljčane 0:0. 1. SKORBA 15 12 0 3 38:18 36 2. BOČ POLJČANE 16 10 3 3 32:16 33 3. DORNAVA 15 7 3 5 27:20 24 4. LESKOVEC 15 6 4 5 28:23 22 5. ROGOZNICA 15 6 3 6 18:27 21 6. PODLEHNIK 15 6 2 7 32:21 20 7. GORIŠNICA 15 4 5 6 20:24 17 8. MARKOVCI 15 4 2 9 15:32 14 9. PODVINCI 9 3 1 5 14:19 10 10. LOVRENC 16 2 3 11 12:36 9 2. liga MNZ Ptuj: Sedem zadetkov Majšperčanov REZULTATI 15. KROGA: Pra-gersko - Hajdoše 1:0 (1:0), Majšperk - Zgornja Polskava 7:1 (4:1), Grajena - Slovenja vas 2:4 (1:3), Makole - Polska-va 0:3 (0:1). 1. PRAGERSKO 15 9 6 0 38:15 33 2. MAJŠPERK 15 7 4 4 33:30 25 3. GRAJENA 15 6 3 6 32:35 21 4. MAKOLE 15 5 5 5 27:24 20 5. HAJDOŠE 15 5 4 6 27:25 19 6. SLOVENJA VAS 15 5 3 7 25:34 18 7. ZG. POLSKAVA 15 5 1 9 25:35 16 8. POLSKAVA 15 3 4 8 17:26 13 Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI 35 REZULTATI 8. KROGA: Grajena - Skorba 7:3, Videm - Dornava 1:0. 1. VIDEM 2. GRAJENA S. DORNAVA 4. SKORBA B 1 5 1 S 0 1 G 22:8 19 24:15 1B 20:22 9 17:S8 S VETERANI 40 VZHOD REZULTATI 10. KROGA: Podlehnik - Tržec 1:2, Podvinci - Ormož 3:2, Markovci - Le-skovec 6:3, Gorišnica - Borovci 3:1. 1. PODVINCI 2. GORIŠNICA 3. ORMOŽ 4. TRŽEC 5. LESKOVEC 6. MARKOVCI 7. PODLEHNIK 8. BOROVCI 7 1 B S B S B 1 S 2 2 2 1 2 1 2 2 S5:15 S7:12 29:11 18:29 20:27 17:S9 15:24 11:25 VETERANI 40 ZAHOD REZULTATI 10. KROGA: Lovrenc - Gerečja vas 4:2, Pohor-je-Oplotnica - Majšperk 2:0, Spodnja Polskava - Zgornja Polskava 0:1, Pragersko - Haj-dina 0:1. 1. LOVRENC 10 7 3 0 28:8 24 2. HAJDINA 10 7 2 1 26:13 23 3. ZG. POLSKAVA 10 5 1 4 16:16 16 4. SP. POLSKAVA 10 4 1 5 15:18 13 5. GEREČJA VAS 10 3 2 5 14:19 11 6. POHORJE-OPL. 10 3 2 5 13:20 11 7. PRAGERSKO 10 3 0 7 9:16 9 8. MAJŠPERK 10 2 1 7 11:22 7 jb Atletika • Veteransko EP Slugi tri medalje na veteranskem EP Aiicona je gostila evropsko veteransko atletsko prvenstvo v športnem centru Pala-indoor (op. p., velika atletska dvorana z 200-metrsko stezo in vsemi pripadajočimi napravami plus zunanji štadion). Tekmovanja se je udeležilo več kot 2000 nastopajočih in med njimi je bilo tudi dvajset Slovencev, ki so se odlično odrezali, saj so skupno pobrali kar 14 medalj. Nastopil je tudi predstavnik Atletskega kluba Ptuj Marko Sluga, ki je v kategoriji M80 tekmoval v petih disciplinah. V peteroboju - ta vsebuje tek na 60 metrov zapreke, skok v daljino, suvanje krogle, skok v višino in tek na 1000 metrov - je osvojil drugo mesto in je z osvojenimi 2569 točkami postavil nov državni rekord. To mu je uspelo tudi v suvanju krogle, kjer je orodje poletelo do znamke 11,36 metra. V posameznih disciplinah je bil tretji v suvanju krogle z rezultatom 10,48 metra, tretji v metu kopja z izidom 29,37 metra, četrti v skoku v višino Marko Sluga je na EP v Italiji osvojil tri medalje. s preskočeno znamko 1,12 metra in prav tako četrti v teku na 60 metrov z ovirami s časom 14,73 sekunde. Z osvojenimi medaljami - srebrno in dvema bronastima - je bil Marko Sluga v Italiji najuspešnejši moški udeleženec iz Slovenije. David Breznik 1 l S 5 B 7 7 torek • 19. aprila 2016 Šport, šport mladih Štajerski 15 Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL (m), 1. B SRL (ž) - končnica Drava brez težav čez Sviš, zmagala tudi Velika Nedelja in ZRK Ptuj Drava Ptuj - Sviš Ivančna Gorica 34:27 (17:12) DRAVA PTUJ: Cvetko 6, Jan-žekovič 4. Mlač-Černe, Jen-sterle 3, Bračič 1, Maroh 1, Krasnič, Rosič, Sabo, Hrupič 6, Bedeti, Jerenec 6, Lesjak 3, Šalamun 4. Žuran, Belec. Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši Drave so zelo motivirano vstopili v obračun s Svišem, ki je bil eden izmed njihovih močnejših tekmecev do konca sezone v 1. B-ligi. Približno kakšnih 150 gledalcev je v športni dvorani Ljudski vrt videlo razpoloženo ptujsko ekipo, ki je ves čas delovala zelo homogeno, predvsem v obrambi. Prvih 15 minut je bilo re-zultatsko izenačenih, nekaj dobrih potez je prikazala zdaj ena, zdaj druga ekipa. Po spremembi obrambe s 6-0 v 5-1 z Marohom v ospredju 1. B SRL (m) REZULTAT^ 23. KROGA: Črnomelj - Škofljica Pekarna Pečjak 28:26, Herz Šmartno - Alples Železniki 32:25, Drava Ptuj - Sviš Ivančna Gorica 34:27, Brežice - Mokerc Ig 36:22, Grosuplje - Krško 31:42, Moškanjci Gorišnica -Dol Tki Hrastnik (sreda, 20. 4.), Krim - Radeče (11. 5.) 1. DRAVA PTUJ 23 17 3 3 37 2. DOL TKI HRASTNIK 22 17 3 2 37 3. HERZ ŠMARTNO 23 16 3 4 35 4. KRIM-OLIMPIJA 22 16 2 4 34 5. BREŽICE 23 14 5 4 33 6. ČRNOMELJ 23 12 3 8 27 7. SVIŠ IVANČNA G. 23 11 3 9 25 8. KRŠKO 23 11 2 10 24 9. MOKERC-IG 23 8 1 14 17 10. RADEČ MIK CELJE 22 7 2 13 16 11. MOŠKANJCI-GOR. 22 5 3 14 13 12. ŠKOFLJICA PEČJAK 23 5 0 18 10 13. ALPLES ŽELEZNIKI 23 2 1 20 5 14. GROSUPLJE 23 1 3 19 5 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši ptujske Drave so tudi proti Svišu potrdili dobro formo in so nekaj krogov pred koncem prvenstva v odličnem položaju za napredovanje v elitno ligo. se je hitro zgodila tudi vidna rezultatska sprememba. Ptujčani so še bolj stisnili v obrambi, svoj delež je dodal vratar Belec, medtem ko so v napadu zadevali iz izigra-nih situacij na postavljeno obrambo in iz hitrih protinapadov. Razlika je hitro naraščala in je bila najvišja pri 16:10. V tem obdobju so bili rokometaši Sviša zelo zmedeni v napadu, saj nikakor niso uspeli prebiti obrambe, prav tako pa jih je v obup s svojimi neverjetnimi obrambami spravljal Belec. V napadu je v zaključku prvega dela mrežo igralcev iz Ivančne Gorice rešetal predvsem Jerenec, ki je skupno dosegel šest zadetkov - enak strelski izkupiček sta imela pri Dravi tudi Hrupič in Cvetko. Na drugi strani sta bila strelsko najbolj razpoložena Stopar in Furdi, ki se je razigral v drugem polčasu. Sam vstop v drugi polčas je bil popolnoma na strani Drave, saj je Belec nadaljeval s svojimi obrambami, po dveh zadetkih Cvetka in enem Šalamuna z desnega krila pa je bil rezultat že 20:12. To visoko razliko so z zbrano igro domačini še nadgradili, saj so vodili največ z devetimi zadetki prednosti. Do konca obračuna se je v glavnem igralo po sistemu gol za gol. V končnici se je razigral še domači kapetan Janžekovič, ki je dosegel skupno štiri zadetke. Sviš se je sicer trudil znižati razliko, vendar so bili domači igralci v beli športni opremi ves čas dovolj zbrani v napadu in odločni v obrambi, da so vse njihove nalete ali poizkuse uspešno zaustavili. V zadnjih sekundah tekme je dobro razpoloženje v domači ekipi pokvaril delegat tekme Milovan Tomič, saj je Jenstre-le atraktivno zaključil zadnji napad, pri čemer je popolnoma nehote zadel gostujočega vratarja v glavo. Po posredovanju delegata sta mu sodnika pokazala rdeči karton, kar Futsal • Finale DP U-13 Državni naslov ptujskim futsalerjem Hiša daril Ptuj -ŠD Extrem 7:3 (3:1) STRELCI: 1:0 Koderman (7.), 2:0 Nežmah (9.), 2:1 Car (12.), 3:1 Koderman (13.), 3:2 Bracovič (22.). 4:2 Medved (23.), 5:2 Jevšenak (27.), 6:2 Poš (32.), 6:3 Car (63.), 7:3 Jevšenak (36). HIŠA DARIL: Pridgar, Kun-stek, Koderman, Jevšenak, Medved, Kmetec, Žuran, For-štnarič, Mernik, Nežmah, Poš, Dobnik. Trener: Aleksander Furek. Na tribunah športne dvorane Center je pred povratno tekmo finala državnega prvenstva v futsalu za selekcijo U13, med njo in po njej vladalo izjemno ozračje, saj sta imeli tako ptujska kot ribniška ekipa zares bučno podporo svojih navijačev. Prva tekma se je končala s 7:7, kar je pomenilo, da so bili v navidezni prednosti igralci Hiše daril, ki so to prednost na igrišču tudi unovčili. V dinamičnem uvodu so domačini popolnoma onemogočili ekipo ŠD Extrem, ki jo je v minutah po strelih Medveda, Kodermana in Je-všenak z obrambami reševal odličen gostujoči vratar De-beljak. Ta je prvič klonil po strelu Kodermana z razdalje po tleh. Kmalu zatem je na semaforju pisalo 2:0, saj se je v gneči pred vrati najbolje znašel Nežmah, ki je dosegel zadetek iz bližine. Zaostanek je podžgal goste, za katere sta bila v nadaljevanju nevarna Bracovič in Bartol, a obakrat je obranil Pridgar, ki pa je klonil po prostem strelu Carja. Do odmora sta obe ekipi sprožili še nekaj strelov, po izjemnem samostojnem prodoru pa je zadel le še drugič najboljši posameznik tekme Koderman. Takoj v nadaljevanju je razpoloženi Bracovič pokazal svojo individualno kakovost, saj si je sam ustvaril priložnost za zaključek in je nato najverjetneje pomeni, da ne bo mogel igrati na kateri izmed naslednjih tekem. Ob tem zares nepotrebnem dogodku je treba izpostaviti še enega, veliko bolj pozitivnega: zaključek tekme so si ogledali tudi igralci članske ekipe Nogometnega kluba Drava, ki so prišli podpret svoje ptujske športne prijatelje na njihovi poti v 1. slovensko ligo. 2. SRL (m): Ajdovščina - Velika Nedelja 24:27 (15:13) RK VELIKA NEDELJA: Zorec 4, Bombek 5, Topolovec 1, Bezjak 4, Kolmančič 8, Preac, Lukman 4, Hanželič, Lorenčič 1, Bokša, D. Zorec, Marin 1. Trener: Darjan Mesarec. Velikonedeljčani so se s težkega gostovanja v Ajdovščini vrnili z zmago, s katero so se Ajdovcem oddolžili za poraz na svojem parketu. Ekipa se je na pot podala zelo razredčena, za nameček pa jih ni smel voditi kaznovani trener Matjaž Hanželič, zato je mesto trenerja prevzel Darjan Mesarec. Velikonedeljčani so z veliko zmago onemogočili domačinom, da bi se uvrstili v 1. B-ligo, saj je ekipa Cerkelj istočasno doživela poraz v Metliki. Po izenačenem začetku so Ajdovci počasi izkoriščali napake gostov, saj so si v 18. minuti priigrali vodstvo 12:6. Prednost petih zadetkov so uspešno ohranjali do zadnje minute prvega polčasa, ko so gostje dosegli tri zaporedne zadetke in zmanjšali zaostanek na 15:13. Drugi polčas so bolje začeli gostje ter rezultat poravnali na 17:17 in bili povsem enakovreden tekmec domačim, ki so na vsak način želeli zmagati. Da si zmage želijo in so jo sposobni doseči tudi Velikonedeljčani, so pokazali v 50. minuti, ko so povedli 19:22. Vodstva do konca tekme več niso izpustili iz rok in s tem so pokazali, da so sposobni dobro odigrati tudi napete končnice. V soboto je na razporedu zadnji krog, ko v goste Veliki Nedelji prihaja zelo dobra ekipa iz Metlike. To bo spet priložnost za poravnavo računov, saj so Velikonedeljčani tekmo v Metliki izgubili 27:24. 1. B DRL (ž), končnica: ŽRD Litija - ŽRK Ptuj 22:23 (11:14) ŽRK PTUJ: Pušnik, Majcen 1, Ivančič 3, Kolednik 5. Rozman, Grabrovec 2, Zorec, Ko-pold-Metličar, Ambrož 4, Selin-šek 7. Trener: Sašo Petek. Ptujske rokometašice so na gostovanju v Litiji vknjižile pomembno zmago na poti povratka v 1. slovensko ligo. Uvodne minute so minile v znamenju gostij, saj so v 10. minuti vodile že z 2:7. V tem obdobju je bila strelsko uspešna Barbara Selinšek, ki so jo večino tekme domačinke pokrivale na »plaster«. Ne glede na to je skupno dosegla sedem zadetkov. Po uspešnem uvodu gostij so rokometašice Litije vendarle začele zadevati v napadu, a je po drugi uspešni seriji Selinškove prednost ŽRK Ptuj narasla na plus šest. V končnici prvega dela so Ptujčanke malo popustile in domačinke so znižale zaostanek na minus štiri. V nadaljevanju so kljub razmeroma dobri igri ptujskih igralk v obrambi domačinke izenačile na 17:17 in nato v 50. minuti prvič na tekmi povedle (19:18). Zaključek tekme je prinesel ponoven preobrat ekipi trenerja Saša Petka, ki je zaradi obveznosti kadetske ekipe v Kopru tokrat odigral tekmo le z desetimi rokometašicami. Med njimi je zelo pomembno vlogo odigrala vratarka Než-ka Pušnik, ki je branila zares odlično. Na drugi strani je bila prav tako uspešna domača vratarka Anita Izlakar. Ob koncu tekme so več zbranosti pokazale Ptujčanke, ki so si z zadetkoma Kolednikove in Ambroževe priigrale odločilno prednost za zmago z zadetkom razlike. Rokometa-šice Litije so v zadnjih trenutkih rezultat sicer znižale na 22:23, a pomembna zmaga in točki v boju za napredovanje sta odpotovali na Ptuj. Z novima točkama in igro so bili v ptujskem taboru zadovoljni, saj so se s pristopom in borbenostjo izkazale prav se vse igralke, ki so stopile na igrišče. David Breznik, UR fantastično zadel. Po lepi akciji so Ptujčani povišali na 4:2, ko je bil Medved natančen s kakšnih šestih metrov. Najlepšo akcijo so domačini izvedli v 27. minuti, ki jo je s strelom pod prečko kronal Jevšenak. Kljub visokemu vodstvu nogometaši Hiše daril niso popuščali, tako da smo spremljali tekmo, polno tempa, želje, lepih potez in številnih zadetkov. Nasled njega je po podaji Nežma-ha iz prostega strela z bližine dosegel Poš. V sami končnici tekme je Car po lepem prodoru zadel z desne strani, medtem ko je zadnji zadetek iz treh, štirih metrov v gneči dosegel za končnih 7:3 Je-všenak. Po odlični predstavi je selekcija U13 popolnoma zasluženo osvojila naslov državnih prvakov, saj so tako v rednem delu kot tudi v četrtfinalu, pol-finalu in finalu pokazali svojo kakovost ter predvsem ekipni duh. S tem so pod vodstvom Foto: Črtomir Goznik Ekipa Hiša daril U-13 je v svoji konkurenci postala državni prvak. trenerja Aleksandra Fureka in njegovega pomočnika Boštjana Murka suvereno prišli do konca tekmovanja, v katerem so dokazali, da so trenutno zares najboljša ekipa v Sloveniji. Takoj po tekmi je sledilo slavje domačinov, obema ekipama pa je medalje in pokal predal član komisije za mali nogomet pri Nogometni zvezi Slovenije Matej Gajser. Ta je predal posebna pokala tudi najboljšima strelcem po rednem delu tekmovanja: Žanu Bracoviču (ŠD Extrem) na zahodu in Žanu Jevšenaku (FC Hiša daril Ptuj) na vzhodu. Po končanem uradnem delu so predstavniki kluba podelili še številna priznanja vsem tistim, ki so mladim igralcem pomagali na poti do zgodovinskega uspeha. Rok Koderman, kapetan FC Hiša daril Ptuj: »Po prvi tekmi smo verjeli, da lahko osvojimo naslov državnega prvaka in smo se na povratno tekmo tudi dobro pripravili, saj smo si zelo želeli osvojiti naslov. Z brezhibno igro nam je to tudi uspelo. Ta naslov nam pomeni vse, saj smo zanj zares garali skozi vse leto.« David Breznik 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 19. aprila 2016 Ptuj • 130 let TD Ptuj Razstava tradicije in povezovanja TD Ptuj, ki letos praznuje 130-letnico delovanja, je v soboto, 9. aprila, odprlo že četrto razstavo v zadnjih štirih mesecih. V Qlandii je do konca aprila na ogled razstava likovnih del mednarodne kolonije Alpe Adria srce naive ter slikarjev in kiparjev hlebinskega združenja likovnikov in kiparjev naivcev. Po razstavi jaslic, gobelinov, izdelkov iz kamna in velikonočni razstavi je s prijatelji iz koprivniško-križevske župani-je in v sodelovanju s centrom Qlandiapredstavilo likovna dela mednarodne kolonije Alpe Adria srce naive ter likovnikov in kiparjev hlebinskega združenja likovnikov in kiparjev naivcev. Iz Ptuja so na 2. mednarodni likovni koloniji v letu 2015 sodelovali likovniki Aleš Likar, Maks Menoni in Franc Simonič. „Z dogodki v jubilejnem letu se trudimo, da Ptuj s svojo zgodovino in lepoto ter ustvarjalnostjo predstavimo tudi preko delovanja TD Ptuj," je ob tej priložnosti poudaril predsednik Peter Pribožič. Odprtja razstave so se udeležili vidni predstavniki koprivniško-križevske županije, župan Darko Koren, načelnica občine Hlebine Božica Trnski, predsednik hle-binskega združenja likovnikov in kiparjev naivcev Zlatko Kolarek, direktor turističnega urada Turistične skupnosti koprivniško-kri-ževske županije Zdravko Mihevc in strokovni sodelavec Krešimir Blažek. Prepričani so, da se bo tradicionalno prijateljstvo med županijo in mestom Ptuj še poglobilo in da bo več sodelovanja v bodoče tudi na gospodarskem področju, ne samo na kulturnem in športnem področju. „Hlebine so izhodišče naivne umetnosti, znane po celi Evropi. Podravina je poznana po Podravki in po naivnih umetnikih, ki se jih zlasti zadnjih deset let trudimo promovirati skozi več projektov. Ena je tudi velika uspešna pisanica, ki že stoji v 50 mestih v Evropi in Ameriki. Umetnost je najboljše orodje, ki spaja ljudi. Naj bo današnja razstava korak dalje k našemu bodočemu sodelovanju," pa je ob odprtju razstave pozval župan koprivniško-križevske županije Koren, ki se je z gosti iz županije udeležil tudi vljudnostnega sprejema v Mestni hiši na Ptuju. Za kulturne utrinke so ob odprtju razstave poskrbeli najstarejši muzikantje iz Hlebin in plesna skupina Pellegrina CKP, za ponudbo ptujskih dobrot pa gostilna Grabar. MG Ptuj • Hrvaško-slovenska navezava Na Ptuju raste hrvaško drevo Kar nekaj časa je, odkar je naša južna soseda Hrvaška stopila v Evropsko unijo. Kot 27. članica pa je končno na Ptuju dobila tudi svoje drevo. Konec minulega tedna je župan mestne občine Ptuj Miran Senčar v Mestni hiši sprejel župana kopriv-ničko-križevačke županije Darka Korena in predstavnike turističnega društva iz Koprivnice. Sodelovanje med občinama in turističnima društvoma obeh mest poteka že vrsto let. To so nadgradili s tokratnim sodelovanjem, v sklopu prireditev ob 130-letnici Turističnega dru- štva Ptuj so namreč Koprivničani postavili razstavo umetniških del. Odprtju je sledil sprejem župana Korena, predsednika Turistične organizacije Koprivnica Zdravka Mihevca in predsednika Društva naivne umetnosti Hlebine Zlatka Kolarka na ptujski občini. Srečanja se je zraven ptujskega župana udeležil tudi Peter Pribožič, predsednik Turističnega društva Ptuj. Senčar je izrazil zadovolj stvo nad dobrim sodelovanjem društev, upa pa, da se bo okrepilo tudi na drugih področjih. Po sprejemu se je delegacija odpravila do drevoreda za hotelom Primus, kjer so posadili manjkajoče drevo Hrvaške kot 27. članice EU. S tem se je na simboličen način priključila evropski družini. Dženana Kmetec Hrvaška ima kot 28. država EU svojo lipo od sobote, 9. aprila, tudi v Evropskem drevoredu, ki od leta 2007 raste pri hotelu Primus Cezanjevci • Varno na kolesu V veliki finale tudi učenci OŠ Sveti Tomaž Osnovna šola Janka Ribiča iz Cezanjevcev, vasice v bližini Ljutomera, je gostila zaključno srečanje projekta Varno na kolesu pomursko-podravske regije. V Cezanjevcih pri Ljutomeru je potekala zaključna slovesnost projekta Varno na kolesu pomursko-podravske regije. Projekt, ki ga družba Butan plin v sodelovanju s partnerji organizira že četrto leto zapored, je namenjen osnovnošolcem, ki se v tekočem šolskem letu pripravljajo na kolesarski izpit. Tokrat je prometna znanja utrjevalo več kot 2.500 učenk in učencev iz 87 osnovnih šol iz vse Slovenije, doslej pa so pod njegovim okriljem združili že več kot 7.000 otrok. »Veseli smo dobrega odziva šol. Slednje v projektu prepoznavajo doprinos k vsebinam, ki jih že sicer obravnavajo in tako skupaj, tudi ob podpori partnerjev, sooblikujemo pogoje za večjo varnosti na naših cestah,« je povedal generalni direktor družbe Butan plin Tomaž Grm. Vseslovenska kolesarska pobuda Varno na kolesu je namenjena zagotavljanju prometne varnosti najmlajših kolesarjev. Poleg varnosti je temeljni namen pobude tudi spodbujanje kolesarstva kot zdravega načina življenja, ki posameznikom prinaša kakovostnejše življenje. Sodelovanje otrok in njihovih mentorjev je potekalo v okviru treh različnih sklopov nalog, kjer so šolarji preučevali obvezno opremo kolesa in kolesarja ter razmišljali o kolesarjenju kot zdravem načinu preživljanja prostega časa. Opazovali so promet, (ne)varne poti za kolesarje in iskali predloge za kolesarski izlet v svojem kraju. Šole so po vsakem sklopu posredovale izdelke v ocenjevanje strokovni komisiji. Njihovi izdelki bodo v maju razstavljeni v prostorih družbe BTC v Ljubljani. Na zaključnem srečanju projekta za pomursko-podravsko regijo v Cezanjevcih je priznanja, zahvale in nagrade za sodelovanje prejelo deset šol iz območja Prekmurja, Prlekije in dela Spodnjega Podravja. Poleg OŠ Janka Ribiča Cezanjevci so bile nagrajene tudi OŠ Fokov-ci, OŠ Tišina, OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, OŠ Ormož, OŠ Bogojina, OŠ Gorišnica, OŠ Sveti Tomaž, OŠ Razkrižje in OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Vsi sodelujoči otroci so v znak zahvale za sodelovanje prejeli odsevne trakove, lučke in zvezke, njihovi mentorji pa zahvale in priznanja za osnovne šole. Med deset finalistk sta se iz po-mursko-podravske regije uvrstili OŠ Tišina in OŠ Sveti Tomaž. V aprilu regionalne podelitve potekajo še v Celju, Cerknici, Kranju, Dolenjskih Toplicah, Ljubljani in Mariboru. Na njih bo razglašenih vseh deset šol finalistk, ki poleg praktičnih nagrad prejmejo tudi denarno donacijo v skupni vrednosti 5.500 evrov. Razglasitev zmagovalcev vseslovenskega razpisa Varno na kolesu bo 19. maja v Ljubljani. Miha Šoštarič Dolenjska • Državno tekmovanje v ocenjevanju kruha Videmčanke so se odlično odrezale Po domovih članic Društva kmetic občine Videm je aprila spet zadišalo po domačem kruhu. Peko kruha so pripravljale za 6. državno tekmovanje v ocenjevanju kruha v Beli Cerkvi na Dolenjskem. Razstavo z naslovom »Sožitje kruha in vina« pripravlja Društvo podeželskih žena in deklet iz Bele Cerkve v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije. Zlata priznanja so prejele: Marija Korpič iz Dravcev (rženi mešani kruh), Milena Gabrovec z Dravinjskega Vrha (haloški koruzni kruh s polento) in Majda Šeruga iz Vidma (sadni kruh). Srebrno priznanje pa so prejele: Marica Plajnšek iz Vidma (domači mešani kruh), Marjana Majhen iz Tržca (praznični mlečni kruh), Slavica Merc iz Vidma (pi-rin kruh s čebulo) in Katica Purg iz Jurovcev (kamutov kruh). Vsem nam je bila všeč vinjevr-ška pogača, ki so jo ponujali na stojnicah. Razstava kruha je bila vso nedeljo na ogled v starem kulturnem domu v Beli Cerkvi. V kuhinji Hiše žive dediščine si je bilo mogoče ogledati izdelavo vinjevrške ajdove pogače. Na trgu sredi Bele Cerkve je bila degustacija kruha in vina ter ponudba domače in umetne obrti. MKČ Foto: arhiv društva Foto: MG Foto: MS Foto: MG torek • 19. aprila 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Ptuj • Igre v vodi vrteških otrok Le v petih dneh do pomembnega plavalnega znanja Že vrsto let Vrtec Ptuj organizira plavalni tečaj oz. Igre v vodi, ki jih je tudi tokrat izvajal Plavalni klub Terme Ptuj. Udeležilo se ga je 210 otrok, ki so se imeli zelo lepo, edina pripomba je bila, da bi lahko tečaj trajal še vsaj nekaj tednov. Na korespondenčni seji so člani sveta zavoda tudi letos za izvedbo plavalnega tečaja oziroma Iger v vodi izbrali Plavalni klub Term Ptuj. Kot so pojasnili, so se tako odločili zaradi izkušenj in referenc tega, kot tudi dejstva, da je bil edini, ki je izpolnjeval prav vse pogoje, čeprav je bil za 2 evra dražji od drugega ponudnika. V drugi ponudbi naj bi bilo kar nekaj nejasnosti, zaradi česar so se odločili za Plavalni klub Term Ptuj. Vrteški otroci, stari 5 in 6 let, so bili razdeljeni v dve skupini in dva termina: eden je potekal od 4. do 8. aprila, drugi se izvaja ta teden. Skupaj se je Iger v vodi letos udeležilo 210 otrok Vrtca Ptuj, za katere so zraven vzgojiteljic skrbeli še vaditelji, ki so tokrat imeli glavno besedo. Sedem jih je delalo v več skupinah, po svojih najboljših močeh pa so se trudili malčkom predati čim več plavalnega znanja. Cena programa znaša 32 evrov za otroke iz MO Ptuj in občine Hajdina (obe sta namreč sofinancirali 5 evrov za otroke iz svojih občin), za druge pa so starši pla- Otroci so nadvse uživali v vodi. čali celoten znesek, in sicer 37 evrov. Franjo Rozman, predsednik Plavalnega kluba Ptuj, pojasnjuje, da so z izvedbo prvega termina, v katerem so bili otroci iz petih enot Vrtca Ptuj, zelo zadovoljni, veselijo pa se že prihodnjega tedna, ko se bo v ptujskih Termah igrala in učila plavati nova skupina malčkov. Opaža, da je bil napredek malih plavalcev letos še bolj izrazit kot lani in da so v petih dneh otroci osvojili veliko plavalnega znanja. Posebej ga veseli tudi dejstvo, da se za nadaljnje izpopolnjevanje tega znanja tudi v prvih dveh razredih vedno pogosteje v sklopu nadstandardnih programov odločajo šole. Med temi je tudi OŠ Ljudski vrt, ki je letos za prvošolce organizirala plavalni tečaj z izjemno udeležbo, saj se je prijavilo okrog 80 otrok, zato ga bodo ponovili še za šolarje v drugem razredu. Rozman pravi, da je izjemno vesel, da njihovi visoko usposobljeni vaditelji v svoje roke dobijo več kot 40 šol in vrtcev iz Ptuja in okolice. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • Visoka šola partner 12. nanotehnološkega dne Predstavitev vrhunskih dosežkov Nanotehnološki dnevi, ki jih organizira član Sveta za znanost in tehnologijo RS Janez Škrlec, so edini strokovni dogodki pri nas, ker se predstavijo nanotehnologije v povezavi z bioniko. Visoka šola na Ptuju, ki edina v Sloveniji izvaja študij bionike je izjemno ponosna, da je lahko partner tega dogodka, poja- snjuje direktorica Darja Harb. Dogodek bodo ustvarjali vrhunski strokovnjaki iz vodilnih institucij na področju nanotehnologije. Na tem nanotehnološkem dnevu bodo govorili predvsem o nano-tehnoloških gradnikih naslednje generacije bionskih rok. Strokov- njaki bodo prvič javno predstavili konkretne uspešne posege na ljudeh, izzive v komunikaciji možgani - stroj, možganske vsadke, nanostrukturirane prevleke za obdelovalna orodja in drugo. Veliko predstavljenih tehnološki novosti bo v prihodnosti tudi v učnih in izobraževalnih programih za inženirje bionike. Strokovne teme na 12. nanotehnološkem dnevu bodo predstavili: prof. dr. Roman Jerala, Kemijski inštitut v Ljubljani, doc. dr. Miha Čekada, Institut Jožef Stefan, prof. dr. Aleš Holobar, FERI - Univerza v Mariboru, prof. dr. Nataša Zabu- kovec Logar, Kemijski inštitut v Ljubljani, in doc. dr. Miloš Bekovič, FERI - Univerza v Mariboru. Visoka strokovna šola za bioniko si bo v prihodnje še bolj prizadevala, da se vrhunska znanja in tehnologije prenesejo v učne procese bionike in kasneje v aplikativnost v gospodarstvu, industriji, medicini in drugje. 12. nanotehnološki dan bo organiziran 6. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. DH Podravje • Energija plus uspešno v letu 2015 1,3 milijona evrov čistega dobička Energija plus, d. o. o., hčerinsko podjetje Elektra Maribor, je uspešno končalo poslovno leto 2015. Ustvarili so 93 milijonov evrov prihodkov in dobrih 1,3 milijona evrov čistega dobička. Ob 64 zaposlenih to pomeni skoraj 1,4 milijona evrov prihodkov na zaposlenega. Električna energija predstavlja glavni delež prihodkov in v letu 2015 so je prodali nekaj manj kot 1,8 milijona MWh. Opravili so tudi anketo zadovoljstva med kupci, ki je pokazala, da bi kar 95 % obstoječih kupcev Energijo plus, d. o. o., priporočilo svojim prijateljem in znancem, kar potrjuje njihova prizadevanja za gradnjo korektnih in dolgoročnih odnosov s kupci. Ugodnejša gospodarska klima se odraža tudi na porabi ener-gentov, ki je narasla predvsem v industriji. Pri ostalih skupinah kupcev pa so k manjši porabi energije pomembno prispevale vremenske razmere. Težave s pravočasnim poravnavanjem pogodbenih obveznosti se selijo na področje manjših poslovnih subjektov in gospodinjstev. Družba si s svojimi aktivnostmi prizadeva nevtralizirati čim večji del negativnih učinkov, ki vplivajo na doseganje postavljenih ciljev, obenem pa si želi še tesnejšega sodelovanja s kupci. V letu 2015 so zato posebno pozornost namenili socialno šibkim kupcem. V sodelovanju s Centri za socialno delo v SV Sloveniji so tej ciljni skupini namenili 17.000 evrov donacij. Energija plus je bila v avgustu tudi ena od prvih podpisnic sporazuma o odpisu dolga z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na podlagi kate- rega so prejeli 178 vlog. Pogoje je izpolnjevalo 47 kupcev, ki so jim odpisali dolgove v višini 23.400 EUR. Ob koncu leta 2015 so v Mariboru na Veselovi ulici, kjer je bilo prvotno prodajno mesto za lesne pelete, odprli novo svetovalno informacijsko pisarno. K paleti produktov in storitev so dodali še kakovostne LED-sijalke, ki zagotavljajo do 40 % prihranka električne energije. MB Foto: arhiv podjetja Kidričevo • Društvo invalidov Kidričevo s spomladansko razstavo Štajerski tednik več kot časopis, uporaben je tudi za vaze Društvo invalidov Kidričev je v aprilu priredilo tridnevno razstavo vaz iz papirja (tudi Štajerskega tednika), izdelkov iz testenin, ogrlic in drugega nakita ... Razstavo si je v Lovrencu na Dravskem polju ogledalo približno 800 obiskovalcev in obiskovalk. »Društvo invalidov Kidričevo izvaja več socialnih programov, eden izmed teh so tudi ustvarjalne delavnice. Želimo namreč, da se naši člani, ki večji del svojega časa preživijo sami doma, vključijo v družbo in premostijo težave osamljenosti. V okviru delavnic pa se člani ne samo družijo, temveč tudi ustvarjajo iz papirja, testenin, lesa. Spodbujamo njihovo ustvarjalnost in želimo pokazati, kaj vse se da narediti iz odpadnega materiala,« je povedal predsednik društva Silvo Skok. Dodal je, da razstavo organizirajo zato, da lahko društveniki na ogled postavijo svoje izdelke in da si jih lahko ogledajo tudi člani ustvarjalnih delavnic, ki delujejo v drugih invalidskih društvih. »Namreč na teh razstavah si ustvarjalke izmenjamo izkušnje, ob tem pa se porodi še obilo ustvarjalnih idej, ki jih potem pridno uporabimo v delavnicah,« je še povedala vodja delavnic v kidričevskem društvu Marta Murko. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič V treh dneh si je razstavo Društva invalidov Kidričevo ogledalo približno 800 obiskovalcev in obiskovalk. Na fotografiji vodja ustvarjalne sekcije Marta Murko. 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 19. aprila 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Začenja se nova sezona, s tem pa veliko vprašanj V zadnjih letih je na vrtovih veliko več težav s škodljivci kakor nekdaj. Ponovno dobivam veliko vprašanj, kako se znebiti strun. Zato sem se odločila, da danes, ko še ni prepozno, napišem tudi nekaj o tem. Sovražnika moramo najprej spoznati Prav pri zatiranju strun se še zdaj dogaja, da so tudi nasveti v trgovinah za uporabo pripravkov proti njim povsem napačni. Predvsem je treba vedeti, kdaj jih sploh lahko zatiramo. Strune so ličinke hroščev pokalic. V Sloveniji naj bi po raziskavah na Biotehnični fakulteti živelo 140 vrst različnih pokalic, od teh naj bi bile štiri vrste iz rodu Agriotes škodljive. Njihov življenjski cikel je zelo zanimiv in ga je treba izkoristiti za zatiranje oz. zmanjševanje števila tega škodljivca. V tleh v prvem letu prezimijo odrasli osebki, hroščki, ki prilezejo na dan odvisno od vrste in temperatur zraka in tal (10 °C) nekje v začetku aprila. Takrat se najprej intenzivno prehranjujejo, potem izletijo hroščki, ki se parijo in posledica so jajčeca, ki jih samičke od konca maja pa do začetka julija odlagajo v tla. Rade imajo pokrita in vlažna tla, največ jajčec je odloženih na travnikih. Konec julija ali pa vse do konca avgusta se izlegajo ličinke prvega stadija, ki pa se prehranjujejo tako malo, da niso škodljive. Po krajšem prehranjevanju se ličinke v tleh levijo. V ugodni topli jeseni se proti koncu septembra in v oktobru prehranjujejo že ličinke drugega stadija, ki pa jih že opazimo. Ta dva stadija sta tudi najobčutljivejša in jih z naravi in našemu zdravju prijaznejšimi pripravki v tem obdobju tudi najlažje zatiramo. Nato se tri leta ličnike spomladi nekje v sredini aprila začnejo prehranjevati, vmes se Strune so postale velika naravna težava na vrtovih. levijo in po vsaki levitvi so seveda večje in požrešnejše. Zato so različnih velikosti in različnih barv. Da se spomladi prebudijo, potrebujejo nekje okoli 10 oC zemlje, prej je zatiranje manj uspešno, v jeseni pa gredo v globlje plasti zemlje takoj, ko se začnejo temperature spuščati pod 5 oC. Zato je zatiranje ob prekopavanju prepozno, zgodaj spomladi pa tudi prezgodnje. V zadnjih letih so tudi nam dostopni biotični pripravki za zatiranje strun Na srečo je pri nas ponovno registriran pripravek na osnovi glivice Beauveria bassiana, soj ATCC 74040, ki deluje na tega škodljivca. Glivica preprosto okuži ličinke, te zbolijo in pro- padejo. Upam le, da je na razpolago tudi v trgovinah. Imamo pa na razpolago še en biotični pripravek, ki deluje tudi na porovo zavrtalko in druge škodljive muhe, to so en-tomopatogene ogorčice Steiner-nema carpocapsae in Steinernema feltiae. Pripravek ima seveda komercialno ime, dobite ga samo po pošti, saj so v njem živi organizmi. Do njega boste najhitreje prišli, če odtipkate imeni v slovenski brskalnik Najdi si. Pomembno je, da jih zatiramo takrat, ko so najobčutljivejše, to pa so v obdobju prehranjevanja in pred levitvijo: konec aprila in v maju in ponovno septembra oziroma v začetku oktobra. Ker se strune prehranjujejo ponoči, pripravke vedno uporabimo zvečer. Zjutraj s prehranjevanjem prenehajo, v suhem toplem vremenu se strune čez dan skrijejo v globlje plasti zemlje in pripravek jih ne doseže. Pomembno je vedeti tudi, da biotični pripravki za svoje delovanje in preživetje potrebujejo veliko vlage. Vedno tre-tiramo po dežju ali pa gredice pred uporabo izdatno zalijemo. Prav tako je zelo smiselno, da jih uporabimo vsaj dvakrat, glivice v 14-dnevnem razmaku, ogorčice pa 3-4 tedne po prvi uporabi. Biotični pripravki dobro delujejo na nižje stadije ličink. Zato je treba tretiranje ponavljati vsa štiri leta, da bo učinek na vrtu dolgotrajen. Gnojilo, ki deluje tudi negativno na strune Na policah trgovin dobite tudi pripravke z zelo zvenečimi trgovskimi imeni. Ti pripravki so v resnici posebna oblika dušika, apneni dušik, ki pa se res v stiku z vodo v prvem trenutku Foto: Miša Pušenjak spremenijo v strupen plin. Ta deluje negativno na vsa živa bitja v tleh, tudi strune in jajčeca polžev. Nikoli ga ne uporabljamo v jeseni, saj takrat rastline ne bodo več dušika predelale v listno maso, zato se bo kot škodljiv element izpiral v podtalnico. Lahko pa ga uporabimo v namene varstva vrtnih rastlin spomladi. Počasi prihaja čas njegove uporabe. Gredico pred uporabo dobro pripravimo, da bo plin deloval. Ravno tako vanjo zakopljemo že zgoraj omenjene vabe, da bodo strune na gredico tudi prišle. Zemlja mora biti vlažna, temperature zemlje pa nad 10 oC, da bo plin dobro deloval. Pripravek potresemo po navodilih po gredici, ga plitvo, do 10 cm globoko, zadelamo v tla, po potrebi zalijemo in gredico po možnosti tudi pokrijemo s folijo ali agrokopreno, ki jo po tednu dni odstranimo. Na setev ali sajenje sadik počakamo tako dolgo, kot nam to narekujejo navodila. Ker ste rastline že pognojili s tem pripravkom, potem ne gnojite več, tudi s hlevskim gnojem ali kompostom ne. Naravna zaščita Vonj kapucink in žametnice je tem škodljivcem zoprn, zato ne bodo rade na našem vrtu, če bo v njem cvetelo veliko teh cvetlic. Posadite jih na robove gredic, posebej krompirja in solatnic. Najnovejša metoda, ki prihaja k nam iz Anglije in Nemčije, pa je uporaba plinov, ki se sproščajo iz nekaterih rastlin, ko jih razrežemo in zakopljemo v tla. Največ teh plinov, to so predvsem indol, alkenil gluko-zinolat, izotiocianat, sproščajo rastline iz družine križnic. Zelo dobro se je izkazal postopek s podkopavanjem rastlinskih ostankov križnic. Kot vse kaže, so najučinkovitejši ostanki ru- kole in bele gorjušice. Ker je prva seveda preveč dragocena, da bi jo zakopavali v tla, pri nas pa brez težav pridemo do semena bele gorjušice, bomo v sredini avgusta ali pa na začetku aprila posejali le to. Nemci so ugotovili, da se največ za strune strupenih snovi sprosti iz mase, ki jo pokosimo in razrežemo tik pred cvetenjem rastlin. Nato razrezano maso takoj plitvo zakopljemo v tla in vse skupaj dobro zalijemo. Plin se namreč začne sproščati šele, če je prisotna dovolj velika količina vlage. Še boljši učinek dosežemo, če gredice nato pokrijemo s folijo, ki jo tam pustimo dva do tri tedne. Prihaja regrat - cela rastlina je koristna in zdravilna V tem trenutku so naši travniki, celo zelenice, polni rumenega cvetja zelo neopazne travniške rastline regrata. Običajno jo uvrščamo kar med plevele, saj jo najdemo skoraj povsod v naravi. V tujini se je že marsikje preselila tudi na vrtove, saj marsikdo nima več časa za sprehode v naravo. Mnogi jo povsem napačno, celo s herbicidi preganjajo s svojih travnikov, pašnikov in zelenic. Meni pa se zdijo tudi zelenice zdaj enkratne, polne rumenega cvetja regrata in belih marjetic. Angleži, ljubitelji zelenic, nam to zavidajo, mi pa jih tako brutalno in hitro pokosimo, namesto da bi uživali v njihovi lepoti, ki je samo enkrat na leto popolna. Regratovi cvetovi pa niso samo lepi, so tudi zelo koristni. Lahko jih uporabljamo v človeškem zdravilstvu, iz njih naredimo marsikaj, pri varstvu vrtnin pa vam bodo pomagali dvigovati odpornost samih vrtnin. Iz svežih ali posušenih cvetov kuhamo čaj ali naredimo prevrel-ko. Za prevrelko uporabimo 2 kg rastlin in cvetov na 10 l vode. Pokrijemo in pustimo stati na toplem 10-14 dni in prav vsak dan vsaj enkrat tekočino dobro premešamo. Nerazredčeno, pre-cejeno tekočino uporabimo za odrasle rastline, 1:5 razredčeno za sadike. Škropimo po tleh in po listih. Čaj pa naredimo iz 200 g cvetov, ki jih prelijemo z 10 l vode. Tako pripravljenega uporabljamo nerazredčeno. Regratovi cvetovi krepijo odpornost vrtnin, pomagajo jim premagovati stresne situacije in odlično vplivajo na rast in razvoj nadzemnih delov. Izkoristite čas, ko jih naberemo hitro in enostavno in si doma naredite odlično pomoč pri varstvu vaših vrtnin. Miša Pušenjak KGZS - Zavod Ptuj sporoča Spomladanska opravila v vinogradu (1. del) Do sedaj smo verjetno vinsko trto obrezali in veliko vinogradnikov je povezovalo tudi šparone. Veliko vprašanj pa se pojavlja glede gnojenja in prve zaščite vinske trte. Ob dejstvu, da je letošnje leto eno izmed zgodnejših, da smo v lanskem letu imeli dobre razmere za razvoj vinske trte, je kondicija nasadov v večini primerov dobra. Kakovost lesa je tudi temu primerna, torej v glavnini imamo lep zdrav les. Osnova gnojenja še zlasti z mineralnimi gnojili je analiza tal in vizualna ocena nasada ob trgatvi, rezi, pletvi ... Pomembnost analiz tal je, da vinogradnik dobi podatke o vsebnosti hranilnih snovi v tleh, tako dobimo podatek, katerih hranil primanjkuje, katera so v presežkih in katera so na želeni stopnji založenosti v tleh (stopnja C). Gnojenje z organskimi gnojili Mineralna gnojila lahko popolnoma nadomestimo z organskimi gnojili. V letošnjem letu je tudi novost ta, da so imeli vinogradniki, ki so se lani vključili v KOPOP ukrepe, obvezni ukrep gnojenja z organskimi - ekološkimi gnojili. Letos to ni več obvezno, saj je ta ukrep med izbirnimi (EKGN), vsekakor pa priporočamo, če imamo dobro založenost vinogradov, da ostanete v ukrepu, saj s temi gnojili zelo ugodno vplivamo na lastnosti tal. Obdelava in oskrba tal Sprememba pri obdelavi tal je tudi pri KOPOP ukrepih - POKT. Po novem je obvezno, da redno vzdržujemo travno ledino, če se pojavijo kolotečine, jih moramo pravilno sanirati. Naše priporočilo je sanacija kolotečin takoj po trgatvi. Če tega nismo storili, je to smiselno opraviti še sedaj. Seveda pa moramo poskrbeti za ozelenitev, oz. setev s primernimi travnimi mešanicami. Priporočamo vsako drugo vrsto. Vsekakor ne govorimo, da bi tla popolnoma obdelovali, saj ima zatravitev številne pozitivne učinke na razvoj vinske trte. Izrazite kolotečine s širokimi herbicidnimi pasovi vplivajo na slabšanje talnega režima, slabši razvoj vinske trte in večjo občutljivost na bolezni. Če tal trajno ne rahljamo, se nam razvije plitek koreninski sistem, kar pomeni, da je trta občutljiva tako na sušo kot na bolezni v letih z močnejšimi padavinami. Bistveno slabše pa je tudi črpanje hranilnih snovi iz tal. Andrej Rebernišek, univ. dipl. kmet. inž. Vir: KZ Ptuj torek • 19. aprila 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 19 S slove Zasedba Vasko Atanaso- vski trio letos obeležuje šesto leto svojega delovanja. Ob tej priložnosti bo izšel tudi njihov novi, tretji album z naslovom TheScissors (Škarje). Naslov simbolizira prihod nekega novega obdobja, medtem ko album zveni v osnovi precej energično in rockersko. Trio, ki ga ob Vasku sestavljata še virtuoz na bobnih in tolkalih Marjan Stanič ter izjemen kitarist Dejan Lapanja, je album obogatil s kar tremi prefinjenimi instrumentali, med njimi z balado Nožici, kar v makedonščini prav tako pomeni škarje. Zasedba treh izjemnih mednarodno uveljavljenih slovenskih glasbenikov je spomladi 2012 izdala znameniti album Come To Me, še precej svež pa je tudi njihov album Feel. Obe izdaji sta prejeli izjemne kritike in močno zaznamovali tako slovenski kot tuji glasbeni prostor. Poleg številnih gostovanj na Hrvaškem in v Srbiji je zasedba izpeljala kar dve koncertni turneji v oddaljeni Kitajski, lansko jesen pa so se podali v London, Nemčijo ter na daljšo turnejo po Argentini. Avtor glasbe in besedil Vasko Ata-nasovski, ki ga sicer poznamo po sodelovanjih z nekaterimi svetovno znanimi glasbeniki nih odrov (Living Colour, Vlatko Stefa-novski idr.), je s svojo glasbo prepotoval že precejšen del sveta. Do sedaj je izdal že 13 albumov, ne dolgo nazaj pa je največja založba na Balkanu, Croatia Records, izdala album Best of Vasko Atanasovski, kar ga kot slovenskega glasbenika postavlja med zelo redke izbrance, saj je poleg legendarnih Buldožerjev edini s tovrstnim ugledom. Ob izidu nove plošče Per-fectYou se na domače glasbene odre vrača zasedba Balladero. V osveženi postavi so ob Dominiku Bagoli sami prekaljeni domači glasbeniki (Boštjan Gradišek - bobni, Jernej Kr-žič - bas kitara, Martin Lun-der - električna kitara). Nove skladbe in izbrane skladbe s prvenca ClubDeuce so v petek, 15. Aprila, že predstavili v Stari elektrarni, v Ljubljani. Sledili pa bodo tudi koncertni datumi drugod po Sloveniji. Dominik Bagola je mednarodno aktiven prekmurski kan-tavtor, ki je kot instrumenta- list in pisec skladb dejaven že vrsto let (član kultne zasedbe Psycho-Path, sodeloval z We-refox, Nano Milčinski, Thomas MarchCollective in drugimi). Nova plošča PerfectYou je nastajala pod producentsko taktirko priznanega nemškega glasbenika Uweja Bosserta, sicer kitarista svetovno znane skupine Reamonn in soav-torja njihovih globalnih hitov, kot sta Supergirl in Tonight. Balladero z novim albumom PerfectYou nadaljuje ambiciozno zastavljeno pot, ki jo je že ob izdaji prvenca Club-Deuce začrtal kot svojevrsten unikat na slovenski sceni ter požel uspehe tudi v tujini (prejemnik MTV Adria video goldaward, polfinalist International Songwritingcompe-tition v Nashvilleu, številni koncertni nastopi v Nemčiji, Avstriji, Švici in v Veliki Britaniji). Nov album prinaša deset novih avtorskih skladb, ki ohranjajo unikaten Balla-derov pristop, a obenem glede na izrazito klavirski, baladno usmerjen prvenec, prinašajo osveženo, dinamično, drznej-šo, bolj energično in neposredno glasbeno izkušnjo. Janko Bezjak Priporočamo v branje... David Mitchell: Tuje pero »Roman v devetih delih,« pravi podnaslov tega zanimivega branja, ki nas popelje po celem svetu. Angleški pisatelj David Mitchell (rojen leta 1969 v Veliki Britaniji, živi pa na Japonskem) ima kljub svoji mladosti za seboj že kar obsežen literarni opus. Njegov prvenec Tuje pero (Ghostwritten) iz leta 1999 se v glavnem dogaja na Daljnem vzhodu, a se tudi preseli v Rusijo, Veliko Britanijo, ZDA in na Irsko. Sestavljen je iz niza zgodb, pripovedovanih v prvi osebi. Vsako poglavje v knjigi prinaša drugačno zgodbo z drugim osrednjim likom (včasih moškim, drugič žensko), čeprav pa so vsi ti liki med sabo povezani z na videz naključnimi dogodki. To je roman medsebojno povezanega, globaliziranega sveta in časa, v katerem smo posamezniki izgubljeni v milijardah ljudi; roman, ki ne prinaša odgovorov, ampak mrežo misli, ne dokazov, pač pa ideje ... Ocena: 5 l_es t V N WALKER/ I I C 1. FADE 2. I TOO, 3. 7 YEA X ^ED - ALAN WALKER/ ISELIN SOLHEI OK A PILL IN IBIZA - MIKE POSNER EARS - LUKAS GRAHAM 4. ONE CALL AWAY - CHARLIE PUTH 5. HOME - TOPIC FT. NICO SANTOS 6. SOMETHING IN THE WAY YOU MOVE - ELLIE GOULDING 7. HYMN FOR THE WEEKEND - COLDPLAY/BEYONCE 8. LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER 9. STREESED OUT - TWENTY ONE PILOTS 10. NO - MEGHAN TRAINOR 11. IF YOU EVER WANT TO BE IN LOVE - JAMES BAY Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak Filmoljub Cineplexx in Kolosej Maribor Papež Frančišek: Pot Do svetega sedeža Foto: splet Vsebina: Film prikazuje življenjsko pot trenutnega papeža, torej papeža Frančiška I. Gledalci spremljamo njegovo življenje od najstniških let do izvolitve na čelo Cerkve. Po ogledu filma lahko s precejšnjo gotovostjo zapišemo, da je to film, ki so ga posneli globoko verujoči za druge globoko verujoče. Zanos avtorjev, ki ga v filmu čutimo, je otipljiv, prav tako iskrena, nepokvarjena in vdana ljubezen do Frančiška I. Žal moramo tudi malo kislo ugotoviti, da je to tudi vse, kar lahko filmu pišemo v dobro. S stališča ustvarjanja filma bi lahko rekli, da so film posneli novinci. Sicer polni energije, volje in veselja, toda njihova sposobnost razumevanja filma in filmskega podajanja zgodbe je ostala na ravni navdušenih vernikov, ki želijo zaobjeti krasnost tega človeka na vse možne načine, vendar tega ne znajo narediti. Čutijo le veliko silo po tem, izvedba pa je šibka. Mogoče se vse to sliši kruto, vendar objektivno drži. Scenarij je precej površen in zelo nedorečen. Osebe v Jorgejevem življenju se pojavijo in nato brez obrazložitve izginejo. Zgodba ni podana linearno, s čimer seveda ni nič narobe, toda zato še bolj bode v oči dejstvo, da gre samo za delčke njegovega življenja, ki pa med seboj nimajo prav nobene povezave. Na koncu se sploh ne zlijejo skupaj, ampak so v filmu zato, ker ... no, ne vemo. Kar so, brez smisla, repa in glave. In tako ves film, do konca. Fragmenti, fragmenti, fragmenti, v katerih Jorge znova in znova in znova izkazuje svojo prijaznost, človečnost, priljudnost, modrost in predvsem skromnost, do te točke, da je film videti propagandističen v funkciji izgradnje kulta osebnosti s strani njegovih vernikov. Časi se torej le niso tako zelo spremenili. Nato je tu še režija, ki je izjemno nedomiselna, malodane otroška. Pač, vzameš v roke telefon, postaviš igralce, stopiš malo stran in snemaš. To je to. Dialogi so neživljenjski in tako gledališki, da niti v gledališču nimajo več takšnih. Lesenost dialogov je bolj na ravni telenovel izpred deset ali petnajst let, torej skušajo biti epski in globoki in polni življenjskih modrosti, videti pa so kvečjemu patetični. K temu pripomore tudi lesena igra prav vseh igralcev z izjemo ene same stranske vlogice, ki pa ima žal samo dve minuti nastopa. Da ne omenjamo posnetkov, svetlobe itd. Skratka, za relativno veliko filmsko produkcijo smo dobili izdelek, ki ne dosega meril zadostne kakovosti. Napravile so ga osebe, ki izven okvirov svojega verskega zanosa ne razumejo filmske govorice, razumejo pa, da papeža ljubijo, da je fantastičen človek in da je treba to njegovo čudovitost prikazati in slaviti in, kdo ve, mogoče pa bo kakšen nevernik zaradi tega spregledal. Žal kljub plemenitim namenom film pade na nos po celi črti. Matej Frece Francisco - El Padre Jorge Igrajo: Darío Grandinetti, Silvia Abascal, Leticia Brédice, Carlos Hipólito, Alejandro Awada, Blanca Jara Režija: Beda Docampo Feijóo Scenarij: César Gómez Copello in Beda Docampo Feijóo po knjigi Elisabetta Pique Žanr: biografska drama Dolžina: 104 minute Leto: 2016 Država: Argentina, Španija, Italija 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 19. aprila 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—» NEDELJA PONEDELJEK bujta repa s mleto meso z mesno-zelenjavna ribji filet z zelenjavo piščančja obara z juha, puranji ražnjiči gobov golaž, kruhovi prekajenim mesom, zelenjavo, njoki, enolončnica z V| i . ■ v pecici, krompir žličniki, sadje na žaru, dušen riž, cmoki, kakavove skutni zavitek solata, sadje zdrobovimi žličniki, v kosih, malinova pečena zelenjava, rezine pecivo »vse po 2« strjenka sladoledna kupa Pecivo »vse po 2« Sestavine: 2 jajci, 20 dag sladkorja, 2 dl olja, 2 dl mleka, 20 dag mletih orehov, 20 dag moke, 20 dag pšeničnega zdroba, 2 jabolki, 1 pecilni prašek, 1 vanilijin sladkor, 2 žlici ruma, 2 žlici marelične marmelade, 2 žlici nasekljanih orehov. V skledi penasto premešamo jajca, sladkor in vanilijin sladkor. Dodamo olje in mleko ter narahlo vmešamo zmes suhih sestavin (skupaj pomešamo orehe, moko, zdrob in pecilni prašek). Na koncu vmešamo naribana jabolka in rum. Vlijemo v namazan, z moko potresen pekač (velik približno 20 x 35 cm). Pečemo v pečici, segreti na 190 °C, 30 do 35 minut. Pečeno pecivo premažemo z marelično marmelado in posujemo z na drobno narezanimi orehi. Ohlajeno narežemo na kocke in postrežemo na krožničku, ki smo ga potresli s sladkorjem v prahu in cimetom. Bujta repa Sestavine: 1 kg kisle repe, 3/4 kg svinjskega hrbta (namesto svežega mesa lahko vzamemo prekaje-nega), 15 dag prosene kaše, 5 dag masti, 1 manjša čebula, 1 žlica moke, 2-3 stroki česna, 2 lovorova lista. Meso kuhamo z repo in lovorom. Ko je že skoraj mehko, zakuhamo prebrano in oprano kašo. Prilije-mo nekaj vode, saj je kaša kar žejna. Pokrito kuhamo še 10 minut. Iz masti in moke naredimo svetlo prežganje ter mu primešamo sesekljano čebulo in česen. Razkuhamo s prav malo mrzle vode in dodamo repi. Dobro prevremo, po okusu solimo. Meso vzamemo iz jedi in ga narežemo na rezine. Repo stresemo v skledo, po njej pa naložimo rezine mesa. ZPS • Test korektorjev Velike razlike so v ceni, manjše v kakovosti Potrošniške organizacije so na testu preverile kakovost 12 korektorjev, za katere so odšteli med 2,29 in 32,76 evra na pakiranje oziroma med 0,29 in 13,10 na ml ali gram. snila Urša Šmid Božičevič ter dodala: »V laboratoriju smo preverili tudi morebitno prisotnost težkih kovin, a v nobenem izdelku nismo našli sledi arzena, antimona, svinca, kadmija, kobalta, brona, živega srebra in niklja.« Večina preizkušenih korektorjev se je na testu dobro izkazala, prav vsi korektorji na testu so bili mikrobiološko neoporečni in brez težkih kovin. Ko za prekrivanje podočnjakov ne pomagajo kamilični obkladki, rezine svežih kumar in mokra vata iz zamrzovalnika, uporabimo korektor. Praktično vsi proizvajalci dekorativne kozmetike imajo med svojimi izdelki tudi korektor(-je), med katerimi naj bi bili nekateri primerni za prekrivanje nepravilnosti na koži, drugi za »izbris« podoč-njakov, tretji za kožo v zrelih letih in seveda taki za prekrivanje najstniških te- žav s kožo. Razlikujejo se tudi po obliki: nekateri so s čopičem, drugi s palčko, tretje je treba iztisniti iz tube, na voljo so tudi takšni z gobico ali v stiku. »Kot se je izkazalo na testu, ni imel prav noben korektor težav s prekrivanjem, eden izmed izdelkov je prejel za prekrivanje celo oceno "zelo dobro', kar se na testih kozmetičnih izdelkov ne zgodi ravno pogosto. Zato so tudi končne ocene večinoma dobre, največja razlika med korektorji pa se je pokazala v njihovi obstojnosti in embalaži,« je predstavila rezultate Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije ter dodala: »Čeprav so bile ocene za obstoj- Šibka točka: označevanje in embalaža Označevanje je pomembno, saj je to edina informacija, ki jo potrošnik dobi o izdelku pred nakupom. Na ZPS opozarjajo in izpostavljajo, da na nobenem izdelku niso seznama INCI prebrali z lahkoto. Morda so črke še dovolj velike, a kaj, ko je seznam pogosto skrit pod nalepko, na kateri so zapisani podatki o proizvajalcu, ali pod črtno kodo, kar je velik minus. nost večinoma dobre, je bilo nekaj tudi povprečnih, predvsem bi opozorili, da pretiranim obljubam o obstojnosti ni treba verjeti.« Vsi izdelki so uspešno prestali mikrobiološki preizkus in test na težke kovine Higiena je pri korektorjih zelo pomembna, saj izdelek nanašamo v bližini oči, zato so na testu morali korektorji prestati mikrobiološki preizkus. »Ugotavljali smo prisotnost plesni, bakterij in glivic. Razveseljiva novica je, da so prav vsi izdelki, tudi tisti, ki ne vsebujejo konzervansov, prestali mikrobiološki preizkus brez težav. Kljub temu skrb za ustrezno higieno ne bo odveč,« je poja- Kako uporabljati korektor? Na Click2Chic so mnenja, da je pravilna uporaba korektorja ključna za dovršen videz. In vse je v malenkostih - pravilna krema, podlaga, nanos s pravim čopičem ali penico. Tako poudarjajo, da je treba še pred nanosom korektorja poskrbeti, da je koža navlažena. »Ob tem korektorja ne uporabljajte samostojno. Razen, če ste našli korektor, ki je identične barve kot vaša koža, da ne bo izgledal kot naključni madež na koži. Bolje je, da spodaj uporabte kakšno podlago. Ta pomaga, da se korektor lepše zabriše v kožo brez vidnih prehodov. Za tiste, ki niste navajeni nositi podlag, preizkusite obarvano ali BB-kremo. Obstojnost korektorja se podaljša z uporabo pudra. Puder v kamnu ali prahu popivna odvečno vlago in maščobo, kar pomaga korektorju, da dlje ostane na mestu. Korektorji so vsestranski. Korektorji niso samo za prekrivanje, lahko se jih uporabi tudi kot podlago za senčila (to naredi senčila intenzivnejša, ker se ima senčilo kam prijeti), za popravljanje črte črtala za oči, definiranje ustnic ter preprečevanje uhajanje šminke. Če vam je korektor presvetel ali pretemen, ju ne mečite stran, temnejšega lahko uporabite za senčenje obraza (pod lično kostjo, na robu lasišča in ob straneh nosa), medtem ko svetlejšega uporabite za osvetljevanje (vrh ličnic, nosu in ustnic, kotički oči, center čela, pod in nad obrvmi). Malo korektorja lahko tudi zmešate s svojo najljubšo kremo in tako naredite lastni puder ali obarvano kremo,« so povedali na Click2Chic. Foto: Splet torek • 19. aprila 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se... ... da se pravzaprav sploh ne smemo čuditi, če Ptuj-čani za svojimi kužki, ko ti ponečedijo kakšno zelenico, ne počistijo. Ja koliko ptujskih pasjeljubcev pa razume poljsko? Dajte nam angleška opozorila, če že ne najdete slovenskih! Govori se... ... da smo ob obisku nekega na novo urejenega ptujskega bara takoj pomislili na varčnost in gospodarnost mestnega župana: deske, s katerimi je na sveže obita kavarna, bi lahko bile iz tistega posekanega drevja na grajskem hribu. (Seveda niso, ker tudi posekani les na hribu ni bil županov, ampak državni.) ... da vzdrževalci ptujskih otroških igrišč dobro skrbijo za varnost in dobro počutje otrok. Prejšnji mesec so na primer pod igrala nasuli svež prodec. Tako da če otrok pade s polomljenega igrala, se vsaj ne umaže... ... da v svojih zadnjih pre-dupokojitvenih letih bodočega upokojenca čaka kup finančno zahtevnih nalog, ki jih je treba opraviti, še preden prične kapljati vsa- Foto: Tajno društvo PGC komesečna penzija: menjati streho, menjati okna, menjati ogrevalni energent, menjati razpadajoče vozilo ... In da ljudem ne bi zmanjkalo idej, kako še porabiti denar, pomaga država: sedaj nam bo predpisala vgradnjo filtra v dimnike, da iz njih ne bo preveč smrdelo. ... da je Slovenija od osamosvojitve naprej resnično vedno bolj samostojna, Razen nekaj malenkosti, Sladkorno pri- in predela vo smo prodali Nizozemcem; Nizozemcem smo prodali tudi osrednjo pivovarno; Čehi imajo Radensko; Srbi so kupili Fruc-tal; Hrvatje so lastniki Droge in Kolinske; hrvaški je tudi Mercator; trboveljska cementarna je francoska; francoski je avtomobilski proizvajalec v Novem mestu; Rusi imajo Perutnino iti mjboljšo kmetijsko zemljo v Spodnjem Po-dravju; završki župan je »Slovak« ... Drugače pa smo čisto samostojna država, ... da se nekateri jezijo, ko se najdejo v kakšni naši Go-vori-se-bodici. Naj ob tem pomislijo na latinski pregovor: V visoke gore udarjajo strele. Čeprav: nekih posebej visokih gora na našem koncu ni, niti bodice niso ubijalske; zaskelijo pa včasih. Prireditvenik A Torek, 19. april Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 9 8 4 2 6 1 3 9 3 6 8 4 7 9 3 8 4 7 2 1 8 6 5 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©©© €€ GGG Bik vv © €€€ GG Dvojčka vvv ©© € G Rak vv ©©© €€€ G Lev vvv ©© € GGG Devica vv ©©© € GGG Tehtnica vv © €€€ GG Škorpijon vvv ©© € GGG Strelec v © €€€ GG Kozorog VV ©©© GGG Vodnar v ©© G Ribi VV ©©© GGG 9:00 Sv. Jurij: Jurjevi dnevi 2016, obisk starejših na domu 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: Aska in volk ali ples za življenje, za šole in izven 16:00 Sobetinci, vaška dvorana: 17. praznik občine Markovci, 16.00 sprejem za novorojence, ob 17.00 sprejem za krvodajalce 17:00 Ivanjkovci, jedilnica OŠ: šola za starše, Zdrav življenjski slog, ZD Ormož 17:00 Ormož, občinska avla: odprtje razstave Podobe našega Ormoža, PM Ptuj-Ormož 18:00 Miklavž na Dravskem polju, Kulturni dom: osrednja prireditev ob občinskem prazniku, svečana akademija 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Moška copata, komedija za pogumne, Špas Teater Mengeš, za izven Sreda, 20. april 9:00 Sv. Jurij, okrepčevalnica Pri Ančki: Jurjevi dnevi 2016, meddruštveni turnir Zveze upokojencev Slov. goric v kartanju 16:00 Hajdina, prostori občine: sprejem ob zaključku funkcije na področju gasilstva 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: predstava A veš, koliko te imam rad 17:00 Slovenska Bistrica, 2. OŠ: 43. območna revija mladinskih pevskih zborov 17:00 Stojnci, gostišče Ribek: 17. praznik občine Markovci, podpis pogodb o sofinanciranju delovanja društev 17:00 Sveti Tomaž, krajevna knjižnica: pravljična ura z ustvarjalno delavnico, zgodba Na hitrem hribu 18:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave Ormož: koncert učencev GŠ Ormož 19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: 2. Špranjin Kulturni klepet, predstavitev edinega otroškega muzeja v Sloveniji, Hermanov brlog v Celju in Art Kamp v Mariboru 19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: koncert, prizori iz baročne opere Achille in Sciro, Giuseppe Arena, 18.30 odprtje razstave Štajerski grofje Attems in glasba v 18. stoletju, predstavitev avtorice dr. Metode Kokole Četrtek, 21. april 9:00 Jurovski Dol, vrtec: Jurjevi dnevi 2016, dan odprtih vrat 9:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: prodajni knjižni sejem (do 19:00) v počastitev 23. aprila, svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic 14:00 Ptuj, galerija Magistrat: odprtje 2. razstave iz cikla Iz ptujskih depojev, arheološke najdbe z območja Panorame 4:00 Ptuj, galerija Magistrat: odprtje tretje razstave iz cikla Iz ptujskih depojev 4:00 Ptuj, prostori občine: obisk veleposlanice Republike Madžarske v Sloveniji Edit Szilagyne Batorfi 7:00 Ptuj, Mestno gledališče: dobrodelna dražba likovnih del osnovnošolcev na temo človek o psu - pes o človeku, za zavetišče za živali Maribor 8:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC: koncert pevskih zborov OŠ Majšperk, podružnic Ptujska Gora, Stoperce in vrtca 8:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: svetovni dan knjige, 21. slovenski dnevi knjige - Nazaj v podzemlje, predstavitev knjige Danaje Lorenčič Ana v meni 8:00 Ptuj, Miheličeva galerija: predavanje Ivana Žižka, Ptujski arheološki vsakdan 8:00 Ptuj, telovadnica OŠ Breg: Breška mladost 8:00 Videm, Drvarnica kulturnega društva: Noč knjige: odprtje razstave izdelkov iz gline učencev OŠ Videm; ob 19:00 pravljična urica za najmlajše 9:00 Markovci, poročna dvorana: 17. občinski praznik, predstavitev zgoščenke Pesmi iz Korantove dežele, LP FD Markovci 9:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: domoznanski večer z Marjano Tkalčec, slikarko, in Mitjem Gobcem, urednikom glasbenih edicij 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Cucki 21:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: Domoznanski večer 2016 z Marjano Tkalčec in Mitjem Gobcem, odprtje razstave slik Marjane Tkalčec, razstava Glasbeni tisk na Slovenskem, med 9. in 17. uro knjižni sejem Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 19. do 25. aprila 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično KCradioptuj OFdnevu knjige se bomo vprašali, kaj in koliko še Slovenci beremo! Ncl UddtU - Z Natal'i° Škrinjar v četrtek ob 16. uri. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 26. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Rebeka Murko, Videm 25/D, 2284 Videm. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: ČG 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 19. aprila 2016 Z GLASBO DO SRCA na ptujski tržnici 23. aprila od 10. do 13. ure V soboto, 23. aprila, ko bo po ptujskih ulicah potekal tradicionalni jurijev sejem, vas vabimo, da nas med 10. in 13. uro obiščete na ptujski tržnici, kjer bo potekala v živo tudi oddaja Z glasbo do srca. Z nami bodo Rudi Šantl, Ivo Mojzer, Natalija Kolšek, Jovi band, Nataša Madjar, Maja Oderlab in Werner. Bodite z nami tudi vi ... Več nas bo bolj veselo bo. mm* h -»j t t POMLADNI (V)ETER 1 m ' .. .... mm RADIA PTUJ 'ill V nedeljo, 24. 04., ob 20? na terasi Kavarne Kultum X Tokratni gost glasbenega večera RADIA PTUJ bo skupina DAN D s \ S KULTUM Štajerski i RADIOPTUJ «aa-sa.j-icHj Vabljeni na javno radijsko oddajo! Vstop prost! AKCIJSKA PONUDBA V MESMDGAIH J@ÍEOA PONGUSOA ^KMEČKE SUHE SALAME^ 40 % CENEJE SEDAJ SAMO 4,78€/KG SV. FILE EXTRA (ZAMRZNJEN) SEDAJ SAMO NEVERJETNIH 5,15 €/KG f JUN. PRSA ^ I 00 leta j) I SAMO 2,99 €/KG I V 1988! J^ -- ( NOVO! EKO GOVEJE MESO (SAMO PO NAROČILU) KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 www.tednik.si Terme Ptuj SA\A HOIiLS & RESORTS otroci (5-15 let) dijaki/študenti odrasli Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 v Štajerski TEDNIK www.tednik.si n Stajerskitednik Stajerskitednik 119 € 198-e 150 € 290 € 240 € 290 € v Termah M Je svetovno1. Ugodnejši nakup sezonskih vstopnic za celotno poletno sez°n° v Termalnem Parku, velja le do 30.6.2016 (3) 02/ 749 4 530 Sava Turizem d.d. - Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj, ID za DDV: SI53667409; tednik@tednik.si I torek • 19. aprila 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 08:00 Revija OFS; 2.del 09:00 Utrip i i Onnoža 10:00 Gostilna pri Francetu 11:30 Vidco >': u i.' IS.'ILjudski pevci in godci 20:00 Območna revija MPZ; 21:00 Materinski dati na Ofi 22:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.8»ptv,si v Stopercah 2,dcl Majšperk SIP TV OK:00 Mat dan v Draieneih in Hajdošah 09:15 Pmjska kronika 10:00 Materinski dan v Zlatoličju 11:00 Gostilna pri Francet 12:00 Vidco strani lft:00 Materinski dan v Trr.:,';h 20:00 Mat. dan v Skorbi in Slov. vasi 22:00 Ujemi sanje 23:30 Video strani 08:00 Kronika občine Dornava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 ŠKL 12:00 Video strani ! &:00 I/ domaČe skrinje 20:00 Temelj žtvljenskc sreče in blagostanja 21:20 Oddaja vi preteklosti 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ PRODAM odojke, težke od 25 do 30 kg. Tel. 031 410 209._ PRODAM prašiče od 150 do 180 kg po 1,5 € za kg. Tel. 031 222 887. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. KUPIM traktor z vsemi priključki in motokultivator Muta Gorenje s priključki, 041 341 578._ KUPIM večjo količino luščene koruze v zrnju. 070 389 091._ KUPIM traktor, kiper prikolico Tehno-stroj, kultivator Moto ali Tomo Vinko-vič. 041 235 349 NEPREMIČNINE PRODAM 80 arov njive, v MO Ptuj, in 2,21 hektarja travnika v Tržcu (občina Videm pri Ptuju). Cena po dogovoru, 041 596 229. DOM IN STANOVANJE DVOSOBNO stanovanje na Ptuju najamem, 040 300 555._ NA PTUJU, na Volkmerjevi cesti, oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do 1 leta, v pritličju. Telefon 031 503 142._ V NAJEM do enega leta oddam eno-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju. 041 915 645. IN MEMORIAM Dragi Drago Prekoračil si Rubikon svojega življenja ... star dobrih petinsedemdeset let. Meni preostane le nekaj besed v slovo. Ne v imenu organizacij in ustanov, ki si se jim s svojim delom posvečal, temveč v imenu vseh tvojih resničnih prijateljev. Rad bi se ti predvsem zahvalil za vse, kar si nam prijateljem pomenil v svoji človeški podobi in osebnostni neponovljivosti. Znal si prisluhniti sočloveku. In bil si vedno pripravljen za šalo in smeh. Bil si človek, ki ni zaostroval, ampak iskal rešitve in pomirjal. Bil si odličen športnik - rokometaš Drave. Leta 1962 si bil izbran na najboljšega športnika ptujske občine. Res je, znal si živeti, znal si življenju izgrebsti tudi vesel del. 4. malega travna si odšel z vsem svojim bogastvom v svoj mir, ti sam. Nikogar nisi hotel vznemirjati s svojo boleznijo in vem, da ne želiš, da bi nas vznemirjal s svojo smrtjo. Mi, ki ostajamo, dragi Drago pa vendar hočemo, da tudi ostaneš z nami, z vsem, kar si lepega in dobrega premogel. Morda nam bo tako tudi življenje kdaj lažje in prijaznejše. Ko sem te zadnjič obiskal v bolnišnici sva tudi govorila kako bova, ko se vrneš iz nje, za prijatelje zopet skuhala že tradicionalni bograč. Bograč bo. Žal brez tebe. Tudi okusen ne bo več tako. Počivaj mirno v zemlji tej slovenski, tam nedaleč od starodavnega Ptuja, ki si ga tako nadvse ljubil. Jože Maučec SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! Vašega slavljenca lahko sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________SS- Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.MCA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) SPOMIN 19. aprila so minila tri leta, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi Zlatko Vesenjak 5. 7. 1959-19. 4. 2013 Njegovi najdražji Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni ... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. V SPOMIN 19. aprila minevajo 3 leta, odkar nas je zapustil mož, oče in tast Janez Lipavšek IZ HAJDOŠ 36 B Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spomnite, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Tvoji najdražji Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. S. Gregorčič ZAHVALA ob izgubi dragega očeta, dedka, pra-dedka, tasta, brata in strica Stanka Vaupotiča IZ GAJEVCEV 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala za izrečena sožalja, sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku, govornikom, pevkam, pogrebnemu podjetju Mir in praporščakom. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Njegovi najdražji Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče Štefanije Petrovič roj. Svenšek IZ STRAJNE 45 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti in ji izkazali spoštovanje, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku Andreju Sotlerju za opravljen obred svete maše, g. patroma Igorju Novaku in Benjaminu Mlakarju za sprevod od vežice do cerkve ter ge. Marici Mlakar za molitev. Hvala Dragu Plajnšku in Anki Pernek za ganljive besede slovesa. Hvala praporščaku Društva upokojencev Podlehnik ter Toniju in Timiju Jelenu za nošenje križa in luči. Hvala pevcem Feguš za odpete žalo-stinke in godbeniku za odigrano slovo ter pogrebnemu podjetju Mir za izvedbo pogreba. Še posebej hvala nečakom: Stanku, Tilčki in Marinki ter njihovim družinam za vso pomoč v teh težkih trenutkih. Žalujoča: sin Štefan in hčerka Jožica z družinama MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na Ki. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡u5tina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. štajerski1 Slovenija • Zaključena javna razprava o protitobačnem zakonu Zaradi kajenja vsak dan umre 10 Slovencev Zmanjševanje razširjenosti kajenja in posledično izboljšanje zdravja ljudi je eden izmed glavnih namenov celovitega programa ukrepov protitobačnega zakona. Javna razprava o tem je zaključena, podatki, ki so bili v njej izpostavljeni pa so skrb vzbujajoči: številni začnejo kaditi že v osnovni šoli, vsak šesti 13-letnik je že kadil. Pa še: zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, v Sloveniji vsak dan umre 10 prebivalcev. Pred nekaj dnevi se je končala javna razprava o predlogu Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Podanih je bilo kar nekaj predlogov in dopolnitev, tudi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob tem izpostavljajo dejstvo, da nasprotniki sprememb zakona vztrajajo pri tem, da bi te povzročile resno kršenje pravic gospodarskih družb in potrošnikov. A na NIJZ so jasni: ekonomski interesi ne smejo nikakor biti pomembnejši od zdravja prebivalcev. Eden izmed protiargumentov je tudi ta, da se bo povečalo nelegalno trgovanje s tobačnimi izdelki, česar pa primeri držav, ki so že sprejele podobne ukrepe, niso potrdili. Kakorkoli, nesporno je dejstvo, da so posledice kajenja resne. Po podatkih NIJZ zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, v Sloveniji vsak dan umre 10 prebivalcev: „Med prebivalci, starimi 30-44 let, tobaku pripisujemo vsako sedmo smrt, med prebivalci, starimi 45-59 let, pa vsako tretjo. Letno zaradi kajenja Bodo trošarinsko luknjo polnili z novo zakonodajo? Lani je država od trošarin na tobačne izdelke pobrala 418 milijonov evrov. Kar je v primerjavi z leti poprej precejšen upad. Še leta 2012 so namreč iz tega naslova zaslužili 445,9 milijona. Zanimiv je tudi podatek, da je bila lani v Sloveniji poraba proizvedenih cigaret skoraj 3 milijarde, kar je za milijardo manj kot leta 2011. Foto:Crtomir Goznik umre več prebivalcev Slovenije kot zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj. Ali če to povemo še malo drugače - v 10 letih tako zaradi kajenja umre 36.000 prebivalcev Slovenije, kar je približno enako številu prebivalcev mesta Kranj ali Celje." Nekaj predvidenih sprememb • Povišale naj bi se cene tobačnih izdelkov: zraven trošarin se obeta še uvedba tobačnega centa, ki pa v resnici ne bo le cent. • Enotna embalaža, s katero želijo zmanjšati privlačnost. • Prepoved prodaje cigaret z aromami. • Omejitev oglaševanja. • Prepoved kajenja v oddajah, videospotih in resničnostnih šovih. • Prepoved kajenja v avtomobilih, ko je v tem mladoletna oseba (globe bodo pisali policisti). • Uvedba licenčnine za prodajo tobačnih izdelkov: 200 evrov za prodajno mesto - v državno blagajno naj bi na ta račun nateklo več kot 1,3 milijona evrov. • Uvedba licenc za prodajalce tobačnih izdelkov: bojda z namenom zmanjšanja primerov prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim osebam. • Višje kazni za kršitelje, ki tobačne izdelke prodajo mladoletnikom: od 4.000 evrov do 60.000 evrov za pravne osebe. So elektronske cigarete kaj manj škodljive? Vsak četrti odrasli Slovenec kadi, kar pomeni, da je delež kadilcev v letih 2007 in 2014 primerljiv. Skrb vzbujajoč pa je podatek o starosti kadilcev. Namreč 2/3 tistih, ki so kdaj kadili, so prvič kadili pred polnoletnostjo, vsak šesti 15-letnik pa je prvič kadil v osnovni šoli. Zanimivo je tudi, da po 25. letu starosti praktično nihče več ne začne kaditi, saj je 99 % kadilcev začelo kaditi pred to starostjo. „Ključno je, da med otroki, najstniki in mladimi preprečimo poseganje po tobačnih in povezanih izdelkih ter z ustreznimi ukrepi ustvarimo okolje, ki spodbuja zdrave izbire, ne pa kajenje. Predlog zakona je prav posebej namenjen zaščiti otrok, najstnikov in mladih," poudarjajo na NIJZ. Po njihovem mnenju so tobačni izdelki preveč dostopni tako rekoč vsem in vsepovsod, oglaševanje tobačnih izdelkov na prodajnih mestih (s številnimi kršitvami obstoječe zakonodaje) je zelo obsežno, embalaža je privlačna, cene pa večini dostopne. Na NIJZ še poudarjajo, da se uporaba elektronskih cigaret pojavlja kot „alternativa" tobačnim izdelkom. A ob tem izpostavljajo: tudi te vsebujejo nikotin in zasvojijo uporabnika enako kot tobačni izdelki, zato ni možno trditi, da so elektronske cigarete bistveno manj škodljive kot kajenje tobaka. Še več: vsebovale naj bi številne zdravju škodljive snovi. Predlog zakona jih zato uvršča v škodljive izdelke, enakovredne tobačnim. Kakšne spremembe predlaga ministrstvo Ministrstvo za zdravje s predlaganimi spremembami zako- na o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov prenaša direktivo EU, ki prepoveduje prodajo tobačnih izdelkov z značilno aromo in izdelkov, ki vsebujejo dodatke, strožje obveznosti poročanja o sestavinah v tobačnih izdelkih, celovito obravnavo elektronskih cigaret, novih tobačnih izdelkov in zeliščnih izdelkov za kajenje, strožje ukrepe za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki in prepoved prodaje tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov prek interneta. Uvesti pa želijo tudi druge ukrepe za zmanjšanje dostopnosti do tobačnih izdelkov: popolno prepoved oglaševanja in ukrepe za zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu. „Zaradi številnih kršitev zakonodaje, še posebej prepovedi prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim, predlagamo uvedbo sistema licenciranja za prodajo tobačnih izdelkov. Predlagamo tudi uvedbo posebne dajatve, ki bo predstavljala nov vir za zdravljenje s tobakom povezanih bolezni,« pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Osebna kronika Rojstva: Barbara Vrtič, Dornava 55 b, Dornava - deček Matic; Urška Čeh, Žabjak 37 а, Ptuj - deklica Taja; Meri Tišler, Spuhlja 99 e, Ptuj -deček Lan; Nuša Kolenko, Stojnci 139 a, Markovci -deček Nai; Martina Kunčnik Markovci 66 a, Markovci -deklica Hana; Vesna Jurko-vič, Hum pri Ormožu 51, Ormož - deček Tjan; Samantha Veselič, Cirkulane 52, Cirku-lane - deček Tai, Maja Kau-čič, Mariborska cesta 35 a, Ptuj - deklica Rebeka; Mateja Kuhar, Dolič 30, Destrnik - deklica Zala; Anica Kokol, Nova vas pri Markovcih 74 a, Markovci - deček Maj; Urška Zidarič, Godeninci 9, Središče ob Dravi - deklica Lina; Andreja Alič, Zavčeva ulica 12, Ptuj - deček Blaž. Umrli so: Rozalija Topolo-vec, roj. Zagoranski, Ljubsta-va 19, roj. 1937 - umrla 7. aprila 2016; Bernarda Gre-gorec, roj. Pavlinič, Ptuj, K Mitreju 5, roj. 1945 - umrla 1. aprila 2016; Marijan Tu-šek, Miklavž pri Ormožu 35, roj. 1941 - umrl 9. aprila 2016; Terezija Milošič, roj. Korenjak, Cirkulane 26, roj. 1937 - umrla 9. aprila 2016; Stanislav Vaupotič, Gajevci б, roj. 1923 - umrl 11. aprila 2016; Stanislav Kolednik, Slatina 81, roj. 1926 - umrl 9. aprila 2016; Anton Kodrič, Ptuj, Nova vas pri Ptuju 45 c, roj. 1939 - umrl 10. aprila 2016; Zdravko Pulko, Žetale 93, roj. 1964 - umrl 10. aprila 2016. Štajerski TEDNIK www.tednik.si IStajerskitednik I Stajerskitednik Štajerski TEDNIK trnovim pogledom na dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. S tsgMriraj&t a« na ESlaBiBB Plan je do leta 2025 zmanjšati potrošnjo tobačnih izdelkov za 30 %. „Sledimo zgledu držav, ki stremijo k družbi brez tobaka, v kateri bo delež kadilcev pod 5 %, in verjamem, da nam bo uspelo," še pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Dženana Kmetec Napoved vremena za Slovenijo Kadar murva brsti, slane se več bati ni. Foto: Črtomir Goznik Po uveljavitvi zakonodaje naj bi se cigareti podražili. Danes zjutraj bo dež večinoma ponehal. Sprva bo še precej oblačno, čez dan pa se bo delno razjasnilo. Ni izključena kakšna popoldanska ploha. Veter bo oslabel. Najvišje dnevne temperature bodo od 14 do 18, na Primorskem do 20 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo pretežno jasno in suho. Vremenska slika Ciklonsko območje z vremensko fronto se pomika preko naših krajev. Nad zahodno in srednjo Evropo se krepi območje visokega zračnega tlaka. Z vetrovi vzhodnih smeri bo nad naše kraje pričel dotekati nekoliko hladnejši zrak.