rl GLASNIK ^ Ljubljana, 22. oktobra 1957 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO IV., ŠTEV. 82 / POROČILO O REALIZACIJI družbenega plana za I. polletje ki gn je imel ing. Ivo Klemenčič, podpredsednik OLO, na 3. skupni seji OLO, dne 16. oktobra 1957 , Iz objavljenih rezultatov o gibn-M'1 gospodarstva našega okraja v 1. Mletju letošnjega leta lahko ugotovimo ne samo preseganje planskih halog, ampak tudi to, da se uspešno jZVajajo sklepi IV. plenuma SZDL •■"Koslavije, ki so dali osnovne smernice za spremembe v naši gozdarski politiki na prehodu iz po-Pcšcne industrializacije k nepo-,Jednemu pospeševanju porasta živ-Jhojskcga standarda. Osnova za to je vsekakor v po-®canju proizvodnje in produktiv-»sti dela. Značilno za gibanje gozdarstva v I. polletju je predvsem ,'soko preseganje realizacije pro-■ vodnje v istem obdobju lanskega ' !a |n v razmeroma visoki dina-ni|ki izpolnjevanja letošnjega plana. fizični obseg industrijske proiz-01 nje je zn 18% presegel proiz-mlnjo v lanskem I. polletju, dočim l?. letni plan dosežen že s 50%. Zna-'ino je tudi to, da sq vse panoge °čno presegle svojo realizacijo v tj !en™ lotu. Če pogledamo celo-kd' <*11 ',)(i(;k. vidimo, da je prav taft, V „°*viru celotnega gospodarstva di*«*ena lanska realizacija za 20%, tl '{“'nika letošnjega plana pa je izliti V (‘,la s Več ali manj so se 1,1 j,1 .VS(* panoge gospodarstva pri-Pres temu rezultatu, oziroma ga 1 5(*Vo izpolnitev letnega plana v iiv 5- t j” nam da upati na uspešno toni 'ev letnega plana, saj je nor-i,,tino 45%-na dinamika v 1. polji,('!. omogočila prekoračenje cel'o- 11 Planskih nalog. Naj omenim v | 0 gradbeništvo, ki je po obsegu »nskem letu daleč zaostalo pod h, J.om prejšnjih let. je letos uspe-Prilit goditi svojo dejavnost novim fiftll',am ter je preseglo lansko prvo n o ,za 19% in kar je zelo važ-i^l° ‘bnamiko 42%, kar je fhst *veništvo kot sezonsko dejnv-da z,‘l° ugodno. To pa tudi priča, tirali' Se ffradbena podjetja orien-opfa . na prenizek plan, kar ne Usi,.., uje pomanjkanje gradbenih hj(.,a tržišču, ki se kaže v zad- Jp(i(|n tako visoko realizacijo go-poli* rs*va je gotovo vplivala iz-°8e ii"n °.skrl>« s surovinami. Za-tftstu ur°vin so bile v stalnem po-’ vendar v sorazmerju s podora,. Pr°'zvodnjo. Predvsem pa se 1° z Pomniti na zelo slabo oskr-Jhtft oktrično energijo v lanskem eŽ»'v <1°oi,n letos ni bilo večjih Toiftp Produktivnost je porasla, 'o „ Porlatke o tem je seveda tež* ?hrfi(|; loviti, posebno za polletje, » v<1dn; 'ooovršene in sezonske pro-Z-fthin ' iVendar iz podatkov o po-. (1Vt]r. .občinske proizvodnje in h lizflp;-1' v primerjavi z lansko 'toge, L;ltf) z® tiste industrijske pacajo več ali manj enako- merno proizvodnjo, se da sklepati, da je bil plan, ki predvideva 50%-no povečanje, dosežen. Istočasno moramo ugotoviti, da je k temu pri[H)mogel tudi izpopolnjeni plačni sistem ter povišanje plač. Prav tako je napredoval premijski sistem nagrajevanja, ki so ga uvedle skoraj vse gospodarske organizacije. Tam, kjer so osnove premi-ranja postavili na ekonomsko utemeljene kriterije, sistem dosega svoj smoter. Bolj problematična je stvar tam, kjer je obratno. Slabosti so tudi v tem, da so krog upravičencev zdccimirali le na vodilne uslužbence, ponekod ga pa pretirano razširili. Želeti je, tia bi podjetju premijski sistem trajno dopolnjevala. Poslovanje gospodarskih organizacij je bilo izboljšano tudi z izpopolnjenim sistemom finansiranja obratnih sredstev z dodelitvijo fonda stalnih obratnih sredstev. S tem proizvodna podjetja niso bila več odvisna od 3-mescčnega določanja višine obratnih sredstev. Za povečano dejavnost pa je podjetje lahko prejelo posebni obratni kredit, ki ga bo pa moralo odplačati v teku enega leta. Mislim, da je tako povečanje obratnih sredstev ob povečanju proizvodnje normalno ter bo moralo biti praksa za bodoče, seveda samo v primerih, ko gre za povečanje proizvodnje z, boljšo or-gonižacijo in večjo produktivnostjo dela. Tudi zaloge gotovih izdelkov so se v teku polletja povečale, vendar zato ni bilo opaziti nekih bistvenih motenj niti v proizvodnji niti v trgovini, kar je znak, da zaloge še niso dosegle tiste optimalne višine, ki zagotavlja potrebni asortiment, na drugi strani pa je potrebna za nemoteno proizvodnjo in stabilizacijo tržišča. Jasno je, da so na pozitivne rezultate I. polletja vplivali tudi novi elementi v delitvi dohodka gospodarskih organizacij, čeprav so bili uveljavljeni šele z rebalansom družbenega plana. Diskusija okrog teh sprememb sc je praktično razvijala že od konca prejšnjega leta. Bazirala pa je predvsem na tem, da so dozoreli pogoji za nadaljnjo decentralizacijo .upravljanju v gospodarstvu in da je v tej zvezi nujno utrditi in povečati materialno osnovo delavskega samoupravljanja, s tem pa tudi komunalnega sistema samega in družbenega upravljanja na sploh. V obrazložitvi k spremembam družbenega plana sem poudaril, da v planskih predvidevanjih ni bil predviden efekt novih elementov v delitvi dohodka, prav zato pa tembolj upravičeno lahko trdimo, da so vplivali na nadpovprečne rezultate v proizvodnji. Bistvo teh elementov je v večji neposredni udeležbi kolektiva na povečanem dohodku in večji samostojnosti v razpolaganju s temi sredstvi. Računi so nam na osnovi celoletnih planskih številk kazali, da se bodo lastna sredstva podjetij vseh panog gospodarstva povečala na r tičim federacije za 7% ali 1278 milijonov. Ta premik daje v realizaciji prvega polletja sledečo sliko: Gospodarskim organizacijam ostane 699 milijonov ali 8% več lastnih sredstev, kot bi jim ostalo pri istem povečanju dohodka po lanskoletnih inštrumentih. Ta rezultat moramo pogledati seveda še ločeno za obe grupi gospodarskih organizacij, ki delita dohodek po različnih inštrumentih. Pod lastnimi sredstvi razumemo brutto plače in sklade podjetij. Industrija, gozdarstvo, promet (brez cestnega) in zunanja trgovina namreč v bistvu dele dohodek še po lanskem načinu s to razliko, da so udeleženi s 50% na povečanju dobička. Rezultat zn te panoge je 455 milijonov ali 9% več lastnih sredstev. Ostale panoge, katerih dohodek ni več predmet zvezne obdavčitve, ampak se v celoti deli med gospodarsko organizacijo samo in lokalnimi upravnimi enotami, pa so ustvarile za 246 milijonov ali zn 7% večja lastna sredstva. Ob 50%-ni izpolnitvi letnega plana so torej podjetja dosegla predvideno stimulacijo tako v okviru celotnega gospodarstva kakor tudi v I. in II. skupini posebej. V primerjavi samo s sredstvi za samostojno razpolaganje, realiziranimi v letu 1956, predstavljajo ta sredstva povečanje za 51 % v I. skupini, v II. pa za 55%. Istočasno, ko smo obravnavali pozitivne strani letošnje delitve dohodka, pa smo opozorili tudi n.a nekatere slabosti. Prva pripomba je bila v tem, da nova delitev dohodku zmanjšuje nekaterim skupinam podjetij oziroma tudi nekaterim gospodarskim panogam materialno stimulacijo. Gre namreč za podjetja II. skupine, ki jim je bil že v letu 1956 odstopljen zvezni davek na dobičku (kot je to primer mlinske industrije). oziroma nizkoakumulativ-na podjetja, ki so jim inštrumente določali ljudski odbori, upoštevaje seveda pri tem njihovo rentabilnost. V o je bilo predvsem gostinstvo ter nakatere stroke trgovine in nepavšalirane obrti. Te panoge so bile na novo zadolžene z odvajanjem proračunskega prispevka od osebnega dohodka, zaradi česar so računi pokazali na občutno zrnnoj-šanje že itak malenkostnih skladov za samostojno razpolaganje. V mlinski industriji so se dejansko zmanjšala lastna sredstva, ker je ta do sedaj imela izredne ugodnosti, medtem ko prejšnje ugotovitve o trgovini veljajo le deloma samo za živilsko stroko (trgovino s sadjem in zelenjavo, špecerijo in mešano trgovino), dočim je v ostalih strokah situacija nasprotno zelo ugodna. Inko so skladi v notranji trgovini presegli celotno realizacijo leta 1956 za 25%, letni plan pa dosegli s ca. 90%. Prav tako je visoka tudi realizacija skladov v zunanji trgovini in založniških podjetjih, ki spadajo v stroko trgovine. Visoka realizacija lastnih sredstev je se-veda posledica tudi visoke realizacije blagovnega prometa v trgovini, ki jo bil v primerjavi z lanskim I. polletjem izvršen s 113% v povprečju. Jasno pa se na teh primerih vidi tudi velika stimulacija, ki jo nudijo inštrumenti letošnje delitve dohodka podjetjem 11. skupine. Organi delavskega samoupravljanja so sicer v mnogih primerili namenili ta sredstva za lastne investicije, oziroma jih še niso razdelili, je pa tudi precej primerov, ki kažejo, da je taka stimulacija mogoče celo previsoka, ker dopušča tudi nenormalno prelivanje teh sredstev v plačni fond. So namreč primeri, ko so podjetju delila dvojne plače, če v absolutni iznos štejemo tudi premije in izplačila za nadure, kar pa normalno ne presega 20% izplačanih plač. Ta ugotovitev pa je seveda še težja, če dodamo to, da se je v primerjavi z lanskim letom povečala razlika v ceni v odnosu no prometa, in sicer v zelo mali meri kot posledica povečanja tistih materialnih stroškov, ki jih sama trgovina ne uravnava. Zato je nujno, da podjetja pri tako ugodnem blagovnem prometu vodijo pravilno politiko, tako v določevanju marž, kakor tudi v nagrajevanju, kar je potrebno vskladiti z resničnim povečanjem vloženega dela. Kolektivi pn naj temeljito razpravljajo o porabi nerazdeljenega dela viška dohodka ter ga, upoštevaje gornje principe, namenijo za izboljšanje osnovnih sredstev oziroma stanovanjskih pogojev svojih članov. Tudi v gradbeništvu so rezultati letošnjih instrumentov delitve dohodka ugodni. Sredstva gradbenih podjetij so za 18% ali 68 milijonov večja, kot bi bila po instrumentih preteklega leta. Mimogrede naj omenim, da so sredstva gradbenih podjetij za samostojno razpolaganje v letu 1956 znašala manj kot 2 milijona dinarjev. Podjetja industrije gradbenega materiala so prav tako bila deležna ugodnosti delitve dohodka II. skupine ter so ustvarila lastnih sredstev v višini ca. 400% lanskoletnih sredstev zn samostojno razpolaganje ali skupaj 23 milijonov. Ta sredstva sicer res niso bila porabljena za plače ter izgleda, da jih podjetja nameravajo uporabiti predvsem zn lastne investicije, vendar nam ti rezultati kažejo, da bi morali delavski sveti temeljiteje analizirati povišanje cen, nastalo v prvem polletju. Kakor smo predvidevali v rebalansu družbenega plana, je slika glede povečanju lastnih sredstev za- radi nove delitve dohodka pri ne-pavšaliranih obratnih podjetjih prav tako ugodna, suj daje tem organizacijam za 18°/o več lastnih sred-ste,v, oziroma dvakrat več sredstev za' samostojno razpolaganje kot v lanskem letu, pač pa je prizadela tista podjetja, ki so posredno ali neposredno vezana na plufoniranje cen svojih proizvodov, kar bo treba reševati s pavšaliranjem, v kolikor se ne dobi ustreznejšo rešitev. Tudi v gostinstvu niso bili upravičeni pomisleki o novi razdelitvi dohodka, ki bi kmalu dovedli do pavšaliranja celo največjih podjetij. Skratka, ugotoviti moramo, da so odpadli skoraj vsi pomisleki, izneseni na račun delitve dohodka ob sprejemanju sprememb družbenega plana. V zvezi z bilanco sredstev moramo predvsem ugotoviti nizko realizacijo dohodkov iz gospodarstva kot posledico slabe izpolnitve proračunskega prispevka v I. polletju v višini 28% planiranega zneska, pri 50%-ni realizaciji samega dobička. Ta problem smo obravnavali že ob sprejemanju družbenega plana, realizacija samo potrjuje naša predvidevanja. V odnosu na IV. ostanek dobička znaša proračunski prispevek iz dobička po družbenem planu OLO za leto 1957 - 29,8%, po zadolžitvi LRS pa 53,4%. Realizacija je torej malenkostno celo pod našim predvidevanjem. Cc pri realizaciji upoštevamo razdelitev IV. ostanka dobička po odnosih, ki jih je v svojem izračunu upoštevala LRS, potem se sredstva proračunskega prispevka iz dobička povečajo za 505 milijonov dinarjev. Od tega pripada LRS 303 milijone dinarjev, OLO 121 milijonov in ObLO 81 milijonov dinarjev. Ker pa ti odnosi niso bili realizirani, so bili OLO in ObLO prikrajšani za 202 milijona dinarjev dohodkov. V primeru pravilne delitve bi tudi realizacija celotnih dohodkov bila višja in bi znašala 47,5% namesto sedanjih 43%, kar bi bilo v skladu z doseženim uspehom. Nasproti temu pa so dohodki od prebivalstva zadovoljivo realizirani ter lahko trdimo, da pokrivajo izpad na dohodkih iz gospodarstva. Ker je problematika za posamezne vrste dohodkov objavljena že v dokumentaciji, se bom dotaknil samo dohodnin in občinskih doklad. Odmera dohodnine od kmetijstva skupaj z občinskimi dokladami je za 26 milijonov nižja od predvidevanja po planu, ker je bil plan postavljen na osnovi skupnega katastrskega dohodka za posamezne velikostne skupine, to ie brez vmesnih davčnih stopenj. Kljub temu pa je odmera višja od obremenitve v preteklem letu. Kot kaže dokumentacija, je realizacija dohodnine razmeroma ugodna; nekateri občinskih ljudski odbori pa so globoko pod okrajnim povprečjem, kar se ni popravilo tudi v realizaciji od 30. septembra pri istih občinah. Zato je nujno, da te občine pravočasno podvzamejo vse potrebne mere, sicer proračuni ne bodo mogli biti izvršeni. Prav tako je važna izterjavo dohodnine v zvezi z odkupno politiko, sieer se bo zgodilo, da bo ta popustljivost pomagalo zadrževati kmetijske pridelke v kleteh z namenom poviševanja cen. Pri davčni nolitiki do obrtnikov in ostalih poklicev smo zasledovali načelo obdavčitve na bazi lanske odmere. ?.e pri sprejemanju družbenega plana pa smo poudarili nujnost določanja realnih davčnih osnov, ker ie bilo pregrešijo davčne lestvice ublaženo. To pa ni bilo v polni meri doseženo niti z davčnimi prijavami niti preko davčnih komisij. Zato je odmera te vrste dohodnine kljub povečanemu prometu za 11% pod planom, vendar se je razliko krilo z občinskimi dokladami, tako da je davčna obremenitev v letošnjem letu ostala približno na nivoju prejšnjega leta. Realizacija je v glavnem zadovoljiva, kar kaže-'o tudi podatki o vplačilih do 0. septembra. Občutno pod okrajnim povprečjem so predvsem tiste občine, ki participirajo na teh dohodkih z nizkim odstotkom. To pa kaže na nepravilen odnos odgovornih organov do principov naše davčne politike, ki se nam lahko močno maščuje. Od ostalih dohodkov naj omenim še posojilo iz skladov, ki ie realizirano le s 7%, ker bo pač dinamika trošenja proračunskih izdatkov večja v II. polletju. Nerealizirano v celoti je ostalo vplačilo na račun izpada proračunskega prispevka iz dobička za leto 1956, na račun katerega smo planirali tudi nadaljevanje gradnje gimnazije na Vrhniki, gradnjo mostu v Zalogu in nabavo mehanizacije Uprave za ceste. Ta sredstva so še vedno nerealizirana in je problem še danes odprt. V družbenem planu za leto 1957 so bila določena osnovna načela, kako naj se v letošnjem letu uporabijo sredstva okrajnega investicijskega sklada. V smislu teh načel so bile poimensko določene tudi gospodarske organizacije, ki naj bodo predvsem koristniki razpoložljivih sredstev. Natečaja, ki ga je za posojila iz družbenega investicijskega sklada razpisala Komunalna banka v mesecu maju, se je udeležilo 56 podjetij in 3 občinski ljudski odbori, ki so skupaj zaprosili zal.661 milijonov dinarjev posojila. Od tega odpade na 41 industrijskih podjetij 81% (1261 milijonov), 4 kmetijska posestva 0,5% (7 milijonov), 7 trgovskih podjetij in 3 občinske ljudske odbore za gradnjo preskrbovalnih centrov 14,7% (229 milijonov) 1 gradbeno podjetje 1 % (18 milijonov) in 3 prometna podjetja 2,8% (43 milijonov dinarjev.) V smislu izpolnjenih pogojev natečaja je bilo odobreno posojilo 35 gospodarskim organizacijam in 3 občinskim l judskim odborom v skupni višini 943 milijonov. Od tega: 27 industrijskim podjetjem 78% (736 milijonov), 1 kmetijskemu posestvu (za trgovino) 0.4% (3 milijone), za trgovino 19,6% (185 milijonov), 2 prometnima podjetjema 2% (18 milijonov dinarjev.) Odobrene tranšc za letošnje leto znašajo 532 milijonov dinarjev. Od tega bodo koristila: industrijska podjetja 61% (325 milijonov), kmetijska posestva 0.6% (3 milijone) trgovina 35% (185 milijonov) in prometna podjetja 3,4% (18 milijonov dinarjev.). 12 gospodarskim organizacijam je bilo kot tranša za leto 1957 odobreno 203 milijonov investicijskega posoiila zn dopolnilno udeležbo nri natečajih iz splošnega investicijskega sklada. Ker so se posojila odobravala šele koncem meseca junija, so jih koristniki pričeli črpati šele v II. oolletju. Potrošnja ostalih skladov teče v glavnem normalno po odobrenih planih. Pač pa je na stalno višino razpoložljivih sredstev v skladih vplival zvezni odlok o dodatni obvezni blokad ji tec^ predpisu o načinu pokrivanja proračunskih primanjkljajev iz leta 1956. ki so izšli po rebalansu družbenega plana. Do blokiranja skladov je sicer prišlo več ali manj nepričakovano, posebno ker je bila realizacija proizvodnje ugodna. Vendar je ravno to spontano povečanje proizvodnje sproščalo obenem tudi razmeroma velika sredstva za osebne dohodke ter investicijska sredstva upravno-tcritorialnih edinic in gospodarskih "organizacij. Vse to je po zveznih podatkih vršilo vedno večji pritisk na blagovne fonde, kar bi imelo lahko za posledico nove motnje no tržišču. Zato so bile podvzete preventivne mere v obliki blokiranja skladov ljudskih odborov, čeprav nam tega realizacija naših skladov ne potrjuje. Že rebalans družbenega plana predvideva v bilanci sredstev 20 odstotno participacijo za proračun iz družbenega investicijskega sklada in iz gozdnega sklada v skupni višini 177 milijonov dinarjev, poleg tega pa še za posojilo iz družbenega investicijskega sklada v višini 201 milijon dinarjev. Nova blokacija skladov pa zasega še 20% družbenega investicijskega sklada, 18% gozdnega, 10% stanovanjskega in 20% ostalih skladov. Spričo blokacijc in spremenjenega načina obračunavanja se je 20%-ni prispevek za proračun zmanjšal. Za nemoteno izvrševanje proračunov smo morali manjkajoča sredstva nadoknaditi. V ta namen smo obremenili z 20%-nim prispevkom za proračun vse sklade, le sklada za pospeševanje kmetijstva in cestnega sklada nismo okrnili, ker smo smatrali za umestno, da ostanemo pri načelnem stališču v odnosu do pospeševanja kmetijstva in da zaradi itak nizkih sredstev za vzdrževanje cest ne zmanjšujemo sredstev navedenih dveh skladov. Isto stališče zavzemamo tudi do skladov bivšega OLO Kočevje. Po sprejetju rebalansa so izšli prednisi o načinu pokrivanja proračunskih primanjkljajev za leto 1956. Ti se pokrivajo iz presežkov skla-, dov iz preteklih let, če pa ti ne zadoščajo, pa še iz 6% obvezne rezerve in z bančnimi krediti. Primanjkljaj za OLO za leto 1956 znaša 174.5 milijonov dinarjev, Presežki skladov za leto 1956, ki so se natekli po 31. decembru 1956. znašajo 102.898 tisoč dinarjev (družb, investicijski sklad 61.9 miliionov, cestni sklad 9,6 milijonov, sklad zn pospeševanje kmetijstva 29.6 milijonov in gozdni sklad 1,7 milijona). Ostanek v višini 71,602 tisoč pa sc krije iz 6% obvezne rezerve. Ce upoštevamo že prej navedene razloge, predlagam, do sklad zn pospeševanje kmetijstva in cestni sklad ne odvedeta svojih presežkov iz leta 1956 zn kritje proračunskega primanjkljaja. Nastalo razliko, ki znaša 39.264 tisoč dinarjev, pa bi nosil okrajni družbeni investicijski sklad. V zvezi s tem je treba prvotne predračune skladov vsklnditi z višino novodoločenih sredstev. Proračunska ootrošnja je bila v 1. polletju v glavnem normalna. Izvršitev proračunskih investicii je seveda razmeroma nizka zaradi pozno sprejetega proračuna, vendar so izgledl. da bo v II. polletju to nadoknadeno. V zvezi s priključitvijo OLO Kočevje, .se bo na tem proračunu zaradi zmnnišnnjn uprave prihranilo nekaj sredstev. Ker se pa pojavljajo gotove obveznosti, ki nimajo kritja v proračunu, je Svet zn družbeni plan in finance sklenil, da sc ugotovi upravičenost teh obveznosti in v tei zvezi previdno troši prihranek .kakor tudi sredstva skladov. Kar se tiče fakultativnih dohodkov, ki so jih občinski ljudski od- bori samostojno predpisali, naj ug<>"; tovim, da so pri tem šli preko pred-■ videvanj, o kuterih smo govorili ot sprejemanju okrajnega družbenega plana. Zato so občinski proračuni višji za preko 100 milijonov, le ®a se ne morejo povsod izvrševati n®; okrnjeno kljub normalni realizacij1 teh dohodkov, seveda zaradi fiktP' nosti iz gospodarstva. Tudi glede samofinansiranja k°' munalnih služb, o čemer je bilo g°" vora ob sprejemanju družbenega plana, moramo ugotoviti, da je do* seglo gotove rezultate. Tako zavoP* »Snaga« in »Kanalizacija« zaračuna* vata ekonomske cene za svoje usln* ge občinam, na drugi strani pa urejeno tudi finansiranje najnujnej" ših lastnih investicij. Dovolite mi, da ob tej priložnodj iznesem nekaj misli v zvezi z novi predlogom zakona o delitvi dohod11 v gospodarstvu, ki je v razpravi. Kadar razpravljamo o delim dohodka, gledamo na ta proble® vedno predvsem z dveh aspekto ■ da mora namreč 1. utrjevati delavsko samoupr8*' ljanje in komunalni sistem, in 2. zagotoviti neposrednim Pr0,j( vnjnlcem pravilno stimulacijo produktivnosti dela. Pri tem pa se seveda zavedanj da prilagojevanjc teh principov * deva v praksi ob elemente, ki so značilni za sedanje stanje naši.f gospodarstva ter ne dopuščajo vsakem slučniu avtomatično izvnj d« 1 nje omenjenih principov. Vemo. . je osnova za tak sistem sprošče _ JV Voli V V U ZvU ItllV 31DIC1H op.*' , delovanje ekonomskih zakonov, r še danes na primer administrativ vežemo cene gotovih proizvodi Vemo pa tudi, da zaradi sedn% stopnje razvoja gospodarstva v % primerih še ne moremo uporna, istih meril, kot za ostalo proizv® j njo. Ti momenti nas seveda mnog krat zavedejo, da ne vidimo v ^ dostni meri končnih rezultatov. ^ jih omogoča nov sistem, ‘ampak I I na podlagi nrakticističnih ra6on^, postavimo ml odklonilno stališče di do pozitivnih predlogov. I Mi smo že snomladi. ko smo pravljnli o letošnjem sistemu litve dohodka ugotovili, da sl ... prinaša bistvene elemente zn jiranjc poedinca, kolektiva mune in da je te elemente naj - razvil v IT. grupi podjetij. Obe® smo nn opozorili , da so ravno - c, ko delitvi io na grupe gospoda^ organinacije v neenakem in da bo nujno čim prej likvid’ j, T. grnno ter podjetja izenačiti s P jetii II. grupe. i Bistvene pripombe, predvsem ših industrijskih podjetij so bdT dalic v tem. da visoko produk' <| podjetja nimajo enakega stajic povečani stimulaciji z manj livnimi to se nravi, da je do ^ j®j stimulacije lažje priti tam, K.lgj<>P'i še organizacija dela nn nizki nji" . A rtf To so bili tudi nekateri of jjt logov, ki so privedli do nadmigd' izpopolnitev sistema delitve d # j kn. ki jih vsebuje predloženi tek zakona. en< Tn iinn torej sledeče biaj^jf' značilnosti: Izenačuje vse gosp „J6' ske organizaciie glede sistema yp 1 i ležbe nn rezultatih Izboljšani8^; lektivne in osebne produkt! „ j lOKtlvne m oseone primi*r dela. To je bilo omogočeno. K^d dohodka povečala svoia j( dvigom cen. neupravičena. __ vtlpjf preprečevalo že samo PovCirjn^o1’<,i proizvodnje in s tem v oskrbljenost tržišča. S tem so kolektivi ponovno potrdili upravičenost ^upanja v delavsko upravljanje, kar je seveda tudi osnova predlagati'!1 sprememb. Z novim načinom zajemanja družbenih obveznosti preko obdavčitve dohodka, zmanjšanega za mi-tiimalne plače, je v bistvu dosežen Princip enakega starta za boli ali "uinj produktivne kolektive. Jasno Pa je, da je na mestu tudi njena Pfogresija, ki rešuje odnose med Posameznimi panogami in strokami gospodarstva z ozirom na njihovo ve£jo ali manjšo akumulativnost, oziroma udeležbo plač v strukturi cene. Z novim osnutkom se princip Ustvarjanja sredstev lokalnih upravnih organov na bazi obdavčitve osebnih dohodkov, oziroma na osno-v> gospodarske razvitosti gotovega Področja razširja tudi na podjetja letošnje I. grupe — to je, tudi na '••(bistrijo, gozdarstvo in zunanjo RSovino. S tem še bolj stimulira komuno, da skrbi za razširjanje gospodarstva na svojem področju. . Drugi vir lokalnih sredstev pa le Participacija na delu dohodka za Splošno družbene potrebe. Njena vi-rioa je v obratnem sorazmerju z odnosom med tem delom dohodka in rioženimi sredstvi v gospodarsko °rganizacijo. To pomeni do neke 'n.ere stimuliranje komun k vlaganju sredstev tudi v mani donosne gospodarske panoge. Nadaljnja pzednost novega predloga je v tem, da skuša dati kolektivom še večjo prostost na področju razpolaganja z nstnimi sredstvi in na področju nadevanja. Osnutek zakona sicer večini točk, ki obravnavajo ta del materije, predvideva alternativno predloge, vendar smatram, da je Pravilen princip povečevanja kompetenc delavskih svetov, kar bo nspešno vplivalo na pravilno gospo-dnrjenje v kolektivih. , Nadaljnja prednost novega pred-'?8a je v tem, da se z uzakonjenjem jstema delitve dohodka podaljšuje ,iegova veljavnost na daljšo dobo, i?ko da bodo podjetja, kakor tudi JUdski odbori lahko v naprej raču-s kakšnimi sredstvi bodo raz-r*!®gali v prihodnjem letu. Nujno .? 'e, da bosta tudi republika in n/tij predpisala v naprej svojo "'•elelbo na dohodkih, ki so skupni "Dje teritorialne edinice. io K.on*no nam tudi računi pokaže-tn.’,/a se povečuje materialna sti-1(1» c'ja podjetij in ljudskih odlio-j na račun zveznih sredstev, tako Mr ^e,dl°g vzdrži kritiko tudi s te k ®"i in ne kot so pokazali nekateri u”n*' Taki računi hočejo doka-duV»' nov sistem ne stimulira pro-vn t'vnos ti dela. Mislim, da je res Roč8Qnie v tem, ali predlog orno-do '^ndostno stimulacijo v odnosu Uje • 'nnoga dela. To pa ni vprašava®* kot takega, ampak pred-^tn*™ \nstvic, ki bodo morale biti ljenp'ncUito pregledane in poprav- hov^n*'ka. ki izhaja iz suhih r&ču-tiv„ Vl.n,re( dokazuje, da se kolek-ja h ,.z nmnj delovne sile ustvnr-■ ke, zmanjšujejo sredstva. ie8 Je to, da takemu kolektivu je n 6 nstane tisti del dohodka, ki ®e n, s:a' zaradi zmanjšanja plač in bati i 8n na prvi pogled da skle-,8e ta sistem približuje sir eti računskih plač, ki je pred V sttisilIQfSk0 destimulativno vplival l' tormiranja tako imenovanih T tak v'1) krigadf. Točno pa je to, 5aterjm. ektiv povečuje sredstva, s lai,vl A”?1 razpolaga, to pomeni, 0 deli večje plače in ustvar- ja večje fonde podjetja. Vprašanje je le, ali je potrebna taka stimulacija, ki bi prepustila kolektivom ves del zaradi zmanjšanja delovne sile povečanega dohodka? Mislim, da je prav, da je predvsem potrebno ustvariti sistem, ki bo močno stimuliral povečanje dohodka preko večje produktivnosti in boljše organizacije dela pri isti delovni sili, kar pa bo predloženi sistem z gotovimi popravki lestvic v polni meri dosegel. Druga pripomba, ki izhaja iz računov, pa je v tem, da se nekaterim gospodarskim panogam, ki so letos delile dohodek po drugi grupi, zmanjšujejo razpoložljiva sredstva pri istem gospodarskem uspehu. To gotovo na prvi pogled izgleda, da ni v redu. Vendar se moramo spomniti, da so ravno te panoge letos v izredno ugodnem položaju ter se ta stimulacija odraža že takorekoč v nenormalnem nagrajevanju za razmeroma lahko dosežen rezultat v primerjavi z drugimi panogami. Mislim, da bo prav, ravno v takih primerili imeti pred očmi potrebo po gotovem -prelivanju sredstev med posameznimi panogami, ki mora zagotoviti enakomernejši start za vse gospodarske organizacije. Ce bo to doseženo, potem je. tudi v tem smislu predlog na mestu. Na podrobnejših problemih nove delitve dohodka se ne bi več zadrževal. Smatram pa, da bi morala biti diskusija med kolektivi širša, (la bi tako čim več doprinesla k razči-ščenju pojmov. ODLOK o spominskem partizanskem pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane«, sprejel na 15. seji Mestnega sveta, dne 16. oktobra 195? 2. V letih 1941 do 1945 je bila Ljubljana žarišče narodnoosvobodilnega boja. Okupator jo je v letu 1942 spremenil v taborišče in jo obdal z bodežo žico in bunkerji. Na ta način jo je hotel ločiti od partizanskih enot in narodnoosvobodilne vojske. Toda vsi ti ukrepi niso omajali Ljubljane v njeni herojski borbi za osvoboditev in niso mogli preprečiti partizanom in ilegalcem, da ne bi prihajali v mesto in odhajali iz njega. V spomin na to slavno razdobje zgodovine Ljubljane in da se ohranijo svetle spominske tradicije, je sprejel Mestni svet Ljubljane na 15. seji dne 16. oktobra 1957 na podlagi splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list I'LRJ št. 26/)5) in 9. točke 135. člena statuta okraja Ljubljana ODLOK o spominskem partizanskem pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane« 1. člen Na praznik mesta Ljubljane 9. maja naj bo vsako leto spominski partizanski pohod ob nekdanji žici okupirane Ljubljane. 2. člen Pohod razpiše in organizira Okrajni odbor Zveze borcev NO\ ob sodelovanju z Okrajno zvezo športov in Okrajno zvezo Partizan v Ljubljani, kot ekipno tekmovanje v vzdržljivosti, požrtvovalnosti, tovarištvu in medsebojni pomoči. Ekipno tekmovanje se vrši loče-no za moške in ženske po katego- rijah, ki jih določi organizator pohoda. 3. člen Pravico, udeležiti se pohoda imajo vse družbene in športne organizacije, društvu, šole, pripadniki milice in enot Jugoslovanske ljudske armade. 4. člen Zmagovalna ckioa v vsaki kategoriji prejme naslov »Zmagovalec spominskega partizanskega pohoda ob žici okupirane Ljubljane« in prehodno darilo Mestnega sveta Ljubljane, ki ga pridobi zmagovalna ekipa v trajno last, če v treh zaporednih letih osvoji v svoji kategoriji, prvo mesto. 5. člen Poleg darila, ki ga podeljuje zmagovalnim ekipam Mestni svet, lahko določijo nagrade posameznim ekipam in posameznim udeležence;« ekip organizator tekmovanja, družbene in gospodarske organizacije ter ustanove. 6. člen Svet zn kulturo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana se pooblašča, da v smislu določil Zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji izposluje pri pristojnih organih postopek, da se vsi objekti na nekdanji žici okupirane Ljubljane, ki pričajo o Ljubljani kot taborišču, proglasijo za zaščitene spomenike narodnoosvobodilne borbe in da se primerno obeležijp. 7. člen Ta odlok velia od dne objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OT.O Ljubljana. Predsednik Mestnega sveta dr. Marjan Dermnstia 1. r. 32. Na podlagi 56. člena zakona o organih za notranje zadeve (Ur. list FLRJ št. 30 z dne 18. julija 1956) izdam tole ODLOČBO: Odpravita sc postaji ljudske milice Loški potok in Predgrnd. Območje prve se v celoti priključi postaji LM Ribnica, območje druge pa deloma, kolikor spada pod občino Kočevje, postaji LM Kočevje. Uslužbenci odpravljenih postaj bodo na novo razporejeni s posebnimi odločbami. Državni sekretar za notranje zadeve LRS Mitja Ribičič 1. r. Na podlagi 2. odstavka 56. člena zakona o organih za notranje zadeve (Ur. list FLR] št. 30/56) daje Okrajni ljudski odbor Ljubljana po sklepu seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 16. oktobra 1957 SOGLASJE k odločbi Državnega sekretarja za notranje zadeve LRS z dne 26. avgusta 1957 št. V 178/1 o odpravi postaj Ljudske milice v Loškem potoku in Prcdgradu. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: Dr. Marijan Dermastia 1. r. 31. Okrajni ljudski odbor Ljubljana je na podlagi 2. odstavka 11. in 22. člena uredbe o združevanju gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 54-476/53) ter toč. VIII/5 priloge 11 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FI.RJ št. 34-371/55) po sklepu upravnih odborov Gostinske zbornice za okraj Ljubljana in' Gostinske zbornice za okraj Kočevje, sprejetem na skupni seji dne 28. avgusta 1957 in po sklepu lil. redne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 18. oktobra 1957 izdal ODLOČBO o pripoiitvi Gostinske zbornice za okraj Kočevie h Gostinski zbornici za okraj Ljubljana L Gostinska zbornica za okraj Kočevje, ki je bila ustanovljena z. odločbo Okrainegn ljudskega odbora Kočevje št. 2503/1-52 z dne 31. julija 1952 sc prinoii h Gostinski zbornici za okrni Ljubljana in preneha s tem obstajati. 2. Delavnost Gostinske zbornice za okraj Ljublajna se glede na navedeno pripojitev razširi na del območja dosedanjega okraja Kočevje, ki je bil priključim območju okraja Ljubljana po določilih zakona o spremembah zakona o • območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji. 4. Gostinska zbornica zn okraj Ljubljana prevzame vse pravice in obveznosti pripoienc zbornice. Tninik 01.0: Dr. Matjanko Dolenc 1. r. 33. Na predlog Zadružne poslovne zveze v Ljubljani z dne 28. avgusta 1957 št. 11/19 in na podlagi 62., 63., 75.. in 79. člena uredbe o kmetijskih zadrugah (Ur. list FLRJ št. 41/56) ter 1.. 5.. 7., 8. in 10. točke Začasnega odloka o pogojih in postopku za pripojitev podjetij, obrtov in obratov k zadružnim poslovnim zvezam (Ur. list FLRJ št. 49-631/56) izdaja Okrajni liudski odbor Ljubljana po sklepu III. redne skupne seje obeh zborov z dne 16. oktobra 1957 naslednjo ODLOČBO: Odobri se pripojitev teh-Ie podjetij k Zadružni poslovni zvezi v Ljubljani: 1. »Agrotehnika«, eksport-import, Ljubljana; 2. »Gruda«, ekspert—import, Ljubljana; * 3. Kooperativa«, ekspert—import, Ljubljana; 4. Zadružno uvozno-izvozno podjetje »Slovenija-Sadje«, Ljubljana; 5. »Vinag«, zadružno podjetje za izvoz vina in alkoholnih pijač, Ljubljana; 6. »Semenarna« Ljubljana, razen semenogojskih obratov podjetja v Staršah, občina Ptuj in v Selu, občina Ivančna gorica. obrazložitev: Zadružna poslovna zveza Slovenije v l.iubljani je s svoio vlogo z dne 28. VIII. 1957 št. 11/19/57 predlagala odobritev pripojitve zgoraj navedenih podjetij k Zadružni poslovni zvezi v Ljubljani. Po določilih začasnega odloka o pogojih in postopku zn pripojitev podietij, obratov in obrtov k zadružnim poslovnim zvezam (Ur. list FLR J št. 49/56) so za pripojitev podjetij k zadružnim poslovnim zvezam predpisani sledeči pogoji: t. da je davna dejavnost nodjet-ja katera od delavnosti po 62. členu uredbe o kmeti iških zadrugah (Ur. list F1.R1 št. 41/56); 2. sklep delavskih svetov podjetij, ki sc pripajajo, 5. sklep zadružne poslovne zveze o pristanku pripojitve zadevnih podjetij; 4. izjava banke, da sc strinja, da poslovna zveza prevzame dolgove podjetij, ki se pripajajo; 5. potrdila pristojnega okrožnega javnega tožilstva, da zoper podjetja, ki se pripajajo, ni uvedeni postopek zaradi gospodarskega prestopka (Ur. list FLRJ št. 19/%). Okrajni ljudski odbor je predlog obravnaval na svoji seji dne 16. oktobra 1957 ter po proučitvi zadeve sklenil, da se odobri pripojitev navedenih podjetij k Zadružni poslovni zvezi Slovenije v Ljubljani, ker so izpolnjeni v danem primeru vsi predpisani pogoji. Iz navedenih razlogov je odločeno, kot je v dispozitivu odločbe odrejeno. Državna taksa po tar. post. I in 7 v znesku 180 din je predpisno uničena na vlogi. Pouk o pritožbi: Zoper to odločbo je dopustna pritožba no republiški izvršni svet in sicer Zadružni poslovni zvezi in podjetjem, ki se pripajajo, v roku 15 dni, republiškemu javnemu tožilcu v roku 50 dni od dneva prejema odločbe. 34. Na podlagi 2. in 10. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list št. 51-426/55), 22. člena iz 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) je okrajni ljudski odbor Ljubljana sprejel na 5. seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 16. oktobra 1957 Ijanje in razpolaga s svojimi dohodki v mejah predračuna dohodkov in izdatkov, predpisov in pravil. IMENOVANJA na 3. skupni seji OLO> dne 16. oktobra 1957 Zavod ima te-le sklade: 1. Sklad za izpopolnitev inventarja; 2. Sklad za nagrajevanje. ODLOČBO o razglasitvi knjigoveznice Vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljubljani za finančno samostojni zavod 1. Knjigoveznica Vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljubljani, ki je bila doslej predračunski zavod s samostojnim finansiranjem, preide na poslovanje kot finančno samostojni zavod. Ime zavoda je: »Učnovzgojne delavnice Vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljubljani«. Naloga zavoda je, sprejemati absolvente pomožnih šol, jih vzgajati po socialističnih načelih in jih kvalificirati v določeni stroki za produktivne člane družbe. Tajnik Okrajnega ljudskega odbora: Dr. Matjanko Dolenc I. r. Zavod posluje samostojno s premoženjem, ki mu jc dano v uprav- Organa zavoda sta upravni odbor in ravnatelj. Upravni odbor šteje 6 članov; sestavljata ga dva člana, ki ju izvoli izmed sebe delovni kolektiv zavoda in trije člani, ki jih imenuje svet za šolstvo OLO Ljubljana in ravnatelj zavoda. Ravnatelja zavoda imenuje in razreši svet za šolstvo OLO Ljubljana. 6. Za zadeve in naloge zavodu jc pristojno tajništvo za šolstvo in iz-vcnšolsko izobraževanje OLO Ljubljana. 7. Ta odločba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dcrmastia 1. r. Dr. Vladimir Modrijan je bil i||lf novan za sanitarnega inšpektorja Mestni klavnici, Ljubljana. Dr. Viljem PctriČek je bil imen)1 van za šefa upravnega inšpektor/ OLO. Inž. Edvard Slačck je bil imen5 van za inšpektorja dela OLO. Jože Rupnik je bil imenovan (J referenta za kontrolo dohodkov ' gospodarstva pri Upravi za dohod«1 Vsebina: Poročilo o realizaciji družbenega P' za I. polletje. ^ 2 Odlok o spominskem partizanskem P°p du »Ob žici okupirano Ljubljane<. 31 Odločba o pripojitvi Gostinske 7l)0rJ.r i* biviega okraja Kočevje h Gostinski *DV 8t niči za okraj Ljubljana. . Čj 32 Odločim, da se odpravila postaji LM J , fiki potok in Predgrad. ^ « 33 Odločba o pripojitvi 6 podjetij k Zadru“ ^ poslovni zvezi v Ljubljani. . , ,i nega zavoda Janeza Levcu v Ljublj«" . 34 Odločba e razglasitvi knjigoveznice nega zavoda Janeza Levca v Ljubija"1 finančno samostojni zavod. Imenovanja na 3. skupni seji OLO. ,, Zaključni računi gospodarskih organi za leto 19%. Izvleček Iz poročila o poslovanju podjetja »ELEKTROINSTALACIJA«, Leopold Potočnik, drž. obrtni mojster, Ljubljana, Petkovškovo nabrežje 9, v letu 1956 Za leto 1956 je bil določen plan 20,500.000 din, dosežena pa je bila realizacija 28,797.307 din, t. j. 140,47 % napram planu. Vzrok povečanja Je povečana dejavnost. AKTIVA BILANCA na dan 11, decembra 1956 PASI'" Zap. St. Naziv pp stavke A. Osnovna In Izločena sredstva t. Osnovna sredstva 1. Investicije v teku 3. Izločena sredstva m druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 1. Kupci ln druge terjatve S. Druga aktiva D. Finančni uspeh f. Razporcteni dobiček S. Izguba Skupaj: Znesek v 000 din 777 855 3.Z55 4.629 I 8.814 18.335 Zap. SL Naziv postavke ZV Osnovna In Izločena sredstva Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji In druge obveznosti Druga pasiva O. Finančni uspeh Dobiček Kritje Izgube Skupaj: Znesek v 000 d!fl 711 5.8» 2.1» I5l 8.«‘‘ 18.3» Vodja računovodstva: Rode Branke Predsednik upravnega jiI' -ra: Erplč Alojzij Direktor podjetja; Potočnik Leopold J3»» Izvleček iz poročila o poslovanju zadružnega lesno-predelovalnega podjetja »HRUŠICA««, Logatec, v letu 195* Podjetje sestavljata žagarski obrat in zabojarna. Na žagarskem obratu razrezujejo hlodovino v deske za domači trg ln Izvoz, v zabojarnl P* predelujejo deske v embalažo. Zaposlenih je skupno 34 delavcev tn uslužbencev. Največja težava v poslovanju je pomanjkanje surovin, hlodovin ' AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1956 Zap. SL Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva t Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 5. Kupci In druge terjatve 8 Druga aktiva O. Finančni uspeh 1 Ra/.poreienl dobiček S Izguba Skupaj - ooo din ' Naziv postavke Znesek v ooojy 11.193 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev tii 8.43$ 2 Dolgoročni krediti zo dokončane investicije 1.841 5 Razni skladi * / t Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij ". 18.775 5. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 9.888 118 S Vin obratnih sredstev (skupno) C Viri sredstev v obračunu In druga sredstva t Dobavitelji In druge obveznosti $.4» ' 8.192 8 Drugo pasiva D. Finančni uspeh 9 Dobiček S.-»j 10 Krltle Izgube 50.007 Skupaj: Vodja računovodstvai Bajc Mimi Predsednik upravnega odbora: Clglarlč Rudolf Direktor podjetja: Kneževlč Mano