PRED N0V0 2ETVUG
Porast zalog kmetijskih pridelkov
Svetovna kmetijska proizvod-nja je porasla v letu 1955—56 za okrog 3 odstofcke v primerjavi s prejšnjini letom. V tem splož-nem porastu so mnogo bolj so-delovale države z razvitim kme-tijstvom kakpr nerazvite države. Splošni porast kmetijske proiz-vodnje po svetu je bil povzro-čen z večjim porastom od pov-prečnega v Severn; Ameriki, Oceanijj in delno tudi na Dalj-nem vzhodu. Po oeenl porasta svetovne proizvodnje oziroma podatkov Organizacije za kme-tijsko proizvodnjo in prehrano Združenih narodov lahko skle-pamo, da je bi] dosežen znaten porast kmetijske proizvodnje tudi v ZSSH, državah Vzhodne Evrope   in  na  Kitajskem.
V primerjavi s predhodivim letcm se je proizvodnia znižala v Latinski Atneriki in Afriki, medtem ko je ostala na isti rav-ni v Zahodni Evropi in na Sre.dn.iem vzhodu. Najv&čji po-rast so zabeležili na tistih pod-ročjih, ki se že dolgo borijo z velikimi kmetijskimi presežki, medtem ko je v gospodarsko nerazvitih področjih Latinske Amerike, Azije in Daljnega vzhoda pmizvodnja na prebival-ca še precej pod pjedvojnim nivoiem. Tako stanje se izraža v upadajočem deležu teh podro-čij v skupnem svetovnem izvo-zu kmetijskih pridelkov. So-razmemo dcbra žetev v letu 1955—56 v Zahodni Evropi, je zinan.ižala poirebo po uvozu. Podaljžala se je n«enakomer-nost v razvoju proizvodnje, po-večani presežki pa so zaostrili problem   prodajc.
Zaloge rastejt
Pritisk   preseikov   kmetijskih prideilkov  še  vedno traja  z n«-zmamjšano silo. Razen pri mleč-i nih izdeikih so se presežki prej
povečali, kakor zmanjšala. To predvsem velja za pšenico in bombaž, noveJši pojav pa pred-stavlja zjiaten porast presežkov krmnega žita. Presežki rži, ječnema, ovsa in koruze so sa-mo v ZDA in Kanadi porasli za  3.2  milijona  ton.
Zemljepisna koncentracija pre-sežkov v nekaterih državah je postala še bolj izrazita kakor poprej. Na ZDA in Kanado od-pade 90 odstotkov presežkov štirih najvažnejših držav izvoz-nic pšenice, na ZDA 55 odstot-kov svetovnih preseikov bom-baža in eelo 47 odstotkov sve-tovnih presežkov riža. Pri ZDA in Kanad; znašajo presežki pše-niiee ok&li 90 odstotkov njihove povpre^ne letne žetve v razdob-ju let 1951—1954. skupni prese-iek pšenice 4 najvažnejših. dr-žav izvoznic pa je dvakrat večil od njihovega enoletnega izvoza.
Tako izrazita zemljepisoa kon-centracija presežkov v eni all več državah lahko zelo neugod-no vpliva na gibanje cen kme-tijskih pridelkov na svetovnem trždS&u. Stalno kopičenje pre-sežkov postaja postopno tudi finan6ni probl&m za doti&no državo in jo sili k odpravi pre-sežkov pod kakršnijnikoli pogo-ji. Tako velikj presežki pri po-sameznih državah postajajo močno sredstvo v konJeurenč-nem bojii. To sredstvo je toliko bolj učinkovito, pa tudi nevar-nejSe, koJikor ni nobenega med-narodnega mehanizma, ki bi zagotavlJai določeno stabilnost cen kmetijskih pridelkov. Seda-nj« gibanje cen na svetovnem tržištu tudi odraia močan pri-tisk dndustrijsko razvitih držav, kl so hkrati tudi velike uvozn4. ce kmetijskih pridelikov, na ce-ne lcmetijskih pridelkov. Po-slatošanje pogojev zamenjave za nerazvite    držav«    naj   postaoe
nov vir napredka industrijsko razvitih  držav.
Kakšen obseg je zavzel pro-blem presežkov, kaže zgled ZDA. Skupna vrednost blagov-nih zalog in danih posojil ame-riake »Korporacije za blagovni krediU se je približala znesku 9 milijard dolariev, kar je za 20 odstotkov več kakor lani. Največji del teh zalog in poso-jil se nanaša na žito, okoli 57 odstotkov, in na bombaž — 27.5 odstotka. Do porasta je prišlo kljub zmanjšanju setvenih po-vršin bazičnih kullur v ameri-škem kmetijstvu, ki uživajo državno podporo, in kljub temu. da so v ZDA v vmesnem raz-dobju na temelju posameznih programov plasiranJa kmetijskih presežkov izvozili znatne koli-čine v inozemstvo. hkrati pa z darili skušali povečati notranjo potrošnjo.
Skupna vrednost tako plasira-nih kmeti.iskih pridelkov je do-segla od 1. VI. 1954 do 28. III. 1956 tri milijarde dolarjev, kar približno ustreza enoletnemu izvozu kmetijskih pridelkov iz ZDA. Od teh 3 milijard so iz-vozili v inozemstvč 2, ostan&k pa je sluzil za razširitev no-tranje  potrošnje.
Negotove perspektive
Forsirani izvoz presežkov iz ZDA, čeprav ni rešil problema njihovih prese-žkov, je neugodno vplival na izvoz drugih zainte-resiranih držav in zato povečal njihove gospodarske težave. Do-slej so mogle posamezne drža-ve zaradi sorazmerno visokega nivoia ameriških cen povečevati svojo kmetijsko proizvodnjo. Se-daj pa kaže, da bo forsiraui iz-voz presežkov zaradi pomanj-kanja bcKirdinirane m^dnarodne akcije zelo nengodno vplival na sploSni nivo cen. Negotovost, ki
vlada glede obsega ameriškega fo-rsiranja presežkov kmetijslcili pridelkov, je že povzročila zni-žanje cen, po vseh znakih pa se bo ta težnja še bolj zaostrila V   letu   1956.
Mednarodna akcija za stabili-zacijo cen kmetUskih pridelkov je nasproti tem težnjam precej omejena. Obnovljeni sporazum o pšenici je izgubil precej svoje učinkovitosti. Obsega le 80 oq-stotkov količin prvega sporazu-ma in manj kakor tretjino skup-nih količin svetovne trgovine s pšenico. Tudi sporazum o slad-korju je v krizi. Nedavna med-narodna konferenca o sladkorju v okviru OUE je biia pretrga-na, možnosti za naslednJo kon-ferenco pa so negotove. Oba sporazuma ne moreta biti traj-nejše jamstvo stabilnosti cen, posebno, če bodo ZDA prešle na še bolj aktivno politiko plasira-nja svojih presežkov, ki je že izzvala proteste Egipta. Nizo-zemsfce, Danske, Avstralije in Novega Zelanda, ki se čutijo s tako politiko  prizadeti.
Nova žetev v svetu»ne kaža slabo. V večini držav Zahodne Evrope razen v Franciji, škoda, ki jo je povzročil pomladanski mraz, ne bo močneje vplivaJa na sploini nivo njihove kmetij-ske proizvodnJe. V novo žetev pa stopamo s starimi nerešeni-mi problemi. Pobra žetev ne pomeni v današnjih pogojih boljšega življenja za kmetijske proizvajalce. Tako gibanje cen kmet3j»k5h pridalkov na sve-tovnem tržišču najbolj prizade-ne kmetijsko nerazvite države, in ostaja kmetijstvo naislaba člen verige gospodarstva, ki nl sposoben izvlečl koristi iz. rela-tivno visoke gospodarske aktiv-nostj   v  svetu.
M.  Hubeni