SPREJET JE PROGRAM DELA IN KADROVSKE SPREMEMBE V VODSTVU OK SZDL Delegati četrte seje občinske konference SZDL so sredi julija spre-jeli program dela občinske organizatije SZDL in za podpredsednika izvolili Slavka GERLICO, za sekretarja pa Ivana KUHARJA. Poleg tega so na tej seji govorili o poteku javne razprave o skupni in splošni porabi. Glede na pomembne naloge organizadj socialislične rveze v kra-jevnih skupnostih in na ravni občine povzemamo glavne misli in uvodne obrazložitve, ki io je ob spreiemu programa dela podal tovariš KUHAR. /,a naso družbenopolitično prakso je nenavadno, da spreje-mamo program dela sredi leta, ko so že v teku številne aktivno-sti, ki jih s programom želimo uokviriti, jim dati pravo pot in se lotiti široko organiziranega dela. Odločilev, da razpravljamo o programskih izhodiščih šele sedaj, je pogojena s številnimi razlogi. Med njimi velja omeniti naravo družbenopolitičnih opra-vil, ki se zaključujejo z volitvami delegatov spomladi prihodnjega leta, poglobljene razprave o skupni in splošni porabi, začasni sistem financiranja, začetek predkongresnih aktivnosti in razloge, ki so povezani $ kadrov-skimi vprašanji v OK SZDL. Z določitvijo družbene funk-cije SZDL in opredelitvijo, da je SZDL najširša demokratična zveza delovnih Ijudi in občanov, je jasno postavljena zahteva po temeljnih programskih izhodiš-eih, ki jih morajo organizadje SZDL imeti na vseh ravneh, če hočejo v popolnosli uresničiti svoio družbeno funkcijo. Ce se bežno sprehodimo po glavnih toriščih dela, potem moramo ugotoviti, da posve-čamo največ pozornosti lastni organiziranosti, vlogi subjektiv-nega faktorja pri razvoju druž-benoekonotnskjh odnosov in izgradnji političnega sistema, vzpostavitvi uličnih, vaških, krajevnih in drugih oblik organi-ziranja SZDL kot fronte, v kateri bodo bolj kot doslej prišU do izraza interesi delovnih Ijudi in občanov v sredinah, v katerib živijo. Treba je reči, da si priza-devamo zgraditi tako sociali-stično zvezo, ki bo pomenila mesto in prostor za dogovarjanje in oblikovanje poliličnih stališč do slehernega vprašanja. Dobra in Irdna organiziranost SZDL v KS in občini je pogoj za čimvečjo vključevanje množic pri izgradnji socialistične samoupravne družbe in hkrati zagotovilo. da bomo znali povezati različne interese delovnih Ijudi in obča-nov. Tako opredeljeni družbeni vlogi SZDL bo treba spremeniti tudi pravila KK in OK SZDL. Iz povedanega sledi. da bo moč krepiti samoupravni in družbenoekonomski položaj delovnega človeka in občana le skozi razvoj samoupravne demokracije, kot to določata ustava in zakon o združenem delu. Uresničevanju ustave in zakona o združenem delu je treba dati vso težo. Boj za uresni-čitev teh dokumentov ne bo lahek. To velja še zlasti za tiste sredine, kjer so doslej posveeali premalo pozornosti družbenoe-konomskim odnosom, samou-pravnemu organiziranju in ure-sničevanju samoupravljanja. Temeljito bomo morali spre-govoriti o samoupravni organizi-ranosti delovnih Ijudi in občanov v KS, o samoupravljanju v KS in povezovanju KS z združenim delom. V teh prizadevanjih bomo morali zgraditi KS kol družbenoekonomski odrfos z vsemi samoupravnimi pravicami. Treba je reči, da morajo biti kra-jevne skupnosti odprte lokaine skupnosti, ki ne morejo biti vezane na meje in okvire ene občine in v kateri se poleg delov-nih Ijudi in občanov, ki v njih ži-vijo, povezujejo delavd tentelj-nih in drugih samoupravnLh skupnosti. Uresničevanje tako postav-Ijene vloge KS bo terjalo traj-nejše razprave in korenite spre-membe obsloječih samouprav-nih aktov, statutov KS in občine in morda tudi zavesti nekaterih, ki ob vsaki spremembi težijo k ohranitvi starega. Po široki obrazložitvi vzpo-stavljanja novih odnosov v zdru-ženem delu in KS je tovariš Kuhar nadaljeval: Naslednja izredno pomembna bo aktivnost ob pripravah na volitve delegatov za družbeno-poiitične in samoupravne intere-sne skupnosti in družbenopoli-tične organizacije. Ob bližajočih se volilvah velja povedati, da gre za volitve delegatov samouprav-nih organov v združenem delu, volitve organov krajevne skup-nosti, delegatov za skupščino občine, mesta, republike in fede-racije, volitve ene ali več delega-dj za samoupravnc interesne skupnosti in delegatov družbe-nopolitičnih organizadj, ki jim v tem ali prihodnjem letu poteče mandat. Glede na to ugotovitev bodo izredno zahtevna naslednja opravila: evidentiranje bo mo- ralo biti zelo obse/.no, kadrovske priprave bodo morale potekati tako, da bumo lahko pravočasno opravili predkandidadjska in kandidadjska opravita, istočasno pa bo treba opraviti še vsa orga-nizacijsko-tehnična opravila za nemoteno izvedbo voGtev. Ob izdelavi načel in meril kadrovske politike za evidenti-ranje bo treba stremeti za tem, da pride »pravi človek na pravo mesto«, ob tem upoštevati so-dalno strukturo, delež mladine in žena ter druge strukturalne elemente. Poleg uresničevanja ustave in zakona o združenem delu smo dolžni v tem letu narediti vse za dosledno uresničitev zakona o Ijudski obrambi v SR Sloveniji in zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Pri tem velja zlasli opozortti na podružbljanje LO in DS, norma-livno-pravno ureditev in vzpo-slaviiev organov, ki so po zako-nih potrebni. Za vsa vprašanja. ki jih vsebuje predlog programa, pa velja, da se bomo z naloganii slej ko prej srečali. To pomeni, da bo treba izdelati irimesečne akdjske programe, v katerih bo dana prioriteta posameznim nalogam. Na podlagi predloženega programa dela, uvodnih misli in razprave so delegati v celoti spre-jeli program dela občinske orga-nizadje SZDL. V razpravi o poteku javne razprave o programih samou-pravnih interesnih skupnosfi in o proračunu občine za letošnje leto so člani konference ugotovili, da je bila javna razprava kljub rela- tivno kratkemu času dobro opravljena in da so v večini te-meljnih in drugih organizacij združenega dela zaeeli samou-pravne sporazume podpisovati. Osnovne pripombe, ki so bile dane na zborih delovnih Ijudi in občanov, so bile zlasti usmerjene v to, da so sporazumi preveč načelni, da bo treba iz njih črtati tiste naloge, ki niso racionalne ter da bo treba takoj začeti izde-lovati konkretne programe za letošnjo oziroma za prihodnje leto. Veliko pripomb je bilo k samoupravnemu sporazumu zdravstvene samoupravne inte-resne skupnosti; le-te so predv-sem v preveliki porabi zdravil, zagotovitvi osnovnega zdrav-slvenega varstva za občane in še zlasti za predšolske otroke. Večina zborov delovnih Ijudi in občanov je podprla prizadevanja izobraževalne skupnosli in skup-nosti otroškega varstva za izbolj-šanje materialnih in finančnih možnosti dela v šolah in vrtdh ter za izboljšanje osebnih dohodkov v (eh /avodih. Tudi na področjih telesne kulture, socialnega skrbstva in kulture so bile dane tehtne pri-pombe. Mcdnje sodijo večja skrb za množično telesno kulturo in za vzdrževanje športnih objektov, za večje socialne podpore in za gradnjo kulturnega doma v Mostah. V razpravi o predlogu prora-čuna občine ni bilo bislvenih pripomb, razen tistih, ki so jih podali občani za izboljšanje komunalnega standarda na območju posamezne krajevne skupnosti.