ZDRAVNIŠKI med.univ.
vestnik:
STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI
GUU
Ta številka ima prilogo „Evgenika".
KEMIKA P. D. ZAGREB
za kemijsko In farmacevtsko industrijo
si dovoli opozoriti gg. zdravnike na svoje nove vitaminske preparat e
Halivitan
Standardizirani preparat vitamina A. Raztopina (org. stekleničice s 5 ccm) in tablete (orig. cevke s 50 tabletami). 1 ccm vsebuje 40.000 edinic, 1 tabl. 4.000 edinic. Zanesljivo deluje pri pojavih avitaminoz, motnjah v rasti in razvoju ter pri infekcijah.
Ergosterin irradiat
Obsevani ergosterin vsebuje čisti vitamin D. Raztopina (orig. stekleničice z 10 ccm) in tablete (orig. cevke s 50 tabletami). 1 cmm vsebuje 50 edinic, 1 tabl. 20 edinic. Uporablja se za profilakso in zdravljenje rahitide in osteomalacije ter drugih motenj v metabolizmu kalcija.
Halsterin
Standardizirani preparat vitamina A in D. Orig. stekleničice s 5 ccm raztopine in cevke s 50 tabletami. 1 ccm vsebuje 30.000 edinic vitamina A in 50 edinic vitamina D.
Daje se z odličnim uspehom pri rahitidi, motnjah v razvoju in rasti, anemiji, eksudativnih dijatezah in posebno v nosečnosti in otroški postelji.
Profecundin
vsebuje vitamin E ter se daje posebno pri motnjah seksualne sfere moških in žensk. Raztopina in tablete.
Predpisujte domače preparate!
Naslov uredništva in administracije:
Zdravniški Vestnik - Golnik,
Vsebina: Glej stran VIII,
ri akutni tonsilitidi, začetnem peritonsilarnem abscesu, nazofaringitidi, laringitid
kakor tudi pri infekcijah srednjega in zunanjega ušesa je zdravljenje z An-iiphlogistino eno najbolj,ih sredstev
Antiphlogistina povzroča aktivno hi-peremijo, ki vzpodbuja leukocitozo in ----pospeši uničenje bakterij-
Vzorci in literatura brezplačno
Antiphlogi
The Denver Chemical Mfg. Co. NEW YORK, U. S. A. Angleška drogerija Union brače J. Jovanoviča, Beograd
ZDRAVILIŠČE TREBUŠNIH ORGANOV IN PREOSNOVE
ROGAŠKA SLATINA
ima v svojih treh vrelcih .TEMPEL“ .STYRIA“ in .DONAT“ izvanredno lekovito slatino, ki s svojo silno Irans-mineralizacijo organizma najugodnejše upliva na organske funkcije, njih vegetativno in hormonalno regulacijo. Indikacije: Vse bolezni želodca, črevesa, jeter, žolčnih kamnov, ledvic. Sladkorna bolezen ingiht. Letna in zimska sezona. Glavna sezona: maj — oktober. — Gospodje zdravniki! Zahtevajte prospekte in vzorce vode pri direkciji zdravilišča ROGAŠKA SLATINA!
iz čistega kristaliničnega vitamina D. biološko standardiziran.
Originalni zavitki:
Vigantol-olje:	1 ccm 0.3 mg krist. vitamina D
stekleničice s 10 in 50 ccm Vigantol-dražeji: 1 dražej 0.06 mg krist. vitamina D Sketlja z 50 in stekleničica z 250 dražej i.
Hitro in trajno dvigne nivo kalcija in fosforja v krvi, popravlja in pospešuje menjanje mineralnih sestavin.
Pri motnjah v rasti kosti in menjanju sestavin v kosteh, rahitidi, osteo-malaciji.
Vigantol je v terapevtskih dozah popolnoma neškodljiv in se prenaše brez neugodnih stranskih posledic.
VOGAN
zelo aktiven preparat vitamina A., standardiziran.
Vsebina vitaminov je 1 0 0 krat večja kakor v dobrem ribjem olju. Poveča splošno prehrano, pospeši rast in je odličen profilaktikum proti infekcijam, posebno kataru dihalnih organov.
Vogan-olje:	1 ccm 40.000 b. j.
Originalni zavitki:	stekleničica za kapanje po 5 ccm
Vogan-dražeji: 1 dražej 4.000 b. j.
škatlja s 50 dražeji.
Skupno proizvajajo firme
» BaAf&i«	E* MERCK
Leverkusen a. R.	Darmstadt
PMTIESII MIŠMI
odpravi bolečine in vnetja
pri solnčnem eritemu, revmi, nevralgijah, tvorih, pruritus, opeklinah itd.
Chemische Fabrik
(Panthesin-Balsam se mora večkrat na dan intenzivno vdrgniti).
vorm. Sandoz, Basel Švica
I
ZDRAVILIŠČE TOPLICE
DOBRNA pri CELJU
Akratoterma 37° C, radioakt. naravne ogljikove kisle kopeli. Izborni zdravilni učinki pri boleznih srca, živcev in ženskih boleznih
Zdravilni pripomočki: naravne termalne ogljikove kisle kopeli, kopeli v vročem zraku, solnčne zračne kopeli, diatermija, višinsko solnce. Solux obsevanje, masaže, dijetetično zdravljenje. Specijalitete: zdravljenje s kozjim mlekom, joghurtom in ležalne kure
Krasen park, divna okolica s smrekovimi in jelkovimi gozdovi, lepe številne izletniške točke. Godba, 220 sob, prvovrstna kuhinja, dijetetična kuhinja, lov in ribolov v najbližji okolici
V spomladanski in jesenski sezoni kompletno 20-dnevno zdravljenje za znižano ceno Din 1.200— (_oziroma Din 1.380-—3
Sezija od 15. aprila do 31. okt. Prospekti na zahtevo I
ZDRAVNIŠKI VESTNIK
STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI
UREDNIŠTVO IN RDMINISTRRCUfl: DR. R. NEUBRUER — GOLNIK Štev. 4.	30. Aprila 1935.	Leto VII.
Iz okulističnega oddelka drž. bolnice v Ljubljani:
Okulistika v splošni praksi
Dr. L. JEŠE, šef oddelka
Prvi predstojnik okulističnega oddelka ljubljanske bolnice pokojni dr. E. Bock je trdil, da je kranjska dežela premajhna za enega okulista. Za tisto dobo je to res veljalo. Stalež bolnikov je bil nizek. V dveh urah je bilo vse dnevno delo na oddelku opravljeno, pisarniško in klinično z operacijami vred. Tudi privatna praksa je bila številčno slaba.
Danes je stvar drugačna. Število stalnih oskrbovancev na oddelku je trikrat toliko, ravno tako število izvršenih operacij. Vzroki stalnega naraščanja števila bolnikov na očesnem oddelku so isti kot na drugih oddelkih: večji smisel za zgodnjo zdravniško pomoč v bolezni, boljše prometne razmere, gospodarski razlogi, večje zaupanje do bolnice itd. K temu pa pride še to, de se je okulistika pri nas še le pred 40 leti pojavila kot samostojna disciplina in to samostojnost vedno bolj uveljavlja.
Velik del bolnikov gre, predno pride v bolnico ali k specijalistu, skozi roke praktičnih zdravnikov. Na listke, s katerimi jih ti pošiljajo v bolnico, napišejo navadno tudi diagnozo, ki so jo postavili. Praktični zdravniki dajejo s tem nam strokovnim zdravnikom nehote možnost, da lahko presojamo njihovo strokovno znanje. Tako vidimo, kje zdravniki diagnozo prav zadenejo in kje ne, in kje največkrat pogreše. Pri tem opažam, da se gotove napake v diagnozi in ravnanju leto in dan redno ponavljajo.
V preteklem letu se je oskrbovalo na očesnem oddelku skoro 2700 bolnikov. V ambulatoriju je bilo na novo preiskanih blizu 600, ambulatornih ordinacij smo napravili ca 6000, konzilijarnih preiskav pri bolnikih z drugih oddelkov je bilo blizu 1700. Pri tako številnem in mnogovrstnem materijalu in po toliko letih izkušenj se mi zdi, da sem upravičen in poklican, da tipične in redno ponavljajoče se napake, ki jih praktični zdravniki delajo v diagnozi in ravnanju z očesnimi bolniki, zberem in podam v listu, ki bo prišel v roke vsem tistim tovarišem, ki so jim te vrstice namenjene.
Pred vojno dobo se je zdravnik po več let pripravljal v bolnici na svoj bodoči poklic na deželi. Nikomur se ni mudilo v prakso, ker je bila
plača v bolnici stanu primerna, služb pa vedno po več na izbiro. Ti dobri časi so za nami in se ne vrnejo nikoli več. Kot nadomestilo za tisto dolgo in vestno pripravo imamo danes staž. Ta traja eno leto. Od tega odpadeta na okulistiko dva tedna in še ta sta določena le za vežbanje na trahom-skem oddelku. Ostale okulistike se od bodočih praktičnih zdravnikov ne zahteva. Okulistika je s to uredbo degradirana na čisto brezpomemben oziroma nepotreben predmet. Posledice seveda ne morejo izostati. Kažejo se v vedno večjem nepoznanju predmeta.
Namen tega sestavka ni dajati pouka o predmetu. Opozoriti hočem z njim le na tiste tipične, grobe napake, ki bolnikom tolikrat škodujejo. Da je opozorilo mišljeno zgolj prijateljsko, se razume. Namenjeno je v prvi vrsti onim, ki so v tem že grešili. Želim doseči, da bi se tovariši v gotovih primerih zavedali odgovornosti in v bodoče drugače ravnali kot doslej.
Preidem k stvari in pričnem z očesnimi obolenji novorojencev. Praktičnega zdravnika bi morala zanimati sledeča obolenja: navadni katar veznice, conjunctivitis inclusoria (juvenilni trahom, Einschlussblennorrhoe), conjunctivitis gonorrhoica in atrezija solzovoda.
Običajni katar je različnega izvora: kemično draženje veznic od „nesnage“ pri porodu, od vkapanega profilaktičnega sredstva, pa tudi mikroorganizmi. Pojavi se nekaj dni po rojstvu in ni nevaren.
Conjunct, inclusoria nastopi 7.—10. dan po rojstvu. Oboli ponavadi najprej eno oko, čez nekaj dni tudi drugo. Obolenje izgleda vznemirljivo. Kliničnih znakov ne bom opisoval, ker se dajo le težko predočiti praktiku, ki tega ni večkrat videl. Omenim le to, daje dostikrat zelo podobna gonoreji. Povzročitelji so „vložki“ (Einschlusskörperchen), ki so mikroskopsko isti kot pri trahomu in žive na spolovilih. Komplikacij ne napravlja. Oboli navadno le prvi otrok, naslednji pa ne.
Gonoreja prične drugi, tretji ali četrti dan po rojstvu. Če nastopi peti dan ali še kasneje, ni gonoreja, ali pa se je zgodila infekcija post in ne intra partum. Pri prezgodnjem odtoku plodove vode je možna že intrauterina infekcija. V takih primerih seveda gori navedene inkubacijske dobe ne veljajo več, ne pri gonoreji in ne pri inkluzoriji.
Pojavi se navadno na enem očesu prej kot na drugem. Povzročitelj je gonokok. Napravlja komplikacije na roženici.
Pri atreziji ostane izhod solzovoda v nosno votlino zaprt s tenko membrano. Ker je odtok solza in sekreta iz veznice v nos onemogočen, se pojavi včasih že po nekaj dneh, včasih pa kasneje sekundarno katar solzovoda in veznice. Sekret v solznem mešičku stagnira in se da na pritisek v notranji očesni kot iztisniti iz solznih luknjic. To obolenje je torej posledica prirojenega nedostatka. Opaža se skoraj vedno le na enem očesu.
Najprej dve pripombi k profilaktičnemu vkapanju (Crédé).
Sredstvo, ki se vkapa novorojencu v oči, mora biti brezpogojno sveže. Staro, razkrojeno sredstvo ne učinkuje. Izmed vseh je še najboljša 1—2°/0 solut. argenti nitrici.
Credeiziranje obvaruje pred gonorejo, ne pa pred inkluzorijo. Tega babice in mogoče tudi praktični zdravniki ne vedo. Inkluzorija izbruhne torej kljub pravilno izvedenemu credeiziranju. V takih slučajih dobivam od vestnih babic opravičila, češ, kako se je moglo zgoditi, da je otrok obolel, ko sem vendar storila vse, kar zahtevajo predpisi. Po gornjem pojasnilu je razlaga takih primerov jasna.
Atrezije še ni nobeden praktični zdravnik pogruntal. Navadno tak otrok „obhodi“ prej nekaj zdravnikov in dispanzerjev, predno pride v strokovne roke. Sum na atrezijo je podan, če se katar drži trdovratno enega očesa in se na primerno zdravljenje ne izboljša. Diagnoza je silno lahka, če se na to misli in naredi potreben poskus, t. j. pritisek na solzni mešiček. A ne s prstom! Prst odraslega moškega je za ta poskus (pri otroku) predebel. Treba je pritisniti s palčico, ki je ovita z vato. Zdravljenje je tu skoraj vedno operativno (sondaža). Ozdravljenje je hipno. Takoj po posrečeni sondaži katar preneha. Nekaj dni po nastopu katarja vsled atrezije je sondaža za strokovnjaka igrača. Po večmesečnem obstoju — žal dobimo tudi take primere v bolnico — pa ni garancije, da bo uspela, ker so nastale že spremembe na sluznici solznega mešička. Polagoma se razvije kroničen katar veznice z ektropijem. Treba je potem solzni mešiček odstraniti, kar pomeni večjo ali manjšo nakazo za vse življenje.
Dočim se otrok pri treh od naštetih obolenj že kako pretolče in tudi v nespretnih rokah prej ali slej ozdravi, gre pri gonoreji dostikrat za biti ali ne biti. Ce pride do komplikacij na roženici, je v najboljšem slučaju vid za vse življenje oslabljen.
Otrok z gonorotčnim vnetjem spada v zavod. Ce ni prišlo že do komplikacij na roženici, daje zdravljenje v bolnici garancijo, da se bo izteklo brez posledic. Pri gonoreji je poleg lokalnih instilacij zelo važno izpiranje, prve dni zelo pogosto, takorekoč dan in noč. V domači oskrbi je to neizvedljivo. Manjka potrebne pomoči, in mati nima srca, da bi otroka venomer budila iz spanja.
Pri tej obilici praktičnih zdravnikov na deželi in pri sedanjih prometnih razmerah je sramota, da dobivamo v bolnico še vedno otroke z že per-foriranimi roženicami. Našega zavoda za slepo deco bi ne smeli več polniti otroci z gonorejo v anamnezi. To moremo in moramo preprečiti! Krive so tega v prvi vrsti babice, v drugi vrsti pa tisti zdravniki, ki prevzamejo nekaj, kar ne morejo izvesti.
Babicam bi v album zapisal tole: V profilaktičnem oziru se ravnajte strogo po navodilih, ki ste jih dobile v šoli. Argentum mora biti svež. Ce otrok kljub temu oboli na očeh, pošljite nemudoma po zdravnika, ki bo potrebno odredil. Vse drugo ni in ne sme biti vaša reč.
Zdravnikom pa svetujem tole: Kdor je toliko vešč, dave ločiti te vrste obolenj, lahko pridrži v domači oskrbi navadni katar in inkluzorijo. Kdor pa tega znanja nima — ti imajo večino — naj pošlje otroka brez odlašanja z materjo vred v bolnico, ali pokliče vsaj strokovnega zdravnika na posvet, kjer je to mogoče.
Predno zaključim to poglavje, bi rad dal praktikom dvoje nasvetov. Prvi je, da ne izgovorite prezgodaj besede gonoreja. Ce ima otrokov oče v tem pogledu slabo vest, bo še kako šlo, če bodeta opravila to zadevo med štirimi očmi. Ne bo pa dobro za Vas, če si oče ne more nič očitati. Obrnil se bo prav gotovo še do strokovnjaka. Ta bo — recimo — Vašo diagnozo ovrgel in dognal, da gre za inkluzorijo. Otrokov oče Vam bo to hudo zameril,
Drugi nasvet pa je ta, da ne razkladate staršem, da je inkluzorija prav za prav tudi spolna bolezen. To je sicer res, a boljše je, da o tem ne govorite. Nastanka te bolezni jima ne bodete mogli razložiti. Tudi če jih ne vem kako stvarno in modro poučite o tem virusu, zatrjevala bosta ogorčeno, da nista bila nikdar spolno bolna. Za vzrok bolezni — tega tir-jajo danes vsi bolniki od svojih zdravnikov — navedite rajši „nesnago“ ali karkoli že. Imel sem v takih primerih nekaj slabih izkušenj, od takrat ne govorim več o spolni bolezni.
Kar se tiče conjuctivitis vobče, so možne marsikatere zamenjave. Vsa ta raznolika obolenja lahko damo v dve skupini. Ena skupina obsega obolenja, ki imajo za podlago res obolenje, vnetje veznice. V drugo skupino pa bi dal spremembe na veznici, ki so sekundarnega značaja, in se pojavijo pri obolenjih drugih delov očesa.
Vzemimo akutno vnetje veznice, conjunct. catarrhalis acuta, ki jo po večini povzročijo mikroorganizmi. Ta bolezen praktikom po večini ne dela preglavic, ker nastopa navadno epidemično po parkrat na leto. Pri epidemijah se — že per analogiam — pravilno spozna in zdravi. Napake v diagnozi in terapiji niso bolnikom v kvar, ker so po veliki večini lahkega značaja in ozdravijo tudi brez zdravniške pomoči.
Trahom je za praktičnega zdravnika trd oreh. Moja izkušnja pravi, da se diagnoza na trahom stavi prepogosto. Kar pride v bolnico z diagnozo trahom, večinoma ni trahom. Temu se ne morem čuditi, ker se je dostikrat tudi specijalistom pri prvi preiskavi težko odločiti. Zamenja se najlažje s folikularnim katarjem. Diferencijalno diagnostično razmotrivanje bi bilo tu odveč. Popis značilnih znakov dobite v vsaki strokovni knjigi. Zdravniki jih teoretično tudi poznajo in vendar se tolikrat zmotijo. Za pravilno spoznanje teh dveh bolezni je pač poleg teoretičnega znanja treba tudi vajenega očesa. In tega si praktik umevno ne more izuriti.
Iz vse prve skupine naj omenim le še eno obolenje, ki je klinično zelo značilno, terapevtično pa zelo hvaležno. To je vnetje prehodnega epi-
iela (veznice in kože), ki jo povzroča diplobacil (Morax-Axenfeld). Trepal-nični robovi so, zlasti v obeh kotih, lividno barvani, mokri, pokriti s sekre-tom. Od subjektivnih znakov je značilno srbenje. Če vzamete nekaj sekreta iz kotov in ga pobarvate z Lofflerjevim modrilom, boste našli diplobacile v veliki množini. Specifično sredstvo zoper nje je Zincum sulfur. Vsa druga sredstva so brezuspešna. To je vzrok, da to obolenje omenjam.
Kronično obolenje veznice (conj. chron.) bi dal nekako v sredo med obe skupini. Nastopa deloma „samostojno“, t. j. brez dokazljivih znakov ka* kih drugih lokalnih sprememb, deloma pa je le posledica obolenj okolice, največkrat otežkočenega odtoka solza. Pri conj. chr. je treba torej vedno pregledati solzna pota. Solzna pot je lahko samo zožena, ali pa sploh prekinjena. Ta preiskava spada v strokovne roke. Praktični zdravnik nima zato ne potrebnega instrumentarija in ne potrebne vaje in spretnosti. Surovo izvedena sondaža škoduje. Zanj zadostuje, če na to možnost misli. Dožene pa lahko obolenje solznih potov, če njihova sluznica izloča sluz ali gnoj. Tu vidi, kako izstopi sekret iz solznih luknjic, če pritisne s prstom v notranji očesni kot ali na solzni mešiček. Tega poskusa bi ne smel opustiti nobeden praktik. Ne dogajalo bi se potem, da zdravi kroničen veznični katar z vsem mogočim brez vsakega uspeha. Zdravljenje je pri dacryocystit. chr. večinoma operativno, zato spada vsak tak bolnik v bolnico.
K drugi skupini spadajo obolenja, pri katerih je obolel kak drug del očesa, veznica pa to obolenje le sekundarno spremlja. Vzemimo kar navadni ječmen (hordeolum). V početku, ko ječmen še ni vidno lokaliziran, ko je oteklina še difuzna, je veznica često tako zatekla, da izgleda oko resno bolno. In res sem v takih primerih doživel prav neverjetne diagnoze.
Pri tej skupini naj na kratko omenim spremembe na trepalničnih robovih in na veznici, ki so na pogled neznatne, a so združene z mnogovrstnimi subjektivnimi težavami. Bolniki vam tožijo, da jih oči ščeme, da se rade solze, drugi zopet, da se jim zde oči suhe in puste, da večkrat nejasno vidijo, da se jim rado megli pred očmi, da vidijo za hip po dvoje itd. Težave so pri delu od blizu in pri umetni svetlobi večje. Klinično najdete blepharitis squamosa, injekcijo veznice in dr. Zdravljenje teh obolenj je težavno, ker imajo svoj vzrok dostikrat v konstituciji. Gotov del teh bolnikov pa ima anomalije v refrakciji (daljevidnost, astigmatizem) ali motnje v ravnovesju mišic (heterophoria). Korekcija teh nepravilnosti težave odpravi ali omili. Naziranje pa, da bi se pri teh obolenjih morale vse, tudi najmanjše napake refrakcije in ravnovesja korigirati, je gotovo pretirano. Za praktičnega zdravnika zadostuje, da to ve in na to misli. Anomalij dognati seveda ne bo mogel.
Večjega pomena so spremembe na veznici pri obolenjih roženice. V mislih imam tu obolenja, ki so za prosto oko skoraj nevidna, n. pr. keratitis punctata, herpes corneae, kerat. dendrilica. Praktični zdravnik vidi spremembe na veznici, onih na roženici pa ne. Smatra to za conjunctivitis in ordinira navadno cink. To pa roženično obolenje le poslabša. Cink je poleg še dru-
gih dveh očesnih sredstev pri praktikih vse preveč priljubljen. K temu se še povrnem.
Veliko odgovornost nosi zdravnik in si naprti lahko neprijetnosti, če zamenja scleritis, iritis, cyclitis ali celo glaucom s conjunctivitis. To zamenjavo samo kot možno naznačim, podrobnosti bi vedle predaleč.
*
* *
Zapustimo veznico in pojdimo k roženici! Od mnogovrstnih obolenj se bom dotaknil samo dveh, ki sta za praktika zelo važni. To sta ulcus ser-pens in obolenje na eksudativni oziroma škrofulozni podlagi. .Uvrstitev slednjega v ta odstavek je bolj samovoljna,
Ulcus serpens je obolenje, ki povzroča še danes nam strokovnjakom dosti skrbi in strahu. Se danes žal ne moremo vedeti naprej, kako se bo ulc. s. končal. Včasih se bolezen pri primernem zdravljenju takoj preobrne na boljše in škoda, ki jo utrpi bolnik na vidu, je majhna. Včasih pa je ves trud zaman, čir zavzema od dne do dne večji obseg in konec je izguba vida ali celo zrkla.
Vsakega bolnika z ulc. s. vzamem na oddelek. Izjemo moram narediti le, če ga do tega ne morem pripraviti.
Kdor opazuje, koliko očes našega ljudstva pogine leto za letom na ulc. šerp., ta ne more drugače ravnati. Vidimo pa tolikrat, da praktični zdravniki prevzamejo takega bolnika sprva v svojo oskrbo, pozneje pa, ko vidijo, kako se čir veča, pošljejo bolnika v bolnico. To je čisto napak. Baš o začetku obolenja ima zdravljenje v bolnici (konservativno ali operativno) precej upanja na ugoden konec. Pripomnim še, da je pri ulc. šerp. navadno obolel tudi solzni mešiček. Že iz tega razloga spada vsak tak bolnik v bolnico, ker je operativna odstranitev mešička predpogoj vsega drugega.
Da napravim nekaj opazk k ekcematoznim in škrofuloznim očesnim boleznim, imam posebne vzroke. V diagnostičnem oziru te bolezni praktikom ne delajo težav. Omenjam jih radi terapevtičnega ravnanja, ki dostikrat ni pravilno. Vsi očesni zdravniki opažamo, da je privatno zdravljenje ekcematoze osobito pri otrocih kaj nehvaležen posel. Taki otroci se potikajo pa kotih, ker jim svetloba ne prija, imajo, največkrat vsled ragad v zunanjih kotih, oči krčevito zaprte, so zadirčni, svojeglavni in razvajeni. Domače zdravljenje je v takih primerih skoro izključeno. Že prvi poskus, instilirati v oči predpisana zdravila se ponesreči. Po prvem „uspehu“ dobi otrok seveda pogum in se z lahkoto otepe vseh „hudičev“. S tem domačim pomožnim samostalnikom je namreč nas zdravnike v bolnici nekoč počastil nek tak divjak. Vsa družina je pri takem otroku brez moči. V bolnici, kjer imamo izvežban personal, gre ta reč kajpada dosti lažje. Otroku upade pogum že zato, ker ima okoli sebe samo tuje obraze. Bolezen se skoraj brez izjeme že po treh ali štirih dneh obrne na boljše. Pa še nekaj je, kar ugodno upliva na potek bolezni. Sprememba zraka, stanovanja in hrane, druga okolica in ves drug način vsakdanjega življenja, vse to,
pravijo naši avtorji, učinkuje na te bolnike tako, da jim bolezen preokrene. To je dejstvo, četudi razlaga morda ni pravilna.
Tudi tu svarim pred cinkom. Povsod, kjer je na roženici kak proces — in pri ekcematozi je skoraj vedno — dela cink škodo. Tudi pri sami conjunct. eczemat., torej če roženica sploh ni obolela, se cink zelo slabo prenaša. Tudi s precipitatnim mazilom, belim ali rumenim, se ne ravna pravilno. Mazilo pride baš pri teh obolenjih do svoje veljave. Izkušnja pa me uči, da ne učinkuje ugodno, dokler okvare na roženici niso epitelizirane, čeprav nekatere učne knjige uče drugače. Midriatika delujejo v tem stadiju dosti boljše. Se le ko se doseže dosti široka zenica, odnehajo subjektivne težave in zrklo prične bledeti.
*
* *
Največ težkoč delajo tovarišem v praksi iritis, glavkom in katarakta. Tu se z napačno diagnozo stori bolniku lahko nepopravljiva škoda. Podrobno diferencijalno diagnostično obravnavanje bi šlo čez namen tega sestavka. Navedel bom le nekaj grobih in značilnih napak, ki jih delajo praktični zdravniki v takih primerih.
Iritis je bolezen, ki spada o zavod. Jaz sam prav nerad prevzamem takega bolnika v privatno oskrbo, ker s potekom zdravljenja že dostikrat nisem bil zadovoljen in vem, da bi bila bolezen potekla v zavodu dosti boljše. Iritis bolnika skoro podere na tla, bolečine spadajo med najhujše, kar jih sploh poznamo. Obolenje se pozdravi v veščih rokah večinoma ad integrum in zdravljenje je zato zelo hvaležen posel. Nepravilno spoznana, nepravilno ali nezadostno zdravljeno iritis pa vodi do posledic, ki tolikrat uničijo vid vsled sekundarnega glavkoma.
Pri iritis je zrklo globoko (cilijarno) injicirano. Kajpada se injicira tudi veznica. Zato se dogaja, da tovariš smatra obolenje za conjuctivitis in ordinira neizogibni cink. Prvi dnevi, ki so za ves nadaljni potek tako važni, so s tem zamujeni. Delj bolnik k sreči ne vzdrži. Ker bolečine ne odnehajo, se poda drugam. Bolečine ima bolnik v očesu in po celi dotični strani glave, navzgor do temena, navzdol do zob gornjih čeljusti in so najhujše ponoči. Bolečine v glavi so dostikrat močnejše nego v zrklu samem. Zato se zgodi, da pride bolnik k zdravniku radi bolečin v glavi, one v očesu pa se mu ne zde važne, dasiravno so izvor vsega.
Na zrklu sta pri iritis d?a odločilna znaka: ozka zenica in normalen ali znižan tlak. Po teh dveh znakih se iritis z gotovostjo da ločiti od glavkoma. Pri glavkomu je nasprotno zenica razširjena in tlak zvišan. Zgodi pa se včasih, da se pridruži k iritis sekundarni glavkom, pri glavkomu pa nastopi često tudi iritis. Oba ločilna znaka sta v takih primerih postavljena na glavo. Tu včasih še strokovnjak prvi hip ne ve, katero obolenje je primarno in katero sekundarno. Zato praktik tu prav lahko pogreši in nihče mu kaj takega ne more zameriti. Zameri pa mu lahko bolnik sam, ki se teh težkoč ne zaveda in toži prvega zdravnika radi napačnega zdravljenja. To se je že zgodilo.
Pri iritis slavi atropin svoj triumf. Tu se vidi, kaj atropin premore in kako bi okulistika izgledala brez njega. Pri glavkomu pa pomeni atropin smrt očesa. Iz gornje opazke je razvidno, kaj lahko zagreši zdravnik, če ordinira atropin v primeru, kjer si v vprašanju iritis ali glavkom, ni na jasnem. Zato ne morem dosti dovolj priporočati : takega bolnika čimprej o strokovne roke in brez vsake instilacije i
Tu je prilika, da se dotaknem oftalmološkega ordiniranja na splošno. Tovariši v praksi poznajo in ordinirajo po večini le cink, atropin in précipitât. S cinkom in precipitatom se lahko naredi bolniku škodo, ki se da popraviti. Z atropinom ni tako. Atropin bi moral smatrati vsak zdravnik za sredstvo, ki je lahko usodno za bolnika. In kljub temu opažam skoro dan za dnem, da se devlje bolnikom v oči atropin brez prevdarka. Uporablja se tudi v diagnostične svrhe (za razširjenje zenice). Saj imamo za to milejša, manj nevarna sredstva! Atropin se devlje v oči tudi tam, kjer bi bilo najboljše nič. Dostikrat imam vtis, da je zdravnik dal v oči atropin zato, da je pač nekaj dal. Ut aliquid I Dajte vendar borovo ali fiziološko raztopino ! Kdor daje atropin ijavendan, brez prevdarka, izpričuje malo znanja in veliko zanikarnost.
Pri glavkomu, ki sem ga omenjal, sem mislil na primarni vnetni glavkom ozir. kronični glavkom v stadiju vnetja. Pri tem so v glavnem bolečine, ki privedejo bolnika k zdravniku. Omeniti pa moram še glaucoma simplex chronicum v kompenzaciji. Ta je pri nas bolj pogost. Tu bolnik žal nima bolečin. Zal zato, ker bi ga bolečine, če bi jih imel, pripeljale še pravočasno k zdravniku. Začetni znaki so prav negotovi. Tudi strokovnjak se mora poslužiti posebnih poskusov, da ga dožene. Pri bolj razvitem glavkomu v prvi vrsti opešanje vida prisili bolnika, da išče zdravniške pomoči. Glavkom se pojavi navadno na enem očesu dosti prej kakor na drugem. Velika večina bolnikov pride v bolnico, ko je eno oko praktično že izgubljeno, na drugem po glavkom že precej razvit.
Klinični znaki glavkoma so: povečana zenica, slabejša reakcija, zvišan tonus, izpad vidika in izdolbena papila. Praktični zdravnik ga navadno ne diagnosticira. Dokaz: ti glavkomi prihajajo v bolnico z drugimi diagnozami, kar pa pride z diagnozo glavkom, ni glavkom. Glavkom je torej in bo tudi vedno ostal domena strokovnjaka. V spominu mi je en primer iz oddelka, ki ga ne bom nikoli pozabil :
Na oddelek pride starejša ženica, ki pove, da je bila pred enim letom pri svojem zdravniku, ker ji je začel vid pešati. Na enem očesu je takrat že prav slabo videla, na drugem pa je tudi imela že neko senco. Zdravnik jo je preiskal in ji dejal, da ima mreno. Počaka naj, da ne bo nič več videla, potem pa naj gre v bolnico, da jo bodo operirali. „No, in sedaj sem čisto slepa in sem prišla, da mi bodete mreno doli vzeli.“ Reva ni imela katarakte, temveč zamujen, neozdravljiv glavkom. Zdravnikov nasvet je bil skrajno brezvesten. Naj služi ta primer kot resen opomin vsem onim, ki delajo diagnoze brez prave preiskave in dajejo bolnikom take „strokovne“ nasvete.
Nadaljevanje sledi.
Primer izrednega ozdravljenja
Predaval v Slov. zdravniškem društvu dr. Ant. Brecelj Uvod: povod zanimanja
Jeseni 1. 1932 sem dvakrat predaval istemu krogu stanovskih tovarišev in tovarišic kakor nocoj. Predmet takratnega predavanja je bilo nenavadno dogajanje stigmatizacije, združeno z imenom Terezije Neumannove v ba. varskem Konnersreuthu, kakor sem mogel ta primer sam opazovati, proučiti, sebi in drugim razložiti. Priznanja nisem bil takrat deležen, saj ga tudi nisem želel, a tudi ne tistega doumevanja, ki sem ga pričakoval vsaj od nekaterih tovarišev oz. tovarišic, ko sem označil konnersreuthske dogodke za nenavadne, a ne čudežne. Priznati moram, da sem naletel v nezdravniš-kih krogih glede iste zadeve na enako neumevanje in odpor, češ da tajim očitne čudeže. Moje takratno naziranje o stigmatiziranki v Konnersreuthu se ni spremenilo, ampak samo utrdilo, da stigmatizacija ni bolezen ne čudež, ampak izreden pojav v okvirju človeške narave*.
Danes predočam primer, ki ima nekaj sličnosti s konnersreuthskim, a se odlikuje pred njim že po svoji neposrednosti: oseba, ki je izredno ozdravela, je prisotna ; stara znanka je premnogim tovarišem zdravnikom, ki so jo spoznali in opazovali v njenih boleznih.
Morda se kdo čudi, čemu stikam za takimi nenavadnimi zadevami, ki se jih pameten človek ogiba. Priznati moram, da me je gnala v Konners-reuth vedoželjnost, ki so jo vzbudila v meni poročila zanesljivih in resnih opazovalcev. In ni mi žal, mnogo novega sem se takrat naučil. Sedanji primer pa je v neki zvezi z onim.
Lani (1934) na praznik vseh svetnikov mi je na slučajnem sestanku znani lazarist g. dr. Alozij Nastran pripovedoval o nenavadnem ozdravljenju, ki se je nekaj tednov poprej dogodilo v Zavetišču sv. Jožefa na neozdravni hiralki.
„Saj vas poznam“, je podsmešno rekel g. pater, „da ste načelno zavzet zoper čudeže, vendar bi rad zvedel vaše mnenje o dogodku v hiralnici“.
„Nisem načelen nasprotnik čudežev, toda doslej nisem še videl ničesar, kar bi mogel imenovati čudež v pravem pomenu“, sem se branil.
„Oglejte si našo ozdravljenko in presodite njen primer zgolj z zdravniških vidikov!“.
Naposied sem se vdal, ker sem menil, da bom uslugo g. patru opravil kaj hitro in lahko.
I.	Zgodba ozdravljenke
Drugi dan, 2. novembra, sem naznanil svoj prihod v Zavetišče sv. Jožefa. Sprejela me je prednica v zavodu, s. Filipina in mi v sprejemnici predstavila ozdravljenko, gospo Adelo Cokeljevo.
*Prim. Cas XXVII. Študija o stigmatizaciji.
Gospa Adela je ob rokovanju omenila, da me pozna, ker da me je prišla pred več leti klicat k bolni prijateljici. S. prednica se je oddaljila, midva z gospo sva sedla k mizi, kjer so ležali rentgenski snimki in zapiski o ozdravljenki. Gospej sem rekel, da me za začetek ne zanima drugo kakor njena življenska in bolezenska zgodba.
Gospa Adela je rojena v Ljubljani 27. nov. 1899. Njen oče Lovrenc Breceljnik je bil mizar in umrl že 1. 1901 radi jetike. Mati še živi, stara je 75 let in biva v mestnem zavetišču. Ima še tri brate žive in dve sestri, vsi so starejši od nje in zdravi, 8 bratov in sester je umrlo že v prvih letih oz. mesecih.
Kot otrok je prestala ošpice, norice in oslovski kašelj, drugih posebnih bolezni ni imela, a bila je vedno bolehna. V šoli se je lahko učila, dovršila je 6. razred mestne dekliške šole pri Sv. Jakobu. S 14. letom je postala frizerka vajenka, po dveh letih pomočnica. Prvič je dobila perilo v 16. letu, radi prehlajenja ji je izostalo eno leto, potem je prihajalo dovolj redno.
V avgustu 1919 se je poročila; čez dve leti (16. sept. 1921) je imela prvega otroka; med nosečnostjo je bila bolehna, dojila je 11 mesecev. Otrok je zdrav in priden. L. 1924 je hudo obolela, vnela se ji je prsna mrena. Svetovali so ji premembo zraka. Odšla je v Opatijo k svakinji. Stanje se ji je stalno slabšalo, bruhala je mnogo krvi; poslali so jo v bolnico v Trst. Tam so ugotovili nosečnost in pljučno jetiko. Bila je operirana (umeten splav ali prezgodnji porod), dva meseca se je zdravila v bolnici, tri mesece ali čez v ambulatoriju bolniške blagajne. Zboljšana se je vrnila v Ljubljano L 1925 in bila zaposlena kot frizerka pri znani tvrdki Gjudovi. Ostala je bolehna. Radi slabosti, ki so jo obhajale pri poklicnem delu, jo je OUZD poslal na pregled k docentu dr. Robidi, ki je ugotovil, da je živčna ob-čutnost posledica bolehnih pljuč. OUZD jo je poslal dvakrat v svoje morsko okrevališče na Rabu, enkrat za osem, drugič za šest tednov.
Navzlic bolehnosti je bilo njeno življenje zadovoljivo v družinskem in gmotnem pogledu. Njej soprog je bil zasebni uradnik in imel dobro plačo, tudi ona je imela lep zaslužek. Družinska sreča se je začela krhati v 1. 1933; ker je zavarovalnica „Samopomoč“ propadla, je soprog izgubil službo in od tedaj se za silo preživlja z igranjem in poučevanjem klavirja.
Od novega leta 1933 je gospa Adela večkrat dobivala hudo vnetje v goltu (angina), 16. junija jo je poslal dr. Kanc zavoljo davice na oddelek za kužne bolezni v splošno bolnico.
Skoraj šest mesecev je ležala gospa Adela na tem oddelku radi najrazličnejših zapletkov (komplikacij). Dobila je kožni izpah, 24. junija je bila operirana radi vnetja slepiča, kasneje je dobila tudi vnetje desnega ušesa. Pojavili so se znaki ohromljenja najprej v glavi (dvojno videnje), kasneje tudi na udih, zlasti bedrih, da ni mogla hoditi. Večkrat se je pojavljala tudi visoka vročica.
Radi nadaljnega zdravljenja je bila 7. decembra premeščena na oddelek za notranje bolezni, odkoder je prišla 20. decembra na živčni oddelek, kjer jer ostala do 19. februarja 1934. Na tem oddeleku je bila trikrat narkotizirana, da bi se ugotovil vzrok njene okorelosti. Imela je bolečine v križu in v sklepih pri vsakem gibanju. Njeno stanje se kar ni hotelo izboljšali.
Po nalogu OUZD je bila poslana proti koncu februarja v Zagreb na kliniko za živčne in duševne bolezni. Vozila se je na nosilnici v službenem železniškem vozu, ker se sama ni mogla gibati, niti samostojno sedeti. Na kliniki je bila večkrat preiskana, poslali so jo radi preiskav na druge klinike, bila je tudi operirana (izrezali so ji drgalke), a njeno stanje se je slabšalo. Navzlic mnogim zdravilnim poiskusom je dobivala visoko vročico. V začetku julija so jo odpeljali neozdravljeno v Ljubljano na nosilnici in začasno spravili k njenemu bratu. Poklicani zdravnik dr. Volavšek je nasvetoval premestitev v Zavetišče sv. Jožefa. Oskrbne stroške za prvi mesec je prevzel njen delodajalec g. Gjud, nadaljno oskrbnino pa domovna občina Ljubljana, ko so jo spoznali za neozdravno hiralko.
V Zavetišču sv. Jožefa, kjer biva od 12. julija naprej, se ji ni godilo bolje. Hoditi ni mogla, tudi svojih potreb ni opravljala brez tuje pomoči, za silo je sama jedla. Dobivala je visoko vročico, da je bila večkrat brez zavesti. Naveličala se je trpljenja in prosila Boga rešitve, če ne drugače, pa s smrtjo.
Dne 31. avgusta se je začela udeleževati nekih pobožnosti v domači kapeli, kamor so jo nosili v nosilnici. Med to pobožnostjo je 4. septembra začutila neko splošno izboljšanje navzlic visoki vročici (42°). Ko je bila
6.	sept. zvečer v kapeli pri blagoslovu, se ji je zazdelo, da bi kar vstala. Ko so jo prenesli na nosilnici v njeno sobo, je ob sedmih zvečer zares vstala in ostala na nogah in hodila do 10h. Njene tovarišice in sestre se kar niso mogle načuditi. Drugi dan, 7. septembra, je vstala že ob 4h zjutraj in ostala na nogah do 6h zvečer brez bolečin, brez vročice. Od takrat je zdrava, bolj kakor kedaj poprej.
Končal sem poizvedovanje in zahvalivši se za podatke sem rekel gospe Adeli, da hočem njeno osebno zgodbo primerjati z ugotovitvami drugih ljudi, posebno zdravnikov, ki so imeli žnjo opraviti.
G. dr. Nastran m® je čakal, da mu sporočim svoje mnenje.
„Gospod pater, menil sem in želel, da vam že danes izjavim: vaš primer me ne zanima več. Toda vaša ozdravljenka me je presenetila s svojim nastopom in resno pripovedjo. Kako je dejansko z njeno zgodbo, ne morem danes presoditi, njene podatke moram poprej nedvoumno posve-dočiti. Vprašanje je zame šele načeto, kdaj bo kolikor toliko rešeno, ne vem. Zato potrpite!“
II.	Nadaljnje poizvedbe in ugotovitve.
Po tem prvem sestanku z gospo Adelo sem se lotil poizvedovanja glede njene osebnosti in njenih bolezenskih doživljajev v Ljubljani. Mnoge
moje znanke poznajo gospo Adelo kot spretno frizerko in vsega spoštovanja vredno osebo.
Tovariši-zdravniki v Ljubljani, ki so imeli dovolj opravka z zdravljenjem gospe Adele, so mi označili njene podatke za točne.
Že na oddelku za kužne bolezni so po davici (difteriji), zdravljeni z antidifteričnim serom, ugotovili dolgo vrsto raznih bolezenskih pojavov, kakor serumsko bolezen najrazličnejših oblik, appendicitis acuta (z operacijo), polyarthritis, pareze mišic na očeh, truplu, udih in v goltu, myocarditis z bradikardijo, retentio urinae; kot najbolj značilne pa visoke septične temperature. Preiskave krvi, lumbalnega punktata in ušes niso prinesle jasnosti.
Na oddelku za živčne bolezni je ostal bolezenski primer gospe Adela nerazčiščen, razpoznava je nihala med organskim in psihogenskim obolenjem.
Napotil sem se 10. nov. v Zagreb na kliniko za živčne in duševne bolezni. Upravnik g. prof. dr. Lopašič me je sprejel zelo prijazno in mi postregel s podatki. Primera Adele Cokeljeve se je spominjal sam prav natančno radi izrednosti, zvedel je tudi po drugi strani, da je gospa Adela ozdravela, in se živo zanimal za njeno stanje. Povedal sem mu, kar sem vedel o nji in pristavil, da prevladuje med ljubljanskimi zdravniki mnenje o histerični ali psihogenski naravi njene bolezni.
„Nema traga o histeriji,“ je rekel odločno in mi dal prinesti obsežen klinični spis o Adeli Cokeljevi. Razlagal mi je iz spisa razne ugotovitve, ki so dovedle do diagnoze: encephalomyelitis disseminata (raztreseno vnetje možganov in hrbtnega mozga) ; prav posebej je omenjal nadvročinske topline, ki jih niso mogli niti včrtati v običajne razpredelnike (n. pr. 24. maja 42,5°C, 20. junija 42,6°C1) Izrazil je željo, da bi hotel izredno bolnico videti po nepričakovani izpremembi, dal mi tudi nakaznico za brezplačno zdravljenje oz. opazovanje na njegovi kliniki.
Med razgovorom je opomnil navzoči klinični asistent dr. Breitenfeld nasproti meni: „Kazao sam već tada, da će gdja Cokelj štogod učiniti-r šteta, da nije učinila kod nas ništa.“
Gospod profesor je odšel, jaz sem ostal v pisarni in proučeval klinični spis, ki v njem kar mrgoli raznovrstnih izvidov lastne klinike, medicinske, oto-rino-laringološke, okulistične in raznih preiskovalnih zavodov. 28. maja je bila operirana (izrez drgalk), 6. julija je odšla „neizliječena“. Tisti dan je vpisano: „Stanje bolesnice nepromijenjeno. Kod visokih temperatura, koje dolaze unatoč svakog liječenja, dobiva cardiaca obilno. Povraća stalno. Tuži se na dosta jake bolove u nogama, koje od vremena na vrijeme, obično prije povišane temperature, su mnogo jače. Nakon toga obično dobro razpoložena. Kako se muž bolesnice boji, da će umrijeti, to je na njegovu želju odpuštena kući.“
Drugi dan, 11. nov., sem drugič obiskal gospo Adelo v Zavetišču. Povedala mi je, da se počuti trajno dobro, da je pridobila na teži po ozdravljenju 18 kg! (teža 9. sept. 42 kg; 11. nov. 60 kg; poprej je niso tehtali, ker je mogla samo ležati). Pokazala mi je toplotni list iz Zavetišča,
na njem je bilo zapisano n. pr. 12. VII. 38.6°; 24. VII. 40,1°; 2. VIII. 41,5° 24. VIII. 42,5°; 4. IX. 37,9°, 40°, 42,5°; 5. IX. 36°, 37,7°; 6. IX. 36,4° in 36°; nadalje samo pravšna toplina.
Nato sem jo zdravniško pregledal in ugotovil popolnoma ugodno zdravstveno stanje ; tudi čutila, senzibiliteta in mobiliteta so bile v redu. Običajnih znakov za veliko nevrozo nisem mogel zaslediti. Neprisiljeno in skromno vedenje, stvarno, suhoparno opisovanje lastnih dogodivščin in položaja brez sočutja vzbujajočih poudarkov in primesi je napravilo name vtis, popolnoma nasproten onemu, kakoršnega poznam od nevrotičnih ljudi.
Sama me je opozorila, da ima na desni nogi vnetje nohta, radi česar se hodi zdravit v splošno bolnico.
Na koncu najinega sestanka sem ji razodel, da sem bil na zagrebški kliniki in dobil zanjo nakaznico, da bo sprejeta in oskrbovana brezplačno, ako se hoče dati ponovno pregledati in opazovati. Gospa Adela je z veseljem sprejela ponudbo in se odpeljala sama v Zagreb na kliniko, kjer je bila od 19. novembra do 28. decembra. Med tem mi je dvakrat pisala, da jo preiskujejo na kliniki in drugod in da se ji povsod čudijo. Vrnila se je zdrava in zadovoljna, kakor so mi sporočili iz Zavetišča.
Dne 12. januarja letos sem bil v Zagrebu, da poizvem, kaj so na kliniki dognali. Gospod prof. dr. Lopašič me je ljubeznivo sprejel in na moje vprašanje, kako presoja primer gospe Adele, odvrnil : „Ipak če biti psihogenija.“
Dal mi je na vpogled drugi klinični spis o Adeli Cokeljevi, ki je imel diagnozo: Status post encephalomyelit. disséminât (Hy). Odhodni dan: 28. XII. uspeh: „poboljšan“. Teža 21. XI. je bila 57.20 kg; 27. XII. 64.30 kg. Izvid ne nudi posebnih bolezenskih ugotovitev razven otološkega, da je desni bobnič defekten. Toplina je bila normalna, izvzemši v dnevih 7. XII. 36,5° do 38°; 8. XII. 36,2° do 37,9°; 9. XII. 36,5° do 39°, nadalje zopet normalna. V spisu je pri tem dnevu opomba, da je sestra križarka, ki vodi strežbo na oddelku, zvedela v zaupnem razgovoru od bolnice : Angel ji je ponoči sporočil, naj se ne vznemirja, ne bo več vročine, to je bila samo poskušnja.
Zanimale so me podrobnosti. Zdravnik, ki je to opombo zapisal in vodi ženski oddelek klinike, asistent dr. Horvat je bil takrat odsoten. Govoril sem s sestro Ozano, ki je na oddelku voditeljica in je imela z gospo Adelo ožje stike. Ugaja mi tista sestra, dasi sem se v notranjosti močno jezil nanjo, ker je dosti manj govorila, kakor je vedela o stvari in sem jaz želel od nje zvedeti. Ponavljala je samo, da je gospa Adela kvarila njihove toplomere s svojo neverjetno temperaturo.
Obrnil sem se na tovariša g. dr. Jos. Volavška s prošnjo, da mi kot domači zdravnik in ordinarij v Zavetišču razloži svoje vtise o oskrbovanki, ki jo je neposredno opazoval. Gospod tovariš je rad ustregel moji želji in mi na sestanku 17. jan. sporočil, da je bil 11. julija 1934 klican v Cerkveno ulico k gospe Adeli Cokeljevi, ki je prišla neozdravljena z za-
grebške živčne klinike z diagnozo encephalomyelitis. Z ozirom na njeno bedno stanje - popolna ohromelost obeh beder in druge motnje - je nasve-toval hiralnico. V Zavetišču jo je večkrat videl in pregledal. Ves čas je imela dnevno toplino 38° - 40° C navzlic protivročinskim sredstvom. Okoli
I.	sept. jo je še videl v brezupnem stanju, 7. sept. pa jo je našel hodečo in zdravo.
Ker mi je trebalo še nekaj dopolnil, sem povabil gospo Adelo v svojo ordinacijo dvakrat, 16. in 23. januarja. Prišla je obakrat peš in zatrdila, da lahko hodi, le pri stoji da jo tišče podplati. Ogledal sem si nogi, ki sta v redu; na stopalih je koža bolj nežna kakor običajno. Počuti se popolnoma zdravo v vsakem pogledu. Njena teža je bila 22. januarja 67^2 kg.
Ne brez zadrege sem načel z gospo Adelo kočljivo vprašanje, kako ona sama presoja svoje ozdravljenje. Prostodušno mi je odgovorila, da je ozdravila z božjo pomočjo, ko ji vsi zdravniki niso mogli pomagati navzlic skrbnemu in vsestranskemu prizadevanju.
Oprezno sem silil še globje vanjo, poizvedujoč, če nima kdaj kakšnih izrednih prikazni ali pojavov z drugega sveta. Nič ji nisem omenil o opombi v kliničnem spisu.
Gospa Adela mi je brez boječnosti ali vznemirjenja zatrdila, da ni v bedečem stanju nikdar nič posebnega videla ali slišala ali drugače začutila, kar je izven vidnega sveta. Pač pa je imela večkrat prikazen v sanjah, navadno takrat, ko je bila med visoko vročico omamljena. Prikazen je bila vedno ista: neznana sestra usmiljenka, oblečena kakor so naše sestre, in poleg nje angel, mladenič 15 - 16 let v kremasti halji in s perutnicami na ramah. Navadno je govorila sestra, včasih tudi angel. Prvikrat je imela takšno prikazen v novembru 1933 na kužnem oddelku, ko je opravljala tridnevno pobožnost k bi. Katarini Laboure. Takrat ji je rekla sestra: „Se dolga in trnjeva pot te čaka, mnogo bo treba prestati. Tudi zdravniki bodo obupali; toda ne obupaj, potrpežljivo prenašaj, bo že bolje.“
Take sanje je imela večkrat v Ljubljani in v Zagrebu, včasih tako žive, da je v sanjah govorila s prikaznima in so drugi okoli nje to opazili in ji povedali po prebujenju, ko se sama ni več zavedala. Tako je sanjala v avgustu 1934, kar je zvedela od drugih, da je govorila: 4., 5. in 6. septembra bom čutila velike spremembe; marsikdo se mi bo smejal in opazke delal, a da mi naj ne bo hudo, ker spremembe bom sama najbolj čutila in dokazala.
Po ozdravljenju so sanje omedlele. Zadnjič je imela sanjsko prikazen
II.	januarja: sestra jo je opomnila, naj ne pozabi moliti in naj ostane verna.
Verna je bila tudi pred boleznijo, a ni se skazovala s posebno pobožnostjo. Z možem je živela vedno v dobrem sporazumu.
Gospa Adela mi je dovolila, da spravim njen primer v javen pretres in njo samo predstavim v krogu stanovskih tovarišev.
III.	Povzetek in zaključek.
To je bolezenska zgodba gospe Adele Čokelj, kakor sem jo mogel ugotoviti, brez vsakršnega retuširanja. Ako to zgodbo na kratko povzamem, je bil potek bistveno tak-le:
Mlada žena, ki je vzrastla v bornih razmerah, je nevarno obolela na pljučih. Po nekajletnem bolehanju si je zdravstveno opomogla in živela v zadovoljivih razmerah. Obolela je iznova z znaki septične okužbe. V dolgotrajni bolezni so.se pojavile najrazličnejše organske in živčne komplikacije. Ležala je v bolnici, na kliniki in hiralnici dolgih petnajst mesecev. Njeno stanje se je navzlic neoporečni zdravniški oskrbi samo slabšalo, da so razsodni ljudje že neposredno pričakovali njeno smrt.
Nepričakovano se je izvršil preokret, ni bilo znatno izboljšanje, ki se je začelo, ampak nastopilo je kar ozdravljenje: neozdravljiva hiralka je nagloma, v času, ki se ne da meriti po urah, še manj po dnevih, popolnoma okrevala in ostala doslej že peti mesec zdrava.
Za nas zdravnike je ta dogodek vsekakor nenavaden. Nujno stopa pred -nas vprašanje, kako naj si razložimo ta izreden primer ozdravljenja.
Gospod prof. Lopašič se je pridružil mnenju nekaterih tukajšnjih zdravnikov in označil dogodek s psihogenijo. Psihogenija je čisto meglen in nedoločen izraz za histerijo (kar je tudi v kliničnem spisu označeno).
Denimo, da je naš primer histerične narave. Vemo, da pomeni histerija neko živčno-duševno ustrojenost, ki se odziva na telesne ali duhovne dražljaje svojstveno in nepreračunljivo. Histerični znaki se dajo odpraviti, včasih zelo dramatično, kakor nam je pokazala Charcotova šola; kako se odpravi tista bolestna ustrojenost, nam še ni znano. V danem primeru niso zdravniki zmogli, da vsaj začasno odženejo histerične motnje, histeričnega ustroja niso premenili, ker ga ni bilo ne prej in ga ni zdaj.
Očitno je označba bolezni gospe Adele Cokelj z izrazom histerija ali psihogenija razpoznava (diagnoza) iz zadrege. Prav tako je označil znani nevrolog prof. Ewald primer Terezije Neumannove. Koga naj zadovolji razlaga z besedo, prazno po vsebini?
Torej čudež?
V svoji študiji o stigmatizaciji sem za izredna dogajanja na Tereziji Neumannovi odklonil razlago z boleznijo in tudi razlago s pojmom čudeža. V tistem morda težje umevnem razglabljanju sem skušal razložiti konners-reuthske dogodke z mističnim dogajanjem, ki je različno od bolezenskega ali čudežnega.
Glede primera gospe Adele Čokeljeve ne morem uporabiti mističnega razlaganja, nimam za to ne povoda ne oporišča.
Gospoda, stanovski tovariši in tovarišice, preden pride glas o primeru gospe Adele Čokeljeve v širšo javnost, izrazite vi svoje mnenje o njej. Moje geslo je: Amicus Plato, sed magis amica veritas.
Dodatek.
Poročilo o sestanku Slov. zdravniškega društva 1. februarja 1935 v Ljubljani v predavalnici medicinskega oddelka drž. bolnice. Udeležba okoli 30.
Po predavanju je predsednik SZD g. primarij dr. V. Meršol povabil gospo Adelo Cokeljevo v predavalnico in jo predstavil navzočim zdravnikom in zdravnicam.
V glavnem je zanimala gg. tovariše prikazen. Ga. A. C. je na razna vprašanja pojasnila, da ji je bila usmiljenka v prikazni izprva in dolgo neznana in da je kasneje spoznala, ko je videla sliko bi. Katarine Labouré, da se je ujemala z njeno prikaznijo ; glede angela pa ne pozna podobne osebe. Prikazni sta govorili v domačem slovenskem jeziku.
Ko se je ga. A. Č. poslovila, je primarij Meršol poročal o poteku bolezni na njegovem oddelku, pojasnil, kako je prišlo do hudih komplikacij, ker je prišla bolnica za teden dni prekasno v zdravljenje, omenjal je nenavadne oblike serumske bolezni in pre-dočil toplinske razpredelnice z visokimi toplinami in nenavadno bradikardijo.
Primarij dr. M. Kamin je poročal o svojih vtisih in opazovanjih. Pozvali so ga k ge. Adeli Č. na infekcijski oddelek kot konzilijarija, takrat je ugotovil stanje, ki se da označiti z postinfekcijozno toksično polinevrito. Na živčnem oddelku je presojanje primera kolebalo. Profesor dr. Serko si je konzilijarno ogledal primer A. C. in postavil diagnozo : multiple skleroza, kar se bistveno krije z zagrebško klinično diagnozo : encephalomyelitis disseminata, saj sta si obe genetično in simptomatično tako podobni. Primarij je nato razlagal svoje gledanje na primer A. C. Histerizacija se kaže večkrat na ljudeh, ki prej niso nudili znakov histerije; v teku dolgotrajne organske bolezni ali drugačnega mučnega stanja se razvije histerična reaktivnost, ki se v udobnih razmerah tudi porazgublja. Zdravniško prizadevanje ni imelo uspeha pri g. A. C. radi njenega notranjega odpora, morda je celo zdravniška polipragmazija pospešila njeno histerizacijo ; trebalo je močnejšega, verskega činitelja, da je njena živčnoduševna napetost popustila. Njene prikazni smatra za retrogradno konfabulacijo.
Asistent dr. Marinčič je sporočil mnenje svojega predstojnika primarija docenta Robide o primeru g. A. C. koi infekcijozni toksični polinevriti s histerično prerastjo (hysterischer Überbau).
Na vprašanje dr. Kušarja, kako je bilo z apendicito, je pojasnil dr. Peršič, ki je bolnico operiral, da ni bil slepič močno izpremenjen.
Na koncu je povzel besedo predavatelj in omenil, da ga razlaga nenavadnega ozdravljenja v primeru A. C. ne zadovoljuje z domnevano histerijo ali psihogenijo, ker je ta domneva nedokazana in pojem sam nedoločen in preohlapen. Tudi sam se ne more še odločiti, ali naj se uvrsti ozdravljenje A. C. med mistična ali čudežna dogajanja. Cas-večmesečno- ali letno opazovanje- prinese jasnost. Primer A. C. se mu zdi zdravniško zanimiv že zdaj, ker se na njem vidi, naj ga razlagamo s psihogenijo ali drugače, neko dogajanje, ki je po svojem vzroku netvarinskega značaja, kar dokazuje, da so v svetu poleg vidnih tvarinskih tudi nevidni, netvarinski činitelji.
Zusammenfassung ;
Dr. A. Brecelj : Ein Fall ungewöhnlicher Genesung wurde im Slovenischen Aerzte-Verein in Ljubljana besprochen und vorgestellt. Eine 35-jährige verheiratete Friseurgehilfin hatte vor zehn Jahren einen schweren Lungenprozess, von dem sie sich langsam erholte und mehrere Jahre berufstätig blieb. Im Juni 1933 wurde sie wegen Rachendiphtherie ins Allgemeine Krankenhaus aufgenommen und behandelt. Sie bekam eine langwierige und komplizierte Serumkrankheit und mehrfache postdiphtherische Lähmungen, wegen akuler Appendicitis musste sie operiert und wegen eitriger Mittelohrentzündung
'bširna raziskavanja so dokazala, da se Progynon nahaja v rastlinah in v vseh živalih. Rastline in živali so vsebovale Progynon že ob začetku biološkega razvoja zemlje.
PROGYNON
se je pokazal kot biološko delujoča substanca in telesu svojstveni hormon; popolnoma je neškodljiv In zelo močno učinkuje pri vseh motnjah fiziološkega tvorenja folikularnega hormona.
S PROGYNON-DRAŽEJI se znatno popravijo ali popolnoma odstranijo klimakterične težave. K temu spada tudi oboljenje sklepov, ki se pojavlja v klimakteriju, gotova oboljenja kože in nespečnost.
PROGYNON B OLEOSUM rabimo pri težkih slučajih, ki ne reagirajo na navadno zdravljenje s Progynon-dražejl. Pri gotovih primerih težke, sekundarne in primarne amenoreje je treba najprej dajati Progynon B oleosum za razvoj prolifera-tivne faze, a šele potem vporabiti Proluton, da se sluznica uterusa dovede v sekretorno fazo.
ORIGINALNI ZAVITKI
Progynon dražeji
15 dražeja po 750 i. j. (150 m. j.)
30	dražeja	po 750 i. j.	(150 m. j.)
60	dražeja	po 750 i. j.	(150 m. j.)
Progynon B oleosum
Škatlje po	5 ampul	po 50.000	i. j. ( 10.000	m.	j.)
Škatlje z	1 ampulo	po 250.000	i. j. ( 50.000	m.	j.)
Škatlje z	1 ampulo	po 500.000	i. j. (100.000	m.	j.)
SCHERING-KAHLBAUM A.G. BERLIN
PHILIPS
JUG. TRG. A. D.
Miklošičeva cesta 30 Telefon 35—79
Rontgenski aparati, Rontgenske cevi, pribor za diagnostiko in terapijo. - Elektromedi-cinski aparati (diatermija s kratkimi valovi» višinsko solnce itd.)
Zahtevajte prospekte in obisk zastopnika
LJUBLJANA
JI
IRIPOROCAJTE
REKONVALESCENTOM SLABOKRVNI
BLED
rosoeKie m i
B
LEO.
mnimnimimmimimiimimmimiMiiini^
=	Vodeči preparati železa	|
1	CHINOFERRIN PURUM, CHINOFERRIN CUM
f	ARSENO, PILULAE CHINOFERRINI CUM ARSENO
Proizvodi Mr. MIRKO KLESCIĆ, lekarnar — SAMOBOR, Savska banovina jjj =	Literatura po zahtevi!	1
versorgt werden. Die paretischen Erscheinungen und Gliederschmerzen dauerten an, auch steifen sich unaufhörlich Fieberanfälle mit Hyperpyrethie (bis 42° C) und Herzstörungen (Bradykardie) bei jedem theraupeutischen Versuche ein. Sie wurde im Dezember 1933 auf die Nervenabteilung überbracht, das Krankheits bild bliebunverändert. Die Diagnose lautete auf infektiös-toxische Polyneuritis mit hysterischem Ueberbau; ein anderer Neurologe hielt den Fall für multiple Sklerose. Ende Februar 1934 wurde die Patientin ungeheilt aus der Nervenabteilung in Ljubljana auf die Nervenklinik in Zagreb auf der Tragbahre liegend überführt. Alle Heilungsversuche (auch die Tonsillektomie) scheiterten auch dort, hyper-pyrefische Temperaturen (bis 42,6° C) hielten an, die Gliedersteifigkeii mit Atrophie der Beine und andere Störungen nahmen zu. Die klinische Diagnose lautete auf Encephalo-myelliiis disseminata. Ungeheilt wurde die Patientin anfangs Juli entlassen und auf der Tragbahre nach Ljubljana zurückgebracht, wo sie als unheilbare Sieche in einem Versorgungshause Aufnahme fand. In der Siechenanstalt verschlimmerte sich der Zustand der Kranken, sodass man ihren baldigen Tod erwartete. Während einer Andachtsübung änderte sich der Zustand plötzlich und gänzlich, nach fünfzehnmonatlichem Liegen konnte sie wieder gehen, und hatte keine krankhaften Störungen mehr. Das geschah am 6. September. Der Vortragende fand sie Mitte November völlig gesund, seit der Heilung stieg ihr Gewicht von 42 kg auf 60 kg. Er veranlassfe, dass die Geheilte wieder auf die Nervenklinik aufgenommen wurde, wo sie fünf Wochen lang verblieb. Man fand keine krankhaften Störungen mehr, das unerwartete Geschehnis wurde mit dem Begriffe der Psychogenie gedeutet. Den Vortragenden kann die Erklärung des Falles mit den Begriffen Hysterie oder Psychogenie nicht befriedigen, da die obligaten somatischen und psychischen Symptome der Hysterie fehlen.
ln der dem Vortrage und der Demonstration der Geheilten folgenden Aussprache wurden die Angaben der Vortragenden bezüglich des Krankheitsverlaufes von den anwe senden behandelnden Aerzten der Geheilten bestätigt und erweitert, die unerwartete Wendung wurde von einen Neurologen mit dem Begriffe der Hysterisation eines ursprünglich organischen Leidens zu erklären versucht.
Der Vortragende, der vor zwei Jahren einen ausführlichen Vortrag über die Stigmatisierte Therese Neumann in Konnersreuth vor demselben Kreise hielt, betonte im Schlussworte den am vorliegenden Falle unverkennbaren Einfluss rein immaterieller Faktoren auf das körperliche Geschehen. Seine persönliche Meinung über den Fall wird A. nach längerer Beobachtung ausdrücken können.
Prim. dr. JOS. CHOLEWA - BREŽICE.
Borba proti raku v severnih slovanskih državah
Rusija
Že pred 10 leti, to je 26. VI. 1925, je bila sklicana v Moskvo vseruska konferenca za pobijanje raka. Ljudski komisarijat za narodno zdravje je postavil na dnevni red sledeča vprašanja:
1.	) Razširjenost in pobijanje zlobnih novotvorb (Predavatelji: N. [S. Zmanickij, W. A. Chasin, P. A. Herzen, N. N. Petrov in I. Z. Brande).
2.	) Organizacija statistike: (P. A.' Kurošinikov, in P. S. Kurkin).
3.	) Eksperimentalna in klinična vprašanja o problemu raka (G. W. Schoor, P. A. Herzen, A. A. Suchov).
4.	) Naloga pouka in propagande pri pobijanju rakastih obolenj. (J. M. Bruskin, G. W. Schoor, D. L. Czerniechowskij).
5.	) Organizacija hiralnic za neozdravljive rakaste bolnike (A. M. Zabludowsky).
Ukrepi konference
Znatno število rakastih bolnikov v U. S. S. R. (mortaliteta ca 100:100000 prebivalcev) in naziranje, da sta mogoči redna profilaksa in zdravljenje zlobnih novotvorb, zahtevata energično in sistematsko organizirano pobijanje rakastih obolenj v republiki in njeno znanstveno raziskovanje. Pri eksperimentalnem in kliničnem študiju se mora vpeljati statistiko morbiditete in mortalitete. Podvzamejo naj se praktični ukrepi za pobijanje raka, ki naj bi stremeli predvsem po organizaciji pravilne profilakse, zgodnje diagnostike in pravočasne terapije ter naj bodo združeni s celim sistemom sovjetskega narodnega zdravja. Pobijanje rakastih obolenj mora biti del naloge preventivnega skrbstva in mora v svojih zasnovah združiti sanitarno profilaktične in terapevtične momente.
Predpogoj za uspešno pobijanje obolenj je, da so na razpolago kvalificirana kirurška pomoč, patološko-anatomski laboratorij za biopsije in rentgenološki oddelek za diagnostiko in terapijo.
Prvi početki pobijanja rakastih obolenj naj se organizirajo v večjih industrijskih centrih, ki že imajo urejene bolnice, ki lahko postanejo centri profilaktično-terapeutičnega raziskovanja in prosvetnega dela za pobijanje raka. Radi združitve celokupnega dela za pobijanje raka v guberniji, je potrebna ustanovitev centra za raka „točke za raka" v eni bolnici, ki se opira na kirurški, radio-rentgenološki oddelek in na patološko-anatomski laboratorij.
K nalogam center „točk“ spadajo:
1.	) Terapevtično-profilaktična pomoč na raku bolnim in sumljivim;
2. ) preiskava sumljivega materijala, prihajajočega iz cele gubernije;
3. ) preventivno zdravljenje delavcev onih poklicev, ki kažejo dispozicijo napram raku in sodelovanje pri preventivnem delu takih zdravilišč radi izločitve rakastih bolnikov in oseb, pri katerih obstoja sum na rakasto obolenje;
4.	) pouk in nadaljna izobrazba osobja;
5.	) prosvetno delo na tem polju za prebivalstvo;
6.	) navezanje stikov z vsemi zdravstvenimi zavodi in organi gubernije radi ugotovitve rakastih bolnikov in raka sumljivih, njih registriranje in nadaljnje opazovanje;
7.	) organizacija in poenostavljenje celokupnega znanstvenega in praktičnega delovanja za pobijanje raka.
Oblasti za narodno zdravje morejo ustanoviti tudi hiralnice za neozdravljive rakaste bolnike; te morajo biti združene po svoji organizaciji s celim načrtom terapevtičnih, znanstvenih in didaktičnih ukrepov za pobijanje raka.
Z administrativno-gospodarskimi vprašanji pobijanja raka se pečajo gubernije, v katerih obstojajo centri, kakor tudi periodično povabljeni odbori gubernijalnih organov za narodno zdravje, v katerih sodelujejo zastopniki raznih zainteresiranih oblasti in institutov ter osebno povabljeni strokovnjaki. Nadalje se ustanovi slični odbor pri oddelku za terapijo pri ljudskem komisarijatu za narodno zdravje.
Znanstveno proučevanje, pouk personala, nadaljna izobrazba zdravnikov in specijalne, za navadne bolnice nedostopne metode zdravljenja, se vršijo v centralnih institutih. Najti se mora način, da se delovanje institutov čimbolj razvije in razširi. V mesečnem programu medicinskih fakultet se mora predelati onkologija primerno njeni socijalni-patološki važnosti z upoštevanjem 1.) vpliva kvarnega poklica in načina življenja pri nastanku raka; 2.) važnosti zgodnje diagnoze in njene metodike; 3.) zmožnosti in meje kirurškega in aktiničnega zdravljenja. V ta namen se morejo vseuči-liščne klinike pobrigati za bogat klinični in poiiklinični materijal za pouk iz onkologije ter za možnost izpopolnitve diagnostičnih in terapevtičnih sredstev. Zaželjeno je tudi, da se uvedejo neobvezni kurzi iz onkologije, da bi na ta način zainteresirani studenti mogli poglobiti svoje znanje na tem polju. Zdravniškim nadaljevalnim in ponavljalnim kurzom naj se priključi onkološki ciklus, katerega se naj udeležijo vsi kurzisti. (N. S. Zvonicky: Zeitschft. f. Krebsf. 22/6.)
Omeniti je treba še poročilo prof. A Braunsteina (Moskva, sedaj Berlin).
Že 18. XI. 1903 leta je bil otvorjen prvi institut v Moskvi, (uslanovljen po rodbini Morosoff) in priključen vseučilišču. Institut je imel spočetka 56, pozneje 130 postelj. Že takrat so tu uporabljali emanacijo radija .
Institut je imel že takrat kemični, bakterijološki in patološki laboratorij, kakor tudi muzej, ki je hranil nad 500 izredno redkih preparatov.
V Petrogradu sta ustanovila leta 1911 'g. in ga. Eiisejeff trinadstropno bolnico za rakaste bolnike, takozvano „Helene“, ki jo je obiskal in opisal ustanovitelj heidelberškega instituta V. Czerny (Miinch. Wchschft. 1912).
Že lela 1914. se je vršil vseruski kankrološki kongres v Petrogradu „Trudy perwawo wserossjiskawo Sjezda po borbe s rakowymi Sabolewanijimi. Petrograd 1915“. Teme programa so bile zelo aktualne: etijologija, patogeneza, imuniteta, diagnostika, radio-in-kemoterapija ter statistika. Od znanih raziskovalcev in klinikov se je udeležilo 475 z 74 predavatelji. Uspeh je bil 475 strani tiskanih razprav.
Ukrajina
Leta 1924 je ljudski komisar za narodno zdravje v U. S. S. R. ustanovil komisijo, ki ima na programu proučavanje in pobijanje raka. Istočasno se je tudi določilo, daše ustanovi institut za aktinoterapijo v Charkowu, glavnem mestu Ukrajine, kot prvi center za pobijanje rakastih obolenj. Leta 1925 se je vršila zgoraj omenjena konferenca za proučevanje rakastih obolenj v celi uniji. Ukrajina je razdeljena na 41 distriktov. Program piatletke (1928— 1933) vsebuje, da morajo v vsakem distriktu ustanoviti dispanzerje. Problem raka se obravnava na že obstoječih katedrah patološke fizijologije, patološke anatomije in na klinikah. Obenem se ustanovijo trije državni instituti za specijalno onkološko znanstveno delo v Charkowu, Kiewu in Odessi.
Ti instituti so rentgen-radium-instituti. V njih zavzema prvo mesto izredno obširno zasnovano in vsestransko obravnavanje onkoloških vprašanj predvsem na bioloških oddelkih teh institutov. Tako so ti renfgen-radij-instituii istočasno mesta proučevanja in pobijanja rakastih obolenj.
Vsak institut ima sledečo strukturo: 1. klinični oddelek, 2. biološki oddelek, 3. patološko-anatomski oddelek in 4. socljalno-patološki oddelek. Klinika ima ambulatorični in stacijonarni oddelek (125 postelj). Vse oddelke vodijo visoko kvalificirani specialisti, po večini profesorji. Delo celega instituta, tako znanstveno kakor administrativno, vodi ravnatelj zavoda. Največji od treh že obstoječih je v glavnem mestu Ukrajine, v Charkovvu. Samo impozantna zgradba, brez notranje ureditve velja 3 milijone nemških mark, a budžet instituta za leto 1929—1930 je znašal 1,200.000'—RM., za leto 1930—1931 pa je bil predviden v višini 1,500.000'—RM.
Od januarja 1928. izhaja trimesečnik: „Onkološkaja voprašanja“, pri katerem sodelujejo tudi inozemci, tako n. pr. Murray (London) in Watermann (Amsterdam).
Tudi v nemškem strokovnem mesečniku Zeitschrift für Krebsforschung publicira veliko število ruskih onkologov.
Poljska
Za institut, ki obstoja od leta 1922., je dala pobudo sama Marija Skto-dowska-Curiejeva.
Ona je tudi podarila 1 gram radija, ki ga je bila sprejela v dar od svojih prijateljev. Zavod se imenuje „Institut radowy im. Mary Sklodowskiej-Curie v Warszawie.“ Ravnatelj zdravniškega dela je dr. Fr. Lukaszczyk. Pri slavnostni otvoritvi dne 29. V. 1932 sta bila navzoča ga. Sklodowska-Curie in ravnatelj pariškega instituta prof. Regand.
Slika 1.
Glavno poslopje Instituta Radowega im. Marji Sklodowskiej- Curie
Za veliko podporo vlade, samouprav, občine mesta Warszawe Poljskega rdečega križa, finančnih institutov, nadalje ženske organizacije in privatnikov, se je nabralo 1,900.000 zl. to je 16,000.000 Din in za ta denar je društvo za institut radowy im. M. Sktodowskiej-Curie sezidalo 4 paviljone, ki tvorijo institut.
V	teh štirih zgradbah se nahajajo sledeči oddelki:
1.	Oddelek za radijsko terapijo,
2.	oddelek za rentgensko terapijo (5 aparatov),
3.	kirurški oddelek
4.	histopatološki oddelek (tudi za preiskave intra operationem,
5.	hernobiološki in klinično-kem. laboratorij,
6.	arhiv.
1. Oddelek za zdravljenje z radiumom
V	specialnem kabinetu se pripravljajo aparati za površinsko in globoko terapijo in to na mizi s svinčenim pokrovom, da so delavci zavarovani pred žarki. Za vlaganje Ra. v telesne votline in za vbadanja igel v tumorje, služi posebna operacijska dvorana s potrebnim instrumentarijem. Doze radija ter tehnični način zdravljenja se že med zdravljenjem zapisujejo v posebne zapisnike, nato pa še v popise bolezni. Razen tega vodi zavod knjigo o prometu vsega radija, ki je razdeljen na 20 cevk a 13'33 mgr., 100 cevk (á 6'66 mgr. 15 igel á 2,00 mgr. 27 igel á 1,33 mgr. 4 cerke á 0,33 mgr ) tako da se vsak čas lahko kontrolira, koliko je prostega radija in kje se trenutno nahaja vsaka cevka. Zdravljenje se vrši navadno na oddelku, samo pri zdravljenju bolezni na površini telesa se radium uporablja tudi ambulantno.
2.	Oddelek za rentgen
obstoja iz enonadstropne zgradbe; v pritličju se nahaja čakalnica, garderoba s kabinami, soba za obvezanje, kabinet rentgenologa in diagnostična delavnica s 4-ventilnim aparatom „Neograf“, ki ga je podarila poljska firme Makovski in z univerzalno mizo, „tablo oscilante“ (Gaiffe-Callot Pilon). Ta diagnostični oddelek je zvezan neposredno s temnico in sobo za fotografiranje, ki se nahajata nad njim. Na drugi strani hodnika se nahaja 5 kabin za terapijo. V njih so stojala s cevmi in priprave za namestitev bolnikov. Generatorji so v I. nadstropju, v veliki dvorani nad kabinami za terapijo. Dve kabini oskrbuje Siemensov „Stabilivolt“ z 220 KV, 10MA, dve kabini dve kabini pa „tensión Constante“ Gaiffe — Gallot — Pilon z 250 KV., 30 MA. in peto kabino zopet tensión Constante Gaiffe-Gallot-Pilon z 222 KV., 8 MA. Stativi za terapijo so od poljske firme Makowski. Vse druge stikalne naprave (Schalttische) itd. stojijo v svetlem zračnem prostoru, ki deli zgradbo na dvoje. Personal opazuje bolnike skozi velike šipe iz svinčenega, stekla, ki odgovarja 4 mm Pb. Tudi zid hodnika je kljub debeljini, ki odgovarja 4 mm Pb, še obložen s 4 mm debelo ploskvijo svinca radi zavarovanja delavcev pred žarki. Vrata kabin, ki so montirana na okroglih ležiščih, so obita s 6 mm debelo svinčeno ploščo. Nastavijenci so zavarovani pred žarki tudi na ta način, da se tok avtomatsko izklopi, čim se vrata kabine odpro. Ventilacija je urejena na električni pogon in na ta način, da se (pozimi tudi segreti) zrak tlači v prostore in potem zopet izsesava. Zrak se spreminja 10 krat v eni uri 1
O načinu zdravljenja ne bom na tem mestu pisal, ker bi to prekoračilo namen tega informativnega članka.
- 't
K "...................■A"’’ si i
Išlil	■ Iff * JI	: i S" i.,;;.: J.	
	mm		1« lil pi|
			'p' ■■■■" i"'-'” 4 iplipi ••
' ' ' "		' ifeSiMSIf*'. sl	
mm	MB	*1 ' s/.VSSssE i""	
	silit«:	IBBBBbI	. .. -'Ife .
. Slika 2.
Oddelek za rentgen
3.	Kirurški oddelek.
Ta ima tu dvojni namen: prvič kot samostojni operativni oddelek, drugič pa, da kirurgičnim potom omogoči radijoterapijo. Warszawa ima sicer dosti kirurgičnih oddelkov, toda kadar v enem zavodu sodeluje kirurg z rentgen — in radijologom, garantira le la način brezhibnost v izboru metod zdravljenja in maksimum šans za bolnika, ki išče pomoči. Samo ob sebi je umljivo, da pri vsej potrebni kirurgični opremi obstoja tudi oddelek za elektrotomijo in elektrokoagulacijo.
4.	Oddelek za histopatologijo.
Tu se vršijo diagnostične preiskave ter preiskave za kontrolo zdravljenja. Dostikrat se tu tudi določa način zdravljenja. Tudi med operacijo se vršijo preiskave in shranijo se vsi preparati in vsi bloki, iz katerih je mogoče tudi pozneje delati reze, za specijalne preiskave in barvanje. Izvidi se nahajajo pri popisih bolezni — kopije v laboratoriju in se sčasoma vežejo v knjige.
Ta laboratorij pa ni na razpolago samo institutu, ampak tudi privatnim zdravnikom, a predvsem podeželskim bolnicam. V to svrho razpošilja laboratorij formularje z navodili pripravljanje izrezkov in njih konserviranje, prilaga sheme za zapisovanje kliničnih podatkov, mesta izrezka etc.
5.	Laboratorij za klinične in patofizijološke preiskave.
Tu je urejeno vse potrebno za preiskave krvi, seči itd. ter oddelek za patološko kemijo, tako za klinične kakor tudi eksperimentalne svrhe.
6.	Arhiv.
Tu zbirajo vse podatke o zdravljenju, predvsem z radijsko in rentgensko terapijo. Kartoteke so urejene po vzorcu pariškega radijskega instituta in Radiumhemmeta v Stockholmu. Iz tega oddelka vodijo sistematično kontrolo in nadpreglede. V slučaju, da se bolnik ne zglasi, vprašajo pismeno rodbino oziroma zavode, ki so ga v institut dirigirali. Iz vsega tega je razvidno, da je poslovanje zavoda organizirano na prav širokopotezni podlagi, tako glede ureditve instituta samega, kakor tudi glede zaposlitve večjega števila visoko kvalificiranih strokovnih moči. — Taka organizacija je tudi pravilna, ker le na ta način je mogoče, da se dosežejo uspehi.
Končno naj še omenim, da izdaja „Poljski komitet za pobijanje raka“ že od leta 1923. perijodični strokovni list „ Nowotwory“, ki prinaša tudi referate svetovne literature s tega polja.
Pred letom pa so celo diskutirali vprašanje eventuelne ustanovitve perijodičnega „Acta cancrologica slavica“.
Društvo za proučevanje in pobijanje raka je bilo na poljskem ustanovljeno 6. If. 1906. Že koncem XIX. stoletja je bil pri bolnici Sv. Lazarja v Warszawi ustanovljen oddelek z 12 posteljami za rakaste bolnike, hiralnico za neozdravljive rakaste bolnike je predtem že leta 1591 ustanovil poljski pridigar Piotr Skarga.
Na X. kongresu Poljskih zdravnikov in prirodopiscev v Warszawi 1. 1907 se je ustanovil: Centralni komitet za ves teritorij poljske republike.
Častni predsednik je sedaj minister narodnega zdravja dr. med. Witold Chodžko, predsednik pa Franciszek ks. RadziwiiL	Nadaljevanje sledi.
Iz higijenskoga zavoda v Ljubljani: Dir. dr. K. Petrič
Telovadba in človeško telo {nadaij.)
Prinos k problemu
Priv. doc. dr. B. ŠKERL], v. d. šefa antropološkega oddelka
3.	Merilni znaki
Tudi tu se hočemo v prvi vrsti poslužiti tabele, ker smo vzeli na vsakem preiskancu 27 in na vsaki ženski 30 mer z antropometrom in šestili ter z merilnim trakom.
Preiskave so se vršile pri ženskah vedno dopoldne, tako da lahko računamo z maksimalno telesno višino; tudi teža je menda dobro tehtana, ker preiskanke takrat še niso zavžile večje količine hrane. Obleka je bila le kopalna. Preiskane! pa so žal morali biti merjeni kmalu po kosilu, vendar pa navadno po popoldanskem počitku ; na višino to najbrže torej ni upli-valo; teža pa je morda nekoliko večja, kakor bi bila dopoldne. Tudi moški so bili merjeni le v kopalnih hlačkah.
Iz dobljenih mer smo izračunali nekatere druge in pa najvažnejše relativne mere in indekse: teh je pri moških 17, pri ženskah pa 18. K posameznim meram se povrnemo, kjer se bo zdelo potrebno; najprej pa si dobro prečitajmo naslednje tabele!
Tabela III. Absolutne povprečne mere moških in ženskih tekmovalcev -Absolute durchschnittliche Maße der männl. und weibl.
Wettkämpfer.1)
Znaki	moški		ženske		Znaki	moški		ženske	
in mere	M	v	M	v	in mere	M	v	M	v
1. teža	68-20	61-7- 83 0	55-90	53-2—611	20. šir. grudnika	29-3	27-2—32-8	268	25-4-29 2
2. višina	168-6	159-0—179-5	158-8	154-2—161-0	21. glob. grudn.	19-5	18-3-21-0	17-6	16-3-18-8
3. Rohrer	1-415	1-232-1-553	1-393	1-278-1-433					
4. Pignet	13-3	1-2-31-3	26-8	16-6-32-1	22. obod grudnika	98-5	910-107-8	83-8	80-5-86 0
5. inc. jugul. od tal.	156-8	127-5—146-1	128-9	124-0-131-3	23. najv. obod grudnika	103-1	Ti* 7 o 00 c*	87-9	83-7-92-0
6. simfizion od tal	85-4	78-7—92-5	82-3	78-5-86-6	24. najm. obod grudnika	87-2	78.0-96-0	76-1	-J Ö 1 00 (Ji
7. Višina nog	901	83-2-97-9	85-7	80-3-89 0	25. diferenca	16 1	90-210	11-8	8-5-17-0
8. iliospinale od tal	94-9	87-5-103-3	88-9	82-0-91-2	26. obod pasu	75-4	71-0-81't	670	640-70 0
9. dolž. spred, trup. st.	51-6	48-7—54-9	46-6	42-1-49-8	27. ob. zgorn. lakti I.	30-7	28-3—33-2	25-9	24-7-27-0
10. zgornja dolž. telesa	83-3	80-2-89-0	76-5	74-0-79-0	28. ob. zgorn. lakti II.	345	32-0-38-5	28-5	26-6-29-7
11. seženj	177-0	165-1—187-2	163-2	157-9-168-9	29. ob. sp. lakti	27-4	26-2-29-5	23-4	22-3-245
12. desni akro-mij o. t.	138-7	130-4-146-9	130.7	125-9-133-0	30. najv. obod stegna	534	50-7-58-8	53-8	50-7-57-0
13. konica d. sred. o. t.	61-2	57-6—68-8	598	57-1-62-1	31. najv. ob. meč	345	32-3-37-0	33-6	31-7-36-6
14. dolžina lakti	77-6	72-8-84-8	70-9	67-6-73-9	32. šir. lobanje	15-6	15-0-16-2		
									
15. širina med akrom.	39-9	37-5—430	360	33-5-38-3	33. dolž. lob.	18-8	17-6-20-3	17-7	16'8—18*3
16. širina medenice	28-6	26-8-30 6	28-8	27-7-29-7	34. viš. obraza	12-5	11-4-13-8	11-6	110-121
17. širina m. iliospin	-	-	235	20-0-25 3	35. šir. obraza	14.0	13-4-14-8	13-1	12-0-141
18. širina tro-hant.	-	-	32-9	31-6-34-8	36. viš. nosu	5-9	5'5-6-2	56	52-6-1
19. globinski premer	. -	-	17-6	16-0-19-1	37. šir. nosu	3.4	3-1-5-9	3-1	2-7—3-6
') Die Ueberselzung der in dieser und allen folgenden Tabellen gebrauchten Ausdrücke für Maße und Indizes siehe, nach den Nummern geordnet, in der Zusammenfassung!
Tab. IV. A. Indeksi moških — Indices der Männer
Znaki (indeksi)	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.	n.	M
2. višina	162-8	167*3	177-5	168*1	179*5	171-0	174*2	166*0	168-2	159-0	162-8	168*6
I. rel. seženj	108-1	104-3	105-5	106*6	1040	1051	105-3	103-9	102*2	103-9	104-2	104*8
II. obod. grudnika I.	622	60*9	56-3	54*2	58*2	532	61-8	57*6	58*5	60*2	58*5	58-3
m. » „ n.	54*1	53*1	50-7	49*2	50*4	45*6	55*1	49*5	51-6	55*2	54*7	51-8
IV. „ pasu	47*9	45*2	431	42*2	45*2	42*4	45*3	44*3	44-0	46*8	45*6	44*7
V. dolžina rok	476	45 3	450	44*8	43-5	46*2	46*0	51-1!	46*2	45 8	45*1	46*0
VI. „ nog	531	53 0	54-3	54*5	53*3	53 2	56*2	52*8	52*5	52*3	52*4	53*3
VII. ekstrem, indeks	896	85*5	830	82*2	81-6	86 8	81-8	96-7!	88-3	87*5	86 1	86*3
VIII. rel. šir. ram	24-2	241	24*2	23*1	22*8	22*7	24*3	22*6	23-6	24*3	24*3	23*7
IX. * „ medenice	17-8	16-9	16-8	17*4	16*7	16-1	16*4	16*2	18-2	17*4	16-9	17*0
X. medenica: rame	73-8	70-0	69*6	75-3	73-1	70*8	67*7	71*5	76*9	71*5	69*7	71*8
XII.obod steg. v%v. nog	626	620	52*6	57*7	61-3	56*2	56-2	59*2	60*8	62*2	62*2	59*2
XIIa, „ meč „ „ „ „	40-6	38-4	37-4	35-3	38 6	36-7	360	38-6	42*0	39*7	38*7	38*4
XIII. „ zg. lakti v%doI, 1.	40-7	39-6	35-4	38-2	41*7	40-3	41*4	34-8	41-8	39*6	42*5	39*6
XIV. indeks grudnika	66-0	67*7	638	67-3	68*3	66*5	61-0	76-7!	68*5	66*7	62*7	66*8
XVI. indeks lobanje	76-4	81*7	78*2	89-3	78 6	86*2	87*8	78*7	90*0	822	86*3	83*2
XVII. „ obraza	885	85*5	97*1	85*2	89-3	85*2	85*8	100-0	87*4	88*2	91-2	893
XVIII. „ nosu	552	600	51*6	51*7	55*0	59*0	65*0	58-1	610	60*0	58-9	57 8
Tab. IV. B. Indeksi žensk —						Indices der Frauen						
Znaki (indeksi)	i.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	M	M brez štev. 7	
2. višina	160 0	161*0	158-3	159*7	160*6	157*7	175-1	158-6	154-2	160*5	158*8	
I. rel. seženj	102-2	102-0	101 0	103-5	101-0	107*0	105*3	103*5	102 0	103*0	102*7	
II. rel. obod grudnika I.	558	51-5	53-2	50*5	51*1	54*7	51*3	53*3	54*1	52*7	52*8	
m., „n	50-9	47*8	46*8	44*5	47*0	50*7	45-1	46*1	49*8	47*7	47*9	
IV. * „ pasu	40 0	42*5	41*8	42*0	40*6	43-7	39 4	41*8	45*2	41*8	42*2	
V. rel. dolžina rok	44-0	436	432	44*3	44*7	46*8	46*2	46*2	43-7	44 7	44*5	
VI. „ „ nog	533	53*8	54*7	55*0	55*4	54*1	56*0	53-5	51 9	54*2	53-9	
VII. ekstrem, indeks	82-6	80-9	79 0	81*6	808	86 8	82*5	86-3	84*2	82*8	82*8	
VIII. rel. širina ram	22-4	22*8	23-4	223	22-2	24-3	22*5	21*1	22*6	22*6	22*6	
IX. „ „ medenic	17-3	17*7	18-4	17 6	17-9	18*8	18 3	18*0	19-2	18-2	181	
X. medenica: rame	77’4	747	78*5	79*0	81*0	7/*5	81-2	85-5	84*8	800	79*8	
XI. boki: rame	90-5	87-5	90 3	88*8	88*8	88*8	87*6	103*8	93-3	911	91*4	
XII. ob. steg. v%viš.nog	62-0	62 0	60*8	61 5	56*9	66*9	57*9	66*7	66*7	62*4	62*9	
XIIa. „ meč „ „ „ „	394	381	38-4	37*6	35*6	41*4	36*4	43*2	38 9	38-8	39-1	
XIII. *zg.lakti„ „ dolž. 1.	38-4	361	37-2	35*8	36-6	360	330	35*6	371	36*2	36-6	
XIV. indeks grudnika	63-8	66-8	66-3	67*2	72-1!	56*21	61*3	72*21	62-3	65*3	65*8	
XV. „ medenice	62-3	63-2	680	66*7	61-7	—	-	61*4	55*2!	—	62*7	
XVI. indeks lobanje	80-9	84*2	84*8	85*7	81-3	88*5	81*5	87*5	83-5	84*3	84*5	
XVII. „ obraza	87-2	93-8	89.7	90 2	931	81*7	92*7	92*6	84*8	89*5	89*2	
XVIII. . , nosu	57*2	47-5	58*2	621	52*7	67*3	66*2	48*2	55*6	57*2	56 1	
K posamenim meram bi bilo treba pripomniti še to-le1):
K štev. 4. Pignet-ov indeks naj izraža — podobno kakor Rohrer-jev — stanje rejenosti. Izračunamo ga po obrazcu:
„Pignet“ — višina — (teža -j- prsni obod);
tu smo uporabljali prsni obod pri izdihu (seveda pri obeh spolih). Cim nižji je indeks, tem bolj rejen je preiskanec.
K šlev. 9. Dolžina sprednje trupne stene sega od incisure ¡ugularis do simfiziona. To je jako stalna mera, ki se ne spreminja mnogo s celotno višino, in jo lahko uporabljamo kot primerjalno mero za druge.
K štev. 10. Zgornja višina trupa — od temena do simfiziona — je navadno nekoliko krajša, kakor spodnja. Zanimivo je v našem primeru, da je pri ženskah krajša kakor pri moških, kar je videti tudi na dolžini nog.
K šlev. 13. To točko merimo pri stegnjeni lakti.
K štev. 14. Mera je izračunana iz prednjih dveh po odštetju.
K šlev. 18. Širino med obema obricema štejemo k važnim širinskim meram medenice, ker iz te širine lahko sklepamo na premer medeničnega kroga ali mejnice.
K šlev. 20. in 21. Oba premera grudnika jemljemo na njegovem najširšem, odn. najglobljem mestu. Pazili moramo, da z anlropometrom ne zadenemo medrebrija in da preiskanec med merjenjem le mirno (a normalno!) diha.
K štev. 22-25. Obod grudnika merimo lahko na več načinov. Tu smo uporabljali „najvišji“, to se pravi, merilni trak leži vodoravno okoli grudnika, visoko v pazduhi. Tako pride toliko nad prsne bradavke, da ne motijo več dojke pri ženskah. Zato je ta mera uporabna pri obeh spolih in za primerjanje. Srednji obod grudnika (t. j. pri mirnem dihanju) jemljemo v t. zv. dihalni pavzi. Diferenca med največjim vdihom in najglobljim izdihom je važna mera, ki nas pouči tudi o treniranosti grudniških mišic. Merilni trak mora pri vseh treh merah ležali na telesu na istem mestu!
K štev. 26. Obod pasu se meri prav tako pri mirnem dihanju in v nenapetem stanju
K štev. 27. Obod zgornje lakli, kadar mirno visi in mišice niso napete; meri se pribl, v sredi med ramo in komolcem ali nekoliko višje.
K štev. 28. Obod skrčene, napete zgornje lakti; meri se preko največje vzpetine.
K šlev. 29. Obod spodnje lakti na najdebelejšem mestu.
K štev. 30. Obod stegna na najdebelejšem mestu, torej nekako sredi zgornje tretjine.
K štev. 31. Obod meč se tudi meri na najdebelejšem mestu. Pri obeh slednjih merah mora preiskanec stali na dotični nogi, katero merimo, da so mišice dobro napete.
K štev. 34-37. Te mere so važne za konstitucionalno in rasno antropologijo. Iz višine obraza (ki jo merimo od nosnega korena do obradka) in širine izračunamo indeks obraza (prim. doli!), prav tako iz višine in širine nosu indeks nosu.
K indeksom in relativnim meram pa moramo dodati še to-le:
K štev. II. in III. Obod grudnika v dihalni pavzi pri mirnem dihanju bodi več kakor polovica celotne višine, dočim je obod grudnika pri popolnem izdihu navadno med 45 — 50°/o višine, odn. pri moških tudi nad 50°/o — spolna razlika je na tabelah jasno vidna.
K štev. IV. Obod pasu je navadno, in sicer pri obeh spolih, le nekoliko manjši kakor je dolžina lakti (štev. V.).
K štev. VI. Dolžina nog se bolj ujema z obodi grudnika.
v	dolž. lakti. 100
K štev. Vil. Razmerje med dolžino lakti in nog se računa po obrazcu —doižTnog— Cim nižji je indeks, tem krajše so lakti; pri telovadcih so daljše lakti včasih važne. Tudi ta indeks priča, da imajo ženske krajše lakti kakor moški.
K štev. XI. Ta indeks je podoben indeksu štev. X., važen pa le pri ženskah, pri katerih lahko prekorači 100.
K šlev. XII. in XIIa. Obod stegna je pribl. 3/s do a/3 višine nog, pri ženskah, je večji kakor pri moških. Obod meč pa je pribl. 2/s višine nog; tudi ta obod je pri telovadki nekoliko večji kakor pri moškem, toda pri netelovadki menda ne.
K štev. XIII. Obod zgornje lakti v % dolžine lakti je pri telovadki nekoliko manjši kakor pri telovadcu. Zanimiva je spolna razlika, ki se javlja v tej mali seriji, da je namreč obod meč pri ženski večji kakor obod zgornjih lakti (oboje relativno k dolžini pripadajoče okončine), pri moškem pa je obratno. *)
*) Prim. tudi razpravico: Antropol. preiskava tekmovalcev v „Sokolu“ V. 7-8 in 9. Tam je razlaga nekaterih mer in indeksov, odn. računanja srednjih vrednot. Prim. tudi mojo knjižico „Človek.“
K štev. XIV. Indeks, ki izraža globino v °/o širine, je nižji, kadar je grudnik bolj sploščen. V našem primeru je zanimivo, daje grudnik pri ženskah še bolj sploščen kakor pri moških.
K štev. XV. Indeks izraža sagttalni premer (globino) medenice v % srednjega prečnega premera, ki se ga izračuni po tem obrazcu: bikristalna -j- bispinalna -j- bitrohan-ierjalna šir. med.
....	,	.	globinski premer . 100	_	.	v
Indeks je potem:	1=	srednji prečni premer • Razmerje	med	tremi prečnimi	premen
je normalno :
bitrohanferijalni premer == 31 cm bikristalni premer = 28 cm bispinalni premer = 25 cm; dočim ima globinski premer = 20 cm.
Srednji prečni premer je torej 28 cm, globinski 20 cm. Indeks je torej 2000 : 28 = 71,5. Od naših tekmovalk ga niti ena ne dosega! Najbolj se mu še približuje šiev. 3., dočim je pri štev. 9. celo le 52,2!. Že iu opozarjam tudi na soglasnost tega nizkega indeksa z nizkim indeksom grudnika.
K XVII. Obrazni indeks je tem višji, čim daljši (ali višji) je obraz. Pri ženskah je navadno nižji kakor pri moških — srednji vrednoti naših dveh serij pa sta skoraj enaki 1
K štev. XVIII. indeks nosa je navadno pri ženskah višji — kar znači nekoliko širši nos —, v naši ženski seriji pa je ta indeks povprečno nižji kakor pri možkih, nos torej ožji!
Ker gre pri naših dveh serijah za najboljše telovadce, mora biti zanimivo primerjati tu dognane mere s srednjimi vrednotami, ki smo jih dognali na obeh večjih serijah tekmovalk in tekmovalcev o priliki I. pokrajinskega zlela v Ljubljani 1933.1)
Primerjava teh serij je zanimiva. Pokaže nam, da so naši najboljši telovadci težji kakor povpreček slovenskih tekmovalcev. Zgornje ekstremitete so nekaj daljše; rame širše, in zlasti — absolutno in nekoliko tudi relativno — medenica širša kakor pri povprečnih tekmovalcih. Razmerje med ramami in medenico pa kaže, da so rame le še znatno širše kakor medenica. Serija teh mednarodnih tekmovalcev je nekoliko manjša; zanimivo je posebno, da ima znatno nižjo simfizo kakor povpreček.
Absolutne mere glave so pri teh izbranih tekmovalcih nekoliko večje, indeks pa je nižji in je pri nekaterih prav značilen za dolihokefalijo. Le pri petih tekmovalcih izmed teh 11 je indeks višji kakor je za povpreček! Kasneje se na pomen teh dejstev še povrnemo.
Primerjamo-li samo Slovence (v tabeli so debele številke) iz te serije, dobimo še pravilnejše številke, ker so srednje vrednote primerjalne serije izračunane le iz mer slovenskih tekmovalcev. V bistvu vidimo pa isto, le glede teže, višine in Rohrer-]a so razlike: slovenski mednarodni tekmovalci so sicer težji kakor drugi, so pa tudi znatno večji in Rohrer je nekoliko nižji. Seženj je še večji kakor pri ostalih mednarodnih tekmovalcih, prav tako širine (i ram i medenice), glava je ožja itd., kakor smo dognali za ostalo serijo.
’) Prim. moj članek: Anlropol. preiskava tekmovalcev (189 moških Slovencev) v „Sokolu“.
Mere	M	1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.	11.	MDif.	MDif. za j Slovence
1. teža	65-64	+1-36	+0-36	+6-81	-3-64	+ 17-36	-3-94	+11-36	+0-56	+2-36	-3-24	-1-14	+2-56	+339!
2. višina	169-03	-6-2	-1-73	+8-48	-0-93	+10-47	+1-97	+517	-3-03	-0-83	-10-03	—6-23	-026	+3-651
3. Rohrer	1-357	+0-196	+0-050	•0-063	• 0-052	+0 052	• 0-125	+0-095	+0-103	+0-066	+0-193	+0-135	+0-059	-0028
I. rel. seženj	104-24	+3-86	- 0 06	1+26	+236	-0-24	+0-86	+1-06	-034	—2-04	-0-34	-004	+0-58	+0 841
XIX. rel. viš. iliosp.	56-05	-0-05	+0-25	+0-85	+1-25	+0.25	-0-35	+3-15	-0-25	—1-25	-1-05	- 1.55	+011	+0-45
VI. rel. viš. nog	53-78	—0-68	-0-78	+0-52	+0-72	-0-48	-0-58	+2-42	-0-98	-1-28	-1-48	-138	-0-36	—012
XX. rel. viš. simi.	51-60	-1-40	-1 90	—0-30	-0-10	—1-20	— 1-30	+1-50	—1-80	—1-40	-2-10	-1-40	-1-04!	-0-96!
VIII. rel. šir. ram	23-11	+1-09	+0-99	+1-09	-o-oi	-0-31	- 0-41	+1-19	- 0-51	+0-49	+1-19	+1-19	-0-54	+0-27
IX. rel. šir. med.	16-91	+0-89	-o-oi	-o-ii	+0-46	-0-21	-0-81	-0-51	—0-71	+1.29	+0-49	-001	+0-07	-0.13
X. širinski indeks	73-24	+0-56	-3-24	-3-64	+2-06	-0.04	-0-44	-8-04	+1-74	+336	-1-74	-4-04	-1-21!	-1-06!
33. doli. glave	18-65	+1-65	-0-15	+0-55	—1-05	+1-35	+0-05	-0-65	+0-95	- 0-85	+0-35	-0-55	+0-17	+0-15
32. šir. glave	15-55	-0-05	-0-45	-0-55	+0-15	+0.15	+0-65	+0-25	—0-15	+0-45	+005	+0-05	+0-05	-001
XVI. indeks glave	83-47	-7-07	-1-77	-5-27	+583	-4-87	+2-73	+4-33	-4-77	+6-53	-1-27	+2-83	-0-25	-0-67!
CM
£
Mere	M1)	1	2	3	4	5	6	7	8	9	MDif.	Moif. brez. 7
\. teža	55-31	+1-19	—1-91	-041	+1-34	— 1-31	+5-79	+11-59	+2-09	—2-11	+1-83	+061 !
2. višina	15895	+2-05	+2-05	—0-65	+0-75	+1-65	—1-25	+16-15	—0-35	—4-15	+179	000
3. Rohrer	1-376	o-oo	—0098	+0-011	+0-017	-0074	+0-181	-0-134	+0057	+0-056	+0002	+0-017
I. rel. seženj	10193	+0-27	+0'07	-0-93	+1-57	—0-93	+5-07	+3-37	+1-57	+0-07	+1-13	+0 851
XIX. viš. iliosp.	56-00	—0-40	+0-70	+1-30	+080	+0-80	+0-60	+2-60	-040	—3-00	+0-30	+0-05
VI. „ nog.	53-70	—040	+010	+1-00	+1-30	+170	+0-40	+2-30	-0-20	—1-80	+0-49	-f 026
XX. „ simf.	51-35	—045	-0-35	+065	+1-85	+2-55	+0-15	+2-05	+0-15	-0-60	+0-67	+049
VIII. sir. ram.	2172	+068	+1-08	+168	+0-58	+048	+2-58	+0-78	0-62	+0-88	+0-90	+0-92!
IX. „ med.	17 98	-068	+028	+042	-0-38	—0-08	+0-82	+0-32	+0-02	+1-22	+0 22	+0’20
X. „ indeks	83-11	—5-71	-576	-4-81	-4-11	—2-21	-5-51	— 1-86	+2-39	+1-69	—288	—3001
33. dolž. glave	17-74	+0-56	-0-04	-0-14	-0-44	+0-36	-0-34	+1-16	-0-94	+0-36	+0-06	-008
32. šir. „	14-97	—0-17	—007	-0-07	-0-17	—0-27	+043	+0-43	-0-27	+013	o-oo	—0-05
XVI. indeks „	84-38	-3-48	—018	+0-42	+1-32	—3-08	+4‘12	—2-88	+3-12	-088	—017	+0-17
38. menarha	14-05	—2	0	+2	“P/s	0	— 1	+v2	+1	+1	+0-22	
i) M je od 314 Jugoslovank (med temi 153 Slovenk). Razprava o teh 314 tekmovalkah iz vse države še ni izšla.
Vobče vidimo, da so te — najboljše — tekmovalke v vseh znakih „boljše“ razvite, t. j., da so označene skoraj vse mere s plusom. Važna izjema je širinski indeks trupa, ki je pri teh tekmovalkah znatno nižji kakor pri povprečnih. To se pa pravi, da so rame znatno širše, kajti tudi medenica je pri najboljših tekmovalkah nekoliko širša kakor pri drugih.
Posebno važne so številke, ki smo jih dobili glede lege medenice: pri moških vidimo namreč obratno smer kakor pri ženskah: iliospinale je neznatno višji, a višina nog (glavica stegnenice) je nižja in višina simfize je znatno nižja kakor pri povprečku. Obratno pri ženskah: iliospinale je že nekoliko višji, noge še bolj in simfiza razmeroma najbolj od teh treh znakov. To se pravi, da je pri ženski-tekmovalki medenica sploščena tudi v vertikalnem smislu. O dorsoventralni sploščitvi nas je poučil že nizek indeks medenice. Moški pa dobiva (ali že ima?) znatno višjo medenico kakor normalno. Ali gre tu le za slučaj, ker sta obe seriji premajhni ? Ali pa deluje telovadba v naznačeni smeri? Glede žensk se mi zdi slednje jako verjetno, ker imamo že dovolj primerjalnih serij in opazovanj. Vsekakor pa je pri obeh spolih opaziti sploščitev telesa!
Da imajo ženske tekmovalke višje noge, smo opazili že na naših dveh večjih serijah. S tem v zvezi je tudi višja simfiza pri ženskah-telovadkah in še bolj pri mednarodnih tekmovalkah. Višja simfiza je zanimiva sprememba, ki so jo opazovali pri ženskah telovadkah tudi na Poljskem (po ustnem sporočilu g. doc. Mydlarsk-ega in ge. dr. Milicer-jeve’). Glede višine nog opažamo, da je pri najboljših moških telovadcih nekoliko manjša, pri najboljših ženskih telovadkah pa nekoliko večja kakor pri povprečnih tekmovalcih in tekmovalkah. O vzrokih teh sprememb bi bilo še prezgodaj govoriti in bodo potrebna nadaljnja vestna opazovanja in primerjave z nete-lovadci in netelovadkami.
Tendenco sprememb spoznamo morda najbolj iz predznakov, kajti absolutne številke so lahko izredno velike, če gre za ekstreme (kakor n. pr. štev. 7. med ženskami). Najbolj obvezni so seveda relativni znaki in njihovi predznaki. Tab. VI. nas o tem pouči.
Ce analiziramo posamezne podatke, spoznamo te glavne tendence:
prih moških in pri ženskah
1.	teža.............. večja	večja
2.	višina............ manjša	večja
3.	Rohrer............ večji	večji
') G. doc. Mydlarski, ki mu tudi na tem mestu izrekam najtoplejšo zahvalo, mi je med tem pismeno sporočil in dovolil uporabo teh podatkov: gre za srednje vrednote, ki so bile dognane pri udeleženkah 2 letnikov Visoke šole za telesno vzgojo (C. I. W. F.) v Varšavi, in sicer takoj pri vstopu in po 2-letnem treningu. Sjmfizion se je v tem času povišal za 0,62 cm, šir. ram povečala za 0,43, šir. medenice pa le za 0,10; tako je indeks širine trupa padel od 80,58 na 79,83 (-0,75). Najbolje se pa vidi sploščitev telesa iz indeksa grudnika, ki je padel tekom omenjenih dveh let od 72,46 na 71,38 (-1,081). Vsi ti podatKi se ujemajo z našimi opazovanji in jih izdatno podpirajo.
Tabela VI. Predznaki za spremembe posameznih znakov od normale, najdene pri tekmovalcih in tekmovalkah
Vorzeichen der Abweichungen von der Normale
Štev.	znaki in mere	lt moških		9 žensk		
	Merkmale	11 Männer		9 Frauen		
1.	teža	! 7 +	4 —	5 +	4 —	
2.	višina	4 +	7 —	5 +	4 —	
3.	Rohrer	8 +	3 -	5 -j-	3 —	(1 enak)
11.	seženj	5 +	6 —	7 +	2 —	
8.	viš. iliospinal.	5 +	6 —	6 +	3 —	
7.	» nog	4 -j-	7 —	5 +	4 —	
6.	„ simfize	3 +	S -	5 +	4 —	
15.	širina ram	7 +	4 —	8	1 —	
16.	„ medenice	11 -f	0 —	5 +	4 —	
I,	relativni seženj	5 +	6 —	7 +	2 —	
XIX.	„ viš. iliosp	5 +	6 —	6 +	3 —	
VI.	» „ nog	3	8 —	6 +	3 —	
XX.	„ „ simf.	1 +	10 —	6 +	3 —	
VIII.	„ šir. ram	7 +	4 —	8 +	1 —	
IX.	„ ,, m 6 d.	4 +	7 —	6 +	3 —	
X.	širinski indeks	4 +	7 -	2 +	7 —	
33.	dolžina glave	6 -f	5 —	4 +	5 —	
32.	širina glave	7 +	4 —	3 +	6 —	
XVI.	indeks glave	5 +	6 —	4 -1-	5 —	
38.	menarha	—	—	5 +	2 —	(2 enaka)
I. rel. seženj.... manjši	večji
XIX.	„	viš. iliosp. . .	manjša	večja
VI.	„	„ nog ....	manjša	večja
XX.	„	„ simfiziona	manjša	večja
Vili.	„	šir. ram ....	večja	večja
IX.	„	„ medenice . .	manjša	večja
X.	širinski indeks . .	.	manjši	manjši
XIV. indeks glave ....	manjši	manjši
Anm,: manjši—niederer, večji—größer.
Kot najvažnejše sledi iz tega za oba spola, da so najboljši tekmovalci težji, da imajo širše rame in nižji indeks glave. Razen tega sledi za moške, da imajo nekaj krajši seženj, krajše noge in zlasti nižjo simfizo, za ženske pa vse prav obratno. Pri moških je medenica nekoliko ožja, pri ženskah še širša kakor pri povprečnih tekmovalcih obeh spolov.
Naše izsledke podprejo prav dobro F. Bach-ova izvajanja glede posledic telovadbe. Na vprašanje, kako se spreminjajo razne proporcije obeh spolov, odgovarja, da vidimo pred vsem, da postanejo ženske mere do določenih mej bolj moške („dass die Leibesübungen die Körpermaße der Frau in gewissen Grenzen vermännlichen“). Prav ob širini medenice primerja nekaj serij in ugotavlja naslednji vrstni red: najširšo medenico imajo študentke, srednjo telovadke, manjšo športniki in najmanjšo studenti. Iz tega pa sledi, da telesne vaje človeka nekako uniformirajo, da izbrišejo spolne razlike. Podobno spremene telesne vaje obod zgornjih lakti, ki je pri športnicah manjši kakor pri nesportnicah, pri športnikih pa večji kakor pri nesportnikih. Bach pravi, da morajo vse te stvari biti še na večjem številu potrjene, vsekakor smo lahko doprinesli vsaj nekaj v potrdilo teh nazorov. Gre pa vedno še za težko odločitev vprašanja, ali gre za izbor ali pa res šele telesne vaje delujejo v tako kvarnem smislu. Tudi slednje pa ne moremo izključiti, zlasti če pomislimo na dognanja Geller j& (1. c.), ki je na preko 3000 ženskih medenicah dokazal, da je telesno delo za izoblikovanje medenice posebno škodljivo! Geller prihaja do zaključka da delo v tovarni — bodisi sede ali stoje — ne škoduje razvoju medenice, pač pa podeželsko delo, ki vstvarja sploščene in tesne medenice. — Aplicirano na telovadke, spoznamo, da je telovadba gotovo bolj podobna poljskemu delu kakor pa tovarniškemu. Sklepi iz teh paralel pač ne morejo biti težki.
Oglejmo si žensko medenico še natančneje! Za primerjavo imam na razpolago le majhne serije telovadk in netelovadk. Med slednjimi je serija 30 slov. prostitutk, torej žensk iz popolnoma drugega okolja in ki pač večinoma ne telovadijo, vsaj gotovo ne redno. Prav to je pa tu važno za primerjavo.
Bikristalna širina je bila:
pri 30 prostitutkah.................................... 29,40	cm
pri 314 telovadkah-tekmovalkah.........................28,61	„
pri 8 mednarodnih tekmovalkah..........................28,8
pri 8 (17—19-letnih) hazenašicah....................... 28,5
pri 7 (16—21-letnih) plavalkah......................... 27,9
pri poljskih telovadkah................................ 27,9	„
pri norveških netelovadkah ............................ 28,8
pri študentkah iz Freiburga ........................... 28,9
pri nemških telovadkah (München,	Rott) ............... 28,6	„
pri nemških telovadkah (Köln, Bach).................... 28,1
pri 15—19-letnih Švicarkah (netelovadkah) ............. 28,4
Medenica tu opisane serije tekmovalk spada gotovo med najširše. Pri najmlajših serijah pa še ne moremo računati s popolnoma doraslo medenico (pri teh serijah je starost navedena).
Kraljevski dvorski dobavitelji
najmočnejše prirodne oglj.-kisie (C09) kopelji v Jugoslaviji. Izredni uspehi pri zdravljenju bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, gihta, kamnov in notranjih žlez
Sezona se prične s 1. majem
Radenske prirodne mineralne vode
Zdravilna,
Kraljeva,
Gizela,
najjačje litijske vode v Jugoslaviji najjačje po ogljikovi kislini v Jugoslaviji edine vode s težkimi minerali v Jugoslaviji
Gg. zdravniki imajo 50°/0 popusta na stanovanju, kopelji brezplačno. Mineralna voda ad usum proprium vedno gratis! Prospekti, brošure gratis!
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana
Miklošičeva cesta 16 - Telefon 31-33
priporoča gg. zdravnikom medicinsko in farmacevtsko slovstvo, ki jo ima vedno v zalogi. Novosti, kakor tudi
druge knjige pošilja radevolje na ogled. Vse v „Zdravn. vestniku“ navedene medicinske knjige in časopise dobavlja najhitreje. Prosimo gg. zdravnike, da se obračajo v slučaju potrebe na nas. Dragevolje dajemo
vse informacije in nasvete glede knijg. Ne naročajte pri inozemskih tvrdkah in potnikih, temveč vedno le pri domači tvrdki, ki Vas bo znala v vsakem oziru zadovoljiti
‘'Radio- Bjkerma Baško
Tlajučinkovitejše zdravljenje išiasa, revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, znižanje krvnega tlaka, rekonvalescenca itd. - cfezona traja od 15. ju= nija do 15. septembra. = ‘V posezoni t. j. od 15. septembra do 75. junija se nudi popolna oskrba 20 dni za “Din 1.100—, 10 dni za jdin 600— (štirikrat dnevno hrana, stanovanje, ko= Del, dve zdravniški preiskavi. Oštete so tudi vse takse). ‘Trospekte in informacije na zah= tevo od Uprave
zdravilišča.
Vi

"Vi
---- v
	/ / / / /
V	
VT	
	—

tev.4;24 let Štev.5;21 let Štev,8;25 let Štev.9;21 let
Slika 1.
„Tlorisi" medenic naših najboljših tekmovalk.
Na levi strani individualni, na desni normalni „tloris".
Razmerje 1:10 Abb. 1.
„Grundrisse“ der Becken der Wettkämpferinnen; rechts jeweils das normale Becken.
Interspinalna širina je bila:
pri 30 prostitutkah..................... 24,07 cm (že pod norm.!)
pri 8 mednarodnih tekmovalkah .... 23,5 pri 8 (17—19-letnih) hazenašicah .... 22,9 pri 7 (16—21-letnih) plavalkah . .	. . 22,9
pri 15—19 letnih Švicarkah (neielov.) . . 23,3	„
Biirohanterialna širina (ali širina bokov) je bila:
pri 30 prostitutkah.....................34,17 cm
pri 47 telovadkah (iz vse države........33,4	„
pri 8 mednarodnih tekmovalkah .... 32,9 „ pri nemških telovadkah (Köln, Bach). . 32,7	„
pri 8 (17—19-letnih) hazenašicah .... 33,4	„
pri 7 (16—21-letnih) plavalkah..........33,5	„
Dasi mer hazenašic in plavalk še ne moremo smatrati za dokončne, je pri širini bokov vendar jasno vidno, da je pri telo-vadkah-tekmovalkah i pri nas i v Nemčiji najnižja. Pri tej meri moramo računati tudi z debelino tolšče, kar najbrže povzroča posebno visoko številko pri prostitutkah (Škerlj l. c.)
Zlasti važen pa je globinski premer, ki bodi, kakor smo že rekli, 20 cm. Pri prostitutkah je bil povprečno 20,0 cm, toda pri naših tekmovalkah le — 17,6 cm! Rekli smo že, da je važno tudi razmerje med temi merami. Indeks medenice da bi moral biti 71,5 ; pri prostitutkah je 69,29, toda pri naših tekmovalkah le 62,7! torej mnogo prenizek. Sl. 1. nam kaže medenice naših tekmovalk, ki so se do konca udeležile treninga, v primerjavi s teoretično normalno medenico. Pri vseh vidimo dorsoventralno sploščenost. Pri tem so nekatere razširjene, toda nobena ne z ozirom na bispinalni premer.
Medenice, ki smo jih pravkar opisali, povprečno niso več sposobne za normalen potek poroda. T. zv. conjugata vera mora imeti 11,5 cm, to se pravi, da mora biti globinska mera (zunanja) vsaj 20 cm, ker moramo 8,5 cm odšteti na kožo, tolščo, mišice in kosti. Ker se ta tkiva pri sploš-čenju medenice ne spremene, da celo, ker moramo pričakovati pri telovadkah prej še odebelenje mišic, moramo odšteti od naše dobljene srednje vrednote (17,6 cm) torej vsaj teh 8,5 cm. Conjugata vera bi bila potem torej le še 9,1 cm! Le ena (štev. 3.) ima kolikor toliko normalno medenično globino (19,1 cm), dočim ima n. pr. štev. 9. celo le 16 cm ; conjugata vera bi bila pri slednji torej le 7,5cm!
S temi ugotovitvami neha svoje delo antropolog, naprej ima besedo ginekolog...
Nadaljevanje sledi.
Iz venerološke prakse
Diferencialna diagnoza eksiragenitalnega sifilitičnega inicialnega afekta je vedno zanimiva in važna. Zalibog se pa mnogokrat dogaja, da zdravnik pravilno spozna pravi značaj sumljive rane šele takrat, ko je najugodnejši čas za zdravljenje sifilide že zamujen. Da pridemo do pravilne diagnoze pravočasno, je predvsem potrebno, da pri vsakem presojevanju sumljivega pojava na koži ali sluznici mislimo na možnost sifilitične okužbe.
Sledeči slučaji iz moje prakse naj dokažejo, da je možnost sifilitične okužbe podana tudi pod jako neverjetnimi in redkimi pogoji.
V letu 1920 je bila na moj oddelek sprejeta nad 60 let stara žena s sifilitičnim primarnim afektom na levi prsni bradavici. Anamneza je bila sledeča: Pred štirimi tedni je prosila pri starki prenočišča mlada mati z dojenčkom. Po noči je bil otrok silno nemiren, da ga pomiri, mu je nudila starka prsa. Mater in njeno hčerkico smo izsledili. Obe sta bili aficirani s svežo sifilido.
Nekoliko pozneje se zglasi v ambulatoriju veleposestnik s Pohorja s 4 letnim sinčkom, pri katerem sem ugotovil sklerozo na penisu. Oče je bil zdrav, istotako žena in vsa služinčad. Po dolgem izpraševanju sem dognal, da je družino pred petimi tedni obiskala mlada sorodnica. Povabil sem jo in uganka je bila rešena: Allopecia specifica, leukoderma, papulae oris i. t. d. Po dolgem izbegavanju je priznala sledeče: Pred božičnimi prazniki sem fantka kopala, ob tej priliki sem vzela njegovo spolovilo v usta.
Mnogo preglavice mi je delal sledeči slučaj: Triletno dekelce s trdim čankarjem v okolici spolovila. Mati, ki je sama s hčerkico živela v mali hiši v okolici Maribora, je bila zdrava. Končno je mati pripovedovala, da otrok sicer nikoli ni prišel v dotiko z nobeno osebo: „Pred tremi tedni pa sem morala nujno v Maribor, otroka pa sem pustila za nekaj ur pri „svetem možu", ki prireja večernice in pri katerem se zbira ljudstvo v pobožni molitvi“. Povabil sem „svetega moža"; bil je luetičen, sprejel sem ga na svoj oddelek, kjer ga je po nekoliko dnevih zasačil strežnik pri perverznem spolnem občevanju z drugim pacijentom.
Po vojni je bilo videti več ekstragenitalnih luetičnih okuženj kakor v zadnjih letih. Če se pojavljajo izvenspolna okuženja v večji meri in če opazujemo pogosteje familijarno sifilido — obolenje več članov ene obitelji, je to vedno znak precejšne razširjenosti sifilide in nepoučenosti ljudi.
Pogosteje sem videl inicialne afekte na jeziku, v licu in posebno na ustnicah. Zalibog pridejo skoraj vsi ti slučaji prepozno k specifičnemu zdravljenju. Zadnji ekstra genitalni trdi čankar, ki sem ga videl 1.1934, je bila orjaška skleroza na licu pred desnim ušesom. Tudi ta pacijent je bil že več tednov v zdravniški oskrbi. Pri preiskavi sem dognal že papulozni eksantem.
Končno naj omenim še sledeči slučaj: Kot mlad asislent Matzenauer-jeve klinike v Gradcu sem, kakor še danes, rad zahajal na sosedno kirurško kliniko. Tam sem videl v ambulatoriju nekega dne svojega prijatelja in sošolca punktirati rano, lokalizirano pod spodnjo ustnico. Pacijent je bil bled, rana je bila indurirana, submentalna žleza trda, okrogla, neboleča, znatno povečana. Prijatelj mi je izjavil, da ima pacijent to rano že 6 tednov. Ko je pacijent odložil srajco, sva ugotovila luetični eksantem. Napotila sva pacijenta v dermatološki ambulatorij, kjer se je starejšemu kolegu, ki je vodil ambulanco, že mudilo. Kmalu pride moj pacijent na vrsto. Hitro je bila diagnoza izrečena: „Banalna rana, borvezelin, naprej“. Nato sem se oglasil precej odločno: „Primarni afekt, prosim za sprejem na svoj oddelek“. Takoj je bila pomota razjasnjena. Nikoli nisem občutil takega zadovoljstva. Na vročih tleh univerze v Gradcu mi je ta diagnoza položaj v prvih tednih moje asistenture znatno utrdila.
IZ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
Umrljivost zavarovanih delavcev in nameščencev v mesecu januarju l. 1935
V mesecu januarju 1. 1935 je po dospelih prijavah umrlo 156 delavcev in nameščencev, od tega 117 moških in 39 žensk.
Za nalezljivimi boleznimi je umrlo 62 oseb, od tega 55 za pljučno tuberkulozo (35%), 2 za trebušnim legarjem, 1 za malarijo, 1 za piemijo, 1 za kostno tuberkulozo, 1 za tbc. meningitis in 1 za iuberkulozo čreves.
Za ostalimi boleznimi je umrlo 79 delavcev in nameščencev. Samomor je izvršilo 7 delavcev, pri delu sta se ponesrečila 2, a izven posla 6.
Z ozirom na poklic je bilo od umrlih 13 uradnikov, 46 kvalificiranih delavcev, 11 vajencev in 86 nekvalificiranih delavcev.
Največje število umrlih odpade na trgovske nameščence (17), zatem sledijo delavci industrije živil (13), delavci v lovarnah oblek in kemičnih čistilnicah (13), gozdno-lesne industrije (12) in pri javnih delih (10).
Delavci ostalih širok so zastopani z manjšim številom mrtvih pod 10.
Največje število umrlih je bilo zavarovanih z mezdo Din 34. - in to 23 delavcev in nameščencev.
Rodbinam umrlih delavcev in nameščencev je bilo v mesecu januarju 1935 izplačanih za pogrebnine skupaj Din 114.161.50. Od le svote odpade na bolniško zavarovanje Din. 111.857.50, a na nezgodno zavarovanje Din 2.304.—.
Naknadno je prijavljen še en umrli delavec iz meseca julija (1 moški), 2 umrla delavca iz meseca septembra (2 moška), 4 umrli delavci iz meseca oktobra (4 moški), 5 umrlih delavcev iz meseca novembra (5 moških) in 36 umrlih delavcev iz mececa decembra (27 moških in 9 žensk.) Rodbinam teh umrlih delavcev je izplačano za pogrebnine Din 30.848.—.
Število naknadno prijavljenih umrlih delavcev v mesecu januarju 1935 bo objavljeno v sledečem poročilu za mesec februar t. 1.
IZ MEDICINSKIH ČASOPISOV
I.	Periodica
Medicinski pregled — januar 1935
Dr. A. Markovič: Pitanje tuberkulozne eiiologije kroničnog zapalenja uve-alnog trakta. — Izvanredno bogastvo u krvnim sudovima uvealnog trakta predisponira za razna metastatična obolenja, pa prema tome i tuberkulozna. Kod miliarne tuberkuloze sudovnjače, kod prave tuberkuloze dužice i drugih izrazitih tuberkuloza oka nije teško dokazati tuberkuloznu etiologiju; ali kod raznih kroničnih zapalenja, koja su računata kao idopatična ili stavljana u grupu simpatične oflalmije, nije se mnogo znalo o etiologij', mada se sumnjalo u njihovu tuberkuloznu etiologiju. Tek zaslugom bečkog prof. Meller-a to je pilanje počelo da dobija jasni oblik i danas se smatra rešeno, ij utvrdjeno, da su ta obolenja tuberkulozne prirode. Za dokaz toga Ivrdjenja služi fokalna tuberkulinska reakcija, uspeh lečenjem iuberkulinom i najzadje odgajen Ibc bacil, o čemu je Meller referisao 1932. — Za terapiju ovih kroničnih uveiiida se autor služio isključivo Tebepro-tinom, jer je ovaj preparat jedini, pored japanskog A—O, oslobodjen proteina iz tbc. bacila i tuberkulo—toksina, te je stoga neopasan.
S. Miloševič i V. Ekersdorf: Naši postupci pri uzimanju, posmatranju i sijanju materijala kod dermatofiiije.
C. Plavšić i Z. Milovanovič: Povodom jednog slučaja ductus arteriosus apertus. — Pisci opisuju ovaj interesantan slučaj, a na kraju se pitaju neće li u skoraj budućnosti biti moguće hirurškim putem podvezah ovaj duclus.
S. Bugarski i Z. Bajič: Solu—Salvarsan u terapiji luesa. — Iznoseći rezuliale lečenja kod 33 bolesnika, pisci dolaze do zaključka da se Solu-Salvarsanom ne postižu oni rezultati, koji su očekivani i io iz sledečih razloga: 1. Spiroheia pallida sporo izće-zava; 2. Primarni afekt i eksantem zaraščuju vrlo sporo; 3. Delovanje na seroreakcije je slabo i 4. intoksikacije po Solu-Salvarsanu su teške, a ponekad letalne.
Dr. jurčenko: Solu-Salvarsan u tečenju sifilisa. — Na osnovi rezultata, postignutih kod 62 slučaja, pisac zaključuje da je Solu-Salvarsan neopasan, da stoji na istoj visini kao Neosalvarsan, a radi lakog doziranja i načina upotrebe — intravenozno i intra-muskularno — pristupačan je i onim lekarima, koji nemaju ruiine ili mogućnosti, da dadu intravenoznu injekciju.	M. Grujič
II. Therapeutica
Dr. E. Jekelius — Wien: Prominal, barbiturni derivat brez hipnotične kom-pomente kof aniiepilepiikum A. poroča o vporabi prominala pri ambulantnem zdravljenju epileptikov. V splošnem zadostujeta 1 do 2 tableti po 0,2 gr. prominala. Bolnikom je to zdravljenje večinoma jako dobro storilo, 40°/0 je zgubilo svoje napade, pri 30% so nastopili mesto velikih napadov napadi „peiif-mal“-8, pa tudi pri ostalih 20% smo mogli opaziti zmanjšanje napadov, Bolniki so bili med zdravljenjem sposobni za delo. Prominal ne kaže nobenega hipnotičnega učinka. (W. med. Wchschft. 23/1934),	U.
Dr. Eberh. Kunz: O učinku preparata vitamina A Vogana pri primeru keratomalacije, A. poroča o primeru keratomalacije pri 5 mesečnem dojenčku z jako slabim splošnim stanjem in nizko teiesno težo. Pri sprejemu je imel dojenček bronho-pneumonijo. Kseroza je bila slabo razvita, vnetje vezenic je biio šele v začetku. Obolenje smo smatrali za posledico takozv. škode po prehrani z moko („Mehlnährschaden“). Zdravili smo bolnika predvsem s primerno hrano, ki je obstojala iz 5 minut kuhanega mleka. Kot glavni nosilci vitamina A so prišli v prvem tednu v poštev ribje olje in korenčki pozneje samo še vogan. Presenetljivo hitro je nastopilo zboljšanje. Teža se je dvignila pneumoniji in čiri na roženici so se kmaiu ozdravili. Mnenja smo, da je io zboljšanje v
prvi vrsii pripisali voganu, ki — kakor znano — vsebuje izdatne količine viiamina A, ki ¡ih telo pri težki avitaminozi zelo dobro izkorišča. Vogan zasluži prednost pred ribjim oljem, ker je visoko koncentriran, se lahko dozira in bolniki ga jako dobro prenesejo, kar je važno zlasti v primerih prebavnih motenj (KI. Monatsbl. 921/934).	N.
Dr. W. Schlör: — Stutgart: Coramin v porodništvu in ginekologiji. A. rabi Coramin na svojem oddelku že dve leti. Obneslo se je io sredstvo predvsem kol sredstvo za zbujenje iz narkoze, kar je pri modernih načinih narkoze (Avertin, Perrocion) posebno važno. V dozah od 5 do 10 ccm. se vbrizga intravenozno. Učinek nastopi že 30 sekund po začetku injekcije. Preparat je treba brizgati jako počasi, potem ne pride do krčev. Včasih morajo bolniki kmalu po injekciji močno kihati. — V približno 40 primerih asfik-cije novorojenčkov smo vbrizgali po 1 ccm coramina intragluteelno. Imeli smo utis, da smo na ta način močno dražili center za dihanje. V posebno težkih slučajih smo brizgali coramin skupaj z lobelinom. Malo večje doze coramina povzročajo tudi pri novorojenčku močno kihanje, ki je v enem primeru trajalo celo noč. — V primeru velike izgube krvi smo brizgali coramin (10 ccm) intravenozno. Pac. je ogromno izgubo krvi posebno dobro prestala. — Po naših skušnjah je priporočljivo dajati coramin profilaktično po težkih operativnih posegih kot sredstvo za zboljšanje krvotoka in profilaktikum proti embolijam. Trajen učinek se pa da doseči samo z večkratnim vbrizganjem coramina intramuskularno. (Zen-tralblatl für Gyn. 28./1934).	N.
Dr. Grünewald — Mannheim: O zdravljenju febrilnih pljučnih tuberkuloz s Cardiazol-Chinin „Knoli“. V primerih subakutne in kronične pljučne tuberkuloze, pri katerih kolapsno zdravljenje radi širokih zarastlin ni mogoče, kakor tudi pri akutnih infil-traiivnih formah, je poleg dolgotrajne vročine prekomerna obremenitev krvotoka kriva hitremu poslabšanju stanja. V takih slučajih ni vedno lahko pobijati vročine radi profuznega znojenja že radi oslabljenega srca, ki samo za sebe zahteva zdravljenje. Kinin je v takih primerih odličen antipiretikum. Centralni in periferni vpliv kinina znižuje toploto le polagoma brez vsakega znojenja. V poštev pride tudi splošno stimulirajoči učinek kinina. Posebno priporočljivo je, dajati skupaj s kininom sredstvo za krvotok za ojačenje srca. A. rabi v ta namen kombinacijo kinina s kardiacolom v obliki Cardiazol-Chinin-Bohnen. (D. med. Wchschft. 9./1931).	N.
Dr. Theo Neumer: — Heidelberg: O zdravljenju črevesne tuberkuloze z Oc-iinom. V živalskem poskusu se vidi, da octin ne znižuje samo tonus, kakor to delajo opiati, temveč vpliva hromeče na peristaltiko tenkega in debelega črevesa. Zaradi teh lastnosti smo dajali octin pri 70 primerih ulcerativne črevesne tuberkuloze z močnimi diare-ami. Bolniki so izjavili, da prenehajo bolečine ca. 3—4 ure po octinum-u, medtem ko traja diareja še naprej. Po nekoliko dneh nehajo tudi diareje, teža ne pada več, včasih se celo dviga, ker bolniki lažje jedo. Včasih je treba kombinirati octinum z drugimi sredstvi kakor opij, tanelbin in sl. Oclinum odpove v slučajih amiloidoze, kakor pač tudi vsa druga sredstva. Na bruhanje vpliva dobro. Zato smatramo octinum za obogatitev našega terapevtičnega zaklada pri zdravljenju črevesne tuberkuloze (M. med. Wchschft. 45/1934).	N.
Peritonitis — obsevanje z ultra-violetnimi žarki. V 1. številki Ars Medici 1935. poroča E. Liek o posetu pri češkem kirurgu Havličeku, kateri je v zadnjih treh letih operiral 108 bolnikov radi peritonitide, nastale po perforaciji a pendiksa in ni prt tem izgubil niti enega bolnika. (Po klinični statistiki prof. Kirschnerja na podlagi 11.000 primerov znaša mortaliteta splošne peritonitide 47.7°/o, peritonitide po appendicitidi 38.5°/o-) Havliček je mnenja, da so uspehi, ki jih je dosegel podani v sledečem: po izvršeni apvendektomiji obseva ca 20 cm dolgo vijugo tankega črevesa in del omenta z lastno konstruirano kremenovo lučjo „Laparophos“ in sicer 5 minut v distanci 35 cm ter skozi Woodov Filter. Nato opusti vsako izpiranje trebušne votline, prav tako izčrpanje gnojnega eksudata ali brisanje ter takoj popolnoma zapre trebušno votlino. Vse operacije izvrši v lokalni anesteziji. Breitner v Insbrucku in Paschaud v Lausanni sta metodo preiskusila ter uspehe potrdila. Po njihovem prepričanju se sme uporabljati za anestezijo tudi Evipan oz. Co.
Dr. B. B.
RAZPISI
Glede razpisa nagrad za znanstvena dela iz področja tuberkuloze je prišlo do nejasnosti, ki jih s tem popravimo.
Kakor nam poroča šef Odseka za pobijanje tuberkuloze pri Minister-stvu soc. politike in narodnega zdravja v Beogradu, docent dr. Ivan Matko, so razpisane sledeče nagrade:
1.	Nagrada mesta Ljubljana v znesku Din 2.000.- za najboljše delo o temi: „Kako naj uredimo najceneje in najbolje borbo proti tuberkulozi v naši državi.“
2.	Nagrada docenta dr. Matka v znesku Din 2.000.- za drugo delo o isti temi.
3.	Nagrada mesta Celja v višini Din 2.000.- za najboljše delo iz ftizeologije (tema prosta).
Zadnji rok za vse tri nagrade poteče dne 1. VIII. t. 1. Rokopisi se pošiljajo na Institut za tuberkulozo, predstojnik prof. dr. VI. Cepulič, Zagreb, Zeleni breg,
Obseg rokopisov je neomejen. Delo ima lahko obliko članka, brošure ali slično.
Ocenjevalni odbor sestavljajo: gg. prof. dr. VI. Cepulič, primarij dr. V. Kušan in docent dr. I. Matko.
Poleg navedenih treh nagrad je razpisana še posebna nagrada doc. dr. Matka v znesku Din 1.500,- za poljubno medicinsko temo (gl. Z. V. 3/35).
V svobodnem mestu Danci g so 13. IV. t. 1. ustanovili državno akademijo za praktično medicino.
*
* *
Mednarodni urad dela v Ženevi je priobčil številke o razmerju števila prebivalstva napram številu zdravnikov v Evropi. Podatki se nanašajo na 17 držav brez Rusije. — V Avstriji pride 1 zdravnik na 766 preb., v Angliji na 822, na Norveškem na 1.067, v Italiji na 1.218, v Švici na 1.231, v Nemčiji na 1.342, v Franciji na 1.500 prebivalcev. — 1 zdravnik pride na več kot 2 000 preb. v Belgiji (2.344), na Švedskem (2.744). Na enem zadnjih mest stoji Jugoslavija z enim zdravnikom na 3.568 preb. V Dravski banovini pride po našem računu približno en zdravnik na 1.800 preb.
Po naziranju mednarodnih strokovnih krogov naj bi prišlo 7—12 bolniških postelj na 1.000 prebivalcev. — V Dravski banovini bi po tem računu morali ustanoviti bolnice z najmanj še 3 - 4.000 posteljami.
Po poročilih iz Amerike uvažajo v U. S. A. leto za letom približno 750.000 funtov opija. Od te ogromne količine pride po zakonitem potu v Sev. Ameriko samo 10.000 funtov, vse drugo vtihotapijo. — Po poročilu „Medic. Times“ (1935) imajo tihotapci pri tem svojem „delu“ denarni promet do štirih bilijonov dolarjev. Ko so v Los Angelesu ustanovili velik zavod za ozdravljenje bolnikov, ki so se navadili na narkotika in so upali, da bo mogoče v tem zavodu nekaj stotin bolnikov vsako leto ozdraviti, so morali to „Narcotic Clinic“ kmalu zopet zapreti, ker je že ta edini zavod menda močno oškodoval trgovino z opijem.	(Po M. Med. Wchschft).
*
*	•
V Hsinkingu v Mandžuriji hcčejo ustanoviti cesarsko-mandžursko vseučilišče. Na tem vseučilišču bodo posebni seminarji za izobrazbo mongolskih dijakov.
*	*
Francoska akademija v Parizu proslavi letos svoj 300-letni jubilej.
*	•
Na željo Mussolini-ja so prekrstili znameniti „Istituto Mussolini“ v Forlanini jev zavod. S tem je počaščen spomin moža, ki se mu imamo zahvaliti za danes najuspešnejše sredstvo za zdravljenje pljučne tuberkuloze, za umetni pneumotoraks.
1 1 lil 1 1111	Hinni iniiii i	IZ UREDNIŠTVA ■	iiinuiiniiiii iiiiniiiiiiiniH	lili«	II lil El HI
Ili III III	m milili n	IH 1 lili	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii		
Za tiskovni sklad Zdravn. Vestnika so prispevali:
K. S. din 150'— ; Dr. Fedor Mikic — Zagreb in dr. T. Krajgher — Ljubljana po din 100; dr. D. Borič — Beograd din 50'—; dr. Repič — Planina din 30'—
HVALA 1
*
* *
Že prejšnji mesec obljubljene pozive in položnice za tiskovni sklad Zdravn. Vestniku bomo razpošiljali v kratkem.
Tolažba
V zdravilišču za jetične. Vizita. Bolnik, ki je bil prejšnji dan sprejet; „ Gospod doktor, pomagajte mi no, prosim. Strašno mnogo pljujem, toliko, da mi en pljuvalnik ne zadostuje“. Zdravnik tolažilno: „Dragi moj, nič ne de, bomo Vam pa dali dva pljuvalnika“.
Urednik in izdajatelj: Dr. R. Neubauer — Golnik. Tiskarna „Sava“ d. d. v Kranju — Za tiskarno: Vilče Pešl, Kranj
EUPACO ,Merk‘
iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiismiliiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
pri krčih gladke muskulature
Indikacije: Kolike jeter in žolčnih poti, želodčne kolike, hyperemesis gravidarum, ulcus duodeni, spa-slične obstipacije, krči sečnih poti, dysmenorrhoea
Originalni omoti:
Tablete
Cevčice z 10 in 20 komadi Supozitorija
Skatljice s 5 in 10 komadi Ampule Syntaverin-Atropin Škafljice s 3 in 10 komadi
E. MERCK, Darmstadt
Zastopstvo za Jugoslavijo:
Dr. LEO NEUMANN
Zagreb, Mošinskoga 14
GOSPOD TOVARIŠ,
tvrdke, ki oglašuj'ejo v Zdravri. Vestniku, so v vsakem oziru posebno priporočljive, zato krijte svojo potrebo pri teh tvrdkah. Vedno pa, če kaj naročite pri kaki tvrdki pa bodisi tudi samo vzorce in literature — se sklicujte, prosim, na Zdravniški Vestnik. S tem koristite sebi in svojemu glasilu.
ERIGON - SYRUP
Dr. WANDER
Syrupus hypophospho-sulfoguajacolicus comp.
Indikacije:	specifične in kataralne bolezni dihalnih organov (Tbc. pulmonum, bronchitis, bronchopneu-
monia) in povsod, kjer je indiciran guajacol.
Doziranja:	odrasli 3 krat dnevno po 2 mali polni žlici, otroci 3 krat dnevno po eno malo žlico.
Cena i.e publiko : sieklenica Din 37'—	Vzorce in literaturo pošilja
Dr. A. Wander d. d. Zagreb
Predpisujte «domače proizvode 1
Vsebina
Stran
Dr. L. Ješe:	Okulistika v splošni praksi.........................145
Dr. Ant. Brecelj:	Primer izrednega ozdravljenja ......................153
Dr. jos. Cholewa:	Borba proti raku v severnih slovanskih	državah
(3 slike)................................... .	161
Dr. B. Škerlj:	Telovadba in človeško telo (nadalj.— 1	slika) .	167
Dr. Hugo Robič:	Iz venerološke prakse ...	.......	179
Iz socialnega zavarovanja: Umrljivost v januarju 1935 .................. 180
Iz medicinskih	časopisov:..............................................181
I. Periodica Medicinski pregled — januar 1935 str. 181; II. Therapeutica str. 181.
Razpisi ............................................... ...	.	183
Drobne novice........................................................... 183
Iz uredništva..........................................................  184
Vsebina priloge „Evgenika“:
Priv. doc. dr. A. Munda :	Indicirana odprava telesnega plodu in naš
kazenski zakon............... ....	17
P. Popenoe. D. Sc.:	Operacija .................................. 21
Zakonodaja:	    26
Drobne vesti:	    27
Književnost:	Iz domače književnosti........................ 29
Genetični seminar:	   32
Priv. doc. dr. A. Munda:	Die indizierte Fruchtabireibung und das jugosla-
vische Strafgesetzbuch.......................... 21
P. Popenoe, D. Sc.:	Die Operation...............................S. 26
Legislation	 p.	27
Little note»	 p.	29
Aus der jugoslav. Literatur ...............................................S.	32
11111			E	Ji: I il! i	Mali oglasi	—	
Motorno kolo znamke Harley-Davidson 1.200 s prikolico — zelo primerno vozilo za zdravnika — ugodno na prodaj
Vprašati Upravo Zdravn. Vestnika — Golnik
	lllll
m \Z \ CTDT « tvornicakem.farmac. 7 A riPPR H „IVAolCL proizvodov d. d. Z^AUKCD ■	ODIO ■	„SANABO-KAŠTEL“	mlin	lini	n		 	 "!i. ■ ■ ■ ■ ■ ■' i" m h" ■■ -'.n . "" '■
PROCYTHOL ■	pro injectione 1 perniciozna in težka sekundarna anemija M 1 ampula odgovarja po svojem klinič-M nem učinku približno 500 g svežih jeter i PROCYTHOL FORTE 'H 1 ampula odgovarja po kliničnem ■	učinku približno 5.000 g svežih jeter 1 Intramuskularna raba! ■	Vzorci in literatura na zahtevo	
■ IllIlMinillMMIlIHIIHIIIlIllttlllllilllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllillllll	■u ■
Pri krupozni pneumoniji malariji in napadih slabosti je SOLVOCHIN „KAŠTEL“ Specifično sredstvo orig. škatlje s 3 in 10 ampulami po 1,1 in 2,2 ccm za neboleče intramuskularne injekcije SOLVOCHIN „Kaštel“ more v najkrajšem času kupirati pneumonijo «KAŠTEL“ tvornica kem. farmac. proizvodov d. d. Zagreb	
Zdravilišče Golnik
za bolne na pljučih.
Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem štadiju.
t	' \
3 oskrbni razredi
Vsi moderni dijagnostični pripomočki na razpolago! — Higijenično-dijetetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumothorax artefi-cialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, Jakobausova operacija.
Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik.
Pošta — telefon — brzojav: Golnik.
•v
Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj - Tržič. Avto pri vseh vlakih.