18. štev. Straža. Priloga „Gorenjcu" štev. 13 z dne 31. marca 1906. 11. leto. Slovenski glasovi o jeseniških občinskih volitvah. Goriška cSoča« piše: Z napetostjo smo pričakovali, kako skončajo občinske volitve 'vna Jesenicah na Gorenjskem. Kakor smo naznanjali v raznih noticah, se je bil zvezal tamkajšnji župnik Zabukovec z Nemci proti naprednjakom, češ, naj vrag vzame vse, če ne obvelja njegova. Kako je malo mar po-litikujočim slovenskim duhovnikom naš narodni boj, se je pokazalo v najgrši luči ob teh volitvah. Nemci stezajo roke po Jesenicah, delajo ^a vse kriplje, da bi dobili to važno občino ▼ svoje kremplje, vsled česar bi padel ves ;gornji del Gorenjske do koroške meje njim -v žrelo — in ob takih okoliščinah se dobi slovenski duhovnik, ki pri volitvah noče Iti -s svojimi slovenskimi rojaki, marveč išče zveze z Nemci, kajti njegova mora veljati, pa naj se zgodi, kar hoče. Da spravi sebe in par svojih mamelukov v občinski odbor, za lo stori tudi naglavni greh narodnega izda-jalstva. Slovenski klerikalci in Nemci so se slcupno borili pri volitvah; če bi bili zmagali, bi bile danes Jesenice izgubljene, bile i)i nemške. Seveda katoliški duhovnik Zabu-;kovec bi bil ponosen na zmago, občini pa bi gospodaril Nemec! Tako brezčutni, tako brezdomovinski, tako zavrženi so dandanašnji politikujoči slovenski duhovniki, da jih ni sram celo izdajati Slevence tujcu, ako se jim obeta pri tem kako okoriščanje. Ali k sreči so resnični rodoljubi prepre-"čili nakane klerikalno-nemške zveze na Jesenicah. Izid volitev je ta, da je narodno-na-\predna stranka v občinskem odboru najmoč- nejša. Kakšna nevarnost, da bi bili prodrli črni brezdomovlnci! Karkoli je črnega in nemškega po Jesenicah, vse je šlo v boj za to, da bi padla občina v roke klerikalno-nemške zveze, in tudi slavna kranjska vlada, ki je popolnoma v službi škofa in je nemška skoziinskozi, je pomagala z vso mogočo pristranostjo in svo-jevoljnostjo svojega komisarja. Prav videlo se je, kako težko so čakali, da zmagajo klerikalci in Nemci. Da se to ni zgodilo, se je zahvaliti zavednim možem, katerim bije v prsih čisto slovensko srce . . . Tukaj se vidi pač jasno razliko med narodno-napredno in klerikalno stranko. Do-čim se prva bori za obstoj našega naroda, dočim ima s svetlimi črkami napisan na svojem praporju boj za slovenstvo, dere klerikalna stranka v dosego svojih namenov v boj makai'i tudi z našimi največjimi sovražniki. Na Goriškem imamo zvezo slovenskih klerikalcev z laškimi liberalci, in vsled te zveze trpi slovenski del dežele neizmerno, načeluje pa jej duhovnik — na Jesenicah se veže slovenski duhovnik z nemškim liberalcem, da bi le prodrl on s svojimi pajdaši, pa če pri tem naša narodna reč trpi še tako škodo. Tukaj se vidi, kaka zavržena stvar je politikujoči duhovnik, kako nevarni so črni možje v politiki! Ta človek zasluži, da se ga izpostavi na sramoten oder, da mu vsakdo lahko pljune v obraz, tak človek zasluži bič in batine. Zategadelj pa svarimo pred vsako zvezo s politikujočimi duhovniki. Kajti za njimi tiči vedno le bisaga in pa izdajstvo. So že tako vzgojeni, da hočejo le komftn-dirati in dobro živeti — naša sveta narodna stvar jim je deveta briga. Dolžnost vsakega pravega Slovenca je: bojevati se neizprosno proti izdajalcem slovenskega naroda, proti našim največjim sovražnikom. PODLISTEK. Skopuh. Humoreska z gorenjskih hribov. Da^e. Andreju je bilo sedaj vse jasno. Denar, ^kateri je bil shranjen v kovčegu, je dobiček -od loterije. Torej oče ni govoril resnico, ko je pravil, da je dobil le par sto 'goldinarjev. Stokrat sto je bilo. in sosedje so imeli prav, ko 80 to zatrjevali. Zaradi tega skrivnega zaklada je postal pravi skopuh. Ko so na stopili slabi časi, ko bi te novce dobro uporabil, da bi posestvo na dobrem stališču ohranil, se ni mogel ločiti od lepih podobic. iRaje je pustil, da je propadlo vse, da je umrla njegova žena, samo da ni kupček bankovcev postal manjši. Skopuh! Pravi, tipični iskopuh!' Andrej je že dolgo ležal v postelji, ko 30 se končno vrata odprla in stari je stopil 'V sobo. Sin je napravil, kakor bi se zbudil iz čvrstega spanja in vprašal: Kje ste pa bili oče? Stari je sina pogledal postrani in rekel: «Na dvorišču sem bil, malo na zraku; nisem se dobro počutil.» — Drugo jutro, ko je oče odšel za delom na polje, je šel Andrej na podstrešje. Vzel je seboj vse ključe, kar jih je bilo pri hiši, da bi z njimi poskušal odpreti skrinjo. Sam ni vedel, zakaj to stori. Denarjev itak ne sme iz nje vzeti. V njem, se je oglasila strastna želja, da bi zaklad, kateri bi ga lahko osrečil za vse življenje, saj malo bližje ogledal in imel za kratek čas v rokah. Peti ključ je bil pravi in odprl je ključavnico ; z roko je sunil čvrsto kviško in pokrivalo je bilo odprto. Andrej je stikal po starih cunjah, jih preobračal na vse strani, toda listnice le ni našel. Iskal je po skrinji, ako nima dvojno dno, ali kak skriven predal, toda nič ni našel. Končno je Andrej nevoljno zaprl po- Proč ž njimi na celi črti! — To nam bodi trdna parola vselej in povsod! " JfoviSar. Prvi Tlak na noTi želemicL Dne 19. t. m. je šel prvi vlak z Gorice do Jesenic. Ž njim se je peljal med drugim tržaški cesarski namestnik Hohenlohe, kranjski deželni predsednik Schwarz, delegat železm-škega ministrstva in drugi dostojanstveniki. V Hudi jutpi je bil obed. Vrnitev se je izvršila skozi Ljubljano. Občni zbot podružnice slovenskega planinskega društva za kranjskogorski okraj se bode vršil v nedeljo 1. aprila ob treh pop. v gostilni g. I. Hkauca