MAJ 1981 — ŠT. 10 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXII Z OBISKA V BEOGRADU PREJELI SMO VISOKO PRIZNANJE Med letošnjimi dobitniki visokega priznanja — Prvomajske listine Zveze sindikatov Jugoslavije, je bila tudi naša Predilnica. To listino smo dobili kot znak posebnega priznanja za aktivnost organizacije sindikata v razvoju samoupravljanja, skrbi za življenjski standard delavca, skrbi za varstvo pri delu idr. Visoko priznanje je v Beogradu prevzela predsednica konference sindikata naše DO, Ani Povše, ki je dogodek takole opisala. V Beograd sem bila po- prevzamem to priznanje, vabljena kot predsednica Svečana podelitev je bila v konference sindikata, da Domu Sindikatov Jugosla- vije. Tam smo se zbrali 12. 5. 1981 ob 10. uri. Vseh dobitnikov je bilo 32, po 4 iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Med vsemi, ki smo listine prevzeli, pa sva bili samo dve ženski, tovarišica iz tovarne obutve Sloga iz Koprivnice in jaz. V razgovorih smo kaj hitro našli stik in primerjali razmere v OZD. Dobila pa sem vtis, da v veliki večini delovnih organizacij ženske še ne opravljajo odgovornejših funkcij v DPO in organih samouprave. Po kratkem pozdravnem govoru smo se odpeljali z avtobusom na grob predsednika Tita, ki je resnično obdan z veliko zelenja in cvetja. Povsod vlada tišina, ki jo »moti« le žvrgolenje ptičev. Za tem smo si ogledali znamenitosti Beograda. Med vožnjo nas je malo motil dež, ki je prav takrat začel padati. (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednica konference sindikata predilnice Litija Ani Povše ob predsedniku RS ZSS — Vinku Hafnerju, neposredno po podelitvi visokih priznanj. Foto: Dragan Martinovič Prejeli smo visoko priznanje (Nadaljevanje s 1. strani) Spremljevalec nam je nanizal veliko zanimivosti o zgodovini našega glavnega mesta, kakor tudi o načrtovanem razvoju. Po povratku v Dom sindikatov smo se zbrali v avli, kjer nas je pozdravil predsednik ZSJ, tov. Miran Potrč. Po krajšem nagovoru nam je podelil priznanja. Podelitvi so prisostvovali tudi člani predsedstva ZSJ, ki je prav takrat končalo zasedanje. Ko smo se po končani slo- vesnosti našli skupaj vsi, ki smo prišli iz Slovenije, sta nam prišla čestitati tudi tov. Vinko Hafner in še enkrat tov. Miran Potrč, ki nas je povabil še na razgovor v svojo pisarno. Do odhoda letala nam je ostalo nekaj časa za sprehod po mestu, ki je v popoldanskem času še posebno živahno. Ta obisk v Beogradu mi bo vsekakor ostal v lepem spominu. A. Povše Dobitniki letošnjih prvomajskih listin ZSJ, iz Slovenije. Od leve proti desni, z listinami v roki, so predstavniki: OO ZS TOZD Okovje v Kovinoplastiki Lož, OO ZS Predilnice Litija, občinskega sveta ZS Ljubljana-Moste-Polje in OO ZS TOZD Metalurgija v mežiškem rudniku. Med njimi je predsednik RS ZSS Vinko Hafner. Foto: Dragan Martinovič Člani konference sindikata so na zadnji seji obravnavali več pomembnih vprašanj, v zvezi s predkongresno dejavnostjo, med katerimi je tudi SOCIALNA VARNOST DELAVCEV V naši delovni organizaciji smo v začetku aprila, skupaj s sekretarji ZK, pregledali kdo in koliko delavcev prejema najnižje OD in kolikšni so. Ugotovili smo, da je znašal najnižji OD za: januar 1981 6.531,50 din februar 1981 6.038,05 din marec 1981 6,778,65 din (povprečno 6.449,40 din.) Osebni dohodek v tej višini prejemajo delavke (ca 35) v zbiralnici cevk in čistilke strojev. To so v večini mlajše delavke, samske in živijo pri starših. K osebnemu dohodku še ne prejemajo nobenih dodatkov (minulo delo, nočno delo ipd.). Pregled zaposlenih delavcev po višini OD za prve tri mesece 1981: januar februar marec do 5.100,00,— _ _ od 5.100,00 — 6.000,00 2 — do 6.001,00 — 7.000,00 21 51 10 od 7.001,00 — 8.000,00 46 60 50 od 8.001,00 — 9.000,00 101 247 50 od 9.001,00 — 10.000,00 288 280 186 od 10.001,00 — - 12.000,00 252 162 426 od 12.001,00 — - 14.000,00 62 24 75 od 14.001,00 — 16.000,00 19 13 24 nad 16.001,00 19 13 26 Pred 3. kongresom samoupravljalcev Trije kongresi samoupravljalcev — tri etape samoupravnega razvoja Nadaljevanje iz prejšnje številke (' \ KARDELJ OEKSTRA ^DOHODKUj Kardelj je s tem opozoril na še vedno nerešeno vprašanje takoimenovanega ekstra dohodka, to je dohodka, ki je rezultat različnih ugodnih pogojev in ni rezultat dela ter zaradi tega tudi njegova delitev ne more pripadati samo enemu kolektivu temveč celotni družbeni skupnosti. »Če bi prepustili razvoj dohodkovnih odnosov stihiji take vrste, bi se prav skozi sistem delitve po delu in skozi dohodkovni sistem povečale razlike in socialne razlike znotraj samega delovnega razreda, razlike, ki nastajajo ob kršenju načela delitve po delu«, je dejal Kardelj in dodal, »samo po sebi je jasno, da to vodi hkrati k zaostrovanju socialnih, političnih in drugih konfliktov. Taki pojavi so že danes v naši praksi. Doslej še niso prišli preveč do izraza, ker je kon-cetracija dohodka sorazmerno majhna .. . Vendar moramo imeti pred očmi te tendence kot potencialni vir mnogo bolj resnih deformacij v naši družbi; jutri, ko bo družbeno bogastvo mnogo večje, se bodo poglobile tudi razlike, če se z ustreznimi sredstvi ne bomo postavili po robu takim stihijskim gibanjem.« Kardelj je pri tem omenil, da bi bilo napak omejevati posamezne delovne organizacije pri pridobivanju dohodka, ker bi to oviralo razvoj. Rešitev problema je v nadaljnjem dograjevanju sistema razporejanja, o čemer bo, kot pričakujemo, spregovoril tretji kongres. Kardelj je govoril tudi o nasprotnikih samoupravljanja. »Nekateri kritiki samoupravljanja postavljajo vprašanje o rezultatih samoupravnega razvoja takole: ali je samoupravljanje likvidiralo etatizem, birokratizem, tehnokratizem in socialne razlike? Na tako postavljeno vprašanje moramo odgovoriti: ne, ni likvidiralo teh tendenc, vendar to za zgodovinski preizkus samoupravljanja niti ni pomembno . .. Toda, če postavimo vprašanje: ali se je samoupravljanje afirmiralo kot realen faktor zmanjševanja in omejevanja teh tendenc, kot faktor, ki uničuje njihove zgodovinske korenine . .., na tako postavljeno vprašanje danes mirno lahko odgovorimo: da, samoupravljanje se je afirmiralo prav kot tak družbeni dejavnik.« TRETJI KONGRES: PRVI BREZ TITA Tretji kongres samo-upravtjalcev bo tudi prvi tak kongres brez telesne prisotnosti Josipa Broza-Tita, nenadomestljivega vodje jugoslovanskega delavskega razreda. Vendar je Titova revolucionarna misel vtkana v vse, o čemer bo tekla beseda na tem kongresu. V delu tretjega kongresa, ki bo od 16. do 18. junija letos v beograjskem centru Sava, bo predvidoma sodelovalo preko 1.700 delegatov, od tega petdeset delegatov naših delavcev na začasnem delu v tujini. Nada Djermanovič Tanjug ■ VEČE SAVEZA JUCoSlA?! “PLAKLIU .A« SIMM M«,SLA....: c Kg? Ml Plaketa je razstavljena v vitrini, ob vhodu v proizvodni sektor. UDELEŽBA PRI SKUPNEM DOHODKU V zadnjem času se tudi v naši delovni organizaciji vedno pogosteje razpravlja in odloča o pridobivanju dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev v drugo delovno organizacijo ali TOZD in pri tem o udeležbi pri skupaj ustvarjenem dohodku. Pravila za združevanje sredstev in dela v drugo DO ali JTOZD, določa zakon o združenem delu. So zelo obširna, saj so prav odnosi pri pridobivanju in razporejanju dohodka eden najbolj pomembnih za družbeno ekonomski položaj delavcev. Zato namen tega članka ni razpravljati o celotni problematiki pridobivanja in delitve dohodka, ampak bom skušal čimbolj enostavno razložiti le del teh odnosov, to je udeležba na skupnem dohodku na podlagi vlaganja dela in sredstev. Vsaka delovna organizacija ali TOZD, ki namerava združiti delo in sredstva, mora imeti sredstva in pa poslovni interes. Medsebojna razmerja pri združevanju dela in sredstev delovna organizacija ali TOZD, ki združi delo in sredstva in med delovno organizacijo ali TOZD, ki ta dela in sredstva sprejema, se uredijo s posebnim samoupravnim sporazumom. V tem sporazumu se zlasti urejajo cilji združevanja sredstev ter nameni, pogoji in načini uporabe; način ugotavljanja skupnega dohodka, osnove in merila za ugotavljanje deleža podpisnic sporazuma pri skupnem dohodku; pogoje, način in roke za udeležbo pri skupnem dohodku in podobno. To pomeni, da mora biti za vsako združevanje dela in sredstev sklenjen poseben samoupravni sporazum. Eden najbolj bistvenih določil tega sporazuma je tudi dogovor med udeleženci sporazuma o tem, kako je DO ali TOZD, ki je združila svoja sredstva, to je sredstva od drugih DO oz. TOZD. Udeležbo pri skupnem dohodku imajo vse tiste DO ali TOZD, ki so združile svoja sredstva in to v višini in v času, ki so sporazumno določeni v samoupravnem sporazumu. DO ali TOZD, so udeležene pri skupnem dohodku na podlagi združevanja sredstev, s katerimi je gospodarila druga DO ali TOZD. DO ali TOZD, ki je združila svoje delo in sredstva v drugo DO ali TOZD, ima pravico v okviru udeležbe pri skupnem dohodku, do vrnitve sredstev, ki jih je združila. Poleg tega ima tudi pravico do nadomestila za gospodarjenje s temi sredstvi, vendar v popolni odvisnosti od dohodka. To se pravi, da ima pravico do vrnitve sredstev v nominalni višini oz. realni višini, to je v revaloriziranem znesku glede na inflacijo, če je tako dogovorjeno v samoupravnem sporazumu in to nadomestilo za gospodarjenje z dru-ženimi sredstvi, ki so v bistvu nadomestilo za klasične obresti. To nadomestilo je možno predvideti v določenem znesku, ki pa mora biti odvisen od skupnega dohodka. To nadomestilo pa bo dobil vlagatelj oz. DO ali TOZD ki je združila sredstva le pod pogojem, če bo delovna organizacija ali TOZD, ki je ta sredstva sprejela, ustvarila dovolj velik dohodek. Prav tu pa je bistvena razlika med sredstvi, ki se združijo in med kreditnimi odnosi. Vračanje kreditov in plačevanje obresti namreč ni odvisno od ustvarjenega dohodka. Združevali bomo torej delo in sredstva le s tistimi organizacijami ali TOZD ki dobro gospodarijo oz. za katere bomo prepričani, da bodo ustvarile dovolj dohodka na podlagi združenih sredstev, da bodo lahko vrnile tako združena sredstva in to v valorizirani vrednosti kot tudi dogovorjeno nadomestilo. Razločevati pa je treba med skupnim prihodkom in skupnim dohodkom. O skupnem prihodku govorimo takrat, ko je pri proizvodnji določenega proizvoda oz. artikla udeleženih več različnih delovnih organizacij ali TOZD. Njihove medsebojne notranje odnose pri proizvodnji določenega artikla pa ni mogoče razrešiti drugače, kot le z delitvijo prihodka, ko se končni proizvod proda. S posebnim samoupravnim sporazumom se proizvajalci določenega artikla dogovorijo, kolikšen je delež vloženega dela v posameznem proizvodu. Ko se proizvod proda, se ustvari skupni prihodek in na podlagi prej dogovorjenih deležev, se ta skupni prihodek potem deli. Pri tej delitvi se torej upoštevajo tako amortizacija, materialni stroški kot tudi dohodek. Pri delitvi skupnega dohodka se pa deli samo dohodek, medtem ko amortizacijo in materialne stroške obračunava DO ali TOZD, ki gospodari z združenimi sredstvi. T. P. S provizorčnimi skladiščnimi prostori začasno rešujemo težave skladiščenja. Obiskal nas je generalni sekretar delavskih komisij Katalonije V___________________________________________________________________J Kot gost RS ZS Slovenije nas je v torek, 12. maja 1981 obiskal generalni sekretar delavskih komisij Katalonije (Španija), Jose Luis Lopez Bulla. Spremljali so ga: Ivan Godec — sekretar SR ZSS, Vlajko Krivokapič, Emil Šuštar — člana predsedstva SR ZSS, Vojko Bizjak — predsednik občinskega sindikalnega sveta, Karlo Lemut — sekretar OSS Litija in Drago Šver — član predsedstva OSS Litija. Obisk je bil napovedan ob 10.30 in točno ob tem času se je v naši menzi pričel kratek razgovor. Iz naše tovarne so se razgovora udeležili: Jože Mirtič — glavni direktor, Anton Požek — podpredsednik konference sindikata, Milica Penčur — predsednica delavskega sveta, Niko Stamatovski — direktor proizvodnega sektorja in Martina Kralj — referentka za samoupravne organe. (Ani Povše — predsednica konference sindikata se razgovora ni mogla udeležiti, ker je ravno ob tem času prevzemala visoko priznanje, Prvomajsko listino zveze sindikatov Jugoslavije, v Beogradu). Na koncu si je gost ogledal del naše proizvodnje. Po kratkem pozdravnem nagovoru podpredsednika konference sindikata, Antona Požeka, je besedo prevzel glavni direktor, Jože Mirtič. V nekaj besedah je predstavil našo delovno organizacijo. Generalni sekretar delavskih komisij Katalonije je pozorno poslušal prevajalko, nato pa spregovoril. Po prisrčnem pozdravu je dejal, da ima za začetek tri vprašanja. Kako se odraža kriza v tekstil- ni industriji pri nas, kakšno je razmeije med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom in kolikšen je srednji osebni dohodek pri nas? Jože Mirtič je odgovoril, da kljub krizni situaciji normalno poslujemo in smo v prvih treh mesecih povečali proizvodnjo za 10 odstotkov, načrtujemo pa še povečanje do 15% odstotkov. Poprečni osebni dohodek je v tekočem letu približno 10.000 din in razmerje med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom se giblje med 1:4 do 1:4,5. Dalje je gosta zanimala vrsta naše proizvodnje in pa gibanje števila zaposlenih pri nas. Tov. Mirtič je odgovoril poleg drugega tudi, da v zadnjem času težimo k modernizaciji strojev, za sodobno proizvodnjo tistih vrst prej, ki so zanimiva za tržišče, in da je število zaposlenih v upadanju. Razgovor se je preusmeril na število izostankov z dela. Jose Luis Lopez Bulla je povedal, da je pri njih v tekstilni industriji okrog 14 odstotno, da pa je glavni vzrok izostajanja težak delovni ritem in prevoz delavcev na delovno mesto. V nadaljevanju je dejal, da ima še eno indiskretno vprašanje. Koliko žensk je predstavnic v sindikatu (DPO na sploh), glede na strukturo zaposlenih — 70% žensk? Na to vprašanje je dejala Martina Kralj, da lahko brez zadrege odgovori, saj je v naši delovni organizaciji veliko število žensk na ključnih mestih v družbenopolitičnih in samoupravnih organih in organizacijah. Te je tudi naštela in dodala, da so vse zelo Generalni sekretar delavskih komisij Katalonije, Jose Luis Lopez Bulla je pozorno poslušal pre- . 'n VeS!n.e" Martina vajalko. Na začetku so ga zanimale tri stvari: odraz krize v tekstilni industriji pri nas, razmerje ^ra*J je nadaljevala še nied najvišjim in najnižjim osebnim odhodkom in višina srednjega osebnega dohodka v naši o organiziranosti našega sin-delovni organizaciji. dikata, samoupravljanja in Šotorska skladišča ne bi prenesla več kot 15 cm snega, prav tako pa tudi ne delavcev, ki bi sneg odstranjevali s platnene strehe. Cesto, ki vodi mimo teh skladišč bi morali ukiniti, preden bi se lotili gradnje novih skladišč. obveščanju pri nas za tem, ko je Jose Luis Lopez Bulla vprašal ali je v naši tovarni že kdaj prišlo do kritičnih trenutkov, pogajanj delavcev, oziroma do različnih konfrontacij. Zanimalo ga je še kakšna razlika je med delavci direktne in delavci indirektne proizvodnje (med režijskimi in proizvodnimi delavci) ter kakšno je razmerje. Glavni direktor Jože Mirtič.je dejal, da ni nikakršnih razlik, da je status vseh delavcev enak, da pa težimo, tak je tudi sklep delavskega sveta, k zmanjševanju števila režijskih delavcev. Trenutno je 7% režijskih delavcev. Kot zadnje vprašanje, je gosta zanimalo, kako je pri nas, glede dejstva, da so v evropskem merilu osebni dohodki v tekstilni industriji od gospodarskih panog, najnižji. Zvedel je, da je tudi pri nas tako, da pa se v zadnjem času Po dnevnem redu zapisnika, smo najprej ugotovili, kar je tudi pomembno, kako smo realizirali naše zadnje sklepe. približujemo povprečju v našem gospodarstvu. Na koncu se je generalni sekretar delavskih komisij Katalonije, Jose Luis Lopez Bulla zahvalil za gostoljubje in izrazil posebno zadovoljstvo, da je bil gost ravno pri nas, saj je, kot je dejal, tudi njegova žena zaposlena v tekstilni tovarni in je tudi aktivna delavka pri sindikatu. Emil Šuštar, član predsedstva RS ZSS je še izkoristil priliko in čestital našim osnovnim organizacijam sindikata za visoko priznanje, Prvomajsko listino ZSJ in nam zaželel še veliko delovnih uspehov zlasti v teh težkih časih. Za tem so gosti odšli še v del proizvodnih oddelkov, kjer so si ogledali našo proizvodnjo. Tega dne so obiskali še osnovno šolo Litija, zdravstveni dom in grad Bogenšperk. M. M. Ugotovili smo, da delamo v tekočem času boljše, kot smo načrtovali, zato je še nadalje potrebno angažirati vse sile in notranje rezerve za čim uspešnejšo izpeljavo proizvodnega programa; z obstoječim ali .boljšim asortimentom in ugodnim številčnim sestavom proizvodnje preje. Tudi dober finančni rezultat smo ustvarili, kar je predvsem posledica proizvodnje s starimi, cenejšimi zalogami surovin, pomagale pa so tudi povišane cene preje, ker bi sicer, predvsem pa v bodoče, s samo povečano produktivnostjo, ne mogli kriti podražitev surovin na svetovnem trgu. Produktivnost smo močno povečali, ker z manj zaposleni-ni ustvarjamo toliko več, vprašanje pa nastaja, kako bomo v poletnih mesecih, zaradi rednih dopustov uspeli uravnavati problem pomanjkanja delovne sile oz. zasedenosti strojnih zmogljivosti. Gotovo bomo morali delati zelo načrtno. V naslednji točki smo obravnavali problematiko skladiščnih prostorov. Le-teh manjka, poleg tega pa bo potrebno nekatere dotrajane nadomestiti z novimi ali močno obnovljenimi. Tako napušč nad razkla-dalno-nakladalnim prostorom (rampo) polkrožnega skladišča (za prostori stare stroč-narne) gotovo ne bo zdržal več prvega večjega snega, ker se bo vdrl. Šotorska skladišča ne prenesejo več od 15 cm visokega snega, ne prenesejo pa tudi več ljudi, ki bi odstranjevali sneg. Potrebno jih bo v celoti zamenjati ali pa jim podaljšati življensko dobo z novo prevleko gornjih (ostrešnih) plasti. Da bi se lotili novogradnje, kadar nam bi denarna sredstva dovoljevala, bi morali ta kompleks gotovo reševati vzporedno s predvideno prestavitvijo obstoječe občinske ceste za šotorska skladišča in zamenjavo prostorov pomožnih delavnic, ki tudi niso požarno-varno gra- jene. V tem sklopu bi mogli najuspešneje reševati tudi vezan — kontinuiran) tehnološki postopek predenja, vse od razkladanja surovine, vhoda v proizvodnjo predpredenja do stopnje predenja in dalje sukanja oz. previjanja. S tem bi skrajšali transportne poti in racionalizirali mehanizacijo transporti-ranja. Popolnoma bi morali razbremeniti tudi novo melanžir-nico blaga, ki sem ne spada, in jo uporabiti le za njene potrebe. Velik problem so prepotrebni prostori za medfazno skladiščenje. Le-teh ni, so pa tudi eden od predpogojev nemotene in uspešne proizvodnje in večje varnosti pri delu. Delavci sami najbolje vedo, kolikšni problemi prostora se pojavljajo, kadar teče npr. 6 asortimentov po 12 ali celo več partij. Ob razmišljanju je prišlo do predloga, naj bi zazidali, za potrebe medfaznih skladišč, prostor pred pisarnami proizvodnega sektorja, ker tri nosilne stene praktično že stojijo, zapreti (pozidati) bi bilo potrebno le prednjo stran. Vzporedno s to rešitvijo naj bi reševali še jedilne prostore za proizvodne oddelke. Za pripravo kompleksne idejne rešitve vseh naštetih problemov, je bila imenovana , posebna, štiričlanska komisija v sestavu strokovnega svetovalca za proizvodnjo in investicije, varnostnega inženirja in direktorjev komerciale ter službe vzdrževanja. V naslednji točki smo obravnavali problem ureditve klimatskih naprav v novi su-kalnici. V tem oddelku smo z večjo strojno zasedenostjo prostorov, z večjim številom instaliranih KW, kot smo na-(Nadaljevanje na 6. strani) Napušč nad nakladalno rampo skladišča za staro stročnarno, ne bo več vzdržal prvega večjega snega Iz dela komisije za plan in programiranje razvoja predilnice Litija Na svoji zadnji seji je komisija za plan in programiranje razvoja Predilnice Litija razpravljala o nekaj vprašanjih, izredno pomembnih za nadaljnje nemoteno poslovanje delovne organizacije. Z njimi smo ponovno seznanili vse naše samoupravne delovne skupine (35 po številu), o njih pa bo končno odločal še delavski svet, čeprav smo jih že sprejemali z novim srednjeročnim planom. Gre le za prestavitve na zgodnejši čas, zato je prav, da smo z njimi seznanjeni vsi, kot je prav, da z obstoječimi problemi in delom seznanimo tudi naše upokojence, naše zveste bralce. Pomožne delavnice so v starih zgradbah, ki kar izzivajo požar. (Nadaljevanje s 5. strani) črtovali, za 1/3 presegli zmogljivosti klimatskih naprav, zato bo tudi to pomanjkljivost potrebno odpraviti. Podanih je bilo več variant. Prva varianta zagovarja postavitev novega objekta za klimatske naprave, ki je trenutno najdražja, zagotovo pa najbolj obstojna. Druga varianta ponuja rešitev z ureditvijo visečih klimatskih naprav, ne predvideva pa reševanja kondenzov, ki spremljajo visečo klimo. Tretja varianta predvideva le vlažilce zraka. Zadnja možnost pa nastopa tako, da bi z ureditvijo le-te klime počakali, dokler ne bi predvideli novih razširitev na vzhodnem delu sukalnice. Komisija je menila, naj se začne postopek za izpeljavo I. variante, ki se časovno najbolje obrestuje. V temeljih srednjeročnega plana DO za obdobje od 1981 do 1985, ki smo jih sprejemali na referendumu dne 25. 12. 1980, smo se med drugim že odločali za nakup 15 novih DD sukalnikov v letu 1983 do 1984. Ob sprejemanju srednje- r x predilnica litija 1886-1981 V______J ročnega plana na delavskem svetu pa smo poudarili, da časovno ne moremo točno ore-deliti posameznih investicijskih del, zato se bomo morali pač prilagajati trenutnim boljšim objektivnim razmeram. Ker bomo že letos razpolagali z več še nerazporejenimi amortizacijskimi sredstvi, računamo pa tudi na zadovoljivo rešitev potrebnih deviznih sredstev s povečanim izvozom in tako pridobljenim dovoljenjem za uvoz opreme s strani SIS za ekonomske odnose s tujino, bi želeli že v letu 1981/1982 postopno nabaviti 4 DD sukalni-ke. Potrebni so zato, ker so Stari povsem iztrošeni in se ne dajo več primerno usposobiti, povpraševanje naših najpo-nembnejših poslovnih partnerjev po sukani preji pa je vedno večje. Pravočasno moramo reševati tudi naše izvozne obveznosti! Nazadnje je bilo vprašanje, kako najskromneje usposobiti star zdravstveni dom Litije, kot nadomestno adaptacijo za neprimerne dele obstoječih upravnih prostorov Predilnice Litija (kot npr. pisarne nad skladiščnimi prostori menze, del splošnega sektorja in fi-načni sektor). Komisija je sklenila, da predlaga DS, naj oceni neprimernost obstoječih poslovnih prostorov, jih predlaga za odpis in tako omogoči adaptacijo starega zdravstvenega doma, kot nadomestno pridobitev prepotrebnih poslovnih prostorov. Ob koncu lahko ugotovimo, da je potreb neprimerno več kot denarja, zato bo potrebno preudarno izbirati prioritete pri investiranju, ker moremo delati le z že ustvarjenimi sredstvi, brez bančnih kreditov. Realizacija sprejetega srednjeročnega plana se je torej že začela. Ali bo zdržala? Vinko Keržan POROČILO ZAVODA SRS ZA VARSTVO PRI DELU Raziskava sluha, delovnih pogojev in posledic za zdravstveno stanje pri delavkah in delavcih v predilnici in sukalnici V času od septembra do novembra 1980 so potekali klinični in avdiometrijski pregledi vseh delavk in delavcev iz oddelkov predilnice in sukalnice, ki so zaposleni s polnim delovnim časom. Dobljeni podatki so statistično obdelani in v teh dneh smo dobili rezultate te preiskave. Gotovo bodo zanimivi, zlasti za tiste, ki so ob pregledih sodelovali. Osnovni namen raziskovalne naloge je bil na osnovi kliničnega pregleda delavcev in delavk in avdiometričnega pregleda delavcev in delavk v oddelkih predilnice in sukalnice, ugotoviti okvare sluha pri delavcih, kjer nivo hrupa presega dopustne meje: — ali so delavke in delavci enako zastopani — ali delovna doba oziroma eksplozicija hrupa vpliva na stopnjo okvare sluha — ali je življenska doba (starost) delavke pomembna za okvaro sluha — ali delavci pri delu uporabljajo zaščitna sredstva — kakšen vpliv imajo na zdravstveno stanje delavcev in delavk škodljivi faktorji delovnega mesta in delovnega okolja: mikroklima, razsvetljava, prah, hrup, vibracije — kakšen je delovni čas in kakšen vpliv imajo neugodne psihofizične obremenitve pri delu in delovnih pogojih na zdravstveno stanje delavcev, zlasti pa delavk pri nočnem delu in tudi izmenskem delu — kakšen je vpliv stoječega dela na bolezni nožnih ven — kakšne so subjektivne' (osebne) težave delavcev in delavk v zvezi s škodljivimi delovnimi razmerami na delovnem mestu — kakšen je vpliv nikotina in alkohola na nastanek nekaterih bolezni, ter kakšen odstotek istih razvad v primerjavi z drugimi obolenji — ali so dobljeni rezultati pomembni v primerjavi z drugimi poklici, oziroma z drugimi delavci v tekstilni industriji v Sloveniji — na osnovi ugotovljenih rezultatov raziskave priporo- čati ukrepe za izboljšanje oziroma omiljenje posledic škodljivih delovnih in drugih vplivov na zdravje delavcev in delavk v predilnici in sukalnici V raziskavi so bili zajeti samo vsi delazmožni delavci iz obratov predilnice in sukalnice, neglede na starost ali delovno dobo in to v času: september, oktober, november 1980. Klinični in avdiometrijski pregled je bil izvršen med delom v ta namen primernih prostorih v delovni organizaciji. Rezultati pregleda vsakega delavca in ostali podatki so bili vpisani ob pregledu na poseben obrazec. Statistična obdelava podatkov je bila opravljena po izdelani metodologiji. Raziskavo je vodil ter opravil klinični pregled slušnih organov doc. dr. Edvard Čadež — ZVD SRS. Avdiometirjske preglede je snemala med. sestra Mija Suhadolc dipl. socialna delavka ZVD — SRS. Statistično obdelavo je izvršila Andreja Tau-aer, statistk na Institutu za sociologijo Ljubljana. Ekološke meritve delovnih mest je opravila ekipa centra za ekologijo in toksikologijo ZVD SRS, pod vodstvom mr. sc. Alenke Kenda, dipl. ing. kemije in to v februarju 1981. Poročilo o ekoloških meritvah je bilo podlaga pri zdravstveni oceni delovnih mest in škodljivih ekoloških vplivov delovnega mesta in delovnega okolja v oddelkih predilnice in sukalnice. Hrup z oceno hrupa s preventivnimi ukrepi je podal v posebnem poglavju poročila: dr. mr. sc. Primož Gspan dipl. ing. fiz. ZVD SRS. Življenske in delovne pogoje predilniških delavk s socialnega stališča je analizirala Mija Suhadolc dipl. soc. delavka ZVD SRS. Strokovno poročilo o pregledih je opravljeno strokovno. Vsi rezultati in ugotovitve bodo lahko strokovne službe koristno uporabile pri ukrepih za izboljšanje delovnih razmer in zdravstvenega stanja delavcev v oddelkih predilnice in sukalnice. Litijski predilec bo v posameznih številkah objavil posamezne podatke in skrbno izdelal tabelarične podatke, ki bodo zanimale tudi delavce, ki so bili pregledani. Poročilo o raziskavi sluha, delovnih pogojev in posledic na zdravstveno stanje pri delavkah in delavcih bo obravnaval delavski svet v delovni organizaciji, ki bo sprejel tudi posamezne sklepe za odpravo posameznih pomanjkljivosti, poročilo bo podal doc. dr. mr. sc. Edvard Čadež, ki je vložil veliko truda, pri raziskavi in pregledih delavcev kot pri izdelavi poročila. Pri pregledih si je pridobil popolno zaupanje delavcev, ki so bili pregledani in so zato podatki in izjave delavk ob pregledu resnične. Pri zdravstvenih pregledih in med raziskavo zdravstvenega stanja je sodelovala z doc. dr. Edvard Čadežom službo varstva pri delu, in ostale strokovne službe posameznih sektorjev. Uvodoma objavljamo v nespremenjeni obliki zaključno poročilo Zavoda SRS Slovenije za varstvo pri delu. Franc Lesjak vr. ing. Predlogi Rezultati raziskave kažejo, da je potrebno povečati preventivno zdravstveno varstvo, predvsem pri prvem pregledu pred zaposlitvijo, da se izvrši selektivni pregled delavcev s povdarkom na: krčne žile, ploske noge, hvpertensio arterialis (povečan krvni pritisk), prebolele ušesne bolezni in ušesne operacije v otroški dobi. Izvršiti obvezni avdiološki pregled vsakega delavca pred zaposlitvijo. Nato vršiti redne avdiome-trijske kontrole po 1—2 letu. Pregled vida, barvnega vida. Pregled na diabetes mellitus. Pregled na epilepsijo. Odrediti s pojasnilom: nujnost in koristnost uporabe: Obvezna uporaba zaščitnih sredstev pri delu in to: Švedske vate za uho, ortopedskih čevljev v cilju prevencije in Na predalčnem mešalniku je bilo ob pregledu za periodične preglede delovnih naprav in priprav z vidika varstva pri delu strokovne komisije ugotovljeno, da je za čiščenje stroja potreben ustrezen oder. Oder smo zgradili v naši delavnici in ustreza varnostnim predpisom. PREDILNICA LITIJA 1886-1981 poslabšanja zdravstvenega stanja. Med kurativnimi zdravstvenimi pregledi je potrebno pri ugotovljenih krčnih žilah sistematsko zdravjenje žil v sodelovanju s spec. varikologom. Pomisliti na spremembo delovnega časa, s skrajšanim dnevnim delovnim časom (6—7 ur). Poiskusiti z razbremenilno telovadbo med delom. Zainteresirati mlade delavce na koristnost fizkulture, športa in rekreacije v prostem času, zlasti s hojo v naravi, planinar-stvom. Pridobivati kondicijo in preventivno preprečevati nastanek opisanih bolezenskih sprememb predvsem na spodnjih okončinah v obliki motenj venske cirkulacije in ploskih nog, bolezni krvnega obtoka, dihal itd. Pričeti odločno borbo proti alkoholizmu in nikotinizmu, zlasti pri ženah. Seznaniti delavce kolektiva z rezultati raziskave in ugotovitvami, predlogi in ocenami. Samoupravnim organom podjetja dati v razpravo, konsulta-cijo in pomoč pri bodočem ukrepanju preventivnega zdravstvenega, tehničnega, pravnega in socialnega varstva naših delavcev in delavk, tkalk in predic v vaši tovarni oziroma tekstilni industriji. Protipožarni aparati v oddelku predpredilnice se zaradi večje koncentracije prahu hitro zaprašijo, zato so jih dežurni gasilci zaščitili s polivinilom. Naši rezultati raziskave: Ugotovitve o krčnih žilah: Od 451 oseb ima krčne žile 188 oseb ali 41,7 %. Nima krčnih žil 263 oseb ali 58,3 %. Nima krčnih žil 204 žene s poprečno starostjo 32,1. Nima krčnih žil 59 moških s poprečno starostjo 31,3. Ima krčne žile obeh nog do kolena 48 žena s poprečno starostjo 39,61, pri moških je poprečna starost 39,6. Krčne žile v celoti obe spodnji ekstremiteti ima 87 žena pri poprečni starosti 41,6, pri 4 moških je poprečna starost 42,0. Iz tega se vidi, da so žene bolj prizadete v obolevanju venske insuricijence spodnjih ekstremitet. Zelo pomembna je ugotovitev, da do poprečno 10 let delovne dobe ni ugotovljenih krčnih žil, niti pri moških niti pri ženah. Pri ugotovljenih krčnih žilah obeh nog do kolen pri 48 ženah znaša poprečna delovna doba 17 let, pri 13 moških je poprečna delovna doba 14 let. Pri 87 ženah, ki imajo krčne žile na obeh spodnjih ekstremi-tetah v celoti je poprečna delovna doba 17 let, pri 4 moških je poprečna delovna doba 14 let. V naši raziskavi so krčne žile spodnjih ekstremitet pomemben in zelo številčno važen patološki podatek, ki je blizu našemu mnenju, in se približuje onim avtorjem, ki smatrajo, da tudi stoječe delo poleg drugih etioloških vplivov povzročajo motnje in nastanek venske cirkulacije v poklicu tkalcev, predic tj. stoječih poklicev, kljub gibanju in hoji, ki naj bi preprečevala nastanek krčnih žil. Ploske noge: 326 oseb ali 72,3% nima ploskih nog; 3 osebe ali 0,7% ima levo plosko nogo; 5 oseb ali 1,1 % ima desno plosko nogo; 117 oseb ali 25,9% ima obe ploski nogi. Torej več kot 1/4 vseh pregledanih delavcev ima ploske noge in to različnih stopenj. Rezultati zimskih preiskav; zimska mikroklima, hrup, za-prašenost, osvetljenost so pokazali: temperatura zraka je bila skoraj v vseh prostorih višja kot jo dovoljuje normativ. Hitrost gibanja zraka je bila na več mestih pri predilnih in sukalnih strojih višja od dovoljene. Raven hrupa je bila na mnogih mestih višja od dovoljene vrednosti 90 dB(A) oziroma N 85. Osvetljenost prostorov je bila na mnogih merjenih mestih nezadostna (O tem smo že poročali). Zaščitnih sredstev ne uporablja 375 delavcev oz. 83,2% in to niti za uho, niti za zaščito nog. Samo 2 delavki oz. 0,4 % uporablja vato za zaščito sluha. 66 delavcev ali 82,5% in 339 delavk ali 91,5% tj. skupaj 405 delavcev ali 89,8% dela v nočni izmeni. Vsekakor je problem nočnega dela še vedno močno prisoten, ter potrebuje čimprejšnje rešitve. Nesreče pri delu ne predstavljajo posebnega problema, saj je število delavcev 402 ali 89,1%, ki se niso ponesrečili pri delu — zelo ugoden pokazatelj dobre tehnično-preventivne in zdravstvene zaščite pri delu. Zvečan krvni pritisk je bil ugotovljen med obolenji na prvem mestu in to: pri moških 15,0% pri ženskah 12,7% Bolniški stalež v prvih treh mesecih tega leta Iz zbranih podatkov o bolniškem staležu za obdobje od 1. 1. 1981 do 31. 3. 1981 je razvidno, da je število izgubljenih dni v upadanju. Skupno je bilo v omenjenem obdobju zamujenih 7345 delovnih dni oz. za 21 % manj od preteklega leta. Glede na vzroke, izstopa po številu zamujenih delovnih dni samo porodniški dopust, ki se je v tem obdobju povečal za 5 %. V primerjavi z preteklim letom je v upadanju tudi število izostalih delavcev. Tako je bilo v letu 1980 odsotnih zaradi bolniškega staleža 29,4 % delavcev. V letošnjem letu pa je ta odsotek manjši in sicer 20.-7 %. Iz tega lahko sklepamo, da je nagrajevanje t.i. 500,00 din mesečno vplivalo na bolniški stalež stimulativno, vendar v mesecu marcu že zasledimo porast števila zamujenih delovnih dni in število odsotnih delavcev. Tako je bilo v mesecu januarju zamujenih skupno 2439 delovnih dni, v mesecu februarju 2255 in v mesecu marcu 2651 dni. Samo zaradi bolezni je bilo izgubljenih 3391 delovnih dni (oz. 4,1 %), medtem ko v istem obdobju preteklega leta (5,7 %). Med posameznimi obolenji ponovno izstopajo bolezni gibalnega sistema in vezivnega tkiva ter bolezni dihalnega sistema. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa so omenjena obolenja v upadanju. Jolanda Konrad Število zamuo?::ih dni po vzrokih od 1-5/1981 in število odsotnih delavcev v istem obdobju MESECI Januar Februar Marec Skupaj zam. dnevi 1-3 / 1981 % Skupaj zam. dnevi 1 - 3 / 19FD Indeks VZROKI B 954 998 1439 3391 46,2 5118 66 N 65 79 43 187 2,6 261 71 X 167 95 164 426 5,8 511 83 ND 987 842 870 2699 36,7 2564 105 NS 266 241 135 642 8,7 828 77 Skupaj 2939 2255 2651 7345 100 9282 79 % 8,5 8,5 9,6 8,9 10,5 Število odsotnih 232 196 234 662 % 21,7 18,4 22,1 20,7 PREDILNICA LITIJA Število odsotnih delavcev 1-3/1980 301 361 342 1004 % 26,6 31,7 30,0 29,4 Prispevek za krajevne skupnosti iz čistega dohodka V planu delovne organizacije za leto 1981 smo, na osnovi določil resolucije za izvajanje družbenega plana občine Litija za letošnje leto in predvidenih možnosti delovne organizacije, predvideli tudi sredstva za financiranje krajevnih skupnosti. Resolucija občine Litija za leto 1981 predvideva združevanje sredstev po 600 din na zaposlenega delavca. Toliko smo predvideli tudi v našem planu, zato so delegati delavskega sveta prvi predlog sporazuma Občinske konference SZDL, ki je predvideval združevanje 700 din na delavca, zavrnili. Naknadno poslana sprememba predloga predvideva združevanje 600 din na delavca, kar je v okviru planskih predvidevanj in rezerviranih sredstev čistega dohodka. Zato bodo veijetno delegati delavskega sveta, na sklicani seji, dopolnjen predlog samoupravnega sporazuma za letošnje leto sprejeli. Po tem sporazumu združena sredstva se naj bi razporejala takole: 1. Za uresničevanje lastnih programov uporabi vsaka krajevna skupnost 25% tako združenih sredstev na osnovi števila zaposlenih delavcev, ki prebivajo v krajevni skupnosti na dan 31. 3. 1981 (lani 50%). 2. Ostalih 75% združenih sredstev se združijo kot solidar- Z zmanjšanjem priročnega skladiščnega prostora smo pridobili dve komori za izčeske če-salnih strojev. Namesto dosedanjega ročnega transporta izčeskov, jih bomo po zračnih kanalih odvajali v komori. nostna sredstva za pospeševanje manj razvitih krajevnih skupnosti ter manj razvitih območij v občini, kjer bi imeli prednost sledeči programi iz srednjeročnih planov krajevnih skupnosti za obdobje od 1981 do 1985; a) modernizacija prometnih komunikacij, ki so pomembne za prevoz šoloobveznih otrok in delavcev, b) oskrba s pitno vodo, c) urejanje pokopališč, kjer gre za večja investicijska vlaganja. 3. Prednost pri razdelitvi solidarnostnih sredstev bodo imele manj razvite krajevne skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o pospeševanju manj razvitih krajevnih skupnosti na območju občine Litija za srednjeročno obdobje in manj razvita območja v razvitejših krajevnih skupnostih, od teh pa tiste, ki bodo vložile več lastnih sredstev za realizacijo naloge iz srednjeročnega programa. O delitvi sredstev med posamezne krajevne skupnosti bo odločala delegatska skupščina, sestavljena iz delegatov krajevnih skupnosti, ki bo skrbela tudi za izvajanje obeh samoupravnih sporazumov. Seveda tudi s prispevkom, ki ga bomo združili delavci, še ne bo mogoče kriti vseh potreb napredka in razvoja željnih občanov krajevnih skupnosti naše občine, ki tudi sami vlagajo veliko dela in sredstev za realizacijo nalog. jyj ^ Izboljšanje informiranja v občini Litija Svet za družbenopolitični sistem pri občinski konferenci SZDL je obravnaval stanje na področju informiranja v občini. Ugotovil je, da je obveščenost slaba, še predvsem za področje delovanja delegatskega sistema. Glasilo občanov v sedanji vsebini ne krije vseh potreb, ker izhaja le enkrat mesečno, urejajo ga neprofesionalni delavci, premalo vsebine pa je namenjeno delegatskim informacijam pred sprejemanjem odločitev. Nerazvito je informiranje v večini delovnih organizacij, pa tudi krajevne skupnosti nimajo vpeljanih svojih informacijskih sistemov. Iz vsega tega je sledila ugotovitev, da nas je na področju informiranja razvoj samoupravnih delegatskih odnosov prehitel in da informiranje ne sledi več temu razvoju. Potrebovali bi hitre, točne, celovite in razumljive informacije. Skratka, obveščanje je treba izboljšati. Občinska konferenca SZDL je pobudo sveta podprla. Oblikovana je bila posebna delovna skupina, ki bi izdelala osnutek družbenega dogovora o enotnih načelih informacijske dejavnosti v občini Litija ter o ustanovitvi, nalogah, položaju in vlogi informacijsko dokumentacijskega centra v občini Litija. Predlog družbenega dogovora vsebuje navedbe o udeležencih dogovora (Skupščina občine Litija, SIS družbenih in nekatere druge SIS občine, družbenopolitične organizacije in Delavska univerza Litija), pravice in dolžnosti podpisnikov dogovora, predlog za ustanovitev informacijsko dokumentacijskega centra, število delavcev tega centra, ter način financiranja celotnega sistema obveščanja. Center naj bi se formiral pri Delavski univerzi Litija, postopno, do leta 1985, v okviru materialnih možnosti. Letos bi pričel z delom en delavec — poklicni urednik Glasila občanov. Leta 1985, ko bi center deloval v predvidenem obsegu, pa bi zaposloval pet do šest delavcev. V okviru centra bi se izvajala sledeča dela: — izdajanje Glasila občanov, ki naj bi postopoma postal štirinajstdnevnik; — izdajanje delegatskega poročevalca, kot priloge k temu glasilu; — pomoč delovnim organizacijam in krajevnim skupnostim pri informiranju; — izpopolnitev informacijskega sistema v občini; — priprave na ustanovitev lokalne radijske postaje; — druga občasna dejavnost (založništvo, občasne informativne akcije ob volitvah, referendumih, pri sprejemanju planov in podobno). Stroške centra bi krila delno Občinska skupščina iz proračuna, delno pa samoupravne interesne skupnosti. Delavci in občani se bomo v javni razpravi o osnutku, preko delegatov v delavskemu svetu in delegacijah za občinsko skupščino in samoupravne interesne skupnosti, opredelili V mesecu aprilu sta se upokojila tov. FVanc Prašnikar, vodja zidarske skupine in tov. Ana Ceglar, delavka iz predpredilnice. Tov. Ceglaijeva je pričela z delom v naši tovarni 22. 3. 1946. Še dobro se spominja, da je prvi dan pričela z delom ob 14 uri. Sprejeta je bila za delo v predpredilnici, kjer je ostala vse do upokojitve. V 35 letih je dobro spoznala proizvodni proces v tem oddelku, ne le teoretično, znala je posluževati večino strojev. Še danes, ko smo se zbrali na manjši poslovilni slovesnosti, pa je potožila, da di bila lahko prej razporejena za strojno delavko, ne šele leta 1975, tako kot je razvidno iz do ocene SZDL glede informiranja v občini, do organiziranja informacijsko dokumentacijskega centra, števila delavcev v centru, financiranja in vsebine dela. To je tudi pravica in dolžnost delavcev, ki v splošni in skupni porabi in ostalih SIS združujemo sredstva iz katerih se bo financirala ta dejavnost. Smo pa tudi uporabniki delegatskih informacij, za katere je čas, da zajetne kuverte zamenjajo primerno oblikovane informacije za delegatsko odločanje. V razpravi moramo povedati, v kakšnem obsegu naj se novi sistem informiranja razvije in koliko smo pripravljeni za to prispevati. naše dokumentacije. Meni tudi, da so bile pred leti starejše delavke, predice, bolj upoštevane kot danes in da se je to tudi poznalo ob koncu meseca v kuverti. Rada je hodila na delo. Velik ropot strojev, ki ji je donel v ušesih vseh teh dolgih 35 let je ni vznemirjal, tako kot bi pričakovali. Nasprotno! Med stroji, njihovem obratovanju in ropotom se je počutila mirno in varno, saj je nadvse rada posluževala stroj. Svoj stanovanjski problem ji je uspelo rešiti nekaj let pred upokojitvijo. Dodeljeno ji je bilo novo, lepo stanovanje na Rozmanovem trgu v Litiji. Prepričani smo, da si bo leta ki so pred njo lepo uredila in kar najlepše uživala zasluženo pokojnino. Tov. Prašnikar Franc pa se je zaposlil v Predilnici leta 1956 kot zidar. S širjenjem in preurejanjem naše delovne organizacije je bila potreba po zidarju vedno večja. Z gotovostjo lahko trdimo, da si je tov. Prašnikar s svojim natančnim, vestnim in ne lahkim delom pridobil zaupanje v okvriru delovne organizacije. Sodeloval je pri vseh manjših investicijskih delih v podjetju. Zaupano mu je bilo delo vodje zidarske skupine, ki ga je vrsto let organi- M. Kralj UPOKOJILA STA SE zacijsko zelo uspešno opravljal. Leta 1959 je Predilnica Litija zgradila svoj prvi počitniški dom v Novigradu. Od tega leta do danes se dom ves čas obnavlja, razširja in velike zasluge pri obnovi ima prav tov. Prašnikar. Vsa ta leta je pred pričetkom sezone odhajal v Novigrad in je s svojimi organizacijskimi in delovnimi sposobnostmi iz leta v leto pripomogel, da se je dom razvijal in dosegel podobo urejenega doma, kot jo ima danes. Tov. Prašnikar je bil tudi delegat delavskega sveta. Njegova velika skrb je bila tudi izvajanje predpisov iz varstva pri delu za delavce svoje skupine. Kljub vsemu težkemu delu, s katerim se je soočal vseh 40 let, bo še vedno rad prijel za delo, saj se dobro zaveda, da le delo krepi človeka. Obema želimo čim lepša in zdrava pokojninska leta! V. B. fk Delavci v melanžirnici si želijo kontejner, kamor bi odlagali odpadno žico, ki se sedaj valja po njihovem dvorišču in ovira tudi transportne delavce. Prerez skozi delo KK Litija Po več kot petih mesecih se je končalo tekmovanje v republiških košarkarskih ligah za članice in člane. S spremenljivim uspehom sta v obeh konkurencah nastopali tudi obe ekipi KK Litija. V slovenski košarkarski ligi za ženske je prvo mesto prepričljivo osvojila ekipa Save iz Kranja, članice Litija pa so se uvrstile v sredino lestvice. Dosežek ekipe je trener Tone Le-dinger ocenil takole: »Glede na resnost in intenzivnost treniranja je naša uvrstitev povsem realna. Vsekakor pa bi bila lahko še za nekaj mest boljša, če bi nekatere igralke več trenirale. »Ob tej povsem solidni uvrstitvi pa je potrebno povedati še nekaj. Že več let nosijo večino bremena iste igralke, na prste ene roke pa je mogoče prešteti dekleta, ki so se vključila v ekipo v zadnjih sezonah. Premajhen dotok mladih, pa bi utegnil sčasoma postati za litijsko žensko košarko celo usoden problerm Prav na tem področju čaka litijske košarkarske delavce v prihodnje največ dela. Moška ekipa je v minuli sezoni nastopala v drugi republiški ligi, vzhodna skupina. Dosežena uvrstitev na četrto mesto je prav gotovo manj kot so pred prvenstvom nekateri pričakovali. Enotna ocena vseh igralcev in strokovnega vodstva je, da bi se dalo doseči več. Trener Tomaž Malenšek je že pred začetkom lige opozarjal, da je prvo mesto in s tem uvrstitev v prvo republiško ligo za mlado ekipo prevelik zalogaj. Neizkušenost in številne poškodbe, sta med prvenstvom opravila svoje in ekipa je doživela nekaj nepričakovanih porazov. Nekatere bridke izkušnje pa ekipa lahko uspešno uporabi v novem prvenstvu, ko se bo verjetno zopet borila za sam vrh. V sredini meseca maja bodo s tekmovanji začeli mladinci, mladinke, kadeti (do 16. letat starosti) in kadetinje. Mladinsko moštvo je pod vodstvom Tineta Jerine že odigralo kvalifikacije za republiško ligo. Oba nasprotnika, Rudar in Zagorje, so brez večjih težav premagali in tako bodo v republiškem merilu predstavljali zasavsko regijo. Lestvica ob zaključku prvenstva 80/81 SKL — ŽENSKE lo o Sfl N rd E 6 E L i : c 1 p K U s m S P O L i & fl fl. 1 0 H i SSS 'V.Zu o K W S, M A N A 'W w L A P o s? gg m ; d e R F L £ 5 L A L 0 M SSS sr T ~r T D A J L A 'sr e> “g™ sis- E N * 2 o * ESŠ s 1 ££ N r K« csnjKu 5 0 N — F