PROBLEMI NAŠEGA KMETIJSTVA
Brez posojil kmetom hrane ne bo!

Največja skrb, ki tare viške kmete in tudi Kmetijsko zadrugo Ljubljana, je kre-ditna politika do kmetijstva. Ta se v praksi povsem razlikuje od tistega, kar je zapisa-no v vseh političnih dokumentih in resolu-cijah. Kmetijstvo ima prednost in pouda-rek še vedno Ie na papirju! Kljub izrazite-mu poudarku, ki ga daje novi izvršni svet občinske skupščine temu vprašanju, pa kmetijci s svojimi potrebami ne uspejo.
Vse se zatika na banki in pri različnih administrativnih postopkih, na katere ne morejo vplivati ne kmetje, ne zadruga in ne občina.
V KZ Ljubljana menijo, da je najbolj žgoče vprašanje vprašanje posojil za usmerjene kme-tije, seveda, če resnično želimo razviti kmetij-stvo. Raziskave, ki so jh opravili v KZ Ljubljana in zahteve, ki jih postavljajo kmetje, kažejo, da je v zadnjih šestih mesecih izrazito poraslo zani-manje za kmetijstvo in to tudi v hribovitih pre-delih. To je spodbudno in sedaj je tej volji in želji treba le omogočiti praktično uresničitev in torej pridelati več hrane doma. Na zimskih pre-
davanjih, ki so jih pripravili v viški občani kme-tijski strokovnjaki KZ Ljubljana in pri strokov-nih usposabljanjih v sekcijah je bilo prav tako prisotno znatno večje zanimanje za kmetijstvo.
Ugodno klimo bi morali zatorej še kako izkori-stiti. To pa je možno le s posojilno politiko, vendar v KZ Ljubljana ne vedo, kako naj bi kreditirali vse želje, posebej pa še tiste kmete, ki želijo graditi nove hleve.
Posojila so omogočila napredek
V treh občinah, ki jih pokriva s svojo dejav-nostjo KZ Ljubljana kmetje niso dobili posojil. O tem sta razpravljala tudi viški in moščanski izvršni svet. Oba sta podprla usmeritev v pove-čanje kmetijske proizvodnje in torej tudi uve-ljavljanje dekJariranih načel v praksi. KZ Ljub-Ijana se je znašla sedaj v težavah, ker so kmete kreditirali po uslaljenem sistemu, kar pomeni, da je bila pripravljena dati svoj delež posojila le KZ Ljubljana, banke pa ne. Obljubljali so, da bo to januarja urejeno, pa še vedno ni nič urejeno. Vičani so uspeli le pri tem, da bo mestni SIS za preskrbo Ljubljane vlagal v usmerjene ktnetije in jim torej pomagal s poso-
jili. Ta SIS bo dajal petino posojila. Pomembno vlogo za dosežene uspehe pri pridelovanju kme-tijskih pridelkov in vzreji živine ima v minulem obdobju poleg pospeševalne službe v največji meri ravno način kreditiranja. Nafin, ki smo ga uveljavili v letih 1976-1980 na podlagi samou-pravnega sporazuma s kmetijsko živinorejsko skupnostjo Slovenije, je bil dober. Zadruga je v časuod 1975do 1979dalaposojila3147kineti-jam za gradnjo živinorejskih objektov in meha-nizacijo. Posojila je bilo za več kot 62 milijonov dinarjev. Ta denar je bil bančni kredit in denar hranilno kreditne službe. Način kreditiranja je bil v zadrugi tak, da je pospeševalna sluiba na
Oskrba pod vprašajem
Stališče banke kJjub stabilizaciji ni razumljivo in tudi ne sprejemljivo, če želimo razviti kmetij-stvo in torej uresničiti.eno izmed osnovnih sta-bilizacijskih zahtev: pridelati čim več hrane do-ma in jo potem še izvaiati. Hrane pa ni mogoče pridelovati, če jo nimaš s čim in kje, in če ti pri tem nihče ne pomaga, izvzemši z besedami. Če bodo uresničene naložbe v kmetijstvo s področ-ja KZ Ljubljana, bodo lahko že letos oskrbovali Ljubljano z 8.600.000 litrov mleka, 2000 glava-mi goveda in 1350 tonaini zelenjave. Leta 1985 pa bi to področje dajalo več kot 9,8 milijona litrov mleka, 3100 goved in 1450 ton zelenjave.
Tega se y SIS za preskrbo mesta Ljubljane zavedajo in so zato pripravljeni prispevati 20 odstotkov denarja pri naložbah. Razmišljali pa so celo o 30-odstotni udeležbi pri višinskih kme-tijah, vendar so se za zdaj odločili le za enotno 20-odstotno udeležbo. Če seveda bančnih poso-jil ne bo, ne bo moč uresničiti naložb oziroma bodo ti načrti bistveno okrnjeni. To pa istocasno pomeni, da bo oskrba Ljubljane pod vprašajem in da bodo pridelali manj hrane, kot bi jo lahko.
Je to stabilizacija! Verjetno, da ne!
MILOVAN DIMITRIČ