POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI F 6 L«to XIII. ev. 265 TELEFON UREDNIŠTVA] 25-Sl OPRAVE. 2&—61 Is 2»-« POSLOVALNICA CELJE PreSemova 3. tel. 280 postni Čekovni račun imm Maribor, četrtek 16. novembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejemati v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1 Kritična zaostritev med F'nska orotiletalska obramba sestrelila sovaetsko ^nska protiletalska obramba sestrelila sovjetsko letalo Pomorskimi vaiami v Finskem zalivu — Vedno ostrejše WWJ _______________ Sovjetska demonstracifa s vajami v Finskem zalivu — Vedno ostrejša sovjetska radijska in časniška kampanja proti Finski — Pogajanja po sovjetski trditvi razbita Incidenti na iinsko-sovjetski meji L London, 16. nov. Po poročilih iz Helsinkov in Moskve postaja razmer-Finsko in sovjetsko Rusijo vedno bolj napeto. Tako Rusi kakor Finci so jSpotriraB na meji velike oddelke svoje vojske in nadaljujejo se tudi oboje-ž ®ka utrjevalna dela. Nad obmejnim ozemljem krožijo izvidniška letala. V . “njih dneh j« nastalo več incidentov, med katerimi je najvažnejši zadnji. Sov-niemVeta,a’ ki so preletela finsko mejo, s0 bila sprejeta s strani Fincev z og-Protiletalskih topov in je bilo pri tem eno tudi sestreljeno. Medtem pa P,,*^0 Rusi novo resno demonstracijo v obliki pomorskih vojaških vaj v Finsto zaIlv«- Prav tako stalno narašča kampanja sovjetskega! tiska proti tata* V ,ondonskih političnih krogih vlada vedno večja zaskrbljenost zaradi 8a razvoja sovjetsko-finskih odnošaiev. Rilci: Pogajanja so le prekinjena i. .9DAN), 16 Finsko delegacijo Je ob Brav iNf, _ » tU, A ---- vrnitvi iz Moskve sprejela v ob- j tako so’ se* razvile tudi ob njenem mejne«, !1 'x? Moskve sprej IjiHjj, kraju Teryoki velika množica je prepevala narodne pesmi, .. v Helsinke velike patriotične C^ciie. Iz vrst delegacije se je da FinSka ne stoji na sta,išču’ Mgajanja razbita, ampak da so le prekinjena na nedoločen čas. Sporazum je po finskem mnenjil še vedno mogoč. Govori sovjetskih politikov in članki sovjetskih listov so v popolnem nasprot-ju z vljudnostjo, s katero so se pogajanja v Kremlju vodila. Ni pa bilo mogoče od nobenega člana delegacije izvedeti, kdaj se bodo pogajanja obnovila. Nov glas o nemških ofenzivnih načrtih AMSTERDAM, 16. nov. »Nieinve Rot-terdamsohe Courant« poroča iz Berlina, da se opaža v Nemčiji vedno večja nervoznost. Zdi se, da se bodo Nemci sedaj, ko je tudi belgijsko-holandsko posredovanje za mir propadlo, vendarle lotili velike vojaške akcije na bojiščih. V nekaterih berlinskih krogih se' celo napoveduje, »da se bo vsa stvar končala že do Božiča«. Konference Hitlerja z voditelji generalnega štaba se neprenehoma nadaljujejo in na njih se razpravlja o načrtu bojnih akcij proti Angležem in Francozom. Hitler sili k napadu na Anglijo, ki naj bi bil odgovor na monakov-ski atentat. Odlašanje takega sunka bi se utegnilo v Nemčiji tolmačiti tako, da je bil motiakovski atentat domača zadeva in ne angleška, kakor se je uradno trdilo. Vojaški dostojanstveniki se pa temu upirajo, in sicer glavno zaradi strahu pred negotovostjo namenov sovjetske Rusije Resen razdor med Nemilo in Švedsko ^si: Pogajanja so popolnoma razbita STOCKHOLM, 16. nov. Exchange Te-legraph. Trgovinska pogajanja med Švedsko in Nemčijo niso samo prekinjena, ampak razbita. Nemške zahteve so bile nenavadno daljnosežne. Med drugimi je Nemčija zahtevala od Švedske, da prekine vse trgovske stike z Anglijo in Francijo. Švedski zastopniki so odločno izjavili, da je to neskladno s švedsko nevtralnostjo. Na ta odgovor so nemški delegati izjavili, da bodo nemške bojne ladje itak onemogočile vsako švedsko zvezo z zavezniki. Kot prva represalija Nemčije proti Švedski po razbitju pogajanj je razširjanje polja morskih min vse do švedskih teritorialnih vod. 4>a, 16. nov. Agencija Tass ob-Se*tio ^anes Ponovno iz Helsinkov obsuje sPOročilo o položaju, katerega opi-ciia Or^0yietsko-ruskega stališča. Agen-' Ural' drugim: »Ako trdijo fin-SSSj), 11,1 krogi, da žele sporazum s samo J? so pogajanja v Kremlju bila olca i^kinjena, potem to ni točno. Res-6 nasprotna, da finski vladni krogi Sovjetske grožnje na finski naslov ta0sKVA, 16. nov. Moskovski tisk v l avlja o vlogi, ki jo je imela Finska niso želeli sporazuma s Sovjetsko unijo, ampak žele nadaljevati svojo protisovjetsko politiko.« Vsi sovjetski listi nadaljujejo ostro kampanjo proti Finski in ji očitajo, da želi razširiti svoje meje vse do Urala, da vodi protisovjetsko politiko In da širi lažne misli, »kako med sovjetsko in caristično Rusijo ni nobenega razločka.« W^VA, 16. nov. Javlia o vlogi, ki ju *................ - e] ki bo določilo bodoče meje Pa ^koslovaške. Glede Avstri-s 5vstri.d»'°čen plebiscit, s katerim naj MQHovlt Drebivalstvo izjavi, ali ho-K s,iunnev sainostojnosti ali pa nadalj- N S6°St Z Nemč,i°- V vSe* srcdnil ltl roorajo odstraniti vsa neso-|L’ V |nts<> doPomogla do sedanje voj-C'fla SeereSu srednjeevropskih držav odrečejo delu popolne * in se združijo v večjo skupnost. V podobnem smislu pišejo tudi nekateri francoski listi, ki pravijo, da bo sedanja poljska vlada v Parizu tudi sama izdelala neke zadevne načrte. V zvezi s tem je tudi potovanje najvišjih predstavnikov Poljske v London. Zdi se, da bo vlada Sikorskega temeljito spremenila politiko, ki jo je vodil prej zunanji minister Beck. Njegova politika je ustvarjala stalen razdor med Poljsko in Češkoslovaško, tako da sta si stali obe državi vse od 1. 1932. do 1939. sovražno nasproti. Zdaj je potrebno, da se pripravi teren za veliko konfederacijo, ki naj bi se ustanovila po zmagoviti vojni. V to konfederacijo bi stopili Poljska in Češkoslovaška, m°rda pa tudi Madžarska in obnovljena Avstrija. To bi predstavljalo enoto od Donave do Balta. LONDON, 16. nov. Včeraj je bila na kosilu pri angleškem kralju poljska delegacija s predsednikom Sikorskim na čelu. Eden o vtisih na fronti LONDON, 16. nov. Reuter. Na povratku iz Francije, kjer je s predstavniki dominionov prebil nekaj. dni in obiskal tudi bojišče, je minister Eden izjavil, da je dobil mnogo vtisov in bogatih izkušenj. »Na angleškem delu fronte sem naletel na prezaposleno vojaštvo z raznimi utrdbenimi deli; vsi so pa bili kljub CAMBERRA, 16. nov. Reuter. Pred avstralskim parlamentom je imel predsednik Menzis govor, v katerem je dejal, da je glavni cilj velikobritanskega imperija popolna zmaga nad sovražnikom. Ta zmaga bo vrnila svetu varnost, omejitev oboroževanja in novo gospodarsko blagostanje. OTTAWA, 16. nov. Havas. Kanadska vlada namerava predlagati sklicanje britanske imperialne konference v Londonu, na kateri naj bi se dokončno formirali vojni cilji. Otto Strasser vmešan v mona* kovski atentat? BERN, 16. nov. Stefani. Nemški emigrant Otto Strasser, ki je bival doslej v Curihu, je nemudoma zapustil Švico in odpotoval v Anglijo. Njegov odhod spravljajo v zvezo z vestmi, da je bil vmešan v monakovski atentat. 0 ANTHONY EDEN izredno slabemu vremenu dobro razpoloženi. V francoskem delu bojišča smo videli nepremagljivo zavezniško vojsko in n]e sijajno obrambo, ki jo je ustvaril celokupen francoski narod za svojo in našo varnost. Angleži imamo razlogov dovolj, da smo hvaležni Francozom za vse velike uspehe njihove vojske in zaupanje, ki je dragoceno za nas.« Stran 2 »Večernlk« a r i b o r u due 16. XI. Maribor, 16. novembra. Ko jo na širnih planjavah ob Volgi, Donu in Dnjestru nastajala ruska država in se osvobodila tujih klešč, so novi tvorci ruske samostojnosti potisnili Tatare na vzhod, Turke pa na jug. Rusija se je še pred Petrom Velikim obrnila na zahod, proti Baltiku in čnemu morju. Vselej je pa bil njen glavni cilj, svoboden izhod na odprto, toplo morje. Več kot dve stoletji so se Rusi prizadevali, da potisnejo Švede čim dalje na zahod. Segali so globoko po poljski zemlji, da bi utrdili svoje pozicije proti Nemčiji. Na obeh straneh črnega morja je tipal ruski medved na jug in postopoma odrival Turke v Malo Azijo. To trojno napredovanje Rusije je trajalo do 1815, ko sc je ustavilo, švedska se je bila umaknila v svoje prirodne meje, Avstrija in Nemčija sta bili premočno jabolko za ugriz. Turčijo sta branili Francija in Anglija, novo nastale države Bolgarija in Romunija so zapirale pot do Carigrada. Moskva je utegnila osvojiti le še Besarabijo. V svetovni vojni sta sc spoprijela na področju Balkana dva imperializma: nemški in ruski. Srbija je bila rusofilska, Nemčija se je naslanjala na Koburge v Bolgariji. Ce bi Rusija srečno končala vojno, bi se najbrž polastila poljske in ukrajinske zemlje, kolikor je je bilo v Avstriji in Nemčiji. Po revoluciji pa je izgubila Finsko, Estonsko, Letonsko, Litvo, ruski del Poljske, Besarabijo in dve provinci na Kavkazu. Lenin in nasledniki so morali sprejeti ta poraz. Dva in dvajset let po revoluciji je stara Rusija utonila v pozabljenje, ostala pa >e vlastodržcem v Kremlju ista politika osvajanja na zahod in dostop do odprtega morja. Že v 1. 1919 in 1920 so skušali sovjeti zrevolucionirati Bavarsko, Saško, vso Nemčijo in Madžarsko. Tajni agenti so bili na delu v Franciji in Italiji. Po Hitlerjevem nastopu in velikem porazu nemškega komunizma je poskušala Rusija svojo srečo v Španiji, pa deloma v Franciji. Razdobje 1935—1939 je prineslo ruski politiki na zahodu vrsto neuspehov. Toda v trenutku, ko se je Rusija najmanj nadeja la, ie lahko izkoristila pakt in zasedla tri petine Poljske. Približala se je slovaški meji, ruske straže stoje na Karpatih, Moskva drži v šahu baltske dežele Finsko, pa tudi Romunijo. Stalinov uspeh je tradicionalna posledica ruske težnje prodirati po poteh, ki jih je nakazala že zgodovina carjev. Kakor nekdaj in še tik pred vojno stoje Rusi spet ob Visli, njih vpliv se javlja na Balkanu, pljuska ob vrata Carigrada. ________ Ustvarja se novo ravnovesje sil, prejko-slej pa bodo baltske dežele, Poljska, češka in Moravska, Slovaška, Madžarska in Romunija prizorišče trenj med pangerma-nizmoin in panslavizmom v obliki, kakršen se utegne spet pojaviti. Nemčija se je umaknila iz baltskih državic, Rusija je prišla v stik z Litvo, na katero prej ni mejila. Dobila je vrsto oporišč ob Baltiku in je dejanski gospodar zemlje med Memlom in Finskim zalivom. Dežele, kjer so se nemške čete borile proti komunizmu, so interesno področje Moskve, Berlin je zanje desinteresiran. Odselile so se nemške manjšine, na vrsti so še nadaljnje. Izgubljeni so galicijski petrolejski vrelci, Varšava je v dosegi ruskih topov. Romunija je z ojačeno rusko politiko dobila svobodne roke za prodajo svojega petroleja. Madžarska je hitela s priznanjem Rusije, njeno ozemlje, ki je bilo pravkar še izključno pod vplivom Berlina, občuti politično soseščino Rusov na Karpatih, češka in Moravska sta ločeni od širokega slovanskega zaledja Rusije le po tesnem hodniku Slovaške, slovanski rasni blok tvori etnografsko karto Evrope od Urala do Bavarske. Brestlitovski mir 1917. je imel namen odriniti Rusijo čim dalje pa vzhod. Poljska in Ukrajina sta bili tedaj določeni, da tvorita čim krepkejši branik ostale Evrope pred komunizmom. Versailleski mir je nato postavil Poljsko na račun Nemčije, pa Rusije. Zdaj je Poljska izginila, na nje nem mestu so se pa pomaknile ruske meje za več 100 km na zahod. Politika Moskve še ne miruje. Zadnja poročila javljajo, da postaja pritisk *na Finsko in Turčijo vedno močnejši. Obnavlja se stara resnica, da se politika narodov,. določena po zemljepisnem polo- Brezobziren boj na morju posrečilo rešiti sc na drugo obalno LONDON, 16. nov. Angleški parnik »Mataroa« je prispel v Panamo. V Ka-raibskem morju ga je 1 uro zasledovala nemška podmornica. Neki 1000-tonski nemški parnik so zajele angleške vojne ladje. Nemške podmornice pa so potopile angleški parnik »Woodtovne« ter 3 nevtralne parnike. STOCKHOLM, 16. nov. Stefani. Holandska motorna ladja »Saffe«, ki ima 6000 ton, je v Baltskem morju naletela na nemško mino in se potopila. LONDON, 16. nov. Havas. Obalna ladja »Woodtovna« se je potopila v teku ene minute. Utonilo je devet oseb s kapitanom vred. Le štirim članom posadke sc je ladjo. LONDON, 16. nov. Reuter. _ Nemški parnik »Leander« so zaplenili in odpre-mili v zahodno Anglijo. Posadka je skušala doseči Nemčijo, ker ji jc zmanjkalo hrane, pa so jo ujeli Angleži. LONDON, 16. nov. V preteklem tednu so Angleži zajeli 6500-ton kontrabandne-ga blaga za Nemčijo. Skupno so od začetka vojne zajeli Angleži 427.000 ton, Francozi pa 250.000 ton. FOND RDEČEGA KRIŽA LONDON, 16. nov. Havas. Fond Rdečega križa je dosegel vsoto 657.000 funtov šterlingov. Oomači^zegjjjjj Cvetkovič in Šubašie pn kneI“ Ban banovine & predsednik vlade Cve . ^ včeraj sprejeta v avdienci pn namestniku Pavlu. j Pritegnitev *s®hemok(a,5klh » por< —j Vild| Pomirjevanje na Holandskem AMSTERDAM, 16. nov. Reuter. V znak pomirjevanja v deželi je holandska vlada snoči spet otvorila promet na kanalu, ki spaja Amsterdam s Severnim morjem. AMSTERDAM, 16. nov. Pristanišče Ijiiiuden, ki je bilo pred dnevi po odredbi vlade zaprto, je zdaj spet prosto za promet. Telefonske zveze po vsej državi So normalne. AMSTERDAM, 16. nov. Vest, ki jo je objavil »Telegraaf«, da je holandska vlada kriva alarmantnemu stanju, ki je za nekaj dni zajelo Holandsko, je izzvala globok vtis v javnem mnenju in političnih krogih. Vladni tisk je to trditev ostro zavrnil, prav tako bivšega predsednika vlade Coliyna, ki je dajal opozicijskemu tisku neumestne izjave. Naglašajo, da zdaj ni čas za kampanjo proti vladi. Nemški odgovor ie vedno ni objavljen HAAG, 16. nov. Holandska vlada je sinoči priznala, da je mirovni poizkus holandske kraljice in belgijskega kralja padel v vodo. Vendar gojijo v Haagu na-de, da bo mogoče napraviti še en mirovni poizkus, to pot s pomočjo ameriških repnblik. AMSTERDAM, 16. nov. Stefani. V zvezi z nemškim odgovorom na belgij- sko-holandsko mirovno posredovanje izjavljajo v da bo nemško besedilo objavljeno najkasneje v treh dneh. Ho landski listi se tej proceduri čudijo in pravijo, da je ta izjema več kot značilna BRUSELJ, 16. nov. Stefani. Besedilo nemškega odgovora bo najbrž objavijo no še danes dopoldne. Na seji - . vrbasko banovino ?-rnrTw poročal 0 Dušan Kecmanovic obširno vojili političnih razgov ]aV du. Naglasil ie, da je ohširno!10' vodstvu stranke v Beogradu „ socialtivn pa » X Ji ročal o velikih —111111 refarm • pridejo. Da bi sc pa ia j dfli vsej državi, je treba sedanji v« razširiti in pritegni Vie.,p^ je v® sile. Minister dr. BudisavljevJ > ^ namen nodvzel akcijo za z o£0čil & naprednih sil, da bi tako ganja kratkem bo - 0 konferenca, na ji, SavJ Budisavljevic, Vildef«— kciio. V novinska prišli dr. Kosanovič. JS; Imenovanje 52 senato ^ Na konferencah Cvegma sednikoju vlade dr. Mao a, Antičem so razpr* ministrom bližnjem imenovanju 32 sena člani torjev- slo1. sab°V je1 0 Amerika noče zaostati za Nemčijo NEWYORK, 16. nov. Reuter. »Nev/ York Times« poročajo iz Washingtona, da bo ameriška vlada dala najbrže subvencije in posebne olajšave ameriškim tovarnam za letala, da se na ta način poveča kapaciteta njihove produkcije. Ameriško vlado so napotila do tega poročila o naglem povečavanju produkcije nemških letal. Dočim bi mogle USA izdelati sedaj le do 1700 Jetal na mesec, jih izdela Nemčija lahko 2500. Zedinjene države nočejo nikogar ogražati, a tudi ne morejo dovoliti, da bi nemška produkcija letal nadkriljevala njihovo. Japonci za mir s sovjeti ŠANGHAJ, 6. nov. Stefani. Novi japonski poveljnik v Šanghaju, general Fušita, je dopisniku agencije Stefani izjavil: »Mnenja sem, da se je treba izogniti vsakršnemu sporu s sovjetsko Rusijo, ker ta nima nobenih osvajalnih ciljev na Vzhodu in bi s takšno politiko samo prispevati k svetovnemu miru.« Obsodbe madžarskih nacistov BUDIMPEŠTA, 16. nov. Baron Gabriel Kemeny, voditelj madžarskih nacistov, je bil obsojen na 8-mesečno ječo zaradi nadaljevanja politične akcije njegove stranke, ki je bila prepovedana. Dva druga nacista sta dobila po 7 mesecev. AMERIŠKE LADJE POD BELGIJSKO ZASTAVO BRUSELJ, 16. nov. DNB. Belgijska vlada proučava možnost, da bi določenemu številu ameriških ladij, ki ne smejo pluti po evropskih nevtralnih vodah, dovolila plovbo pod belgijsko zastavo. V tein smislu je \vashingtonski poslanik Belgije predočil pomočniku zunanjega ministru USA Samner Wellesa težkoče trgovinskih zvez med obema državama, ki bi se naj odstranile na gornji način. Wclles je poslaniku svetoval, naj sc v tem pogledu obrne na zvezne oblasti, ki nadzorujejo niorjeplovbo. ITALIJA PROTI TUJEMU VMEŠAVANJU NA BALKANU RIM, 16. nov. Italijanski tisk objavlja brez komentarja vesti angleških listov o sklepanju novih trgovinskih pogodb Italije z Jugoslavijo in Grčijo. Glede italijanske akcije na Balkanu za utrditev nevtralnosti, miru in varnosti pa odkla- nja italijanski tisk vsako vmešavanje zahodnih velesil s svojimi interesi, ker ti ne bi mogli biti mirovni. Medtem se pa ne zanikuje, da so med Italijo in Turčijo v teku pogajanja, ki ugodno napredujejo. Namen teh pogajanj je odstraniti vsa nesoglasja, ki so doslej obstajala med obema državama. ARETACIJE ČEŠKIH ŠTUDENTOV PRAGA, 16. nov. Policija in SS čete so razpršile češke študente, ki so poiz kušali na dveli krajih demonstrirati. Aretiranih je bilo 18 študentov. Policijske straže so pojačane. ROMUNSKA DELEGACIJA V EGIPTU KAH1RA, 16. nov. Reuter. V Kahiro je prišla romunska trgovinska komisija, ki se bo pogajala za izvoz romunskih lesnih proizvodov in petroleja v Egipt, PRIJAVE V ANGLEŠKO VOJSKO LONDON, 16. nov. Včeraj se je prijavilo v angleško vojsko 25.000 mladeničev med 20. in 21. letom. Takih mladeničev ima sedaj Anglija 220.000 pod orožjem. NOVA LEŽIŠČA ZLATA V AMERIKI ATLANTA, 16. nov. V Georgiji so odkrili nova ležišča zlata. Oblasti svarijo kopače, naj nikar ne hodijo v Georgijo kjer je vsa zemlja v privatni lasti. da bo štel z izvoljenimi naj 79 senatorjev. Velivni lakon » ^ Volivni zakon za hrvatsK ■ ^ načelu sestavljen. Na vsak* »oj bivalcev bo prišel po en J* nek nad 25.000 bo dal pravi mandata več. Glasovali bod m s kroglicami. Gumijaste kr ?oS\jf imele vdelan grb HrvatsK ■ bodo voljeni za dobo treh Nikola Tesla o Sporazum med Hrvati pravil zelo dober vtis v učenjak Nikola ^staje ^ K Kosanovieu, tajniku bDb, „j Dr. Maček je izredno pajfe Vse sc je dobro izšlo, treba bati nikogar!« jjp; • Dvanajstine za pj®* Dne I. novembra je P°te' raču” tereni bi moral biti novi P ,u v i0 40.-41. predložen parla ift, V jritev. Ker pa predsta rešili to vprašanje Borza. C u r ih, 16. nov. Devize Pariz 9.94, London 17.53, Newyork 445’/», Bruselj 72.87, Milano 22.50, Amsterdam 236.37, Berlin 178, Stockholm 106.10, Oslo 101.20, Kopenhagen 86, Helsinki 8.80, Buenos Aires 104. Vremenska napoved: Spremenljivo dblačno, stanovitnejše vreme. Včeraj jc bila najvišja temperatura 6.4, danes najnižja 4.6, opoldne 9. žaju, rasi, jeziku, tradiciji, življenjskih potrebščinah in načinu življenja v teku stoletij kaj malo izpremeni. Zakoni prirode so vprav v Rusiji postali večni, evropski zahod jih je sam zakoreninil med Rusi, ko jim je zavrl vsak izhod k pravičnemu sodelovanju na svetovnem tržišču. — Zdaj sc zgodovinski napori ruskega na roda obnavljajo, zamenjani so le gospo darji, tvorci druge ideje. Nova vzhodna Evropa vsekakor ni dokončna in velesile bodo odločile, v kakšni obliki naj se svo bodoljubna in demokratična spet prerodi -ine, rešili to vprašanje * -v; da D , #* političnih krogih zatrjuje,raztt&ft6 P0" prej dokončali finančno ^, & državo in banovino l1rV iirefaČ^' tem pa sestavili državm ^ Nesvobodne voH*v maškarada ^ Na političnem sestanku ^^0^-vosodni minister dr. v0]itve- p povedal svobodne, tajne ^la, ^ gačiie volitve sploh mu * ^ask* ja-l, ker so navadna Po1 Vodstvo soclalMf^J: v Beogradu se jc P° j gla** Živka Topaloviča koaistiW‘ ^ ^ S lovijo# bor socialistne str^for Erž^/e^ v njem zastopam ^ lk Qe\es^ <, Petejan iz Maribora, dr. {er in Alojzij Sedej iz Lf" Klenovšek iz Trbovelj. Za decentrali*a6lj° Na sestanku delega fl / dclojenialskih .fbo$onjefl°- fLiti L Beogradu je bilo dg« poe^V elavsko zuvaroU ^ z vj «>vo. - **» - SUZOR m v ra vso samostojni nosilci delavse liaJ Zlii stavi nja. Dosedanji sv*"" uPos»y ^ v osrednjem «T*fas0%pB»*a* uprava na poj^ °r stva iz vse držav in vsak majhen kor sosedu prav«* Ijenja. ^_y Mari6o rti cfne !6. XI. 1939. JOKjce * »V e 3 «5 r n! S* 9fm 9. Učiteljsko zborovanje v Murski Soboti & ločitev prosvetne uprave od politične, ukinitev premeščanji in avtomatsko napredovanje resko učiteljsko društvo v Soboti je jj? v s°boto, 11. t. m. dopoldne v So-sKem domu zborovanje, na katerem Uravnavala pereča vprašanja uči-(^ega stanu ter še iposebej ona, ki wjo samo prekmursko učiteljstvo. Na i®rJnem rec*u 'e bil° poročilo o seji , vncsa odbora in predsedniškega ;fa ra od 4. in 5. novembra. Obravnava-nravne se živahno posebno vprašanja Koat»~i ™ateriallie zaščite učiteljstva, no boljša. Sklenjeno je bilo, da obmejnih šol izdela poročilo ao ‘rra^tuaJc‘ naj dobijo urejeno službe-fizttierje ter naj se njihovo material- ^teljstvo ____________ ^ dr^mera*1 ter s tem da podlago za pote.6^ pr^az obmejnih problemov so-7e?a okraja. °kra!u 3® izpraznjenih 31 %,! , mesJo! Štirje novinci so se h9 k službi, zato se je sklenilo, da %lh Wsredovala za namestitev st!, h '• T,i več proračunske možno-0^^aio druga mesta brazpo-slu*h„ u Celjem kot dtievničarjem. Vsa odd»i«a mesta naj se razpišejo ter ne Prelc«, - boljša mesta pod roko. V >— Uriu naj se več ne namešča uči- vživelo v tukajšnje razmere ter tudi uspešno delovalo. Zborovalci so dokazali svojo stanovsko solidarnost z uspešno nabiralno akcijo med prisotnimi, ki }e omogočila družini učitelja-dnevničarja, odpoklicanega k vojakom, podiporo 522 din. Podporo je dalo tudi društvo, ki bo zanj še interveniralo. pri banski upravi. Zborovalci so sprejeli tudi posebno resolucijo, v kateri zahtevajo ločitev prosvetne uprave od politične, stalnost na službenem mestu, ukinitev premeščanj »po službeni potrebi« in popravo reparacij, zvišanje službenih prejemkov, avtomatsko napredovanje ali vsaj napredovanje po rangni listi. Odsek učiteljic je imel po zborovanju poseben razgovor, ki je obravnaval posebno higienska, socialno-skrbstvena ter vzgojna vprašanja vasi. Sprejeti so bili tudi nekateri sklepi za zdravstveni in higienski ter gospodinjski pouk vaških žena in mladenk v soboškem okraju. Z zborovanjem je bilo zvezano predavanje učiteljice gdč. Milene Petovar-jeve o delu učiteljstva na vasi. Predavanje je naletelo na mnogo priznanja posebno radi tega, ker je'predavateljica, ki dobro pozna razmere na vasi, pokazala konkretno na različne možnosti udejstvovanja in pri tern upoštevala tudi različne prilike in učiteljevo sposobnost ter nagnenje do tega ali onega načina dela. Iz Prlekije Odkup konjev v vojašk? svrhe. Prejšnji ponedeljek se jc mudila v Ljutomeru' ko-| misija za odkup konjev za vojsko. Naši kmotovalci-konjerejci so prignali precej konj z Murskega [Kil j a in drugod, vendar jo komisija odkupila le dva konja. Naši biki za Italijo. Ta leden je šlo mnogo naše živine v Italijo. V Ljitlommi in Križevcih so nakladali več vagonov bikov. V Križevcih sc je vršila prodaja potom kmetske zadruge. Občutno pomanjkanje krompirja. Po vsej Prlekiji je letos občutno pomanjkanje krompirja. Cene krompirju so silno narasle in že danes ponujajo zanj l-50 din za kg. Tako je cena krompirja dosegla ceno pšenici. Ljudje se bojijo, da ga ne bodo imeli za seme. Vinska kupčija sc letos zelo slabo razvija. Naši vinogradniki so v strahu, da svojega pridelka ne bodo mogli vnovčiti, ker jc silno malo povpraševanja. Redki povpraševale! ponujajo zelo slabe cene in sicer od 2—-4‘50 din. Reorganizacija davčnega sistema velja 1 s'u^beni potrebi ter naj ne "tonikami za bazensko kolonijo. Ker stu učiteljev, niso nikakor na me-trebi rotitve iz sreza po službeni po-t» onega učiteljstva, ki se Je Poučeni krogi trde, da pripravljajo reformo davkov. Sedanji davčni sistem ne odgovarja svojemu namenu. Prizadeti so davkoplačevalci in tudi država. Z novim proračunskim letom bo ta reforma že stopila v veljavo. Davčna služba bo razdeljena v dva dela: v davčno službo, ki bo skrbela za prepis davkov, in v iz-vrševalno davčno službo. Ta bo skrbela za plačevanje davkov. Novi davčni sistem bo primoral večje tvrdke, ki niso delniške družbe, da bodo vodile redno knjigovodstvo in da bodo primerno obdavčene. Davčni sistem bo olajšal položaj malih davkoplačevalcev in primerno obremenil velike tvrdke. Pred uvedbo reforme se bodo pristojna oblastva posvetovala s prizadetimi gospodarskimi krogi. Država namerava ponovno uvesti plačevanje državne trošarine na vino in žganje, kar je sedaj delala 'banovina. Mostovi na cesti Ribnica-Vuhred ■astmf m spominu je še poplavna ka- i*eseca maja v dolini Vuhreške- ^lla Velikanska voda je tedaj po- V Vee kilometrov občinske ceste v lOjJ1 kota pri Ribnici, nadalje okrog za vodne žage in 2 mostova na niltj^ki cesti Ribnica—Vuhred. Last- So Postavili nove jezove in doy p° Ha delu žagarji pri rezanju hlo- i vitalni posestniki v Hudem kotu so J ei«fia lifej,'f® napori in denarnimi žrtvami vo ob^nih javnih podpor dogradili no- feri cesto v Hudem kotu, na ka- spet vrši promet. Samo mo- stov na banovinski cesti se še nihče ni dotaknil ter so vozniki obsojeni, voziti po strmi in razpadli stari cesti. Skrajni čas je že, da napravijo merodajni faktorji temu konec in se čimprej lotijo, gradbe novih mostov, ker bo sicer v zimskem času ta del ceste neuporaben in promet ogrožen. To bi posestnike in voznike najhuje zadelo, kei se največ hlodov, desk in drv vozi po tej cesti pozimi. Naša dolina proti Vuhredu prispeva gotovo toliko k cestnemu fondu, da zasluži večjo pozornost glede upravljanja ceste. Za zdravje na podeželju kratkim smo imeli v Št. Vidu pri tiituj Pr‘ nas higiensko razstavo z dnevno ^avanji za odrasle in šol. rnla-“a vzpodbudo ravnatelja Higien-k sa 2avoda v Ljubljani dr. Joža Pirca Sl0v ^delovanjem Društva prijateljev ^itin i’l' soric sta vodili celotno so-'^edicinsko akcijo gdč. Lada Rajštri ; Milena Semoličeva, zaščitni seti. Ljubljane. n<> sta obiskovali dojenčke, odra- sle in siromake v Halozah in delili med nje zdravila, opremo za dojenčke, kuhinjsko posodo, milo in razno perilo. Razen tega sta predvajali po krajih več filmov o raznih nalezljivih boleznih. Razstava je bila nato tudi v Selah. Obe razstavi sta bili zelo dobro obiskani in ljudstvo je z njimi pridobilo mnogo, kar se higiene tiče. Želeti bi bilo, da bi se take posvetovalne razstave periodično ponavljale po podeželju. ^murski drobiž v Murskl Soboti bo v ^eli 7°k roditeljski sestanek. Rav-Tjjih c bo govoril o vzgoji in vzgo- ** bo’riPro^esorj'i’ k* bodo vsi navzočni, %ejju 0 dajali staršem informacije o ncev* Starši ali njihovi na-Jifajsr .s?. vljudno vabijo. % j1 kino v Soboti predvaja v če-ter« s°boto velefilm »Zadnji gang- O^Jji ^eni!eCaii’ ki >a' prireja soboško k' .trgovcev> so se ta teden za- >i!° Hs®daj’ se je prijavilo zadostno ^Sraf ncev za '{nji:S°vodstvo, k? ter nemščino, trgovsko računat v«f>i is*e’ Knjigovodstvo se po- ponedeljek od 20, grafi ' *~“eaei'ieK ou -u.—22. ure, II, '-JlJa ob torkih od 20.—22. ure, ^ — ^ pozabi naročnine! 5%T~- ko dopi »PLINSKI NAPAD« NA CELJE Včeraj ob 13.12 so naznanili streli na Miklavževem hribu in na Hribu sv. Jožefa bližajoči* se zračni napad na Celje. V vseh cerkvah so zazvonili zvonovi, oglasile so se sirene v tovarni Westen in v Cinkarni. Ulice so se naglo izpraznile, vse je iskalo varnega zavetja. Avtomobili so izpred Celjskega doma zavozili na dvorišče Mestne hranilnice, ostala vozila so se iz glavnih ulic umaknila v stranske ulice. Na ulicah so se pojavile ekipe za ugotavljanje plinov, Samarijani in samarijanke ter gasilci z nosili, vsi opremljeni s plinskimi maskami. Cefle c Ljudsko vseučilišče. Sinoči sc je ob lepi udeležbi vršilo IreLje predavanje iz ciklusa pedagoških predavanj. Izvajanja predavatelja učitelja g. Zdravka Kovača, ki je govoril o temi „Posebnc težkočc pri vzgoji in učenju“, so bila vseskozi zanimiva in poučna. Predavanja se bodo nadaljevala prihodnji teden in sicer v ponedeljek, 20. t. m. Predaval bo učitelj g. Miloš Ledinek o temi Razumevajmo in pomagajmo mla-dolctniku". c S popravilom gornjega dela poslopja bivšega mestnega mlina na Mariborski cesti. .so pričeli te dni. V poslopju bodo namestili veliko skladišče žita. Pred poslopjem pa gradijo velika delavnico in avtogaražo. c Krajevna prolituberkulozna liga v Celju ima danes ob 20. sejo v prostorih Zdravstvenega doma z važnim dnevnim redom. c Liter fižola sc ic včeraj na celjskem trgu prodajal, v kolikor ga jc bilo na razpolago, po 8 dinarjev. c Pred podražesijeni kruha. Vslcd zvišanja cen moki in mlcvskim izdelkom, smo v Celju pred podraženjem kruha. Pekovski mojstri pravijo, da zaradi zvišanja cen moki he morejo več peči kruha v dosedanji leži in po dosedanji ceni. c Tatvina kolesa. Sinoči je pustil pred poslopjem kolodvora Jožko Mlakar iz Gelja svoje kolo. Nato je odšel v postajo. Ko se je vrnil, ni bilo kolesa nikjer. Zapazil je, da se z njegovim kolesom peljeta dva fanta proti pošti. Tekel je za njima. Ko sta ga fanta opazila, sta odvrgla kolo in zbežala. Enega izmed fantov se je stražniku posrečilo prijeti. Izkazalo se je, da sta mlada tatiča dva šolarja eden star 10, drugi pa 13 let. o Za izboljšanje položaja naših rudarjev se bodo borili zastopniki rudarskih strokovnih organizacij, ki bodo imeli 20. t. m. v Ljubljani važno konferenoo. o Železniški uradniki zahtevajo povišanje prejemkov. V la namen se je zgla-sila pri banu dr. Natlačenu deputacija /druženja železniških uradnikov in mu izročila obširno spomenico z upravičenimi zahtevami. o Polovico uhlja je v prepiru odgriznil stanovski tovariš 30 letnemu delavcu Lojzetu Spolarju, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico. ° Za zgraditev izseljeniškega duma r Ljubljani jc ministrstvo odobrilo posojilo v znesku dveh milijonov din. o Splavarski praznik so obhajali dravski splavarji preteklo nedeljo pri Sv. Ožboltu ob Dravi. Na Martinovo nedeljo se vsako leto zaključi splavarstvo po Dravi. Ptuj D „Koeevski problemi" je naslov predavanju, ki ga priredita podružnici CMD v petek ob 20. uri v Mladiki". p Repriza „Malom«ščanov“ l>o prihodnji torek. Isto zanimanje kakor je bilo zu. premiero, ko so bili že prejšnji dan razprodani vsi sedeži, vlada tudi za reprizo. p j,Vzajemnost", delavsko kulturno dru-stvo v Ptuju oživlja svoje delo. Zadnjo nedeljo je priredilo predavanje o vzrokih iranc-oske ^-evolucije Profesor Teplv ie orisal nezdrave družbene odnose tedanje dobe. ki jc nato sprožila revolucijo. „Vza-jemnosf- si bo prizadevala, da bo imela vsako nedeljo predavanja. Tako je upati ii i Lasoma pričelo redno obiskovati šalcev a prcdavanJ’a vc^jc število poslu- Gospodarski položaj Slovenije VAŽNA PLENARNA SEJA ZBORNICE ZA TOI V LJUBLJANI Na plenarni seji Zbornice za TOI v Ljubljani so razpravljali zastopniki slovenskega narodnega gospodarstva o zelo perečih problemih, ki jih bo treba nujno rešiti. Zatreti bo treba naraščanje draginje in špekulacije nekaterih veriž-nikov. Zbornični svetniki so nastopili proti uredbi o pobijanju draginje, ker ta moralno škoduje slovenskim trgovcem in iw njihovem mnenju le malo koristi potrošnikom. Nato je bil soglasno sprejet novi proračun, ki predvideva 3 milijone 871.754 din dohodkov in 3,790.142 din izdatkov. Živahna debata se je razvila glede strokovnega nadaljevalnega šolstva, ki ga je treba izpopolniti in nekoliko reformirati. Na plenarni seji so govorili tudi o prekmurskih sezonskih delavoiih. Omejiti je treba beg naših delovnih moči v tujino in jim priskrbeti doma dela in kruha. Za Prekmurce naj se razpišejo javna dela, pri katerih naj se zaposli večje število domačega delavstva. Zbornica se je zavzela to^eji za izboljšanje plač državnih uslužbencev, ker dosedanji prejemki ne odgovarjajo življenjskemu standardu. Nadalje zahteva zbornica zgraditev avtomatske telefonske centrale v Celju, ki je za uspešnejši gospodarski razvoj nujno potrebna. Potrebna je tudi decentralizacija socialnega zavarovanja in razširitev kompetenc podružnic Narodne banke. ii^o ,i_v sredo od 20.—22. ure, tr-s^c v četrtek od 20.—21. ure Ure .^čunstvo v četrtek od 21. x * ure 'p, . * ■ ~ — —■ W'e Dril-u Jn‘štvo združenja spreje-° ^xTleTn5čin°, angleščino in x“! za vsak predmet Učnina i. ftah; |-''''J 20 din. Prijaviti se mora Si »»i valcev za vsak pred- ^ i?0 Drii-,!,et POučuje. Doslej se jc za ^°ŠČiiio 3 za an£leščino 6 in Izsušile zamočvirjeno ozemlje na Dravskem polju Na stotine družin čaka na plodnost mrtve zemlje Po razsežnem Dravskem in Ptujskem polju so veliki predeli zamočvirjene in neproduktivne zemlje. Vaščani imajo tu občinske »gmajne«, kamor gonijo na pašo živino. A ta paša je tako borna, da so ti prostrani kosi zemljišča skoraj docela brez haska. V močvirjih pa je tudi leglo mnogih bolezni. Ta mrtva zemlja bi sc mogla izpreme-niti z izsuševanjem v plodno zemljo. Samo na Dravskem polju bi lahko slovensko gospodarstvo pridobilo okoli 25.000 ha rodovitne zemlje. Potrebo po izsuševanje teh gmajn pa najbolj čuti na tisoče družin po polju, ki so brez zemlje. Njihovo število narašča iz leta v leto. — Zaradi prenaseljenosti je stiska po zemlji vedno hujša. Industrije je tod malo. A še ta, kolikor je je, peša. Nekateri industrijci ustavljajo obrate in jih premeščajo- na jug. Ti tisoči, ki morajo vsako pomlad na nehvaležno sezonsko delo, se izprašujejo, zakaj morajo v tujino, medtem ko doma leži toliko mrtve zemlje, ki bi se jo lahko napravilo plodno! oedine občine se mnogo zavzemajo za življenje teh mrtvih kapitalov. AH uresničenje načrta za kultiviranje zemlje je povezano s tako visokimi stroSki, katerih občine z najboljšo voljo ne zmorejo. Nedavno smo Čl tali v »VeČerniku«, da je vlada dala milijonske kredite za kultiviranje zamočvirjene zemlje, od katerih je za Slovenijo predvidenih 51,060,000 din. Oni, ki odločajo o melioracijskem fondu, naj ne pozabijo na izsušenje obsežnih močvirij Dravskega in Ptujskega polja. Maribor Sest mesecev pri gostoljubnih Francozih Kaj pravi pekovski pomočnik, ki se je pravkar vrnil s sezonskega deia iz Francije V našem uredništvu se je zglasil gosp. Ivan Vilčnik, brezposelni pekovski pomočnik od Sv. Barbare v Slov. goricah, ki se je šele pred kratkim vrnil iz Francije. Brezposelnost in želja po delu sta ga zvabili z rodne grude na sezonsko delo v Francijo. Maja letos se je s trpkimi občutki poslovil od svojcev in se z večjo skupino Slovencev odpravil v tujino. Usoda ga je zanesla v okolico Orleansa, kjer so dobili delo na tamkajšnjih veleposestvih. šest mesecev je delal in pošiljal prihranke domov, šest dolgih mesecev je živel med samimi Francozi, jih spoznal in dobil bogate izkušnje. Naši sezonski delavci so bili presenečeni nad prisrčnim sprejemom. Francija zna ceniti naše delavce in zanje v polni meri skrbeti. Delavci so dobili snažne sobe in čisto perilo ter posteljnino. Gospodar, pri katerem so bili zaposleni, jim je dodelil posebno kuharico, ki je skrbela za izdatno in dobro hrano. Slovenski delavci v Franclji niso trpeli pomanjkanja. Hrane je dovolj in g. Vilčnik je pripovedoval, da so se vsi počutili kakor doma. Edino jezik jih je ločil od Francozov in samo zaradi tega so se čutili tujce. Z našimi de- vedovanje o življenju v Franciji v vojnem času. Nič se ni spremenilo. Ni kart za prehrano, hrane je še vedno v izobilju. Le cene so se dvignile. Kolonialno blago je skoraj zastonj. Kilogram sladkorja velja v Franciji 8 din. Enako je tudi pri drugih živilih. Le živina je nekoliko dražja. Sezonski delavci niso nikjer opazili pobitosti zaradi vojne. Morala vojaštva in ljudstva je odlična, vera in zaupanje v voditelje sta trdna. Naši sezonski delavci so bili v Franciji zelo zadovoljni. Prihranke so lahko v redu pošiljali domov in vsi si žele drugo leta spet tja če jim domovina ne bo nudila zaposlitve, kar bi si sicer srčno želeli. Letos je bilo v Franciji na sezonskem delu 12.000 naših ljudi, doslej se je vrnilo že 6000 delavcev. Nekaj jih je ostalo kar v Franciji, drugi pa si bodo ogledali francoska mesta in se nato vrnili. Drugo leto se jim obeta povišanje mezd na okoli 55 din dnevno, ker se je življenjski standard v Franciji nekoliko dvignil, -ig. Zadruga tovarniških uslužbencev Mariborski tovarniški uslužbenci name-I bencev, bi se nova zadruga gotovo ob-ravajo ustanoviti lastno nabavljalno za- j nesla. Zato se je že osnoval pripravljalni drugo. Namen nove zadruge bi bil lajšati odbor, ki bo pripravil vse potrebno za socialni položaj nameščencev in delavcev. Ker je po uradni statistiki samo v Mariboru okoli 5.000 tovarniških usluž- ustanovitev nabavljaine zadruge. Odbor bo v najkrajšem času sklical širši sestanek vseh interesentov. Letalskemu p*©*#1 Jutri bo poteklo 10 let. °« ^ §e-borskega letalstva odve "lK 'ibors« stan, takratni agilni tajnik ^ Aerokluba. Aeroklub ^ bo spomin dr. Šestanana ^oraV2ev»t letalec g. Pivka odletel z leta- letalom v Središče, kjer J P« y ^ lec pokopan, ter vrgel venec. m Nočna lekarniška. 8,“*b® ri^v. ^ vključno 17. nov.): le lekarn® L nu, Frankopanova 18. te • cesta L Mariji Pomagaj, Aleksandrova ___ 21-79. -------------; Mariborsko gledalM* Red c Celrlek, 16., ob 20.: Navihan^ Pelek, 17. novembra: ZaP j Sobota, 18. novembra, ob Bed B. mariborsk mesti nekatere manj pred mete v zadnjih razre irfltflie jr mladine. Učiteljstvo bo P w rodno-obrambni tečaj sp0Jr\ ^ ralno akcijo. V +Z* obmejno učiteljstvo „je dr«® ne obmejne kraje pn® ginjskega razreda. Obsojanja vredna deložacija zaradi preštevilne Včeraj dopoldne se je zbrala pred hišo v Žolgarjevi ulici' 6 množica ljudi, ki so bili priča žalostnega in vsega obsojanja vrednega dogodka. Hišna posestnica Rozalija Kunst je sodno deložirala vdovo Terezijo Orlakovo, ki živi pri svoji poročeni hčerki. Ta ima tri male otroke. Skupno šteje družina sedem članov. Prav to je bil po pripovedovanju deložlrane stranke vzrok deložacije. Orlakova je za sobo in kuhinjo plačevala 300 din meseč-ciji bodo tudi pri iVs utrdili zavest in čut1 ne najemnine. Svoje obveznosti je vedno do dfscioUniranostO |v redu izpolnjevala in ni bila v zaostanku Orlakova sama 1. deoembra izselila v novo stanovanje nekje v Studencih, ki pa hčerka Orlakove hudo bolna in je pri-Orlakova hčerka hudo bolna in je priklenjena na bolniško posteljo, niso prizadevanja mestnega socialnega urada, ki je pri hišni lastnic? posredoval in prosil, naj potrpi do 1. decembra, to je samo 15 dni, ker se bo stranka sama prostovoljno izselila, nič pomagala. Vse prošnje so bile zaman. Prišli so sodni organi, ki so postavili pohištvo na cesto. Le bolna Orlakova hčerka še leži v sobi in čaka Zelo zanmivo jedilo Vilčnikovo pripo z najemnino. Kljub temu, da bi se bila na nadaljnjo usodo. Kunstova zahteva, da „ i svoje stroške preP da j pa ta odklanja, ker d ^ godi krivica.^. o jj ^ Nedavni apeli estnlki te«1 žeieflf; hišni posestni«" ’ ^^ deložirajo najet« i0lbjin3 jLi# razburjajo £» JV uspeha, ^to bo; pO^je,^ Rako je Beethoven maščeval Mozarta Zanimivo srečanje Goetheja in Beethovna s cesarsko habsburško družino Veliki umetnik in komponist W. A. zarase je težko znašel v življenju. Bil iu koječ. Takratno plemstvo c'nptoS Sa je sma{rala zgolj za »lisi,... Muzikanta«, ki si mora z glasbo lišča * •VS^dan^' ull‘ faradi tega sta-erPhiJ2 v. '1° Mozartovo življenje siilno ral vu’ ZIVe^ ■M v s-talni bedi ter je mo-v|aj„. a,n Ponašati očitke in ponižanja aaajoce gospode. ta, ieth°Vtn’ k- 3C visoko CCIlil Mozar-Vsa n S--S aj'n'ni ogorčenjem spremljal 'Mo79rfUl^f-n3a’. ki 3dl 'c Moral pretrpeti • Visoki gospodi je zato vračal svojo neodvisni ponižal niti ta Mo?aZf so’ '''ukor je ona postopala v Protir °m’ *ako ~'c Beethoven nastopal lavo *njej‘ Beethoven je bil silno samo-veste-n in ponosen duh trat 't- Sast umetnika "Udur je moral stradati in trpeti Mane • 3C’ Beethoven ni mogel biti s; j. c’ m gorje plemskemu gospodiču, ki lahko'oSVOp ošabnosti domišljeval, da Beethovnu ukazuje kot podaniku. Vsoe^°ven ie navprek omalovaževal va ,^sPOdo in plemiški stan. Ta njego-SDekt* ,°^ T poznala meja ter ni re-v m r^{a niti samega cesarja. Bilo je venBaznih, kjer je bil Beetlio-kega ,Tužbi Goetheja na okrevanju. Ne-l"« sta umetnika srečala na spre-njnjjo j ce^arja Franca 1. s cesarico in s nor1'110- Goethe je že zdaleč stopil g0s s,1el klobuk in čakal, da bo šla drij da mimo. Beethoven pa je bil mož Zlav Cnega kova- S P°nosno dvignjeno Pesa0- J'C st°Pal naprej, naravnost proti sS!1 Cesarjevi k i grozo pričakovali, kaj se bo zgodi-' °'°žaj je rešila cesarica, ki je visoko cenila Beethovnovo umetnost. V poslednjem trenutku, ko bi neizbežno prišlo do usodnega trčenja s cesarjem, je prijela cesarja pod roko ter ga pritegnila k sebi, da je mogel Beethoven prosto mimo. Nastal je škandal, ki bi utegnil imeti za Beethovna zelo neljube posledice. Toda zadevo je izgladila cesarica. Sam Goethe je bil zaradi tega dogodka silno ogorčen nad Beethovnom. Toda Beethoven jena njegove očitke malomarno zamahnil z roko: »On se je rodi! kot kralj, medtem ko sem jaz, Beethoven, moral postati umetnik!« Podobno jo je izkupil knez Lihnowsky. Knez je naročil pri Beethovnu za svatbo svoje hčere godalni kvartet. Beethoven pa mu je poslal trio. Knez je bil silno ogorčen, ker »muzikant« Beethoven ni upošteval njegovega dobesednega naročila. Vprašal pa je Beethovna, če morda ni dobro razumel njegovega naročila. Beethoven je smehljaje odkimal in dejal: »Da, visokost, želeli ste, naj vam pošljem kvartet, toda meni, Beethovnu, je prišel na misel trio!« Za 20 gosi steklenico vodke spremljevalci, ki so neodjenljiv Beethovnov ponos, Nemški letalski narednik Spiess pripoveduje o slabili cestah na Poljskem, po katerih so le težko spravili proviant dalje. Tako so bile prednje čete navezane le nase. Žganje in tobak sta bila poljski državni monopol. Letalci so rekvi-rirali to dvoje zase. Poljaki so v zameno za vodko in tobak dali vse. Celo ženske so jokaje prosile za te reči. Zato smo sestavili komisijo, ki je postavila naslednje cene: Paket tobaka stane tri jajca, gos 6 zavojčkov duhana, za dve gosi se plača steklenica vodke. Cim so bile cene objavljene, so pridrveli ljudje z zalogo in ponujali hrano za tobak in žganje. Večkrat je bilo treba cele trume gosi odgnati, ker jih ni bilo mogoče vnovčiti. Ponujali so nam, ko je zmanjkalo žganja, 20 gosi za steklenico ponarejene vodke. Nekega dne, pripoveduje narednik, sem letel preko Poljske. Z dvomotornim letalom sem se spustil precej nizko, da bi opazil skrivališča sovražnih baterij. V trenutku je bil stroj zadet, bil sem 300 km daleč od svojega letališča. Posrečilo se mi je z enim samim motorjem doseči naše postojanke. je najboljše akrobacije. Mož je pristal, čeprav se je kmalu nasitil »domačih predstav«, toda imel je bogato ženo in še vedno aplavz v cirkusu... •■loti.m Čudne muhe nekaterih zakoncev Zakonci imajo posebno v Ameriki čudne muhe. V Ne\v Yorku so n. pr. izpre-hajalci vsaki dan opazili elegantno oblečenega moškega, ki je po cele ure postopal pred izložbo neke modne trgovine in opazoval predmete, izpostavljene Kakšna naj bo nova Evropa? Bivši predsednik ČSR dr. Edvard Beneš je ne davno pod gornjim naslovom napisal: »Sedanja vojna je kakor ona L 1914. nastala zaradi imperializma velesile. Ideologično je to spopad rtied demokracijo in totalitarnimi sestavi. _ ,ar°dnega stališča pa gre bolj za svo-£j° tnalih narodov. v0j °Sodki, ki so se odigravali od zadnje p0sne> so kljub velikim nasledkom ue-H-^dno in logično nadaljevanje iz raz-se .’ ki so obstajale pred to vojno. Naj C/rše še tako globoke politične in k v ne izpremembe, ki bodo sledile iz igr ajn_e, bodo dogodki, ki se bodo odvali med to vojno in po njej, nujni nasledek zgdovinc zadnjih 25 let. V tem znamenju je treba presojati danes naše vojne in mirovne cilje. In v tem duhu se moramo pripravljati na organizacijo nove Evrope po vojni.« Na vprašanje, za kaj gre v tej vojni, odgovarja dr. Beneš: »Izginiti morajo diktature in celotni sestavi, sicer bo Evropa propadla. Nova miroljubna Evropa mora sloneti na temelju načel: 1. ustvariti je treba novo in realno ravnotežje sil med velikimi narodi; 2. ustvariti se mora novi sestav miroljubnega sodelovanja med velesilami, malimi ter srednjimi državami; 3. obnoviti je treba univerzalno institucijo na podlagi politike miru v obliki popolnejše demokracije, solidnej-šega in boljšega sestava kolektivne varnosti.« v njej. Tako je delal pozorno reklamo — za trgovino svoje žene, ki ga je poročila pod pogojem, da se bo kot eleganten mož usužnjil njeni reklami... Neka bogata Francozinja se je drugič poročila samo zato, ker je bil njen drugi izvoljenec izredno podoben prvemu možu. Tako je moral nesrečnež v zakonu posnemati vse lastnosti pokojnega, nosil,je njegove obleke, copate in stvari, ki so ženo neprestano spominjale na rajnega. In ker je bil mož do ušes zaljubljen v ženo, je vse njene marnje potrpežljivo prenašal... Še večjo smolo je imel zaljubljeni Italijan, ki ga je poročila neka ženska pod pogojem, da bo na njem preizkusila vsa svoja mazila in preparate. Mož je kmalu dobil po telesu težke poškodbe, koža se je vnela, ljubezen se mu je sčasoma ohladila. Tožil je ženo, zahteval ločitev zakona, toda sodišče je vztrajalo na tem, da je prostovoljno podpisal ženin postopek — in mučeniška pot moža traja dalje. Neka Američanka je zahtevala od cirkuškega klovna, ko ga je poročila, da bo moral vsaki dan predvajati pred njo svo- — In vaša gospa, kaj ne bo prišla? — Žal, ne more. Veste — angina! -—Ta ie pa lepa! Vrzite jo skozi vrata! DIVJE KOZE NA SLOVAŠKEM V pogledu števila divjih koz je Slovaška med prvimi državami Evropi. V pečinah Visokih Tater ima zavetje 1000 do 1200 divjih koz. Že prejšnja vlada ČSR je prepovedala 1. 1924 streljanje te plemenite živali. Prepoved je trajala 10 let in koze so se medtem zelo razmnožile. Nekaj časa je bil lov kontingentiran na 10, odnosno 5% stanja živali, zdaj je pa slovaška vlada odstrel sploh prepovedala. Bivši predsednik Poljske Moscicki se je preselil v Craiovo. Tani je interniran tudi odstavljeni poljski maršal Rydz Smygli. Bivši zunanji minister Beok leži bolan v Brasovu. 90 let pisemskih znamk v Nemčiji. Dne 1. nov. 1849 so uvedli na Bavarskem prve pisemske znamke, tako zva-ne »Einser«, ki so še danes najlepše znamke. V Nemčiji porabijo dnevno 20 milijonov znamk. Trije milijoni nemških filatelistov in 1300 kupčevalcev z znamkami imajo dovolj blaga na izbiro. Na paši je našla smrt Ljubica, lepa hči poljedelca Džide iz Sarajeva. Dekle je paslo očetove ovce na planini. Nad pašnikom sta sekala brata Obrašiča drevje iu spuščala debla na travnik. Dekle je zaradi tega protestiralo, Obrašiča sta planila nanjo in jo do smrti pretepla. Ljubica je dala življenje za pašnik, morilca sta bila odgnana v zapor. Milijonar je pobegnil od svojega bogastva, da bi mogel živeti srečneje. Je to Američan Sidney Martin, ki živi sedaj kot prodajalec higienskih priprav v Virginiji. Pravi, da je pobegnil, ker se je dolgočasil v izobilju. Zdaj se počuti srečnega. skalan tlAMAS IN JOE A ROMAN ZADNJIH Ra ib jen’as se ie poklonil in odšel, Rayani Se dolgo zrl za njim in globoka j,)e.nosB Bi se ga je polotila, mu ni Ko 2 obraza. »nabilo poklanjanje končano, se je ^dben- • vnostna večerja in zabava, z pevskimi, igralskimi in ple-^liičL nast?ipi. Dvorana je žarela v N)/0 razsvetljavi in od vse-^02enia° nreli glasovi radostnega raz-,r da “avanipur sc je zabaval, ka-v^i ča°- -la zemlji Sc vedno nekdanji i ihe m / ln da nc P°Brivajo njene po-& %iiel 3’ ledena morja. Samo Ramas Ste^er Iiaslonien v najbolj ■> ®t. On.. LJUDI NA ZEMLJI 12 Ra ‘“..mračnem kotu in premiš-:> ?°Vimi yaibieve besede so ga navdale 1«> °d&A,Vp.ra^ani‘' na katera si ni mole ■ da Qri|tk " je le še bolj razih 2?ružen a3 2 n"m n‘ v redu in da „ a 2 njegovim življenjem neka ie °Zrl De h1 Samo kdaj pa kdaj se Danila n VOraTli’ da bi videl Joro, ki k°sta]a valPrej skupino plesalk, potem V^Pve j družbi svoje matere, Chande I1'e8ovo '!^en'ria Mahabalija Patne, bitje je hrepenelo po njej, želel si jc, da bi.se ji mogel za trenutek nemoteno približati in spregovoriti z njo vsaj nekaj besed, ker pa tega ni maral pred materjo in Mahabalijem, je ostal rajši sam v svoji samoti. Ko se je pričel splošni ples, se je pripravljal, da bi jo ob ugodni priliki ujel, a namesto tega je ujela Mana njega. Nadzirala ga je ves večer ,nc da bi bil sam to opazil. Zagledal je ni niti tedaj, ko se je po prstih priplazila k njemu in mu brez besed položila roko na ramo. Šele ko se je zdrznil in obrnil, mu jc dejala: »Svarila sem vas, vi pa me nc poslušate.« »Kaj sem zagrešil?« je vprašal na pol nejevoljno in na pol v zadregi. Namesto odgovora je pokazala na rde-so orhidejo v njegovi gumbnici. »Kaj naj to pomeni?« »Da si je želim. Menda mi vendar ne boste odklonili te tako skromne želje?« »Žal...« »Torej ne?« »Oprostite...« »Tedaj si je niste utrgali sami.« »Ampak?« »Vam jo je poklonila ona.« »Kdo?« »Tista, ki edina to more. Te orhideje rastejo samo na enem vrtu.« »Samo na enem?« »Na Seonijevem...« »Mana,« je vzkliknil Ramas, »čemu mučite sebe in mene?« Dekle na to ni odgovorila, prijela ga je le molče za roko in potegnila za seboj na plesišče. Šele sredi plesa mu je dejala: »Napočil bo trenutek, ko mi boste še neskončno hvaležni.« Toda Ramas je njene besede skoraj čisto preslišal, kajti prav tisti trenutek je opazil, da je stopila na plesišče tudi Jo-ra in zaplesala z Maninim bratom Mahabalijem Patuo. Prevzelo ga je ljubosumje, da je zavrtel svojo plesalko v naglih obratih do njiju, jo pustil kar sredi plesa in so poklonil Jori. Nastal je mučen trenutek, ki ga je srečno rešil Mahabali: prepustil je plesalko inženirju in prijel svojo od jeze in sramote vso rdečo sestro. To se je zgodilo tako naglo, da so komaj najbližji opazili spremembo. Bilo je pozno po polnoči. Skozi stekleni strop naselbine so se videle na temnem nebu migljajoče zvezde. Osrednja zgradba, v kateri je bila proslava tisočletnice, je edina žarela v razkošni svetlobi, drugod pa je bilo somračno ali popolnoma temno. Park je ležal ves zagr- njen v molk, ki ga ni motil niti najmanjši šum, ko je stopil vanj Ramas Indor in sedel na prvo klop. Srce nru je burno bilo in v razburjenju je nemirno prisluškoval v terno, da bi zaslišal korake, ki jih je pričakoval. Med zadnjim plesom je zašepetal Jori: »Pridite za menoj v park! Pričakoval vas bom na prvi klobi. Pridete?« »Čemu?« je vprašala s smehljajem na ustnicah. »Povedal bi vam rad toliko, toliko...« »Kaj?« »Pridite!« Ni mu nc obljubila ne odrekla, vendar je vedel, da je njen molk pritrdilo. Zato je izrabil prvo ugodno priliko in se odstranil z zabave. Pazil jc, da zlasti Mana ne bi opazila njegovega odhoda. Bil je prepričan, da se mu je to posrečilo. Od godbe, plesa in pijač omamljeni Rayani-purci so imeli preveč posla s svojimi zabavami, da bi se mogli brigati za vsakega posameznika. Ramas je negibno sedel v svojem skrivališču in prisluškoval. Iz daljave so se slišali zvoki godbe, šuma korakov na stezi pa ni hotelo biti. Zdelo se mu je, da so se spremenile minute v večnost in pričel je dvomiti. »Ne pride? Zakaj ne pride? Ali se jim ne more izmuzniti, ali pa se z menoj samo igra?« (Dalje jutri.) Stran 6. e £ e r n I k« V M a riboru dne 16. XI.J9& Kultura Frans Eemil Sillanpaa Kakor so listi na kratko poročali, je bi-lala letošnja Nobelova nagrada za literaturo podeljena finskemu pisatelju Fransu Eemilu Sillanpaaju. Rojen 1. 1888. spada Sillanpaa med srednjo generacijo sodobnih finskih pisateljev in vsa njegova glavna dela so bila napisana šele po svetovni vojni in osvobojenju finskega naroda. Po svojem značaju in duhu je Sillanp&S nekakšna sinteza Skandinavskega realizma in ruskega psihologizma. V svojih literarnih delih, novelah in romanih opisuje pretežno življenje na deželi, na kmetih, in to tako plastično, da stopajo finske pokrajine in finski ljudje pred nas v vsej svoji neposrednosti kakor na projekcijskem platnu, osvajajo nas pa s svojo duhovno poglobljenostjo in neizprosno usodnostjo. F. E. SillanpSa si je utrl pot v širši svet že pred leti. Njegova dela so pričeli prevajati v švedščino, norveščino, nemščino, češčino itd. Nanj so me opozorila poročila v tujih revijah, z njegovo umetnostjo direktno me je pa seznanil njegov roman »Dekla Silja« in me n,a prvi mah očaral. S čudovito preprosto pripovedovalno tehniko, toda v blestečem stilu velikega mojstra spremlja v tem delu propast premožne finske kmečke rodovine in usodo zadnje potomke, mlade, lepe, a nesrečne Silje, katere življenjska pot se konča v cvetu dvajsetih let na tuji kmetiji, kjer ugasne tiha in od vseh pozabljena za jetiko, skrivajoč v svojem srcu ljubezen do človeka, s katerim se je tako po naključju in tako za kratek čas srečala sredi poletja v družbi dobrih ljudi, pri katerih je služila. Življenje na kmetiji, ma vasi, pot obubožanega očeta in osirotele Silje v gozdno samoto ob jezeru, prvo njeno srečanje s sanjami o ljubezni, njeno potovanje po očetovi smrti, njeno življenje v službah itd. vse je opisano s čudovito toploto in psihološko prefinjenostjo, kakršno je mogla ustvariti res samo sinteza škandinav-stva in rusovstva. V ozadju, kakor mimogrede pa doživljamo razmere na finskem podeželju, moralne in socialne probleme ter oddaljeno celo osvobodilne boje z boljševiki. Te boje pa je opisal Sillanpaa tudi še v nekaterih drugih svojih delih, zlasti v velikem romanu »Pobožno siromaštvo.« Nobelovo nagrado je prejel za svoje novele, ki so vse zajete iz življenja finskega podeželja, napisane realistično, a poglobljeno in v očarujočem stilu, da je vsaka zase zares popolna umetnina. Zato je čudno, da se naše slovenske založbe, ki izdajajo zadnja leta prevode vseh mogočih, dostikrat mnogo manj vrednih del, še niso spomnile, da. bi nam oskrbele vsaj en SillanpaSjev roman v slovenskem prevodu. Morda jih bo opozorila sedaj nanj vsaj podelitev letošnje Nobelove nagrade. -r. nogometnih tekem, nastopala bo v Carigradu in Ankari s Na svetovni table-leniški ranglisti bivšega češkega prvaka sveta Vane prevladujejo Slovani. Prvi je Anglež Bergman, slede Vana, Ehrlich (Poljska), Barna (Anglija-Madžarska). Tereba (Češka), Dolinar in Marinko (oba Jugoslavija), Hamrner (Nemčija). s Švicarski olimpijski odbor je odgovoril Mednarodnemu olimpijskemu odboru na znano okrožnico glede olimpiade UjO, da je mnenja, da naj se izvedba olimpijskih iger 19-10 preloži na kasnejši cas. s Brazllijanska plavalka Marija Lcnko-va je nedavno postavila nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 400 m v času 6:15.8, sedaj pa poročajo iz “M?,. Janeira, da je izboljšala tudi rekord Nizozemke J. Waalberg na 200 m prsno oa 2:56.9 na 2:56. LJUBLJANSKA^UMOmJLNICA B>® Umobolnica na ^e.nCU je je zašla v težko krizo. za ^uli, denarja za najpotrebnej . nima več mleko in meso. Niti , , jce se 't za te svrhe. Uprava un obolm večkrat brzojavno obrujljodst odobri mesta, naj se izplača .QV zadržatt in iz nerazumljivih vzr ^ p(1. kredit. V najkrajšem casu £e ne moran poslati umobolne ^ bo prišla iz moč. \£SST*£*» * cho' PC KULTURA HRVATOV SKOZI TISOČ LET Pod naslovom »Kultura Hrvata kroz 1000 godina« je izdala zagrebška založba Binoza 458 strani obsegajočo kulturno -zgodovinsko knjigo, ki jo je napisal Ante Velzek, znani avtor »Supila« in dveh zvezkov»Politične zgodovine Hrvatov«. Delo se pričenja s priselitvijo Hrvatov in nadaljuje s pokristjanjenjem, prvo kulturo in glagolico, hrvatskimi kralji, socialno revolucijo v srednjem veku, dobo romantike, dvojnostjo književnosti, boji s Turki itd. vmes je seveda še nešteto drugih vprašan}, ki jih je avtor skušal osvetliti, kolikor je to sploh mogoče. Knjigi je dodanih 8 večbarvnih slik, prilepljenih na črn karton, ob koncu je pa še 366 enobarvnih ilustracij, tako, da je to delo res lahko v ponos hrvatski književnosti in bi si tudi mi Slovenci želeli čimprej nekaj podobnega. Knjiga stane 300 din, a sc lahko plača tudi v 10 enakih obrokih. k Razstava Zorana Mušiča v Zagrebu. Te dni se udeleži naš mariborski akad. slikar Zoran Mušič kot gost razstave skupine hrvatskih slikarjev pod vodstvom prof. Baliča v Zagrebu. Razstavil bo več olj in gvašev. k Smrt madžarskega umetnostnega kritika. Pretekli teden je umrl v Budimpešti upoštevani madžarski umetnostni kritik in pisatelj Edmund Gero, star 76 let. Šele malo pred smrtjo je izdal v posebni knjigi izbor svojih- najboljših kritik in razprav o umetnosti. Spomnite s® Tragičen dogodek v celjski Celje, 16. nov. Včeraj dopoldne so pripeljali v celjsko bolnišnico 29-letnega kočarja Vinka D o 1 š k a iz Gradiškega dola pri Ro-gaški Slatini, ki je pri napadu dobil hude skočilv poškodbe na glavi. Kmalu po prevozu nje po bolnišnico je poškodovanec pričel pi-1 aihml. sati poslovilna pisma. popovi, kom je pravil, da bo umrl ^ 3 uri ie Dolšak na še „ zlezel na streho kirurgega ^ ^ globino. Dobiue ^ kasnejft® je nekaj ur I MALI OGLASI CENE M Al IM OGLASOM: V malih oelasib «»»• «»k«oglasi din*<^l0D° oglase le din S_ Draibe oreklid dODliovanl«i In tenltov.n. na|o dvolno “ rfV znesek za te oglase te din 10,- Debelo tiskan«be5ede ^ lfc „ 40» enkratno oblavo mala din S.-.Znesek ta m»I® °f , oo1ojnlcl na Sekovn vposlatl v Pismo skupaj * naročilom ali oa 00 oos. znatnka z* 3 dln pismene odgovore slede malib oelasov se mora —— Razno ALI 2E VESTE da dobite najboljše vino v 20 stilni »Prešernova klet« v Go sposki ulici? 10918-1 NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (polee tržnice). 9879-1 NAGROBNI SPOMENIK lep. poceni za Prodati, vprašati Livada 5/1. U183-4 Kupim Soort Kakšna bo bodoča organizacija slovenskega nogometa V nedeljo bo v Ljubljani clvoje izredno deleot važnih zborovanj delegatov naših nogometnih klubov, ki bosta brez dvoma za dalje časa odločili o organizaciji in razvoju nogometnega športa v Sloveniji, saj se pripravlja po vzoru Hrvatov in Srbov tudi pri nas ustanovitev samostojne Slovenske nogometne zveze. Upravni odbor LNP-a je radi tega sklical za 19. november izredni občni zbor LNP-a z dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. poslovno poročilo, 3. sklepanje o likvidaciji LNP-a. Istega dne pa bo tudi ustanovni občni zbor SNZ s sledečim dnevnim redom: 1. izvolitev začasnega predsednika, 2. verifikacija polnomočij, 3. sklepanje o pravilih SNZ, 4. volitev odbora, 5. slučajnosti. Največje zanimanje vlada v zvezi z zborovanjem za tretjo točko dnevnega reda, ki bo obenem odločila tudi o bodoči organizaciji te novo ustanovljene zveze. Preura-njeno bi bilo, ako bi hoteli s tega mesta Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1 DOMAČI SADNI KRUH dobite odslej v pekarni Rakuša. Koroška cesta 24. 11188-1 karkoli napovedovati. Omenjamo le, da so se v vseh treh slovenskih centrih no gometa, Ljubljani, Celju in Mariboru začele akcije, ki si pa v nekaterih točkah nasprotujejo glede razdelitve delokroga in kompetenc. Dočim so nekateri za ustanovitev dveh ali celo več pod zvez v območju nove zveze, so drugi za rešitev, ki ne bi mnogo izpremenija današnjega stanja. Prav verjetno je, da bo nova ureditev tvorila nekako zlato sredino med sedanjim stanjem in zahtevami onih, ki so za čim večjo decentralizacijo v obliki ustanovitve več podzvez. Pričakovati je 1,0, da bo nedeljski ustanovni občni zbor kot mejni kamen v razvoju slovenskega nogometnega športa našel res takšno solucijo, da bo v čim večji meri ustregla težnjam naših nogometnih klubov ter jim za stalno ustvarila čim ugodnejše pogoje za gojitev te panogo športa. SPREJMEM ABONENTE na dobro domačo hrano. Miklošičeva 6/1. 11193-1 Posest ZAGREBŠKA TVORNICA merkantilnih papirnatih potrebščin, dobroidoča in brez-konkurenčna s strojnimi na pravami, tovarniškimi izdelki, modernimi stancami. ; vso opremo I11 svobodno obrt 110 koncesijo se proda za din 75.000. Poslovnica Pavleko vic, Zagreb, Iliča 144. 11184-2 Stan ovanif. Odmev tekme Mura — Rapid Sodniški odbor ie proučil predloženi material v zvezi s tekmo Mura—Rapid, ki se je odigrala v Murski Soboti dne 20. oktobra t. 1. Kakor znano, je takrat LNP brzojavno preložil začetek tekme za toliko časa, da je moštvo Rapida in sodnik lahko pripotoval v Mursko Soboto z vlakom, ki dospe v Mursko Soboto malo pred 15. uro. Ss. g. Turk Josip je ob času, ki je bil prvotno določen za začetek tekme, kljub temu da je bil pod suspenzom „prevzcl“ sojenje tekme na ta način, da ie ugotovil odsotnost Rapida ter proglasil Muro za zmagovalca. Ker je s tem grobo kršil pravila m je tudi sicer ob tej priliki pokazal nepoznavanje pravil, ga je sodniški odbor LNP-a na podlagi §§ 02 in 92 črtal iz spiska zvezinih sodnikov. MLEČNA RESTAVRACIJA najprometnejša zagrebška 00 ziicija, velik komfortni lokal, elegantna oprema, portalne izložbe, ležeča na najmočnejši zagrebški pasaži, se proda radi takojšnje selitve za dir. 28.000 s krasnim skupnim in ventarjem. Poslovnica Pav-lekovič. Zagreb, Iliča 144. 11185-2 Prodam s Sodniški odbor pri LNP-u je določil za nedeljski prvenstveni tekmi v celjski skupini Hrastnik—Celje in Atlclik—Amater ss. gg. Nemca (Komča) iz Maribora ter ss g. Vrhovnika iz Ljubljane. s Zbor nogometnih sodnikov pri HNZ je sklenil, da smatra v bodoče za svoje člane vse one nogometne sodnike, ki so bili ob priliki ukinitve avtonomije sodnikov leta 1935 črtam, odnosno so se sami prijavili v brisanje iz spiska sod- nikov s tem, da se niso odzvali pozivu JNS-a. . , s Zagrebški Gradjanski bo gostoval 8. decembra na Reki proti „Fiumani“, dva dni kasneje pa na Sušaku proti „Orientu“. s Stevovlč, srednji krilec BSK, se je po zadnjih vesteh prijavil za BASK. S selitvijo v Zagreb torej za enkrat menda ne bo nič. s Beograjska Jugoslavija bo v casu od 9. do 17. decembra odigrala v Turčiji več KONJI se prodajo radi nabave avtomobila. Scherbaum. Grajski trg. 11178- MOTORNO KOLO težko, v najboljšem stanju, za din 2000,— naprodaj. Meljska cesta 33, gostilna. 11180-4 Kadar pošljete denar po pošti, ni sledu o bojazni— zakai oi se torei Dali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličneišega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica mesečno u, vni t._ siuto° Hitova..- - Glavni trg SLUŽK1*-1?! 0% pridno in P°š^n?>' fe Uti. sprejmem v upravi. _ SLI)lfr^ dobi kdor P°s° po^LoJt Proti garaglj-g* »Strojno deio ^ sta. IŠČEM K- r'9»' » vsako ddele>j: Tezno, , zaslužite s pr ta za 5|# s.aciie;I^ Motne n Zagreb, »Ilca 4 in 4 [opisi Magreb 11., pošlm preda Stanovanj SOBA S KUHINJO se da v najem s l. brom. Principova 6. STANOVANJE lepo, vse na novo renoviran . 4 sobe, soba za služkinjo, s odda takoj. Najemninadm 1000. Cvetlična 29. 11190-5 Sobo odda Strogo separirana SOBA s kopalnico in celooskrbose odda. Glavni trg 24/111.. levo. 11175-7 »PEUGEOT« KOLO prima ter poceni radio apa rat prodam. Meljska cesta 33, gostilna. 11181-4 PRODAM večje količine izbranih zimskih jabolk vseh vrst za pre-šanje po din 0.65—0.70 za kK ter boljšo vrsto izbranih no din 1.50 za kg. Plačati le takoj pri prevzemu Topolovec. Podlehnik. 11194-4 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom s urai ali brez se odda dvema co-spodoma. Ealež, Mlinska 33. 11187-7 IŠČEM Sjdigdg v služitelia ali sk! Id večjem trtove* NaSi yO koj ali P??n„e! 1 šifro »PTlpQpj$^ ŽENITVE boljših ker0fn° naivesta^eze v A Informativne jenlll ‘črnkah l'1^ 8SS*rt^5, dobroidoča. “naiem-^V kralu, se . v upr Vracenle p"ravu nude na Icaniau^ Citafte,, ALOJZ ZO** P°" TvrS^ ullCe je preselil svojo delavnico^^^ ^ {9 str0''0 *” in se priporo?« z« vsa nadaljnja v M°* ||S< s« Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - OgJ5 fc , ne vračajo. - Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67 In upravo stov, 28-67- - Po.tnl ^