Pomurski
MURSKA SOBOTA, 22. JUNIJA 1961 Leto XIII. — Štev. 24 Cena 15 din
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
s
Občinska konferenca SZDL v Gornji Radgoni
VEČJA SKRB ZA DRUŽBENE SLUŽBE
Prejšnji četrtek je Občinski odbor SZDL Gornja Radgona sklical konferenco občinske organizacije Socialistične zveze z namenom, da se predstavniki raznih gospodarskih, družbenih in političnih organizacij pogovorijo o vseh problemih, ki se pojavljajo v zvezi Z uvajanjem novega gospodarskega sistema. Posvetovanja so se med drugimi udeležili tudi zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft, sekretar OK ZKS Murska Sobota Ivan Ros in sokretar ObK ZKS G. Radgona Edo Kranjčevič. Uvodnemu poročilu predsednice občinskega odbora SZDL Marije Levarjeve so sledila poročila predsednikov posameznih komisij pri občinskem odboru SZDL.
Iz poročil in razprave je bilo sklepati, da v pogojih novega gospodarskega sistema prav vodilni ljudje ne vidijo iz okvirov svojega podjetja. Premalo skrbijo za šolstvo, zdravstvo, štipendiranje kadrov, komunalno dejavnost itd. Podjetja so tudi zelo malo naredila za splošno izobraževa-
nje svojih delavcev na delovnih mestih, razen v Zdravilišču Slatina Radenci, kjer je edini center za izobraževanje delavcev v radgonski občini. Tudi formiranje ekonomskih enot še nekateri vedno jemljejo zgolj kot formalno obliko samoupravljanja. Nekoliko vec so naredili v Radencih, kjer so že prenesli vrsto pristojnosti centnalnega delavskega sveta na obratne delavske svete. Tu pripravljajo tudi novi pravilnik delitve dohodka, ki/bo temeljil na sistemu točkovanja in onemogočal linearno razdeljevanje osebnih dohodkov. Delegati so se med drugim zavzemali za boljše obveščanje v kolektivih in za organizacijo raznih občasnih seminarjev in tečajev za člane organov samouprave gospodarskih organizacij.
Komisija za kmetijstvo je bila mnenja, da bo potrebno v vseh kmetijskih organizacijah radgonske občine več razprav o novih predpisih v gospodarstvu z ozirom na formiranje ekonomskih oziroma poslovnih enot. V kmetijskih organizacijah bo potrebno tudi
Sekretar obč. komiteja ZKS Edo Kranjčevič je govoril na konferenci o odnosih med podjetji in komuno.
slej ko prej urediti vprašanje nagrajevanja, saj je znano, da kmetijski delavci še vedno dobivajo manjše osebne prejemke kot delavci v industriji. Predvsem pa bo morala KZ v G. Radgoni dati prednost kmetijski proizvodnji in šele nato skrbeti za Odkup.
Komisija za šolstvo je ugotovila, da je med nekaterimi prosvetnimi delavci še vedno opaziti idejno dvoličnost. Več bo potrebno narediti tudi pri ideološki vzgoji šolske mladine, pri čemer bodo morali prav šolski odbori odigrati pomembno vlogo. Več pozornosti je treba posvetiti tudi šolskim in razrednim skupnostim ter vsestranskemu razvoju družbenega upravljanja v šolstvu. Nekateri udeleženci posvetovanja so menili, da šolski odbori premalo analizirajo poučevanje v šoli, ker rajši rešujejo razne gospodarske in materialne probleme šole. Uspehi pa so se pokazali povsod tam, kjer so starši tesneje sodelovali z uči-
teljskimi kolektivi. Pereč problem v radgonski občini je še vedno Občutno pomanjkanje prosvetnih delavcev. V razpravi so se tudi zavzemali za to, da bi morali šolski upravitelji, ki so oproščeni obveznega poučevanja na večjih šolah, nuditi učiteljem več pomoči pri vseh ; učna-vzgojnih metodah reformirane šole.
Glede, zdravstva so bili delegati posvetovanja mnenja, da bo v bodoče predvsem potrebno skrbeti za enakomeren razvoj zdravstvene službe v vsej občini. Zavzeli so se tudi za ustanovitev skupnega investicijskega sklada za zdravstveno službo in za ustanovitev obratnih ambulant na Vinogradniških gospodarstvih Kapela in G. Radgona ter v Zdravilišču Slatina Radenci. Udeleženci posvetovanja so namenili precejšen del razprave tudi odnosom gospodarskih organizacij do komune v luči novega gospodarskega sistema.
-rj- 
Srečanje v Rakičanu
V nedeljo je več kot 500 mladincev in odraslih prisostvovalo srečanju mladih kmetijskih proizvajalcev v Rakičanu. Praznovanju mladine soboške občine so prisostvovali med drugimi tudi org. sekretar OK ZKS Murska Sobota Ivan Grimšič in predsednik Obč. komiteja LMS Maribor-center.
Zborovanje, ki se je začelo že predpoldne, je otvoril predsednik Obč. komiteja LMS M. Sobota Peter Gumilar, nakar je Štefan Antalič spregovoril o nalogah in vlogi mladine v kmetijski proizvodnji. Po kulturnem programu, —v njem so sodelovali recitatorji in pevci iz gimnazije in učiteljišča, tamburaški zbor ESŠ, gojenci Glasbene šole iz Murske Sobote ter cicibani iz otroškega vrtca v Rakičanu — je sledilo tekmovanje v ročni košnji in v košnji s traktorji. 
Tekme so bile zelo zanimive kljub veliki vročini in visoki travi. V ročni košnji je zmagal Franc Györek iz sekcije mladih zadružnikov iz Rakičana. Drugo mesto je zasedel Franc Rezar, prav tako iz Rakičana. Tretje mesto je dosegel Franc Vereš iz aktiva LMS Moščanci. Lep uspeh pa je dosegel 13-letni Aleksander Fartelj iz aktiva LMS Sebeborci, ki je prispel četrti na
cilj. Med traktoristi sta bila najboljša Bela Ivanič in Feliks Rodi iz KZ Murska Sobota, ki sta prispela na cilj pred
V ročni košnji je zmagal F. Györek (Rakičan). Na sliki zgoraj: Bela Ivanič — prvi v košnji s traktorjem.
Francem Holsedlom iz KZ Cankova.
Po zaključnem tekmovanju so zmagovalci prejeli diplome in' lepe nagrade, nakar je sledilo zabavno popoldne pri zadružnem domu v Rakičanu.
NOVE NALOGE V NOVIH POGOJIH
V	preteklem tednu so občinski komiteji Zveze komunistov obširno in podrobno razpravljali o nalogah pri izvajanju novih gospodarskih predpisov. V vseh občinah so ugotavljali, da se bodo pri tem porajali številni problemi, ki jih ne bo mogoče reševati le v okviru posameznega' podjetja, niti v okviru posamezne komune.
Na seji Občinskega komiteja ZKS Murska Sobota so člani komiteja predvsem opozarjali, da zaradi novih predpisov o kreditih marsikatere investicije ne bodo izvedene, kar bo pomenilo, da tudi v prihodnjih petih letih ne bo dosežena planirana proizvodnja. Vzporedno s tem so tudi ugotavljali, da so doslej planirane investicije preveč pogosto temeljile na sredstvih, ki bi jih naj dala zveza ali republika. Če ta predvidevanja niso bila uresničena, pa je bilo takoj opaziti izpad. Neizkoriščena so pa ostala tudi lastna sredstva ki so jih podjetja namenila za investiranje. V okviru novih pogojev postaja vse bolj aktualno združevanje sredstev, za kar pa pri delovnih kolektivih ni pravega razumevanja. Z Združenimi sredstvi bi namreč sicer počasneje, toda s primerno izdelanim vrstnim redom investicijskega vlaganja lahko zgradili predvidene objekte.
V	Ljutomeru so na seji obč. komiteja ZKS ugotavljali, da se ekonomske enote v posameznih podjetjih vse prepočasi organizirajo. V večini primerov se s tem ukvarjajo le strokovni kadri, premalo pa o tem razpravljajo subjektivne sile. Zato so na seji sklenili, da bodo pri reševanju teh problemov nudile vso pomoč komisije pri ObO SZDL, ObLO in ObSS.
Na seji Obč. komiteja v G. Radgoni pa so ugotavljali, da je proizvodnja na isti ravni kot -lani, razen v »Mizarstvu« Črnci-Apače. Nekaj izpada je tudi v gradbeništvu. Osebni dohodki so se sicer v prvih štirih mesecih letos nekoliko dvignili, vendar so še daleč izpod republiškega povprečja. Vzrok za to je iskati v neizpopolnjenih sistemih, nagrajevanja. Odločno pa so bili proti linearnemu zviševanju osebnih dohodkov. Ko so govorili o investicijah, so bili mnenja, da bodo le-te morali o-
mejiti samo na »Elrad« in trgovsko podjetje »Sloga«.
V	Beltincih so ugotovili, da v zvezi s. stabilizacijo ne bodo prizadeti, razen zaradi omejitve proračunskih sredstev. Sredstva, bo potrebno zagotoviti za gradnjo zdravstvene postaje, avtomehanične delavnice in za obrat za izdelavo vate. V novem obratu za izdelavo vate bo zaposlenih o-krog 50 ljudi, ki bodo ustvarili letno za okrog 200 milijonov dinarjev bruto dohodka. Nova tovarna bo obrat tovarne perila in pletenin »Mura«, ki bo dala na razpolago tudi obratna sredstva, tehnični in strokovni kader.
V	petrovsko-šalovski občini je nastalo zaradi novih gospodarskih ukrepov največ problemov pri gradnji šole, zdravstvenega doma in v gradbenem podjetju »Remont«. Na seji obč. komiteja ZKS so sklenili, da bodo pripravili sestanke v vseh podjetjih in se
(Nadaljevanje na 2. strani)
TRDNA VEZ MED ROJAKI
NA TUJEM IN DOMOVINO
Podružnica Slovenske Izseljenske matice v Murski Soboti ima že nekaj let tesne stike z našimi izseljenci. Vsako leto pripravi tradicionalni sprejem s krajšim kulturnim programom in s pogostitvijo. Letos predvidevajo takšen sprejem, ko bo prišlo v Pomurje največ izseljencev. Prvi izseljenci že prihajajo k nam, vendar posamično.
Pričakujemo pa večjo skupino izseljencev iz Južne Amerike, ki bodo tokrat prišli prvič po osvoboditvi v svojo staro domovino. Letos je podružnica Slovenske izseljenske matice v Murski Soboti navezala tudi tesnejše stike z Društvom prekmurskih izseljencev v Urugvaju. To društvo ima v Montevideu razgibano kulturno življenje. V teh dneh bo podružnica v Murski Soboti poslala temu društvu fotomaterial in nekaj tiska o Pomurju.
V dneh od 1. do 7. julija bodo proslave tradicionalnega Izseljenskega tedna. Osrednja proslava Izseljenskega tedna bo letos v Sloveniji 3., 4. in 5. julija in to v Ljubljani, Postojni in na Bledu. Gostiteljica bo Slovenska izseljenska matica. S temi proslavami žele Izseljenske matice Jugoslavije poudariti trdne rodoljubne vezi med jugoslovanskimi izseljenci in njihovo rojstno domovino ter hvaležnost in priznanje za vso moralno in gmotno pomoč, ki so jo nudili jugoslovanskih narodom med NOB in v povojni graditvi.
Letošnje prireditve bodo še posebno slovesne, saj praznujejo jugoslovanski narodi 20-
letnico upora, Slovenska izseljenska matica pa tudi 10-letnico svojega obstoja. Zato bo osrednja proslava Izseljenskega tedna združena s praznovanjem Dneva borcev - 4. julija. V okviru Izseljenskega tedna bodo Izseljenske matice Jugoslavije tudi organizirale krožna potovanja po Jugoslaviji in sicer tako, da se bodo vsi izletniki sestali na osrednjih prireditvah v, Sloveniji. Zato Slovenska izseljenska matica vabi vse rojake, ki so ha
• obisku v domovini, da se v  čimvečjem številu udeleže proslav Izseljenskega, tedna, da bo tem lepše odjeknila skupna bratska beseda v Jugoslaviji in od tod po svetu, kjer žive naši rojaki.
S tem v zvezi smo obiskali predsednika Slovenske Izseljenske matice Ivana Regenta, ki je na zdravljenju v Zdravilišču Slatina Radenci. Ivan Regent nam je v razgovoru o delu Slovenske izseljenske matice med drugim povedal takole:.
»Glavno delo in namen Slovenske izseljenske matice je v tem, da organiziramo kolikor mogoče več kulturnih stikov z našimi izseljenci bodisi v prekooceanskih deželah, kakor tudi v Evropi. Delamo torej predvsem na tem, da bi
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob letošnjem prazniku lendavske občine
POMEMBEN NADALJNJI RAZVOJ INDUSTRIJE
Kadar razpravljajo v Lendavi merodajni činitelji o nadaljnjem razvoju industrije v občini, omenjajo predvsem predelavo plina v metanol in formaldehid, ta pa naj, bi služil za izdelovanje raznih kemičnih snovi.To je ena najvažnejših smeri nadaljnjega razvoja industrije, saj je znano, da bodo vrtalna dela pri Proizvodnji nafte slej ko prej prenehala.
Dalje omenjajo v Lendavi razvoj kovinske industrije. Tu so trije obrati - Mehanika, strojne delavnice Proizvodnje
nafte in Plinarna - od katerih bo vsak v perspektivi ustvarjal letno 1 milijardo dinarjev celotnega dohodka.
Nato. je v Lendavi še Tovarna dežnikov, ki sodi v tekstilno stroko, naposled pa omenjajo tudi predelavo hlodo-
vine. Kar zadeva Planiko v Turnišču, je ustvaril ta obrat lani skoraj 300 milijonov dinarjev celotnega dohodka, letošnji načrt pa predvideva 480 milijonov dinarjev. Pomembno je dalje, da si je pridobil turniški kolektiv že določene izkušnje, zboljšala pa se je tudi kakovost izdelkov. Vse izdelke sproti prodajo na tržišču, nekaterih vrst čevljev pa ne morejo v zadostni količini niti izdelati.
PRIPRAVE ZA GRADNJO TOVARNE METANOLA
Vsi politični in gospodarski činitelji v Lendavi sodijo, da je treba vse omenjeno utrjevati in razvijati, hkrati pa zboljšati sestav kapitala in kakovost izdelkov ter uvajati mehanizacijo dela, v kolikor bodo sredstva to dopuščala. V razgovoru z načelnikom Oddelka za gospodarstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Lendavi, tov. Jožetom Hajdinjakom smo zvedeli, da je Proizvodnja nafte, ki je največje
(Nadaljevanje na 4. strani)
Med delom v novi hali lendavske »Mehanike«
NOVE MLADINSKE BRIGADE IZ POMURJA
Konec junija bo odšla v Škofjo Loko srednješolska mladinska delovna brigada, ki bo štela 80 mladincev. Brigada bo pomagala pri gradnji športnega doma v Škofji Loki. Do sedaj se je iz soboških srednjih šol prijavilo že več kot 60 mladink in mladincev.
Konec julija pa bo odšla srednješolska mladina iz Pomurja na mladinsko delovno akcijo na avtocesto v Makedonijo. Ta brigada bo štela 120 brigadirjev. Prijavljenih je že 115 mladink in mladincev.
Precej mladink in mladincev se je prijavilo tudi za republiško taborniško brigado in za brigado Rdečega križa.
VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS od 22. junija do 2. julija Padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 22. junija in okrog 1. julija, a med 25. in 27. junijem pogostne krajevne nevihte. V ostalem bo lepo vreme.
Konferenca občinske organizacije SZDL v Ljutomeru
PREMALO SPOSOBNIH KADROV
Podjetje »Žica« v Ljutomeru bi lahko uvrstili med industrijska podjetja z ugodnimi pogoji hitrejšega razvoja; če bi bilo notrenje organizacijsko utrjeno. To so ugotav1jali v razpvi komisij  za industrijo na konferenci obč. organizacije SZDL v Ljutomeru. Podjetje namreč sploh nima izračunov za rentabilnost, ravno tako je precej občutno premajhno proučevanje plasiranja posameznih proizvodov. To pa nima za posledico, da so skladišča napolnjena s  proizvodi za katere ni povpraševanja.
 Kakor so dalje ugotavljali, je teh neurejenih razmer krivo zlasti prepogosto menjavanje vodilnih uslužbencev in njihova premajhna strokovna in politična sposobnost. Nekatere notranje proizvodne probleme bi sicer lahko reševal strokovni kolegij, vendar ta ne obstaja.
Med ostalimi industrijskimi podjetji so v razpravi posvetili največjo , pozornost tovarni usnja. Ta je v rekonstrukciji in ima precej neizkoriščenih prostorov. Stari, stroji pa onemogočajo, da bi se podjetje lahko se naprej uveljavljalo v izvozu proizvodov. Na konferenci so za tem nakazali tudi potrebo po kontroli kož, ki jih iztovarjajo iz ladij, saj so te pogosto nekvalitetne. Veliko pozornost pa so v tej komisiji posvetili uveljavljanju novih gospodarskih predpisov. Kritizirali so tudi ukrepe nekaterih podjetij, ki so brez proučevanja in zakonite podlage povečale tarifne postavke.
Komisiji za obrt in komunalo je uvodoma proučila stanje v posameznih podjetjih, ter ugotavljala, da so letos, domala vsa podjetja močno povečala proizvodnjo, vendar še v precejšnji, meri na račun  povečanega števila  zaposlenih. Precejšen del razprave so za tem posvetili uslužnostni obrti, ki je na vaseh skoraj izumrla. Dejstvo, da je v Ljutomeru samo e-
na šivilja z obrtnim dovoljenjem, dokazuje, da so postavljeni pogoji za razvoj šušmarstva. Ravno zato so poudarili, naj Konfekcija čimprej odpre oddelek za šivanje po meri, krajevni odbori po vaseh pa naj bi se povezali s kmetijskimi zadrugami ter skušali skupno zasnovati najnujnejše uslužnostne obrtne delavnice. Komisija za kmetijstvo je obravnavala zlasti odnose med kmetijskimi zadrugami in VG. Razpravljali pa so tudi o tem, ali naj bi bil strojni park samostojna enota, ali naj bi jo pridružili poljedelski. Ker sta obe enoti med seboj tesno povezani, so se odločili za skupno enoto.
 Medtem ko Je komisija za Šolska vprašanja obravnavala perečo šolsko problematiko: pomanjkanje učiteljev, stanovanj ter premajhno prizadevnost šolskih od-
borov, so v komisiji za zdravstvo in socialno varstvo ugotavljali, da je v občini premalo zdravstvenega osebja in da se ga iz tega območja tudi malo štipendira. Precejšnjo potrebo so nakazali po ustanovitvi pomožne zdravstvene ambualnte v Bučkovci Ta bi bila nujna posebno še zato, ker tam ugotavljajo velik odstotek umrljivosti otrok. Težave imajo tudi z babicami. Iz občine bosta v kratkem odšli kar dve. Babica iz Razkiržja bo Šla na drugo službeno mesto, babica v Bakovcih pa v pokoj. V razpravi so poudarili tudi potrebo po večji Zdravstveni zaščiti v podjetjih ter ustanavljanju socialno kadrovskih služb, zlasti v večjih podjetjih.
-ko
Slovesnosti oli 20. obletnici vstaje v soboški občini
V soboški, občini se vneto pripravljajo za praznovanje 20. obletnice vstaje. Osrednja občinska proslava bo na Dan borca. Že na večer pred praznikom bodo odšle izraznih krajev številne partizanskih pa trde, ki bodo hodile po poteh bivših borčev. Posebna patrola bo odšla izpred Brumnove hiše v Murski Soboti do Vaneče, t. j. po poti, po kateri so hodili partizani 17. oktobra 1944. V tej patroli bodo sodelovali bivši borci NOV, mladinci, pionirji in zastopniki organizacij, ki se ukvarjajo z izvenarmadno vzgojo.
Na mestu, kjer se bo odvijal celotni spored na Vaneči, bodo pripadniki taborniške organizacije f pripravili šotore in vse ostalo za sprejem patrol. Tam bo zvečer tudi kresovanje ognjemet in kulturni program. Poveljstvo odreda preci vojaško vzgoje bo s četo mladincev tega odreda izvedlo napad na hišo, v kateri so se 1. 1944 zadrževali partizani. Naslednjega dne bo športni program, skupno kosilo in rajanje.
Že v nedeljo 2. julija bodo v Murski Soboti razna tekmovanja v čast praznika. Občinski strelski odbor  je pripravil tekmovanja strelskih družin. V ponedeljek 3. julija popoldne bo odkritje spominske plošče revolucionarju Aliju Kanjošu. V glavnem programu na Vaneči istega dne bodo sodelovali dijaki Glasbene šole v Murski Soboti in šolski pevski zbori. O pomenu praznovanja pa bo govoril predsednik občinskega odbo-
ra SZDL in prvoborec tov. Rudi Rapl-Savo.
V Čast 22. julija, Dneva, vstaje slovenskega naroda, bo v Murski Soboti slavnostna akademija, razstava slik iz NOB in razstava, ki bo ponazorila razvoj v občini od predvojnih dni do danes. Na večer pred 22. julijem bo v Ljubljani Osrednja proslava, udeležilo pa se je bo iz soboške občina okoli 5000 ljudi. Posebni vlak bo odpeljal iz Murske Sobote 21. julija ob 12. uri. Prijave že zbirajo krajevne organizacije SZDL in sindikalne podružnice.	, F. S.
Nasvidenje jeseni!
Predvčerajšnjim so se zaprla vrata vseh šol tudi v Pomurju. Veselih obrazov so odhajali 'otroci domov, kot vidimo na naši sliki. Učenci soboške osemletke so imeli svečan zaključek šolskega leta v nedeljo. Predpoldne je bila Otvoritev razstave likovnih del učencev, popoldne pa so bila na sporedu medrazredna tekmovanja v šport nih disciplinah in igrah. O svečanih zaključkih šole nam poročajo tudi iz drugih krajev Pomurja z geslom: »Nasvidenje jeseni!«
Zaključne svečanosti na gimnaziji in učiteljišču v M. Soboti so bile minuli teden v četrtek. Šolska skupnost je imela svečano zborovanje z razdelitvijo nagrad. Za zaključek je bila proslava s pestrim sporedom.
Vez med rojaki na tujem in domovino
(Nadaljevanje s 1. strani) pri naših izseljencih ohranili živ čut do stare, domovine. Za-
to jim tudi v naših publikacijah — v Rodni grudi in Slovenskem izseljenskem koledarju — nudimo vse, kar je mogoče, da bi jih seznanili z domačo stvarnostjo. O naši narodnoosvobodilni borbi pa objavlja glasilo Slovenske narodne podporne jednote »Prosveta« v Chicagu že dolgo časa članke uredništva samega ali pa članke dopisnika iz Clevelanda g. Žabca. V evropske in tudi v čezoceanske dežele Pošiljamo razne pevske in dramske skupine. Tako je na primer lani gostoval v Nemčiji Mariborski komorni pevski zbor pod vodstvom tov. Kuneja. V evropskih deželah je gostoval tudi Slovenski oktet in drugi. Taka gostovanja organiziramo s pomočjo matice ali pa jih organizirajo izseljeniška društva sama. V veliko pomoč matici je tudi to, da naše izseljence ob raznih priložnostih obiskujejo naši politični voditelji, ko se mudijo v tujini. Tako je na primer obiskal lani v Latinski Ameriki naše izseljence Boris Kraigher, letos pa v ZDA Vida Tomšičeva in Lidija Šentjurčeva. Izseljenska matica omogoča določenemu številu sinov naših izseljencev tudi študij v Jugoslaviji,
V Sloveniji imamo več podružnic Izseljenske matice, ki nam zlasti pomagajo v mescih, ko pridejo na obisk naši izseljenci. Povedati pa moramo, da bi ta pomoč morala biti zlasti pri nekaterih podružnicah večja. Ob priliki, ko ima letos Slovenska izseljenska matica nalogo organizirati vsa-
koletni tradicionalni Izseljenski teden, bi nam morale še posebej pomagati vse naše podružnice in vse kulturne ustanove. Prav tako bi morali posvetiti vso skrb tudi našim izseljencem in tudi gostom iz drugih republik, ki bodo obiskali Slovenijo v dneh izseljenskega tedna«. R. Jaušovec
Svidenje po dolgih letih
Ivan Regent (Foto Bračko)
Korenite spremembe v nagrajevanju
Ena izmed glavnih nalog sindikata je tudi skrb za delovnega človeka. To pomeni, da mora med drugim, poleg skrbi za delovne  pogoje, (proizvodne odnose in podobno posvečati sindikat vso pozornost tudi osebnim prejemkom in življenjski ravni delovnega človeka. Znano je, da je smoter kompleksnega nagrajevanja po delovnem učinku ta, da spodbuja neposredne proizvajalce k povečanju proizvodnje ter k ekonomičnosti poslovanja. To pomeni, da je višina osebnih dohodkov odvisna od določenih ekonomskih rezultatov.
Izkušnje pa kažejo, da je na primer v soboški občini doslej zajelo nagrajevanje po učinku le nekaj nad 60 odst. zaposlenih v gospodarskih; organizacijah. Analitični podatki pa pravijo, da so se gibali osebni dohodki zaposlenih v gospodarskih organizacijah soboške občine v minulih dveh letih (1959-—1960) v industriji povprečno med 14.000 oziroma 16.000, v gradbeništvu med 12.000 oziroma 16.000, v trgovini med 16.000 ozir. 19.000, v gostinstvu med 15.000 oziroma 18.000, v treh obrtnih podjetjih med 15.000 oziroma 19.000 in v kmetijski zadrugi v obeh letih okrog 17.000 dinarjev.
 Vsi ti podatki sicer niso popolni, vendar pričajo, vsaj kar zadeva soboško občino, porast osebnih dohodkov po zaposlenem. Delno so vplivali na dvig spodbudnejši načini nagrajevanja, ponekod pa so se odločili za linearno zviševanje tarifnih postavk. Taka težnja je očitna predvsem letos, ko zakonski predpisi ne
zahtevajo več potrditve tarifnih pravilnikov. V soboški občini so že zvišali osebne prejemke pri vseh trgovskih podjetjih in to ponekod celo brez pravilnikov. Tudi pri ostalih obrtnih podjetjih je težnja, da bi se povečali prejemki, toda brez izdelanih pravilnikov o razdelitvi osebnih dohodkov.
Res je, da so v mnogih gospodarskih organizacijah v Pomurju Prejemki nekaterih delavcev prenizki in ne zadostüjejo za minimalne življenj-
ske potrebščine. Če primerjamo podatke iz pomurskih občin, vidimo, da so prejemki v našem okraju nižji kot v drugih okrajih naše republike, kjer je povečanje ponekod že nad 30.000 dinarjev po zaposlenem delavcu. Res je tudi, da temu ni vzrok samo nižja proizvodnost dela. Zato je umestna pobuda Občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti, ki se je na letni skupščini zavzel za to, da bi se povečali osebni dohodki delavcev v soboških in sploh po-
murskih podjetjih. Prav gotovo je vsak delavec zavzet za to, da si poveča osebne dohodke, vendar mora biti to povečanje v skladu s povečanjem individualnega delovnega učinka, kar pa zahteva korenite spremembe nagrajevanja v gospodarstvu v duhu novih predpisov v gospodarstvu.
Bj. Ž.
Nove naloge
(Nadaljevanje s 1. strani)
s člani kolektivov pogovoriti o problemih, ki se pojavljajo v zvezi z novimi gospodarskimi predpisi.
Na seji Obč. komiteja ZKS v Lendavi so ugotavljali, da nesorazmerno dviganje osebnih dohodkov ob premajhni porasti produktivnosti ustvarja nesorazmerje med proizvodnjo in potrošnjo. Razprava pa je pokazala, da ni vzroka za nobeno malodušje, saj so dani vsi pogoji, da se taka nesorazmerja čimprej odpravijo. To dokazujejo že v podjetju Proizvodnja nafte. V tem podjetju imajo namreč izvedeno nagrajevanje po vloženem delu v okviru ekonomskih enot, kar spodbudno vpliva na proizvajalce.
Vsi občinski komiteji ZKS so tudi ugotavljali, da morajo komunisti sedaj posvetiti veliko več pozornosti svojemu idejnopolitičnemu izobraževanju, predvsem pa tudi temeljitejšemu študiju novih gospodarskih predpisov, da jih bodo tudi pravilno tolmačili in se zavzemali za njihovo izvajanje.	 -rj-
Seja Oblo Murska Sobota
Ná včerajšnji seji obeh zborov ObLO Murska Sobota so odborniki razpravljali o poročilu o zaključnih računih za leto 1960 in o poročilu o izpolnitvi plana v gospodarskih or-
ganizacijah v prvih štirih mesecih letos. Na ločenih sejah so nato razpravljali o nekaterih spremembah družbenega piana za leto 1961, o Ustanovitvi zavoda za pedagoško službo in o poroštvenih izjavah nekaterim gospodarskim organizacijam.
O seji ObLO Murska Sobota bomo več poročali v naslednji številki našega lista.
USPFŠNO opravljeno delo
Brigadirji učiteljišča in gimnazije so končali z delom na športnem igrišču. Opravili so dvanajst tisoč delovnih ur v vrednosti en milijon sedem sto tisoč dinarjev. Prekopali so 350 m3 zemlje, prepeljali z železniške postaje 200 m3 ugaskov in izkopali ter prepeljali na igrišče 170 m3 gramoza.
Dva razreda drugega letnika učiteljišča pa sta te dni uspešno zaključila tečaj za cestno-prometne predpise; tečaj se je končal s praktičnim izpitom z vožnjo na mopedu in s teoretičnim delom izpita.	 C. A.
Predstavniki Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov za Pomurje so se v ponedeljek dopoldne zbrali v Slatini Radencih in v razgovoru s Predstavniki Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota in Komisije za verska vprašanja LRS razpravljali o raznih tekočih vprašanjih.
Dopoldne istega dne je bil v Murski Soboti podoben  razgovor s Predstavniki Evangeličanske verske skupnosti.
Iz pisarne preds. OLO
Neodložljive naloge
Za ponedeljek, dne 26. junija je sklicano Zasedanje Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Čeprav bo tokrat na dnevnem redu razprava in sklepanje o posameznih zakonskih predlogih (na primer predlog zakona o prispevku za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini; predlog zakona o žičnicah; o spremembi 51. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji; zakono urbanistični inšpekciji; o ustanovitvi pedagoške akademije v Mariboru; spremembah zakona v območju okrajev in občin LES-itd;), bo nedvomno v središču pozornosti poročilo o gibanju gospodarstva v LRS v razdobju pa 1. januarja do 30. aprila letos. O tem  poročilu in seveda tudi o zakonskih predlogih so te dni že razpravljali posamezni skupščinski odbori.
Zakaj predvidevamo, da bo v ospredju predvsem razprava o poročilu,  kako se je gibalo gospodarstvo v omenjenem  obdobju? Gre namreč za to, da je moč v dosedanjem obdobju opaziti nekatere  pojave gibanju gospodarstva, ki lahko povzroče še večje neskladnosti, kot  smo jih že zagnali VZ dosedanjem obdobju, če se ne bi v bodoče izogibali dosedanjih slabosti in svoje delo, ravnanje in sklepe prilagodili tako, da bodo uresničeni smotri, ki naj pospešujejo tako razvoj gospodarstva v celoti, kot razvoj, življenjske ravni.
Spremembe v gospodarskem sistemu, ki smo jih letos uvedli, to je sprememba razmerij v cenah, devizna reforma in nov način delitve dohodka; gospodarskih organizacij, zahtevajo določeno vsklajenost med proizvodnjo in potrošnjo. Le tako namreč lahko pridejo vse družbene in ekonomskoprednosti  novega sistema do izra-
ženo stopnjo rasti (11 odst.),. vendar v glavnem zaradi visokega povečanja proizvodnje električne energije (za 39 odst.) Padec proizvodnje v aprilu, težkoče pri preskrbi s surovinami, zlasti iz uvoza ter  dosedanji odnos podjetij d lastnih obratnih sredstev opozarjajo, da se utegne proizvodnja zmanjšati, če delovni kolektivi ne bodo vlagali vse napore za zvišanje proizvodnje, zlasti pa za racionalne  uporabe razpoložljivih sredstev. Nasprotno pa se vse oblike  potrošnje gibljejo iznad ravni proizvodnje. To velja posebno za investicije v osnovna sredstva, (k so za 24 odst. večje kakor v istem obdobju lani, čeprav družbeni plan predvideva le 3-odstotno stopnjo povečanja). Pri tem je zna čilno, da je stopnja vlaganja v osnovna sredstva tako visoka zaradi izredno velikega povečanja iz decentraliziranih virov, ki znaša 36 odst. ,
Iz podatkov o gibanju gospodarstva izhaja, je rečeno v poročilu, da se razpoložljiva sredstva tudi v ER Sloveniji uporabljajo enako—kot v jugoslovanskem merilu  predvsem za povečanje osebnih dohodkov, splošne potrošnje in vlaganja v osnovna sredstva, premalo pa za povečanje zalog in rezerv, ki so nujno potrebne za stabilen razvoj gospodarstva. Zaradi tega na eni strani primanjkuje obratnih sredstev, na drugi strani pa se povečujejo vse oblike potrošnje, ne glede na raven proizvodnje in proizvodnosti dela.
Pri oceni gibanja gospodarstva y prvih štirih mestih letos je treba upoštevati, da je v tem obdobju v bistvu deloval še stari gospodarski sistem in da so negativne tendence na trgu v veliki meri še posledica, delovanja tega sistema.
Ne velja tudi prezreti, da se je gospodarstvo v tem obdobju gibalo pod vplivom razprav o novem gospodarskem. sistemu, kar je vnašalo v gospodarsko življenje elemente negotovosti in določene nezdrave tendence, ki so značilne za vsako prebodno obdobje. Zato je pozitivni učinek izpolnjenega sistema gospodarjenja in nagrajevanja, zlasti izpopolnjenega sistema samoupravljanja v ekonomskih enotah, pričakovati šele v prihodnjih mesecih.
Uresničevanje ukrepov (katere bi morali uresničiti doslej, smo navedli spočetka)  zagotavlja gospodarskim organizacijam, da na ekonomskih osnovah in v pogojih novega  gospodarskega sistema čim uspešneje izvršujejo svoje osnovne naloge, predvsem na področju povečanja proizvodnje. Zato je rečeno, naj delovni kolektivi kar najbolj racionalno in neposrednih gospodarijo z razpoložljivimi sredstvi, zbornice, gospodarski upravni organi in zbori proizvajalčev pa naj pripomorejo k odstranjevanju preprek, ki zavirajo ekonomsko utemeljeno gospodarjenje gospodarskih organizaciji
To je seveda le nekaj ugotovitev iz poročila o gibanju gospodarstva v prvih štirih mesecih in že samo te so teliko povod, da bo razprava o tej tematiki v ospredju, Iz razprave skupščinskih odborov in skupščine same pa bo seveda moč nanizati še neposredne naloge za bodoče obdobje, ki jih bomo morali uresničiti, če bomo hoteli odstraniti neskladje v prvih mesecih in doseči predvidene uspehe. .	P. D. j
ža. Doizraza pa bodo lahko prišlek pogojih stabiliziranega tržišča. Prav zato je bilo že v jeseni, predvsem pa v začetku leta rečejo, da je treba povečati obseg proizvodnje  in storitev na vseh področjih, zagotoviti nadaljnje naraščanje izvoza. V skladu z višjo produktivnostjo dela in večjo proizvodnjo naj bi naraščala realna osebna potrošnja, posebno delavcevin uslužbencev. V tem času bisi morali prizadevati za nadaljnjo  graditev in  izpopolnjevanje socialističnih gospodarskih odnosov in  gospodarskega sistema ter take ustvariti objektivnejša merila za poslovno delavnost gospodarskih organizacij in drugih organov.
V našem listu smo že spregovorili o ugotovitvah Sekretariata ZIS za splošne gospodarske zadeve, kakšne  neskladnosti so se pokazale v dosedanjem obdobju v merilu vse države. V poročilu o gibanju gospodarstva v LR Sloveniji, od januarja, do aprila, ki je predloženo skupščini pa je rečeno:
»Razvoj gospodarstva v LR Sloveniji tem obdobju sicer kaže, da so te tendence mikaj manj izrazite, vendar velja osnovna ocena razvoja gospodarstva FLRJ tudi za gospodarstvo v LR Sloveniji.«
In dalje je rečeno, da kažejo podatki na nesklajenost med povečanjem proizvodnje in proizvodnosti dela ter potrošnjo. Industrijska  proizvodnja in , proizvodnost dela naraščata v LR Sloveniji počasneje kot lani. Industrijska proizvodnja je sicer dosegla predvi-
POMURSKI VESTNIK, 22. JUN.
2
SABOTAŽE
V Južni Tirolski vlada te dni pravo obsedno stanje. Vlada je poslala na »vroč teren« nove skupine karabinjerjev in policije. V Bozen, glavno mesto te province, je prispel celo sam, notranji minister, da bi v razgovorih s tamkajšnjimi krajevnimi oblastmi pripravili vse potrebno.
Sabotaže, ki so jih prejšnje tedne pripravili »neznanci«, so postale le prepogoste in So pričele resno ogrožati industrijo. Saboterji so namreč razstrelili kakih 50 podpornikov za daljnovod in s tem onemogočili redno preskrbo industrije z elektriko. Toda šli so še dalje. V Boznu in drugih večjih krajih, kjer ima nemško govoreče prebivalstvo veliko večino, so se pojavili letaki, ki pozivajo na »osvobodilni boj«. In vse to se dogaja v času, ko naj bi posebna skupina pripravila nova italijansko-avstrijska pogajanja o Južni Tirolski v Zürichu!
Bilo bi odveč razpravljati o tem, ali uživa avstrijska manjšina vse manjšinske pravice ali ne. Dejstvo je, da ima n. pr. v primerjavi s  slovensko manjšino v Italiji ali v Avstriji neprimerno večje pravice in da tudi ni tako »zatirana«, kakor bi utegnil kdo soditi po pisanju južnotirolskega tiska. Na drugi strani je resnica, da skušajo italijanske oblasti potujčiti vse važnejše centre z dotokom italijanskega življa in z večjimi investicijami v industrijo spodriniti nemški kapital.
Uradno tudi vodstvo samih Južnih Tirolcev, združenih v klerikalni krščanskodemokratski stranki, ne zagovarja nasi-
lja, četudi je očitno, da v podtalnem gibanju sodelujejo tudi njeni člani. Želje nekaterih skrajnežev segajo že čez avtonomijo, ki naj bi jo uživali nemško govoreči prebivalci v okviru italijanske ustave. Za zahtevami o samoodločbi se skrivajo ponekod tudi želje po združitvi z avstrijsko Tirolsko, t. j. z Avstrijo. Zato žele na Dunaju tudi južnotirolski problem rešiti  pred najvišjim mednarodnim forumom — pred Združenimi narodi, medtem ko v Rimi menijo, da gre predvsem za italijansko notranjo zadevo, ker je to ozemlje pripadlo Italiji po ustreznih mednarodnih sporazumih.
V Rimu se glede manjšinske zakonodaje nikomur ne mudi. To čutijo na svojih lastnih plečih tudi Slovenci, ki žive v okviru italijanskih državnih meja. S te strani podpirajo težnje avstrijske manjšine, Četudi so prepričani, da nasilje ni ravno najboljša metoda dela, ker lahko rodi primerne represalije. (To čutijo tudi Južni Tirolci, ki jih te dni nadlegujejo karabinjerji z aretacijami in številnimi omejitvami. Zakadi varnostnih ukrepov sta padli že tudi dve južnotirolski žrtvi.)
Ce pa se ozremo na slovensko manjšino na Koroškem, moramo z žalostjo ugotoviti, da oblasti doslej niso izpolnile niti ene pomembnejše določbe sedmega člena mirovne pogodbe, ki govori o avstrijski obveznosti do jugoslovanskih manjšin. Nehote se vsiljuje predstava o dvojni morali, ki preveva avstrijske kroge. V odnosu do Fima bi radi igrali vlogo velikega branitelja manjšinske zakonodaje v modernem smislu besede, na drugi strani pa ne dado manjšini znotraj lastnih meja niti najosnovnejših pravic.
Ni dvoma, da bo ta ugotovitev lahko služila Italiji pri pogajanjih kot argument »avstrijske dobre volje«. Seveda Jugoslovani ne moremo biti zadovoljni niti z ravnanjem Italije z našo manjšino, četudi kanejo oblasti zadnje čase več razumevanja in dobre volje.
OD TEDNA DO TEDNA
ZASEDANJE
KONGOŠKEGA
PARLAMENTA
NEW YORK- Krogi OZN menijo, da bodo lahko v kratkem sklicali kongoški parlament, verjetno že konec meseca, ob obletnici razglasitve neodvisnosti; Kot je znano, je dal pobudo te. vrste premier zakonite vlade Gizenga. Predstavniki neblokovskih dežel so prepričani, da bo Gizenga imel vnjem večino, če mu bodo le zagotovili nemoteno delovanje.
RAZGOVORI O
RAZOROŽITVI
NEW YORK SE- V Washingtonu so se v ponedeljek; pričeli amerjško-sovjetski razorožitveni razgovori. Predstavniki obeh velesil naj bi se domenili o ‘sestavi in številu predstavnikov onih dežel, ki naj bi še sodelovale. Po prejšnjem sporazumu naj bi »odbor desetorice* dopolnili s predstavniki petih neblokovskih dežel. SZ zahteva za neblokovske dežele iste pravice kot za blokovske, ZDA pa jim žele dati samo posvetovalno pravico.
INDIJSKI LIST
O JUGOSLAVIJI |
Ugledni tednik »Link« objavlja v zadnji številki obširnejši članek, posvečen novim gospodarskim ukrepom v Jugoslaviji, pod naslovom »Večje , pravice za delovne kolektive. Članek poudarja, da je ena najvažnejših značilnosti novega načina delitve dohodka v Jugoslaviji pravica delovnih kolektivov, da jim ostane na voljo 85 odstotkov ustvarjenega dohodka.
PRVA ZAHODNONEMŠKA
ATOMSKA CENTRALA
V bližini bavarske vasi Kahl am Main je začela obratovati prva zahodnonemška centrala na atomski pogon. Stroški graditve so znašali 35 milijonov mark. Tovarna proizvaja 3000 kWh električne energije. Pričakujejo, da se bo čez nekaj tednov proizvodnja povečala na kakih 15.000 kWh.
ŠEST TISOČ ARETACIJ 
V JUŽNI KOREJI
Član centralnega odbora Stranke enotnih socialistov Južne Koreje Čoi Bjong Čik je zaprosil japonske oblasti za politični azil. Izjavil je, da je vojaška junta, ki je z udarom 16. maja prišla na oblast v J. Koreji, doslej aretirala 5 . do 6 tisoč levičarjev. Povedal je tudi da so priprli vse poslance sedmih levičarskih strank kot tudi člane biroja in aktiviste teh strank,
ZAKON O SLOVENSKIH
ŠOLAH
RIM — Tudi odbor za šolstvo pri italijanskem senatu je na, svoji zadnji seji sprejel predlog zakona o Slovenskih šolah na območju Trsta in Gorice. Tako je zakon pričel veljati. Zakon predvideva osnovne in srednje šole v slovenščini s tem, da je obvezen tudi pouk v italijanščini. Učiteljski kader na teh šolah bo užival iste pravice kakor kader na italijanskih. Vendar zakon ne predvideva takega šolstva za videmsko pokrajino, t. j. za ono območje, ki ga drugače imenujemo Beneška Slovenija.
DVA VISOKA OBISKA
PREDSEDNIK INDONEZIJE SUKARNO IN PREDSEDNIK REPUBLIKE MALI KEITA V JUGOSLAVIJI □ POROČILO O TRISTRANSKEM SESTANKU □ OCENA MEDNARODNEGA POLOŽAJA V LUČI PONOSNEGA SREČANJA TITO — SUKARNO
Jugoslovanski narodi so te dni pozdravili v svoji sredi dva visoka gosta: predsednika Indonezije dr. Su-karna in predsednika Republike Mali Mobida Keita. Prvi se je mudil pri nas samo od 15. do 17. junija, medtem ko si drugi v času, ko to poročamo, ogleduje nekatere večje industrijske objekte in znamenitosti v LR Hrvatski in Sloveniji in bo našo državo zapustil prihodnji torek.
Indonezijski-.predsednik Sukamo sodi v vrsto največ jih jugoslovanskih prijateljev in naj večjih pobornikov aktivnega miroljubnega sožitja na svetu. Predsednik afriške dežele Mali, ki uživa dejansko samostojnost šele eno leto, se uvršča med mlajše politike iste smeri, ki si utira tudi na črni celini vse bolj pot. Srečanje vodilnih politikov take zunanjepolitične usmeritve predstavlja zato nov velik delež mednarodnemu sodelovanju in krepitvi miru, obenem pa novo spodbudo za čimtesnejše dvostransko sodelovanje.
URADNO POROČILO
o srečanju Tito . Sukamo pravi, da sta oba državnika izmenjala mišljenje o v aktualnih mednarodnih dogodkih. Predvsem sta opozorila na resnico, da so zamisel o konfe-
renci voditeljev neblokovskih dežel na široko spremljali in da jo bodo. v kratkem uresničili. Na drugi strani sta ugotovila, da se prijateljsko medsebojno sodelovanje krepi in širi, posebno gospodarsko. Izrazila sta tudi željo, da bi sodelovanje  še bolj razširili in poglobili. V ta namen bo posebna jugoslovanska gospodarska delegacija letos, obiskala Indonezijo.
Obe državi sta med visokim obiskom podpisali sporazum o skupnem tehničnem sodelovanju med oboroženimi silami obeh dežel ter sporazum o kreditiranju pošiljk indonezijskim oboroženim silam.
Poročilo o tristranskem sestanku Tito—Sukamo—Keita dne 17. junija pravi, da so trije predsedniki podrobno obravnavali mednarodna vprašanja, ki zanimajo vse tri države, Ugotovili So, da se kopičijo nekateri nerešeni mednarodni problemi, ki neprestano ogrožajo mir. Kažejo se težnje, da bi nerešena vprašanja reševali s silo in da bi tako zaustavili zgo-
dovinski proces razvoja človeštva k popolni enakosti in nemotenemu socialnemu ter gospodarskemu razvoju vseh dežel.
 Posebni del poročila govori o pomenu konference neblovkovskih dežel, ki se bo pričela 1. septembra v Jugoslaviji, ter načelih miroljubnega sožitja. Državniki pozdravljajo določena prizadevanja« s katerimi skušajo te dni olajšati
mednarodno napetost, predvsem srečanje Kennedy—Hruščev. Nadalje podirajo boji alžirskega naroda ter izražajo zaskrbljenost, ker je prišlo do prekinitve evianskih razgovorov. Izražajo svojo, popolno podporo zakoniti vladi premiera Gizenge ter njegovim prizadevanjem, da bi se sestala kongoška skupščina.
SESTANEK TREH PREDSEDNIKOV — Od leve na desno. predsednik Sukamo, predsednik Keita in predsednik Tito
ZAVOZLANI „LA0ŠKI VOZEL”
ALI BO SESTANEK »TREH PRINCEV« POTISNIL LAOS KI PROBLEM IZ »SLEPE ULICE«?  IZJAVA BUN UMA,
KI JO JE NJEGOV PREDSTAVNIK ZANIKAL 13 ENOTNA LAOŠKA VLADA, TODA PO ČIGAVIM VODSTVOM?
Ženevska konferenca o Laosu se je te dni prenesla v Zürich, kjer naj bi se »trije princi« — vladni predsednik Fuma, vodja levičarskega gibanja Patet Lao Sufanuvong in premier prozahodnjaške vlade Um — domenili o enotni laoški vladi in načelih, na katerih bi tudi ustavili prelivanje krvi.« Opazovalci trde, da vse poteka v redu, da ne sme nihče pričakovati že takoj prvi dan kod ve kakšne »bombe«, da je že dejstvo, da so ljudje treh različnih nazorov, sedli za »zeleno mizo«, razveseljivo itd.
Ni dvoma, da bi hoteli nekateri zahodni krogi sprožiti na to konference tudi predstavnike manjših političnih skupin, ki bi slednjič podprle prozahodnjaške teze Bun ; Uma, toda resnica je, da bi tako ravnanje samo miniralo vsakršne želje po napredku.
Plenarni sestanki štirinajst članske laoške konference v Ženevi potemtakem igrajo te dni podrejeno vlogo. Menda ni nikogar, ki ne bi priznal, da lahko laoška konferenca z uspehom konča svoje delo če se bodo v glavnih vprašanjih sporazumele nasprotujoče si politične grupacije iz samega Laosa.
Seveda, če ne bi bilo skrivnih spletk, ki prihajajo od tistih, ki ne žele laoškega sporazuma... Najprej bi morali odgovoriti na vprašanje kdo naj bo predsednik bodoče enotne laoške vlade.. Bun Um bi
se moral umakniti kajti tretja stranka, Patet Lao se strinja, da bi vlado sestavil sedanji premier SuvanaBaje se namerava Um umakniti, toda kmalu zatem je njegov predstavnik sporočil da »Fuma ni prav razumel Umove izjave«.
Kdo bi tudi lahko »prerokoval« bodočo usodo Laosa? Kako rešiti problem, ki je dobil blokovsko obeležje če ne nameravajo popustiti  skrajneži pod vplivom vojaško-strateških ameriških krogov in vnetih pobornikov politike sile?
PROCES V MADRIDU
Pred sodišče v Madridu so postavili 17 ljudi, obtoženih, da so skušali organizirati komunistične celice in razpečavati propagandno gradivo v južni Španiji. Državni tožilec zahteva za obtožence od 6 do 20 let ječe.
NOVA TAKTIKA ALI PODCENJEVANJE!
PREKINJENA FRANCOSKO-ALŽIRSKA POGAJANJA V EVIANU □ KAJ SODI PARIŠKI ČASNIK »L’EXPRESS«  DESNICA RIBARI V KALNEM
Francoski predstavniki v Evianu so enostransko prekinili pogajanja s predstavniki borečega se Alžira v Evianu. Baje potrebujejo vsaj 15 dni za »premislek«. Napovedujejo tudi, da bo francoska vojska po 20. juniju spet pridela z napadi v Alžiru. Pred pričetkom evianskih razgovorov je namreč Pariz enostransko prekinil sovražnosti. Priobčujemo mnenje naprednega francoskega tednika »L'Expressa« o francosko-alžirskih razgovorih.
Četudi bi vodja alžirske delegacije Belkasem ne imel poročila o evropski manjšini v Alžiru, bi prišlo do križe v Evianu. Louis Joxe je postavil zahtevo, naj ne silijo Francije, da bi imela »zaupanje v mrak«. Alžirsko narodnoosvobodilno gibanje je izrazilo podoben strah. Prvič v zgodovini dekolonizacije je kolonialni narod odprl prihodnost predstavnikom kolonizatorske nacije. V bistvu sp se pogajanja pričela prejšnji torek, ko so na obeh straneh sporočili, da imajo iste skrbi, čeprav se rešitve, ki jih predlagajo, razlikujejo. Predlogi Louisa Joxeja o statusu evropske manjšine bi lahko služili kot podlaga za pogajanja. Predstavniki alžirskega osvobodilnega gibanja so z občutkom realizma in zelo spretno zgrabili desko, ki se jim je nudila, ter pričeli prve plodne razgovore.
Obnovitev nasilja v Franciji je mogočno odjeknila v Evianu in Ženevi. Eden izmed članov francoske delegacije je izjavil, da bi »koncesija ne smela imeti za posledico — žalitev«. Po vsem sodeč si je ta stavek sposodil pri de Gaullu. Koncesija, za katero gre, se nanaša na alžirsko željo, da bi opustili zahtevo po predhodnem prenehanju ognja. Za žalitvijo pa se skriva širjenje nasilja v sami metropoli.
Že pred dnevi so Francozi zahtevali, od vodstva alžirskih upor-
nikov, »naj narede kako potezo«. Kot odgovor na to je sledilo streljanje med francoskimi policaji in Alžirci, ki so bili oblečeni v uniforme francoske vojske.
Na francoske pritožbe zaradi atentatov Alžirci odgovarjajo, da vojno nadaljujejo in sicer v vseh
oblikah. Ne smemo pozabiti, da je de Gaulle razglasil prenehanje ofenzivnih operacij in skušal s tem de facto doseči premirje na alžirskih tleh. Ce bi se mu to posrečilo, bi dokazal da alžirski
borci bolj ubogajo njega kakor vodstvo alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja.
Francoska desnica okrog Che-ban-Delmasa širi pesimizem, ki je do .določene mere manevrski in taktičen. Pokazala bi rada, češ da namerava Francija s tem, ko pogajanja niso propadla, privoliti v nova ponižanja in koncesije. Francoska desnica trdi, da je Louis Joxe potisnil Francijo na pot kapitulacije. V Parizu vsi vedo, da bo Joxe zamenjal Debréja na položaju premiera, če bo s pogajanji uspel. Zato se francoska desnica trudi, da bi čimbolj zamotala pogajanja ali da vsaj zmanjša morebitni Joxejev uspeh.
Kakor vedno doslej, ne gre samo za podzemno igro francoske notranje politike ali za navadno tekmovanje raznih teženj. Kadar-
koli je bil premier prisiljen nenadoma spremeniti svoje stališče do Alžira, je vedno našel nekakšno notranje opravičilo, da bi z njim »pomiril svojo vest«. Zunanje opravičilo pa je našel v izjavi,
da »upošteva sodbo svojih bližnjih«.
Če upoštevamo vse to, nam bo jasno, na katere težave so naleteli evianski razgovori, V samem Alžiru ustvarjajo nasilje, ki ga francoska policija in vojska nista sposobna rešiti, Če ne uporabita še enkrat metod, ki so v nasprotju z vsakršnimi pogajanji.
Tudi v metropoli oživljanje nasilja ni priljubljeno. Atentati’‘neugodno vplivajo na oni del javnega mnenja, ki je sicer za pomiritev. Na drugi strani je vse večja podpora generalu de Gaullu v generalnem štabu rezultat mnenja, da lahko danes »protikomunizem najučinkoviteje izvajajo«, če se dekolonizacije lotijo po »zahodnih reecptih«.
De Gaullov sklep o »prenehanju ofenzivnih operacij« ima do-
ločen rok do 20. junija. V krogu francoske delegacije v Evianu je vladala hladnokrvnosti. Trdili so, da je vlada, razglasila premirje in da se ne namerava odreči svojemu načrtu zaradi nekaj bomb in
strojničnih rafalov.Vendar je ta hladnokrvnost slabo prikrivala resno vznemirjenost. Po mnenju Louisa Joxeja bi obnovitev ofenzivnih operacij in bojev z alžirskimi uporniki spravilo pogajanja v želo neprijeten položaj.
Francoski predstavniki niso spočetka niti pričakovali, da bodo na alžirski strani ugodno odgovorili na vse nove francoske predloge, ki zadevajo prihodnost Alžira, njegove stike s Francijo in jamstva ki bi jih nudili francoski manjšini v—Alžiru.  Povsem normalno je, da Krim Belkasem in tovariši nočejo že sedaj sprejeti obveznosti glede prihodnosti in da raje govore o samoodločbi, katere izvajanje je — mimogrede- rečeno — tudi uradni, smoter evianske konference. Francoska, delegacije potemtakem  sodi, da se mora spuščati v razpravo o raznih vidikih samopdločbe in da pri tem ne sme zahtevati sporazuma za vsako ceno v vseh podrobnostih, temveč da pusti odprta vrata za nove prijeme.
V	določenem ugodnem trenutku bi morali vreči na mizo glavni adut. Če alžirsko narodnoosvobodilno gibanje ne namerava privoliti v zvezo med Francijo  in Alžirom, bi francoska vlada ponudila
 Alžircem drugi predlog — secesijo.
 Francoska delegacija bi v tem primeru pojasnila, kaj bi ta secesija, oziroma razdelitev Alžira na dva dela pomenila za Ahurce. Seveda bi ustrezen sporazum vsekakor ublažil francosko stališče v zvezi s pogoji za uporabo načela o samoodločbi.
V	Elizejski palači sedaj razmišljajo o novi taktiki. Ker je *dan, ko bodo postavili na razpotje »zvezo ali secesijo, še zelo daleč, je Pariz pripravljen razpravljati o vseh vprašanjih, ki jih namerava vodstvo alžirskega osvobodilnega gibanja pojasniti. Tako se bo jasno očrtalo vse tisto, kar deli  obe delegaciji Teren za mešetarjenje bo s tem jasno obeležen.
Op. ured.: Kakor kaže najnovejša odločitev Pariza, bodo o vseh vprašanjih ki jih je pojasnila alžirska delegacija, »še razmislili, nihče pa ne dvomi, da se bodo pogajanja pozneje nadaljevala.
Člani alžirske delegacije pred vilo v bližini Ženeve, v kateri prebivajo
POMURSKI VESTNIK, 22. JUN.
3
DVA IZMED PRINCEV: premier Fuma (levo) in vodja Patet Lao Sufanuvong
20 LET REVOLUCIJE
PO DESETIH LETIH
V LJUTOMERSKIH GORICAH
(1945-1955)
Pričnimo na meji, na Kogu. V letu 1945 je bilo tu porušenih, požganih ali sicer poškodovanih 243 domov, in gospodarskih poslopij. Pogorela je šola' Leta 1945 je tudi ti pričela poslovati obnovitvena zadruga kot prvi zametek zadružništva. Uspeh skupnega dela je bil kmalu viden. V prvem obdobju je bilo obnovljenih skoraj tri četrtine porušenih in požganih hiš. Zadruga je priskrbela članom po nizkih-cenah gradbeni mateiral, les in drugo. Tudi gotovinske kredite je delila. V baraki nemške obmejne Straže so uredili tri učilnice, da se je lahko spet začel pouk v materinem jeziku. Pričeli so tudi s pripravami za gradnjo nove šole, vendar se je nato nekje zataknilo in šole še danes ni. Pač pa so delno adaptirali porušeno stavbo bivše zadružne hranilnice in tam uredili moderno učilnico. Človek, ki gre danes tam mimo, težko verjame, da je bil tam pred leti kup ruševin in okrušeno zidovje,.
Iz drugega takega zidovja je nastal prosvetni dom ..z lepo dvorano in garderobo. Dvorana je pomembna pridobitev Koga. Pred vojno so imeli razne kulturne prireditve v veliki šolski učilnici. Niti ena, niti druga »narodna« stranka ni imela denarja za dvorano ...
Predlanskim je zagorela na Kogu električna luč. Kogovčani so se vsa povojna leta potegovali za elektriko, vendar se jim je ta želja uresničila šele predlanskim.
čez hrib in dol, pa smo v rodnih Vinskih vrhovih. Pozdravil nas bo lep zadružni dom, delo neutrudnih Miklavžečanov. Je eden izmed redkih v okraju, ki res služi svojemu namenu. Upravičeno so nanj ponosni. Tudi tu so imeli precej dela z obnovo, sicer mnogo manj kot na Kogu. Hkrati s Kogovčani so tudi oni dobili elektriko.
Ko je pred desetimi leti zavihrala zastava osvoboditeljev nad Ljutomerskimi goricami, so 'se pretrgali poltlačanski odnosi med vinogradniki in slovenskimi viničarji, Ljudska oblast je dala zemljo najprej v začasno obdelavo viničarjem, že v zimi 1945-46 pa so ustanovili prvo obdelovalno vinogradniško zadrugo. Vinogradi tega velikega socialističnega obrata so v obeh občinah in so danes visoko produktivni, mnogo bolj kot v času gospodov, ki so bore malo skrbeli za njih obnovo;
Slično so ustanovili še zadruge Nunska graba in Železne dveri. Zlasti zadnja je bila pred nekaj leti znana širom po Sloveniji po veliki produktivnosti in vzorni organizaciji. Zadnja leta se sicer piše in govori jo njej bolj malo, toda zaradi tega ne gospodarijo nič slabše kot prej.
Tudi v Ivanjkovcih v teh letih niso mirovali. Delali so sicer manj novih zgradb, obnovi iz prvih let so se v glavnem izognili. Poleg novourejene dvorane imajo tudi kino. Kostanj je že prav ha meji Ljutomerskih goric. Tu je delo zaživelo zlasti v zadnjih letih, ko so elektrificirali vas, zgradili novo šolo, uredili ambulanto in kino.
Kratek pregled nam ne dovoljuje, da bi omenili vse, kar so v teh letih, ustvarile pridne roke naših Prlekov. Vendar ob prehodu v drugo desetletje velja: še čvrsteje bomo gradili.
(Pomurski vestnik, 5. maja 1955)
Po poti socialističnega napredka
V bližnji okolici Vidma ob Ščavnici so se kar v treh manjših krajih odločili, da bodo zgradili, še letos skupne elektrificirane pralnice in kopalnice s potrebnimi pritiklinami. Ti kraji so Kapela, Pački vrh in Murščak v radgonski občini. Že naslednje, leto pa jim bodo  sledili še drugi kraji, v glavnem v beltinski občini. V Turjancih pa bo Vinogradniško gospodarstvo Kapela k hlevom za sto krav molznic postavilo še letos molzno stojišče za
Piše Ivan Kreft
8 krav, tako da bodo na električni molzni stroj  hkrati molzli 8 krav. Rezultati, zabeleženi na tem molzišču, bodo na razpolago Zavodu pri Vidmu, s čimer si bo prihranil predvidene lastne investicije. S tako prihranjenimi sredstvi bo Zavod lahko razširil zamrzovalnico, za katero je največ zanimanja, saj se sedanjih 20 boksov poslužuje preko 60 interesentov še vedno pa se prijavljajo novi. Na razpolagp je še prostor za 14 boksov, tako da bi imela razširjena zamrzovalnica 34 boksov,  kar bi nekako zadovoljilo potrebe za nekaj časa.
 V začetku omenjene novogradnje v raznih krajih dokazujejo, da Zavod pri Vidmu vzpodbudno vpliva predvsem na svojo neposredno okolico. Ko pa se bo v okviru Zavoda razvilo še predvideno izobraževalno središče za tečajnike iz celotnega področja Slovenije, bodo reuzltati še večji.
Zavod je veliko pridobil s tem, da se je v njegovo dejavnost vključila agronomska fakulteta v Ljubljani, zato pa mora prevzeti tudi nalogo proučevanja uporabe električne energije v kmetijstvu. Za to nalogo se pogoji tudi že ustvarjajo. 
Pred tem pa bo treba izpolniti nekatere naloge, ki so ostale Zavodu še iz začetne faze izgradnje.
Od vsega začetka je bilo namreč jasno, da sedanja kopalnica ne bo odgovarjala potrebam vaščanov in šolskih otrok, toda prostori, ki jih je lahko nudila kmetijska zadruga, ki je ustanovila Zavod leta 1955, so omogočali postavitev le ene kadi in enega tuša. Kopalnica je torej komaj nekaj večja kot so kopalnice v zasebnih stanovanjih. To kopalnico sme  v smislu sanitarnih predpisov v bodoče uporabljati le osebje, zaposleno v pekarni, za ostale koristnike pa je treba v smislu obljube — dane sanitarni inšpekciji — zgraditi novo. Glede na to, da bi naj bila sedanja nepopolno opremljena pralnica na razpolago 7. in 8. razredu osnovne šole, je Zavod začel zbirati sredstva za zgraditev prostorov, ki bi rešili vse nerešene probleme sedanjega gospodinjskega centra, hkrati pa bi zagotovili stanovanje za nadzornega rajonskega monterja distribucijskega podjetja Elektro Maribor-okolica, ki bi bil hkrati na razpolago kot strokovni sve-
tovalec Zavoda in kot učitelj izobraževalnega središča. Stroške za zgraditev njegovega stanovanja bi nosilo distribucijsko podjetje.
Te načrte namerava Zavod uresničiti še v letošnjem jubilejnem letu, letu dvajsetletnice revolucije. Najbolj praznični dan bo 22. julij, ko bo pri Vidmu proslava 20-letnice revolucije, združena z odkritjem spominske plošče dvanajstim talcem na dograjeni
pregradi in svečano otvoritvijo novega gasilskega doma.
Zavod pri Vidmu in pripravljalni odbor za to proslavo — sklupno z videmskim prebivalstvom — pričakujeta, da se bodo udeležili te prireditve tudi kolektivi elektrogospodarstva, ki jim gre v Veliki meri zasluga, da je tudi naše nerazvito področje elektrificirano in da je krenilo po poti socialističnega napredka.
POMOČ MLADIM PRI IZBIRI POKLICA
Letos je Zavod za zaposlovanje delavcev v Ljutomeru posvetil veliko pozornost poklicnemu usmerjanju mladine. Imenoval je tudi posebno komisijo, ki skrbi za to, da si mladina po svoji presoji izbere najljubši poklic. V »Mescu poklicnega usmerjanja mladine« so po vseh šolah organizirali predavanja za mladino in starše. Za tem pa je mladina ‘izpolnila anketne liste, iz katerih je razvidno, da vlada med dekleti naj večje zanimanje za šiviljski poklic. Žal pa je za ta poklic zelo. malo prostih učnih mest. Davise mladina laže odločila za svoj poklic, so dostavili na šole Sezname vseh slovenskih šol, podjetij, in obrtnikov, ki bodo sprejemali nove učence. Organizirali pa so tudi ogled proizvodnje v nekaterih podjetjih. Čeprav je skrb za poklicno usmerjanje pri tem zavodu šele v začetku, je precej izrazita in bo nedvomno, dosegla ugodne rezultate.
V »Mescu poklicnega usmerjanja mladine« so  na vseh šolah pisali šolske naloge, v katerih so učenci zlasti iz zadnjih letnikov obravnavali težnje in težave pri izbiri poklica. Naloge so bile precej dobre. Sicer pa poglejmo eno najboljših halog, ki bo tudi nagrajena. Napisala jo je učenka osmega razreda osnovne šole v Križevcih pri Ljutomeru — Silva Vrbnjak:
NA RAZPOTJU
»Brezskrbna mladost,« si misli vsakdo, ki me pozna. Toda, ni tako. Ko v pomladnem večeru sedim pred hišo, se mi v glavi venomer poraja misel: Kam po 8-
letni šoli? Težko vprašanje, še težji odgovor. Na križišču sem kot tuj potnik, ki ne ve, kam bi se obrnil — na levo, desno, naprej, nazaj ... je še več poti? Mnogo jih je, toda potrebno je premisliti, po kateri naj stopim, saj tista je »pot življenja«.
Ko sem bila še majhna, sem venomer ščebetala kot neumna gos: »Postala bom učiteljica! Postala bom...!« Mama se mi je smejala ter me, gledala v oči. Toda videti je bilo, kot da njene oči govorijo: »Mogoče, mogoče.« Toda ta pot je še dolga. Rasla sem in zrasla sedaj v petnajstletno dekle. Čim večja in čim starejša sem postajala, tem bolj sem utrjevala svoj sklep še iz otroških let:	»Postala bom učiteljica!«
»Kako lepo je biti učitelj,« si mislim. Ko male nedolžne glavice strmijo vanj in pazljivo poslušajo —  je kot v raju. Večkrat še z mamo pogovarjava  o marsičem. Tudi ona mi svetuje ta poklic, saj je tudi njej pri srcu Zdaj čakam samo še na razpis za štipendijo in končno spričevalo. Potem pa bom zapustila križevske šolske, klopi in šolo. Tudi ostali v raz-
redu bodo šli po enaki poti. Iz sedanjega skupnega razreda se brzno razšli kot ptički brez gnezda.
si pa se zavedamo, da je življenjska pot naporna in dolga ter pel jo včasih skozi trnje po koničastih kamnih. Toda naj je še taka težavno, se z dobro voljo vse premaga.
Glasilo radgonskih pionirjev
K praznovanju 20-letnice ljudske vstaje so se pridružili tudi pionirji radgonske občine. Imeli so že in bodo še imeli vrsto prireditev, kakor pior nirski pevski festival itd. Nedavno pa so v počastitev 20-letnice ljudske revolucije izdali svoje glasilo »Veseli črički.« Mladi pionirji pesniki in pisatelji so; z Veselimi črički povedali, kako ponosni so; da živijo v tako lepi domovini.
Prva številka glasila pripoveduje kako je bilo v občini nekoč, izdali pa bodo v tem jubilejnem letu, še dve številki, ki bosta govorili, kako je v občini sedaj in kako bo  v dneh, ki še pridejo.
V zvezi s počastitvijo ljudske vstaje in s pionirskimi igrami so priredili preteklo nedeljo v G. Radgoni »Literarni glasbeni popoldan«.	Ika
V bakovski šoli
POMEMBEN NADALJNJI RAZVOJ INDUSTRIJE
 (Nadaljevanje s 1. strani) podjetje v občini, že začela s pripravljalnimi deli za gradnjo tovarne metanola in formaldehida. Gre za gradnjo črpalnih naprav, vendar bi bilo koristno, če bi formirali v podjetju investicijsko skupino, saj gre za naložbo v znesku milijarde in pol. dinarjev. Ta tovarna, naj bi bila zgrajena do srede leta 1962, ko naj bi začela tudi s proizvodnjo.
Nadaljnji načrti pri Proizvodnji nafte govorijo o gradnji, garaž za lastni prevozni park, sedanje garaže pa naj bi sprostili za strojne' delavnice, Znano je, da je v okviru posameznih ekonomskih enot tega podjetja že prišla do izraza težnja po osamosvojitvi, vendar to ne bi bilo koristno vse dotlej, dokler ne bo stekla proizvodnja v tovarni metanola in formaldehida. Znano je tudi, da imajo strojne delavnice Proizvodnje nafte močan strojni park, tako da bi lahko proizvajale še več’ kot doslej. Zal pa ni strokovnega kadra -inženirjev in tehnikov. Vsekakor pa bi morali v podjetju posvetiti temu vprašanju več pozornosti.
V Mehaniki v novih delavnicah že teče proizvodnja. Sedaj gradijo novo upravno poslop-
je, ki bo delno služilo tudi proizvodnji. Kaže, da bodo z deli končali že avgusta letos. Leta 1959 je bilo to podjetje v prvi polovici leta v kritičnem položaju, lani pa je že ustvarilo 149 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Vsi obeti so, da bo letos ustvaril ta kolektiv nad 200 milijonov dinarjev ce-
lotnega dohodka, v petih letih pa se bo ta vsota povečala že na 600 milijonov dinar-
jev. Kar ;zadeva stroje, si jih bodo nabavili z lastnimi sredstvi, vprašanje je zopet le kader. Kakor znano, izdeluje to podjetje galanterijo za industrijo dežnikov in je več ali manj edini tovrstni proizvajalec V državi.  Izbor izdelkov bodo še izpopolnili in tako zmanjšali izdatke za uvoz.
MED IZDELKI PRALNI STROJI
Te dni se je vselila v nove
prostore tudi lendavska Plinarna, ki bo z začetkom prihodnjega leta poslovala kot Oddelek mariborske Hidromontaže. Za nadaljnji razvoj bo moralo zgraditi podjetje še najmanj 700 m2 novih prostorov. Lani je Plinarna ustvarila 53 milijonov dinarjev celotnega dohodka, letos bo znašala ta postavka 106 milijo? nov, prihodnje leto 360 milijo? nov dinarjev, v letu 1965 pa bo kolektiv tega podjetja že ustvarjal 600 milijonov dinarjev celotnega dohodka letno. V okviru Hidromontaže bo izdeloval obrat večje tipe pralnih strojev in centrifuge, razen tega pa artikle, ki so potrebni pri uporabi plina. Nekatere dosedanje izdelke bodo izdelovali tudi v prihodnje.
Tovarna dežnikov opravlja rekonstrukcijo z lastnimi sredstvi. Lani je to podjetje izdelalo 163.000 dežnikov. Letos imajo v načrtu izdelavo 300.000 dežnikov, čeprav predvideva notranji načrt le 230.000 dežnikov. Namen rekonstrukcije ,je, da bi podjetje izdelalo 400.000 do 500.000 dežnikov letno. To je umestno, saj dežnike še vedno uvažamo. Ko bo podjetje izdelalo 45O.OO0 dežnikov letno, bo to pomenilo 1 milijardo celotnega dohodka letno. Lani so v podjetju ustvarili 6 milijonov dinarjev za sklade, letos pa bodo po novih instrumentih ustvarili 16 do 20 milijonov dinarjev za sklade.
PREDELAVA LESA
Kar zadeva  manjša podjetja, gradi Mizarstvo nove prostore, ki bodo čez 2 ali 3, mesece gotovi. Ob tem ugotavljajo, da gre letno iz občine 6.000 do 7.000 kub. metrov hlodovine, zato imajo v načrtu, da bi to hlodovino višje ovrednotili. Asortiment izdelkov Mizarstva bi naj bil zato takšen, da bodo predelali čimveč hlodovine. Čeprav je lesna industrija v Sloveniji sedaj v zastoju, je treba vsa ta vprašanja temeljito proučevati. V ta namen bo podjetje namestilo lesnega tehnika, ki bo izdeloval načrte in proučeval tržišče.
Opekarna je rekonstrukcijo že opravila in povečala proizvodnjo. Nadaljnji investicijski program predvideva še obrat za keramiko (gradbeni elementi in drugo). Načrti so že v delu, graditi pa bodo začeli ta obrat prihodnje leto in namestili vanj najmodernejša stroje. Ta obrat naj bi ustvaril letno 60 milijonov dinarjev celotnega dohodka in 20 milijonov dinarjev skladov. Program pripravlja Zavod za raziskovanje materiala v Ljubljani.	B. Šinko
V lendavski »Mehaniki« že teče proizvodnja v novi hali (na sliki), v neposredni bližini pa gradijo novo upravno poslopje, ki bo delno služilo tudi proizvodnji.
Velik prispevek prebivalstva
V lendavski občini so prispevali člani SZDL in ostali državljani pri gradnji vaških domov nad 15 milijonov dinarjev v obliki prostovoljnega dela, s prevozi in pri zbiranju materialnih sredstev. Doslej so zgradili že več vaških domov, med drugim tudi v eni izmed najmanjših vasi v občini — v Brezovici. V Radmožancih so pomagali graditi vaški dom tudi nad 70 let stari državljani. Eden izmed njih je izjavil:. »Kljub temu, da nimam otrok, delam za bodoča, pokolenja!«
Vsak v surovem stanju dograjeni dom je vreden 5 do 6 milijonov dinarjev. Prostori v teh domovih bodo služili tudi za izobraževalno delo, saj imajo v Lendavi dve ozkotračni filmski aparaturi. Vse kaže, da bo občinska Ljudska univerza namestila človeka, ki bo skrbel za prosvetno in izobraževalno delo. V vaških domovih so predvideli tudi prostor za shranjevanje gasilskega orodja.
Sekretar Občinskega odbora SZDL v Lendavi tov. Franjo Bobovec je ob uspehih pri gradnji vaških domov v lendavski občini povedal:
»Značilnost za gradnjo vaških domov v lendavski občini je, da so v letih po vojni bili ti domovi zgrajeni v glavnem v slovenskih vaseh: Kobilje, Strehovci, Pince marof, Hotiza in Velika Polana.
V zadnjih dveh letih so na pobudo krajevnih organizacij SZDL začeli z gradnjo vaških
' Franjo Bobovec
domov v vaseh, kjer živi madžarska narodnostna manjšina. Omembe vredno je,  da so poleg finančnih sredstev, ki jih
je prispevala občina, bili domovi zgrajeni v vseh vaseh s prispevki občanov. Vaščani Radmožanec, Čentibe, Zitkovec in Dolge vasi zaslužijo za izredno velik delovni elan javno pohvalo. V tem času urejajo domove v notranjosti, kjer bodo dobile prostore tudi družbene organizacije. Vaški domovi pa bodo postali obenem kulturno-prosvetno žarišče na naših vaseh. 
Težnja po gradnji domov se pojavlja tudi v ostalih vaseh: Gaberju, Dolgovaških goricah, Mostju, vendar se bo to delo moralo v prihodnosti odvijati načrtno.«	Bj. S.
LJUTOMERSKI PEVSKI ZBOR V MARIBORU
Minulo nedeljo je bila v limonski dvorani v Mariboru revija pevskih zborov. Sodelovali so številni moški ih mešani pevski zbori iz Slovenije in deloma iz zamejstva.
Pomurje je na reviji zastopal moški pevski zbor DPD Svoboda iz Ljutomera pod vodstvom Otona Žunca.
Oddelek za logopedijo v M. Soboti
Pred dnevi smo obiskali oddelek za logopedijo, ki je v sklopu I. osnovne šole v Murski , Soboti in do sedaj prebivalstvu skoraj neznan. V mali sobici z dvema, stoloma, mizico in ogledalom — to je tuf di ves inventar, ki je več ali manj . ambulanta oddelka za logopedijo, — nas je sprejela logoped tov. Vera Kapoševa.
Oddelek za logopedijo je začel delati meseca marca leta 1959, ko je Kapoševa obiskala vse šole v soboški občini in s pomočjo učiteljev naredila se-
znam otrok z govorilnimi napakami. V vsej soboški občini je bilo takih otrok okrog 150. Sedaj redno obiskuje ta oddelek okrog 30 otrok jz vse občine. .
Kakšen je logotipičen otrok? — Vsak logotipičen otrok je obremenjen s kako govorilno napako. Med mnogokaterimi  govorilnimi napakami imamo pri otrocih opravka z jeclanjem, pogosto pa tudi z bebljanjem in brbotanjem. Vse tri govorilne motnje so na videz precej podobne. Tako je na primer jecavec zelo razdražljive narave, kaže zlasti pretirano pozornost za govor, si umišlja vedno nove težkoče, ki jim ne more odoleti ter zato kaj rad zapade občutju manjvrednosti. Zlasti s takimi otroci je potrebno skrajno obzirno ravnati. Motnja jecavca je čisto psihične narave in pri šolskem otroku zakoreninjena že v podzavesti.
Glede otroka — jecavca, nam je Kapoševa povedala, da je imela primer, ko je po daljših vajah otrok že popolnoma pravilno izgovarjal besede. Vmes pa je prišlo do nekega nesporazuma v družini in otrok se je vrnil (verjetno se je prestrašil) zopet z isto govorilno napako — ječanjem. Iz tega lahko sklepamo, da so taki otroci mnogo bolj podvrženi raznim izbruhom kot zdravi otroci. Zato je čestokrat ves trud zaman, Če ni dovolj razumevanja s strani staršev in okolice, v kateri tak otrok živi. .
Druga taka govorilna napaka je bebljanje. Takemu otroku manjkajo poedini glasniki, ki jih ali izpušča, odnosno nadomešča z drugimi, ali pa jih napačno tvori. Dočim pri tretji govorilni napaki -brbotanju, otrok drvi z govorom, pa se mu zato jezik večkrat zaplete. Poedine glasnike tvori zelo površno in nejasno, ali pa jih kar izpušča. Požira pa tudi cele zloge in besede ter mu je zato govor zelo nerazumljiv.
Za pravilni govor takih orok je potrebno veliko vaj tudi doma, potem taki otroci hitreje napredujejo. Velikokrat se dogodi, da starši menijo, da jih to ne moti, kako otrok govori in temu tudi ne posvečajo dovolj pozornosti. To je res, toda otrok —  bodisi jecavec, bebljavec ali brbotavec — dobi, čimbolj dorašča, občutek manjvrednosti in postaja vase zaprt.
Meda Luthar
POMURSKI VESTNIK, 22. JUN.
4
VELIKE GRADNJE
V	LJUTOMERSKI OBČINI
V	ljutomerski občini je začetih več gradenj, ki bodo končane že v tekočem petletnem planskem obdobju. Investicijska vrednost teh gradenj pa bo znašala okrog dve
milijardi dinarjev.
Največje gradnje so v teku pri Vinogradniškem gospodarstvu Ljutomer, ki se je razen dograditve novega stanovanjskega bloka na Ormoški cesti in gradnje novih hlevov letos lotilo tudi gradnje vinske kleti, katero bodo gradili v več etapah. Že več tednov pripravljajo teren, v kratkem pa bodo začeli tudi z gradnjo temeljev. Med večje gradnje pri viongradniškem gospodarstvu lahko štejemo tudi urejanje terasnih nasadov v Rinčetovi grabi. Doslej so napravili že 15 hektarov teras, do leta 1963 pa imajo skupno predvidenih 65 hektarov. Urejanje takih nasadov jim zlasti narekuje nenehno zmanjševanje števila delavcev, saj je v takih vinogradih možna vsa dela opraviti s stroji.
Tudi na gradbišču tovarne močnatih krmil v Ljutomeru, ki jo gradi Kmetijska poslovna zveza »Brazda«, je že več tednov živahno. Doslej so končali z gradnjo ceste in dvori-
šča, pripravljajo pa tudi že temelje. Za to, gradnjo je odobrenih 85 milijonov dinarjev, preostala sredstva pa bodo skušali dobiti na prihodnjih natečajih. Celotna gradnja bo namreč stala po predračunih blizu 230 milijonov dinarjev, zmogljivost tovarne pa bo 1.700 vagonov krmil letno. Letos se je lotilo gradnje novih delovnih prostorov tudi elektrotehnično podjetje »Elektron« iz Ljutomera. Delovne prostore v pritličju bodo dokončno uredili že prihodnji mesec, prostore v nadstropju pa pozneje. Računajo, da se bo število zaposlenih povečalo za 20 odst., razen tega pa bodo razširili svoje dejavnosti še na vodovodno inštalaterstvo. Zlasti' je potrebno omeniti, da je podjetje plačalo vsa dosedanja gradbena dela z lastnimi sredstvi.
Razen tega je v Ljutomeru začetih še več manjših gradenj, med njimi novo kopališče, ki - je že pod streho, rekonstrukcija Tovarne usnja, da ne omenjamo še obrata MTT, ki ga dograjujejo. Predvidevajo pa, da bodo z nekaterimi gradnjami v kratkem začeli. Med njimi, je tudi razširitev delovnih prostorov podjetja »Agrotehnika-servis«.
 -ko
DOPOLNILNE KAZNI ZA KAZNIVA DEJANJA
V	soboškem okraju je precej primerov kaznivih dejanj prepovedanih prehodov čez državno mejo in vodičev, ki pomagajo posameznikom ali pa tudi skupinam čez državno mejo za visoke denarne ali kakšne druge nagrade.
V	eni izmed letošnjih številk našega .lista smo že poročali o primeru Matije Gjerkeša, kmetovalca iz Gomilic, ki je od spomladi lanskega leta dalje pomagal 25 osebam čez državno mejo. Pri tem je zaslužil tri sto tisoč dinarjev. Za sodelavca pri tem sta mu bila Stefan Jerebic in Ana Hanc. Vsi trije skupaj pa so zaslužili nekaj nad pol milijona dinarjev. Poleg tega pa je Matija Gjerkeš še posojal denar posameznikom za visoke denarne obresti, čemur lahko rečemo že oderuštvo.
Ker ta vrsta kaznivih dejanj ne upada, je Okrožno javno tožilstvo v Murski Soboti vlažilo prvi sodbi pritožbo na Vrhovno sodišče v Ljubljano. Posledica pritožbe je, da se iz omenjenih vzrokov vsem trem obdolžencem zaporne kazni zvišajo. Tako je bil sedaj Matija Gjerkeš obsojen rta tri leta strogega zapora 'in stranske denarne, kazni v višini enega milijona dinarjev. Jožetu Jerebicu je bila zaporna kazen zvišana j na dve leti, Ani Hanc pa na eno leto strogega zapora.
Sodišče lahko na podlagi zakona izreče denarno kazen vselej, kadar gre za kaznivo dejanje, storjeno iz koristoljublja. Prav tako lahko tudi izreče sodišče stransko dopolnilno kazen, s katero prepove opravljanje dela na delovnem mestu za dobo večih let. Mišljeno je tisto delovno mesto, na katerem je bil obdolženec v času, ko je storil kaznivo dejanje.
Kot je razvidno iz gornjega, primera, je sodišče to vrsto kazni že upoštevalo. 
M. Luthar
Barbat Rabu vabi
»Pomurski tisk« in Tovarna mlečnega prahu tudi letos organizirata skupno letovanje za člane svojih kolektivov. Počitniški dom imata kolektiva v Bar batu na otoku Rabu. Dom so odprli minuli petek in v njem že uživa lepote modrega Jadranskega morja 33 ljudi. Omembe vredno pa je to, da sta kolektiva ustvarila s prostovoljnim delom denarna sredstva za nabavo senčne strehe pred domom, za ležalnike, prho in električni gramofon z mnogimi ploščami. Tu so uredili tudi prostor za zabavo in točilnico z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami.
Predvidevajo, da bo letos v počitniškem domu v Bar batu letovalo v štirih izmenah preko 250 ljudi po štirinajst dni. »Pomurski tisk« bo poslal na letovanje tudi svoje vajence in sicer zastonj ter 4 delavke, ki si sicer dopusta ne bi mogle privoščiti z lastnimi sredstvi.	-rj-
ŠPORTNI STADION TEDI V RAKIČANE
Minulo soboto je bila na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu redna letna konferenca, ki ji je prisostvoval tudi predsednik Občinskega komiteja LMS iz M. Sobote. Poročilo predsednika in sekretarja aktiva je analiziralo probleme, v zvezi z delom aktiva. To ni bi-
lo takšno, kakršno bi moralo biti in sicer predvsem, zaradi preobremenjenosti mladine s šolskim delom, do izraza pa je prišla tudi premajhna vskladitev programa aktiva z učnim programom šole.
Naposled so izvolili novo vodstvo ter štab delovne brigade, ki bo nosila ime Alija Kardoša. Ta bo julija in avgusta gradila športni stadion v bližini šole. Sklenili so tudi, da bodo prihodnje leto ustanovili svoje športno društvo.
J. B.
NEVŠEČNOSTI ZARADI HLEVOV
Zadnje čase je izzval v Ljutomeru precej negodovanja in pritožb neprijeten vonj, ki je prihajal od novozgrajenih svinjakov vinogradniškega gospodarstva. Te kritike bližnjih stanovalcev so bile, upravičene, saj so se ob vsem tem čedalje bolj grmadile v ta predel mesta muhe. Nekateri so šli celo tako daleč, da naj bi se svinjaki preuredili za druge namene. To bi bilo skoraj nesmiselno, saj gre za visokorentabilno investicijo v višini , 60 milijonov dinarjev. Res pa je, da so se urbanisti in komisije, ki so dovolile
kor pravijo na pristojnem forumu, že v izdelavi. Dosedanji sistem gradenj namreč predstavlja že sedaj v marsikaterih primerih velika vozlišča, ki bodo slej ko prej predstavljala precej zapleteno probleme!
tako gradnjo v bližini mesta, precej usekali. Nekateri  strokovnjaki to potrjujejo, drugi zanikajo. Naj bo že kakor koli, hlevi bodo morali ostati, kajti vse drugo bi bilo nesmiselno, kajti le-ti so zgrajeni v stilu, ki ni primeren za druge namene. Vinogradniško gospodarstvo je namreč te neprijetnosti hitro ugotovilo in pričelo z rednim škropljenjem prostorov, kar je pripomoglo k pretejšnjemu zmanjšanju mrčesa. In ko bo omenjeno gospodarstvo odstranilo še gnojnico, ki se je nabrala na zadnji strani svinjakov, bodo nevšečnosti v glavnem odpravljene. Vzrok za .sedanje stanje, pa je bržkone tudi še neurejeno gnojišče.
Kljub temu pa ta primer prav tako, kakor številni drugi, zahteva urbanistični načrt, ki je, ka-
NA CESTI NISI SAN
Hitri razvoj tehnike, posebno pa nenehno naraščanje motorizacije v sodobnem prometu, veča tudi nevarnosti za nesreče, če ne živimo z razvojem in ne upoštevamo predpisov, discipline in previdnosti!
Posebno pogosto se ponesreči mladina, četudi posvečamo prav vzgoji mladine v šolah glede na prometno varnost največ zanimanja.
STARŠI!
Morda je bil tudi vaš otrok prizadet v eni izmed 308 prometnih nesreč v letu 1960, ki so zahtevale 24 smrtnih žrtev in 462 hujših in lažjih poškodb.
Vaš otrok se bo vrnil domov zdrav, če mu boste razen ostalih napotkov, potrebnih za življenje, že v predšolski dobi razložili, kako se mora vesti na cesti, da ne bo ogrožal lastne varnosti in varnosti drugih!
ZAKAJ TOLIKO NESREČ?
Večinoma nastajajo nesreče zaradi nepravilnosti, nepazljivosti, otroško naivnega izzivanja nevarnosti, zaradi preizkušanja poguma ob neprimernih priložnostih, nenadnega prečkanja ceste in zaradi nepravilnega upravljanja kolesa.
STARŠI!
Pred odhodom v šolo opozorite otroka na previdnost, zlasti pri prečkanju ceste! Vključite otroke v šolske prometne krožke, kjer jih bodo predavatelji seznanili z vsem, kar potrebujejo za varno vožnjo s kolesom in za hojo.
Zavedajte se:
»ŽIVLJENJE IMA PREDNOST!«
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
KAROLINA REŠKA - Jugoslovanski barvni kinemaskopski film režiserja Vladimirja Pogačiča. Scenarij za ta film — napisal ga je Zvonimir Berkovič — je nastal po znani komediji Draga Gervaisa. Tema filma zajema dogodek iz časov Napoleonove okupacije Reke. Da bi preprečili bombardiranje svojega mesta, nagovorijo Rečani znano lepotico Karolino, ženo bogatega trgovca, da odide na angleško bojno ladjo in izprosi pri admiralu milost za svoje domače mesto. Medtem pa se je izkazalo, da je admiral prestar, da bi lahko sprejel neobičajno Karolinino žrtev. Ko pa ugotovi, da lahko sklene dober posel s trgovci, admiral spremeni sklep o bombardiranju  Reke. Dokler je bila »žrtev« potrebna, je vse mesto klečalo pred Karolino. Ko pa je nevarnost minila, so se začele klevete in obrekovanja. Zasmehovanje in zloba nehvaležnih someščanov spremlja Karolino . . .
V glavnih vlogah bomo videli zelo prikupno Anne Aubrey, dalje Bernarda Lajarigea in Davida McCalluna, v enakovrednih vlogah pa tudi naše igralce Nikolo Popoviča, Olgo Spiridonovič, Antuna Nalisa in Karla Buliča. Film je izdelalo beograjsko  podjetje
»Avala«, glasbo za film pa je napisal Bojan Adamič, tako da spremljajo dogajanje na platnu slovenski narodni motivi.
FANTOVSKI VEČER - Ameriški film producentske hiše HechtHill-Lancaster. Režiser Delbert Man se je tokrat zopet lotil povsem enostavne zgodbe (kakor pri filmu »Marty«), vendar je v okviru te zgodbe scenarist vešče očrtal, kaj vse se dogaja pod površino likov, kakršne srečujemo vsak dan na ulici. Vendar pa kritika zameri tako režiserju in še bolj producentom, da so, najbrž iz komercialnih razlogov pretirano
ja, v dobo, ko se je francosko ljudstvo pripravljalo, da z revolucijo obračuna z družbenimi krivicami in zaprekami. Naj omenimo še to, da je dal Dirk Bogarde v vlogi odvetnika Sydneyja Cartona stvaritev, ki jo smatrajo kot doslej najboljšo v njegovi igralski Karieri. Kot bodo ugotovili tudi gledalci, v njegovem liku Cartona ni romantike in prav zaradi tega je njegov lik bolj pretresljiv in prepričevalen — ne glede na to, da gre za zlobnega in, sarkastičnega pijanca.
Film bo ob koncu tega tedna na sporedu, kina v Ljutomeru.
vztrajali piri očitnih aspektih seksa, kar po mnenju kritike ne bi bilo potrebno. Po drugi strani pa je zopet vpletenih v vrvež te fantovske noči več vedrih in celo humorističnih momentov, kar lahko samo pozdravimo.
Oba filma bosta ob koncu tega in sredi prihodnjega tedna na sporedu kina »Park« v Murski Soboti.
POVEST O DVEH MESTIH -Angleški film producenta Arthurja Ranka in režiserja Ralpha Thomasa. V glavnih vlogah nastopajo Dirk Bogarde, Dorothy Tutin, Cecil Parker, Stephen Murray, Paul Guers in drugi. Kakor je že bil primer s Shakespearom in Hugojem, je tudi književni opus Charlesa Didkensa zelo rano pritegnil filmske ustvarjalce in to že v tako imenovani pionirski dobi filma. Ta filmska inačica je že peta ekranizacija istoimenskega. Dickensovega romana. V tem delu je Dickens vešče uporabil dejstva ..iz realnega življenja in zgodovinske resnice ter jih na njemu svojstven način prenesel v svet romana in domišljije.
Dogajanje romana in filma nas vrača v čase ob koncu 18. stolet-
ŽIVLJENJE V BRIGADI
Težko sem, se odločila, da bi šla v brigado. Toda sedaj, ko sem videla, da je v brigadi lepo, mi ni žal.
Dva meseca in pol sem živela v Makedoniji, med samimi mladimi ljudmi, jedla makedonski sir, pila klorovo vodo, poslušala makedonske pesmi, skratka živela brigadirsko življenje.
Nikoli prej si nisem mogla zamišljati, da je življenje v brigadi tako lepo, da je tako lepo hoditi skupno z mladimi ljudmi na delo na traso, živeti med njimi v naselju ih podobno. Videli in naučili smo se veliko lepega, zgradili smo avtocesto in s tem pokazali, da smo vredni otroci naše lepe domovine.
Kakor sem se prej težko odločila za brigado, tako mi je bilo hudo, ko sem jo zapuščala. Prisrčno je bilo slovo, od sodelavcev — brigadirjev in briga dirk.
Vsem brigadirkam in brigadirjem pošiljam lepe pozdrave!
 Rozika Balažič
nekoč dejal, da oblast odvzema kmetom zemljo in z njo ustanavlja zadruge — zemlja pa tako ostaja neobdelana in podobno.
Ob neki priliki, kljub opozarjanju svojih sodelavcev — Jugoslovanov, je izjavil, da bi v primeru nove vojne med Jugoslavijo in Nemčijo »pristopil na stran nemške vojske in se boril proti svoji domovini« itd.
Ob upoštevanju vseh olajšilnih okoliščin (spoznan je bil za nevrotično osebo) ga je Okrožno sodišče v Murski Soboti obsodilo na 1 leto in 4 mesece strogega zapora.	-ml
S TRAKTORJEM ZAVOZIL V OBCESTNI JAREK
V vasi I Adrijapci je traktorist Janez. Kološa, zaposlen pri Kmetijski zadrugi šalovci, zavozil s prikolico traktorja v obcestni jarek in se obrnil na stranico. Na prikolici so, bili naloženi, hlodi, na katerih so sedeli trije delavci. Ko se je prikolica pričela nagibati, so delavci poskakali na tla, pri čemer si je zlomil nogo Evgen Jakič iz Markovec, ki je bil prepeljan v- bolnišnico.
Z MOTORNIM KOLESOM SE JE PREVRNIL NA RAVNI CESTI
Ludvik Novak iz Puconec se je peljal z motornim kolesom, last Ludvika Temlina iz Strukovec, po cesti drugega reda iz Puconec v Gorico. Na ravni gladki cesti se je prevrnil. Pri padcu je dobil lažje telesne poškodbe, dočim znaša škoda na vozilu okrog 30 tisoč dinarjev.
PRI VOŽNJI Z MOPEDOM NI NAKAZAL. SPREMEMBE SMERI
Na cesti nasproti vasi Pušča je zavil ha levo stran ceste, ne da bi predhodno z roko nakazal spremembo smeri vožnje, Janez Farič iz Murske Sobote.
Za njim je med tem časom privozil šofer osebnega avtomobila Evgen Kerčmar, kmetovalec iz Vanča vesi, ki je hotel mopedista prehiteti. Mopedist se je zaletel v sprednji desni blatnik avtomobila. Škoda na avtomobilu znaša okrog tri tisoč dinarjev, mopedist pa se je pri padcu lažje poškodoval.
PODLEGEL TEŽKIM TELESNIM POŠKODBAM
Okrožno sodišče v Murski Soboti je po daljši obravnavi obsodilo Andreja Ropošo, bolničarja, doma iz Rakičana, zaradi kaznivega dejanja povzročitve hudih telesnih poškodb na 1 leto in šest mesecev strogega zapora.
Obtoženec Andrej Ropoša je dejanje le delno priznal in to, da ga je v vasi Dokležovje sunil in pozneje napadel sedaj že pokojni Ciril Rantaša iz Bakovec. Ker je obtoženec, kot je izjavil, menil« da ne bosta obračunavala v vasi temveč zunaj vasi, je prišlo do pretepa in medsebojnega obračunavanja na cesti med vasjo Bakovci in Dokležovje. Po težjih dobljenih poškodbah je naslednjega dne Ciril Rantaša umrl v soboški bolnišnici.
Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo obtoženčevo dosedanjo
POROKE
Poročili so. se: Franc Matjašec iz Murske Sobote in Marija Flegar, delavka iz Murske Sobote; Feliks Muhič, transportni delavec iz Kobiljščaka in Irma Hajdinjak, šivilja iz Černelavec.
SMRTI
Umrli so: Marija Nemec iz Bakovec, stara 87 let; Karel Goldstein, upokojenec iz Murske Sor bote, star 82 let in Lovro Martinek, strojni ključavničar iz Turnišča, star 28 let.
VESTI
LJUTOMER ,Ljutomerska samopostrežna trgovina .trg. podjetja »Merkur« nudi zadnje , dni med drugim tudi bogato izbiro sadnih sokov, ki jih je doslej primanjkovalo. Kakor smo zvedeli, bodo izbiro sadnih sokov še povečali.
LJUTOMER — Obrat MTT v Ljutomeru bo v kratkem zaposlil novih 95 delavk, ki so jih izbrali izmed 181 prijavljenih. Potrebno je omeniti, da so jih tokrat izbrali precej tudi z levevega brega Mure ter iz ostalih Sosednjih občin. Nekaj delavk bodo v kratkem poslali na strokovno, usposabljanje v Maribor.
LENDAVA — Na nedavni seji Zbora proizvajalcev v Lendavi so ugotavljali, da bi bilo potrebno zgraditi v Lendavi še eno pekarno ali pa dosedanjo razširiti. Sedanja pekarna je imela v letu 1958 9 milijonov dinarjev prometa, v lanskem letu pa 28 milijonov dinarjev prometa. Kaže, da je potrošnja kruha naglo narasla in tako sedanja pekarna ne more zadostiti potrebam potrošnikov..
VELIKA POLANA — V Veliki Polani in še nekaterih sosednjih vaseh je precej močno razširjena domača obrt — kolarstvo. Na pobudo nekaterih obrtnikov nameravajo ustanoviti1 skupno delavnico, obrat lendavskega »Kolarstva «
LENDAVA — Na seji komisije za varnost prometa, ki je bila pred kratkim v Lendavi, so člani komisije razpravljali o akciji »Boj proti alkoholu« in »Vrni se zdrav«. Sklenili so, da bodo v bodoče organizirali številna predavanja in vrteli filme I po kolektivih gospodarskih organizacij, ustanov itd. V jeseni pa bodo organizirali prometne krožke in izlete za kolesarje.
Dalje so razpravljali tudi o parkirnih prostorih za avtobuse in osebne avtomobile. Menili so še, da bi v bodoče morali imeti cestarji vedno pri sebi sanitetno torbico s sanitetnim materialom, da bi bilo moč čimprej nuditi pomoč ponesrečencem
PETROVCI-ŠALOVCI — Ob koncu minulega tedna je bilo v Petrovcih posvetovanje vodstva kmetijsko-gozdarske zadruge s kmetijskimi tehniki. Med drugim so razpravljali o organizacijskih problemih in o bodočih nalogah zadruge. Predvsem so govorili o pogodbenem proizvodnem sodelovanju s kmetovalci in o najemanju zemljišč, ki jih kmetje ponujajo zadrugi.
Dalje so razpravljali tudi o formiranju ekonomskih enot in o novem pravilniku nagrajevanja. Volitve v delavske, svete poslovnih enot zadruge bodo v prvi polovici prihodnjega meseca.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU M Minulo soboto je bila v Križevcih pri Ljutomeru razširjena seja odbora za izgradnjo rtove šole,. ki so se je udeležili tudi predstavniki okrajnega in občinskega ljudskega odbora. Sklenili so, da bodo  ob pomoči vsega prebivalstva šolskega okoliša pristopili k izgradnji najnujnejših šolskih prostorov.
- MURSKA SOBOTA — Na pobudo okrajnega ljudskega odbora in okrajne turistične zveze je bil dogovor o ustanovitvi hortikulturnega društva za Pomurje. Dogovora so se udeležili tudi predstavniki tega društva iz Ljubljane. Formiran je bil iniciativni odbor, ki bo izvedel vsa pripravljalna dela v zvezi s sklicem ustanovnega občnega zbora.
Bodoče društvo bi naj predvsem skrbelo za ureditvena dela pri vzpostavitvi zelenih pasov ter javnih nasadov.
KAZEN ZA KLEVETANJE
DOMOVINE
Veliko naših ljudi odhaja v razne kraje v inozemstvo na specializacijo, v kolikor je to res specializacija, večina pa z namenom, da si prisluži to ali ono vozilo, tako ali pa drugačno. Kako si ga prisluži? Dela ves dan, hiti z enega dela na drugo (česar verjetno v domovini ne bi), štedi in podobno.
Eden izmed takih je bil Ciril Babič, poljedelec in oče sedem mesecev starega otroka iz Lukavec. Pred kratkim se je zagovarjal na Okrožnem sodičšu v Murski Soboti zaradi kaznivega dejanja sovražne propagande.
Leta 1959 je omenjeni odšel v Nemčijo z namenom, da si prište-di denar za nakup vsaj motornega kolesa. Zaposlil se je skupno s še nekaterimi drugimi Jugoslovani (med njimi tudi Prekmurci) pri nekem podjetju v Frankfurtu. Bil je delavec, katerega edina želja je bila — vozilo. Med počitkom, ko so posedali, je čestokrat obrekoval jugoslovansko oblast. Tako' je
MLADINSKA KONFERENCA
Tudi v enem najboljših aktivov na osemletnih šolah in sicer na osemletki I. v Murski Soboti so imeli pretekli petek mladinsko konferenco. Aktiv ima zelo dobro razvite, izvenšolske dejavnosti mladinske organizacije, v okviru katere, dela tudi športno društvo , »Mladost«. Po kratkem poročilu in razpravi so izvolili novo vodstvo, ki bo skrbelo za nadaljnje uspešno delo aktiva. Po konferenci so imeli poslovilni popoldan 8. razreda.
nekaznovanost, delno priznanje, skrb za družino, kot obtežilno pa grd način prizadejanja hudih telesnih poškodb.
Sodba še ni pravnomočna.
ROJSTVA
Rodile so: Katarina. Gone iz Mostja — deklico, Marija Bogar iz Centibe  dečka, Emilija Žganjar iz Vaneče 3 dečka, Helena Faršang iz Murske Sobote — deklico, Marija Horvat iz Večeslavec — dečka, Alojzija Belak s Kapelskega vrha — dečka, Ana Pozderec iz Beltineč — deklico, Greta Lenarčič iz Doliča — dečka, Jolanka Bedič iz Murske Sobote — deklico, Marija Hozjan, iz Hotize.  dečka, Gizela Bačič iz Stanjevec — dečka, Margareta Perdigal iz Beltinec — dečka, Helena Meglič  iz Sodišinec' — deklico, Marija Počič iz Fokovec  dečka, Terezija Skraban iz Murske Sobote — deklico, Ljudmila Viderl iz Spodnje Ščavnice — dečka.
Prizor iz filma »Karolina Reška«
SIGNALI NAD MESTOM - Jugoslovanski barvni kinemaskopski film producenta »Jadran film« in režiserja Žike Mitroviča. Scenarij za film je napisal Slavko Goldstein, v glavnih vlogah pa nastopajo Aleksander GayriČ, Marija Tocinoska, Dragan Ocokoljič, Ivan Subič, Tonko Lonza in Bata Živojinovič.
Dogajanje- filma še oslanja na znano akcijo partizanov v Karlovcu jeseni 1941. Dva voditelja ilegalne organizacije, ki bi morala preiti v partizane, sta padla v roke sovražnik). Karlova c je bil v tem času pravcato mravljišče sovražnih vojakov. Skupine prostovoljcev, ki bo skušala osvoboditi tovariša, se je znašla v obupnem položaju. Avtorji filma sodijo, da je pomenila ta akcija veliko afirmacijo človeške solidarnosti, ki ni bila premagana in ki ni klonila pred sovražnikom niti v trenutkih, ko se je mnogim zdelo, da je vsega konec. Film hoče poudariti prav ta duh in pomen te akcije. Liki so izmišljeni, zgodba pa ni dokumentirana.
Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina v G. Radgoni.
POMURSKI VESTNIK, 22. JUN.
5
SREDNJA ŠOLA ZA TELESNO VZGOJO TUDI V M. SOBOTI
Ker je v našem okraju pomanjkanje strokovnih učiteljev za telesno vzgojo izredno veliko (v ilustracijo zadostuje samo en podatek: na preko 21.000 šolske mladine je le 9 strokovnih učiteljev za telesno vzgojo), sta svet za telesno kulturo OLO in svet za Šolstvo OLO sprejela sklep, da bo jeseni začel delovati oddelek Srednje šole za telesno vzgojo v Murski Soboti. Sobota bo tako  med petimi mesti v državi, v katerih je še tovrstna šola — v Sarajevu, Zemunu, Prištini in Mariboru. Soboški oddelek bo sicer pod ravnateljstvom mariborske šole, vendar pa bodo gojenci vse razrede končali v Soboti.
Srednja, šola za telesno vzgojo je štiriletna in jé popolnoma enakovredna vsem ostalim srednjim šolam. Absolventom daje  naziv: »strokovni učitelj telesne vzgoje.« Po končani šoli je možno nadaljevati študije na visoki šoli za telesno vzgojo, kakor tudi na katerikoli drugi višji šoli oziroma fakulteti. Gojenci pa se bodo že v času šolanja usposabljali za poučevanje še enega predmeta (n. pr. zgodovine, slovenščine, matematike. .Itd:),  ki ga bodo lahko kasneje — po opravljenih dopolnilnih izpitih na višji pedagoški šoli —  poučevali kot predmetni učitelji.
Sprejemni izpiti- bodo dne 1. in 2. julija v M. Soboti, rok prijav pa je 25. junij. Vse, ki se za šolo zanimajo, vabimo, da se v petek, 23. junija ob 8. uri zjutraj zberejo pred TVD Partizan v Murski Soboti, kjer bodo lahko dobili vse nadaljnjo informacije. 
Konjske dirke y Gornji Radgoni
SEDEM ZANIMIVIH DIRK
som 1.39,2. Drugi je bil na cilju POLAK Joška Slaviča iz Stare nove vasi s časom 1.43,2, tretja pa LÜNCA Antona Rantaše iz Bunčan s časom 1.50,4. V drugi handikap vožnji za 3 do 12-letne kasaške konje je dosegla prvo mesto LEANKA z vozačem Alojzem Slavičem iz Bunčan. Ta je dosegla kilometrski čas 1.26,4, se pravi Skoraj enak čas kot pred 14 dnevi v Lujtomeru. Drugo mesto je dosegla PUŠKA Joška Slaviča iz Stare nove vasi s časom 1,35,6, tretje mesto pa SLADKA Feliksa Jureša iz Bunčan. V tretji handikap vožnji za 3 do 12-letne kasaške konje na progi 2000 m je bila prva na cilju SANTINA z vozačem Ivanom Pirherjem iz Lenarta v Slovenskih goricah s časom 1.46,6, vendar je bila diskvalificirana, zato je prišla na njeno mesto PLEMENSKA z vozačem Žnidaričem iz Stare nove vasi s časom 1.48,2. Tretje mesto v tej dirki je zasedel LIDOS Joška Slaviča iz Bunčan s časom 1.53,5.
V četrti dirki je bila na sporedu ravna galopska dirka za konje brez izenačenja teže. V tej dirki je zasedel prvo mesto Miro Cvetko z EPOHO KK Maribor s časom 1.19,4. V zadnji dirki dvo-vprežne handikap vožnje za 3 do Ì2-Ietne kasače sta zmagali JERKIČA in SLADKA z vozačem Francem Žitkom iz Bučečovec s časom 1.44,3. Drugo mesto je za-
sedel Jože Hercog s CIKICO in MIHIČEM iz Voseka pri Mariboru s časom 1.46,1, tretji pa je bil na cilju Joško Slavič s PUŠKO in LEANKO iz Bunčan s časom 1.47,8.
Po končanih konjskih dirkah so tekmovali mopedisti. Tekmovalo je osem vozačev. Zmagal je Anotn Jelen iz Slatine Radenec. Drugi je bil Stanko Vidovič, tretji pa Ivan Horvat, oba iz Slatine Radenec.
Zelo zanimiva in obenem Zadnja je bila vožnja Milana Muhiča iz Gornje Radgone. Vozil je s svojim avtomobilčkom gockardom. Ta avtomobilček je naredil s pomočjo svojega očeta sam in je edini te vrste v Pomurju. Omembe vrdeno je tudi to, da je Milan Muhič s svojim go-ckardom 14. maja letos zasedel na republiškem tekmovanju prvo mesto. Doma izdelani go-ckard doseže največjo hitrost 90 km na uro.	-rj-
Mladi rokometaši — člani PSD »Mladost« iz Murske Sobote
Kvalifikacije za vstop v republiško rokometno ligo
Okrajni rokometni odbor v M. Soboti obvešča občinstvo, da bodo v nedeljo, 25. t. m. kvalifikacijske rokometne tekme za vstop v I. republiško ligo. Na kvalifikacijah bodo poleg domačega Grafičarja sodelovala še moštva MTT iz Maribora, »Partizana« Celje in prvaka Dolenjske. Tekme bodo v Domu TVD »Partizan« v Murski Soboti s pričetkom ob 8. uri.
Po končanih tekmah bo razdelitev pokalov in priznanj najboljšim ekipam v svojih ligah in najboljšim strelcem.
Oglejte si te zanimive rokometne borbe v čimVečjem številu.
OKO Murska Sobota
Kvalifikacijska nogometna tekma z dvema polčasoma
Grafičar: Celje 1:5 (1:0)
Moštvo soboškega Grafičarja se je v nedeljo srečalo v prvi kvafikacijski tekmi za vstop v Slovensko consko ligo z dokaj resnim nasprotnikom — enajstorico ŽŠD Celje. Tekmo je izgubilo z visokim rezultatom in si tako zmanjšalo upe za Uspeh v kvalifikacijah, saj bi moralo v primeru, da se uspe povzpeti na prvo Stopnico, v Celju premagati istega nasprotnika še z višjim rezultatom, kar je; glede na tuj teren dortíala neuresničljivo.
Domačini se v prvem polčasu, zlasti v začetku, z nevarnimi napadi večkrat ogrozili nasprotnikova vrata in če bi bili napadalci bolj prisebni, bi po zelo ugodnih priložnostih za gol lahko bili v prvem polčasu vodili najmanj z rezultatom 3:0, tedaj pa bi se Verjetno v podaljšku igre tudi vse drugače spasukalo, kot se je. Edini
gol za domače barve se je posrečil Puklavcu, ki je po neuspeli intervenciji vratarja prisebno poslal žogo v nasprotnikovo mrežo in tako dosegel zelo lep gol. Po tem golu so domači še bolj energično napadali, toda Obramba gostov je bila vse bolj previdna in je dokaj uspešno odvračala nevarnosti s svojega polja.
Kar pa se gostom ni posrečilo v prvem polčasu, to so dosegli v drugem, ko jé napadu uspelo povsem razbiti domačo obrambo in ji s hitrimi prodori onemogočiti , organizirane akcije. Vrste domačinov so bile kmalu povsem razbite, zato se je posrečilo Belcerju in še zlasti razpoloženemu Devčiču kar petkrat zatresti njihovo mrežo. Prvi je dal dva, drugi pa tri gole. Tudi napadalna vrsta domačinov je bila močno ohromljena, saj so se njeni vedno redkejši napadi povsem izjalovili, kajti če ni šlo drugače, se je Obramba gostov odločala pač za najbolj energične posege, zaradi katerih so potem domači streljali več kotov, toda brezuspešno!
Doseženi rezultat ne ustreza povsem poteku igre. Lahko bi bil ugodnejši za črno-bele, ki so napravili v prvem polčasu prav ugoden vtis na tokrat številno občinstvo, ki jih je tudi vztrajno bodrilo, toda v drugem polčasu so povsem zatajili. Njihova hiba je bila predvsem v tem, ker se jim ni posrečilo onemogočiti v zaključnih akcijah oba gostujoča strelca golov, ki sta predstavljala steber celotnega moštva in imata tudi nájveč zaslug za tako izdatno zmago Celjanov.
Igro je objektivno in avtoritativno vodil Janžekovič iz Maribora ob podpori svojih sovrstnikov — domačinov.
LENDAVČANI OKRAJNI PRVAKI V ROKOMET
V finalni tekmi za pokal FLRJ je rokometno moštvo iz Lendave —. »Vajenec« premagalo RK »Grafičar« z rezultatom 22:16. S tem je »Vajenec« postal okrajni prvak in bo igral ostale tekme s klubi izven Pomurja: Moštvo Grafičarja je s tem zabeležilo v letošnjem letu svoj prvi poraz.
Končana so vsa tekmovanja v I. pomurski rokometni ligi za 5. prvenstvo za leto 1961. Tablica ob zaključini izgleda takole:
					
Grafičar  2	12	0	2	382:146	20
Beltinci	12 10	0	2	346:148	20
Vajenec 	12		4	274:165	16
Krog	‘12 5	o	7	231:234	10
LSŠ		o	7	186:241	10
Elan	12 4	0	8	156:316	8
Učiteljišče	12 0	o	12	117:414	0
V nedeljo bo v M. Soboti kvalifikacijski turnir, za vstop v republiško rokometno ligo za člane in sicer vzhodne skupine. Na tem
Sindikalno strelsko tekmovanje
V okviru delavskih športnih iger, ki še trajajo, je zastopan tudi strelski šport. Na sporedu je bilo streljanje z zračno puško na razdaljo 10 m. Vsak tekmovalec je moral izstreliti 20 diabolo kroglic za oceno. Nastopilo je 24 ekip, med njimi 20 moških in 4 ženske ekipe. Ekipe članov so štele po S strelcev, ženske ekipe pa so sestavljale po 3 strelke. Tekmovanje je bilo na dvorišču Doma JLA v Murski Soboti. Čeprav mnogi tekmovalci prej nikoli niso streljali in so imeli sedaj puško prvič v roki, so dosegli lepe rezultate. Zlasti dobre rezultate so dosegle tiste sindikalne ekipe, v katerih je bilo več registriranih strelcev. Ekipe so dosegle naslednji uspeh.
MOŠKI: Pomurski tisk (85S krogov od 1000 možnih), 2. Panonija I 855, 3. Panonija II 802, 4. Trgovci 798, 5. ONZ 771, 6. Tovarna perila »Mura« 766, 7. Panonija III 761, S. OZŠŽ 720, 9. Gradbeno podjetje »Pomurje« 718, 10. Agroservis 680, 11. Železničarji 664, 12. DOZ 639, 13. OLO 628, 14.
Veterinarski zavod 624, 15. Obrtnik 615, 16. Rakičan 605, 17. Bolnica 603, 18. PTT 579, 19. ObLO 494, 20. Vodna skupnost 238 krogov.
ŽENSKE: 1. Panonija (409 od 600 možnih), 2. ONZ 307, 3. DOZ 292 in 4. ObLO 282 kroga.
Okrajni strelski odbor v Murski Soboti je zagotovil vsem ekipam prenosna zračna strelišča, nekaj zračnih pušk in Strokovno pomoč svojih inštruktorjev. Prav tako velja poudariti, da so nekatere strelske družine dale na razpolago svoje zráčne puške tistim ekipam, ki v svoji sredi nimajo strelske družine.
Kap. Ivo Perinič
HOKEJ NA TRAVI
V	minulem tednu je bila odigrana prvenstvena hokejska tekma med SŠD ESS in TVDP Murska Sobota, ki se je končala s presenetljivo zmago učencev ESS s 6:0 (5:0). V drugi tekmi prvenstva pa je Lendava premagala TVDP Beltinci s 3:2 (2:0).
Na tablici prvega prvenstva Pomurja torej vodi ESS s 4 točkami, na drugem mestu je Lendava s 2 točkama, na tretjem je »Partizan« Beltinci in na četrtem »Partizan« M. Sobota, dvakratni prvak LRS.
PRESENEČENJE
V	BELTINCIH
V	prvem kolu Pomurske ho-
kejske lige sta se v Beltincih srečali moštvi domačega Partizana in Lendave. Proti pričakovanju so zmagali gostje z rezultatom 3:2 (2:0. Strelci: Osterc in Ferencek za domače, Žilavec, Galič in Vester  za Lendavo.
Predzadnjo nedeljo je bila v Beltincih prijateljska tekma med omenjenima moštvoma. To tekmo so òdločili v svojo korist domačini z rezultatom 5:2.
V ZADNJEM KOLU POMURSKE NOGOMETNE LIGE
BREZ PRESENEČENI
V zadnjem kolu Pomurske nogometne lige ni bilo posebnih presenečenj. Favoriti posameznih srečanj so pobrali ves izkupiček. Delno preseneča samo zmaga Dobrovnika v Ljutomeru. Kljub temu, da je
zadnje kolo že mimo, pa še ni znana končna razvrstitev moštev na lestvici, ker je potrebno odigrati še tri tekme, ki so bile v času tekmovanja preložene. Te tekme bodo v nedeljo, ko bo tekmovanje za prvenstvo tudi zaključeno.
Na sporedu je še tekmovanje za pokal maršala Tita, ki mora biti izpeljano do konca tega meseca. Tudi tekmova-
nje v pionirski nogometni ligi se bliža h koncu. V nedeljo bodo odigrane še zaostale tekme. O poteku samega tekmovanja pa kaj več prihodnjič!
V zadnjem kolu so bili zabeleženi naslednji rezultati: Pušča : Radgona 1:6 (0:3), Ljutomer : Dobrovnik 2:4 (1:2), Turnišče : Tišina 3:0 (p. f.), Sobota B : Bogojina 3:0 (p. f.), Nafta B : Beltinci 10:0 (5:0).
JUDO NASTOP V SOBOTI
Minulo soboto in nedeljo so se pomerile v domu »Partizana« v Murski Soboti tri ekipe — domačega »Partizana«, ŠD »Drave« iz Ptuja in ŽTAK iz Maribora ter prikazale samoobrambo, judo mete in delo na tleh, pa kombinacije in protiprijeme v metih. Pre-
izkusile pa so svoje znanje tudi v tehniki, brzim in moči, čeprav naj bi ta igrala manj važno vlogo — v prijateljskih borbah.
Dasiravno so bile te borbe za mlade judoiste »Partizana« iz M. Sobote zaključna ocena njihovega znanja, bi moralo vodstvo »Partizana« po triletnem obstoju in delu to svojo sekcijo podpreti moralno in materialno (blazine!), da bi se zboljšala kakovost. Če pomislimo, da so v Sloveniji pred letom ustanovljene sekcije ali klubi v kakovosti znanja na veliko boljši višini kot pa judo sekcija soboškega »Partizana« po triletnem delu, je neodločen izid s ŠD »Dravo« za soboške judoiste poraz. Same borbe med Ptujem in.. Soboto so bile pestre in dinamične, v tehniki pa sta si bili ekipi enakovredni.
Drugačna je bila borba med Sobočani in Mariborčank ŽTAK iz Maribora je že v začetku prevzel vodstvo in ga ohranil do konca. Enako je bilo v srečanju med Mariborčani in Ptujčani. Tudi v teh borbah so Ptujčani za 3 točke podlegli Mariborčanom.
KONČNI REZULTATI:
»Partizan« Sobota : ŠD »Drava« 9:9
ŽTAK Maribor : »Partizan« Sob. 8:3
ŽTAK Maribor : ŠD »Drava» 6:3
Najboljši borci: ŽTAK Maribor (Laitinger, Lipovec, Majerič);
ŠD »Drava« (Cimerman, Kuhar, Vidovič);
»Partizan« Sob. (Jagodič, Horvat).	S. K.
RADIJSKI PROGRAM
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
Od 25. jun. do 1. julija
— Ottorino Respighi: Fantastična Prodajalna, baletna suita; 14.30 Prireditve dneva;. 14.35.Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — Od Triglava do Ohrida; 15.40 Iz filmov in. glasbenih revij; 16.00 Naši popotniki na tujem — Boris Kuhar: Nenehno izobraževanje Švedov; 16.20 Mojstri Vám' pojo in igrajo; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem na poti!; 18.00 Odlomki iz Opere Pikova dama P. I. Čajkovskega ;18.40 S knjižnega trga; 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij; 21.05—22.50 Simfonični koncert Zagrebške filharmonije; 22.50 Literami nokturno; 23.05 Plesna glasba.
TOREK :
8.00 Poročila; 8.05 Orkestralni in zboroyski odlomki iz Verdijevih, oper; 8.30 Oddaja za otroke; 9.00 .Zvoki za prijetno razvedrilo; 9.40 Poje Ženski vokalni kvartet; 10.15 3 slavne taktirke; 11.00 Pevec Dušan Jakšič; 11.15 Branje za vroče dni — poletne prigode Jaroslava Haška — I. del; 11.35 Aleksander P. Bòrodin: Klavirski kvintet; 12.00 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti
-	ing. Tone Simpnčíö: Načrti za živinorejo na zadružnih gospodarstvih ; 12.25  Meldije za opoldne; 13.30 Arije iz Mozartovih oper; 14.00 S popevkami po Evropi; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Lucijan Marija Škerjanc Dvanajst preludijev za klavir; 16.00 Počitniška zgodba
—	Miško Kranjec: Morski pes v Blejskem jezera; 16.20 Naši pevci zabavne glasbe in domači zabavni ansambli; . 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Simfonični fragmenti; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Od plesišča do plesišča; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Poljska zborovska glasba; 20.30 Radijska igra — Eugene 0’Neill: Elektra naj žalu-
je — II. del (Prva izvedba); 21.30 Mihovil Logar: Rondo rustico; 21.35 Zvočni kaleidoskop; 22.15 Koncertna glasba raznih dežel; 23.05 Plesna glasba.
SREDA
8.00	Poročila; 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Leopold Suhadolčan: Skriti dnevnik; 8.45 Orgle in orglice; 9.00 Vsaka ura ima svoj zven;
10.15	Zabavni potpuri; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Mladen Pozajič: Mali koncert; 12.00 Veseli hribovci so v gosteh; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Šilc: Kaj bomo sejali po ječmenu?; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Zabavala vas bosta Kmečka godbà in Gorenjski vokalni kvartet; 13.55 Glasbeni desert; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Plesna medigra; 14.40 »Pojdem v rate«; 15.40 Edward Elgar: Car mladosti, orkestralna suita; 16.00 Radijska univerza — Letalstvo — VI. del; 16.15 Koncert po željah poslušalcev; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Radi jih poslušate;
18.00	Melodije iz tujih krajev; 18.30 Trio Bardorfer in Sekštet bratov Pleško;_ 18.45 Šport in športniki; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Majhna Prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki; 20.45 Zoltán Kodaly: Pri Siculskih predicah;
22.15	Zaplešite z nami!; 22.50 Literami nokturno; 23.05 Nočni koncert.
Četrtek
8.00	Poročila;' 8.05 S tostran in onstran Sotle; 8.30 Oddaja za cicibane; 9.00 Naš zvočni magazin;
10.15	Slavni pevci — slavne arije;
11.00	Obrtniški zbor »Enakost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabijana;
11.15	Branje za vroče dni — Polet-
ne prigode Jaroslava Haška — II.; 11.35 Romunska in bolgarska zabavna glasba; 12.00 Slovenske narodne v ' priredbi Janka Ranika poje Janez Lipušček; 12.15 Kmetijski nasveti ing. Milan Simič: Mravlja, uspešna zatiralka gozdnati škodljivcev; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Z Orkestrom RTV Ljubljana po domači deželi; 14.05 Vedri napevi z velikimi zabavnimi ansambli; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Dalmatinske narodne pesmi;
16.00	Zabaval vas bo pianist George Feyer; 16.20 Nesmrtne melodije Vincenza Bellinija; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Pevka Gabi Novak1; 17.30 Turistična oddaja;
18.00	Jazz na koncertnem odra; 18.20 Glasbene miniature; 18.45 Poletni kulturni zapiski; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih ‘pesmi in napevov; 20.45 Glasbena medigra; 20.50 Literami večer; 21.30 Ivo Petrič: Druga simfonija; 22.15 Nočni akordi; 22.45 Ludwig van Beethoven: Sonata za rog in klavir (Hornist Jože Falout, pianistka Nada Verbič-Oman) ; 23.05 Plesna glasba.
PETEK
8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.45 Matija Bravničar: Divertissements za klavir in godalni orkester; 9.00 Iz jugoslovanskih oper; 10.15 Z melodijami ob obalah Sredozemskega morja;
11.00	Malo na violončelo, malo na klarinet; 11.40 Otroci pozdravljajo;
12.00	Vokalni kvintet Lisinski iz Zagreba; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Vukadin Sišakovič: Oidij vinske trte; 12.25 Hammond orgle in trio orglic Raisner; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Zdaj pa kar po domače; 13.55 Nekaj opernih baletov; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Godala in vokalni zabavni ansambli; 15.40 Poslušajmo
Slovenski oktet; 16.00 Športni tednik; 16.20 S sprejemnikom na dopust; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Koncert za vas; 18.00. Zabavni orkester RTV Beograd; 18.15 Ljudska glasba narodov Sovjetske zveze; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zabavni orkester Jackie Gleason; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled;
20.30	Iz del Antonina Dvoraka — 2. oddaja; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Godala v noči; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literami nokturno; 23.05 Spored jugoslovanske glasbe.
SOBOTA
8.00 Poročila; 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem Šolskem letu;
8.30	Pionirski tednik; 8.50 Hammond orgle; 9.00 Med renesanso in impresionizmom; 10.15 S sprejemnikom na dopust; 11.00 Po sve-
tu jazza (ponovitev); 11.30 Popevke se vrstijo; 12.00 Venček narodnih melodij; 12.15 Jože Kregar: Cvetice dvoletnice; 12.25 Igra Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 12.45 Črno in belo; 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe; 14.00 Vedri zvoki; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 L. M. Škerjanc: Tri skladbe za violončelo in orkester; 16.00 Humoreska; 16.20 Majhni ansambli; 16.40 Mladinski mešani zbor gimnazije Celje p. v. Egona Kuneja; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Kitara in vibrafon; 17.30 Po kinu se dobimo; 18.00 Dva prizora iz opere Hovanščina Modesta Musorgskega; 18.20 Pozdrav z gora; 18.45 Okno v Svet; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V dvo in tričetrtinskem taktu; 20.20 Radijska komedija; 21.14 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba.
Radio Murska Sobota
NEDELJA
12.00' Razgovor z volivci, lokalna poročila;. 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila, reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte!
PONEDELJEK
17.0017.15 športna poročila, oddaja za mladino, obvestila.
TOREK
17.00 Lokalna poročila; 17.20 Obvestila »reklame; 17.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.40 Glasbeni Spored,.
 ČETRTEK
17.00	Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.20 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Želeli ste, poslüšajte!
SOBOTA
17.00	Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslüšajte!
Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od
05.00	do 08.00 in od 15.00 do 23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od
06.00	do 2.3,00 ure.
V nedeljo je Konjeniški klub Ljutomer s svojo sekcijo v Gornji Radgoni priredil na radgonskem hipodromu konjske dirke, ki si jih je ogledalo okrog 2000 ljudi. Na sporedu je bilo pet konjskih dirk, ena z mopedi in ena z avtomobilčkom go-ckardom.
Zelo zanimive so bile prav gotovo prve tri enovprežne handikap vožnje. V prvi handikap vožnji za 2-letne kasaške konje je zmagala VESKA, last Jožeta. Hercoga iz Voseka pri Mariboru s ča-
V GORNJI RADOGNI: Radgona : Ljutomer ob 10. uri, delegat Kranjc, v BELTINCIH: Beltinci : Turnišče ob 16.30, del. Kreslin, na TIŠINI: Tišina : Grafičar I (pionirji), ob 15.30, del. Ficko, Tišina : Pušča ob 16.30, del. Ficko, v ŠALOVCIH: Šalovci : Dobrovnik, tekma za pokal, ob 16. uri, del. sodnik, v M. SOBOTI: Sobota B : Nafta B, tekma za pokal, ob 15. uri, del. Cug.
turnirju bodo sodelovala moštva iz okrajnih lig Maribora, Celja, Novega mesta in M. Sobote. Okrajni rokometni odbor, kateremu je bila zaupana organizacija omenjenega turnirja, si mnogo prizadeva, da bi prireditev dobro uspela. Pokrovitelj tega turnirja bosta OO SZDL in »Pomurski tisk«. Ob tej priložnosti bo izšla tudi brošura, ki bo ob 5-letnici rokometnega delovanja v Pomurju obsegala razvoj te panoge in rezultate prvenstev.
Jutri, v, petek 23. t.. m. bo v domu .»Partizana« v M. Soboti zjutraj ob 8. uri posvet vseh kandidatov, ki so poslali prošnje za. sprejem v srednjo Šolo za telesno vzgojo, kakor tudi tistih, ki še niso poslali Prošenj.
NEDELJA
 8.00 Mladinska radijska igra —. Aleksander Majodič: Dečki z Rdeče obale; STO Iz albuma skladb za otroke; 8.50 V tričetrtinskem taktu z orkestrom Raphaele; 9.00 Poročila; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.47 Pri skladatelju Marjanu Kozini — Sonatina facile (Aci Bertoncelj — klavir) — Srečanje (Marcel Gstaševski — bariton, Marjan Vodopivec -». klavir); 10.00 Še pomnite, tovariši. . . Franc Štoka: Izilegale v Trstu; 10.30 Na-rodnéíh “domače viže; 10.50 Nedeljska,, jpatineja; 11.35 Silvo Matelič: Moje mesto včeraj, danes in jutri (Reportaža); 13:30 Za našo vas 13.50 Koncert pri .vas doma; 15.30 Melodije, ki  Vam ugajajo; 16.00 Igramo- za vas; 17.00 Športno popoldne; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zabavni —zvoki za vse; 21.00 Športna poročila; 21.10 Ludwig van Beethoven: sinfonija št. 3 v Esduru »Eroica« (Orkester Dunajske opere dirigira Hermann Scherchen); 22.15 Plesna glasba; 23.95 Iz Gluckove operne zakladnice.
PONEDELJEK
8.00 . Poročila;  8.05-Nastopata pevska zbora iz Radomelj in Domžal p. v. Staneta Habeta; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Leopold Suhadolčan: Skriti. dnevnik; 8.45 Četrt ure z Ljubljanskim jazz-ansamblom; 9.00 Do-plodanskl operni spored; 10.15 Zvočna mavrica; 11.00 Po svetu jazza (ponovitev); 11.30 Emil Adamič in Anton Lajovic; 12.00- Petnajst minut' z Zadovoljnimi Kranjci; 12.15 Kmetijski nasveti . — dr. Ivanka Brglez: ~ Plodnostne in otnje pri kravah zaradi vibroze; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Danilo Bučar: Belokranjske.pisanice — Igra Pihalni orkester JLA p. v. Jožeta Brana; 13.55 Gioacchino Rossini
POMURSKI VESTNIK, 22. JUN.
6
OB V. PRAZNIKU OBČINE LENDAVA — PRAZNOVANJU 16-LETNICE OSVOBODITVE — 
11-LETNICE DELAVSKEGA IN DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA
čestitamo vsem občanom
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS
LENDAVA
in delovni kolektivi
Proizvodnja nafte Opekarna Lendava Gradbenik
Industrija lahke obutve Turnišče Elektromlin Lendava Tovarna dežnikov in pletenin Kmetijsko gozdno gospodarstvo Trgovsko podjetje „ Mehanika Mizarstvo
Kmetijska zadruga Lendava
Kmetijska zadruga „Brazda” Dobrovnik
Opekarna Dobrovnik
Obrtno komunalno podjetje
Klavnica
Pekarna
Gostinsko podjetje „Park“
Gostišče „Nafta“
REPUBLIŠKI ODBOR ŽELEZNIČARJEV ZA PROSLAVO 20. OBLETNICE UPORA LJUBLJANA (Moše Pijade 39)
zbira zgodovinsko gradivo o delu OF na železnici, ki bo pozneje objavljeno v posebni publikaciji; V ta namen
poziva
vse aktivne železničarje, ki so kakorkoli pomagali OF na železnici ali v kraju svojega bivališča, da izpolnijo anketne liste, ki jih lahko dobijo v svoji delovni enoti, tiste pa, ki so bili po letu 1945 upokojeni ali zaposleni drugje, da sporočijo do 1. julija 1961 svoj naslov šefu najbližje železniške postaje. Prav tako prosi odbor vse tiste terenske aktiviste OF, ki so imeli med vojno zvezo z aktivisti OF na železnici, da svoje sedanje naslove sporočijo temu odboru.

DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI OD 22. MAJA DO 28. MAJA 1981 M. SOBOTA Gizela Nemet iz Pordašinec, Evgen Kakaš iz Vadarec, Marija Vereš iz Murske Sobote — četrtič, Terezija Roškar s Kapele, Pepca Ratnik iz Gor. Kočjana, Marija Darvaš iz Radenec — tretjič, Feliks Muhič iz Kobilščaka, Angela Grah iz Paričjlaka, Rozalija Kepe, Rozalija Koša, Rozalija Gene — drugič, Julija Vida, Štefan Heršenjak, vsi iz Gornjega Lakoša, Verona Tivadar — drugič, Katarina Kopinja — drugič, Marija Gerenčer, Rozalija Čeke; Ana Bot, Terezija Antolin — drugič, Verona Vinko — drugič, Katarina Požgal, Katarina Horvat — drugič Franc Genc — drugič, vsi iz Gaberja.
Bela Belinger — enajstič, Anton Režonja — enajstič, oba iz bolnišnice Murska Sobota.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA
VAJENCA SPREJMEMO TAKOJ! Pogoj : fant s končano osemletko. »Varteks« obleke, Murska Sobota.
OPOZORILO!
Izjavljam, da nisem plačnica nobenih dolgov, ki bi jih napravil kjerkoli moj mož Franc Senčar, Boračeva 59. Zena Antonija, Boračeva 59, p. Sl. Radenci.
Direkcija za ceste OLO Murska Sobota obvešča, da je cesta 111-2010 t. j. DOBROVNIK—KOBILJE odprta za ves promet.
IZID VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA PREŠERNOVE DRUŽBE
(Žrebanje je bilo dne 15. junija 1961)
Dobitke prejmejo	srečke s štev.
Avto Citroen — Spaček	32.842
Moško kolo	24.523
Moško kolo	29.177
Zensko kolo	55.634
Žensko kolo 	17.386
Tranzistorski radijski aparat	16.484
Tranzistorski radijski aparat	58.659
Radijski aparat	40.941
Radijski aparat	13.370
Sesalec za prah	28.612
Električni štedilnik s pečnjakom	18.339
Zapestna ura	11.510
Zapestna ura	48.079
Električni brivski aparat	55.695
Električni rešo na dva grelca	21.859
Električni likalnik z regulator.	10.128
Lonec »Ekonom«	07.584
PRAKTIČNA DARILA - srečke štev.:
05.924, 63.117, 05.917, 48.834, 02.969, 16.411, 59.840, 55.867, 04,410, 45.449, 38.906, 91.487, 44.486, 34.228, 52.008, 95.687, 21.763, 24.454, 72.865, 16.481, 92.064, 80.159, 89.486, 24.091, 71.624, 52.204, 47.530, 02.996, 52.475, 32.607, 28.204. Knjižne nagrade vse srečke, ki se končujejo ni: 281 ali 087. Lastniki izžrebanih srečk naj prevzamejo darila v upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Erjavčeva 14a najkasneje do 15. avgusta letos, ko bo srečkam potekla veljavnost.
PREŠERNOVA DRUŽBA
Direkcija za ceste OLO Murska Sobota obvešča, da je cesta 111-2007 BISTRICA—RAZKRIŽJE odprta za ves promet.
Upravni odbor Trgovskega podjetja »ŽELEZO«. Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta:
1 mesto visokokvalificiranega železninarja
kot poslovodje za poslovalnico »Opremotehna«
3 mesta učencev v trgovini s končano osemletko
1 mesto blagajničarke za trgovino
Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja.
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, p. Murska Sobota razpisuje sledeča prosta delovna mesta:
1 delovno mesto upravnika na delovišču Kramarovci.
Pogoj: kmetijski tehnik z najmanj triletno prakso v kmetijstvu. Družinsko stanovanje na razpolago. Nastop službe takoj.
1 delovno mesto obratnega knjigovodje.
Pogoj: srednjestrokovni uslužbenec s prakso v knjigovodstvu. Nastop službe takoj.
3 delovna mesta svinjerejcev na delovišču Jezera v Rakičanu.
Pogoj: kvalificirani delavci — svinjerejci. Nastop službe takoj.
Prošnje za sprejem poslati do 1. julija 1961.
TEDENSKI K0LEDAR
Petek, 23. junija — Kresnica Sobota, 24. junija — Janez Nedelja, 25. junija — Jaroslav Ponedeljek, 26; junij  — Gruda Torek, 27. junija —4 Ema Sreda; 28. junija — Zoran Četrtek, 29. junija — Peter
KINO
MURSKA SOBOTA - od 23.-25. junija jugoslov. barvni kinemaskopski film: .»Karolina Reška«;- od 26.-27. junija ruski film: »Sonce vsem sije«; od 28. do 29. junija ameriški film: »Fantovski večer«.
LJUTOMER — od 24.-25. junija angleški film: »Povest o dveh mestih«; od 28.-29. junija zahodno nemški film: »Prfoks«.
SLATINA RADENCI - od 25.-26. junija angleški barvni kinemaskopski film: »Spomini iz Italije«; 29. junija ameriški film: »Jutri bom jokala«.
GORNJA RADGONA: od 24. do 25. junija domači kinemaskopski film: »Signali nad mestom«; od 28.-29. junija nemški film: »Danes se ženi moj mož«.
SALOVGI — (od 24.-25. junija francoski film: »Gervaise«.
VIDEM OB ŠČAVNICI - od 24. do 25. junija jugoslovanskoitalijanski film: »Velika plava
KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 24. do 25. junija ameriški film: »Risarka modelov«; od 28.—29. junija ameriški barvni kinemaskopski film: »Komu zvoni«.
MALI OGLASI
HlŠO z gospodarskim poslopjem (vse zidano) in 5 ha obdelovalne zemlje, ugodno prodam. Karel Kuhar, Puconci, 52.	M-643
POGONSKI MOTOR, benzinski — 5 KS — v dobrem stanju, prodam. Avgust Depona, Gerlinci 43, p. Cankova.	M-644
MLATILNICO »Vihterle-Kovarik« širina bobna 90 cm, po ugodni ceni. prodam. Stanjevci 6, p.
G. Petrovci.	M-645
DENARNICO z dokumenti in nekaj denarja sem izgubil dne 18. jun. 1961 na Kapeli.. Poštenega najditelja prosim, da vrne vse skupaj proti nagradi na naslov: Anton Jurgec, strojevodja, Kurilnicat JZ Maribor.
M-647
OSEBNI AVTOMOBIL »Mercedes« v dobrem stanju za 550.000 do 500.000 din prodam. Vida Kozic, Štefkna Kovača 7, M. Sobota.
M-649
MLADO KRAVO v starosti 5 let,
•	dvakrat breja, prodam. Janez
•	Horvat, Krnci 26, p. Martjanci.
M-650
NUDIM brezplačno opremljeno sobo osebi, ki bi mi pazila na Otroka od 7.—14. ure. Olga Dešnik, Kidričeva 50, M. Sobota.
M-651
GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini sprejmemo takoj: Lastna soba, plača po  dogovoru. Kopčavar, Ljubljana, Gorjančeva 12.	M-652
JOPICO, temnoplave barve, ceker plavi, sem izgubila na cesti od Murske Sobote do Dolnjih Slaveč. Poštenega najditelja prosim, da mi vse vrne proti nagradi na ime: Marija Beseda, Matije Gubca 25. M. Sobota.
M-653
DENARNICO z osebno izkaznico sem izgubila dne 17. jun. 1961 od hotela »Zvezda« do Kidričeve ulice. Poštenega najditelja prosim, da izkaznico vrne na naslov ali na upravo lista.
M-659
KNJIŽNO OMARO in pisalno mizo —orehov. furnir, v odličnem stanju, ugodno prodam. Darinka Renard, Cvetkova ul., Murska Sobota.		M-660
GOSPODINJSKO pomočnico v Ljubljano sprejmem k otrokoma 2 in 5 let, lahko začetnica. Plača odlična. Naslov v upravi lista. 	M-666
MOTORNO KOLO »Horex« s prikolico, v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Štefan Vrbančič, traktorist, Kmetijsko gospodarstvo Lendava. M-667
KOVINSKO
PODJETJE
„ATM0S”
MARIBOR, Strossmayerjeva ul. 3
Izdeluje: stavbno opremo; balkonske ograje, stopniščne ograje ter ograje okrog stavb, razne konstrukcije, železne dimnike itd.
Popravlja: vse vrste parnih strojev (tudi mlatilniških) parnih kotlov, žage (gatre) in druge naprave.
Vari: vse vrste kovin vključno odlomljene dele iz sive strojne litine.
Vsa dela opravljamo poceni, kvalitetno in hitro. Za cenjena naročila se priporočamo. 
Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota razpisuje na podlagi 7., 26. in 27. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55) naslednje štipendije:
1 na pravni fakulteti
1 na medicinski fakulteti (stomatologija)
1 na medicinski fakulteti (splošna medicina)
1 na višji šoli za socialne delavce
1 na višji gospodinjski šoli v Grobljah 13 na višji pedagoški šoli — naslednjih skupin:
1 slovenščina-nemščina, 1 slovenščina-srbohrvaščina, 1 angleščina-nemščina, 1 biologija-kemija, 2 matematika-fizika, 2 telesna vzgoja, 1 glasbeni pouk, 1 likovna vzgoja
1	na šoli za sanitarne tehnike
2	na srednji medicinski šoli
1	na srednji farmacevtski šoli
2	na srednji vzgojiteljski šoli 15 na učiteljišču
Prošnje vložite v 15 dneh po objavi razpisa. K prošnji priložite zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju, življenjepis in mnenje krajevne organizacije SZDL. Prednost imajo dijaki in študenti višjih letnikov.
Obrtno-komunalna zbornica za okraj Murska Sobota obvešča
vse ZASEBNE OBRTNIKE, ki imajo zaposleno TUJO DELOVNO SILO, da bodo na podlagi spremembe kolektivnih pogodb sklepane nove delovne pogodbe in sicer:
v sredo, dne 28. junija 1961 ob 9. uri za obm. občine Lendava v Lendavi na Občinskem ljudskem odboru;
v četrtek, dne 29. junija 1961 ob 8. uri, za Obrn. občine G. Radgona v G. Radgoni na obč. ljudskem, odboru ;
v petek, dne 30. junija 1961 ob 10. uri za obm..občine Ljutomer v Ljutomeru na občinskem sindikal. svetu;
v soboto, dne 1. julija 1961 ob 7. uri za območje občine Beltinci in Petrovci-Šalovci v M. Soboti na obrtnokomunalni zbornici;
v sredo, dne 5. julija 1961 ob 7. uri za območje občine M. Sobota v M. Soboti na obrtno komunal, zbornici.
Pozivamo vse zasebne obrtnike, ki zaposlujejo tujo delovno silo da ob določenem dnevu in času pridejo, skupaj s svojimi zaposlenimi delavci na odrejen kraj. Pri sklepanju pogodb je treba predložiti delovne knjižice zaposlenih. Opozarjamo, da se bo zoper vse tiste, ki tega obvestila ne bodo upoštevali, stavil predlog za uvedbo upravno kazenskega postopka v, smislu določil,Zakona o delovnih razmerjih.
INŠPEKCIJA PARNIH KOTLOV LJUBLJANA
obvešča	
lastnike parnih kotlov, da bo izvršil inšpektor v dneh od 5—8. julija t. 1.
notranje preglede in vodne pritiske.
Koristniki bodo v teh dneh prejeli obvestilo, za kakšen pregled naj kotel pripravijo. Kotli morajo biti temeljito očiščeni. V kolikor letos kotli ne bodo obratovali, je treba nemudoma vrniti certifikat na naslov: Inšpekcija parnih kotlov; Ljubljana.	 0-664
Svet Zavoda za zaposlovanje delavcev v Murski Soboti razpisuje naslednje štipendije:
1 za filozofsko fakulteto — psihološki oddelek 1 za ekonomsko fakulteto
Prošnje z življenjepisom pošljite Zavodu za zaposlovanje delavcev v M. Soboti do 15. julija 1961.
Prednost imajo otroci padlih borcev.
POMURSKI VESTNIK — List Izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje -Pomurski tisk« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE vILD - Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjam« zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 380 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605—11
1—365
POMURSKI VESTNIK, 22. JUN.
7
VOZLIŠČE NARODOV V LENDAVI
Po podatkih nedavnega popisa 	lendavski občini
20.500 prebivalcev osemnajstih narodnosti. Največ je seveda Slovencev in sicer nad 11.000, 8.800 je prebivalcev madžarske narodnosti, precej je tudi Hrvatov, nekaj Srbov, Črnogorcev, Makedoncev in Šiptarjev. Mnogo je tudi Ciganov. Med ostalimi narodnostmi so zastopani Španci. Bolgari. Če-
Bolgar Hristo Sto jev pripoveduje, našemu sodelavcu o svoji poti s trebuhom za kruhom
hi, Poljaki, Italijani, Francozi, Rusi, Nemci. Med prebivalci občine so tudi 1 Grk in 2 Turka. Eden izmed 'obeh Turkov dobro obvlada madžarski jezik.
Vsemu temu se ne smemo čuditi, saj so se spričo razvoja Proizvodnje nafte preselilo v Lendavo cele družine iz sosednje Hrvatske. Znano je tu-
di, da je bil pred časom v tem podjetju več ali manj poslovni jezik hrvatski. Omeniti pa je treba, da vlada navzlic vozlišču narodov, kakršno je v Lendavi, izredno sožitje med pripadniki posameznih narodnosti v šolah, kolektivih in v mestu.
Naš sodelavec se je ustavil pri Bolgaru Hristu Stojevu. Ta je po poklicu vrtnar in je zelo delaven. Ves dan dela na svojih njivicah ter s svojo proizvodnjo uspešno konkurira zasebnemu sektorju na
živilskem trgu. V Lendavo je prispel na svoji poti s trebuhom za kruhom iz Bolgarije preko Čakovca in M. Sobote. V Lendavi je zadovoljen, došolal pa je dve hčerki. Prva je učiteljica, druga pa medicinska sestra. Sam je nepismen. Pisma obeh hčerk mu morajo prebirati sosedje.
Na križpotju vozlišča narodov v Lendavi se je naš sodelavec razgovarjal tudi s Špancem, bivšim udeležencem revolucije. Ime mu je Juan Munjos Solar, dela pa kot kvalificirani ključavničar v strojnih delavnicah Proizvodnje nafte. Poročen je z Genovefo Kohek iz Črenšovec, s katero se je seznanil
med obema vojnama v Franciji. To je bilo leta 1939. Njega življenjska pot ni bila postlana z rožicami. Režim Petain-Laval ga je zaprl v koncentracijsko taborišče. Pri Proizvodnji nafte dela od leta 1948, po prihodu v Jugoslavijo pa je nekaj časa delal v Puconcih.
Število prebivalstva bi bilo v lendavski občini še višje, vendar mnogi pridobe kvalifikacijo in odidejo tja, kjer je boljši zaslužek. Število otrok in mladine, ki obiskuje šole, je v občini nad 3200.	-bjš
PREGLED EVROPSKIH IZUMITELJEV
V Bruslju je bila pred nedavnim razstava evropskih izumov, odkritih v preteklem letu. Preko 850 izumiteljev in novatorjev je razstavilo preko 2000 svojih najnovejših izumov in patentov. Prikazani so bili najraznovrstnejši izumi, ki jih je moč opaziti zlasti v avtomobilski industriji, kmetijstvu, gospodinjstvu, v pisarnah, v oblačenju itd.
Med naj zanimive j širni izumi je bila ročna ura z miniaturnim fotografskim aparatom, s katerim je. moč narediti 8 posnetkov. Film se lahko menja pri svetlobi, velikost fotografij pa je 6x6 mm. Novost za dijake je globus iz plastične mase, ki ga je moč napihniti, pozornost zaposlenih ljudi, ki nimajo časa za
čiščenje čevljev in loščenje s ščetkami in mehkimi krpami, pa je pritegnila posebna goba iz plastične mase, s pomočjo katere je mogoče v 10 sekundah po čevlju razmazati posebno pasto na bazi lanolina,
ki se takoj posuši in sveti brez ščetkanja ali loščenja.
Pozornost knjižničarjev in šefov administracije pa so pritegnile premične lestve na kolesih, ki jih je moč upravljati sede in to z rokami.
DRAMA M PROGI
Pri spuščenih zapornicah z ene in druge strani so stali ljudje in potrpežljivo čakali, da bi vlak, ki je prihajal iz titovveleške strani, odpeljal mimo. Samo neka petdesetletna žena je bila nestrpna. Ni hotela počakati. Znašla se je na progi in s seboj vodila petletnega otroka. Ustrašila se je in padla na tračnice. Od spodnje strani je z veliko brzino prihajal motorni vlak. Ljudem je zastal dih. mnogi so si že zakrili oči, da bi ne videli nesreče.
Miličnik Dimiter Rostovski, ki je čakal pred zapornicami, pa ni
izgubil prisebnosti. Preskočil je zapornice, stekel na progo, sunil prestrašeno dete naprej s proge, hitro zgrabil ženo in jo odvlekel proč. V trenutku, ko so njene noge bile na nasipu takoj poleg proge, je mimo s polno paro privozil motorni vlak.
Ljudje so obnemeli. Ko je motorni vlak odbrzel naprej, se je jasno videla proga z obeh strani. Zagledali so živega miličnika. S silo so dvignili zapornice in tekli k njemu. Miličnik se je znašel v objemu tujih ljudi, ki so se mu na različne načine zahvaljevali, da je zastavil svoje življenje, da reši dvoje ljudi.
Nato so se spomnili na ženo z otrokom, a je ni več bilo. Na mesto, da bi se prva zahvalila svojemu rešitelju, je brezglavo izginila v majhnih stranskih ulicah Skopja. Njeno ime je ostalo neznano.
NEPREMOČLJIVA IN NEZGORLJIVA OBLEKA ZA TENIS
Kaj naj bi nosile letos igralke tenisa, nam hoče prikazati Ilse Buding, žena angleškega teniškega prvaka Mikea Daviesa. Oble-
ka je iz posebnega papirja. Ne prepušča vode, a tudi vname se ne. Po enkratni uporabi pa seveda ni za drugo kot za to, da jo odvržemo. Njena cena je 240 dinarjev pri serijski, izdelavi.
Naša slika kaže Ilse Buding v tej obleki.
MED PRAVIMI PRIJATELJI
Znani francoski filmski in gledališki igralec Michel Simon je zapisal v svoji oporoki med drugim tudi to, da želi biti pokopan na pariškem pasjem pokopališču. Biti hoče namreč siguren, da bo počival »med pravimi prijatelji«.
DROBNE ZANIMIVOSTI
KOCA PROTE MATIJE NENADOVICA V Lisem polju, poleg  »protinega mlina na vodo« na Kolubari, je stara lesena koča, ki se razlikuje od drugih hiš v vasi. Po starem izročilu je ta lesena hiša v času prve srbske vstaje pripadala proti Matiji Nenadoviču, skupaj s starim mlinom na vodo na Kolubari, ki tudi danes nosi protirio ime. 
PRESEKALA MIZO, DA BI JO RAZDELILA
Dva brata iz G. Milanovca sta živela v Skupnem gospodinjstvu. Pred kratkim pa sta sklenila, da bo živel vsak zase ih da si vse razdelita na dvoje. Ko sta začela deliti, je bila delitev bratska, dokler nista zadala ob mizo, ki je bila dolga 2 m. Miza pa je povzročila med njima strahovit prepir. Nato sta sklenila »modro« in »bratsko«, da bosta mizo presekala na dvoje. Dve nogi si je vzel eden, dve nogi pa drugi brat.
NAJSTAREJŠI RIMSKI SPOMENIK V HERCEGOVINI Najstarejši rimski spomenik v Hercegovini je blizu Čapljine. Postavili so ga imperatorju Avgustu in je iz 53. leta po našem štetju. Spomenik sta postavila neka trgovca. Napis ima: »Gaj imperatorju Avgustu, sinu velikega Cezarja, ker ni dovolil, da se Sicilija odcepi od imperija.«
Mnogi prebivalci tega kraja niti ne vedo, da je na njihovem območju ta spomenik, ki nanj nihče ne pazi in je izpostavljen vsem vremenskim neprilikam.
CVETNI VRT PO VRHOM PLANINE RUDNIK Neka skupina turistov iz Beograda je med plezanjem na najvišji vrh Rudnika odkrila prekrasen vrtiček, poln najrazličnejšega cvetja pod samim vrhom planine. V njem je bila tudi klopca za počitek. Vrtiček je uredila brez kakakršnekoli pomoči 60-letna Milojka, žena nekega delavca iz vasi Ljubičevca. Ko je varovala ovce na tem osamljenem mestu, je zgradila večji kos zemlje, napravila grede, nabavila seme in sadike ter uredila vrtiček. Vodo za zalivanje je prinašala iz kraja, ki je oddaljen 3 kilometre.
MALI AKROBAT NA HODULJAH
Na občinskem tekmovanju v športnih disciplinah, ki je bilo v Arilju, je vzbudil pozornost neki deček, ki je silno hitro hodil na . hoduljah, visokih okrog 2 in pol metra. To je Veselin Kovačevič, učenec 6. razreda osnovne šole iz vasi Cerovec. Ta izredno živahen deček prehodi na hoduljah pot od svoje vasi do Arilja, okoli 3 km, hitreje od najhitrejšega pešca brez odmora. Ko se povzpne na svoje hodulje, vozijo med njegovimi »nogami« jahači in kolesarji. Nedavno je hotel spustiti med nogami malega »Fiča«, pa mu odrasli niso dovolili.
BIK — »FIČO 600«
Na kmetijskem posestvu Vrana, nedaleč od Biograda na morju, so nekega rasnega bika, kupljenega v Angliji, »krstili« na ime popularnega avtomobila »Fiča«. Bik — »Fičo 600« je dobil to nenavadno ime, zato, ker so ga kupili za 600 tisoč dinarjev.
SPREMLJEVALEC
Na obisku v Parizu je vzbudila žena predsednika Johna Kennedyja Jacquelina večje zanimanje francoske  javnosti ih tiska kot njen mož. Zaradi tega je začel predsednik Kennedy na banketu, ki so ga priredili francoski novinarji, svoj govor takole:
»Dovolite mi, da se vam predstavim. Sem namreč tisti mož, ki je pripeljal Jacqueline Kennedy v Pariz.«
ŠTIRINOŽNI »TALENT« V KMEČKEM HLEVU Ivan Ključarič iz vasi Novaka blizu Zagreba ima konja, s katerim bi lahko izvajal točke pod cirkuškimi šotori. Če mu zapove, se konj povzpne na zadnje noge in ostane v tem položaju tako dol-
go, dokler mu gospodar ne zapove kaj drugega. Zanimivo je. da ni tega konja nihče učil cirkuških veščin, vendar jih on silno spretno izvaja.
NENAVADNA TOVARNA
Neki delavec iz Bačke Palanke je z ženo kupil pred dvema letoma enoletno prašičko, z željo, da se malo pozabavata v prostem času in ne zaradi materialne koristi. Toda ta njuna zabava jima je prinesla celo premoženje. Prvič jima je prašička povrgla 18 prašičkov, drugič 20 in tretjič 21 prašičkov. Večino prašičev so odkupile kmetijske organizacije v Bački Palanki za pleme. Doslej jima je ta mala »tovarna«, kakor lastnika imenujeta svojo prašičko, prinesla čez 600.000 dinarjev.
PIRANSKI RIBICI — AKROBATI
Piranski ribič mora biti poleg dobrega mornarja tudi akrobat. Mnoge ribiške ladje so še opremljene po starem, zato se od posadke zahteva izredna spretnost.
Da se razpnejo jadra, se je treba povzpeti na vrh jambora. To delo je enostavno v pristanišču. Ko pa je ladja na širokem morju, je potreben zares akrobat, da razpne jadra med pihanjem močnega vetra in pri stalnem tresenju.
P. R. LANG
7 USPAVALNIH TABLET
Njegov sklep je bil trden. Zadovoljno se je smehljal, si prižgal cigatero in pogledal na svojo uro. Takoj bo polnoč. V nekaj minutah se bo Stella zopet zelo razburjala, ker prihaja tako pozno domov. To je dobro. Če se bodo njeni histerični izbruhi stopnjevali, če bodo zdravnik in sosedje potrdili, da je bila malo pred tem v samomorilskem razpoloženju, bo on izven sumnje.
»Vaša žena je zelo živčna,« mu je rekel zdravnik že pred tedni. »In ne pozabite, da ima slabo srce. Pri najmanjšem razburjenju bo po njej. Od zdaj naprej je odvisno od vas, ali bo lahko živela ali ne.«
To je merilo na njegovo pozno prihajanje domov in njegovo neljubeznivo vedenje do Stelle. Proti napadom in razburjenju ji je napisal dr. Rush pomirjevalne in uspavalne tablete, ki bi jih naj jemala pred spanjem. Svaril jo je, da ne sme vzeti več kot dve, češ da so zelo močne. Edvard Tanner si je to svarilo dobro zapomnil. Močne so. Misel, da lahko spravi sovraženo ženo s sedmimi ali osmimi tabletami s sveta, mu ni dala spati.
Od včeraj je vedel, kako bo napravil. TO je tako enostavno; da se je čudil, da že prej ni prišel na to misel, ko je zdravnik govoril o dveh tabletah. Vsak otrok bi lahko to izvedel.
Jutri bo, kot vsak večer, ob sedmih ali osmih zapustil hišo. Prej bo uprizoril hud prepir. Med prepirom bo razbil okno, tako da bodo ženin histerični napad slišali do pritličnih stanovanj. Lahko mu bo spustiti v vrč, ki stoji na mizi, sedem ali osem tablet. Tablete ne naredijo vode kalne, tako da jih sploh ne bo moč opaziti.
Stella se bo takoj, ko bo zaloputnil vrata stanovanja, opotekla k mizi, napolnila kozarec iz vrča, vrgla dve tableti v kozarec ter hlastno vse popila.
Ko bodo sosedje opazili, da je zapustil hišo, bodo obenem lahko videli, kako Stella raztaplja v vodi tablete in pije. Preveč tablet povzroči krče. Stella bo torej v petih minutah začela kričati. Sosedje bodo vdrli vrata ih poizkusili vse, da bi ji pomagali. Poklicali bodo tudi zdravnika. Toda še preden bo prispel zdravnik in rešilni avto, Stella več ne bo mogla govoriti.
Edvard Tanner se zlobno smehlja. Naj v hiši in v prijateljskem krogu mirno govorijo, da jo je spravil v grob. On je pravi morilec. Pri takem možu naredi vsaka žena samomor. Tako govorjenje ga ne bo ganilo.
Prišel je v šesto nadstropje, odklenil vrata in jih zaloputnil. Loputanje vrat sovraži Stella nad vse. Zato je z veseljem zaloputnil.
Zelo dobro, si je mislil Tanner in odprl vrata spalnice, kjer se je slišal Stellin vrišč. Toliko, da se je še sklonil in kozarec se je razbil na vratih. Še boljše, si je mislil Tanner in se smejal z ozkimi očmi. Metanje, kričanje, norenje dviga krvni pritisk. Morda zadostuje šest tablet.
»Molči,« je zakričal, ko se je vzravnala v postelji. »Ali mi hočeš povedati, da boš privolila v ločitev? To lahko rečeš.«
Kot otrok je padla žena na blazine in Tanner jo je slišal, da je zakričala, prav takrat, ko je zopet zaloputnil vrata.
Prihodnji večer se je njegova zamisel začela razvijati po načrtu. Medtem ko je Stella jokaje ležala v postelji in ga obdolževala, je stal pri oknu in vzel iz predala sedem tablet. Preden pa jih je vrgel v vrč, do polovice napolnjen z vodo, mu je šinilo v glavo, da bo bolje, če sam prej pije iz njega, da ga ne bo Stella sumničila. Obrnil se je, da ga je lahko Stella videla, kako pije. Ko je odstavil kozarec, je vrgel sedem tablet v vrč.
Za njegovim hrbtom je jokanje utihnilo. Čudno, si je mislil Tanner, ravno sedaj ne da glasu od sebe. Strašna slutnja ga je prešinila, da se je obrnil. Stellin obraz je bil ves izmaličen in v njenih očeh je zapazil sled zadovoljstva. Stella...!
Ja, ja, ja, je kričala onemoglo. Njena tanka bela roka je pokazala na vrč.
»Ravno sedaj si se zastrupil, Edvard! V vodi sem raztopila deset tablet, ker sem danes hotela narediti samomor. Kako lepo od tebe, da me boš spremljal..'.«
Tanner ni mogel izpregovoriti besedice. Z velikimi očmi je gledal svojo ženo, ki se je tresoč po vsem telesu in glasno smeje dvignila iz postelje ter stopila k vrču in ga izpraznila na dušek. Z visoko dvignjenim vrčem v obeh rokah je vzkliknila: »Takoj bova mrtva, Edvard!«
Sedaj mu je bilo vse jasno. »Ne!« je zaklical, kakor bi mu predstava o tem, da bo umrl skupaj z ženo, ohromila ude bolj kot sam strah pred smrtjo. Skočil je k oknu, ga odprl in skočil v globino ..
.Kmalu si bo opomogla,« je rekel zdravnik in izvlekel iz Žile injekcijsko iglo. »Osem do deset ur bo spala, potem jo lahko zaslišite, gospod komisar!«
Komisar je zamišljeno pokimal. Vsa zadeva je bila skrivnostna. Mož skoči skozi okno, žena leži — jokajoč — pred posteljo in pritiska na prsi vrč z vodo.
Komisar reče: »Nekaj je omenjala uspavalne tablete, gospod doktor! Ali veste kaj o tem?«
»Tablete za spanje? Ah, jaz sem ji predpisal veliko število popolnoma neškodljivih tablet za spanje. Ne razbijajte si s tem glave! V tej drami tablete ne igrajo nobene vloge! Bile so neškodljive. Gospa Tanner ima zelo slabe živce in srce. Rekel sem ji, da so tablete močne in naj pazi, da jih ne bo jemala več kot po dve, ker so silno učinkovite. Domišljija privede pri histeričnih ljudeh velikokrat do uspeha!«
ZANE GKEY MANUEL V PERUJSKIH PRAGOZDOVIH Riše ZINAUER
1.
V pisani množici zbiralcev kavčuka, ki se je v Iquitosu na peruanski meji gnetla na ladjo »Amazonko«, je vzbujal splošno pozornost Španec Manuel. Sumničili so ga, da je lovec na sužnje. Valdez, kapitan »Amazonke«, mu je zategadelj hotel preprečiti vkrcanje. Med njim in Manuelom je prišlo do ostrega besednega dvoboja. »Nihče mi ne more dokazati, da se odpravljam lovit sužnje,« je nazadnje dejal Manuel. »Razen tega je moj potni list docela v redu.« To je bilo res in tako je tudi Manuel ostal na krovu.
2.
»Amazonka« je krenila iz pristanišča in za vila navzgor po veletoku. Zvečer je nudil ladijski »salon«, majhna, slabo razsvetljena luknja tik za strojnico, kaj pestro sliko. Pod medlo brlečo, trepetajočo lučjo so sedeli potniki, zaviti v gost oblak tobakovega dima. Hrupno so se pogovarjali; pili in kadili. Nekateri pa so posedli okrog igralne mize. Med igralci je bil tudi širokopleč, belopolt in svetlolas človek, še najbolj podoben kakemu Angležu. V igri ni imel sreče. Venomer je izgubljal, toda zdelo se je, da njegova denarnica nima dna.
3.
Kolo sreče pa se je nenadoma obrnilo. Tujec je začel dobivati in je odslej dobil vsako igro. Soigralci so se razburili in obmetavali srečnega igralca s pretečimi pogledi. Nenadoma se je za njegovim hrbtom zabliskal nož. Prav gotovo bi prišlo do umora, če bi močna Manuelova roka ne prestregla sunka. Napadalec pa je že naslednji hip odfrčal skozi vrata »salona«. Vse se je odigralo z bliskovito naglico. Med potniki pa je zavladala grobna tišina.
Prisostvoval lastnemu pogrebu
Kmet Djurica Todorovič iz Valjeva je hotel živ videti generalko z vsemi svečanostmi, ki bodo, ko bo njegov pogreb. Želel je, da mu v njegovo hišo prinesejo krsto, da bo lahko s svojimi očmi videl vse obrede, ki bodo pri njegovem pogrebu.
S pripravami je pričel pred nekoliko leti. Tedaj je naročil spomenik svojim in samemu sebi. Ureditev spomenika in družinske grobnice ga je stala pol milijona dinarjev. Pred dvema mesecema je pri mizarju naročil mrtvaško krsto za sebe. A to ne navadne, ki jih ima mojster v velikem šte-
vilu na razpolago. To je krsta iz hrastovine, ki jo je hranil že 30 let na podstrešju. Tako je mizar Brane Milosavljevič  vzel menda prvič in zadnjič v življenju mero za krsto živemu človeku.
Ko je prejšnjo nedeljo mizar končal svoje delo, je Djurica sklenil, da to svečano proslavi. Povabil je prijatelje in sorodnike na generalno vajo. To je bilo veliko slavje, kjer so gostje sedeli pri treh nizkih mizicah. Ko je krsta prispela v vas, je prišel iz hiše »pokojnik« svečano oblečen in vesel. Dvignil je krsto in jo s svojimi prijatelji odnesel do družin-
ske grobnice na bližnji njivi. Položil jo je poleg spomenika in se slikal z njo in v njej. Vsem je pojasnjeval, kako se bo družina jokala, ko bo zares mrtev.
Nato so v hiši začeli rajati in se zabavati. Tako se je vesel pogreb končal, a Djurica je povabil vse, da bi ga še obiskali. Ker je generalna vaja pokazala, da glavni igralec še ni popolnoma pripravljen, je »premiera« odložena. Na koncu so mu vsi prijatelji in znanci želeli, naj bi mu postala krsta preozka, da bi moral naročiti novo.
POMURSKI VESTNIK, 22. JUN.
8