DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA
September 1976
LETO X.
ŠTEVILKA 9
KAKO SMO POSLOVALI V1. POLLETJU 1976?
? Decembra 1975 je zvezna skupščina sprejela zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega ' dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela. Glede na spremenjeni način ugotavljanja in i obračunavanja celotnega dohodka je odpadel obračun za prvo tromesečje in smo tako sestavljali in j ugotavljali dohodek šele za prvo polletje 1976. O podrobnostih novega obračunskega sistema smo se ] seznanili v članku, ki je bil objavljen v našem Glasniku pod naslovom »Novi plačilni in obračunski si-1 steni«. Bistvo novega obračunskega sistema je v načinu ugotavljanja in obračunavanja celotnega do-i hodka in dohodka. Vse od I. 1969 do konca preteklega leta smo z določenimi korekcijami ugotavljali celotni dohodek na osnovi zaračunane prodaje blaga in storitev. Od 1. januarja letos pa moramo j Slede na novi zakon obračunavati dohodek na osnovi plačane prodaje in tistega dela zaračunane 1 Prodaje, za katero smo do konca obračunskega razdobja prejeli instrumente o zavarovanju plačil kot j so menice, čeki, garancije in akreditivi. Torej ne gre samo za plačano realizacijo, ampak za nekaj več, ■ pri čemer se je uveljavil izraz plačljiva realizacija.
j V razdobju od I. 1962 do konca 1968 smo že i)'Pičli opravka z ugotavljanjem dohodka na osnovi Plačane realizacije. Razlika med takratnim siste-iom obračuna in današnjim je v tem, da je pojem današnje plačljive realizacije širši, ker zajema tudi Usti del zaračunane prodaje, za katero še sicer "ismo prejeli priliva denarnih sredstev na žiro ručun, obstoja pa skoraj stoodstotna sigurnost, da ipimo prejeli priliv ob zapadlosti posameznih plačilnih instrumentov. Še neka bistvena razlika obsoja in to v višini stroškov, ki hremene doseženi 'elotni dohodek. Medtem, ko smo v razdobju 11. 1962 do konca 1. 1968, ko je bila uzakonjena čana realizacija kot osnova za ugotavljanje do-■adka, upoštevali samo tiste stroške, ki so se napisali na plačano realizacijo (stroške neplačane Palizacije smo prenesli v naslednje obdobje), Poramo po novem zakonu med stroške plačljive calizacije upoštevati vse stroške, ki se nanašajo i fakturirano realizacijo. Kakšen vpliv je imel 'vi obračunski sistem na ugotovljeni celotni do-dek in dohodek v prvem polletju si oglejmo na lednjih podatkih in to v primerjavi z istim raznem 1. 1975.
.e si ogledamo najprej rezultate poslovanja i temeljnih organizacij združenega dela jučno z delovno skupnostjo skupnih služb, j Potem lahko spoznamo, da je dohodek 1. polletja ]etos za 1,5 % nižji od istega razdobja lanskega eta kljub 11,8 % povečanju celotnega dohodka na osnovi plačljive realizacije. Porabljena sred-stva so močneje porastla kot celotni dohodek, ker s° med porabljenimi sredstvi tudi tisti stroški, ki Se nanašajo na fakturiramo in do konca junija neplačano oz. s plačilnimi instrumenti nezavarovano
plačilo. Če bi k celotnemu dohodku in dohodku prišteli neplačano oziroma s plačilnimi instrumenti nezavarovano fakturirano realizacijo (v nadaljnji obravnavi zgubljena realizacija) v višini 1 11.264.000 din,potem bi imeli porast celotnega dohodka za 26,7 % in dohodka za 36,4 %. Take rezultate bi izkazovali, v kolikor ne bi prišlo do sprememb v obračunskem sistemu. Vendar pa je treba na tem mestu opozoriti na pomanjkljivosti nekaterih knjigovodskih evidenc in to glede nekompletno obračunanega porabljenega materiala, nerealno ocenjene nedovršene proizvodnje, nerealno ocenjene vnaprej zaračunane realizacije. Te pomanjkljivosti bomo morali nujno odpraviti pri obračunu za razdobje januar—september 1976.
Zgubljena realizacija koncem junija 1976 znaša v odnosu na celotni dohodek 13,30 %, glede na dohodek pa 38,46 Največji del zgubljene realizacije glede na celotni dohodek je izkazan v TOZD Projektivni biro in znaša 34,57 %, najmanjši odstotek pa je dosežen v TOZD SKIP in znaša 1,44 %. Vsekakor je treba računati, da bomo glede na sedaj veljavne predpise imeli vedno določen znesek zgubljene realizacije, vendar je možno ta obseg zmanjšati. Kako bomo to dosegli? Kontinuirano bomo morali odpremljati izdelke in ne čakati konca meseca; pravočasno izvršiti izmere opravljenih montažnih storitev; ažurno izstavljati situacije in račune; ažurno pošiljati na pravilne naslove situacije in račune in to priporočeno ali osebno proti potrdilu; ažurno reševati sporne situacije in račune in podobno.
(NADALJEVANJE NA 2. STRANI)
PROTEST IZ TEN
Delavci, družbenopolitične organizacije in organi samoupravljanja v naši temeljni organizaciji združenega dela že dalj časa pozorno spremljamo razvoj dogodkov, ki se nanašajo na jugoslovanske manjšine v Avstriji.
Prepričani smo bili, da bodo demokratične sile \ Avstriji dovolj močne in preprečile sprejetje zakonov o preštevanju in s tem tudi onemogočile oživljanje nacionalno šovinističnih sil ter njihovih zahtev za ponovno uveljavitev nacizma v demokratični Avstriji.
Ugotavljamo, da kljub ogorčenim protestom demokratične javnosti v Jugoslaviji, kakor tudi v Avstriji sami, avstrijska vlada ostaja gluha, do upravičenih zahtev jugoslovanskih manjšin, zato najodločneje PROTESTIRAMO
in zahtevamo, da Avstrija in avstrijska vlada dosledno izpolnita 7. člen državne pogodbe in omogočita jugoslovanskim manjšinam sv obodno živ ljenje in izražanje.
Z vso ogorčenostjo protestiramo zoper brutalno ravnanje avstrijskih žandarjev in pristojnih oblasti nad slovenskim prebival-stvoin v zadnjem času.
Vladi SFRJ dajemo vso podporo, da sprejme energične ukrepe zoper nasilje avstrijskih oblasti nad našimi rojaki in zaščito njihovih pravic.
Ljubljana, dne 16. 8. 1976
OSNOVNA ORGANIZACIJA KATA TOZD TEN
SINDI-
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE
DELAVSKI SVET TOZD TEN
v_____________________________
KAKO SMO POSLOVALI V I. POLLETJU 1976?
(NADALJEVANJE S 1. STRANI)
Skoraj vse temeljne organizacije združenega dela izkazujejo manjši indeks povečanja dohodka od indeksa povečanja celotnega dohodka. Nasprotna slika je ugotovljena pri TOZD PM Koper, kjer je izkazano zmanjšanje celotnega dohodka za 9,6 %, pri dohodku pa povečanje za 1,9 %. Vzrok je iskati v nerealno izkazanih porabljenih sredstvih.
Tudi TOZD Dvigalo izkazuje porast dohodka za 0,8 % ob 11,2 % znižanju celotnega dohodka. Kljub 6,94 % zgubljeni realizaciji izkazuje TOZD TEN 10,3 % povečanje celotnega do-
hodka in 20,9 % povečanje dohodka.
Največje znižanje dohodka v primerjavi s preteklim letom je izkazano pri TOZD Blisk za
37.5	%, nadalje TOZD TRAA 35,5 % in TOZD Družbeni standard 34,9 %, pri čemer ima Blisk 14,24 % zgubljene realizacije, TRAA 7,80 % in Družbeni standard 16,22 %.
Sedaj pa še nekaj podatkov o začasni razporeditvi dohodka, kajti dokončna razporeditev se izvrši šele z zaključnim računom. Iz podatkov za delovno organizacijo kot celoto je razvidno, da so pogodbene obveznosti' porastle za
33.5	%, zakonske obveznosti za 14,3 %, osebni dohodki 26,8 %, osebni prejemki za 120 %. Ker
V ooo din
	OV, Ljubljana T.-VI. 1.-VI.			KLiriA,Ljubi iana I.-VI. I.-VI. in-		pni, H 1.-vi.	aribor 1 .-Vi.	In-	pn, Kor 1.-vi.	T"Tt.	
	12ZL—	1976		1975	19^6 deks		1976	deks	■H?		13 '
1 1. Celotni dohodek	86.927	105-367	121,2	65.486	75.315 us,-	78.o64	89-365	114,5	62.181	56.223	9o,4
2. Porabljena sred.	56.7^8	69.o95	121,6	52.524	4o.o64 125,2	51.520	63.914	124,1	42.498	36.175	85,1
J. Dohodek	50.179	56.272	12o ,2	52.962	35.251 106,9	26.544	25.451	95,9	19-683	2o.o48	lol ,9
4. Pogodbene obvez. iz dohodka	375	415	llo,7	256	279 lo9,-	373	564	97,6	289	195	67,5
5. Zakonske obvez. iz dohodka	3-765	5.o4i	133,9	4.637	5.789 124,8	3.321	5-639	169,8	2.1o9	2.327	llo,5
6.1 Osebni dohodki	13-962	18.746	134,3	9.419	11.604 125,2	12.o8o	14.491	12o, -	9.476	15.4o5	141,4
6.2 Osebni prejemki	833	1.782	213,9	475	959 2ol,9	976	1-532	157,-	3oo	642	214,-
7. Ostanek dohodka	11.244	lo.288	91,5	18.175	16.62o	91,4	9.794	3-425	35,-	7-5o9	5.481	46,4
8. Izgubljena realiz.		16.287	-	-	12.530	-	6.436	-	-	14.452	-
/o na cel.dohodek	-	15,46.9	-		-	16,64, j	-	7,2oa>	-		25,67/o	
9. število zaposlenih na bazi ur	496		547	llo, 5	347	366 lo5,5	450	433	loo ,7	355	361	lol,7
lo. Poprečna uporaba poslovnih sred.	62.932	loP.Slo	165,4	71.552	104.459 146,-	69-771	100.792	144,5	45.601	61.594	14o,8
V ooo cin
, L::uol,iana				3L1CK,	li.dobota		EK 0.	j tu,-:		izvirale .L j .		
	I.- fl. 1975	I . - Vi . 1976	deks	1.-vi. l?75 ...	1°76	In- deks	I.-VI . 1975	I.-VI. 1	In- deks	1.-Vi .	1.-Vi . Ldž—	Inceks
n	-H—	-ir—	17	15	19	20			1					
1. Celotni dohodek	123.816	146.510	118,6	; 0.170	.	75,8	.51	-. -	llo,-	19.070	16.937	88,8
7. roi abl.jena si ed .	77.363	loj.84o	134,?	:o.:i5	16.846	82,1	14.659	18.741	175,-	11.154	■	8o,5
5. Dohodek	46.448	42.962	92,5	9-655	6.o5o	62,5	7-673	5.806	75,7	7.916	7-982	loo, 0
4.. Pogodbene obv. iz dohodka	372	2o4	54,8	185	225	121,9	378	645	17o,l	152	177	116,4
5. Zakonske obvez. iz dohodka	5.919	6.350	lo7,3	652	62o	95,1	681	65o	95,4	76o	577	75,9
6.1 Osebni dohodki	18.58o	25-267	126,6	5.081	7-389	145,4	4.722	5-4o9	114,5	4.786	5-256	lo9,8
6.2 Osebni prejemki	1.475	3.093	2o9,7	298	817	274,2	583	762	130,7	216	161	74,5
7. Ostanek dohodka	2o.5o2	lo.o48	49,5	5.441	-3.019	-	1.3o9	-1.658	-	2.oo2	1.811	9o,5
8. Izgubljena realiz.		34.039	-	-	3.257		-	1.002	-			
,3 na celot .dob .	-	23,19/»	-	-	14,24.*			4,o8 70	-			
9. število zaposlenih na bazi ur	612		656	lo3,9	22o	211	95,9	172	175	lol,7	152	137	9o,l
lo. Poprečna uporaba poslovnih sred.	107.692	136.571	126,8	72.781	26.435	116,5	22.891	29.169	127,4	25.85o	25-266	97,6
V ooo din
	T.5. ,Lr			. .1.'. ,L. ubl, in-	• - , v						TIO,	lunja	
	i.-71. I .-Vi. 17/5	1966			iV’7'	1.-VI. 1966	In-k s	.-VI . 975	I.-VI. 1966	I n-	i.-Vi.	I.-VI. 1966	Indeks
27			to '1	-;i				55	56	57	‘8	59
1. Celotni dohodek	61 . lo2	68.518	llo, 5	66.967	74.oo7	llo,5 142.897			121,5	25.072	27.697	m,3
2. Porabljena erej.	.	. 4	lo5,8	40.71v	■	140,1	•• .686	-	143,4	15.447	15.4o7	114,6
5- Dohodek 4. Pogodbe:	obv.	25.8o2	28.776	120,9	26. 'do	1 .931	64,5 19.211		Lti.159	94,5	11.625	12.49o	lo7,4
iz Gohoao 5. Zakons^-. ubv.	5o9	44o	144,5	412	541	1; 1,;	4 rt)	1-534	363,3	713	675	94,7
iz dohodka	2.736	3-691	154,9	3.574	.	48,5	2.891	2.510	88,-	1.58o	1.80l	130,5
6.1 Osebni dohodki	11-737	13.658	116,4	11.191	13.; -	12o ,8	6.729	8.978	133,4	5.497	6.712	122,1
6.2 Osebni prejemki	584	1.5o4	339,6	284	1.006	354,2	91	540	419,8	14o	338	241,4
7. Ostanek dohodka	8.656	9-677	112,1	10.987	225	j;	9.114	.	52,1	3-895	2.964	76,1
8. Izgubljena realiz		4.	-	-	5.774	-	-	3-766	-	-	2.151	-
% na celotni doh. 9. btevilo zaposlenih		6,94,»			7,3c„p			■			7,21a>	
na bazi ur	437	446	lo2,1	4o5	474	lo4,7l	'41	325	1 y4,9	2o3	2o8	lo2,5
lo. Poprečna uporaba 61.957 poslovnih sredstev		93.995	151,7	61.385		157,1	.			31 • 714	■ .	146,1
so torej porastle vse navedene kategorije razporejenega dohodka ob 1,5 % zmanjšanju dohodka' beležimo 45,8 % zmanjšanje ostanka dohodka,5 katerim moramo najprej pokrivati vse obvezne finančne naložbe za železnico, ceste, manj razvid Up, republike, energetske objekte, skupne rezerve, preostanek pa razporejamo v rezervni sklad, p°" slovni sklad in sklad skupne porabe, vendar šele2 zaključnim računom.
Pogodbene obveznosti so porastle predvsem 'iv, zaradi 42,9 % povečanja obresti na kredite i" 29,1 % povečanja zavarovalnih premij, tudi pri" spevki in članarine izkazujejo 90,7 % porast v primerjavi s preteklim prvim polletjem a v celokupnih pogodbenih obveznostih predstavljaj0 8,25 %.	1
Kljub temu, da je dohodek za 1,5 % nižji v letošnjem 1. polletju v primerjavi z istim razdobjem , preteklega leta,beležimo 14,3 % porast zakonski k obveznosti in to predvsem tistih zakonskih obvez- K n osti, ki niso odvisne od ustvarjenega dohodG tu (stanovanjski prispevek, prispevek za uporabi' mestnega zemljišča, vodni prispevek glede na porabo vode, prispevek za zaklonišče itd.).
Največje relativno povečanje razporejene] dohodka je izkazano v kategoriji osebnih prejem' kov, kjer izkazujemo stroške v zvezi z osebnim1 dohodki iz civilno pravnega razmerja, nagrade vajencev, stroške strokovnega izobraževanja, štipendije in tople malice. Povečanje razporejenega dohodka pa v celoti ne smemo pripisati povečanju navedenih vrst izdatkov ampak zarad1 spremenjenega načina pokrivanja stroškov za m° lico. Medtem ko smo na osnovi veljavnih predpisov v I. 1975 šteli stroške za malico med poslovni stroške torej med porabljena sredstva, jih je treh . po sedaj veljavnih predpisih pokrivati iz dohodk' Sic in prav v tem dejstvu je iskati vzrok naj porasta osebnih prejemkov.	,
Največji porast pogodbenih obveznosti iz d° hodka je dosežen pri TOZD EKO Ptuj 70.1 C( TEN 44,3 %, LSL Iv. Gorica 263,3 %, ZAST Lj 83,7 % in DS 100 %. Pri zakonskih obveznosti' iz dohodka pa beležimo naslednje nadpoprečm povečanje in sicer TOZD PM1, Mbr. 69,8 r'1 ZAST Lj. 51,4 Vc in DSSS 38.1 c/c. Relativno P° večanje osebnih dohodkov nad povečanjem is'1 za delovno organizacijo kot celoto smo dosegli p' TOZD OV Lj. za 34,3 %, PM Koper 41.4 c[ Blisk M. Sobota 45,4 c/c, LSL, Iv. Gorica 33.4 c‘ SK1P. Lj. za 36 % in DS. Lj. za 36.1 %. seveda o' tem nikakor ne smemo pri vseh navedenih TOZ prezreti indeksa povečanja števila zaposlenih'' sicer pri OV. Lj. za 10.3 91, PM Koper za 1,7 2 LSL, Iv. Gorica 34,9 %, SKIP, Lj. za 9,2 % in IT’ Lj. za 4.3 %, medtem ko Blisk, M. Sobota izk" zuje za 4,1 % zmanjšanje delovne sile.
Kakor je bilo že omenjency se je ostanek d° hodka zaradi prehoda na plačljivo realizacij0 primerjavi s preteklim letom občutno zmanjša'1 to za 45,8 c/c za delovno organizacijo kot celo'0 Ostanka dohodka nimajo oziroma imajo nega tivno razliko TOZD Blisk M. Sobota v viši" 3,019.000 din, Elektrokovinar Ptuj 1,658.000 in Družbeni standard Ljubljana 768.000 din. bi pri vseh navedenih TOZD upoštevali zgublj°n realizacijo ima še vedno negativno razliko TOZ
KO Ptuj v višini 656.000 din. Ta negativna ra-H pa je nastala zaradi izpadlega dohodka od v NDR in zaradi nepravilno izkazane podnje reprodukcijskega materiala. Če torej 'oštevamo te okoliščin^ nima nobena TOZD iz-8ube v kolikor bi bil dohodek ugotovljen po predah iz 1. 1975. Vendar nas to opravičilo ne sme ^dovoljevati.
Razen navedenih TOZD, ki izkazujejo nega-no razliko ostanka dohodka, beležijo največje tanjšanje dohodka naslednje TOZD: PMI, Mbr ? 65 %, PM Koper za 53,6 %; ELM, Lj. za 1>5 %; TRAA, Lj. za 97,97 %; LSL, Iv. Gorica ^ 48,9 % in PB, Lj. za 91,79 %. Povečanje Ranica dohodka so dosegle TOZD TEN Lj. za '2.1 % in ZAST, Lj. za 17,9 %.
Ob primerjavi števila zaposlenih, izračunanih Ja Osnovi ur, ugotavljamo 5,1 % PORAST ZA-0SLENIH ZA DELOVNO ORGANIZACIJO OT CELOTO. Nad poprečnim porastom izkažejo zaposlenost tele TOZD: OV, Lj. za j°,3 %, KL, Lj. 5,5 %, LSL, Iv. Gorica zal H %, SKIP, Lj. za 9,2 %, PB, Lj. za 9,5 % in USSS za 7,7 %, medtem ko izkazujejo zmanj--a Sanje števila zaposlenih TOZD Blisk, M. Sobota Hi %, Dvigalo, Lj. za 9,9 % in ZAST, Lj. za
H %.
Pomisleka vreden pa je podatek, da smo dosegli 1>8 % povečanje celotnega dohodka ob 41,1 % ^Večanju poprečne uporabe poslovnih sredstev H osnovnih za 40,4 % in obratnih za 41,3 %.
Res je, da z družbeno gospodarskim in tehnič-"itti razvojem dobiva minulo delo čedalje večji 1 °$eg in zaradi tega je nujna povečana angažira-f|Qst sredstev, vendar bo treba temu elementu v Pfihodnje posvečati več pozornosti, ker nam bo er donosnost v upadanju. Nad poprečno anga-anostjo poslovnih sredstev beležimo pri: Hd OV, Lj. za 63,4 %; TOZD KI. Lj. za :6 %; TOZD PMI, Mb. za 44,5 %; TEN, Lj. za ”'>7 %; TRAA, Lj. za 57,1 %; TI O Idrija za :6-l %; ZAST Lj. za 48,6 % in DS Lj. za .4,6 %. V vsakem primeru pa moramo primerah porast poprečno uporabljenih poslovnih sred-
stev s porastom celotnega dohodka, dohodka, ostanka dohodka in števila zaposlenih.
Naš nadaljna naloga je, da se čimprej prilagodimo novemu obračunskemu sistemu, da pove-
čamo proizvodnost živega dela ob večji učinkovitosti uporabe poslovnih sredstev. Le na ta način nam bo omogočeno trajno povečanje sredstev za osebno, splošno in skupno porabo.
V ooo din
	SKIP,Ljubljana			PB, Ljubljana		ZlP, Ljubljana			DS,Ljubljana		
	I.-VI. 1?75	I.-VI. 1966	In-	I.-VT. 1?75	I.-VT. In-1966 deks	1 .-VI 1975	1 .-VI 1966	In- deks	1 .-VI 1975	1 .-VI 1966	Indeks
5o	41	42	43	44	45	46	47	4e	49	50	51	5?
1. Celotni dohodek	28.510	29.193	lo5,l	10.718	9.932 92,7	8.647	14.572	168,5	5,527	6.035	lo9,2 •
2. Porabljena sred.	17.447	18.719 lo?,5		2.052	1.900 93,5	5-017	lo.lo4	2ol ,4	3.723	4.86o	13o,5
5. Dohodek 4. Pogodbene obvez.	I0.865	I0.474	96,4	8.686	8.o52	92,4	5.650	4.468	125,1	1.8o4	1.175	65,1
iz dohodke 5. Zakonske obv.	■595	545	lo5,6	38	41 lo7,9	43	79	183,7	24	48	2oo,-
iz dohodka	1.457	1.525	lo4,7	1.019	1.178 115,6	465	7o4	151,4	195	198	lol,5
6.1 Osebni dohodki	3.491	4.748	136,-	4.537	6.558 14o,1	1.462	1.695	115,9	1.199	1.652	156,1
6.2 Osebni prejemki	131	56o	274,8	24	2o5 845,8	8	43	537,5	6	65	-
7. Ostanek dohodka	5-269	3-296	62,6	5.068	252 8,21	1.652	1.947	117,9	58o	-768	-
8. Izgubljena realiz.	-	421	-	-	3.433	-	-	1.425	-	-	979	-
% na celotni doh. 9. btevilo zaposlenih		1.44/2		-	34,57/» -	-	9.787»	-	-	16,22% -	
na bazi ur 0. Poprečna uporaba	131	143	lo9,2	95	lo4 io9,5	38	34	89,5	46	48	lo4,5
poslovnih sredstev	55.888	36.526	lo7,8	10.642	14.765 158,7	6.592	9-796	148,6	n.947	51.612	264,6
V ooo din
	DSSS,Ljubljana			HIP, Ljubljana		
	l.-VI. 1975	l.-VI. 1966	In- deks	I.-VI. l.-iV.	T . , 1975	1966	Indeks		
/T	SV	55	56	57	58	59
1. Celotni dohoček	9.899	16.851	17o,2	748.168	836.572	111,8
2. Porabljena sredstva	3.135	7.877	231,3	454.474	547.288	12o ,4
J. Dohodek	6.764	8.974	132,7	295-694	289-284	98,5
4. Pogodbene obv.iz dohodka	12o	2oo	166,7	4.987	6.658	133,5
5- Zakonske obv.iz doh	548	757	138,1	35-869	40.933	114,3
6.1 Osebni dohodki	6.06I	7-675	126,6	129-811	164.547	126,8
6.2 Osebni.prejemki	35	342	977,1	6.25o	13.751	22o, -
7- Ostanek dohodka	-	-	-	116.777	63-335	54,2
8. Izgubljena realizacija-		557	-	-	111.264	-
/0 na celotni dohodek		3-31	-	-	13,307!i	-
9. Število zaposlenih bazi ur	na 183	197	lo7,7	4.563	4.795	lo5,l
.0. Poprečna uporaba poslovnih sredstev	21.383	28.796	134,7	708.250	999.0I6	141,1
POSOJILO ZA CESTE
Tudi v tej številki objavljamo podatke o vpisanem posojilu za ceste v TOZD in DSSS. Akcijo je nekaj TOZD že zaključilo, še vedno pa teče v tistih TOZD, ki imajo monterje na terenu in morda celo v tujini. Pri vpisanih zneskih so navedene samo vsote, ki so jih vpisali zaposleni, medtem ko so TOZD vpisale sredstva, ki jih bodo vplačale po zaključnem računu. Podatke o teh sredstvih bomo objavili v prihodnji številki Glasnika.
	Vpisana vsota	Predvidena vsota	vpisalo	št. zaposl.
TRAA	622.000,00	758.100,00	387	397
TEN	667.400,00	700.000,00	359	437
TIO	375.900,00	358.725,00	187	203
LSL	600.000,00	751.270,00	283	308
PB	318.300,00	330.000,00	98	98
DS	93.400,00	100.146,00	49	40
ZST	88.000,00	104.175,00 x	33	33
Dvigalo	176.660,00	250.000,00	92	127
OV	845.760,00	1,130.000,00	476	527
SKIP	228.000,00	252.000,00	128	138
Klima	622.900,00	730.701,00	292	346
EM	1,054.900,00	1,390.000,00	374	588
DSSS	351.700,00	440.000,00	180	196
PMI	768.900,00	980.000,00	341	420
EKO	280.100,00	310.000,00	162	186
PM	522.640,00	700.000,00	294	355
BLISK	272.300,00	360.000,00	164	226
x znesek je bil planiran za 36 zaposlenih
DELOVANJE MLADIH KOMUNISTOV
Sl
BSHHHHH
skega programa. Žal ga v ce- vanje snega, urejevanje to-loti nismo uresničili, nekaj za- varniških prostorov in okoliša radi pomanjkanja ustreznih ob 1. maju in podobno, seminarjev, kakovostnih pre- Le-te pa v celoti niso uspele davateljev in literature, del zaradi nezadostne zainteresi-krivde pa leži tudi na nas, ker ranosti in moralne stimulaci-smo prehitro odvrgli puško v je, delno pa zaradi odkritih koruzo in se odločili za indivi- nasprotovanj in provokacij dualno izobraževanje. Morda nekaterih starejših članov ko-nam tudi OO ZK ni nudila to- lektiva in mmenja, da je to likšne pomoči kot smo to pri- brez pomena. Mislim, da x--------------------------------------------------------------------------------------y čakovali. Razmisliti bi veljalo bomo morali sami takšne
,, , ,	, ... ,	, .	„	, .	.	,	...	....	tudi o povezavi z drugimi ak- člane kolektiva v bodoče
V delovanju mladih komu-	okv.ru OO ZK. Aktiv zdru-	nehno tdejnopohticno uspo-	tivj m|adih komunistov v KS	onemogočiti	in	prepričati v
mstov pa je 12. februar 1976	zuje danes ze 21 elanov. Na	sabljah m izobraževan. Zato	občinj ali cdo v OZD 1MP	koristnost	takih	akcij,
nehote nekakšen mejnik, cu-	ustanovni konferenci smo	temu vprašanju, dajemo naj-	m če mdj v nekakšen svet
titi je še večjo organiziranost	sprejeli tudi statut aktiva,	več pozornosti, poleg dolžno-	aMK IMF da bi lažje uresni
in iHpinnnnlltl^nn IlCnncnKL i^orvlili c\rr\ i - rol/ratorlnt T-> ntl A	,1.^1^.	J
V IMF TOZD TRAA se zavedamo, da je mladina glavni vir in nosilec nadaljnjega napredka in hitrejšega gospodarskega razvoja in da je treba mladim ljudem omogočiti delovanje tudi v samoupravnih organih na nadaljnjem utrjevanju in razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov ter krepitvi delegatskih razmerij. Z veseljem ugotavljamo, da je tudi v naši OO ZK več kot polovica mladih članov, ki se nenehno usposabljajo, da bodo kos jutrišnjim nalogam.
V okviru stabilizacijskega
in idejnopolitično usposobi- izvolili svoj - sekretariat in sti, da delujemo med delov-	__ programa in programa sana-
1i'nnct Ti'H 'i 1 cmn nomrPF n O nrorTctor;nil/o rvri A AAV	1	i	Jr C1	O	Plip -7 -11 z v rr c m ci -z o c-1 \ ; i 1 i n fl -
jenost. Tedaj smo namreč na predstavnika pri AMK OK nimi ljudmi in znotraj delav- , , ■- ■ D .. ., ‘ 6	cije zalog smo si zastavili na
osnovi 12. člena Statuta ZKS, ZKS Ljubljana-Šiška, kmalu skega razreda kot njegova °.]Se ' eJnoPO 1 lcno USP° loge za zmanjšanje izmeta pri
cUpni 1 CP1P O k' 7 Q Titar-M	nlzniirlzi	------- A	...‘ . i_	J J	J	A & 1 , , K 1 n i r Ir d n o rtnloTO iti
sklepa 13. seje OK ZKS zatem pa tudi akcijski pro- avantgarda, na utrjevanju in
Ljubljana-Šiška in OO ZK gram idejnopolitičnega izo- razvijanju samoupravnih so- Tesno sodelujemo tudi z konstituirali aktiv mladih	braževanja. Zavedamo se	cialističnih odnosov.	OO ZSMS, saj smo vsi tudi
komunistov kot obliko in me-	namreč, da zaradi objektiv-	njeni člani, tako pri usmer-
todo idejnopolitičnega uspo- nega razloga — naše mlado- Lahko trdim, da smo se z janju in vzgoji novih članov, premalo naredili na tem po-sabljanja članov zveze komu-	sti, ne bomo kos jutrišnjim	veliko volje in elana do	dela	kot pri organizaciji delovnih	dročju.
nistov do 27. leta starosti v	nalogam, če se ne bomo ne-	zagnali v uresničevanje	akcij-	akcij, kot so bile — odmeta-	§e	vedno tudi opažamo
delu, bolniškega staleža in boljše gospodarjenje z re-promaterialom in odpadnimi surovinami, vendar smo še
MEDSEBOJNA RAZMERJA V ZDRUŽENEM DELU
Prenehanje delovnega razmerja zaradi odvzema vozniškega dovoljenja
V 56. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Ur. list SFRJ št. 22-73) so določeni primeri, ko delavcu po samem zakonu preneha lastnost delavcev v združenem delu. Po 2. točki omenjenega (zakona) člena preneha lastnost delavca v združenem delu, če mu je po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati delo na delovnem mestu, na katerem dela. Po 4. točki pa preneha delavcu lastnost delavca, če mu je bil izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni, vendar samo v primeru, če je bil tak ukrep izrečen za več kot 6 mesecev.
Vprašanje, kakšne posledice ima na delovno razmerje odvzem vozniškega dovoljenja poklicnemu šoferju oziroma delavcu na delovnem mestu šoferja je obravnavalo
sodišče združenega dela SR Slovenije. V odločbi štev. SP 113-76 se je sodišče postavilo na stališče, da ima odvzem vozniškega dovoljenja za posledico prenehanje lastnosti delavca v združenem delu, po 2. točki 56. člena zakona, ne glede na čas trajanja odvzema vozniškega dovoljenja. Odvzem vozniškega dovoljenja namreč pomeni istočasno prepoved opravljati posle voznika avtomobila in zato pride v poštev 2. in ne 4. točka člena zakona.
Prepis iz INFORMACIJ
POSLOVNEGA ZDRUŽENJA ZA TRGOVINO Štev. 30. z dne 28. 7. 1976
premajhno aktivnost mladih komunistov v okviru OO ZK in na sestankih, čeprav se vseh sestankov ravno člani AMK redno udeležujemo. Še vedno
je čutiti nekakšen rešpekt in avtoriteto do starejših članov OO ZK. Osebno menim, da ni nobenih osnov za takšno avtoritativnost in da bi lahko gojimo tako avtoriteto le do dela in rezultatov dela, ne pa do posameznikov. Nezadostno delo pa je vzrok avtoritete do posameznikov.
V počitniških mesecih je aktivnost AMK nekoliko upadla, zato bo treba v jeseni zastaviti vse napore, da bomo nadaljevali z delom, uresničili do kraja svoj akcijski program, aktivneje delovali v okviru OO ZK tudi v vseh družbenopolitičnih organizacijah in v kolektivu nasploh, nenazadnje da bomo opravičili svoje članstvo v zvezi komunistov. Skratka — treba bo še
delati.
_/ Inž. BORIS GAZVODA
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ValterTischer. ing. Janez Trost ing. Vane Učakar, Jože VVeis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
S ELEKTROKOVINAR V PTUJU VGRADIL VSE INŠTALACIJE V REKREACIJSKO TURISTIČNEM CENTRU
Ptuj je dobil letos rekreacijsko turistični center, ki sicer še ni v celoti dograjen. Končana je prva faza — trije odprti ba-*eni s termalno vodo, od tega eden olimpijski. Toplo vodo dobivajo ptujski bazeni iz zemlje in ima temperaturo na izviru 42 stopinje Celzija.
Vse električne, vodovodne instalacije in kotlarnico je na teh objektih naredil Elektrokovinar, pa tudi vsa ključavni-
čarska dela so njegova. Gradbena dela je dobil GP Gradis, TOZD Maribor, ki sedaj že začenja drugo fazo, zimski bazen z restavracijo. Tudi tu bo Elektrokovinar izvajalec montažnih del in bo poleg ostalega naredil še centralno kurjavo. Zaenkrat na gradbišču RTC nimajo nobenega monterja, ker gradbena dela druge faze še niso tako daleč, da bi lahko začeli z instalacijami.
TUDI V BODOČE DOVOLJ DELA
TOZD Elektrokovinar ima podpisanih precej pogodb za delo v prihodnjih mesecih, tako da so njihove zmogljivosti v celoti zasedene. Pa poglejmo, kaj bodo delali, oz. že delajo njihovi monterji: v Ptuju bodo vgradili instalacije v 95 in 85 stanovanjska bloka, centralno kotlarno za 900 stanovanj in novi zdravstveni dom; v Ljubljani jih čaka delo na poslovni stavbi, domu počitka in 45 stanovanjskem bloku. Delajo pa tudi v železniških delavnicah v Ptuju in mehaničnih delavnicah Komunale. Precej centralne kurjave pa napeljejo tudi v individualnih hišah, ker so konkurenčni zasebnim obrtnk-kom.
V njihovi proizvodnji pa izdelajo poleg ostalega vsako leto okrog 4000 hidroforjev, ki jih delajo po naročilu trgovin. Trenutno pa varijo štiri (100 kub. m) cisterne, ki jih bo naša mariborska TOZD vgradila v Vzhodnem Berlinu na objektu, kjer Elektrokovinar vgrajuje elektroinstalaci-
je.
Tako je za prihodnje mesece dovolj dela. obenem pa se pripravljajo na novogradnjo, da bi tako rešili prostorsko stisko in lahko bolje organizirali proizvodnjo, zaposlenim pa zagotovili boljše delovne pogoje.
r
TOPLOVODNO OMREŽJE
V.
Del notranjosti prečrpavališča
Ljubljansko toplovodno omrežje je da*® dolgo že okoli 43 km. Od tega ga je 95 % položi naša TOZD OGREVANJE VODOVOD. Vča^ so vsa dela opravili ročno — tako so položili roču1' cevi profila 500 od Toplarne do mesta. Trenut®1 TOZD OV montira prečrpovalno postajo v Šišk poleg tovarne LEK.
DANES POMAGA MEHANIZACIJA
Na gradbišču v Šiški je skupina 15 delavcev, k jo vodi vodilni monter tov. Janez Brajer. Na t®" plovodih je začel delati pred 16 leti.
»Precej drugače delamo danes. Začeli smo 1 elektrovarjenjem, vpeljati bi morali posebno šol®j kupili smo 22 diesel agregatov, dve leti že kup°'l jemo 6 tonsko avto dvigalo, potrebovali bi unive®! žalno dvigalo za slab teren, v veliko pomoč pa nam traktorji, saj z njimi razvozimo orodje in ce'1 po trasi. Prej je to delala posebna transport* grupa. Na žalost še vse skupine niso tako oprerfll jene, stremimo pa da bi bile,« pripoveduje to'j Brajer. Zaradi težkih del je veliko monterjev zb®'; lelo na hrbtenici. Na prečrpovalni postaji bo vgf® jenih profil 700 cevi 150 m, profil 500 130 m H profil 400 30 m, cevnih lokov (iz petih sigmento' i profil 700 — 20 kos^profil 500 40 kosjn profil -It11 7 kos. Te loke so izdelali v njihovi delavnici. Mo®' tirali bodo 6 črpalk, od katerih vsaka tehta 7 to® diesel agregat 20 kW, zapornih armatur profil — 23 kos. TOZD TRAA je za prečrpavali Šiška izdelala tri lovilce nesnage profil 50® TOZD SKIP pa ekspanzijsko posodo (100 kuO m). Medtem ko je le del cevi pripravljen za vgrad'1 tev v delavnici in glavna konstrukcija narejen' na gradbišču. Tu je bilo treba večkrat rešiti ®; mestu vprašanje: kako montirati cevi velikih p* merov, ker tudi vgrajenih dvigal ni bilo mogob uporabiti. Na gradbišču so izdelali priključki (profil 800) s priključki profil 500 — dolži®® 12 m.	j
»Pohvaliti je treba predvsem monterje, ki soV več let pri podjetju. Njihova zasluga je, da dela te čejo normalno, saj samostojno opravljajo del® Vsi zvari morajo biti preizkušeni in doslej nisi®1 popravljali niti enega. Jasno je, da imamo tudi ® tem gradbišču monterji določene probleme, kisl’ vedno rešljivi, če so ljudje pripravljeni sodelov®
e!
ti.«
Kot povsod so tudi tu roki kratki.
»Če bi bilo gotovo, bi bilo že prepozno« se i(; pošalil tov. Brajer. »Delati lahko začnemo, ko i®1' investitor zagotovljena sredstva in potem vedno mudi. Težave so z materiali, ker je težko j tako kratkem času nabaviti vse potrebno. Pa tu® načrte še dobivamo, ko smo začeli že delati. S®* pa se za bodoče obeta sprememba. Toplarna bo š‘| letos sporočila, kaj in kje naj bi delali prihodnja, leto in to pa pomeni, da se bomo čez zimo lahki dobro pripravili in vse potrebno naredili v dela' niči,« pravi tov. Brajer.
Priklop bo od 21. do 24. avgusta 1976. Bodo d1
LJUBLJANE - NAŠE DELO
takrat dela končana? »Morajo biti, še vedno so bila,« pribije in nadaljuje: »Jasno pa je, da bomo tiste dni delali dan in noč.«
V prečrpališču je TOZD OV napeljal tudi centralno ogrevanje in vodovod, priključni cevovod in postajo.
Vzporedno z gradbiščem v Šiški, dela tov. Bra-jer s svojo skupino še na plinovodu Koseze Mur-gle (profil 250), vodovod Hrastje-letališče, kjer je bilo treba položiti na 1000 m dolgi trasi cevi premera 800 mm, vzporedno pa še manjše odcepe, njegovo četrto gradbišče pa je pri podvozu v Drenikovi ulici, kjer polagajo plinovod (profil 400) in toplovod (profil 200).
In kako lahko na teh gradbiščih hkrati?
»Gre,« je bil odgovor kratek. Poleg tega dela je tov. Brajer še zelo aktiven v gradbenem odboru, je predsednik DS TOZD OV in je eden tistih, ki hoče s svojim in z delom svoje skupine dokazati, da je TOZD OV in z njim tudi IMP sposoben prevzeti in izvesti tudi zahtevnejša dela.
OSNUTEK
DOPOLNITVE »SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA« O OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE TOZD in DSSS DO IMP LJUBLJANA
Spremenita in dopolnita se naslednja člena:
1.	Poglavje VIL: OSNOVA IN MERILA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OD.
Člen 39 se delno spremeni in se glasi:
39. člen
Pravico pri udeležbi delitve sredstev za OD, ugotovljenih po določilu 38. člena tega »samoupravnega sporazuma«, imajo vsi delavci, ki so bili med letom zaposleni v TOZD — DSSS.
Višina osebnega dohodka delavca, ki mu pripada iz ugotovljenih sredstev za OD, je odvisna od njegovega prispevka, ki ga je vložil s svojimi živimi in minulim delom v doseženi dohodek TOZD — DSSS, pri čemer se upošteva njegov:
—	efektivni redni delovni čas, (prebit na delu in prazniki)
—	čas rednega letnega dopusta.
—	čas, ki ga je prebil pri opravljanju funkcij delegata,
—	čas udeležbe na mladinskih delovnih akcijah,
Osnova za izračun OD delavcu v smislu določil drugega odstavka tega člena, je višina urne postavke določene v sklepu o osebnem dohodku delavca. (Velja od 1. 1. 1976 dalje)
2.	Poglavje VIII.: DOHODKI, NADOMESTILA IN DRUGA IZPLAČILA IZ SREDSTEV ZA OD
V 51. členu se doda nov zadnji odstavek, ki se glasi:
Del osebnega dohodka po delovni dobi, po navedeni lestvici, ne gre upokojencem, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo, pa so si ponovno pridobili lastnost delavca v združenem delu ter prejemajo pokojnino. (Velja od 21. 8.
^ 1976 dalje)
Notranjost prečrpavališča
■-

Lovilec nesnage — izdelek TOZD TRAA
DOPUSTI • DOPUSTI • DOPUSTI • DOPUSTI S DOPUSTI • DOPUSTI • DOPUSTI • DOPUSTI • DO^STl S DOPUSTI •
_______________________________ • • ■


Naš dom na Lošinju
sagsaassssassaateg

'
n
*
Kopališče Ravenska na Lošinju, kjer se v glavnem kopajo tudi člani našega kolektiva

Dobra klima na Lošinju
Na letošnje dopuste bomo imeli zelo različne spomin* izmene so imele neverjetno lepo vreme, medtem ko je bil avgusta velikokrat d1 n se je celotna izmena kopala le nekaj dni. Kako pa je v našem počitniškem do''1 "a Lošinju?
Prišli smo sredi dopoldneva. Sonce je pregnalo dežt<le oblake, hladna burja pa marsikaterega kopalca. Po ozkih ulicah Velega Lošinj,St,*o se pripeljali do doma.
Gost, ki prvič prihaja, se verjetno precej lovi, ker ga je te* najti, saj so kažipoti in označbe tudi tu zelo skromne ali pa jih sploh ni.	,
Devet zaposlenih skrbi, da bi se naši delavci počutil'1 ar najbolje.
»V obeh domovih imamo 78 ležišč, druga so v zasebf^bah. V izmeni poprečno letuje 120 članov kolektiva in njihovih svojcev. Ta izmei^že nekoliko okrnjena, ker je bilo štiri dni slabo vreme. S preskrbo je bilo v začetku A”) težav, ki pa so jih kasneje odpravili, tako da je sedaj vse mogoče dobiti ob pravd" asu,« je pripovedoval tov.
Pavle Potokar, ki je že peto leto upravnik našega doi**11* Lošinju.
X--------------------------------------------------------------------------------------/
»Poprečno smo pripravljali 130 obrokov in kadar jih je bilo manj, sem bila kar nekam utrujena. Veste, človek se navadi, pa ve, koliko tega, koliko onega, da ne zmanjka, pa tudi ostati ne sme,« pravi Justi Dobravec, ki letos prvič kuha v našem domu. Na morje je prišla zadnjega maja in se do danes še ni kopala. V kuhinji ji od jutra do večera.
»Dela je veliko. Kuhinja je sicer velika, ni pa praktična, tudi posoda ni najbolj primerna. Moja glavna skrb je, da je jed dobro pripravljena in ob pravem času,« je še pripovedovala, ko je za trenutek sedla. Kosilo je bilo gotovo in le še nekaj minut je manjkalo do dvanajste, ko začnejo gostje prihajati na kosilo.
Da je bilo vreme res bolj kislo, je govorila tudi barva
nekaterih gostov. Vsi pa so"" od kosila hitro napotili 1,1 plažo, kajti ta dan je sijal1’ sonce in tudi burja je poneh0-vala. Trije izmed njih so p°' vedali vtise ob koncu izmen"
»Stanujemo v starem do# in nismo zadovoljni. V trop11' steljni sobi spimo štirje 'f nimaš kam stopiti, da 1,1 rečem, če je slabo vreme. K" palnice ni nobene, v hiši je£[ sam tuš. Hrana je dobra' pravi Greta Košiček, TOZ^ OV.
»Na Lošinju sem prvič, slej sem letoval v Fiesi. Z# in podnebje nasploh je drugačno. Če je popold"' dež, se naslednji dan že latu1 kopamo. Tudi mir je, vsa) tej izmeni, kako je bilo p# ne vem. Kdor ima rad valov tu lahko uživa. Postrežba J‘ hitra, hrana tudi dobra, si"1
zadovoljni, sploh če bi bilo še vreme lepše,« je dejal Marko Videnič, TOZD Elektromon-taža.
»Na Lošinj hodim že skoraj 10 let. Všeč mi je klima, zrak in morje ni umazano. Malokdaj tudi dežuje, letos je Pač nekaj izjemnega. Hrana je dobra vsak dan je nekaj drugega, vsaj v tej izmeni je Jako. Kje bomo letovali prihodnje leto pa še ne vemo,« je dejal Dušan Okorn, tozd ov.
Zasedena je tudi zadnja izmena v sezoni, ki je imela že nekaj let zapored slabo vreme in kot vse kaže letos ne bo tako in pa prva izmena v poseženi, v zadnji letošnji izmeni pa je še prostor. Poznavalci vremena napovedujejo septembrskim kopalcem lepo in toplo vreme. Upajmo, da bo res.	T. ŠTRUS
VELIKO ZANII ZA VELIKO Pl


K_____
Koči na Veliki planini sta zasedeni od srede junij bilo prijav veliko, so letovanje skrajšali na teden £ so si želeli preživeti del dopusta v hribih. Na Veli* iz vseh TOZD in DSSS. Na žalost se nekateri ne < seboj pustijo razdejanje okrog in v koči. zato poz nega reda in pustijo koči takšni, kot morata biti. 2 formacije pa lahko v prašate v skupne službe (t
de septembra. Ker je 1 omogočili vsem, ki 1 Prihajajo zaposleni K°t pravi planinci. Za • da se držijo ustalje-'e in podrobnejše in-13 int. 244).
Zaposleni na Lošinjujkupaj z direktorico TOZD Družbeni standard tov. Petrca
EDEN DOM NA POHORJU
v'	dišav*-:	1 -v ‘t-



mm
HB
11
Razen ene izmene v juliju je koča na Pohorju vso sezono zasedena in bo še ob koncu septembra. Na Pohorju letujejo največ zaposleni iz Kopra, Ljubljane, Maribora itd.
V domu je osem ležišč in tako lahko letujeta dve družini hkrati. Vse podrobnejše informacije lahko dobile v splošni službi TOZD PMI Maribor (tel. 062 25-261), kjer tudi lahko rezervirate koče.

Gostje pri kosilu
RAZGOVOR OB DELU V CEMENTARNI ANHOVO
Tokrat smo se odločili za obisk naših delavcev monterjev, ki delajo pri gradnji tega velikana slovenskega gospodarstva, ki bo po končani rekonstrukciji dajal dovolj cementa in salonitnih izdelkov naši gradbeni industriji in gospodarstvu snloh.
-učajni obiskovalec prelepe doline Soče bo impresioni--ii na tem, kar bo videl na obeh bregovih te reke. Še bolj pa je presenečen tisti, ki je kdaj potoval skozi to dolino in poznal staro Cementarno, ki je dajala kruh tisočem Bricev.
Ni zgolj naključje, da smo se odločili obiskati naše vrle »fante«, ki delajo pri napeljevanju centralne kurjave, klima napravah in drugih delih iz naše stroke. Zahtevnost dela, ko gre za kompleksno graditev vseh spremljajočih objektov, od toplotne postaje pa do klimatskih naprav v stikalni postaji, zahteva resnično strokovno in kvalitetno delo. Pri vsem tem so pa zelo pomembni roki, ko morajo biti opravljena posamezna dela, da ne bi povzročila zastoja drugih izvajalcev.
Ker se ob takem delu čisto nost za pravočasno opravl-naravno pojavljajo določeni jeno delo, kvaliteto dela in problemi, ki morajo po vsej vse drugo, kar pripomore k logiki biti takoj rešeni, da ne produktivnosti dela. Zajame zastajajo dela, smo se o teh sapo in pravi, no potem vprašanjih pogovorili z delav- gremo pa po vrsti. Z osebnim ci, brez vnaprej predvidenih dohodkom sem zadovoljen, ali postavljenih vprašanj. saj dobim mesečno z vsemi Misel za začetek razgovora dodatki okoli 6.500 do 7.000 je bila: Kako ste zadovoljni z din, kar menim, da je solidno osebnim dohodkom? Pa sem plačilo za delo, ki ga opravim bil hitro razorožen, ko mi so- tekom enega meseca. Kar se govornik v sicer prijaznem tiče kvalitete, količine dela in tonu, vendar očitajoče reče, delovne discipline, pa pov-pa saj ni osebni dohodek vse prašajte mojega nadrejenega ali najvažnejše. Že, že, sem se ali sodelavce. Ker je bil vo-umikal, vendar le o tem na- dilni monter tudi prisoten, j raj e govorimo in šele na sem ga pogledal in želel takoj-drugo mesto postavljamo de- šen odgovor. Da, res je. Sku-lovne obveznosti, odgovor- pine, ki delajo pod mojim
vodstvom so izredno disciplinirane, tako v pogledu prihajanja na delo kot tudi med delovnim časom, ki se večkrat potegne tudi v pozne popoldanske ure, kadar je treba opraviti določeno neodložljivo delo. Spomnil sem se, kako na nekaterih objektih »pozabijo«, da se delovni čas začne točno ob 6.00 in s polurno prekinitvijo traja spet točno do 14'. ure. Spomnil sem se nato, da nekateri ta vmesni čas izkoristijo tudi za kakšen pomenek v gostilni in so hudo užaljeni, če ob koncu meseca komu kakšna ura manjka.
Vodilni monter meni, da je delo, ki ga opravljajo posamezne skupine, pričenši z monterji centralne kurjave, pa do klimarjcv, v redu in pravočasno opravljeno, saj do sedaj še ni bilo kakšnih bistvenih pripomb investitorja, niti nadzornega organa, ki stalno bdi nad potekom del. Sicer se vsi izvajalci sestajamo enkrat tedensko in enve-tualne pomanjkljivosti sproti odpravljamo. Dostava materiala je v zadnjem času postala nekoliko bolj točna, mislim pa, da bi za manjše količine materiala morali imeti v
Novi Gorici primerno priročno skladišče in, da ne bi takrat, ko potrošni naterial potrebujemo, šele iskali po trgovinah, ker se manjše količine res ni vredno voziti iz Kopra. Ustava SFRJ pravi, da se tam, kjer se da delovne dosežke meriti, ugotavljati dohodek in samostojno organizirati tehnološki postopek in drugo, lahko ustanovi svoj TOZD. Nekaj podobnega sem že slišal, vendar osebno menim naslednje in prosim dobesedno zapišite. Vsaka nova organizacijska oblika poslovanja, ki bi se uvedla pa tudi lasten TOZD in svoje skladišče reprodukcijskega materiala, bi nujno zahtevalo dodatne režijske delavce in nove stroške poslovanja, ki jih naš sedanji obseg del verjetno ne bi prenesel. Tudi drugače bi nastale določene motnje, kot je ta, na primer: če nam primanjkuje dela, se preselimo na Koprščino, kadar ga je preveč, nam pa oni priskočijo na pomoč.
Če že kaj nujno potrebujemo, je to poslovno-skla-diščni objekt, kjer bi bile pisarne projektivnega biroja, delovni prostori operativcev in manjše skladišče. Upamo,
ŽIVITE S ČASOM, POSLUJETE
S TEKOČIM RAČUNOM
KAJ JE TEKOČI RAČUN?
Banka vodi več vrst računov, na katerih je naložen denar občanov. Najbolj znane so hranilne vloge — te so namenjene varčevanju. Potem so še devizni računi in žiro računi.
Na tekoči račun prejema občan osebni dohodek ali pokojnino, lahko pa tudi prejemke iz drugih virov, razen seveda honorarjev, potem pa z njega brez uporabe gotovine plačuje razne stroške, storitve in obveznosti.
KAKO PRITI DO TEKOČEGA RAČUNA?
Če se za tekoče račune odločijo vsi delavci, potem formalnosti uredi delovna organizacija. Drugače pa lahko vsak posameznik to uredi v najbližji poslovni enoti Ljubljanske banke. V banki dobi občan čekovno karto in določeno število čekov — navadno deset. Čekovna karta je osnovni dokument imetnika tekočega računa. Jasno je, da so za odprtje tekočega računa po-
trebna začetna sredstva, ki se obrestujejo enako kot na hranilni knjižici (7,5 %).
KAJ LAHKO PLAČUJEMO S ČEKOM?
Ček je zakonito plačilno sredstvo in vse organizacije združenega dela, druge organizacije in družbenopolitične skupnosti so dolžne, da namesto gotovine sprejmejo ček. Konkretno: s čekom lahko plačate bencin na črpalki, registracijo avtomobila, carino, poštnino, gostinske in druge storitve, vozovnice itd.
Z enim čekom lahko plačate najmanj 30 in največ 1.000 din. Prav tako lahko s čekom dvignete gotovino v katerikoli banki in podružnici SDK. Razlika je ta, da lahko pri enoti, ki vodi vaš račun, dvignete z enim čekom neomejeno vsoto (seveda v okviru dobroimetja, ki je na tekočem računu), povsod drugod pa v zgoraj navedenem znesku.
Tekoči račun ima še eno lastnost: Ljubljanska banka lahko dovoli, da je njegov saldo nekaj časa negativen. Dovoljenja banke pa bodo dobili predvsem tisti, ki so pravilno in največ plačevali s čeki in so vsaj 6 mesecev imetniki tekočega računa.
O spremembah na vašem tekočem računu, vas bo trikrat mesečno obveščala banka.
Tekoči računm je" priročen,predvsem za terenske delavce, za delavce, ki veliko potujejo alj^pa so dalj časa v bolniškem stale-žu. Tem ni treba po listek za OD v delovno organizacijo oziroma jih mora ta poiskati in potem mora še vsakdo v banko, da vpiše znesek v knjižico — pri tekočih računih tega ni — o vseh spremembah vas bo obveščala Ljubljanska banka, kjer tudi dobite še dodatne informacije.
da bomo tudi to v naslednjih letih imeli, saj kot sem informiran, je zemljišče že kupljeno.
Vrnimo se k skupini monterjev centralne kurjave, ki že komaj čakajo, da nadaljujejo z delom, saj so plačani po normi. Zanima me, kakšni so odnosi nadrejeni — podrejeni? Moram reči, da se pri nas točno ve, kdo je nadrejeni in kakšne so njegove pristojnosti. To ni tisti, v klasičnem smislu, temveč je strokovnmi delavec, ki nam daje navodila in napotke za delo in s katerim se o določenih zadevah, ki se nanašajo na izvedbo dela samega pogosto obračamo. Tudi drugače je on nekoliko bolje informiran od nas, saj ima dnevne stike s strokovnimi službami v Kopru in stalne stike z investitorjem. Ne smete misliti, da mi nismo informirani. Glasnik redno dobivamo in ga tudi preberemo.
Kako imate pa urejeno prehrano, oziroma topli obrok, ki ga, kot vem, podjetje ne organizira. To je tisto, kar nas nekatere moti, da se moramo hraniti po privatnih gostilnah, ki nimajo vedno najboljše izbire pa tudi cene niso nizke. Menim, da bi delovna organizacija morala zagotoviti topli obrok prek ene od organizacij v Anhovem-
Na koncu razgovora mi pa skupina postavi vprašanje, ki se je glasilo: Že nekaj let se govori, da bo organizirano izobraževanje ob delu, pa nas zanima, kaj bo s to rečjo. V letošnjem septembru bo organizirano izobraževanje ob delu za poklice: vodoinštala-ter, monter centralne kurjave in monter klimatskih naprav-V času medtem, ko je bil opravljen ta razgovor in izi' dom Glasnika, je delavski svet TOZD že potrdil program izobraževanja ob delu-Vse podrobnosti o tem pa so bile objavljene v prvi številki »Informatorja«, glasila iMP
TOZD Projekt-montaža
Koper, ki je pravkar izšla.
P. ŽIGANTE
1
1
I
I
i
5
c
k;
Vi
tl
V
h<
k:
T
bi
di
h
b,
di
v<
Pi
je
U<
ti!
lit
k(
iti
to
o,
ta
Z;
Pl
ga
P;
in
iti
la
m
st,
ta
ki
o<
je
di
bt
Hi
kr
za
Ri
so
ce
Ta
Predstavniki občinske konference ZSMS, občinskega sindikalnega sveta in IMP med brigadirji na Sutjeski
Tuje domovala Ra šiška četa
POKROVITELJ MLADINSKE DELOVNE BRIGADE

i
3
Del brigade med delom
KOT ENA DRUŽINA
Brigadir na »Sutjeski 76« je bil tudi Drago Novak, učenec gospodarstvu TOZD OV. Pogovarjala sva sc sredi dopoldneva, ko je bila brigada na delu, njega pa je čakalo posebno delo v naselju. »Slišal sem. da je v brigadi lepo in sem se prijavil. Bilo je več kandidatov, pa so izbrali mene.«
— Je kaj razlike med tvojo predstavo brigade in tein, kar si doživel tu?
»Drugače je, a sem se kmalu privadil. Dobil šem žulje na rokah in pa malo hudo je bilo tako zgodaj vstajati. Težko bo iti od tod, spoznal sem veliko prijateljic in prijateljev. Brigadirsko življenje je lepo. Spoznali smo se mladi iz različnih krajev naše domovine. Tu živimo drug z drugim kot ena družina.«
Drago je doma iz Medimurja. Je končal drugi letnik poklicne šole za izolaterje. Njegovo delo je povezano s terenom in vsaj s tega vidika brigada zanj ni bila nič novega.
»»Če bo še priložnost, bom v brigado še odšel. To so dnevi, ki jih verjetno ne bom nikoli pozabil. Hvaležni smo IMP, da je prevzel pokroviteljstvo in omogočil brigadi, da se je akcije »Sutjeska 76« lahko udeležila in se nanjo dobro pripravila.«
Sredi julija je na Tjentište (pri Foči) odšla mladinska delovna brigada, ki jo je organiziral Občinski komite zveze socialistične mladine Ljubljana Bežigrad. Mladinska delovna brigada, ki so jo sestavljali dijaki, študentje, učenci in delavci, je bila na delovni akciji Sutjeska 76 edini predstavnik SRS. V tej izmeni se je na Sutjeski udeležilo 10 brigad iz vse države.	kako to, da brigadirji toliko de-
Brigadirji so skopali preko 4 lajo in zastonj, medtem, ko je km vodovodnih kanalov in uredili ameriška študentka mislila, da so Več kilometrov obcestnih jarkov fotografije in pisanje o mladinca cesti, ki vodi iz doline Sutjeske skih delovnih brigadah le propa-v hribe, mimo groba narodnega ganda in se je potem prepričala heroja Save Kovačeviča in blizu na lastne oči in roke, ker je nekaj kraja, kjer je bil ranjen tovariš časa delala v brigadi. T. ŠTRUS Tito. Poleg fizičnega dela, so vse brigade	organizirale obširno
družbenopolitično življenje. Na vseh področjih je bila slovenska brigada med najboljšimi. To tudi dokazuje 16 udarniških značk, več pohval in priznanj, ki so jih Prejeli brigadirji in pa dejstvo, da ie bila slovenska brigada 4 krat udarna.	Več mladincev je
Uspešno končalo brigadirsko politično šolo. Bogič Bogičevič, komandant akcije Sutjeska 76,
Cam je ob obisku dejal, da je letošnja brigada bolje pripravljena °d lanske, kar se je pokazalo že ’akoj ob prihodu. Z brigado je bil ^dovoljen in ni imel pripomb.
Med 39 brigadirji je bila večina Prvič v brigadi, vsi so bili nad brigadirskim življenjem navdušeni.
Pa čeprav je bilo treba vstati ob 4.
Pri zjutraj in po jutranji telovadbi lnZajtrku vsaj 6 ur intenzivno de-ati, ne glede na to, da je termometer vztrajno lezel preko 30 s,0pinj Celzija. Precej je bilo tudi jakih, ki so se prvič srečali s tež-krrtt fizičnim delom in ga bodo °dslej drugače ocenjevali. Večina j® tudi želela, da bi lahko še kdaj delali v brigadi.
jasno je, da so z organizacijo “rigade povezani tudi precejšnji Materialni stroški, ki pa jih je to-*rat prevzelo naše podjetje in jato je bil na hišici poleg napisa ^asiška četa tudi velik napis IMP.
Pa še zanimivost: Na Sutjeski s° v mednarodnem študentskem centru študentje iz drugih dežel, ako nekateri niso mogli verjeti.
Drago Novak


NOVA KVALITETA OBDELAVE PODATKOV
TOZD LSL in TOZD TRAA sta podpisala pogodbi za nakup miniračunalnikov IBM 3741 model 3. Obema TOZD-oma naj bi ta pridobitev rešila predvsem problem fakturiranja. Cena disketne enote IBM 3741 skupaj s printerjem IBM 3715 je sicer še enkrat večja od cene klasične fak-turirke, vendar je iz nadaljnega razvidno, da je zaradi izrednih zmožnosti s fakturirko sploh ne moremo primerjati. Prav gotovo bo fakturiranje le prva naloga, ki jo bo v omenjenih TOZD-ih morala prevzeti nova oprema. Pričakujemo, da bodo prevzete še razne druge obdelave, ki prav tako ne delajo z velikim številom podatkov. Že v samem začetku pa bosta disketni enoti prevzeli tudi kompletno zajemanje podatkov (luknjanje), ki se za ta TOZD obdelujejo na računalnikih v SOIS. Odločitev o vrsti nove opreme je bila nedvomno zelo pretehtana, kar ne nazadnje dokazuje tudi možnost, da se disketne enote ob nakupu ustreznih priključkov, lahko preko telefonskih linij direktno povežejo z računalnikom v SOIS.
DISKETNA ENOTA IBM 3741
je ena od enot sistema za zajemanje podatkov IBM 3740, katerega osnova je DISKETA kot magnetni nosilec podatkov. Model 3 je poleg zajemanja možno uporabiti tudi za obdelavo podatkov, ker ga je možno programirati tako, da deluje po instrukcijah, ki jih napiše uporabnik. Enota lahko deluje popolnoma samostojno, lahko pa tudi, kot smo že omenili, v povezavi z večjim računalnikom.
DISKETA je majhen, trpežen in priročen magnetni trak, po zunanji obliki podoben majhni gramofonski plošči, ki meri z ovojnico vred približno 21 x 23 cm in tehta približno 40 gramov. Disketa je priročna za prenašanje, pošiljanje, arhiviranje in je praktično neobčutljiva za zunanje magnetne vplive. Je večkrat uporabljiva (!), zapisane podatke je mogoče z lahkoto najti, popraviti, ažurirati. Nanjo se lahko zapiše do 1898 STAVKOV S PO 128 znaki, kar je več kot je možno zluknjati v 2000 KARTIC. Na eno disketo je mogoče zapisati do 19 različnih datotek.
Osnovni elementi disketne enote 3741 so: alfa-numerična tastatura. ekran in dva vhodna predala za disketo. Tastatura sestoji iz 64 alfanumeričnih znakov in več funkcijskimi tipkami, s katerimi izbiramo različne funkcije, ki naj jih opravlja enota. Preko tastature se vtipkavajo podatki v spomin, iz njega pa na disketo. Dolžina zapisa lahko varira od 1 do 128 znakov, če pa jih povežemo pa do 1280 znakov. Hkrati je lahko v spominu stroja 1U različnih programov, ki omogočajo lažje, hitrejše in zanesljivejše vnašanje podatkov. Razen zapisa je možno podatke tudi verificirati, odnosno iskati posamezne podatke. Iskanje se lahko vrši po adresi zapisa na disketi, po vsebini, po indeksu ali po koncu datoteke. Na ekranu, ki ima kapaciteto 240 mest (6 vrstic po 40 znakov), so prikazani podatki, ki se vpisujejo ali iščejo ter status stroja (kaj trenutno dela) in navodila ope-
raterju na osnovi katerih je zelo olajšano delo s strojem. Stroj lahko tudi avtomatsko (brez posebnega programiranja) vodi statistiko produktivnosti operaterja, izračunava kontrolno številko, akumulira vsebino določenih polj in vrši incia-lizacijo diskete.
Model 3 ima vgrajen še dodaten spomin s kapaciteto 8192 znakov. S pomočjo posebnega programskega jezika ACL (Application Control Language) lahko izdelamo razne programe s katerimi nam je omogočeno, da stroj lahko izvaja:
—	aritmetične operacije: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje,
—	manipulacijo s podatki, tvorjenje novih podatkov iz obstoječih, preformatiziranje stavkov,
—	logično selekcijo podatkov, izvajanje logičnih odločitev,
—	fleksibilno krmljenje vhodno-izhodnih enot in prilagajanje delovanja diskete, printerja, tastature in optičnega ekrana namenu posla, ki se trenutno opravlja,
—	čitanje in pisanje na obe disketi, ki sta v stroju hkrati, s čimer se poveča produktivnost vnašanja podatkov, saj imamo lahko nekatere podatke shranjene kot matične podatke,
—	izpisovanje in vtipkavanje podatkov, ki se časovno prekrivata, s čimer se poveča produktivnost stroja,
—	hkratno obravnavanje do štirih datotek, ki so na disketi, z enim programom,
—	indeksni dostop do podatkov.
PRINTER IBM 3715
je priključen na disketno enoto. Izpisuje podatke, ki jih operater vtipkava, podatke z diskete in če je povezan s centralnim računalnikom tudi podatke, ki so prispeli po telekomunikacijskih zvezah iz slednjega. Iz diskete se lahko izpisujejo vsi stavki eden za drugim ali samo določeni izbrani stavki. Izgled vrstic se lahko poljubno formalizira tako v vodoravni kot v navpični smeri. Hitrost pisanja je 80 znakov v sekundi. V eno vrstico se lahko vpiše do 132 znakov.
PRIMERI UPORABE INTELIGENTNO ZBIRANJE PODATKOV : ob vtipkavanju podatkov lahko stroj preko ekrana daje navodila operaterju kaj mora vtipkati v določenem zaporedju in kakšen je format podatkov, ki jih operater vtipkava. Stroj lahko takoj kontrolira pravilnost vnešenega podatka. Isto-časjo lahko stroj tvori kontrolne seštevke na različnih logičnih nivojih tako, da ima operater možnost kontrole točnosti vnešenih podatkov predno dobi obdelani na centralnem elektronskem računalniku. Jasno je, da je tak način zbiranja podatkov enostaven, hiter, precizen in neposreden. Skoraj popolnoma se izognemo zamudam, stroškom in ponovitvam obdelav, ki so povezane z naknadnim popravljanjem podatkov potem, ko so bili že obdelani v centralnem računalniku. Posebno kvaliteto pomeni gotovo tudi to, da bo vsa dokumentacija ostala v TOZD (v SOIS se bo poslala le disketa s podatki), da se bodo podatki lahko zbirali in vnašali na diskete ves čas, ne pa le ob konicah (kot je 'to primer pri sedanjem luknjanju na krtice v SOIS).
FAKTURIRANJE: če je šlo v prejšnjem primeru za čisto inteligentno zbiranje podatkov bo j tokrat funkcija stroja razširjena še na čisto produktivno delo, ko se bodo zbirali podatki mimogrede, hkrati s pisanjem fakture. Kot v prejšnjem primeru bo operater programsko voden kaj mora vtipkavati, v kakšni obliki in kakšnem zaporedju-Za hitro in točno fakturiranje bodo predhodno shranjeni na disketo matični podatki kupcev na-primer naziv, naslov kupca prodajni pogoji in m a- , tični podatki artiklov naprimer naziv, cena-, stopnja prometnega davka ipd.	(
Postopek bo lahko takle:	,
—	operater vtipka šifro kupca (npr. 5 znakov)-
številko računa (6 znakov), datum računa (6 znakov) in datum zapadlosti računa (6 zna-s kov). Disketna enota 3741 poišče s pomočjo šifre matične podatke o kupcu in izpiše kompletno glavo računa s polnim nazivom in naslovom kupca (80 znakov). Dosegli smo, da s je na novi vtipkanih 23 znakov s hitrostjo pri terja izpisalo 23 in 80 znakov,	j -
—	operater nadalje vtipkava šifre (npr. 10 z kov) in količine (5 znakov) artiklov ali st tev. Stroj izpiše na printer poleg vtipkanih j datkov še naziv artikla (storitve), ceno enoto količine in zmnožek cene in količil
—	ko operater konča z vpisovanjem pozicij,
sporoči sistemu z določenim znakom, stroj nato sam izračuna in izpiše totale na fakturi te(j ] tvori stavek fakture za knjiženje v snldnkontik, kupcev, ki ga vpiše na disketo,	pc
—	ko se izpiše zadnja faktura za določen dan
lahko stroj izpiše še koliko faktur je bilo izpije sanih in kolikšen je njihov seštevek.	fo,
ČISTE SISTEMSKE OBDELAVE brez vnaal šanja podatkov: podatke shranjene na disketals|
lahko izpisujemo popolnoma sistemsko, napr.
r,
shranjenih matičnih podatkov strank izpišen seznam kupcev z njihovimi nazivi, naslovi in pr dajnimi pogoji, ali izpišemo seznam in cenik artk klov, zalogo, ipd. Iz podatkov zbranih na disketaijv lahko po neki logiki izbiramo določene stavke iiv tvorimo nove stavke, ki imajo vsebino prilagojeni) j določenemu namenu.
S
MOŽNOSTI NADALJNIH OBDELAV
•IN
so izredne. Z minimalnimi dodatki (pri programi ranju, razširitvijo matičnih podatkov) bi že pri z: četni aplikaciji lahko dobili: statistiko prodaje p^1 kupcih, statistiko prodaje po artiklih, pregled za loge, listo artiklov ki niso na zalogi, ipd. Praktičn; se na disketni cenoti lahko obdelujejo vse aplik cije, ki ne zahtevajo, da je pri obdelavi memr rano več podatkov, kot jih lahko zapišemo na (oz. dve) disketo — z drugimi besedami vse e slavnejše obdelave, ki ne operirajo s prevelik količinami memoriranih podatkov. Komple snejše obdelave in obdelave z večjimi matični 1 datotekami se bodo še naprej obdelovale na rač nalniku v SOIS, vendar bo sedaj obstajala m- I nost, da rezultate takih obdelav za TOZD LSI TOZD TRAA računalnik izpiše na disketo, k potem pošlje v ustrezni TOZD, kjer se po žel pišejo na lastnem printerju. V kolikor bi se p janje diskete med TOZD in SOIS izkazali prepočasno, za bodočnost še vedno obstaja n, dena možnost direktne povezave disketnih enot centralnim računalnikom. V tem primeru bi eno(Z 3741 pošiljala podatke po telefonskih linijah cej tralnemu računalniku, ta bi jih obdelal in spet f istih linijah poslal rezultate nazaj disketni enoti ^
izpis ali drugo uporabo.
JANEZ ZAJEC, dipl. in|
Z
Reševanje vseh problemov, ki se pojavljajo v 1 okviru delovne organizacije, mora biti usklajeno z a' yidika vseh poslovnih funkcij. V delovni organizaciji, kot družbenem sistemu obstajajo predvsem Naslednji informacijski podsistemi:
'j — kadrovsko informacijski podsistem,
— proizvodno montažni informacijski podsi-$tem,
1	— prodajno informacijski podsistem,
1	— nabavni informacijski podsistem,
a’ — finančni informacijski podsistem,
‘	— plansko-analitski informacijski podsistem,
— ekonomsko-organizacijski informacijski Isistem.
emeljni problem, ki se tu pojavlja je, kako na Učinkovitejši način povezati informacijske podteme v celovit informacijski sistem. Lahko re-■io, da je šele obdobje razvoja računalništva iogočilo učinkovito bazo odatkov, ki jo imenujmo BANKA PODATKOV. r0' BANKA PODATKOV daje vsebino informacijskemu sistemu. V tako organizirani celoti rao-N^ajo biti podatki med seboj ustrezno povezani: Potrebna je informacija o podatkih.
V teoretičnem smislu predstavlja takšna rešitev P Povezave posameznih podsistemov v celovit informacijski sistem idealen izhod, v praksi pa je iaako široko zasnovani kompleks podatkov težje a stvari ti. Vsekakor je to dolgotrajen proces in ■ 1 ontinuirana naloga. Banka podatkov ni nekaj n ličnega, ampak je potrebno dinamično dopoln-r tanje in ažuriranje obstoječih podatkov. Zaveti iti se moramo, da informacijski sistem služi de-ta'Pvnim ljudem pri sprejemanju ustreznih odloči-'*fv.
;ni’ INFORMACIJSKEGA SISTEMA SE NE DA (UPITI, AMPAK GA JE POTREBNO ZA
'Sako delovno organizacijo
mifNOVA USTVARITI.
z. Ali potrebujemo računalniško zasnovani in-, p .macijski sistem?Obstoji cela vrsta vzrokov za*kaj se odločamo za in proti računalniku. Na j£nfatko lahko rečemo: računalniki niso sami sebi jk men, ampak nam omogočajo reševanje cele f te problemov, katere bi človek na klasičen — n način le s težavo reševal. Navajajo se v glav-trije vzroki, kdaj je smiselno v delovni proces lčiti računalnik:
) Pomanjkanje časa za obdelavo podatkov. Iz
;ega diagrama je razvidno, da je čas potre-i za obdelavo podatkov, ki jih je potrebno obiti v eksponencijalni odvisnosti od skupnega
imomosT
ŠTEVILO LJUDI
števila le-teh. To pomeni, da pri določenem številu podatkov pride do zasičenja s časom. Iz nakazanega sledi, da je smiselno v delovni proces vključevati računalnik v primeru, če obdelava podatkov postane zaviralni element v procesu posredovanja informacij.
2)	Slaba učinkovitost. Odnos med številom ljudi in učinkovitostjo je vezan na določen opti-mum, kar pomeni, da s povečanjem števila ljudi do določene mere dosežemo večjo učinkovitost, če pa število ljudi še povečujemo, učinkovitost prične celo padati, Razumljivo je, da nas obseg podatkov lahko prisili, da povečamo število ljudi, vendar ima tako povečanje tudi svoje meje. Te meje so determinirane z možnostjo komuniciranja, paralelnega dela itd.
3)	Računalnik omogoča .kvantiteto in novo kvaliteto. V tem smislu prispeva k:
—	večji učinkovitosti,
—	povečuje pretok informacij in omogoča hitrejšo obdelavo,
—	prevzema rutinska dela,
—	povečuje možnosti za učinkovitejše in zanesljivejše sprejemanje odločitev,
—	omogoča hitrejši napredek,
—	omogoča boljše ekonomske efekte.
Dejstvo je, da število podatkov in iz tega izhajajočih informacij iz dneva v dan narašča. Na drugi strani so razvite mnoge znanstvene metode, ki brez uporabe kompjuterske tehnike ostanejo lahko le na papirju.
Zavedati pa se moramo, da računalnik ne osvobaja odgovornosti nosilcev pri sprejemanju odločitev, omogoča pa odločanje na višjem nisvoju strokovnosti in je tako možnost slabih odločitev manjša.
POTEK IZGRADNJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Po podrobni analizi se odločimo za ali proti izgradnji informacijskega sistema. Po odločitvi, da gremo v izgradnjo informacijskega sistema je potrebno najprej obdelati metodološki pristop. Da pa bo operacionalizacija projekta načrtno in sistematično stekla je treba določiti tim za izdelavo organizacijskega predloga in samega projekta.
V timu za pripravo organizacijskega predloga za izgradnjo informacijskega sistema se praviloma naslednji strokovnjaki:
—	strokovni sodelavci posameznih podfunkcij, ki bodo oblikovali osnovo odgovarjajočih informacijskih podsistemov,
—	organizator splošne organizacije v DO
—	konstruktor celotnega informacijskega sistema,
—	organizator AOP
Po potrebi pritegnemo k sodelovanju tudi strokovnjake iz ostalih področij, vendar naj le-ti nebi bili stalni člani tima. Preobširen tim na eni strani ni najbolj racionalen, poleg tega pa se delavnost posameznih članov počasi prične izgubljati v celoti, efekt dela pa ne odgovarja širini tima.
Po zaključku izvedbe organizacijskega predloga se le-ta v presojo vodstvenemu timu, ki je sposoben oceniti predloženo delo.
Vodstveni tim naj bedi nad delom strokovne skupine. Strokovni skupini daje okvirna navodila, prav tako pa tudi skrbi za razreševanje posameznih nejasnosti, ki se pojavljajo pri delu strokovne skupine.
»Vsako potiskanje ravni vodstvenega tima navzdol, češ da najodgovornejši delavci ne utegnejo, v naprej pomeni težave v uvajanju in malo-krvne rezultate.« (Izboljšanje upravnega in pisarniškega dela z računalniki — Torbar Martin, Rakočevič Slobodan, ČGP DELO TOZD Gospodarski vestnik 1976).
Samo operacionalizacijo projekta izvede programerski tim. Izvedba celovitega informacijskega sistema zahteva tudi uporabo najsodobnejših pristopov programiranja od katerih omenjam:
—	strukturalno programiranje,
—	modularno programiranje
K projektu spada tudi ustrezna dokumentacija, ki v bistvu predstavlja opremo informacijskega sistema. V njej mora biti podrobneje obdelano:
—	zbiranje podatkov,
—	kreiranje obrazcev,
—	kreiranje datotek,
—	kreiranje vhoda
—	programske definicije
—	zanesljivost avtomatske obdelave podatkov,
—	operativna navodila.
Pod pojmom »organizacija in avtomatska obdelava podatkov« si predstavljamo dve področji, za kateri lahko rečemo, da bi bilo včasih bolje, če bi bili organizacijsko razdvojeni. So organizacijski problemi, ki jih ni mogoče reševati s pomočjo avtomatske obdelave podatkov in zaradi tega ostajajo odprti. Na drugi strani nima smisla negirati manuelnega dela in ga za vsako ceno avtomatizirati.
Medtem, ko organizator splošne organizacije, pri sprejemanju koncepta in uvajanja manuelnih rešitev bazira svoje delo na cilju, da vsa organizacijska sredstva in sisteme organizacije ekonomično uporabi ter poišče meje v ponudbi tega specialnega tržišča, bo tipičen organizator AOP izhajal iz možnosti, ki jih ima na svojem področju. Skušal bo uvesti rešitve, ki najbolj odgovarjajo zahtevam avtomatske obdelave podatkov. Ponavadi je organizator AOP vezan na tipičen računalnik, katerega možnosti so gotovo omejene in bodo rešitve tega organizatorja omejene z razpoložljivo tehnično opremo.
Izgradnja informacijskega sistema pa predstavlja preko banke podatkov tudi centralizacijo podatkov. Zato je treba pristop in pravico do uporabe posameznih podatkov normativno urediti. V tem smislu je primarna dolžnost ZAVAROVANJE PODATKOV, ker le na ta način človeku zagarantiramo polno svobodo, »privatnost« in anonimnost glede na računalniško tehnologijo
PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI
NOVOSPREJETI V MESECU JULIJU 1976
TOZD »Klima«, Ljubljana:
Unčanin Drago, KV varilec Gudlin Dragutin, KV monter Finkšt Jože, KV monter Habat Daniel, KV ključav.
TOZD »Ogrevanje, vodovod«, Ljubljana:
Frjdrih Milan, spec. mont. vod.
Kepic Anton, voznik tov. avt.
Pečovnik Jože, monter c. k.
Mišmaš Franc, mont. c. k.
Germ Srečko, monter vod.
Hren Franc, spec. mont Zupančič Andrej, monter c. k.
Nahtigal Franci, monter c. k.
Poličnik Dušan, monter c. k.
Štfcfanič Janez, monter c. k.
Mesarič Leonard, monter c. k.
Japčar Mirko, monter c. k.	'
Zupančič Zora, strojepiska Šuštaršič Peter, monter c. k.
Špenko Štefan, monter vod.
Čuk Ladislav, monter c. k.
Ztješar Stanko, monter c. k.
Lesar Franc, monter c. k.
Grum Marjan, monter c. k.
BAar Zdravko, monter c. k.
Hibar Marjan, monter c. k.
Gabrovšek Tomaž, monter c. k.
Malnarič Jože. monter c. k.
Petelin Marko, monter vod.
TOZD »SKIP«, Ljubljana:
Čarman Lidija, materialni disponent Kitonjič Mehmed, KV specializirani varilec Ružič Ivan, PK pomožni ključavničar Bravhar Janez, postal pomočnik Jeraj Marjan, postal pomočnik Mihovec Marjan, postal pomočnik Mrak Vinko, postal pomočnik
TOZD »TRAA«, Ljubljana:
Suban Stojan, KV strugar Macedoni Anton. PK voznik vilic. Levičnik Bogo, KV str. ključ. Jovanovič Slavojka, PK čistilka Traven Lovro, vodja sklad.
Dovč Boris. KV orodjar
TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana:
Bidovec Jože. sam. ref. za vzgojo in izobraževanje
Kralj Zdenka, strojepiska
Lambrovski Anica, strojepiska
Laznik Terezija, strojepiska
Zelnikar Rajko, postal pomočnik
Goleš Boris, postal pomočnik
Volšak Ferdinand, postal pomočnik
Klančnik Jože, postal pomočnik
Kline Dominik, postal pomočnik
Korošec Cveto, postal pomočnik
Gorenjak Aleš. postal pomočnik
Cesar Franc. KV monter
Juhart Marjan. KV monter
Rupnik Jože. KV monter
Kobale Silva, administrat. referent
Lovec Ivan, KV ključavničar
Medvešek Franc. KV monter
Gantar Filip, postal pomočnik
Mlakar Alojz, KV ključavničar
Korenčan Pavle, risar
Žnidarič Jože. KV ključavničar
TOZD »TEN«, Ljubljana:
Kadunc Zdravko, postal pomočnik Judnič Jože. postal pomočnik Grm Marko, postal pomočnik Grad Franci, postal pomočnik
ZAHVALA
Ob smrti drage mame Lene Stresen se najtopleje zahvaljujem kolektivu TOZD TEN za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
SIN VINKO
v_____________________y
Brejc Jože, postal pomočnik Volčini Branko, postal pomočnik Keber Miran, postal pomočnik Praznik Branko, KV KLJUČAVNIČAR Skubic Jakob, pomočni ključavničar
TOZD »Dvigalo«, Ljubljana:
Kurent Ciril, v. d. direktor TOZD (prem. iz DSSS) Verbič Edvard, učenec
TOZD »Družbeni standard«, Ljubljana:
Noč Bernarda, servirka Omahen Blazija, vodja kuhinje
Delovna skupnost strokovnih služb, Ljubljana:
Novak Evgenija, operater mehanografije Žugič Ljubica, operater mehanografije Šarlah Janja, samostojni referent v knjigovodstvu Alič Ljubo, samostojni referent v knjigovodstvu
TOZD »Projekt, montaža, inženiring,« Maribor:
Vukadin Anica, N S risarka Sagaj Bogdan, strojni tehnik
TOZD »Projekt, montaža«, Koper:
Kranjc Alojzij, KV monter Turk Vesna, NS delavka Pavletič Branko, KV monter Angelini Darijo, postal pomočnik
TOZD »Tovarna instalacijske opreme«, Idrija:
Menard Miran. SS normirec Troha Mirjan, pom. konstruktor Bajt Dora, KV kuharica Jereb Bojan, pom. ključavničar Povalej ing. Ivan, vodilni konstruktor .
TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj:
Kaučevič Zvonko, ključavničar Plohl Zdenko, elektroinstalater Žgeč Jože, elektroinstalater Duh Franc. NK delavec Lorenčič Janez, NK delavec Borovšek Albin, učenec Kelenc Srečko, učenec Leskovar Edo, učenec Klinc Vlado, uečenec Pungračič Marjan, učenec Lozinšek Srečko, učenec Meško Vlado, učenec Steiner Vladko, učenec Šilak Srečko, učenec Erbus Janez, učenec Ber Igor, učenec Milinovič Marjan, učenec Šumenjak Franc, učenec Špindler Branko, učenec
ODŠLI V MESECU JULIJU 1976
TOZD »Klima«, Ljubljana:
Turk Franc. KV ključavničar Mučič Zlatko, samovoljno Škrbec Janez, v JA Slak Milan, v JA Unčanin Drago, sporazumno Šimunič Stjepan. v JA Ceglar Jože, sporazumno Pirc Jože, izpit za KV Kudec Branko, izpit za KV Šišuš Stjepan, izpit za KV Mav Danilo, samovoljno Zupančič Bogdan, samovoljno
TOZD »Ogrevanje, vodovod«, Ljubljana:
Pavlica Albin, sporazumno Ribič Josip, odhod v JA Kozamernik Franci, odhod v JA Turšič Matjaž, odhod v JA Jukič Filip, na željo delavca Najman Vlado, odhod v JA Perhaj Tomaž, odhod v JA Šarabon Bojan, odhod v JA Brinovar Roman, na željo delavca Založnik Nada, potek prakse Primc Danijela, potek prakse
Tomšič Silvester, sporazumno Kljun Zoran, potek prakse
TOZD »SKIP«, Ljubljana:
Glavan Mitja, na lasno željo Ristič Milča, na lastno željo Samec Vlado, na lastno željo Jarc Drago, invalidska upokoj.
Zugna Karla, izključitev
TOZD »TRAA«, Ljubljana:
Šuštar Janez, odpoved delavca
Kajtezovič Esad, v JLA
Igličar Robert, v JLA
Kučevič Hajrija, samovoljno
Remškar Rado, v JLA
Mihajlovič Dragoljub, odpoved delavca
TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana:
Testen Jože, razveljavitev učne pogodbe
Ljubijankič Alojzija, na željo delavke
Pančič Zoran, na željo delavca
Dimeč Branko, na željo delavca
Baša Drago, v JLS
Mašič Hasan, v JLA
Jeraj Tomislav, v JLA
Snoj Lado, v JLA
Koca Mehmed, v JLA
Habjan Vinko, v JLA
Borovnjak Štefan, v JLA
Ogrizek Drago, v JLA
Lipičnik Silva, konec pog. o delu
Šajn Brane, v JLA
Časar Enrest, v JLA
Milharčič Ivan, ostal v ZRN
Muhič Leopold, ostal v ZRN
Kralj Mirko, razvelj. uč. pog.
TOZD »TEN«, Ljubljana:
Urbančič Maks, na delavčevo željo Breskvar Franc, odhod v JLA Košak Tone, v JLA
TOZD »Dvigalo«, Ljubljana:
Robnik Terezija, na lastno željo
Delovna skupnost strokovnih služb, Ljubljana1
Zdešar Alenka, potek dela za določen čas
Šušteršič Jure, sporazumno
Mir Lidija, sporazumno
Andoljšek Marija, izključitev
Kurent Ciril. prem. v TOZD »Dvigalo«, Lj.
Cotman Dragica, sporazumno Rajbar Hermina, sporazumno
TOZD »Projekt, montaža, inženiring«, Maribor1
Ajlec Emica, sporazumno Dokl Edvard, samovoljno Dobič Miroslav, v JLA Predojevič Mirko, v JLA Kreč Branko, v JLA
TOZD »Projekt, montaža«, Koper:
Debeljak Slavko, v JLA Kmetec Dušan, sporazumno Rogelja Stojan, odhod v JLA
TOZD »Tovarna instalacijske opreme«, Idrija-"
Rupnik Darko, v JLA Mikuž Vojko, \ JLA Eržen Milan, v JLA Logar Danica, upokojitev
TOZD »Livarna«, Ivančna gorica:
Pajk Jože II., odpoved delavca Potočar Franc, odpoved delavca Struna Ludvik, odhod v JLA Primc Jože, odpoved delavca Simikič Gajo, odpoved delavca Kavšek Anton, odpoved delavca Berdajs Janez, odpoved delavca
V mesecu juliju 1976 je bilo v podjetju zaposlenih 5.498 delavcev, od tega 816 učencev v gospo-darstvcu in 78 delavcev v inozemstvu.
Upamo, da se novosprejeti delavci pri nas dobr*> počutijo.
Odbor za medsebojna razmerja IMP je na seji 14.7.1976 med drugim obravnaval in sprejel Poslovnik o delu in postopkih v zvezi s predlogi za spremembo analične ocene delovnih mest. Ker je bila doslej usoda predlogov od primera do primera različna, naj bi odslej šlo vse po enotni poti. Predlagatelj spremembe je lahko vsak zaposlen v IMP, zato poslovnik objavljamo v celoti, vse predlagatelje pa pozivamo, da ravnajo po njegovih določilih, da bo imel °dbor lažje delo, popolni pregled nad predlaganimi spremembami in da ne bo prihajalo do vroče krvi po nepotrebnem.
POSLOVNIK OMR
SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST
1.	člen	4. člen
Namen tega poslovnika je Posameznik — predlagatelj Poenotenje postopkov nasta- sprememb pismeno utemel-ianja in vseh kasnejših spre- jen predlog odda vodji ka-•fiemb pri ocenjevanju vred- drovsko-splošnega sektorja nosti dela.	TOZD, v DSSS pa direktorju
Temeljno izhodišče za delo kadrovsko-splošne službe, ki ie enako vrednotenje dela za je dolžan predlog posredovati | enako imenovano delovno OMR TOZDali DSSS na prvo [•fiesto v vseh organizacijskih sejo. j enotah IMP.	OMR TOZD ali DSSS
Vsa delovna mesta, ki v preuči predlog glede na ra-| 'MP obstojej so dostopna zvojne potrebe (plan delov-vsaki organizacijski enoti, če nih mest) v posameznem pri- /-narava dela in delokrog za- hodnjem planskem letu. V Sevata rabo posameznega primeru pozitivne odločitve delovnega mesta.	jih posreduje predsedniku
OMR IMP.
7. člen
Celotno korespondenco OMR IMP s spremembami seznama delovnih mest IMP izvaja plansko-analitska služba IMP.
8. člen
Ta poslovnik velja od 14. 7. 1976.
Predsednik OMR IMP MIRO DRAŽUMER1Č
ŠIG 76 • ŠIG 76 • ŠIG 76 ® ŠIG 76
ŠTIRI EKIPE V FINALU
O reorganizaciji tekmovanja gradbincev Slovenije, smo že pisali. Tekmovanja po panogah so se končala, sedaj pa ostane še finalni del, ki bo 18. sept. 1976 v Kranju, kjer se bodo borile po štiri najboljše ekipe iz vsake panoge. Tudi mi imamo štiri ekipe v finalu in sicer: strelke — kegljače — odbojkaše in balinarje. Skupaj pa je udeleženih v finalu 17 delovnih organizacij s svojimi ekipami od 76, kolikor jih je tekmovalo na tekmovanjih ŠIG 76. Z največ finalisti pa sta Gradis 7 x in Ingrad 6 x.
Našim želimo čimveč uspeha, zato naj nas v finalu zastopajo najboljši.
Poleg športnih tekmovanj, bodo tekmovali tudi v spretnosti in hitrosti zidanja in krivljenja železa — ome-tavanja ipd.
Najboljši, oziroma zmagovalne ekipe, pa bodo nastopile še na zveznih igrah gradbenih delavcev Jugoslavije v Šibeniku. Upajmo, da bodo tudi naši v slovenskem zastopstvu na zveznem ŠIG 76 oktobra v Šibeniku.
2.	člen	Predlagatelj mora dobiti
Enofen seznam analitično pismen sklep o odločitvi
ocenjenih delovnih mest | *MP, kot presek potreb v I bitnem trenutku, se spreminja ?iiif|di:
— novonastalih delovnih •fiest
: — sprememb v obstoječih j delovnih mestih.
Postopek samoupravne
OMR TOZD ali DSSS z utemeljitvijo.
5. člen
Predsednik OMR IMP posreduje	predlog	OMR
TOZD	ali DSSS v	plansko
analitsko službo IMP, ki mora •'Akacije in strokovne obdc- do prve seje OMR IMP pri-Ifive sprememb je v obeh pri- praviti strokovno obdelavo •fierih enak.	predloga v pismeni obliki in jo
Načeloma se enoten sez- posredovati vsem delegatom: fifirn analitično ocenjenih de- — v organizacijskem smi-*°* * * * vnih mest obravnava in slu
sPrejema enkrat letno v me- — z uporabo AODM za seču oktobru.	konkreten predlog
— s	prikazom	možnih
3 člen	obrobnih problemov.
Spremembe lahko predlaga Xsilk zaposlen (redno delovno rilzmerje) v IMP.	6- člen
Predlou mora pismeno Delegati 1 OZD ali DSSS v temeljiti z najmanj tehle OMR IMP morajo do	prve
zornih kotov:	seje tega odbora v	okviru
■— v kakšno vsebino v šir- TOZD	pridobiti	načelno
XCrn območju dela se vklju- mnenje od OMR TOZD ali j ^uje sprememba	DSSS in od direktorja TOZD
—	zakaj predlaga spre- ali glavnega direktorja za | membo in kaj bo s spre- primer DSSS.
| 'fiembo doseženo	Tako verificirana stališča
—	navesti primerjalna de- potem obravnava OMR IMP, *°vna mesta iz že obstoječega ki odloči o nadaljnjem po-Seznama delovnih mest IMP. stopku:
'n drugič, navesti prvo naj- — predlog gre v javno n'žje in prvo najvišje ocen- obravnavo (za skupen spreem
ien° (sosednje)
•fiesto.
delovno v oktobru)
— predlog zavrne.
Konec leta 1975 je bil organiziran tečaj za priučene delavce. Tečaja se je udeležilo in uspešno zaključilo 28 delavcev in si pridobilo naziv priučenega ključavničarja, strugarja ali varilca ter so bili v skladu s tem razporejeni na delovna mesta specializiranih delavcev. Izobraževanje je bilo organizirano skupno z Zveznim centrom za izobraževanje v gradbeništvu in je trajalo skupno cca 200 ur. Posebna pohvala gre tovarišicam Fani Čebular, Fani Erjavec, Jožici Lipicer, Mariji Mašič in Ljudmili Bizjak, ki so redno hodile na tečaj, brez izostankov in so bile drugim za vzgled ter so s svojim vztrajnim delom pripomogle k prijetnemu vzdušju na tečaju. Ker udeleženci tečaja niso imeli posebnih bonitet pri izostankih z dela in izrednemu dopustu, je bil sprejet na delavskem svetu sklep, da se organizira strokovna ekskurzija na
ogled Tovarne motornih vozil TOMOS Koper. Ekskurzija je bila v juliju in je vzporedno s tem tudi bilo organizirano posvetovanje s predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Po uspešno izmenjanih izkušnjah so predstavniki
ugotovili, da se srečujemo približno z enakimi problemi. Po končanem raz-
govoru so bili predstavniki TOMOSA
povabljeni na ogled naše tovarne, ki bo
v jeseni 1976. Ekskurzije so se poleg tečajnikov tudi udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij TOZD TRAA in tehničnega vodstva tovarne.
Po opravljeni ekskurziji je bila splošna ugotovitev udeležencev, da bi bilo potrebno v prihodnje organizirati več srečanj predstavnikov med delovnimi organizacijami, izmenjati izkušnje o poslovanju, tehnološkem napredku in o delu družbenopolitičnih organizacij.
STIPE KOMADINA
OBRAČUN IN PERSPEKTIVE





V« ..... . ... .. ,	.
Iz članka, ki smo ga objavili v prejšnjih številkah, je razvidno, da je naše delo na področju avtomatizacije vodovodov izredno široko. Kljub temu pa to ni dovolj, da bi lahko ponudili naročniku kompletna dela, ki spadajo v elektro dejavnost. Ker pa je naša želja, da bi lahko naročnikom ponudili »paket« naprav, ki jih potrebuje v črpalnih ali čistilnih napravah teh naprav za čiščenje odpadnih voda, smo razširili naš obseg dela. Nekatere od teh del že projektno rešujemo, druge pa imamo v programu za naslednje obdobje. Pri tem gre predvsem za naslednje:
1.Meritve
Glede na pogoje, v katerih obratujejo merilni sistemi in na zahtevano točnost, izbiramo razne
Ikedalnik vodovoda Mostar
merilne sisteme. Tako lahko ponudimo n. pr. za meritve nivojev klasične merilce s plavačem, za globoke vodnjake posebne membranske merilce, za onesnažene vode meritve nivojev z zrakom in meritve z zvokom. Za meritev diferenčnih nivojev v čistilnih napravah pa tudi uporabljamo sistem z zrakom in z zvokom.
Pretoke največkrat merimo z merilno zaslonko ali venturi cevjo, ter transmiterjem diferenčnega tlaka. Za meritve pretoka v nategah uporabljamo elektromagnetne merilce. Pretoke v odprtih kanalih ali v kolek tor ji h pa merimo z zvokom. V posebnih primerih — n. pr. za meritve količine alkohola pa uporabljamo turbinske merilce pretoka.
Merilce pH uporabljamo tako pri vodovodih kot tudi pri odpadnih vodah. Zaradi pravilnih rezultatov meritev vedno priporočamo ultrazvočno napravo za čiščenje elektrod.
Za dezinfekcijo vode smo pričeli uvajati poleg klora tudi ozon. Za kontrolo delovanja naprav moramo meriti v vodi količino preostalega klora in ozona. Analizatorje klora in sonde za ozon uporabimo vedno v sklopu teh naprav.
Merilec motnosti, ki deluje na principu razsipanja usmerjenega žarka je uporaben v napravah
za pitno vodo — v sklopu čistilnih naprav — za doziranje koagulantov. Pri napravah za čiščenje odpadnih voda pa ga uporabljamo kot »izhodno kontrolo.« Poleg navedenih, sta še zanimivi meritvi redax potenciala in prevodnosti vode.
2.	Prenos podatkov in upravljanje z UKV sistemom
Na začetku sem že omenil naše dosedanje izkušnje z modelom 1();50 100 in 200. Pri večjih sistemih pa moramo spremeniti sistem UKV. V takih primerih uporabljamo model 300. Ta sistem deluje ciklično. Lahko pa obratujemo tudi z eno samo postajo. Vse druge postaje pa so v tem času vključene samo za prenos signala »alarm«.
Trenutno projektiramo tri večje sisteme, v katerih predvidevamo zveze z modelom 300.
3.	Komandni in dispečerski centri
Če imamo več objektov in hočemo z napravami pravilno in ekonomsko upravljati, moramo imeti zbrane podatke na enem mestu. To mesto imenujemo komandni center. Ta center je lahko različnih velikosti od nekaj črpalnih postaj in vodohra-mov pa vse do centra iz katerega lahko upravljamo postroje velikih mest kot npr. — Ljubljano, Zagreba, Kopra in drugih, o sedaj smo že naredili nekaj takih manjših centrov. Projektno pa obdelujemo štiri dispečerske centre. V teh centrih moramo imeti pregled nad vsemi napravami in možnost upravljanja s sistemom črpalnih postaj ter magistralnimi vodi sistema. Posebno mora biti pripravljen sistem prikazovanja in obdelave podatkov. V končni fazi pa bo v dispečerskem centru vključen procesni računalnik, ki bo diktiral tak način obratovanja sistemaš da se bo čim bolj približal optimalnemu stanju. To je izredno važna zadeva, ki nam lahko prinese ogromne finančne prihranke. Pomislimo samo na prihranek, če vsak dan samo za pol ure črpamo v času nižje, namesto višje tarife električne energije. Če to izračunamo n. pr.: za Vodovod Zagreb, kjer imamo inštalirane približno 10 MW moči, potem je zadeva več kot jasna.
4.	Zaščita objektov
Objekti vodovoda so zelo velikega pomena za življenje in obstoj. Zato jih moramo primerno zavarovati. V sodelovanju z Elektro fakulteto v Zagrebu smo pripravili sisteme, ki nam ščitijo vse vrste objektov — črpalnih postaj, vodohramov posebnih delov mreže in podobno. Poleg tega pa smo obdelali sistem, ki v primeru da posega v naprave nepoklicana oseba, blokira celotni postroj in prepreči katastrofo.
Sistemi zaščite so za notranjo ali zunanjo zaščito in so tako uporabni v večini primerov.
5.	Naprave za ozon
Zaradi pomanjkanja zdrave pitne vode, moramo vse več uporabljati površinske ali rečne vode. Poleg tega je čedalje večja nevarnost prisotnosti raznih kemikalih. V takih piimerih moramo
vodo čistiti z ozonom. Projektno sedaj rešujemo vodovodni sistem za 2000 1-sek. in v njemu ozonsko napravo.
6.	Naprave za čiščenje odpadnih voda
Na tem področju nekako životarimo. Obdelali smo sicer že nekatere objekte, vendar izvedba ni stekla.
7.	Merilne postaje na rekah
Izdelali smo že predlog za merilno postajo na Ljubljanici. Merili bi temperaturo, pH, motnost, kisik in prevodnost.
8.	Procesna tehnika
Vse te naše upeljane sisteme lahko uporabimo tudi na drugih področjih ne samo v preskrbi Z vodo. Za Dalmacija vino sedaj projektiramo zelo velik in zahteven protipožarni sistem in sistem upravljanja s skladiščem alkohola. Za Kovaško industrijo v Zrečah pripravljamo napravo za štetje in doziranje odkovkov. Pogovarjamo pa se tudi za druga podobna dela, kot n. pr.: specialne meritve nivojev v rafinerijah, ali meritve pretokov plina in podobno.
9.	Sistemi namakanja
Tudi na tem področju imamo že nekaj izkušenj-Poleg tega lahko tu uporabimo vse naprave kot pri postrojih za preskrbo z vodo. Področje pa je izredno zanimivo, saj je potrebno zgraditi čedalje več sistemov za namakanje.
To bi bil v grobih obrisih naš program. Vse to tehnično zmoremo. Vprašanje pa je, če bomo ' tem tudi uspeli. Za tako širok program je nujno potrebno dobra organizacija in teamsko delo-Lahko povemo, da smo do sedaj uspeli pridobiti precej sodelavcev. S podjetjem Hidroinženjering iz Ljubljane skupno obdelujemo hidravlične in tehnološke probleme. Z Elektro fakulteto v Ljubljani sodelujemo, če je potrebna obdelava hidravličnega sistema na računalniku. S firmo Ellab sodelujemo za UKV sisteme, s firmo Iskra-TlO pa za hidravliko in pnevmatiko, s firmo VVithof pa procesno tehniko in meritve, s firmo Capital Controls za klorinatorje, s firmo Sauterza naprave za upravljanje z vodovodi in napravami za ozon.
IMP bi moral naročniku ponuditi vse, kar je v našem programu n. pr.: kompletne hidroforske postaje, kompletne kotle proti hidravličnemu udaru z vso opremo in izračunom ter s kompresorjem, kompletno montažo črpalk, cevovodov in ostalih naprav, hidrante, pokrove za jaške, klij3 naprave za komandne prostore, sušenje zraka z» cevne galerije in morda še kaj.
Tako je torej stanje. Veliko smo že naredili, še več nas čaka. Kot sem že omenil, smo tehnično to sposobni narediti. Tudi z organizacijo ne bom0 imeli težav, če bi bili vsi prizadeti vsaj samo tolerantni in bi pokazali malo dobre volje.
Kako si predstavljamo naše delo, bomo pokazali z organizacijo drugega simpozija o avtomatizaciji vodovodov Jugoslavije, ki bo v oktobru v Portorožu. Program smo že pripravili. Obsega pa vsa področja od metod hidravličnega proračuna vodovodnih sistemov in dispečerskih centrov in vodenje z računalnikom. Poudarek pa bo ravno na teamskem delu in na dobro zastavljeni organizaciji pri izgradnji sistemov od zasnove do obratovanja. Več o tem pa po simpoziju v jeseni.
ANTON JURCA
DELOVNA SOBOTA 11. septembra
Odbor za gospodarjenje in razvoj je na zadnji seji sprejel priporočilo, da bi za solidarnostni sklad za elementarne nesreče vsi zaposleni delali v soboto, 11. septembra 1976. Prispevek za ta sklad v višini enodnevnega zaslužka nam nalaga zakon.