r Naj reč ji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • > < $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TEUTON: CHelse* 3—3878 NO. 237. — ŠTEV. 237. GLAS NARODA * Lisf; slovenskih idelavcevv Ameriki. r The largest Slovenian Daily in _ the United States. „ Issned every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Raiders. l! In Entsrsd as Bscond Class Hatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea »—8878 NEW YORK, TUESDAY, OCTO BER 10, 1933. — TOREK, 10. OKTOBRA 1933 VOLUME YT.T, _ LETNIK XLL NARODNA GARDA PROTI STAVKUJOCIM MAJNERJEM V SULUVAN COUNTY, INDIANA, JE GOVERNER PAUL McNUTT PROGLASIL OBSEDNO STANJE štrajkarji v Pennsylvan" ji so začeli popuščati in bodo sledili pozivu predsednika Roosevelta. — Izdelovalci orodja v Michigan niso zadovoljni s posredovalcem NRA. — Štrajkar ji so odločno proti onim premolar jem, ki dele z gospodarji dobičke. SULLIVAN, Indiana, 9. oktobra. — Ker delavski nemiri niso hoteli ponehati in so zavzeli v zadnjih dneh celo večji obseg, se je governer Paul B. McNutt odločil za zadnje sredstvo. Sullivan okraj je podredil vojaški kontroli, kar se pravi z drugimi besedami, da je proglasil nad o-krajem obsedno stanje. Narodni gardisti države In-diane skrbe z nasajenimi bajoneti za mir in red. Pet stotnij 1 52. infanterijskega polka v Terre Haute je dobilo povelje, naj napravijo konec bojem med stavkarji in stavkokazi. Vrhovno poveljstvo je prevzel general Deprez. Ce bo treba, bo dobil na razpolago še več vojakov. Mržnja štrajkarjev je naperjena v prvi vrsti proti onim premogarjem, ki so v nekaki kompaniji s premogovnimi družbami in dele ž njimi dobičke. Unijski voditelji so mnenja, da pomeni tak način dela kršenje pogodb, sklenjenih z NRA. V Hymera, Ind., je bilo bombardiranih pet hiš, v katerih stanujejo premogarji. Čudnemu naključju je treba pripisati, da ni bil nihče ranjen. DETROIT, Mich., 9. oktobra. — Izdelovalci o-rodja, ki štrajkajo že več tednov, so poslali v Wash- ^'"vTT," "P<>" J ' J J * r- nizati. \ .sled tejra smo odločili v tem, od komunističnim vodstvom, nasije — -delo. ki povzroči mirno! Kitajski, v angleščini pisani list smrt brez bolečin. — je dvignil j T!u* Press" pran i, da so celo vrsto temeljnih, verskih, znani ^jli delegati zelo nespametni, da stvenih in naravnih problemov. 11LSO vprašali kitajske vlade za do. Katoliški list "Germania" je najelo pripomnil: — Katoliška vera veže vest svojih vernikov, da ne sprejmejo tega načina, da se prikrajša trplje- Za mirovni kongres ni bi-b mogoče dobiti dvorane v Sanghaju. — Zborovanje so premestili v Vladivostok. Šanghaj, Kitajska, 9. oktobra. Dasiravno je bilo »v Sanghaju v*»č odličnih Evropejcev že nad en mesec, niso mogli dobiti dovoljenja za azijski protivoljni kongres in so vsled tega odpotovali rv Vladivostok (v Sibiriji Delegati so pod vodstvom angleškega delavskega voditelja lorda Marleva. Prejšnja poročila iz .Šanghaja so naznanjala, da kitajsk« oblasti niso hotele dati dovoljenja za kongres, ker so bile mnenja, da BOISE, Idaho, 9. oktobra. — Senator Borah je danes objavil pismo, ki mu ga je pisal kubanski predsednik Grau San Martin. V pismu je rečeno, da skoro vse novice, ki jih objavlja ameriško časopisje o položaju na Kubi, izvirajo iz diplomatskih in finančnih krogov, kateri hočejo dopovedati svetu, da jim je kubanska vlada sovražna. JAPONSKE SPLETKE V MANDŽURIJI Sovjeti so objavili Lstine, ki ddka^jejo, da so Japonci izdelali načrt za polastitev kitajske železnice. — Imeli so tajne seje. Moskva, Rusija, JI. oktobra. — Sovjetska vlada je objavila vse vol jen je .prej, predno so prišli na Kitajsko. Poleg te ga pa so tudi imeli tajno zborovanje v budistov- ski hiši Tap Kunga, katero ime si japonske uradne listine, ki ivsebu-jenavzel mednarodni vohun J. T. | ieJl> natančno izdelane načrte za nje neozdravljivih ljudi, ki tPpR|Trebič-Liiicolnt ko je pust al budi-', aretacijo ruskih uradnikov kitaj-velike bolečine Istovski duhovnik. Vsled tega zbo- *ke vzhodne železnice, ki je last Tudi v luteranskih krofih sma- rova»ia *so «> deflegati asakopali [ Kiisije, kar bi dalo povod, da bi ington oster protest proti metodam, ki se jih poslužuje zvezni posredovale^. Očitajo mu, da namenoma krši določbe NP^A. Protest je podpisalo več tisoč štrajkarjev v De-troitu, Flintu in Pontiacu. Strajkarji zatrjujejo da je v tem štrajku NRA popolnoma pozabila na svojo dolžnost. Zvezni posredovalec John M. Carmody, ki ga je poslal sem senator Wagner, se je očividno postavil na stran delodajalcev. Stavkarski odbor ima baje dokaze, da preskrbujejo delodajalci stavkokaze z orožjem. Policija se napram stavkarjem zelo izzivalno obnaša. PITTSBURGH, Pa., 9. oktobra. — Pokoreč se pozivu predsednika Roosevelta, se je trideset tisoč izmed petinsedemdeset tisoč stavkujočih premo-garjev vrnilo na delo. Upati je, da bo ta ogromna I Ženevi. stavka še pred koncem tega tedna končana. "Sunday Dispatch" pravi, da Med stavkarji National Steel Corporation je za- bo » prihodnje deto za- vladalo veliko ogorčenje, ker je predsednik te družbe, E.. T. Weir, baje rekel, da bi bilo treba nekaj štrajkarjev postreliti. , V Favette okraju, kier ie štraik zavzel posebno. . ... • i *i i i • v • . • • P,me- s katerimi bi bilo takoj pr- resno obliko, m buo dosedaj mogoče otvoritl niti; vi dan mogoče uničiti prebival- enega rova. stvo v obmejnih mestih. Po zatr- Martin Ryan, voditelj stavkarjev, pravi, da je u-ravnava štrajka odvisna od predsednika Roosevelta in administratorja Johnsona. Delavci se bodo šele takrat vrnili na delo, ko bodo delodajalci priznali unijo. SPRINGFIELD, Mass., 9. oktobra. — Pred tukajšnjo tovarno Westinghouse Electric and Manufacturing Company je prišlo danes opoldne do prvih izgredov, ko so začeli stavkarji obmetovati stavkokaze 8 kamenjem. Policija je kmalu napravila red. WASHINGTON, D. C., 9. oktobra. — Industri-jalni diktator Hugh S. Johnson je danes pozval lastnike jeklarn, naj takoj obnove pogajanja z zastopniki stavkujočih premogarjev v zapadnem delu Pennsy Ivani je. Johnson je več dni zaman čakal, jjezo kitajske vlade. J .se Mančnkuo država polastila že- •Protivojni kongres se vrši vsa- lezniee. ko leto na različnih krajih sveta.' Tri listine nosijo podpis japon-Kongres ima za svoj cilj boj pro- skega poslanika v .Mančnkuo in ti vojni. Lansko ieto je bil koii-) vrhovnega [poveljnika japonske t raj«) življenje za nekaj, kar more vze«ti le Bog. V zdravstvenih krogih je že nastalo vprašanje, kdaj je kdo neozdravljiv in kdaj naj bo njego-I vo življenje končano. Po sedanjem načrtu .pravosod- ftkem Predenim tednom je bil tak, 'Hisikari m so sestavljene v gres rv Amsterdamu na Iloland- vojske »v Mandžuriji, generala Ta nega ministrstva neozdravljivosrt bolezni ne bo določil samo oskr- kongres v iXew Yorku. kjer je bi- obliki poročila na zunanje in lo udeleženih okoli 3000 deleča- strstvo v Tokio. Četrta listina mini* na pa bujoči zdravnik. temveč tudi dva, (vsebuje poročilo japonskega ge- ofie.jelna zdravnika, ki bosta na-' L,ml Mar,t'>' »«' > hrabro j neral nega konzula v Mančnkuo tančno zasledovala ves potek bo-*b°jeval v svetovni vojni. Po vojni j Kazulnto Mor»,.ma generalu II.-lezni in bosta osebno preiskala *e -»e Pridružil angleški delavski sikari. bolnika. ptranki in se je zavzemal za sploš- J" *' Medtem ko ministrstvo določa, 111 IM,r-da je •euthonasia dovoljena samo.1 18- avgusta je prišel lord Mar-ako osknbujočega zdravnika pod- Je-V »kupno z urednikom franeo-pirata še dva izvedenca, tedaj je ske-a komunističnega lista "IIu-dan dokaz, da Življenje nima več ,nanibe'' Paulom Vallant-Coutu-vrednosti in da ga je mogoče brez rier v Ganglia j. Xekaj dni pozneje vsake šk(»de uničiti. | J"6 odpotoval na Japonsko, da bi pregovoril japonske pacifiste, da Postavno vprašanje, kdo more zahtevati euthonasijo, do sedaj še ni bilo rešeno. Ministrstvo samo hteval 100 novih obrambnih aero-planov, mornarico pa bodo povečali z več tisoč mornarjev. "Sunday Referee" zatrjuje, da Nemčija naglo izdeluje strupene bi se udeležili kongresa, toda japonska vlada ga je izgnala iz de-žeile. svetuje, da naj bolnik sam določ- 11 w . . -i Prejsni teden je mestni izastop- no in odločno zahteva eutnonasi-' ., * , . , , . - , , ., v » nik v Sanghaju prepovedal pro- JQ^ a nu ' *a Kn ] ii i Lr .ti» vo«* ■ i m n7*ln ~ * ' ' ' pa če bolnik . septembra Je bilo sklenjeno. da mančnkuo oblasti aretirajo sedem sovjetskih železniških u-radnikov, ki se sedaj nahajajo v zaporih. Od te se je so bili izključeni Kitajci. vsled česar zatrjuje sovjet- Orau San Martin zatrjuje, da hoče živeti Kuba v pri jat elj.sk ill odnošajih z Združenimi državami. Sedanja kubanska vlada želi predvsem zaščititi kubanski narod pred tujezemskiini izkoriščevalci. Havana, Kuba, oktobra. Štirje Amerikanci. uradniki Uet-lehem ^Manganese Mine Company v Daiquiri, so srečno pobegnili v Santiago, zatem ko so jih hue!i stavkujoči rudarji štiri dni zaprte «v uradu podjetja. Politični krogi domnevajo, da bo .provizorieni predsednik Ro-mon (Jrau San Martin še tekom tega tedna odstopil. Njegov naslednik bo postal ugledni opozicijski voditelj Mendieta. ARMADA BREZPOSELNIH SE MANJŠA Washington, D. C., 9. oktobra. V svojem mesečnem poročilu naznanja American Federation of Labor, da je do konca septembra dobilo okoli 3.000.000 brezposelnih delo. Po cenitvi delavske federacije je brttz dela še vedno 10.:150.000 delavcev, v primeri s 13.3ol),000 brezposelnimi v marcu. KELLY SE NE PRIZNA KRIVEGA Oklahoma City, Okla., 0. oktobra. — George KeUy in njegova žena (Katherine kot zadnja obdolženca štirinajstih odvajaleev milijonarja Ursehela sta danes bila pripeljana pred sodnika. Kakor tekom obravnave proti TJailveu, P»atesu kn tovarišem, je ska vlada, da zadene .popolna od- tudi sedaj sodišče strogo zastra- POROD NA BR00KLYN-SKEM MOSTU X i oh o las Frolse je hotel včeraj odvesti svojo ženo v Columbus bolnišnico. Ko je dospel z avtomobilom na sredo Brooklynskega mostu, so ženo napadle porodne bolečine. Zavozil je -na stran in par minut kasneje je žena porodila sedem funtov težkega otroka. Neki policist je ipoavaJ ambulanto, ki je odvedla mater in o-troka v bolnišnico.' 22 OSEB POGREŠAJO kdaj se bodo pogajanja začela. John L. Lewis, predsednik United Mine Workers, je brzojavil Johnso-nu, da je unija storila za uravnavo štrajka vse, kar je v njeni moči. Zdaj morajo še delodajalci storiti svojo dolžnost. Ako se bodo le predolgo obotavljali, jim bo predsednik Roosevelt diktiral pogoje. Los Angeles, Cal., 7. oktobra. Plii velikem požaru, ki je divjal v Griffith Park, je izgubilo osemindvajset aseb življenje, dvaindvajset nezaposlenih pa še vedno pogrešajo. Med ira'zvalina'ini so našli preeej obžganih kosti, pa dosedaj še niso dognali, če so živalske ali človeške. govornost za postopanje mancu-kuo »vlade Japonsko. Poleg sklepa gle^le aretacije so dobile mančukno oblasti tudi naročilo. da se poslužijo orožja proti vsakemu sovjetskemu železniškemu uradniku, ki bi se protivil aretaciji. V objavi teh listin pa ni bilo povedano, kako so prišle v roke sovjetske vlade. STRAJK V KAZNILNICI VELIKO PRAZNOVANJE NA POLJSKEM Krakov, Poljska, 7. oktobra. — Danes so tukaj iz velikimi svečanostmi proslavili 250-obletnieo dne, ko je pregnal poljski kralj Sobieski Turke izpred Dunaja. Svečanosti so se vnšile •■■••••■< fca New Iod m ceU Mo Za pol lota .............. Za InooMUtioa Za pol leta .... HJDL • •••M #7.00 »3.50 Hoboerlptloo letrij f&00 AdWtUBBWt OB "Glaa Naroda" labaja dan nedelj ln pramlkor. podplat ln n—milil ae no prtobčujejo. Deoat naj * blagovoli po Mux; Order. Pri apremombi kraja naroflftikor, pralno. da oe tudi prejšnjo blrallACe naananl, da hitreje najdemo naalomltoa. %LU NARODA", Sli W. 1Mb Street, Near Yecfc. N- - CHebea »-Nit MORRIS HILLQUIT Lorain, Ohio. Slovenski Narodni Dom v Lo-rainu bo praznoval 29. oktobra desetletnico otvoritive. Na ta dan ne bo vršila proslava z jako bogatim programom. Nastopili bodo: Slovenska tola, dramski odsek S. -V. 1>. in pevski zbor "Naš dom" pod vodstvom Mr. IxmLs Šemeta. Najbrže bo tudi banket. Že .sedaj se vabi vse rojake i/, ljoraina, iz Clmelanda iu iz drugih naselbin. •Več o programu bom poročal pozneje. Dne 15. oktobra priredi S. N. D. clam bake. Vabi se v.se delničarje in delničarke in pa vsak naj povabi eše svojega prijatelaj. Za •vstopnice vprašajte .pri poslovodju aJi tajniku S. N. D. V nedeljo smo obiskali prijatelje v Girard, O. Odpeljali srno se iv družbi Mr. in Mix. Joe Menart iia Cleveland a. Ta obisk .smo mi-! Še po svetovni vojni nihče ni videl v Italiji velesile enake Fnan-ciji Angliji, ali »amo Japonski. Sijajno oborožena, .sita in lepo o-blečena italijanska armada je bila poleg .tega iše v veliki premoči, J pa j-o vendar bežala pred lačnimi, raztrganimi in izmučenimi avstr. četami, kadarkoli se jim je zahotelo pognati Italijane v beg. Italijanski vojak sploh ni bil za vojno v strelskih jarkih, kjer se je moral borili ne .samo iproti sovražnikom, t en* več. tudi proti nesna-gi in mrčesu. Je pa vprašanje, ali ti slabi vojaki ne bodo izborili vojaški piloti. A bodoča vojna se nam obeta v zraku in iz sraka. Italija postaja. s svojim letalstvom prava velesila. Ivako Italijani delajo na polju izpopolnitve svojega letalstva, nam najbolje priča polet Bal bo ve eskadre čeiz ocean. Mussolini ni mogel najti za italijansko letalstvo primeroejše- S smrtjo Morrisa Hillquita je izgubila socijalistična stranka v Ameriki enega svojih najboljših mož. Pokojnik je !bil rojen leta 1869 v Rigi ter se je leta 188G s svojimi starimi priselil v Združene države. V političnem življenju se je začel zgodaj udejstvovati. Ni bil p« samo politik, pač pa tudi dober pisatelj in žurnalist. Po poklicu je bil odvetnik in je dolgro vrsto let posvečal svojo službo delavskim organizacijam. Dvakrat je kandidiral na socijalistienem tiketu za newyorškega župana. Ko je kandidiral pokojni zvezni .senaror La Follette za predsedniško mesto, je Hillquit z vsemi silami propagiral zanj. Zgodovina ameriškega socijalizma je tesno združena z imenom Morrisa Hillquita. Njegov mednarodni sloves prav nič ne zaostaja za slovesom Jauresa, Bebela in Bern-steina. Izza smrti Eugena V. Debsa je bil Hillquit predsednik sccijalistienega narodnega odbora. V svoji stranki je bil pristaš desnega krila in je imel dosti opravka s precej močno opozicijo levokrilašev. Na lanski konvenciji sooijalističnc stranke v Milwaukee, so mu levičarji postavili protikandidata, toda po vroči dcibati je bil Hillquit ponovno izvoljen. Pokojnik je bil mož izrednih duševnih zmožnosti, skoziitskoz pošten in se je vedno odkritosrčno boril za svoje ideale. Organizirani delavci bodo težko preboleli izgubo, ki jih je zadela. PRED VOLITVAMI Volitve se bližajo. V občinske in državne urade bo treba izvoliti nove može. Republikanska in demokratska stranka se borita za prvenstvo. Volivna kampanja je precej ostra. Govorniki grme drug proti drugemu, časopisje pere umazano perilo. Če je le polovica tistega res, kar bodo rekli v volivni kampanji repiiblikanci o demokratih, in kar bodo rekli de-mokrarje o republikancih, naj se sam večni Bog usmili te dežele. REPUBLIKANSKA NEMČUA Nemčija je republika, toda navdušenja za kajzerja še zdavnaj ni konec. Neki nemški list je bil razpisal več nagrad in poEval svoje naročnike, naj imenujejo pet oselb, ki bo v Nemčiji najbolj priljubljene. Neki star veteran je (vposlal sledeči seznam: , 1. Njegovo veličanstvo cesar Viljem; ' v , 2. Njeno veličanstvo cesarica Hermina; 3. Njegovo visočanstvo prestolonaslednik; , 4. Žena njegovega visočanstva prestolonaslednika; 5. Adolf Hitler. Ta seznam je zelo značilen. Še bolj je pa značilno, da je bilo uredništvo dotičnega lista toliko pošteno, da je prisodilo patriotskemu veteranu prvo nagrado. Kako je seznam Hit ter ju ugaja*, pa poročilo ne omenja. . .. dE NEKAJ O POVODNJI Včeraj j£ objavil 44Glas Naroda"-ae peto poročilo o strašni povodnji v stari domovini. Istočasno je bil objavljen fttfdi dopis našega starokrajskega poročevalca o škodi, ki so jo povaročili nalivi v gorenjem delu Poljanske doline. . » > . Rojaki, ki ne čitajo drugega (kot glasila naših slovenskih organizacij, bodo šele proti koncu tega tedna izvedeli nekaj podrobnosti o strašni katastrofi. "Glas Naroda" je že prejšnjo sredo objavil tri kolone dolgo poroČrh) o razdejanju ▼ Ribniški dotini, dočim ni imel naprimer'"Amerikanski Slovenec" še v petkovi šte-yiM niti bwcUofr gpcv+diqi. Tj| ^ ga moža. kakor je Balbo. Vedel sli h napraviti že včekrat. in v ne-1 ^ diL j«. nalopa t;.žka ilt izbraJ je del^snio obljubo izpolnili. Okrog I za njf> razmem)ma zft)o m!adega delete ure d<>poldne smo že zagle-1 nurža .ki je pokazal občudovanja dali tovarno The Ohio Leather Co. j vredno energijo. Začel je z nepri- in se nato ustavili v S. X. IX Tam čakovanimi inšpekcijami — prile- smo .se seznanili z Mr. Matija Le-! ti na letališče. pre-leda vse. pre- skovoem.Mr. Joe Leskoveem. Mr.|JnP.stj nekaj ^stnikov. kaznuje .Tolm (Kosmom in Mr. Frank ZaJo. tega ali onega, ki je zamudil v karjeiu. Dobro smo se počutili ko L]užbo in ki ne kaže nobene volje smo ae okrepčali « 3.2 proeentnim j do napredka. Tako je počasi s-ta-p.vom. Potem smo se podali k I re- jj,,ji izpremenil v nove ali pa družim Mr. John Dolčiea, kjer .so jih O smrt nastopila zaradi kapi. ki je bila posledica arterioskleroze, je zahtevalo kraljevo sprems-tvo. ki je prišlo ■/. I njim v Švit-o. naj se truplo raztelesi in natančno preišče. Zakaj ? Raznesli so se bili glasovi, da kralj ni umrl naravne smrti, marveč da je bil zastrupljen. Zato je bila obdukcija dovoljeno in Vcvedena. — Truplo kralja Fejsala so prenesli v Patološki zavrni, kjer so {ra raztelesili. Proceduro je izvršil prof. .Reehet. ki je po obdukciji potrdil | to. kar so ugotovili zdravniki v |protokolu o smrti. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.60 .................... Din. 100 " $ 4.75 .................... Din. 200 " $ 6.90 ................... Dili. 300 "$11.25.......J.......... Din. 500 »» $22.25 .................... Din. 1000 V ITALIJO Za $ 8.60 ................... Lir 100 " $16.85 .................... Ur 200 " $41.10 „..:............. Lir 500 " $81.75 .................... Ui 1000 1 '$162.50 ....,.............. Lir 2000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bOlje pogoje. OmOlLA V ABWBldKSB DOUBJSB Za, iaplačUo $5.00 morate poslati____$ 5.7S »• » $10.00 " »r _____.$10.85 •» " $15.00 " " _____$1«^- » n $20.00 » "__.$21.— " '» $40.00 " m ____ " $50.00 » - ______451^0 Prejemnik dobi t starem knge plačilo ▼ dolmUm. IVnjam nilcaitle lsrrfujemo po CakU htum sa pristojbino $i, - SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Naroda" MŠ WKBT tm 87B8BT NMW YORK, N. t. Dvanajst mejnikov v življenju ženske: Bila je ponosna, ko so ji j»rvič rekli "gospodična". P»ila je ,sr-e<*Mia. da so jo .smatrali za starejšo nego njene tova-rišice enake starosti. Želela «si je. ko je dožhvela ,>vu-je prvo razočaranje, v ljubezni, da bi bila stara, popolnoma stara ženska in da bi ne čutila več svoje muke. V zatišju svoje mlade zakonske, sreče je pozabila na vso nečhner-nost in se je smejala ženskam, ki se niso znale starati .7. ravnodi*--jem in častjo. Na Nvoj :H). rojstni dan je d>'-jaila. da čuti, kako njena prava mladost šele sedaj .prihaja. Pretreslo jo je. ko je odkrila prvi sivi las. Bila je presenečena, ko jo je mlado dekle pozdravilo s .spoštljivim priklonom. Padla je iz oblakov, ko je odkrila. da zanimanje mičnega mladega moža .ne velja njej. temveč njeni hčeri. Bilo ji je silno prijetno, ko ji je zaklieal šofer "Pozor, mala gospodična !" Bila je ogorčena, ko ji je prodajalka hvalila "prim iren klobuk za zrele ženske". Jokala je. ko je dejal starejši gospod "V naših mladih letih, gospa . . Popolnoma se je sprijaznila s wvojo usodo, ko ji je mali vnuček prvič dejal "stara mamica". * — Ženina sem ti izbrala — je Kljub temu pa se je v Fejsnlo-vem spremstvu trdovratno vzdrževala vt^t, da je pokojni vladar postal žrte-v zločina. Stvar je posta-• la še sumljivejša, ker je tri ure po Fejsalovi smrli nenadoma umrl) tudi ravnatelj hotela, v katerem s-je bil nastanil iraški kralj. Istočasno ipa je izginila neka neznana' 44lepotica", ki je spremljala kra-jrokl" ina1i ^^ Ija. Nihče ne ve. kdo je bila ta skrivnostna ženska, odkod je prišla in s čim se je prikupila pokojni mu kralju. Splošno pa se širijo glasovi, da je imela prav tn neznanka važno vlogo pri kraljevi smrti. Menijo namreč, da je bil kralj Fejsal zastrupljen z digita. linom ali kakšnim drugim strupom. V Orientu namreč poznajo stvu-pe. ki povzročijo smrt. ne da bi se po bavarskem kralju Ludviku poročajo, da je bil zelo originalen človek. Posebno za parade, pogrebe, (veselice i-n .siavnost.i je bil jako navdušen. Vse se je moralo vršiti nataneno p<» predpisih, in prorje onemu, ki bi predpi* prekril. Bolj se je dvigal ,za zunanjost, nego za vest iu srce. Ko je umrla kraljica .Karolina. je bilo po vsej Bavarski zapovedano splošno žalovanje. Imenitniki so morali hoditi v črnih oblekah, iz oken so morale »vihrati črne zastav«'. Nekega dne je srečal kralj v parku originalnega monakovske-ga umetnika Kocherja. Kocher — možak je bil star in romantičen — se jo vozil v kočiji. In škandal vseh škandalov — sramota vseh sramot — Ivoeher je nosil v času žalovanja sivkaste hilače. — He! — ga je nahrulil kralj. — Doba žalovanja po presvetli kraljici še ni minila. Kakšne hlače pa imate na sebi? I*nu>tnik se je nekoliko dvignil, se udaril po črnem lajbelču in vzklikni advertise in "GLAS NARODA' Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila tn tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila* Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. za najmanjše stroške. Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navadila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New'York. N. Y. , .. . . , > /. /v 11 ft J111 : Ker-al le bil o tei stvari obveseen ... . . . . ,. 1 — veličanstvo, jaz tukai notri po posti, ki so mu ,0 bil, pnnesh ^ trk pred smrt,o. Baje je to sporo., ^ v h čilo kralja močno razburilo, ker j»- ^ bil pokojni vladar namenil svojo j ^^ ^ ^ sestro zji zeno egiptskenm kralju V - , srečno napraviti sodček «viua. ka- korseiH'ga ni še nikdar premogla moja skromna klet. Bilo je iz cali-fonnijskega grozda ter slastno iu močno, da nikdar tako. Vsak. ki ga je poskusil, ga ni mogel pre-bvaliti. Nu mizo sem ga dal le ob j svečanih prilika 1^. Svečanih prilik sicer ni bilo dosti, pa ga vseeno že maja meseca zmanjka lo. Toda naj bosta sladkost in dobrota <še tako popolni, brez kaplje peflina ne gre. In pelin je cik-nila v tisto nebeško pijačo mlada slovenska lepotica. Ko si je omočila ustnice, je rekla: — Po nekih čudnih recnijah ima okus. — iDolgo časa ji nisem mogel odpustiti neumestne opombe, danes ji pa odpuščam. Morda zato. ker je v kleti že zdavnaj zmanjkalo vseli sladkosti ki vseh dobrot, morda pa zato, ker prihajam bolj in b»dj do prepričanja, da žeoiske sploh ne vedo. kaj je sladko in dobro in sploh nimajo mi is I a za lepoto. Lepotica, ki je tako nesramno obsodila mojo najboljšo kapljo, baje zaenkrat še ni zaljubljena, še manj pa poročena. Ne bom se pa dosti zmotil, ako pribi-jem. da bo čez dve ali tri leta objemala kako debelo nerodno te-slo in mu šepetal« v uho: — Oh, I kako si lep, oh, kako neznansko, si iep ... ob, kako te imam rada..« "OLA» lAiaDl" HEW YORK. TUBODAY, OCTO-BSR 10, 1083 TEK LAiOUT SLOTZKS DAILY »P U. gSBBg^'MJI..1.""1 I..............■■ !■ I - . .' * * TtAZKOLMKOY : CioKfKKiienA Jtilka so j»» priprav Ijala 7.n svoj praauik. bližal m« „i»' nairm*1 dan iijrapm |?odu. k i ga jp višino obhajala zelo slovesno. Na godova nje jo vsako leto povabila nekij svoiih ji vest i h prija-leljie. znanih mol oni est nih kle]>e-tuljie, da so pri sladki torti vse ■ knpaj obrni«« kosti »ibogih cibča-nov. Letos se ni tako ve.Nelila t«»ff}i dne. Julka je bila hoMcii služkinja in je *lu£bo podedovala po svojem o-čet ti. veselem Dolenjcu. Xj«-ne (lol/nmti so hil<» vsekakor z«*lo važne. Skrbela je za vso šolo. poznala jo vse otroke in se zanimala za njihov napredek, obrekovala je u-ritrlje in ii Mteljiee. pretepala nia-le Ko'nreke preti poukoin, če so bili pretrlaxni. Sicer so ji fantički vračali milo za je pazila, da je v šoli izsledila vsako nerodnost in na krasile šolske kote in proslavljale plužkinjo. ki je imela preveč družili skrbi. Pripetilo >e je. da jo je pri njenem vzgojnem delit, ko je delila fantičkom zaušnice, presenetil gospod upravitelj. Ta človek pa. čeprav je bil vzgojitelj, ni hotel razumeti skrbi «a blagor otrok, ki jo je imela Julka. ICratkomalo ji je prepovedal vtikati se v stvari, ki je ne bripajo. svetoval ji je pa. naj s«» bolj potrudi za snago, a za jpa-glavce bo skrbel že on sam. j Julka je bila užaljena in jezna. Se večji vprok njene slabe volje pa GODOV ANJE j« bil učitelj Andrej, ki se ni bri-'Tal za \ roče poglede še ne stare .Tul-ke. Ostal je neobčutljiv in zaman ga je ljubila in čakala, da jo za-: n ub i. Da. ta Andrej, kar nesramno ji je zagodel in si izbral drugo ter se sklenil z njo poročiti prav na dan J nI ki n ep: a godu. ".Vaj se!" je zaključila svoje žalostno premišljevanje in šla na delo. Deeo je pridno bunkala kakor preje, le bolj pazila je. da ni bilo blizu kakega učitelja. Pa se ji je vendar nekaj ponesrečilo, malega sosedovega fantička je v hitriei udarila na oko in deček je glasno tulil. Prišel je n-pravitelj in »i vse zapisal. Zdaj je bila v resnih skrbeh in kar nič preveč se ni veselila svetega Jnlijana. Julkinegn godu se je menda najbolj bal njen nečak Tonček. ki ga je imela v oskrbi in ga je raje krmila z udarci kakor s kruhom. Že nekaj dni preje se je jezila, da mora. lcnhati tudi za teara pfl-giavea in bo jedel predobro kosilo ker se ne izplača fcuhati kar nn cive strani, zmerjala ga je. da ji bo vi-e požrl in mu grozila, da ga bo postavila pod kap. Deček je bil revček brez staršev, ki sta mu prehitro umrla. Trpeti je moral tetine jezo in molčal je. Dan godu je napočil. Na mizi je ležala torta, visoka in črna je vabila polna mračne in tihe sladkosti. Vse je bilo pripravljeno. Julka je skočila še po vino. da bi postregla z njim svojim gostom. Tedaj je prihitel iz sosedne sobe Tonček s škatlico v ^oki. Stresel jo je. Dvignil je beli nazobčani papir okoli torte in izpustil vz škatle majhno miško prav pod torto. Preden se je miška dobro zavedla, je že ždela pod ogromnim hribom črne sladkosti. (Jospodična Julka se je vrnila. Z njo so pricapljale tudi njene pri- jateljice. Na torti je gospodinja o pazila majhno razpoko, a ni se ozirala 11a to. V milem govoru se je zahvalila prijateljicam za čestitke in že se je zabliskal bridki nož v njeni desnici in se zapičil v torto. Tedaj je nekaj zacvililo, izpod torte je prilezla iniška in švignila na tla. Prijatejice so zavrisčale in kar pobegnile. Julka je razburjena zgrabila koRaree in izpila na dušek kar vrhano mero vina. Tedaj je nekdo potrkal. Vstopil je šolski vodja, ji vzneseno čestital in pripomnil, d« je šolski odbor spoanal. da ima ona mnogo preveč moči in talentov, in da je škoda, da bi jih tratila v taki službi, ker se : lahko drugje us-]>ešneje udejstvn-ln prav zato je nastavil odbor drugo služkinjo. Upravitelj je odšel. Julka je žalostno, gledala ea njim. Potem se je za strmela v torto in zazdelo se ji je. da je prav ta črna sladka gmota kriva vse njene nesreče. Zgrabila je torto in jo treščil-a na tla. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI i SPOKOČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. živem zgorela Frances Pevc. stara 75 let in dom« iz Gornjega Tuhinja na (iomnjskem. Samotarila je iv koči in najbrž se ji je prevrnila svetilka. Ko so sosedje opazili ogenj, je bila že vsa koča v iplamenu in starko so potegnili i/, ognja mrtvo in vso ožgano. — V petek septembra je na svojem domu v Milwaukee, umrla •Ursula llofbauer. rojena Rakun, ki je dosegla častitljivo starat 76 let. Pokojna je bila iz znane Kakunove. družine na Rečici v Savinjski dolini ter je prišla v }lil-"\vaukee pred "iti leti. Njena družina ima tukaj in v starem kraju obširno sorodstvo, med katerimi je bil tudi starim Mihvaučanom dobro .poznani Jakob Rakun, .ki je pred leti umrl v starem kraju ter njegov brat Florijan. — Komaj se je odprl 1. oktobra lov na zajce in jerebice, že se je pripetila huda ne« reč a rojaku Antonu Vranesieu v Caluineth. Mieh. Mladi 22 letni Anton se je napo- toil v nedeljo zjutraj. 7. nekim svojim tovariše in na lov. Peljala .sta se do jezera Medora. kjer sta izstopila in šla v gozd na jerebice.. Hodeč po gozdu, se je Vrane-fiičeva puška na neznan način sprožila in ves naboj mu je šel v roko. S tovarišem sta se hitro odpeljala v bolnišnico 11a Calumet, kjer so pa zdravniki izjavil, da je roka preveč razmesarjena, da bi jo bilo mogoče ohraniti, nakar so mu jo takoj odrezali. Pač huda nesreča za nilndepra rojaka. — Ferdinand (Miesarek iz Calumet. Mich., je odpotoval v ponedeljek v Washington, D. C., kjer bo vstopil v ondotno znano De-vitt šolo. katera pripravlja dijake za vstop v West Point vojaško (akademijo. odkoder prihajajo častniki za Vstop v to ko dobiti in le gotovo število j«'j (liyjc DVE SIROTI ------- Spisal A. D. ENNERY Gospod markiz. — je dejal Lafleur. da bj se svojemu gospodarju še bolj prikupil. Nekatere dame so upehane padale v na roe je svojih kava lir je v. D'Estrees in de Maillv sta igrala šah; oba — moral sem si pomagati z uspavalnimi sred-v*ta ga imela pošteno pod kapo. Floretta injstvnm. Julija sta bili že omamljeni, vendar pa nt. — Kaj za to, glavno je, da je končno v tako, kakor drugi; vrnili sta se h gugalni-|mojih rokah! cam, da bi nedaljevali tekmo v gugaiijii, ki 1 — Ah, lo ni bilo lahko, — je nadaljeval jo je bil prekinil markizov prihod-. premeteni služabnik. — Ni mi zaupala, upi- lioger je ostal za hip sam in umaknil seje rala se je, ko sem ji dejal, naj gre z menoj, iz vrtinca splošnega rajanja. in hotela je klicati na pomoč... Toda robec Sarkastičen smehljaj mu je zaigral 11a listih ob pogledu na razgreto, razuzdano družbo, ki jo je bil spravil v tak ogenj s tem, da je namignil na morebitni konec podobnih orgij in možnost, bližajoče s osvete izmozga-vanega ljudistva. De Presles si je zaman prizadeval pridružiti se rajanju svojih gostov. Ta razuzdanee je najbrž že slutil, da se je Lofleur zakasnil ali pa da se je njegov načrt po nesrečnem naključju izjalovil. Nikjer ni imel obstanka, 011. ki je !bil še na usta in nekaj kapljic tekočine iz te ste-kleuičice... — Dobro, dobro, — ga je prebil de Pre-sles... Glavno je. da je vse storjeno... — Gospod markiz bo pač izvolil počakati, da se gospodična prebudi... — Kaj praviš * — O. zdaj, zdaj odpre oči. .. — Norčuješ se iz mene, mreina grda! In potegnil je koniornika nekaj korakov v stran rekoč: —: Pokliči na pomoč služabnika ali še bo- V petek popoldne je pri delu.določeno vsako leto. Mladi rojak tovarni Cleveland Tractor Co.'se bo pripravljal .za .stop iv ime- nagloma preminul rojak Andrej Podobnikar. star 42 let. To zapušča žalujočo .soprogo in štiri leta •starega sinča .lames, nadalje očeta in enega brata. Ranjki je bil rojen v Zida.nem mostu na Štajerskem. — V Anna. Kans., se je pri delu v rovu težko ponesrečil Martin Krušič. l*rebilo mu je lobanjo. vendar je upanje, da okreva. Zdravi .se v bolnišnici Mt. Carmel. — V Breezy Hill, Kan«.. je na Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York POVESTI in ROMANI (Nadaljevale.) I'rsi boiji ----------------------------M I'a tri«, povest Is trike junaške do- be ________________________________________* Prva ljubesen ...............................Jl !*• (trata In dollnab......................M Pol litra TiptT« —..................——H Poslednji Mehikanec ___________________JI Pravljice H. Majar ___________________M Predtrlanl, Preftern la drurf svetniki v gramofona---------------—M Priredbe tebeliee Maje, trda res 1.— Ptice selivke, trda ves___________________95 Pred nevihte ....................................JJ Popotniki ..................................«f Poznava Been ..........—_________________ Pltfa!......................................M PovodcoJ Pralkl jodok ..................................... Prisesa Horousket* slavarja----JI Pravljice in pripovedke (Kointntk) 1. svesek ................................. 2. svesek ................—r—........41 Prrk med lodljand_________:_M Stritarjeva AntholocUa. broi .........801 Št. 17. (Prosper Mariinee) Verne Sisto Šesto, povest is Abrucev .........301 dufce v vlcali, povest, prevel Mir- • Ko Pretnar, 80 stra. .............. Sin medvedjega ivvea, Potoplinl romen ___________________________________-»• dtudcnC naj bo, V. iv................ Sveta Notburgn ...............................SS Spis je. male povesti ............—.......U Stezosledce.....................................* Šopek BameUrke ..........................JU Sveto noi .................................—JO Svetiobe In sence .........................1J0; Slike (Melko) ____________________JO Spake, tauttowhi. trda vea. —------90 (Gerbart Hsuptman) Potopljeni zvon, drain, bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 strani. bro& -------- St 20. fj<> Loko. A' ^Vjmerikrt je prišla preovisanirn gln-som je vzkli-ga je obšla pri misli, da bo moral monla za-, knil: man eakati. , . J — Prijatelji, obljubil sem vam preaene- I v • In že je preklinjal služabnika, da ga je | «*enje... pustil na cedilu. ( Da!. .. da!. .. V trenutku, ko se je že dvajsetir vračal v i — s)M>minjaš, Floretta, da sem ti 11a-kot vrta. je }>ci sto])il iz gošče predeuj ljka mai-H en rije dostojanstvo in prijel služab-: ko. — evo moje zvezde, ]>oglejte. tam neso nika zaroko, rekoč: 1 ■ — O kako sem ti hvaležen, Lafleiu*. j Markizove besede je sprejela vesela dru-Namestu odgovora je pa falot molče iz-1 žba z velikim presenečenjem. Floretta j- tegnil obe roki. kakor je bila pač njegova! skočila z gngalnice. stara navada. ! Hazardisfi so jTrekinili ]>artijo in odložili — Tako je prav. — je dejal markiz. — ^ ^iirte. Samo Roger, udobno zleknjen v 11a-Evo ti obljubljene nagrade. |slanjačii. se ni nehal gugati, dočim so se vsi Vzel je iz žepa mošnjo denarja in jo vrgel | drogi ozrli na travnik, kamor so bile štiri koniornikn. |mlade služabnice bas prinesle Henriko in jo XIX. Presenečenje in zadovoljstvo markiza de ; na travnik, kamor so služabnice z Preslesa je bilo tako veliko, da je za liip po- i kizovim komorni kom že nesle spečo H zabil na svoie dostojanstvo in prijel služab-; k<>, — evo moje zvezde, poglejte, tam Z opičjo spretnostjo je spravil I>afleur denar v žep. Potem je pa dejal smej** — Kaša lepa potnica je tu! — Tu, praviš ?... Potem tak eni se pa le požuri in jo takoj priredi, da jo predstavim gostom. V svoji nestrpnosti razuzdanec niti vprašal ni, ka j vse je moral Lafleur natvoziti dekletu* pre*foio se je dala ločiti od svoje družice, in kakšna sredstva so bila potrebna, da mu je pripeljal žrtev. Zdaj, ko je bila že tu, je samo razmišljal, kako Ibi bolj presenetil pijano družbo, ki je bila že davno prekoračila meje dostojnosti. Komaj je čakal, da stopi s svojo žrtvijo pred razuzdance in jim dokaže, da ima res dober okus. Zato je priganjal Lafleura, češ, naj hjtro privede diražestno dekle. — Privesti 9 — se je začudil Lafleur. Prav rad, toda ne gre. — Ne gre * f — Ne, gospod markiz, to ne gre, moral bi jo prinesli, ker ispi. \ — Kaj? Spi? — Gospod markiz se lahko o tem perepri-ea. Stopil je korak nazaj in razgrnil goščo. Po prstih se mu je markiz približal. Henrika je ležala na vrtni klopici, glavor, je imela naslonjeno na naslanjalo. Lafleur J ♦ji je rahlo potisral pod glavo svilen blazinico. — Spi! — je zašepetal markiz. — Kako lepa je takole^. _ prinesle nenri Ko in j« previdno posadile na pleteno klopico t^- ji potisnile ]>od glavo in noge blazinice. — To je pa še čisto mlad. svež plen! — jc vzkliknila Floretta in stopila srdito 1: speči Henriki. — Naša rivalinja, drage dame! — je pripomnila Julija in se vprašujoče ozrla na markiza. Nadaljerarije sledi.. HL AS vmmmmmna lilOD NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 10, 1933 THE LARGEST BLOVEKE DAILY ta U. I. A ^EiREGINA Roman iz : življenja: ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H AVSTRIJSKI KRVNIKI MED VOJNO 52 Toda vse te misli so ji prihajale, kadar .ni bilo Toma poJeg. Največ ob večerih, ko je ležala iv svoji kabini in je čakala na apanee, so ji rojile po glavi in njeno mlado srce je tedaj utripalo razburjeno iu nemirno. Mir je našla samo, ako je v svojih mislili iskala "zavetja pri svojih mrtvih *tari&ili. *Ne, ne, &tariši ne bi dopustili, da bi jo Temi aradi drug« žeruske zapustil. Saj brez njejja ni mogla živeti — ne, pa prav gotovo ne! .Rajši bi umrla in bi šla k svojim stadijem. * Ob jasnem solnenem svitu &ta prišla v Hamburg. O, kako lepo je bilo v domovini! Vozila sta se po mestu; nastanila sta se v hote-iu "Štirje letni easi" in sta oddala brzojaivko za teto Oreto ter sta ji naznanila »voj prihod naslednjega dne popoldne. Pravzaprav je ,Tom Kantu naznanil svoj prihod in teti Greti ni sporočil, da je ž njem tudi 1'ršika. Oa bi to razlagal v brtzojavi, mu je bilo prenerodno. Teta Ureta bo izvedela še dovolj zgodaj, kadar se Dripelje v Erfurt. - V Hamburgu je po zvedavih pogledih prvič občutil, da nekateri ugibljejo o njegovem rafcmierju do Uršike in zato je bil vesel, tia bo sedaj teta Greta nastopila kot njena pokroviteljica. Nič ree ni bi v Tnanuvaahi, v taborišču, kjer so se vsi poznali in si nikdo ni heJil glave izairadi njegovih odnošajev do Uršike. Saj ni več izgledala kot otrok, to je dovolj spoznal na parniku. ko so ae drenjali okoli nje « pokloni. V hotelu so ga pogledovali izvanredn« zvedavo, ko je izpolnil zglasnico. da mu je za tivroutek šinila kri v glatvo. In v Krfurtu in nato na njegovem domu je mora J a na vsak način biti kaka pokroviteljica. Sam ni m-ogel stanovati z Uršiko na 8Vojem posestvu. Zato je bilo dobro, d« je imel teto Greto. Vršike ni nadlegoval s takimi skrbmi, ker ji ni hotel kaliti njene brefcskrbnosti. Naslednjega jutra sta odpotovala v Erfurt, kamor sta dospela ihtega dne pozno popoldne. Na postaji je hodila ob vlaku vitka in nervozna stara poepa ter je vsakega mladega gospoda radovedno pogledala v obraz. Ko slednjič zagleda Toma. naj prej za trenutek obsžane, kot bi svojim očem ne verjela. Saj Toma že ni videla deset let. dobra teta Greta. Toda predno je bila na jasnem. a;ko je ta mladi gospod v resniei njen nečak, jo je že objel ter jo nekoliko dvignil od tal .s svojimi močnimi rokami. — Teta Greta — draga teta Greta! Oči ne ji za-solze. — O. Tom. drajji Toni; torej ni vendarJe ti! Ljubi Bojr, kako zelo si se izpremenil; .skoro te ne bi bila spoznala. — Ti pa se nisi prav nič Spremenila, teta; saimo lasje so malo bolj e»ivi; drugače pa. hvala Bogu, izgledaš popolnoma močna in zdrava. — Senlaj pa. T\*m, ti kličem: inkreno dobrodošel v domovino! Moj Bog. vsled »veselja, da te zopet vidim, sem kar slaba I>a sem se to mogla doživeti! I)a prideš domov, ne kot izgubljen sin. temveč kot samostojen gospodar. Bog je vendar le v**> dobro »vodil, moj dragi Tom. Toda o tem se bova razgovorila doma. — D.i, teta. Sedaj pa odpri oči! Predstaviti ti hoče,m svojo spremljevalko. To je Uršika Kronek, o karteri sem ti že mnogo pisal. In s tem potisne Uršiko .pred staro gosj>o. Uršika je bila skoro glaivo višja kot teta Greta. Z velikim zadovoljstvom gleda gospa v Urškini zardeli obraz. Vse je imela rada. kar je bilo lepega in lepi ljudje so kaj lahko pridobili njeno srce. — Uršika Kronek? Mala Uiršika ? O, draga gospica, -kako me veseli, da vas poznam. Venn, vi in vaši draigi stariši ste Tomu izkazali toliko dobrega Bog vam poplačaj. Toda — kje so vaši stariši? Gotovo morajo biti tudi tu, ker ste »vi tukaj. Uršika je bodo zaman. RAZBOJNIKA - PLEN 80-LETNE STARKE Iz Ajapeia na Korziki poročajo. da j<* blizu Saint Loureuita 80-letna vdova Angela Ba^sepor-ta, ki stanuje v hiši na samoti s svojim 52-letnim sinom, prijela dva razvpita roparja, ki sta že dolgo vznemirjala ondotno okolico. Ba-sseporta in njen sin sta bila med ljudmi znana kot čudaka, to pa zategadelj, ker sta po sodbi sosedov imela precej denarja, ki sta ga hranila doma. Gospodarsko poslopje, v katerem so stanovanjski prostori za služinčad. je precej oddaljeno od hiše., kjer živita starka in njen sin. To vse sta dobro preštudirala dva bandita. Pierre Cobe« in Martin Pigall. ki sta zasnovala napad na hišo v času, ko je bila starka sama doma. lia.ndita sta najprej potrkala na težka vrata, obita z železjem. Ne samo naša nemirna,' razrva-na doba. temveč tudi stari časi so poznali zveri v človeški podobi | Tipičen sadist je bii Vhiceirzo Verzeni. ki g.i je proučeval O are Ijombroso. Verzeni je davil svoje žrtve in njihovo življenje je bilo odvisno »hI tega, če je zločinec *vo-ji strasti pravočasno zadostil. Največji užitek je imel. če je zgrabil za vrat žensko, pa naj je bila mlada :i!i stara, lepa ali grda. Navadno mu je zadostovalo že davljenj", ■vendar je pa umoril 14 letno Gio-vaimo Molttovo in 28 letno Friger-jevo. Njuni trupli je strahovito raz. niesaril. eni žrtvi je if.rey.al vse drobovje. drugi pa razreza 1 t rebuli. Mcttovi >o se poznali tudi sledovi morilčevih zob in morilec je z veliko naslado priznal, da je izsesal '.vojima žrtvama kri. Potem je pa odnesel domov kose mesa svojih žrtev. da jih je spekel in pojede:. Ijombroso je ugotovil pri tem zločincu dedno obremenjenost. Krafft-Elbing pri|>oveduje f> nekem Menesclavu. ki je leta 1880 u-nioril štiriletno deklico. V njegovih žepih so našli obe otročičkovi r(M"'i-ei, v peči pa glavo in obžgano drobovje. V Berlinu so imeli pred let' sadista, ki je z naslado pokončava1 v živalskem vrtu .ptice. Vsaki ptici je pregriznil vr*at in izsesal kri. V Pragi je pa živel v drugi polovici preteklejra stoletja neki Tirscb ki je umoril neko žensko, njeno truplo je pa raznizal t«*r kose mesa skuhal in pojedel. ti. oktobra: All.-ert UuJlin v Ilambur« Manhattan v Havre Aqultania v Chtrbour^ 12. oktobra: Kuropa v Bremen 13. oktobra: Ituiierilum v Uoulogne 14 oktobra: It«-*, v (Jenoa Ut* de France v Havr« 18. oktobra: Hamburg v I lam burs 20. oktobra: lir«, men v IJremen Stalendiun v B«ulogns (>l\:n|>ic v Cberbours Paliss v Huvre 2!. oktobri: St Louts v Hamburg Vultunia v Trat 24. oktobra: Uerciigaria v Cberbourg 25. oktobra: l><'U(3cliIajid v Hamburg W'UHliilietun v Havre 27 oktobra: Majfktiv v Cherbourg 20. oktobra: v Bremen Volenilam v Boulogne Conte di Kavoia v Cienoa 1. novembra: New Vi.rk v Hamburg Aquilunia v Clierbourg 4. novembra: VoleiiUam -v Boulogne Saturnia / Trst Jle de France v Havre 7. novembra: Bremen v Bremen 8. novembra: Albert Ballin v Hamburg Manhattan v Hi-vre 10. novembra: Rotterdam v Boulogne lierengaria v Cherbourg 11. novembra: Milwaukee v Hamburg Hex v Genoa Cliumplain v Havre 15. novembra: Hamburg v Hamburg 1'res. Itoosevelt v Havr« 17. novembra: St:.tendum v Boulogne Paris v Havre 18 novembra: Augustus v Cenoa 22. novembra: neutschland v Hamburg Washington v Havre aSnS^Tf^f I 25. novembra: Rurojia v Bremen Vf«-n«l;cni v Boulogne Conte tli Savoia v Genoa, lie de Krame v Havre 29. novembra: N'eu York v Hamburg J*''es. Harding v Mavre Herougaria v Cherbourg 2. decembra: Volendam v n«>ulogne Vulcania v Trst Champlafn v Havre 6. decembra: Bremen v Brr-mf-n Albert Ballin v Hamburg Manhattan v Havr* 9. decembra: Ilex v Cenoa 13 decembra: Hamburg v Hamburg 1'res. Itoosevelt v litvr* 14. decembra: Paris v Havre 15. decembra: Ufivtignriii v Cherbourg Kuro pa. v Bremen C-»nte OM) li»oi Mm« $2« NaroČite |a pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' ti« West 18th Street N«« lark City Zahtevala sta. naj ju spuste notri &ele eez dobro uro so dobili in .sta povedala 80-1-etni »vdovi, da krvniki močnejše vrvi in potem je se je njenemu sinu primerila ne šlo obešanje prladko. Drupri je bil na vrsti Sle*?l z ranjeno {rlaivo. tretji Svoboda, mož krepke postave. ki je imel tudi pred prekini sodom na prlavi legijonarsko eela-do. Zadnjji je ]»rišel na 'vrsto Xo- sreea. Fresunjena nad vestjo, jima je vdova odprla, seveda ne eelih vrat, marveč sai«o ozko režo. Itazbojnika sta porabila to priliko, da sta se uprla v vrata, mi-slee, da se jima bodo ivelale. To- vaeek, oee štirih otrok. Zaman je ,