AKTUALNO VPRAŠANJE Te dni nameravajo v kranjskih mesnicah podražiti goveje meso za 20 din pri kilogramu, od 260 na 280 din. Povprašali smo direktorja kranjske klavnice in ga prosili, naj nam ipove vzrok podražitve. -Živino za zakol kupujemo na prostem trgu in smo torej odvisni od dnevnih cen. Iz istega razloga kot smo pred dnevi lahko znižali ceno svinjskemu mesu in zaseki za 20 din pri kg, ker je zaradi obilice bla«ra na trgu cena padla, smo zdaj prisiljeni povišati ceno za 20 din pri kg govejega mesa. Povpraševanje je precej večje kot ponudba, ali z drugimi besedami — živine za zakol primanjkuje. Kmet, torej dobavitelj, prosto odloča o prodaji in svobodno prodaja tistemu, ki več ponudi. Zato so že podražili goveje meso v ljubljanskih mesnicah, pred mesecem pa tudi na Jesenicah in na Bledu. Nemogoče je torej, da bi v Kranju, središču Gorenjske, ki tudi sicer ne krije svojih potreb po govedini, lahko vztrajali pri dosedanjih cenah, razen če bi se potrošniki zadovoljili s slabšo kvaliteto . Glavni vzrok rahlemu gibanju cen na prostem trgu tiči verjetno v izvozu, ali pa v nepravilni oceni zalog in domačih potreb v širšem merilu. Jasno je sicer, da je izvoz zelo potreben v interesu zunanje trgovinske bilance, prav tako pa je tudi jasno, da je v interesu skupnosti, da živine ostane dovolj tudi doma. Ali ne kaže zato razmerje med izvozom in domačo potrebo ponovno proučiti in pravilno urediti tudi v interesu domačega trga. K. M. AKTUALNO VPRAŠANJE Končna omočile. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO tJETO XI., ŠT. 24 — CENA DIN 10.— KRANJ, 28. MARCA 1938 NOVI ORGANI V OBČINAH — ZBORI PROIZVAJALCEV SO IMELI OB TEH VOLITVAH ŠE POSEBNO NALOGO — VOLITVE POSLANCEV V REPUBLIŠKI ZBOR PROIZVAJALCEV. V ŠKOFJI LOKI SE JE ZBRALO 69 ČLANOV OBČINSKIH ZBOROV PROIZVAJALCEV IZ LOKE, GORENJE VASI IN ŽELEZNIKOV. OD TREH PREDLAGANIH KANDIDATOV JE OB KONČNI ODLOČITVI DOBIL NAJVEČ GLASOV PAVLE MRAK (2.553). Rezultati skupščinskih volitev na Gorenjskem V sredo dopoldne se je v Kranju sestal okrajni zbor proizvajalcev in izmed 7 kandidatov izvolil 3 poslance iz našega okraja za Zbor proizvajalcev Zvezne lj udske skupščine iz skupine industrije, obrti in trgovine. V okraju Kranj je volilo v Republiški zbor 9?.92 % volivcev, t i za :znega a ta Zvezni zbor pa 39,11 % volivcev — Končni rezultati nedeljskih vo- i rt .o 60* O S C rt si lilev po posameznih volilnih okra jih na Gorenjskem pa so takile: C lo sani ivce « S? > § -o ljav sov Volilni okraj Priimek in ime Stevi vpi Vol a > O to C tO *-\ V rt kandidata 3 S S m rt q.x O *Š3 Kranj—Cerklje FAJFAR A. TONE 8.034 7.197 89,58 5.955 1.241 3fj. Kranj KOŠMELJ L.MIRAN 7.597 7.281 95,84 6.685 596 37. Kranj GOSTIŠA A. SMILJA 8.180 7.696 94,08 3.473 509 ZIRKELBACH J. SLAVICA 3.714 38. Kranj KOŠIR V. MARTIN 6.816 6.112 83,67 5.465 647 39- Škofja Loka KOBAL V. SVETKO 7.298 6.760 92,63 3.947 463 KRIŽAJ Š. FRANC 2.323 *0- Železniki PETERNEL F. ANTON 10.596 9.034 85,73 5.751 648 Ziri PREZELJ I. JANKO 2.685 Gorenja vas Radovljica POTOČNIK F. dr. MIHA 7.745 7.519 97.08 6.814 625 42. Tržič POPIT T. FRANC 7.302 6.838 93,65 6.111 727 ^3. Jesenice DIMNIK A. MAKS BRUN S. BERTI 9.024 8.762 97,10 4.186 3.737 809 Jesenice STARE J. DUS^N TREVEN J. FRANC 7.518 7.054 93,83 2.238 4.061 755 «5. Bled—Bohinj JENSTERLE A. ALBIN 9.590 9.046 94,33 8.295 751 tlfl S rt is „j o w 119. 120. 121. Kandidati MARINKO V. VALENTIN LOGAR F. VLADIMIR HROVATIC F. RUDI ROME F. DRAGICA GRIL A. DANILA TALER F. FRANC arh J. franc rt o ^ o C O Tu n > Si o 52 52 52 5 o rt > y » o 5 u w rt £< iS £ Si o 48 48 48 > S O nj 3 s ■a i wH C« C X ta 73 N o 3.480 28.536 1.392 18.096 15.312 29.?32 4.176 I i Danes bodo še volitve v kmetijski skupini v Zbor proizvajalcev zvezne in republiške Ljudske skupščine. S tem bodo skupščinske volitve zaključene. CIMVEC TAKIH! Končni rezultati nedeljskih volitev v Zvezni zbor so bili v okraju Kranj naslednji: Volilni A > o okraj a « 5 &'ft o g > > Kranj *esenice 48.521 41.179 44.218 39.306 > o o 09 n O 91,1 95,5 Kandidati so dobili glasov BORIS ZIHI IIL VINKO HAFNER 40.349 35.980 91.3 91,5 c c > g rt o ,-7 m QJ rt t "S 3.869 3.326 8,7 8,5 Ob srradnji te stanovanjske hiše, kjer bo dobilo streho 7 družin, graditelj Občinski ljudski odbor Tržič ni pozabil tudi na preskrbo stanovalcev okolice. V spodnjih prostorih bodo namreč lokali za mesnico, mlekarno in kruh, za zelenjavo in druga živila in celo — bife. V torek, 25. marca, so občinski zbori proizvajalcev volili poslance /a Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Slovenije iz skupine industrije, trgovine in obrti. — Po zborih proizvajalcev v P°djetjih in po kandidacijskih konferencah je bilo obč. zborom Proizvajalcev predloženo 22 kand idatov za 9 poslanskih mest. Volilni rezultati so bili naslednji: I rt 11 17. Kandidati 18. 20. 22. 23. 24. beljak A. ANTON K m)oic s. Štefan BOZlC J. stane 8TRAJNAR I. marija kovač f. milka JE2 v. PEPCA BOŠTJANClC T. Angelc« DROLC f. francka MRAK p. PAVLE CEPERIN f. franc 8UBIC J. HIEBONIM EEROVNIK F. PAVEL OGris A. MILAN BENEDlClC m. JOŽE ZMITEK a. stanko l'»CAR j. joJRE PELDIN n. MIROSLAV »i UGANI L. J02E pETERNEl J C. ivan Mencinger p. prano kunci c f. anton ''fr'a.jfar m. matija . C rt > H to o ^ o 38 38 47 74 26 27 36 36 43 o > 5 o * > 2 w 6 S J ti s •si rt g Si O 34 34 43 69 24 24 29 29 43 > 2 o S *1 t3 rt ... N O 9.234 1.368 1.026 2.3 )4 3.078 6.156 8.016 3.837 2.553 1.167 901 2.783 d 2.176 1.088 6.125 980 4.410 2.615 1.152 972 217 It 121 nev. gl.) NAS RAZGOVOR Dva potrošna servisa v Kranju Na pobudo Občinskega ljudskega odbora v Kranju so v štirih večjih podjetjih v Kranju začeli razpravljati o gradnji trgovinskih potrošniških servisov. Eden od teh naj bi bil nekje v Stražišču. Zanj bi prispevala sredstva kolektiva »Tigkanine« in »Sava«, medtem ko bi kolektiva »Iskre« in »Inteksa« zgradila podoben servis nek jo na Planini. Gro za izbol jšanje trgovske mreže v teh naseljih, kjer so v zadnjem času sezidali mnogo stanovanjskih stavb, niso pa vzporedno s tem zgradili tudi potrebnih komunalnih objektov, med katere sodijo zlasti trgovski lokali. V teh servisih, tako pred-vidovajo, naj bi gospodinja zjutraj našla vse, kar dnevno potrebuje: mleko, kruh, meso, EelenJaVO in vsa druga živila. O tem, kako daleč so te ZamlsU še od uresničitve, smo povprašali predstavnike samoupravnih organov v ?mo-njonih podjetjih. Tovariš Seljak Anion, pred- sednik delavskega sveta »Iskre«, nam je povedal: »Naš delavski svet ni še dokončno razpravljal o gradnji tega servisa, čeprav smo o tem že govorili. Tudi volivci so že razpravljali o tem in obravnavali to gradnjo. Toda skladi podjetja še niso razdeljeni in še ni moč govoriti, kam in koliko bi dali. Meni osebno zamisel Ugaja in prepričan sem, da bo novi delavski svet izdatek za gradnjo servisa tudi odobril. Ver razpravljanja pa bo najbrž o lokaciji servisa, ker bo to vprašanje treba vskladiti tudi z zahtevami kolektiva v »In-teksu«, s katerim hi skupno gradili,« nam je med drugim pojasnil tovariš Seljak. -Da, naš delavski svet je načelno to gradnjo že odobril,« je povedal predsednik DS iz »Inteksa«, tovariš Anion RakoveCi »V sodelovanju z Iskro bomo dali po polovico, kakih 7 milijonov vsak. Samo z lokacijo je nekaj več te/.av. Predlogi so, da bi bil servis tik ob visečem mostu, drugi bi ga radi v čisto drugem koncu itd. O tem se bo treba še temeljito pogovoriti s stanovalci, ki jim bo servis namenjen. O predlogu za servis v Stražišču smo vprašali predsednika DS »Save«, tovariša Omana. >-V razpravi je le še mesto, kjer naj stoji. Izdatek je utemeljen, ker bo to koristilo našim delavcem in v s m prebivalcem v tem naselju.« Predsednik DS v »Tiskani-ni« nam je povedal približno enako. V njihovem delavskem svetu so o tem že razpravljali, samo konkretnega zneska še niso odobrili. Gradnjo skupno s kolektivom »Save« pa vsi odobravajo, ker ima -Sava« prav tako kot »Tiskanina« v Stražišču že Več stanovanj in jih bodo tam še zidali. Predsednik DS »Sava« celo misli, da bi uredili skupno pralnico in morda celo garažo, kar oboje e v Stražišču zelo potrebno. K. M. S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Usta novljen je zavod za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih ljudi Kranj, 26. marca. — Na današnji seji Okrajnega ljudskega odbora so razpravljali o več vprašanjih. Med drugim so sprejeli odlok o pavšalni obdavčitvi dohodkov od opremljenih sob, ki se oddajajo v najem, dalje so potrdili sklep o likvidaciji klimatskega okrevališča »Posavec«, določili status industrijskih šol na Gorenjskem, ustanovili Zavod za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb v Kranju itd. Potrebe so že dalj časa narekovale ustanovitev Zavoda za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb. Zaradi tega je bil pri Okrajni posredovalnici za delo že predlansko leto ustanovljen ustrezen referat, ki je že v letu dni uspešno posredoval zaposlitev 134 invalidnim osebam .Pri Okrajni posredovalnici za delo pa je še vedno registriranih 98 invalidnih oseb. Take osebe bi lahko začasno zaposlili v posebnih delavnicah Zavoda, kjer bi jih tudi strokovno usposabljali za morebitno prekvalifikacijo. Za predsednika upravnega odbora je bil imenovan Ivan Strajnar, za upravnika Zavoda pa Rajko Stare. Glede sedanjih industrijskih šol na Gorenjskem je Okrajni ljudski odbor sklenil, da se le-te z izjemo Metalurške industrijske šole na Jesenicah, ukinejo kot finančno samostojni zavodi in prenesejo v pristojnost Okrajnega ljudskega odbora kot proračunske ustanove. Tako preidejo v pristojnost okraja Tnduslrijska kovinarska šola »Iskra«, Industrijska čevljarska šola »Alpina« Ziri in Gumarska šola »Sava-Kranj, medtem ko ostane Metalurška industrijska šola pri Železarni. Delavnice teh šol ostanejo še nadalje kot finančno samostojni zavodi v pristojnosti ustreznih podjetij. Mojstrska šola Železarne na Jesenicah ostane tudi do konca šolskega leta v pristojnosti Železarne. Okrajni ljudski odbor je zavrnil predlog plana dohodkov in izdatkov Okrajne komunalne banke zaradi nezadostne utemeljenosti posameznih postavk. O tem predlogu bo sklepal na prihodnji seji. Lj. KRANJ, 28. MARCA 1958 Ciprski etnarh Makarios, ki se mudi v Kalamati na proslavi obletnice gr.ške vojne za neodvisnost, je v nedeljo izjavil, da bodo poslali OZN nov poziv, če do naslednjega zasedanja ne bo dosežen sporazum o Cipru. Etiopska vlada je v razmejitvenem sporu s Somalijo izbrala za svojega arbitra profesorja mednarodnega prava na beograjski univerzi, Miloša Radoj-koviča. Obe deželi sta se namreč zedinili za arbitražno ureditev spora. Predsednik republike Josip Broz-Tito je v ponedeljek sprejel v Belem dvoru veleposlanika DR Vietnama, Hoanga Van Tiena, ki mu je izročil svoja pooblastilna pisma. Predsednik republike je ta dan sprejel tudi su-danskega poslanika v Beogradu, Bagira el Sajeda Mohameda Bagiro, ki je zaprosil za sprejem. Predsednik libanonske vlade Sami Solh je v torek izjavil v parlamentu, da bo ostal Libanon nasproti arabskim deželam nevtralen in se ne bo pridružil niti Združeni arabski republiki niti iraško-jordanski federaciji. Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo, da Sovjetska zveza noče razpravljati o zahtevi Japonske, naj vrnejo nekatere otoke, ki jih je izgubila po drugi svetovni vojni. Sovjetska zveza trdi, da ima to vprašanje za urejeno, ker se je Japonska z mirovno pogodbo iz leta 1951 odpovedala vsem pravicam in zahtevam do južnega dela Sahalina in do Kurilskih otokov. Blizu Miamija na Floridi je v torek treščilo na tla potniško letalo, ki je bilo namenjeno v Rio de Janeiro. Ubitih je bilo 12 potnikov, 12 preživelih pa so odpeljali v bolnišnico. Sovjetski inženirji razpravljajo o možnosti, da bi zgradili dva velika predora. Prvi je bil speljan pod Kaspiškim jezerom in bi povezoval Kazahstan in Transkavkazijo, medtem ko bi drugega izvrtali pod Mimalajo in bi povezoval Sovjetsko zvezo in Indijo. V Cape Canaveralu so v sredo s pomočjo 4-sto-peniske rakete »Jupiter C« izstrelili tretji ameriški satelit. Uradno so sporočili, da satelit, ki ima obliko topovske krogle in je dolg okoli 2 m, širok pa 15 cm, že kroži na poti okrog Zemlje. Indonezijske letalske, kopenske in pomorske sile so začele v sredo splošno ofenzivo proti upornikom v severni in centralni Sumatri. Vladne čete so gospodar položaja v vsem vzhodnem delu centralne Sumatre. Britanski zunanji minister Selwin Llloyd, ki spremlja kraljico Elizabeto po Nizozemskem, se je v sredo razgovarjal z nizozemskim zunanjim ministrom Lunsom. Govorila sta o svobodni trgovinski coni v Evropi, o vprašanju integracije, finansiranju v Nemčiji razmeščenih britanskih čet ino Indoneziji. V rudniku rjavega premoga Vrdnik pri Rumi je prišlo v ponedeljek do požara, v katerem so izgubili življenje štirje rudarji. Požar je verjetno nastal zaradi okvare na električnem vodu v jašku. LJUDJE IN DOGODKI BLIŽNJA KRIZA V FRANCIJI? IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN Zadnja poročila iz Alžirije potrjujejo, da doživlja francoska akcija ob alžirijsko tuniški meji popoln neuspeh. Imela je namen očistiti te pokrajine, toda uporniki so nanjo odgovorili z večjimi napadi v centralnih in zahodnih krajih in tako razbili francoske načrte. Te novice iz Alžirije so imele v Parizu dvojen odmev: vojaškega in političnega. Sprožile so posvetovanja generalov in odhod vojaškega ministra Chaban-Dal-masa na bojišča, vladni krogi pa so osredotočili svoja prizadevanja v prepričevanje zahodnih zaveznikov k solidarnosti. Ta so se še posebej izrazila v Gaillardo-vem nedeljskem govoru na proslavi 40. obletnice skupnega zavezniškega poveljstva v prvi svetovni vojni. Francoski ministrski predsednik je ob tej priložnosti spet poskusil prepričati zaveznike, da je alžirijska vojna stvar vsega zahoda in da bi se Angleži in Amerikanci morali postaviti ob francosko stran, to je proti Arabcem. Ob vsem tem se seveda spet ponovno sprašuje, kakšen smisel ima to francosko vztrajanje pri stališčih, ki jih tudi njihovi najboljši prijatelji pri vsej dobri volji ne morejo zagovarjati. Nemogoče je danes verjeti, da bi bilo 60.000 novih vojakov, kolikor jih še naknadno zahtevajo generali za alžirijsko fronto, kos okretni in dobro oboroženi armadi alžirijskih borcev za svobodo. Pa tudi, če bi upor v Severni Afriki s silo zadušili, alži-rijskega vprašanja s tem ne bi rešili, kajti časi takih kolonialnih »rešitev-« so za vedno za nami! Prav tako pa si ni mogoče zamišljati, da bi Anglija in Amerika začeli kazati simpatije za atlantsko solidarnost v smeri vojne v Alžiriji samo zato, da bi hodili za Francijo po kostanj v žerjavico. Mimo tega imajo zlasti Američani za Severno Afriko povsem druge načrte. Dovolj so znani in praksa jih tudi dan za dnem potrjuje — namreč vztrajno gospodarsko prodiranje ameriškega kapitala in z njim političnega vpliva v kolonijah, ki so jih pravkar zapustili evrposki gospodarji. Tuji opazovalci menijo, da se pripravlja v Franciji velika kriza — ne taka, kakor je v navadi, kadar se izmenja vlada, marveč obsežnejša in resnejša. Prerokujejo ji tudi drugačen konec, kakor so jih imele dosedanje. To pa ne bi bilo prav nič čudnega, kajti Pariz je zašel v nesmiselni severnoafriški politiki tako daleč, da mu grozi gospodarska in dovanjem, ki ju polagoma tudi za Evropo prinaša gospodarska kriza. V takem položaju ni čudno, da so začeli dvigati glave najbolj temni elementi, ki si zamišljajo ozdravljenje Francije samo z nekakšnim fašističnim režimom. Kaj pa o sedanjem položaju sodi francosko ljudstvo, so spet pokazale nedeljske nadomestne volitve v Severni Franciji, ko sta kandidata komunistične in socialistične stranke pobrala veliko večino — to je 80 "/o glasov. Vsekakor se to razpoloženje francoskih množic ujema s svetovnim javnim mnenjem in z večino treznih politikov na za- V MESTU ALŽIRU politična katastrofa. Ze četrto leto teče na tisoče milijard frankov za alžirijsko fronto, raznim rezervam v državni blagajni se bliža dno, inflacijskih tendenc ni več mogoče krotiti itd., itd. Žt* sama ta dejstva bi bila dovolj, da bi povzročila hude gospodarske pretrese, a zdaj se pridružuje še strah pred zmedo in naza- hodu. Ni dolgo tega, ko sa ie londonski dnevnik »Times-« primerjal z »neprijetnim občutkom, da francoski vladni krogi s silo plavajo proti toku zgodovine«. Toliko o tem angleški dnevnik", če pa nadaljujemo njegovo misel, bi rekli, da je ni energije, ki bi ta tok lahko obrnila nazaj. JELO TURK Nesreče in požari POSLEDICA ALKOHOLA V ponedeljek dopoldne se je obesil 45-letni delavec tovarne »Veriga« v Lescah, Ignac Bukov-šak, rojen v pregradi (NRH). Kaj je bil neposredni povod za to dejanje, ni ugotovljeno. Res pa je, da je imenovani bil znan alkoholik in je tudi samomorilno dejanje storil v vinjenem stanju. POŽAR V ŠENČURJU V ponedeljek, takoj po drugi uri popoldne, je Kranj vznemirila sirena na vozu kranjski gasilcev. Hiteli so v Šenčur, kjer je bil v plamenih hlev tamkajšnjega kmetijskega posestva. Niti pomoč domačih niti kranjskih gasilcev ni mogla več pogasiti požara, ki je objel vse poslopje, zlasti še, ker je primanjkovalo vode. Zgorel je 50 m dolg in 16 m širok hlev s približno 30.000 kg sena in slame. Uničeno je tudi razno poljedelsko orodje in stroji, tako da je skupna škoda okoli 3 milijonov. Požar so zanetili otroci, ki so doma našli vžigalice in se igrali z ognjem blizu hleva. (SI. levo) AVTO KOT ZOGA Tako so opisovali očividci nesrečo, ki je bila v torek ob 13.50. uri na savskem mostu v Kranju. C. S. je takrat s tovornjakom privozil z železniške postaje na glavno cesto in zadel tam ob oseb- OBRAZI I M POJAVI Bi šli za poštarja? V mnogih vaseh našega okraja se ljudje pritožujejo, ker ne dobivajo vsakodnevno pošte in časopisov. Podobne pritožbe je tudi že naš Bodičar zabeležil v Podnartu. K tem pritožbam pa so na okrajni pošti v Kranju dali še ustrezna pojasnila, ki opozarjajo na to, da je tega stanja kriva tudi premajhna skrb lokalnih organov. Januarja je bilo tam odpovedano stanovanje pismonoši, ki je vestno opravljal svojo službo. Drugega stanovanja ni bilo moč najti in mož se je preseli] drugam, kjer so mu nudili stanovanje. Začelo se jo iskanje stanovanja ali pa pismonoše domačina. Toda pozivi niti na občini Radovljica niti v krajevnem urad u v Podnartu, pa tudi pri posredovalnici za delo in oglasi niso imeli uspeha. Za novega pismonošo se ni javil nihče, najti niso mogli niti stanovanja, ie sobe ne, da bi dobili koga od drugod. Sele pred dobrim tednom SO vso stvar rešili tako, da se pismonoša vozi iz Kranja. Toda življenjski pogoji so tam, kot pravi poštar, dokaj težki. Samo kosilo ga stane 200 dinarjev! Zato je tudi sedanji pismonoša prevzel to mesto samo začasno, dokler se no najde stalne rešitve. Podobne težave s stanovanji oziroma s sobami so tudi na Brezjah in drugod, kjer jo le za turistične in druge namene na razpolago več privatnih sob, medtem ko za pismonoša ni moč dobiti strehe. Prav tako je redno dnevno dostavljanje pošte nemogoče tudi povsod tam, kjer manjka stanovanj in kjer ni mogoče dobiti domačina, ki bi prevzel pismonoške posle. V Tržiču, na primer manjkata dva dostavljača. Prav tako primanjkuje pismonoš na Jesenicah, na Javorniku, v Kamni gorici, v Kranjski gori, Naklem in drugod. Hvalevredno pa je od 77-letnega upokojenca v Radovljici, ki je že pred leti prevzel začč.sno službo pismonoše, dokler se ne najde stalnega in ki še danes ra/.nasa pošto v oddaljene vasi. Glavni razlog za pomanjkanje pismonoš je seveda dokaj nizka plača v tej stroki, zato gredo ljudje v druge službo, kjer več zaslužijo, posel..... v proizvodnjo. Gotovo bodo tudi tu prišle spremembe v nagrajevanju. Marsikje pa bi tudi lokalni organi in organizacije lahko pomagale pri reševanju teh problemov, kajti poštna služba je zelo važna in sodi med prve osnovne potrebe našega delovnega človeka. K. M. ni avto, ki je privozil iz ljubljanske smeri. Morda bi se vse izteklo brez hujšega, če ne bi prav takrat pripeljalo iz Kranja še tretje vozilo. Zadeti osebni avto se je odbil od tovornjaka kot žoga, odskočil na drugo stran ceste naravnost v prihajajoče vozilo. Poškodb ljudi ni bilo, zato sta pa težki vozili lahki osebni avto precej zdelali. Škodo so ocenili na približno 100.000 dinarjev. K. M. OBČNI ZBOR ORGANIZACIJE RK NA CORENJI SAVI v ponedeljek) 24. t. m. je imel terenski odbor Rdečega križa na Gorenji savi v Kjanju svoj III. redni občni zbor. Iz podanega poročila je razvidno, da je bil terenski odbor selo marljiv v Tednu RK in Protitubeikuloznem tednu t nabiranjem prostovoljnih prispevkov. Velik, predvsem moralen uspeh pa so dosegli pri prodajanju srečk denarne loterije RK. Enako tudi pri krvodajni akciji. Pripravljenega zdravstvenega tečaja za dekleta in /ene zaradi pro-majhnega zanimanja ni bilo, pač pa so dekleta, ki bi se rada izobrazila, napotili v enak tečaj v Stražišču. V poročilih je bilo govora o reorganizaciji finančnega poslovanja med terenskimi in okrajnim odborom, o delovannju Podmladka in o potrebi izobrazbe mladih delavcev v primeru nesreč pri delu. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Blažon. M. DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NA JESENICAH BO SVOJE DELOVANJE ŠE IZBOLJŠALO Društvo inženirjev in tehnikov na Jesenicah, ki vključuje 33 inženirjev, 138 tehnikov in 38 ostalih strokovnjakov, je imelo v soboto zvečer svoj redni letni občni zbor. Delovanje društva se je sestajalo v glavnem iz organiziranja strokovnih predavanj, predvajanj strokovnih filmov in organiziranja poučnih ekskurzij. To delovanje bodo v bodoče še razširili. Sklenili so tesnejše sodelovati s klubom mladih proizvajalcev in klubom mladih inženirjev in tehnikov in povezati se z Ljudsko tehniko ter strokovnimi šolami, z raznimi strokovnimi nasveti pa biti v pomoč občinskemu ljudskemu odboru. S svojim delovanjem želi društvo v bodoče strokovno pomagati predvsem mladini. Poudarjalo se je, da bi bilo nujno vključiti mladino v novi odbor društva. Občnega zbora Društva inženirjev in tehnikov na Jesenicah so se udeležili tudi predsednik Društva rudarsko-metalurških t ehnikov ing. Turk, sekretar Zveze inženirjev in tehnikov ing. Torkar in predsednik ObLO Jesenice tov. Treven. BOGASTVO V DELU Mestno gledališče Jesenice uprizorilo že 65 predstav Letošnja sezona Mestnega gledališča na Jesenicah — po novem Čufarjevo gledališče — je izredno bogata.i S sedmimi premie-rami so uprizorili že 65 predstav, od katerih je bilo 15 gostovanj in 12 šolskih predstav. Študirajo še dve deli in računajo, da bo v letošnji sezoni okoli 90 predstav. K temu številu bo znatno pripomoglo gostovanje na avtostradi, kjer imajo v načrtu deset predstav. V minulem tednu so imeli šest predstav, od tega dve na domačem odru, dve na Breznici in dve v Begunjah. Tudi to je lep rekord, za katerega javnost lahko zve. KULTURNA PRIREDITEV NA BLEDU V torek zvečer so člani DPD »Bled« priredili v Društvenem domu na Bledu zanimiv kulturno-prosvetni večer v besedi in pesmi. Nastopil je domači moški pevski zbor, ki ga vodi Franc Mauser, in izvajal nekaj narodnih ter umetnih pesmi v priredbi Cirila Preglja, Marjana Kozine, Zorka Prelovca ter Antona Hajdriha. Nastopili so tudi recitatorji s Prešernovimi in Jenkovimi pesmimi. Zelo izvirno, v domačem gorenjskem narečju je recitator Jože Pogačar povedal Prešernovo Pismo staršem, ki ga je pisal pesnik 24. maja 1824. leta domov na Vrbo. Mladi in nadarjeni .harmonikarji Jurij Hočevar Jože Pogačar mlajši in Matjaž Korošec pa so zaigrali nekaj domačih napevov ter Schubertovo Podoknico. To je bil prvi podoben poizkus, ki je nedvomno dobro Uspel. Občinstvo je nastopajoče toplo pozdravilo, kar je dokaz, da si takih prireditev še želi. Kot je povedal predsednik društva tov. prof. JovO Vasic, mislijo v bodoče pripraviti še nekaj podobnih nastopov. -jb ZA 25% SO POVEČALI ŠTEVILO SVOJEGA ČLANSTVA Pred dnevi je imela osnovna organizacija RK Dupljo svoj redni letni občni zbor, ki mu je prisostvovalo nad 100 članov in več predstavnikov družbenih organizacij. Delo te organizacije je bilo v preteklem letu izredno plodno, saj so poleg številnih zdravstveno prosvetnih akcij pridobili tudi 25% novih članov, število prostovoljnih krvodajalcev pa so povečali na 57 članov. Sprejeli so sklep, da bodo izvedli vre zdravstveno prosvetnih tečajev, dalje sklep o krvodajalskih akcijah, malih asanacijah Itd. Pred zaključkom zbora je dr. M'" Jakova iz Kranja imela zdravstveno predavanje, nato pa so predvajali še 3 zdravstvene filme. -an 20 TEČAJNIKOV — »MOlM.niSTOV« Pred nedavnim je AMD Cerklje zaključilo prvi tečaj za vozače »mopedisle«, ki ga je obiskoval0 28 tečajnikov. Tečaj je trajal 6 tednov, predavanje pa je bil° 2-krat tedensko po 2 uri. P6l*Q splošnega predmeta o mehaniki M praktični vožnji je bil glavni namen tečaja seznaniti vozače s S#S*" no prometnimi predpisi. "*" KRANJ, 28. MARCA 1958 tlzem v „.ELANU UKREP PROTI VERIŽNI TR- Vodstvo odločno Občinski podjetja je delalo samovoljno -uveljavljali svoje vloge - Velike ljudski odbor Radovljica bo dal upravljanja niso dovolj neprodanih izdelkov -garancijo za obratni kredit le, Organ zaloge GOVINI SKI ODBORI OBČINSKI LJUD- MORAJO SKR- če se izmenja vodstvo podjetja BETI ZA DOSLEDNO URESNIČEVANJE ODLOKA O EVIDENCI IN KONTROLI CEN — ZA INVESTICIJE V TRGOVINI NA O problemih v tovarni športnih izdelkov »Elan« v Begunjah smo pred kratkim že pisali. V podjetju, ki se je, ne da bi proučevalo potrebe trga, lahkomiselno vrglo na Proizvodnjo nekaterih modnih športnih izdelkov, so se začele kopičiti zaloge neprodanih izdelkov (n. pr. reketov). Delavci so zdaj že tretjič prejeli le 75% plače. vala, direktor pa je posamezne sklepe povsem ignoriral. Vsiljeval je organom upravljanja svoje mnenje in jih slepil z netočnimi poročili ter nejasnimi pojasnili. Tako se je direktor izogibal, na primer, jasnih in pravilnih odgovorov organom upravljanja o tem, kakšni so izgledi za prodajo nekaterih izdelkov. Organom upravljanja je primeru, če bi kdo samovoljno odobril kako tako prošnjo, pa naj tudi sam trpi stroške. Tudi delavski svet je 17. I. 1957 sklenil, da se ukine maloprodaja v podjetju in darila za tujce, računovodstvo pa mora na vsaki seji DS predložiti točen pregled o uporabi reprezentančnega fonda. Vendar pa so organi upravljanja opuščali pre- je zapeljalo tako daleč, da se sploh niso resno zmenili za signale, ki so napovedovali nujen klavrn konec takega početja. Se celo zdaj ta krog ljudi, z direktorjem na čelu, noče stvarno uvideti resnega položaja, v katerega je pahnil celoten kolektiv. Tako, denimo, ta krog ljudi še vedno sanjari samo GORENJSKEM BO NA RAZPOLAGO OKROG 130 MILIJO- NOV DIN Pred kratkim je bilo v Kranju posvetovanje o problemih blagovnega prometa na Gorenjskem, ki ga je na pobudo sekretariata za blagovni promet Iz-o rožnati prihodnosti proizvodnje vršnega sveta LRS sklical Okraj-športnih izdelkov (čeprav je jasno, ljudski odbor Krani. V uvo- Tovarna športnega orodja »Elan«, Begunje pri Lescah Vods tvo podjetja, ki prej ni imelo razumevanja za sodelovanje z občino, marveč je vse probleme skušalo reševati le s pomočjo »višjih« zvez, se je zdaj, ko mu je začela teči voda v grlo, obrnilo s Prošnjo na Občinski ljudski odbor Radovljica, naj mu odobri garancijo za najetje obratnega kredita. Občina pa je najprej imenovala komisije, ki naj bi proučile problematiko podjetja. Ta ukrep Občinskega ljudskega odbora Radovljica je bil povsem utemeljen, saj 2 občinskimi garancijami ne kaže kar šariti. Zdaj so ugotovitve teh komisij že znane. Iz teh ugotovitev lahko Povzamemo poglavitne vzroke, ki So pripeljali podjetje »Elan« na Pot. ki se je že obrnila strmo navzdol; potrebni so odločni ukrepa ki bodo ozdravili podjetje. SLEPITEV DELAVSKEGA SVETA Z NAPAČNIMI POROČILI Organi delavskega upravljanja v Podjetju so bili na repu dogodkov. Nekaj članov delavskega sveta je ,[cer tu in tam poizkušalo doseči |°. da bi organi upravljanja dejansko prevzeli upravljanje podjetja v svoje roke, vendar to ni Uspelo. Nekajkrat sta delavski 8yPt in upravni odbor sprejela ^trezne sklepe, žal pa uresniče-Vanja teh sklepov nista nadzoro- na sejah zagotavljal, da je že sklenil pogodbe za prodajo blaga, v resnici pa je kupce šele iskal. Zagotavljal je nenehno, da bodo vse izdelke zlahka prodali, ob vsem tem njegovem »širokem poznavanju« trga pa je v skladišču obležalo za 104 milijone neprodanih izdelkov, da ljudje zdaj dobivajo le 75 % plače in da je podjetje kot mrtvoudno. RAZSIPNA REPREZENTANCA Direktor je bil »širok« tudi pri uporabljanju reprezentančnega sklada, pri potovanjih (sam zase in za druge), pri poklanjanju daril in pri reklami. Reprezentančni stroški podjetja »Elan« so znašali samo lani (le deloma utemeljeni) 510.471 din, darila pa so stala 1,017.000 dinarjev. Neodgovornost lahko ugotovimo že po tem, da je direktor še ob Novem letu 1958, ko je postajalo že jasno, da delavci ne bodo mogli prejeti polnih plač, namenil za reklamo še kakih pol milijona dinarjev. NISO SE ZMENILI ZA SKLEPE DELAVSKEGA SVETA Upravni odbor je dne 5. novembra 1956 določil kvoto za direktorjeve reprezentančne stroške in hkrati sklenil, naj prošnje za razni' porlpore, prireditve, tombole, obravnava le upravni odbor, v „Iskra" na^ bi odnrla obrat v sedanji Tkalnici Otoče Razprave o bodoči usodi Tkal-J*Ce v Otočah trajajo ž.e kar no-dolgo, na svoji zadnji seji £a je Občinski ljudski odbor ^*-"■ktivu Tkalnice, naj odstopi svoj °orr>t kranjski tovarni Iskra. *skra bi v prostorih Tkalnice ^dila obrat, v katerem bi iz-"•-lovnli avtomobilske električne k?Pravo. Obrat, v katerem bi zaposlenih okrog 160 ljudi, ' Ustvarjal skraja 300 milijonov la- naslednja Leta pa do 600 . lliionov din letnega bruto produkta. Ko p-, smn prj vodstvu Tkal-lc° povprašali po mnenju glede ^Poročila ObLO Radovljica, g/10 zvedeli, da se s tem ne nr'hjajo. Tkalnica si je z last-r*j*u sredstvi v višini 22 milijo-0,v dinarjev dogradila nove l r,Une in upravne prostore. To da kolektiv teži po raz-podjetji. Mimogrede pa R ^n'nio vtis, da ta sredstva ni-(, ^ v celoti dovolj smotrno r^(>r.iblj(>na Za upravne prosto-l ' v katerih delajo vsega skupaj lJ( 'J' uslužbenci, je bil uporabite n >"i')r;i7-,1|l'inn velik del sred-blM direktorjevi izjavi pri- «e'>TO 4 milijone din). Človeka pr n °b bežnem pogledu na te ci: Store loteva vtis, da investi-vti, m hll;i dovolj skromna. Tak ^a .Se I« okrepi ob ugotovitvi, Je Podjetje nabavilo iz teh v°Jii sredstev tudi telefonsko centralo, čeprav le-ta služi le — trem uslužbencem. Pri vodstvu podjetja smo zve-deli, da se kolektiv ne strinja s prepustitvijo prostorov »Iskri« zato, ker sam namerava povečati podjetje. Namesto sedanjih 30 bi v prihodnje zaposlovali do 63 ljudi. Vrednost letnega bruto produkta bi — po njihovih računih — povečali od lanskega 101 milijona din na 300 milijonov din, dobiček pa od lanskih 11 milijonov na 107 milijonov din. Za uresničenje te zamisli pa bi podjetje potrebovalo še 14 milijonov din investicijskega kredita. Po drugih mnenjih, ki prevladujejo, pa taka prizadevanja Tkalnice niso realna in ekonomsko utemeljena, marveč obstoja celo vprašanje, ali bi bilo podjetje potem spričo nesorazmerja med investicijami in realizacijo še dovolj rentabilno, saj bi v novih prostorih delalo s starimi stroji. Zaradi teh razlogov podjetju tudi ni uspelo dobiti kredit. Po teh predlogih je — če upoštevamo širšo družbene interese in ne le želje kolektiva oziroma celo samo nekaj ljudi v podjetju — ekonomsko mnogo bolj utemeljeno to, da v sedanjih prostorih Tkalnice začne obratovati obrat Iskre. Zato se je za takšno alternativo odločil tudi Občinaki ljudski odbor Radovljica. gled uresničevanja svojih sklepov ter dopuščali, da se vodilni uslužbenci za sklepe niso zmenili. Tako se je maloprodaja v podjetju mirno nadaljevala. Direktor je lani brez odobritve upravnega odbora podaril smuči posameznim planiškim tekmovalcem, kar je podjetje stalo kakih 320 tisoč dinarjev. Naknadno je direktor poročal upravnemu odboru, da je smuči poklanjal — za reklamo. Delavski svet je na seji 28. avgusta lani ponovno ugotovil, da se reprezentančni fond po nepotrebnem razsiplje za razne pogostitve. Dne 5. septembra pa je delavski svet ugotovil, da tudi upravni odbor odobrava in dodeljuje razne dotacije bolj, kot pa bi smel glede na svoje pristojnosti. Delavski svet je 1. dec. 1957 sklenil ukiniti vse nadure kot nepotrebne. Direktor pa je navkljub temu sklepu in težavnemu finančnemu položaju podjetja odobril v decembru 2439, januarja pa 469 nadur. Darežljiv, seveda ne na račun svojega žepa, je bil direktor tudi pri dodeljevanju štipendij. Medtem, ko v občini dodeljujejo mesečne štipendije do 6000 din, direktor »Elana« ni hotel bili »drob-njakar« (češ, »kaj se nam pa pozna«) ter je zato podjetje dajalo štipendije po 10 do 11.000 din; če pa štipendist potem ni prišel v podjetje, ga pa tudi nihče ni prijemal zaradi vračila štipendij. BREZ OBČUTKA ZA TO, KAJ JE PRAV IN KAJ NI Mnogo uslužbencev je po direktorjevi odobritvi potovalo po državi in v inozemstvo. Vsa ta potovanja niso bila komercialno utemeljena. V splošnem je moč ugotoviti naravnost nerazumljivo po-tratnost pri potovanjih. V »Elanu« ima več uslužbencev privatne avtomobile, s katerimi pa so — često nesmotrno — opravljali službena potovanja. Eden izmed teh »privatno službenih« avtomobili-stov je prejel lani okrog 1,200.000 din za kilometrino, razen tega pa še več tisoč litrov bencina. Takšno izkoriščanje podjetja in skupnosti se mora zagnusiti vsakomur, ki imn količkaj občutka za socialistične moralne norme. Torla prav to, da je taka praksa v »Elanu« ustvarila plast pravcatih parazitov in začela močno kvariti moralne norme v zavesti ljudi, pomeni najhujšo nevarnost, ki po svojem družbenem pomenu daleč presega tudi materialno škodo, povzročeno s prakso, kakršno je rodd hirokratizem in primitivi/em vodstva podjetja. »ELAN« IMA POGOJE ZA RAZVOJ, TODA OB DRUGAČNEM VODSTVU OZ. GOSPODARJENJU Direktor in še nekateri v podjetju niso resno upoštevali niti organov upravljanja v podjetju, niti organov komune. Tem ljudem, ki ■o prezrli, da živimo v obdobju ■•inoupravlJanja, so vse pomenili lian »botri«, »viljo zveze«. To jih da je prodaja takih izdelkov sila odvisna od športne mode, sezone itd.) ter se upira predlogom, po katerih naj bi del proizvodnje preusmerili tudi na lesno galanterijo, katere trg je širši in zanesljivejši. Povsem upravičen je zato sklep, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Radovljica na zadnji seji (ponovno pa bo o tem razpravljal na današnji seji), da odobri garancijo »Elanu« za najetje obratnega kredita v znesku 50 milijonov din ob pogoju, da pride do personalnih sprememb v vodstvu podjetja. Analize kažejo, da podjetje »Elan« vsekakor ima pogoje za svoj obstoj in razvoj, če bo zavrglo lahkomiselno, neodgovorno, skoraj pustolovsko prakso dosedanjega vodstva ter se lotilo so-lidnejšega, pametnejšega poslovanja. Neodgovorno početje dosedanjega vodstva podjetja je udarilo celoten kolektiv. Toda ali kaže kolektiv zaradi tega samo pomilovati? Ne! Ugotoviti je treba tudi to, da so tudi upravljavci sokrivi za položaj, v katerem se je znašlo podjetje. Pogoji so dozoreli za to, da organi upravljanja v takih primerih ne oklevajo in ne čakajo predvsem pomoči od drugod, marveč da sami postavijo stvari na pravo mesto. To bo še zlasti nujno zdaj, ko organi delavskega upravljanja gospodarijo s še večjimi sredstvi kot so doslej. M. Z. du je podpredsednik OLO Kranj tov. Dušan Horjak na kratko prikazal problematiko blagovnega prometa na Gorenjskem. Poudaril je predvsem, da je trgovina na Gorenjskem precej zastarela tako glede opreme lokalov, transporta, sodobne postrežbe, izbora blaga, urejenosti trga s kmetijskimi pridelki itd. Ker ljudski odbori doslej niso zadosti skrbeli za razvoj trgovine- le-ta ne ustreza popolnoma potrebam industrijsko razvite Gorenjske, predvsem pa ne potrebam nara-ščujočega mednarodnega turizma. Zaradi tega bo treba v prihodnje skrbeti predvsem za razširitev trgovske mreže in za sodobnejšo tehnično opremo trgovine, vštevši tudi transportna sredstva. Posvetovanja se je udeležil tudi republiški sekretar za blagovni promet dr. Boris Puc, ki je govoril o problemih blagovnega prometa v zveznem in republiškem merilu. Dejal je, da so bila na posvetovanjih z zveznimi in republiškimi trgovinskimi zbornicami, zbornicami za kmetijstvo in gozdarstvo ter sekretariati za blagovni promet sprejeta načela, ki bodo v kratkem uzakonjena. Eno teh načel je že znano, namreč naj bodo kmetijske zadruge v načelu edini od-kupovalec kmetijskih pridelkov na svojem območju. Tam kjer kmetijskih zadrug ni, ali pa ne želijo odkupovati, pridejo v po-štev drugi odkupovalci. Ustanovitev odkupnih postaj odobri republiški sekretariat za blagovni promet v sporazumu s kmetijsko zadrugo. Važno je načelo, po katerem se bodo ukinile formalne odkupne marže, ki so jih imele kmetijske zadruge doslej predvsem pri vinu in živini. Po tem predlogu naj bi v prihodnje imeli tri tipe grosističnih trgovskih podjetij: grosistično trgovsko podjetje za preskrbo potrošniških središč, specialno grosistično trgovsko podjetje, ter grosistično trgovsko podjetje za intervencije na trgu. Grosističnim trgovskim podjetjem za preskrbo potrošniških središč je prepovedano kupovati fod drugih grosistov in prodajati drugim grosistom — s tem je torej preprečena verižna trgovina in nepotrebno povišanje cen. Grosi-stična trgovska podjetja lahko ustanavljajo le okrajni ljudski odbori s pristankom republiškega sekretariata za blagovni promet. Po smernicah, ki jih je sprejel odbor za gospodarstvo Republiškega izvršnega sveta, imajo pri urejevanju blagovnega prometa zelo pomembno vlogo občinski ljudski odbori. Le-ti morajo sestaviti »bilanco-^ proizvodnje in potrošnje na svojem področju, iz katere se bo videlo katere artikle imajo za prodajo in katere potrebujejo od drugod. Takšna bilanca bo zelo koristno napotilo trgovini pri nabavljanju blaga. Nadalje morajo občine zelo strogo uresničevati odlok o evidenci in kontroli cen. Mnoga podjetja se namreč tega odloka ne držijo in niso pristojnim organom prijavila povišanja cen svojim artiklom. Proti takim podjetjem je treba zelo ostro nastopiti in jih kaznovati. Razpravljali so tudi o sredstvih za investicije v trgovini na Gorenjskem v letošnjem letu .Po nepopolnih podatkih bo za trgovino letos na razpolago okrog 120 do 130 milijonov dinarjev investicij, za prihodnje leto pa predvidevajo še 28 milijonov dinarjev investicij iz republiškega kreditnega sklada. Jeseničani pred od Grupnih „Nazaj delavskih svetov v Železarni ne k obratnim delavskim svetom" pristojnosti bodo ukinili • Premajhne Na pobudo sindikalne organizacije je bil prejšnji teden v Železarni skupni sestanek sindikalnega odbora, tovarniškega komiteja ZK in predsednikov grupnih delavskih svetov. Ndmcn sestanka je bil, da vsestransko osvetli delo grupnih delavskih svetov in odloči o njihovem nadaljnjem obstoju. Do te razprave je prišlo zaradi tega, ker je bilo že dalj časa opaziti nekatere slabosti v delu grupnih delavskih svetov: niso se redno sestajali, njihovih sklepov niso izvrševali itd. Na posvetovanju so predstavniki grupnih delavskih svetov na eni strani poudarili pozitivno vlogo, ki so jo imeli grupni oziroma obratni delavski sveti za vzgojo delav- delavski sveti predstavljajo na ta način najboljši izvor kadra za centralni delavski svet. Na drugi strani pa je večina udeležencev posvetovanja podčrtala zlasti dve pomanjkljivosti v delu grupnih svetov: grupe, v okviru katerih obstajajo grupni delavski sveti, niso kompaktne ekonomske celote, zato so nekateri grupni delavski sveti preobširni, razen tega pa naloge oz. pristojnosti grupnih delavskih svetov niso jasno določene. Predsednik grupnega delavskega sveta predelovalnih obratov je navedel lasten primer. V okviru pridelovalnih obratov, ki ne predstavljajo ekonomske celote, so se namreč že začeli formirati obrat- Jeseniški železar med delom cev, ki so bili v njih. Tu io namreč predelovali gradivo za seje larndi tega zasedanja centralnega delavskega sveta niso bila dolgotrajna. Člani delavskih svetov iz posameznih obratov so prišli na ftust-ddaje ie pripravljeni. Grupni ni delavski sveti, se sestajali in obravnavali razna vprašanja, ki se tičejo posameznih obratov. Vsa vprašanja namreč niso bila interesantna za celotni grupni delavski ■vat, t okviru posameznih obratov pa s« jik tudi hitreje in učin- koviteje rešili. Tako tudi grupni delavski svet kot celota ni dostikrat zasedal. Podobno so povedali tudi drugi diskutanti. Zaradi tega se je več tovarišev zavzemalo za predlog, naj bi se povrnili zopet nazaj na obratne delavske svete. Tudi predsednik centralnega delavskega sveta tovariš Zbontar se zavzema za ta predlog. Ker pa na sestanku niso mogli dokončno formirati enot, v okviru katerih naj bi v bodoče imeli grupne delavske svete, bo ta predlog izdelala komisija za družbeno upravljanje in ga predložila centralnemu delavskemu svetu. Vsi udeleženci sestanka so tudi poudarjali, da grupni delavski sveti nimajo točno določenih pristojnosti, oziroma da posamezni grupni šefi ne upoštevajo dovolj njihovih sklepov. Po mnenju tovariša Jasniča grupnim delavskim svetom niso bile jasno določene pristojnosti, razen tega pa tudi niso imeli zadostne materialne osnove za svoje delo. Po njegovem mnenju bo važno predvsem to, da bodo v Železarni v prihodnje grupne delavske svete reorganizirali tako, da bodo delovali v okviru ekonomskih enot ter bo nanje treba prenesti tudi čimveč pristojnosti. Po mnenju predsednika upravnega odbora tovariša Ulčarja skrb za organizacijo grupnih oziroma obratnih delavskih svetov ni bila sistematična. Spočetka so natisnili samo poslovnike za delo obratnih delavskih svetov, dalje pa niso ničesar več storili. Kljub temu pa grupni delavski sveti močno živijo v zavesti delavcev in bi njihova ukinitev pomenila velik korak nazaj v razvoju delavskega upravljanja. Zaradi tega so na sestanku sprejeli soglasen sklep, da grupnih delavskih svetov ne bodo ukinili, ampak samo decentralizirali ter da jim bodo dali večje pristojnosti. 55 0292 5941 KRANJ, 28. MARCA 19r>S Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475. Zamenjam ali prodam trosilec za umetni gnoj in vprežne grab-lje. Naslov v oglasnem oddelku. 474 Prodam posteljo, primerno za 2 osebi. Naslov v oglasnem oddelku. 475 Prodam zazidljivo parcelo 1.200 mJ v Zg. Bitnjem. Naslov v oglasnem oddelku. 476 Lokal (dva prostora) v Medvodah prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 477 Prodam nov bakren kotel za kuhanje perila in skoraj nov pogrezljiv šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku. 478 Prodam bencinski motor znamke »Slavija« 3 KM. Naslov v oglasnem oddelku. 479 Prodam jelenove roge. Naslov v oglasnem oddelku. 480 Prodam kravo 6 mesecev brejo. Praprotna polica 18, Veleso-vo. 481 Motorng kolo znamke NSU 250 ccm prodam ali zamenjam za rezan les. Sp. Brniki 36 pri Cerkljah. 482 Prodam 80 basno harmoniko s 4 registri in bas registrom, inozemske znamke, skoraj novo. — Naslov v ogl. oddelku. 483 Na podlagi 5. in 24. člena Uredbe o investicijskih posojilih (Uradni list FLRJ, št. 31/56) in družbenega plana okraja Kranj za leto 1958 razpisuje Upravni odbor Komunalne banke okraja Kranj v soglasju s Svetom za družbeni plan in finance OLO Kranj NATEČAJ za investicijska posojila iz okrajnega investicijskega sklada Kranj za leto 1958. 1. Banka razpisuje natečaj za posojila iz kvot, namenjenih za investicije na področju kmetijstva, gradbeništva, trgovine, turizma, gostinstva in obrti. 2. Na natečaju lahko sodelujejo podjetja naštetih panog gospodarstva samo iz območja okraja Kranj, v okviru kreditov za turizem pa tudi zasebniki iz območja okraja Kranj kot prosilci kreditov za notranjo ureditev tujskih sob. 3. Gospodarske organizacije morajo vložiti prošnjo na sedežu Komunalne banke okraja Kranj, zasebniki pa na sedežu pristojne podružnice na Bledu, Jesenicah, Kranju, Radovljici, Škofji Loki ali Tržiču. Prošnje morajo biti vložene na predpisanem obrazcu banke. Prosilci morajo hkrati s prošnjo predložiti investicijski elaborat ali drugo dokumentacijo, s katero poleg ostalega dokazujejo: a) da bo s posojilom in s sredstvi, ki jih bo prosilec prispeval k investicijskim stroškom, zagotovljena dovršitev investicije, za katero išče posojilo; b) da se bo iz dohodkov, ki se pričakujejo iz investicij, lahko vrnilo posojilo in plačale obresti. Istočasno je treba predložiti: c) dokazilo o zagotovljenih sredstvih za prispevek k investicijskim stroškom ter dokazilo, da je posojilojemalec kreditno sposoben; č) sklep delavskega sveta o višini zadolžitve, ponujeni obrestni meri, odplačilnem roku ter o določitvi podpisnikov, ki bodo razpolagali s posojilom. 4. Zasebniki morajo prošnji za posojilo priložiti še od pristojnega sveta Občinskega ljudskega odbora potrjeni predračun ureditvenih del, za katera se najema posojilo. 5. Splošni pogoji: a) pri natečaju se bodo prioritetno upoštevale prošnje, ki bodo s predpisano dokumentacijo vložene do 30. aprila 1958; b) najnižja obrestna mera za vse zahtevke je 2 %, odplačilna doba pa ne more biti daljša, kot jo določajo zvezni predpisi; c) skrajni rok črpanja posojil je eno leto po sklenitvi kreditne pogodbe. 6. Posebni pogoji: a) podjetja iz panoge gradbeništva lahko vlagajo po natečaju samo zahtevke za nabavo opreme, s katero se povečujejo kapacitete obrtnih delavnic v sklopu podjetij; b) kmetijska podjetja lahko vlagajo samo zahtevke za nabavo mehanizacije, plemenske živine in za izvršitev samo tistih gradbenih del, ki so zajeta v ureditvenih načrtih; c) vse gospodarske organizacije in zasebniki morajo preskrbeti poroštvene izjave od Občinskih ljudskih odborov ter jih predložiti banki najkasneje ob sklenitvi pogodbe; č) banka bo prioritetno reševala tiste zahtevke, pri katerih bodo investitorji sodelovali z višjim odstotkom lastne udeležbe oziroma udeležbe iz občinskih investicijskih skladov. 7. Ta odlok prične veljati od dneva objave v »Glasu Gorenjske«. Komunalna banka okraja Kranj Šivalni stroj z dolgim čolnič-kom za 25.000 in moško kolo za 18.000 din prodam. — Notar, Huje, 32, Kranj. 484 Kotel - bojler za gretje vode prodam. Jesenovec, »Peko« Skorja Loka. 483 Prodam slamoreznico s cevmi za odmetavanje skope. — Zon-tar Janez, Sv. Duh 39, Skofja Loka. 486 Kupim parcelo v bližini Kranja. Naslov v oglasnem odd. 487 Kupim dobro ohranjeno žensko kolo. Naslov v oglasnem oddelku. 488 Knpim plug obračalnik, inozemske znamke in rahljalnlk — kultivator. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 489 Kupim 4 rabljene gume velikosti 650 X 16 col za gumi voz. Naslov v oglasnem oddelku. 490 Iščem mizarskega vajenca. — Lavtar Janko, Praprotno 3, Selca. 491 Iščem dekle, ki bi pomagala na kmetiji v prostem času. Naslov v oglasnem oddelku. 492 Dam hrano in stanovanje dvema dekletoma, veščima molže za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku. 493 Prodam plug dvobrazdnik nerabljen. — Grajzar, Klane 72, Kranj. 494 Iščem žensko srednjih let za gospodinjska in kmečka dela na manjšem posestvu v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 495 Na medicinski fakulteti — stomatološki oddelek v Ljubljani je promoviral za dr. med. stom. Praprotnik Emil. — Čestitajo žena in prijatelji. 496 Prodam novo žensko italijansko kolo in globok otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku. 497 Obrtnik kovinske stroke želi spoznati žensko od 25 do 30 let starosti. Prednost imajo dekleta ii Kranja. Ponudbe s sliko je oddati v oglasni oddelek 498 Prodam žensko kolo, malo rab Ijeno. Prečna 3, Kranj. 499 Prodam železen prenosljiv Štedilnik v dobrem stanju. — Šenčur 84. 500 Motorno kolo znamke NSU — 350 ccm, v voznem stanju, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov t oglasnem oddelku pod »Ugod-ao«. 501 Iščem moikega aH iensko za pomoč pri delu na kmetiji. — Zor-man, Šenčur 113. 502 Pomagati grem po službi v gospodinjstvo za hrano in stanovanje _ Tebelj Zdenka, Mavčiče 18. 503 licem prazno sobo v Kranju ali okolici. Nudim 30.000 din nagrade. Naslov v oglasnem oddelku. 504 Menjam enosobno stanovanje na Zl. polju za drugo v bližini Kranja. Naslov v oglasnem odd. 505 SEJA POTROS. SVETOV PEKARNE IN PRODAJALN KRUHA Uprava podjetja »Pekarne« Kranj sklicuje sejo potrošniškega sveta Pekarne in predsednikov potrošniških svetov proda- Zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo Kranj sprejme 2 gradbena inženirja, arhitekta ali tehnika S POOBLASTILOM ZA VODSTVO GRADBENIH DEL ALI PROJEKTIRANJE, EV. TUDI BREZ POOBLASTILA. PLACA PO PRAVILNIKU O PLAČAH. Po določilih pravil podjetja razpisujemo nas'eđnja delovna mesta s takojšnjim nastopom ali po dogovoru: ekonomist z znanjem tujih jezikov; gradbeni inženir; več strojnih in elektrotehnikov za proizvodnjo in razvojni biro; tehnik - kemik; več stenodaktilografov za komercialno službo in sekretariat z znanjem tujih jezikov; več samostojnih korespondentov z znanjem stenografije in tujega jezika; medicinska sestra za industrijsko ambulanto. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in strokovne izobrazbe pošljite na naš naslov ali pa se osebno zglasite v personalnem oddelku. »ISKRA«, KRANJ tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov „ AVTO PROMET" KRANJ VELJA OD 1. IV. 1958 DALJE 5.00 6.20 7.20 13.20 5.10 6.30 7.30 13.30 15.15 19.40 5.20 6.40 7.40 13.40 14.15 15.25 19.50 5.25 14.20 20.05 5.35 14.30 20.15 MESTNI AVTOBUSNI PROMET VOZNI RED 15.05 19.30 odhod Sr. Bitnje prihod 6.15 7.10 12.40 15.05 19.30 T prihod Strailsče Kranj Primskovo Britof Vozi samo odhod ob delavnikih 8.65 5.55 5.45 3 35 7.00 6.50 12.30 12.20 14.55 14.45 14.40 14.30 19.20 19.10 20.30 20.2.1 20.15 Nikljanje, kromanje in bakrenj e raznih delov vam najhitreje, kvalitetno in po konkurenčnih cenah izvrši MOTOR tovarna strojev Škofja Loka za vse informacije se obračajte na tovarno direktno ali po telefona št. 240, 253 in 254 čim in tujim gostom na račun utesnitve družine. Vse podrobne informacije dobite v pisarni društva. Za opremo sob je na razpolago kredit pod zelo ugodnimi pogoji. RAZPIS Na pod'agi čl. 33 Zakona o javnih uslužbencih, razpisuje predsedstvo Trgovinske zbornice za okraj Kranj delovno mesto strojepisje v Klubu gospodarstvenikov. Za namestitev se lahko potegujejo osebe, ki popolnoma obvladajo strojepisje in imajo dovršeno najmanj nižjo srednjo šolo. Prednost bodo imele osebe, ki obvladajo tud« stenoTrafijo. Ponudbe je poslati na tajništvo Trgovinske zbronie« v Kranju, Prešernova ulica 10,11. Trgovinska zbornica, Kranj »KRVAVC« CERKLJE, 29. ia 30. marca amer. film »SELINA-*. V soboto ob 19.30 uri. V nedeljo ob 16. in 19. uri . »SORA« SKOFJA LOKA, od 28. do 30. marca amer. film »NA RAZPOTJU«. N-SriK «, KRANJ sprejme uslužbenca za knjigovodstvo z daljšo prakso. Tudi honorarni uslužbenci liso izključeni. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite pis-neno komisiji za sklepanje In odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju. »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ Petek 28. marca- ob 20. uri: Radovan Gobec: »Planinska roža«. Opereta v treh dejanjih — Izven. Nedelja 30. marca ob 16. in 20. uri: »Zabavni večer p!esnih melodij«. (Izvaja kvintet Boruta Lesjaka iz Ljubljane) — Izven in za podeželje. »STORŽIC«. KRANJ, 28. in 29. marca ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. film »GOSPODAR BALLANTRAEA«. 30. marca ob 10. in 14. uri kitajski film »PREHOD CEZ REKO JANGCE«, ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni film »GOSPODAR BALLANTRAEA«. »TRIGLAV« PRIMSKOVO. 20. in 21. marca premiera nemškega barv. filma -NI PROSTOR \ ZA DIVJE 2TVALT«. V soboto ob 19. uri. V nedeljo ob 18. in 20. url. -SVOBODA« STRAZISCE, 29. in 30.' imrca amer. barvni film »NEPOZABNA PESEM«. V soboto ob 19. uri. V nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. NAKLO, 29. in 30. marca ki-taiski film »PREHOD CEZ REKO JANGCE«. V soboto ob 19. uri. V nedeljo ob 16. in 19. uri. RADOVLJICA, od 28. do 30. marca amer. pustolovski barvni film -ČLOVEK BREZ ZVEZDE«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. BLED. od 28. do 31. marca japonski barv. film - ljubav, drama »VRATA PEKLA« .V petek ob 20. uri. V soboto ob 17. in 20. uri. V nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri. LJUBNO, od 29. do 30. marca amer. film »CAJ ZA DVA«. V soboto ob 19.30 uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri. JAVNA ZAHVALA Ob tragični smrti žene Vide Kaltenekar so požrtvovalno vodili akcijo iskanja utopljenke člani tajništva za notranje zadeve, ** kar se jim na tem mestu najiskre-neje zahvaljujemo. Posebno zahvalo in priznanje smo dolžni toV-poročniku z ostalimi sedmimi pripadniki JLA, ki so z nesebičnu* trudom, vztrajnostjo in naporom iztrgali deroči Savi truplo naš« pokojnice. S tem pa izrekamo hvaležnost tudi vsem tistim, ki s« kakorkoli sodelovali pri reševalni akciji. Žalujoči: mož Stanko, mama Uršula in ostalo sorodstvo. Kranj, 20. marca 1958. ZAHVALA m Ob nenadni in tragični smrti žene VIDE KALTENEKAR roj. KRISTAN se v prvi vrsti zahvaljujem vser« sosedom, g. župniku, pevcem, vsem znancem in prijateljem za izkazano tolažbo in spremstvo na zadnji p°u k večnemu počitku. Prisrčna hvala vsem za darovane vence in cvetje na njen prezgodnji grob. Kranj, 22. marca 1958. OBJAVA UPRAVNEGA ODBORA SKLADA ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADNJE OBČINE KRANJ Na podlagi pravil sklada ter sklepa ljudskega odbora o načinu delitve sredstev Sklada raznisuje upravni odbor sklada NATEČAJ jaln v torek, dne 1. 4. 1958 ob 19. uri zvečer v prostorih pisarne Cesta na Golnik št. 3. — Uprava »Pekarne«, Kranj. RAZPIS MESTA BLAGAJNIKA Upravni odbor podjetja »Pekarna« Kranj razpisuje mesto blagajnika Pogoj: potrebna kvalifikacija z večletno prakso v blagajniških poslih v gospodarskih organizacijah. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ponudbe sprejemamo na upravi podjetja »Pekarna« Kranj s kratkim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve. PRIJAVLJANJE TURISTIČNIH SOB Turistično in olepševalno društvo Kranj, sprejema (v poslovalnici potovalne agencije Triglav v Kranju) prijave turističnih sob vsak dan od 8. do 12. ure. Tako imenovane turistične sobe so prostori, katere stanovalci oddajo v času sezone doma- 1. za prodaio stanovah), ograjenih iz sredstev občinskega kreditnega sklada, namenjenih za družbeno gradnjo; 2. za najetje kreditov stanovanjskim zadrugam in 3. za mietje kreditov za gradnjo stanovanjskih stavb delavcev in uslužbencev. Poboji in način izvedbe natečaja so za posamezne kategorij6 naslednji: Ad 1. Pravico udeležbe na natečaj za nakup stanovanj, ki jih bo zgradil 7/ivod za stanovanjsko in komunalno eradnjo Kranj imajo gospodarske organizacije, fmančno samostojni zavodi, ustanove in politično-teritorialne enote. Prodiin stanovanj se bo vršila s tem, da so kupci dolžni polomiti lastno udeležbo k investicijskim stroškom v višini mimanj 15 %, za ostanek do vrednosti nakupa pa prevzeti odplačilo anuitet za kredite z 2 % obrestno mero ter odplačilnim rokom 15 let za gospodarske organizacije in 20 let za ostale koristnike. Prednost pri delitvi imajo interesenti: a) ki ponudijo večjo lastno udeležbo, b) ki ponudijo boljše odplačilne popoje in c) ki izkažejo relativno večjo potrebo. Vloge za nakup stanovanj sprejema Zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo Kranj najkasneje do 15. aprila 1958. Podrobnejše informacije o posameznih stanovanjih so interesentom na razpolago pri Zavodu za stanovanjsko in komunalno gradnjo vsak dan od 11. do 14. ure od 5. aprila dalje. Ad 2. Pravico na natečaju imajo stanovao |sk ki imajo objavljene zmazke za 'iterarna prizadevanja, res sami sebi verjamejo, da je to, kar je °DJavljeno - sodobna literatura. Samo, če odmislimo vse številne Pozitivne vzgojne faktorje, ki da-°es vplivajo na vzgojo mladega c'oveka, si lahko raztolmačimo Vsebino tega lista z dokaj pretencioznim naslovom. Zal »Plamenica« °svetljuje napačno pot. Kaže, da se je večina sodelavcev ln urednikov lista močno odmaknila od živega življenja. Da vrta nekje v globinah neizklesane osebnosti, ln sanja »sanje o ljubezni in Pfazne besede«, kot je napisal M. "■ v pesmi »Cas teče«. Iz kopice *e zdavnaj preživelih in po tujih ^orih napabirčenih spoznanj in manir, ki jih oznanja list, veje Prav zaradi tega neka brezperspek-uvna naveličanost, turobnost, namjeno svetobolje, da, celo sarka-Slična ostudnost in pornografija naJslabše vrste. Mc-rda nekoliko preostre besede? ^a mladega človeka danes in tukaj ne' Saj je vendar toliko lepih motivov, k, se ponujajo mladim ob-ikovalcem, če le-ti nimajo zapr-'ih ali drugam obrnjenih oči. Do-2°revanje mladega človeka - upravljavca, oblikovanje novega mladinca pri skupnem delu, konflikti med novim in preživelim — mladim in starim, to so motivi, ki so sicer parolarsko že izpeti, vsebinsko pa so neizčrpni. O vsem tem pa v »Plamenici« ni napisane niti besede. To samo pomeni, da ljudje, ki polnijo strani v tem listu, ne doživljajo tega in to mladim literatom na kranjski gimnaziji lahko upravičeno zamerimo. V listu je vse tako turobno. Vrstijo se pesmi o slepcu, noči in jeseni. Človek se res naveliča živeti sam v sebi, a zakaj — mar res ni nikogar, ki bi to storil? — jim nekdo ne odpre oči tudi za realni svet, ki živi izven njih? V svojih »literarnih« prizadevanjih gredo sodelavci ln uredniki »Plamenice« še dlje. Ze v prvem sestavku prve številke, ki ga je objavil anonimni H. Z. pod naslovom »Morje, fige in mi«, srečamo sarkazem, ki meji že na ostudnost. V tem smislu je napisanih tudi nekaj naslednjih prispevkov. V sestavku »Morje, fige in mi« obravnava avtor odnos mladih ljudi, ki letujejo nekje ob dalmatinski obali, do revnega, starega dalmatinskega kmeta, kateremu v mladostni objestnosti zadnji dan pred odhodom domov uničijo nasad fig — morda edino njegovo bogastvo. Ta vandalski podvig opisuje pisec takole: »Najprej smo plašno tipali po vejah, iskali smo najmehkejše in najbolj zrele sadeže. Toda bilo je nekaj novega, opajali smo se z možnostjo, da se najemo fig, ki smo jih poznali samo iz trgovin. Trgali smo vsevprek, nezrele sadeže smo metali na tla, lomili smo veje in smukali listje . . .« Ko je starec protestiral in zahteval povračilo za škodo, so svoj podvig seveda gladko utajili. Se večl H. Z. je napisal takole: »Gledal sem starca. Bil je umazan in strgan.« In nato: »Starec se mi je zdel kot svoje mesto v »Plamenici«. Janhar- simbol tujega kraja, daljnih mest jevi »Dopoldnevi v kavarnah« so in pristanišč. Pod srajco sem ču- tipični predstavniki te zvrsti. Z til opečen hrbet. Tedaj sem se drobnimi, nepomembnimi dejstvi, spomnil in se razveselil (!). ,Ah, od opisovanja naveličanih gostov kaj, starec trapasti (!), saj gremo, danes zvečer gremo,' sem dejal čisto potihoma. Bil sem vesel (!) . . .« Nobenega sledu torej o nekem notranjem nemiru spričo utaje, nobenega usmiljenja spričo starčeve bede, ne, samo sarkastičen posmeh. Vzemimo drugi primer. L. K. je do iskanja stranišča, se res ne da ustvariti »štimunge« dopoldneva v kavarni. Ali pa »Gostilna« M. Tre-falta. Izrazov, ki jih on rabi v tem sestavku, ne bi ponavljal, ker bolj spadajo v slovarček furmanskega žargona, kot pa v dijaški list. Močno dvomim, da je list kranj- napisal sestavek »Grdi sošolec«. V skih dijakov resničen odraz stanjem opisuje od rojstva iznaka- nja na njihovem vzgojnem zavoženega dečka, ki je spričo svojih du. Vendar ne razumem, kako da telesnih hib zagrenjen in odmak- doslej ni bilo niti v mladinski or-njen od družbe. Njegovi sošolci ganizaciji niti med vzgojitelji niše iz njega norčujejo. Nekoč ga s kogar, ki bi količkaj odločno ugo-potvorjenim pismom zvabijo na varjal početjem mladih »litera-sestanek z dekletom in ga potem tov«. Za čudo se ni nihče spotak-javno osmešijo. L. K. piše o do- nil niti ob precej slabo slovenščino godku takole: »Takoj je vedel, kaj in slabo obliko lista, da o nešte-se je zgodilo. Ves zaripel v obraz tih »tiskarskih škratih« sploh ne se je zagnal med nas in nas ho- govorim. tel pregnati. Najprej smo pomislili, Ravnateljstvo, ki je — kot je da je revež, toda ko je začel udar- razvidno iz uvodnega članka — jati okrog sebe, smo udarili po materialno podprlo izid »Plameni- njem (!), da mu je kmalu tekla ce«, ves profesorski zbor in mla- kri iz nosa. Nehal je udarjati in dinska organizacija bi morali ne- obležal je na tleh . . .« Bolj nečlo- koliko natančneje in tenkovestneje veško res ni moč napisati! Tu je pogledati, komu sveti »Plamenica«, vsak nadaljnji komentar odveč. Ali pa, denimo, kako K. V. v sestavku »Prijatelja« rešuje problem dvojne morale. Mimogrede povedano je zglede za svoj »moralni nauk« našel tudi med vzgojitelji. »Jaz sem bolan, moral se bom spovedati!« prizna prijatelj prijatelju ob bolniški postelji. Čeprav običajno nista hodila v cerkev, se ta odločitev zdi obema SLAVKO BEZNIK DIRKAČI Je ameriški barvni film v ki-nemaskopskem sistemu, čigar glavna privlačnost so avtomobilske dirke. Te služijo scenaristu kot osnova, katero prepleta z zgodbo o smelih dirkačih, ki odhajajo na dirkališčno stezo, kjer sta zmaga in vrnitev v enaki meri stvar srečnega naključja. Namen zgodbe ni zgolj v tem, da prikaže modele dirkalnih voz, pogum vozačev, tehniko vožnje in vrtoglavo brzino. Scenarist skuša osvetliti tudi tisto plat življenja dirkačev, ko ne sedijo za volanom. Brezobzirna borba za prva mesta — za slavo in denar — tudi takrat ne preneha. Ta del zgodbe pa je manj spretno zasnovan, vsebinsko je medel in težko razumljiv. Tudi pronicanje v duševna občutja in osebno tragiko, se marsikje ustavi ob preveč površnem risanju dogodkov in značajev. — Nedvomno pa so imeli ustvarjalci več sreče s tehnično platjo filma. Zorni kot kamere dosega zelo lepe učinke, zlasti kar zadeva prizore z avtomobilskih dirk. Zlasti uspešni so kadri, v katerih pričara kamera gledalcu občutek blazne brzine, ki Jo dosegajo dirkalni vozovi na dirkališčni stezi. Ocena: kot celota film ne presega povprečja. M PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI Pohvale, ki spremljajo nemški barvni film »Ni prostora za divje živali-«, niso zgolj laskavo napihovanje kvalitet filma. To docela svojevrstno delo, ki povede gledalca v svet živalstva, je ustvaril direktor frankfurtskega živalskega vrta, zoolog dr. Bern-hard Grzimek. Pri delu sta mu pomagala sin Michael in snemalec Lander. Delo, ki ga je opravila ta majhna ekipa, je toliko pomembnejše, ker je film grajen zelo solidno. Glavna misel, ki preveva film, je: zaščititi divje živali, ki žive utesnjene v afriških rezervatih in obtožba petičnih turistov, ki te živali neusmiljeno pobijajo. To razmišljanje pa zavaja film kdaj pa kdaj v privzdignjeno sentimentalnost, ki jo gledalec še posebno občuti pri spremnem besedilu. Film je po znanstveni in umetniški plati dovolj pomembna stvaritev, ki je ne kaže zamuditi. S. Š. Ob četrti premieri DPD „Svoboda" Kranj Radovan Gobec: Planinska roža Vse kaže, da je dramska sek- povsem normalna. Pisec se ne cija kranjske Svobode z uprizo- sprašuje, zakaj v različnih priloi- ritvijo Gobčeve operete »Planin- nostih različni pogledi na iste stva- ska roža« izčrpala svoj letošnji ri. Ne! Sam prizna: »Prav si sto- repertoar. Sprva so imeli v na-ril, da si jih poklical.« Kaj pa zadnja premiera — opereta Planinska roža? — Recenzent, ki bi hotel napisati objektivno kritiko o tej uprizoritvi, Naj bo tako ali drugače: tudi tokratne uprizoritve so požrtvovalni amaterji lahko veseli, zlasti še, če upoštevamo, da so se Se besedo, dve o »zvrsti« banalnih itorlj, ki meje že na pornografijo in ki so prav tako našle S slikarske razstave v Kranju V sredo je bila v Mestnem mu- bila v Ljubljani ustanovljena ,eJu v Kranju otvoritev razstave Akademija upodabljajočih umetno- akademskega slikarja Izidorja Mo- sti. Po končani diplomi je 3 leta leta- Razstavo tvori vrsta dognanih služboval kot profesor risanja na del, in sicer krajine, portreti in Učiteljišču v Novem mestu, nato kompozicije. Pa prav toliko časa kot restavra- črtu še eno delo — komedijo, ki pa je spričo objektivnih težav ne bodo mogli postaviti na oder. Nedvomno pa je bil letošnji repertoar dovolj posrečeno izbran in dobro naštudiran, tako da so požrtvovalni amaterji (z redkimi izjemami!) na bilanco celoletnega dela lahko ponosni. Uprizorili so VVolfovo dramo Kotorski mornarji, dalje Gorinško-vo pravljično igro Rdeča kapica in S. Olivera komedijo Čudovite Razstava bo odprta predvidoma pustolovščine. Tudi z akademijo do 10. aprila. S. ob jubileju Zupančič—Prešeren, katere osrednji del je tvorilo o k*3r fflfflifl iinttnU9lli II9 Dpniniri odlomkov iz igre like Vaštetove n UI U1U J b (JUnIUiuUJ IIQ UIulHIM »Visoka pesem«, so dosegli lep uspeh. Ansambel narodnih plesov „Svodode" Jesenice pred gostovanji Tudi v letošnji sezoni je ansambel narodnih plesov naštudiral program plesov in pesmi, s katerim bo večkrat nastopil doma in na gostovanjih. Prvič in zelo uspelo je nastopil v petek popoldne v scniškega gledališča za podeželske Mestnem gledališču na Jesenicah kraje in podeželsko občinstvo sodi za šolsko mladino. Nastopajoči so nedvomno med pozitivno delova- navduSili mlado občinstvo s spo-nje gledališča. redom, ki bo tudi na gostovanjih U. sel zasluženo priznanja. bi bil bržčas v zadregi. V zadrc- lotili operete, ki zahteva od re- Mestno gledališče na Jesenicah, ki v letošnji sezoni posebno pogosto gostuje, si je pridobilo že v nekaterih krajih svoje gleddliško občinstvo. V minulem tednu je dvakrat gostovalo na Breznici in obakrat, čeprav je bilo gostovanje med tednom, je bila dvorana polna. V sredo so navdušili jeseniški gledališčniki prebivalstvo Breznice, Vrbe in Žirovnice z Mll-lerjevo igro »Lov na čarovnice«, v petek pa s Sirokovo igro »Skok, Cmok, Bistrook«. Tolika skrb je- Z uprizoritve »Planinske rože« v Kranju gi zategadelj, ker bi se kritika žiserja in igralcev neprimerno več truda kot ostala odrska literatura. nagibala bolj h graji kot hvali. Kako bi sprejeli tukajšnji amaterji kritiko, ki bi v enaki meri grajala in hvalila? — Izkušnje namreč uče, da igralci amaterji ne prenesejo slabih ocen, pa čeprav so napisane bolj ali manj objektivno. r I?4OOR MOLK: KRAJINA S PORTALOM 1957 (olje) 'l.i tttavljavec je po rodu iz Lo- ^ Pri Brezovici. Ze kot dijak |e d2al dokaj veselja do slikanja, 4 n ,noć P0™1'"' ''" p 'V"'"1 '•!">!< ilu, poleni ko so l>oZ]US"kl '" "astnpaim'i izilirllj.lli b0d Ve' 80 Pevci obljubili, da se a° »e odzvali njihovi ieljl. tor pri Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani. Mole je med drugim restavriral jetniške celice (odkrivanje napisov po zidovih) v Begunjah in freske v Markovi cerkvi v Vrbi. Od leta 1957 pa živi v Ljubljani kot svobodni likovnik. Izidor Mole pripada mlajši generacij] slovenskih likovnikov. Značilen za njegova dela je realizem, ki ga tu in tam preveva rahel romantični nadih. V svojem ustvarjanju se poslužuje predvsem sle-di( ih tehniki olju, tempera in grafike (lesorez). Razstavljavec se je ljubiteljem likovne umetnosti ie nekajkrat predstavil. — Leta 1952 se je udeležil likovnih razstav v Ljubljani in Novem mestu. Dve leti pozneje je spet razstavljal v Novem mestu, to pot se je predstavil s samostojno razstavo. V letih 1954 in 1996 pa se je udeležil dveh kolektivnih razstav v Ljubljani. Otvoritev razstave v Kranju Je bila združene s predavanjem prof. I i/ena, ki je govoril predvsem o ■. 11 k. 11 -. k . 111 oluazu razstavljavca in njegovih umetnostnih stremljenjih. „VESNA FILM" za naše kinematografe Končno so naša distribucijska podjetja prišla do zaključka, da so dobri filmi prav tako komercialni, ali pa |e bolj, kot serijski westerni in neokusne revije. Ze lani smo videli precej dobrih filmov, med njimi tudi mnoge, ki so bili nagrajeni na festivalih v Benetkah, Cannesu, Berlinu in Karlovih Varyh. Letos pa se nam obeta še več dobrih filmov, saj najdemo med režiserji znana imena kot so: Rovvland, Gardon, Ilatha-way, Wyler, Boyer, Renoir, Cayatte, Cisconti, Risi, De San-tis, Korda, Staudte, Kautner in dunja. Preidimo kar na filme same. Lani nam je najboljše filme po- a sredovalo podjetje Vesna film iz LJubljana. Vse kaže, da tudi letos ne bo slabše. Kakšen je totej seznam odkupljenih filmov? Začnimo pri ameriških: »Vsi moji sinovi« je odličen film z Burtom Lanchastrom v glavni vlogi, dalje bomo videli barvni film VValta Disneya »Ži- va pustinja«, »Modra tančica« z Jane Wymannovo, »Dvorni norec« z Danny Kayem, kine-maskopski western »Prišel Je iz Laramie« (James Steward), »Gora« s Spencer Tracyjem, barvni film western »Cez mnogo rek« in glasbeni film »Zgodba o Ben-nyju Goodmanu« (Marlon Bran-do in Frank Sinatra). Videli bomo tudi oba dela češkega barvnega filma »Dobri vojak Svejk« in »Nekoč je živel kralj«. Od nemških so odbrali tri filme: »Stotnik iz Kopenicka«, »Otroci, matere in general« in barvni film »Ni prostora za divje živali«. Tudi med francoskimi bo precej izbire. Videli bomo drugi del filma »Ata, mama, moja žena in jaz«, kinemaskop-ski film »Oko za oko«, »Noč in megla«, »Vražja frklja«, »Slučaj dr. Laurenta« in De Santisov film »Ljudje in volkovi«. Tudi nekaj italijanskih filmov je odkupljenih: »Ca-birijine noči«, ki je bil nagrajen v Cannesu, »Neapeljsko zlato« z Vittoriom de Sico, in dolgo pričakovani film »Kronika siromašnih ljubimcev«. Ko-produkcijska filma sta dva: »Ko pride ljubezen«, ki je bil posnet v jugoslovansko - francoski koprodukciji in »Lov na čarovnice« z Yvesom Montandom. Poleg vseh teh bomo videli še: poljski film »Kanal« (nagrajen v Cannesu), sovjetski kinema-skopski film »Don Kihot«, grški film »Stella«, kitajski »Be-lolaso dekle«, švedski »Nasmeh poletne noči« in angleški film »Smrt na podstrešju«. Kaj pa jugoslovanski filmi? Ti so pa naslednji: »Samo ljudje«, »Svojega telesa gospodar« (nagrajen v Puli), »Crni biseri«, »Krvava srajca«, om-nibus »Veliki otroci«, sovjetsko • jugoslovanska koprodukcija v barvah in kinemaskopu »Alek-sej Dundič«, najnovejši slovenski film »Dobro morje« in De Santisov film »Cesta dolga leto dni«. -Jm- Delo je postavil na oder režiser Drago Fišer, sceno je zamislil Saša Kump. glasbene vložke pa je spremljal orkester pod vodstvom Zdenka Motla. S. Ljudska knjižnica na Jesenicah izposodila leni 42.267 kn| g Ljudska knjižnica na Jesenicah vključuje poleg centralne knjižnice na Jesenicah še tri podružnice, in sicer na Hrušici, na Koroški Beli in Blejski Dobravi. Lani je knjižnica pridobila 472 novih bralcev in Je imela konec leta vpisanih 5745 bralcev, obiskovalcev pa je zabeležila lani 20.231. Med bralci je 3292 delavcev, 11.040 mladine, 2043 nameščencev in 3856 ostalih. Največ, in sicer 24.658 je izposodila leposlovnih del, najmanj 51 pa političnih. Knjižnica ima tudi pionirsko knjižnico, ki je imela v minulem letu v skupnem 1017 obiskovalcev. V okviru pionirske knjižnice so tudi trije krožki, ln sicer angleški, likovni in krožek »povesti in pravljic«, ki so redni s povprečno udeležbo 15. Svoje poslanstvo opravlja jeseniška knjižnica tudi z izposojanjem knjig ostalim knjižnicam kot n. pr. knjižnici na Dovjem, v Gozdu, na Ja-vorniškem rovtu, na Planini pod Golico in v Žirovnici. Pa tudi z zelo uspelim knjižničarskim tečajem je jeseniška knjižnica mnogo prispevala k čimboljšemu delovanju knjižnic na območju jeseniške občine. P. U. 0025 6 G*e* €m*em$8§ee KRANJ, 2«. MARCA 1958 HILO ZA DRAGO Živel je bogat kmet, ki je polje posojal s pšenico. Ko je žito dozorelo, je »oklica! siromaka in mu rekel: Zel je in žel, ne da bi si oddahnil. Samo opoldne je malo posedel v senci, da je pojedel kos kruha in glavico »Požanji mi to njivo!« -Koliko časa naj žanjem?« je vprašal siromak. »Toliko časa, dokler ne zaide ta, ki nam daje svetlobo.« je kmet pokazal na nebo. »In kaj mi boš dal za plačilo? < »Torbo moke dobiš, če boš delal, kot je treba.« Siromak je odšel na kmetovo njivo. čebule, nato pa zopet zagrabil za srp. Do večera je požel polovico njive. Ko je sonce zašlo, se je utrujeni žanjec vzravnal, si obrisal vroč pot s čela in rekel: -Toliko sem zmogel.« »Malo si zmogel,« je rekel kmet. »Polovica njive te še čaka.« »Toda sonce je že zašlo in začenja se temniti.« Ena Kempare hote ta ftutictco Naša mala rada poje, a premalo ji je to, ker spremljava k pesmi manjka. da je prav zares lepo. Za klavir prav važno sede, — tipk seveda ne pozna, — Rada knjigo bi imela iz katere se igra. Note damo ji, a ona je hudo užaljena: »Saj so črke to, ne note, le kako naj zdaj igram, ko pa v šolo še ne hodim, črk nobenih ne poznam. Dajte tiste note — slike, kjer je majhen kužek bel, da zapojem: Kuža Pazi..., da še kužek bo vesel!« Slikanico br/. ji damo, take »note« so za njo. Na klavir si jo postavi in zapoje pesmico. S prstki majhnimi po tipkah zdaj udarja »a«, zdaj »ge« in o kužku, mucku, zajčku pesmice se kar vrste. To so knjige, iz katerih brez težav se brati da, še klavir iz njih igrati naša mala punčka zna. BESRDNA PREMIKALNICA ZASAVJE DENARNICA G O S L A R E T A M I N Z N O J I L J E MOTOVILEČ CEVOVOD ACONCAUGA Premikaj te besede tako drugo pod drugo, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah naš planinski kraj, prebivalca Male Azije in veliko mesto Jugoslavije. eAdtejBS 'adiolBuv 'eoiuaiaz :.\jhs,»b KRIŽANKA Vodoravno: 1. šport, 2. steber - kemična okrajšava, 3. vulkanski izmeček - moško ime, 4. ime za Perzijo - okraj sana vprašalna členica, 5. odlog plačila, 6. država v Afriki, 7. končnica - žensko ime, 8. naslov knjige, 9. priprava za šivanje, 10. moško ime - zaimek, 11. jedro puške -čut, 12. svetovni jezik - namen človeka, 13. bizantinnski vojskovodja. Navptčno: 1. turški sultan - manj ka kor malo, 2. štor - reka v Italiji, 3. prebivalec evropskega mesta - indijski bogatin, 4. brazilska reka - moško ime, 8. znan izolator - romanski predlog, 7. žensko ime, 9. muza - moško ime. REŠITEV •jeziiag 'o[op - opi 'pjA - foqeu 'iui - laAKj 'jiu 'iubjo '8flW - >.>u - i isiassmsasasiii i mi.I'I našem republiškem prvenstvu, dosegel sem drugo mesto. Upam, da bom drugo leto dosegel še večje uspehe. Janko Pagačnik, I. razr.VSTS PRIPOVEDKA O ZAPLATI Naša vas Tupaliče leži ob vznožju Zaplate. Ta gora ima ime po malem gozdičku, ki se razprostira sredi s travo obrasle gore. Vedno pa ni bil ta gozdiček razpet sredi gore. Pravljica nam pripo* veduje: v vasi Cešnjevku sta se pred mnogim.1 mnogimi leti tožarila dva kmeta za mejo tega gozda. Pravda se je vlekla in nihče izmed kmetov ni hotel odnehati. Nekeg* lepega dne sta se ponovno jela prepira11 in si skočila tudi v lase. Tedaj reča eden od kmetov: »Vrag naj vzame ie enkrat ta gozd in ga odnese vrh Zaplate! Drugo jutro ni bilo več gozda in ne štren, ki so se belile na kraju gozda Vrag je ponoči zgrabil gozd in ga po naročilu razjarjenega kmeta hotel odnesi na vrh gore. Breme pa je bilo kaj težko i* vrag je moral po poti počivati. Začela se je svitati. In na Jakobovem hribu )e mežnar kmalu zazvonil. Vrag je izgubi moč in moral je pustiti gozd sredi gor« Tam stoji gozd ie danes, nad gozdom P' se belijo sive skale, to so štrene češnj«v" skega kmeta. Od takrat se imenuje m scvcUi ni rečeno, da so vse te pozicije dobre, toda če je vsaj eno petino dobrih, je le zmeraj možno samo V prvih desetih potezah postavili n;1 šahovski deski neka) tisoč dobrin pozicij. Zato se tudi mi o otvoritvah ne bomo pogovarjal) preveč znanstven«• ali »na višjem nivoju-', kot E8 tO tudi nimamo prostora. Na. pogovor bomo skušali ostvariti čimbolj poljuden m domač, zato pa ie tudi zaželeno, da M tisti, ki spremljajo ta šahovski kotiček, oglase s kakšno dopisnico ln povodo sv«>Jc mnenje: ali to zadovoljni z našim pogovorom ali ne in kaj si še žele, da bi še objavljali o Suhu. FaBo TI KRANJ, »g. MARCA 195« G lat Gorenjske 7 Kranjčani pijejo namesto polnomastrega - posneto mleko Nekaj čudnega je... Zadružna mlekarna Kranj-Čirče samovoljno posnema mleko • Kom odteka posneta smetana? % Rekonstrukcija podjetja na slepem tiru Morda je bilo temu krivo naključje ali pa pritožbe potrošnikov, ki kupujejo mleko v kranjskih talekarnah, da je Okrajni higienski zavod pred ^davnim, to je dne 17. februarja ter 3. in 4. marca °dvzel nekaterim kranjskim mlekarnam vzorce •nleka z namenom, da s analizo ugotovi odstotek Maščobe v mleku. Kaj jc pokazala analiza? — Nekateri vzorci so "neli ustrezen odstotek, ki ga predvidevajo predpisi, to je 3,2 % tolšče, analiza nekaterih vzorcev pa Je pokazala, da prodajajo nekatere mlekarne posneto tnleko. Možno je tudi, da v nekaterih prodajalnah zlivajo mleko z vodo. V prvem primeru je bil odstotek tolšče v mleku 2,9%, v drugem pa 3%. Ta ugotovitev je bila tudi povod, da je Okrajni higienski zavod prijavil to kršitev predpisov Občinski sanitarni inšpekciji v Kranju. KDO OSKRBUJE KRANJSKE PRODAJALNE Z MLEKOM? Občinska sanitarna inšpekcija je poklicala na Ugovor Zadružno mlekarno v Cirčah. Zastopnik P°djetja je primer analiziranih vzorcev tolmačil, Ceš da je iz analize moč sklepati, da je bilo mleko ^Uto z vodo, do česar pa v zbiralnici mleka v cirčah v nobenem primeru ni moglo priti. Možno ^a je, da mleko v tanku pred polnjenjem vrčev ni bilo dobro premešano, vsled česar se je tolsča dvigala v vrhnje plasti. Zastopnik podjetja močno dvomi v realnost analize tudi zategadelj, ker je bil vzet v vsaki mlekarni le po en vzorec mleka, ^orda bi analiza vzorcev iz drugih vrčev pokazala drugačno sliko? Možnost, da bi prišlo do tolikšnih razlik v odstotku maščobe zavoljo slabo premešanega mleka, Je le malo verjetna. Tudi sum, da bi prodajalka v mlekarni zalila mleko z vodo, je sanitarna in- Zveste grče Trdo so delali vse življenje, trdni, grčevi in zve-st' domovini pa so ostali tudi v starosti. Dogovorili s° se in v ranem nedeljskem jutru prišli jezerski uPokojenci skupno na volišče. Mnogi so gazili sneg tudi poldrugo uro. Doma sta morala ostati le 91-let-^ »Ribniška mama« in 86-letni partizanski očka Miha Zaplotnik, ki ju je starost priklenila na poste- I BJBBSI špekcija ovrgla. — Torej je treba vzrok iskati drugje. Odstotek maščobe v polnomastnem mleku se giblje nekako od 3,3 •/<, do 3,9 •/•• Cemu torej odstotek maščobe ostalih vzorcev ni presegal 3,2 %? Odgovor je samo eden: Zadružna mlekarna Cirče posnema mleko na 3,2 •/• tolšče, kar je potrdil tudi zastopnik podjetja. Tu pa prihaja Zadružna mlekarna Cirče v navskrižje s Pravilnikom o kakovosti živil, čigar 6. člen pravi, da mlekarna v nobenem primeru ne sme samovoljno tipizirati mleka, kajti tipizacijo lahko dovoli le republiški sanitarni inšpektorat. — Kolikor pa sega zniževanje tolšče v mleku pod 3,2 •/•. tedaj je kršitev predpisa o tipizaciji le posebno groba. Vse torej kaže, da je Zadružna mlekarna dvakratni kršilec tega predpisa. Medtem ko zastopnik podjetja o tipizaciji mleka pod 3,2 % tolšč noče ničesar slišati in zavrača krivdo na prodajalne mleka, pa po drugi strani opravičuje tipizacijo na S,2 % tolšč s tem, da je mlekarna že pred časom vložila na republiškem sanitarnem inšpektoratu prošnjo, s katero skuša doseči zakonito tipizacijo. Ker pa prošnja, zaradi nekaterih sprememb Pravilnika o kakovosti živil, ki jih v bližnji prihodnosti predvideva republiški sanitarni inšpektorat, do danes še ni bila rešena, postaja stvar za Zadružno mlekarno toliko bolj neprijetna. Drugo opravičilo, ki naj bi zmanjšalo krivdo Zadružne mlekarne, pa je dejstvo, da podjetje ne prejema za vzdrževanje oziroma kritje operativnih stroškov nobenih dotacij. Zastopnik podjetja navaja kot primer Združene ljubljanske mlekarne, ki krijejo 11,40 dinarjev planirane izgube pri litru mleka z dotacijo. Po približnih izračunih bi Zadružna mlekarna potrebovala letno okrog 5 milijonov dotacije, s čemer bi bila izguba, ki jo utrpi podjetje pri sedanji ceni, to je 30 dinarjev za liter mleka, krita. Ne bo odveč pripomba, da stroškov, ki se formirajo začenši pri zbiralnicah mleka, in naraščajo s prevozom, pasterizacijo in z razvozom do prodajaln mleka, ni moč kriti z razliko med povprečno odkupno ceno, ki znaša 22 dinarjev in prodajno ceno 30 dinarjev. SKOK V PROTISLOVJE Tu pa zaide rentabilitetni izračun Zadružne mlekarne v protislovje,.ki ga bomo skušali pojasniti z analizo. Poslovanje brez potrebne dotacije, ki naj bi znašala približno 5 milijonov dinarjev; dalje planir rana izguba pri mleku, ki je tipizacija ne krije; izguba 807.520 dinarjev, ki jo je utrpelo podjetje jeseni 1956 in ki je nedvomno vplivala tudi na rentabiliteto lanskega poslovanja — vse *o vsiljuje domnevo, da je Zadružna mlekarna komaju.) aktivna, če ni pasivna. To domnevo pa je moč razbiti z dejstvom, da je po sklepu delavskega sveta podjetja prejel lani sleherni član kolektiva tri plače nad plačami po tarifnem pravilniku, ostanek — nerazdeljeni del v znesku 599.000 dinarjev pa bo po potrditvi zaključnega računa razdelila med člane kolektiva posebna komisija. Iz tega sledi, da se slehernemu članu kolektiva obeta še prejemek v višini polovice mesečne plače. Se tole v orientacijo: pretežni del dobička, mimo tistega, ki ga prinaša tipizacija mleka na 3,2 % in manj, se formira predvsem pri pridelovanju sira. skute, masla itd. REKONSTRUKCIJA PODJETJA NA SLEPEM TIRU Spričo takšne rentabilnosti se zdi zahteva po dotaciji v znesku 5 milijonov dinarjev neupravičena. Dotacijo pa opravičuje Zadružna mlekarna s potrebo po nujni rekonstrukciji podjetja. Tega dejstva res ni moč ovreči. Mlekarno bo zares treba v bližnji prihodnosti rekonstruirati. Tega pa bi se moral zavedati predvsem tudi delavski svet podjetja, ki naj bi kot neposredni upravljalec podjetja del presežka dohodka, ki so ga razdelili med kolektiv, prispeval in prenesel na investicijski sklad. Ce gre za rekonstrukcijo nekega podjetja, ni dovolj, da je podjetje zgolj pobudnik, ki se nadeja sredstev samo od skupnosti, medtem ko o vlaganju lastnih sredstev v investicijske svrhe noče ničesar slišati. Iz navedenega je moč zaključiti: del dotacije prispeva torej potrošnik, ki pije posneto mleko, dobičkonosna -smetana« pa odteka kot vse kaže, drugam. Kam? V investicijski sklad za prepotrebnn rekonstrukcijo gotovo ne! S. S. Letos bo na razpolago več turističnih sob Leto dni starejša Mihove žena pa je prišla, j^fav uro hoda daleč. V pičli uri je volilo skupaj Jezerskih upokojencev, ki so dokaj pomagali 0, svečano volilno vzdušje na Jezerskem. — r*dništvu »Glasa Gorenjske* pa °Jo fotografijo z volišča. P*- poslali tole Turistična društva na Gorenjskem se v teh dneh razgovarjajo s privatniki, ki bi oddajali sobe turistom v poletnih mesecih, v krajih, kjer so pogoji za zimski turizem, pa bi oddajo sob podaljšali tudi na zimske mesece. Ker so privatne sobe sedaj sorazmerno slabše opremljene kot hotelske, bodo privatniki za ureditev sob, ki jih bodo oddajali, lahko dobili tudi kredit ob ugodnih pogojih. Letos je za izboljšavo privatnih turističnih sob in ležišč predviden kredit v višini 20 milijonov dinarjev. Del sredstev bodo verjetno prispevale tudi občine, razen tega pa tudi privatniki sami. Po dosedanjih podatkih kaže, da bodo privatniki v te investicije vložili okoli 7 milijonov dinarjev. Pri zbiranju prijav so v nekaterih krajih pokazali za to precejšnje zanimanje. Tako je n. pr. Turistično društvo v Kranjski gori zbralo prijave za 30 sob s «1 ležišči. Teh sob privatniki še niso oddajali. Tudi po nekaterih drugih krajih, kjer privatniki do sedaj Se niso oddajali turističnih sob, so tokrat pokazali precejšnje zanimanje. V Ribnem pri Bledu a Nič rečeš* — tudi jaz seia N pogosto kepal, ko tem bil ie v ''»hh neiodnih letih. Pa tudi se-nimam nič zoper to zimsko ve-^eiJe, če se krpajo otroci med se-°J. Nlsam pa poiebno navdušen ** tepanje, č* si kdorkoli izposo-Tiojo glavo za tarčo. To sa je S°dllo pied nekaj dnevi, ko sem Jo ubiral po Gaitejskem klancu ot' Laboram. Nenadoma ml je ^'kaj pnictalo na glavo in se rez-••rilo. Ko sem se oziral okrog odkod tisti blagoslov, sem ie °°il qov pozdravček. To pot tako e9°, da sera kar počepnil. Koj tttk L sera se ozrl kvišku, sem bil na |'*nem, odkod atentat Seveda, ^oruj M tkarpi l)ail ( ikim •ncern so se vgnezdili fantalini ? obr»ctavdH . kepami ljudi, ki s® ta dan posluževali ceste pod hmi Zarobantil sem in pokazal e kot sam nebodigatreba, pa je t !tl UP*1 prav malo zaleglo. Fanti y ,0 ,e mi 1 vi*,ne smejali v * 'n mojo jezo podkrepili z no-^"»i kepami. Jaz pa — pot pod d°9*. sicer bi me tista poredna so 9* • kepami ie pobila Kar naj se pazijo — če jih dobim v roke, Jim bom pošteno navil urot A »Ce mi lučka ne gori, mi pa mesec sveti . . .« prepevajo ljudje, ko tipajo skozi temo pred gostilno »Rot« na Bohinjski Beli. Svetilka pred gostilno »Rot« gori vse večere, le od sobote na nedeljo in od nedelje na ponedeljek počiva Ne bilo bi napak, če bi luč vedno gorela, saj niso noči v teh dneh nič svetlejše kot sicer. Prižiganje in ugašanje te cestne svetilke ima na skrbi gostilna »Rot«. /\ Malo verjetno je, da bo šofer, ki je podrl betonsko ograjo na mostu v Predosljah, to ograjo tudi postavil na prejšnje mesto. Zaradi varnosti pa naj se končno uprava za ceste odloči za popra vilo tega mostu. Tisti leseni količki, ki so jih bili postavili namesto ograje, so ie zdavnaj »po-skakali« v potok. A Iz zanesljivih virov sem zvedel, da bo do nadaljnjega Gregorčičeve ulica v Kranju za vsak pro- met zaprta. Člani jamarskega društva bodo namreč te dni začeli raziskovati kotanje na tej cesti. Raziskovanja se bodo lahko udele-iili tudi vsi tisti, ki se zanimaju za nai podzemski svet Prijave sprejema Uprava za ceste v Kranju. A Obiskovalci Ljudske knjižnice v Triiču ne morejo seči po branju takrat, kadar jih je volja, temveč se morajo ravnati po dobri volji knjižničarja, ki odpira knjižnico, kadar se mu ljubi. Včasih so vru,ta knjižnice zaprta kar po ves teden. Pa se izobražuj, če se moreš! A Keko je s to »računico«, pa le ne vem?! Predsednik KZ Bukovica — Senkov turn prodaja koruzo, in sicer: prijateljem po 35 dinarjev, nečlanom po 36 dinarjev, članom zadruge pa po 37 dinarjev za kilogiam Nič nimam zoper to kategorizacijo. Zdi pa se mi, da bi bilo pravilneje, če bi cene navijal v obratni smeri Vas pozdravlja Vai Bodlčarl n. pr. do sedaj niso oddajali sob turistom, v zadnjem času pa je 11 ljudi prijavilo 24 sob s skupaj 41 ležišči. V Radovljici se je turističnemu društvu prijavilo za oddajanje sob 49 ljudi v Bohinju 25, Preddvoru 8, Cerkljah 4, Mojstrani 8, ponekod pa so sobe že prej oddajali in so tokrat število še povečali. Nekatere sobe bo potrebno še ustrezno urediti, za kar bi potrebovali samo v Kranjski gori okoli 12,260.000 dinarjev kredita, v Cerkljah 700.000, So-rici 1,130.000, Radovljici 1,516.000, Ribnem 1,771.000. ostala turistična društva pa še zbirajo podatke. Te privatne sobe bodo namenjene predvsem domačim gostom, ker bodo dokaj cenejše. Tako bo marsikdo izmed domačih gostov preživel lahko dopust v tistih naših letoviščih, ki so mu bila sedaj nedosegljiva. Treba pa bo poskrbeti še za ceneno prehrano. Prav v teh dneh so odpotovali v razne kraje naše države predstavniki turističnih uradov, da bodo seznanili ljudi z lepotami Gorenjske in ugodnostmi, ki se jim nudijo za preživljanje dopusta v teh krajih. Zatrujejo, da bo gostov dovolj in da bodo sobe vse zasedene. ______ ■* Pekarna Kranj je uredila peke kruha Delavski svet Pekarne Kranj je 13. marca razpravljal zlasti o načinu, kako urediti peko kruha, da bi težavam vsaj za silo odpomogli. Ugotovili so, da bi kljub premajhni kapaciteti peči vendarle dosegli znatno povečanje količine, ako načrtno razporede peko kruha privatnih strank in peko ostalega kruha. Zato so sklenili, da bo s 1. aprilom 1958 peka kruha v Kranju razporejena takole: V pekarni št. 2 na Golniški cesti bodo popolnoma ukinili peko kruha privatnih strank (tako imenovani »prineseni kruh«). To peko bosta prevzeli delno pekarna št. 1 na Primskovem, ostalo pa pekarna št. 4, Tavčarjeva ulica. V pekarni št. 4, Tavčarjeva ulica, bodo odslej pripravljene štiri peči, namesto dosedanjih dveh, in sicer vsak dan razen nedelj in drž. praznikov ob 9., 11., 13. in 15. uri, tako da bodo lahko prišli na vrsto vsi privatniki (prineseni kruh!). V pekarni št. 9 v Stražišču bo peč za »prineseni kruh»« pripravljena ob 11. uri, če pa bi bilo tega kruha preveč, bi ga prenesli v pekarno št. 8 na Kalvariji, kjer bi bile pripravljene peči po potrebi ob 9., 11., 13. uri itd. Tudi ostale pekarne, ki so doslej pekle »prineseni kruh«, bodo na razpolago za peko takega kruha še naprej brez sprememb. Z ustavitvijo peke »prinesenega kruha« v pekarni št. 2 na Golniški cesti, ki bo v vsej svoji kapaciteti na razpolago za peko kruha za splošno porabo, bo mogoče speči precej več takega kruha kot doslej, čeprav seveda tudi ta rešitev še ni popolna glede na potrebe Kranja in okolice. ALI JE RES TO . . . kuhinja restavracije kopališča v Radovljici? V tej kuhinji stanujejo sedaj delavci Komunale iz Radovljice. Tamkajšnji stanovalci pravijo, da včasih spi v enem prostoru — kuhinji — tudi 9 do 11 ljudi. Kot kaže slika, na prostor stanovalci nič kaj preveč ne pazijo. Prav gotovo bo škoda precejšnja, saj delavci v tem prostoru sekajo tudi drva, tako da odpada omet. Ker sezona kopanja ni več tako daleč, bi le kazalo preurediti prostor za tisto, čemur je namenjen. TO JE POSTNI URAD V LESCAH I Lesce postajajo danes eden naših pomembnih industrijskih krajev. V zadnjih letih so se precej povečale. Nič manj pa niso važne Lesce zaradi turizma, kot izhodiščna točka za Bled ln okoliške turistične kraje Gorenjske — Be-funje itd. Prav zato se s takole pošto, kot Jo kaže slika, v Lescah res ne bi smeli postavljati! Se za oddaljeno hribovsko vas bi taka poŠta ne bila prida, kaj šele za Lesce .. . MODNA REVI J NA JESENICAH Prejšnjo soboto je na Jesenicah priredila »Gorenjska oblačilnica« iz Kranja skupno z nekaterimi podjetji Gorenjske modno revijo. Jeseničani smo organizatorjem za prireditev zelo hvaleini, saj smo "sele tu lahko videli, kaj zmore naša domača konfekcija. Tudi naš domači frizerski mojster Joie Hudrič se je s svojimi pričeskami kar dobro prilagodil modelom in je ob tej priliki pokazal nekaj prav originalnih zamisli. Do tu bi bilo vse prav. Neprijetno pa je obiskovalce zadela dokaj visoka vstopnina. Mislili bi, da je bila prireditev reklamnega značaja in bi torej človek prej pričakoval, da vstopnine sploh ne bo, saj je jasno, da si podjetje menda ni nameravalo z njo ustvarjati dobička. Naslednja pomanjkljivost je bila ta, da ni* bilo govora o cenah blaga, oziroma oblek in pa o kvaliteti blaga. Človek, ki mu kaka obleka ugaja, bi rad vedel tudi, koliko stane. H koncu pa še nekaj. Vsi manekeni, moški in ien ske, so bili mladi in vitki. Na svetu pa smo vseh »sort* ljudje, zato bi bilo prav, če bi v prihodnje pokazali, kako pristoja obleka tudi manj vitkim postavam, saj se tudi taki radi lepo oblačijo. Jeseničani »Koga?« se je začudil gostilničar. »Gori,« je ves zasopel pripovedoval pot. »Spodnji del je zalila voda, zgoraj pa je izbruhnil požar. Požarna bramba je že tam, s sekirami razsekavajo ogrodje. Stari je prišel h gasilcem. — Fantje, — je rekel, — vsakemu cegnar, samo mi fužino rešite! — Ženske stoje na lestvah in druga drugi podajajo vedra z vodo. Toda škode bo deset tisoč kakor en groš! In Gašperinove vigence izpodkopava voda. Spodnji je že zalit, oba bo vzelo. Ali ne greš pomagat?« Jarem je popadel klobuk in moža sta utonila v mrak. Stric Miklavž je obsedel pri mizi in zadovoljno prikimal: »Kazen je že prišla nadenj! Saj sem rekel: ne bo dolgo in bo kaznovan! Vigence, preklete vigence mu bo vzela voda.« Kimal je predse in se smehljal. Potem pa se mu je lice začelo resniti, zagledal se je skozi nepokrito okno v noč. Voda je glasno hrumela. Za gozdnim obronkom se je razraščal krvavo-rdeč sij. »Španova fužina gori in Gašperinove vigence odnaša voda,« je zamrmral. »Koliko let si delal v njih, Miklavž? Odkar si dobil prve hodnične hlače si se vrtel po vigencih. Koliko let si pravzaprav delal? Štirideset, petdeset? Zdaj bodo šli po vodi.« Lotila se ga je pijana bridkost, sklonil je glavo na mizo in zajokal. »Zdaj gre, vse Gašperinovo gre,« je mislil in glasno smrkal. V hišo je prišla gospodinja in se začudila, ko ga je videla tako slonečega in jokajočega. »Grdoba, da te ni sram!« se je zadrla nad njim. »Gašperinove vigence odnaša voda, ti si pa pijan, da od pijanosti jokaš!« »Pa prav tebi bom pravil, zakaj jokam!« se je obregnil. Sram ga je bilo. »Pomagat pojdi,« je osorno odvrnila ženska. »Naj pomaga Dominik,« je rekel stric Miklavž. Gospodinja je odšla, Miklavž pa je gledal v mizo in tuhtal, ali bi le ne kazalo priskočiti na pomoč. V pijani glavi so se mu zbujale bistre in pametne misli. »Miklavž,« si je rekel, »Gašperinovi vigenci so stali, ko tebe ni bilo, zakaj bi ne stali tudi še potem, ko tebe več ne bo? In Ana je bila vendar zmeraj dobra s teboj, sirota tudi sama trpi, o, trpi, na obrazu se ji bere! Zgonc jo je speljal, toda, ali je sama kriva? Tudi v njej je Gašperinova kri! In ti, Miklavž, ki si petdeset let delal v vigencih, ali res ne boš šel pomagat?« Vigenci so ga poklicali s silo, ki se ji ni mogel upreti. O, sovražil je Dominika, hiša mu je postala tuja, odkar je on gospodaril v njej, poslednje upanje, da se bo pod Aleševim vodstvom vse obrnilo na bolje, je splahnelo, toda vigenci so ga klicali, v smrtni stiski so terjali njegovo pomoč in stric Miklavž se ni mogel upreti, Vrgel je vase ostanek žganja in se naravnal na pot. »K vragu Dominik, vigence moramo rešiti,« si je rekel in šel. Nikogar ni bilo, da bi mu želel bhko noč. Trg je bil ves na nogah. Po hišah so prestrašeno mežikale luči, ljudje so bili vsi zunaj. Od vsepovsod so odnašali nakovala in orodje, možje so do kolen bredli po vodi in se upehani krivili pod težkimi tovori. Ženske so kričale na bregu, nekatere so joka je rotile može, naj se ne vračajo v vigence: voda z vsakim hipom narašča, lahko se zgodi nesreča! Možje so kleli ženske in reševali, kolikor se je dalo rešiti. Dva velika vigenca, v katerih je delalo sto ljudi, sta bila prav v temeljih razmajana, izročena pogubi. Star kovač je sicer trdil, da ju ne bo izpod -kopalo, ker stojita na živi skali, toda ljudje so bili preveč prestrašeni, da bi se menili za njegove besede. Nekoliko višje je Hetori s svojimi ljudmi reševal premoženje. Mladi je nosil na hrbtu težke zaboje žebljev, ki sta jih drugače vzdigovala po dva, stari je vlačil dolge železne