VESTMK
='MHttnnmmmm)tmnttummtt)nntm))mmm))Hnm)t,
Požtn) urad 9020 Cetovec §	Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt	=
tzhaja v Cetovcu Erscheinungsort Ktagenfurt
Posamezn) )zvod 3 žitinge mesečna naročnina	12 žHingov	§
=	ceioieina naročnina	120 žNingov	j[
P. b. b.
=	=
3)mmnntmmmnnnnt)Hmtn)mmnm)ntMmm)tnm))mmnŠ
LETMtK XXX)V.	CELOVEC, PETEK, 16. FEBRUAR 1979	ŠTEV. 7 (1904)
UMRL JE EOVARO KAROELJ
veiiki sin siovenskega naroda in borec za napredek čioveštva
RoroiBž ^/ofer:cž z g/oBoBo žg/ojf/o spre;e/ž o ^wrtž w/žBfgg sž^g JofCMsBcgg Mg^oJg, fovgržig CJvgrJg RgrJc7/g. /(or wg^;7žr:o ^g.s ggJc^c fg žzggBg Bo/;, Bcr ;e tovgržs RgrJf/; fgBo v reon;ž Bot v prgBtž wo;e zžv/;w;e vžJe/, g/eJg/ ŽM MresMŽčevg/ vprgMttjg s/ovcrr^Be Mgro Jno^tMC s'^Hpno:n v /)^ttrž;ž, /tg/ž;'ž žw wg A/gJžgr$Bew Bot ž^tegrg/fn Je/ s/owtt$Begg ttgroJttcgg vprgMt:;g ter r:gsp/oB v ^B/opg MgprcJrnB JrgžBettžB procesov v svetK.
RorosBž S/ovettcž strto žzggBž/ž z tt;žttt prt;gte/;g, B; ;e s svopttt ve/žBžttt zttgtt;ettt, s prepržčevg/tto žsBrertost;o žtt oseBtto pržzgJetostjo zgstopg/ ttgse rtgroJtte žrttercse v fJžrtstvfrtž zgoJovžttsBž gttg/žzž s/ovettsBegg ?MrojMoyfMfg% vprgsgtt;g že ttteJ oBetttg vo;ttotttg, rtgto v NOB, tteposreJrto po Jrggž svetovrtž vo;ttž ttg trte Jttgro JttžB Bott/crcttcgB žtt potettt vsg /era s svo;ttttž gsttter;evg/ttžtttž spžsž žtt žz;g-vgtttž, Jo ve/žBegg žttterv;g;g o tttgtt;sžttsBettt vprgšgtt;g, Bž gg /e Jg/ zg gvstrž;sBž žtt Jotttgčž tžsB, žtt-terv;g, Bž ;e Bž/ žtt tgJž Bo v prz/zoJzz;e voJž/o ttgroJttosttte po/žtžBe Zveze s/ovettsBžB orggzzzzgcz; zzg Noroj^ezH v Bo;g zg Josego popo/tte ettgBoprgvttostž v Jrg^Bž, Bž ttgs oBJg;g, žtt v prostor^., v Bgte-rezzzžzvzzzzo.
N;egovo Je/o zzz tt;egove zgs/gge zg osvoBoJžtev zzz zrgpreJe^ rez* sgtttogprgvtto zzrcJzfev SR S/o-vezzzjc zzz SFR /ttgos/gvž;e so zzeprecezz/;zve zzz Bojo ostg/e p/oJovžte zg ves ttgJg/;tt;ž rgzvo; zzgroJov zzz zzgroJzzosZz /ggos/gvž;e.
Ro žzreBgttt v zzzzezzg Zveze s/ovezzs^z/z orggttžzgcž; preJseJstvtt SfR/, Zvez/ Botttgttžstov S/ovezzzje zzz /ggos/gvz;e ter vsezzz Jz-zzžBezzzrzr žzz o/zžgsZvczzžzz; Msfgzzovgzzz, &gferz7z pzvž, voJzžzzž, oJ/očžžzzž žzz zzg;-oJ/zčzze;sz č/gzz g/ž egsZzzž e/gzz ;e zgsžgžzzž po^o;zzz7z /zzž, žs^rezzo s.ožg/;e, žz gžoBo/zegg prepržegzzjg žz-povezzz, Jg vsz ^orošTzž Sžovczzež z vsezzz s/ovczzsTzžzzz zzgroJozzz žg/zz/ezzzo žzz se v g/oBo^ž /zvg/ežzzosfž Tz/gzzjgzzzo spozzzžzzg vežzTzcgg zzzžs/ecg, prvo/zorcg, po/žrž^g žzz zzgroJzzegg Bezojg EJvgzzžg RgrJež/g.
Dr. Franci Zwi!!er
predsednik Zveze siovenskih organiiacij na Koroikem
Szzzrr EJvgrJg RgrJežjg zzze ;e žzreJzzo pzžzgJežg. Rržsro/ ;e pozzzezzžž zgzzze žzz zg vse ^oros/ze pgr-ržzgzze č/ove^g, ^ž ;e z zzg/ svojo zzzgz^sžsržezzo-žezzžzzžstžezzo fcoržjo pzesgJžrž v zzgs, ^of szzov, /zž se zzzoz-g prezzestž v pz-g^so. PreJvsezzz pg zzze je zzjegovg szzzz*r pržzgJežg ^oč sžovezzsTzegg ^ozzzzzzzžsig, sgj sezzz se zzčžž oJ zzjegg vse oJ žetg /934 Jg/je, poseBzzo se zzzeJ NOB. Ror pgrfžzgzzž szzzo zzosž/ž zzjegove e/gzz7?e, pžsgzzo BeseJo v zzgšžB tozBžcgB žzz žzBoz-žsčg/ž vsgB čgs zg zzeezzje, z/gsZž žz zzjegovegg pžsgzze-gg BeseJzzegg rezezvogzjg o osvoBoJž/zzž pzoržjgsžsZžezzž jzozzZŽ. 7*o/gžž zzgs v fej ve/žBž Bo/ecžzzž ro, Jg žzzzgzzzo oJ zzjegg zzzzzogo Bzzjžg, p'žsgzz zgB/gJ zg zzgJg/jzzje Je/o žzz z-evo/zzfžozzgz-zzo po/žržčzzo žžv/jezzje v Bojg zg zzgpreJzzo žzz Bzzzzzgzzo Jz*zzžBezzo gzeJžtev.
Kare) Pru!nik-Ga!per Predsednik Zveze koro!kih partizanov
Po doigi težki boiezn), proti koleri se je do zadnjega bojevat s snujočim deiom, je zadnjo soboto "mri č)an predsedstva SFR Jugosia-v))e ter čian predsedstva CK ZKJ, narodni heroj Edvard Kardeij. Vest e smrti veiikega sina siovenskega naroda in borca za napredek čio-vežtva je gioboko odjeknita po vse) Jugosiaviji, po vsem svetu, kaj-H končaia se je iivijenjska pot tioveka, ki je v doigih desetietjih svojega revoiucionarnega snovanja, deia in boja doprinese) veiikanski deiei za osvoboditev in razvoj Ju-gosiavije, za njeno mednarodno uveijavitev ter za stvar miru, demokracije in napredka v svetu.
Edvard Kardeij, k) je bii več kot Jtirideset iet najožji sodeiavec in zoborec predsednika Tita, ..vojak nažega revoiucionarnega gibanja, neomajen borec, ki ni pozna) umika in oddiha", se je za revoiucio-narno pot odiočii že v miadosti in ji ostai zvest do zadnjega diha. Set je skozi pekei preganjanja, izkusi) je težave in nevarnosti iiegai-"ega deta, prestai je bitke osvobo-ditne vojne, potem pa zastavi) svoje znanje, svoje sposobnosti in svojo požrtvovainost na vodiinih poioža-jih partijske in državniške dejavnost). Odiočno je soobiikovai novo Jugosiavijo, njen notranji razvoj po Pot) samoupranega sociaiizma in mednarodno uveijavijanje njene neuvrščene poiitike miru in sožitja med narodi. Ob tem pa je kot vo-diini ideoiog ustvari) tudi vrsto te-meijnih znanstvenih dei in teoretičnih razprav, s katerimi je utirat Pot revoiucij) in ravnai tia vsestranskemu razvoju doma v Jugosiaviji, hkrati pa bogati) mednarodno so-tiaiistično znanost z izsiedki, ki bodo Se doigo opiajaii čioveStvo v "jegovih progresivnih stremijenjih.
Živijenje in deio Edvarda Kar-deija so orisati na neStetih žainih *ojah, ki so biie v zadnjih dneh po Vsej Jugosiaviji v državnih in par-hjskih forumih ter v ustanovah in organizacijah, kjer povsod je smrt Povzročita veiiko praznino. Kajti umri je eden najzastužnejSih borcev so srečo deiovnih ijudi, geniaini teoretik marksistične misii in socialističnega samoupravnega sistema, tiovek, ki je z vsem svojim ustvarjenjem izpriča) nepremakijivo zvestobo deiavskemu razredu in delovnim ijudem v njihovem boju za hoijSo usodo. Mjegov vedno snujoči duh je omahni) sredi deta za ciije, hi jim je posveti) vse svoje ne-nadomestijive sposobnosti in ne-siomijivo voijo. S svojimi deii je obogati) teorijo sodobnega znanstvenega sociaiizma in iz dediJčine, hi jo je zapusti), bodo gradite))! naprednega sveta iahko že dotgo ^'paii. Saj Veiiko, bogato in navdihujoče deio Edvarda Kardeija ne *"ore umreti — .prisotno je in živi
v vsaki ceiici naže družbe, živi in deia v stremijenjih nas vseh".
S smrtjo Edvarda Kardeija smo tudi Korožki Siovenci zgubii) veiit^e-ga prijatetja in zaveznika v nažem
boju za dosego popoine enakopravnosti. Naže narodne interese, kot jih je opredeiii v edinstveni zgodovinski anaiizi siovenskega narodnostnega vpražonja že med
obema vojnoma, je dosiedno in z osebno prizadetostjo zastopat med narodnoosvobodiino borbo, neposredno po vojni kot zunanji minister nove Jugostavije na mednarodnih
mirovnih konferencah in nato vsa teta na vodiinih poiožajih v državnih in partijskih forumih kot pobor-nik za pravično, sodobno in napredno reževanje narodnostnih in manjžinskih vpražan). Miz njegovih tozadevnih spisov in izjav sega vse do jasnih in načeinih staiižč, ki jih je odiočno zastopa) tudi v najbotj razburkani dobi naie povojne borbe pred tremi ieti, tako v pogovoru z avstrijskim zveznim kancierjem kot v vetikem intervjuju o manj-iinskem vpražanju, ki ga je dai za avstrijski in domači tisk. Predvsem pa so biii izraz razumevanja in podpore tudi njegovi žteviin) osebni stiki s predstavniki korožkih S)o-vencev.
V treh dneh uradnega žaiovanja so se Ljubijana, Siovenija in Jugo-siavija posioviie od svojega veiikega sina. Tekom nedeije in po-nedeijka so se deset tisoči ijudi zvrstiti v nemem mimohodu ob krsti, kjer so se v častno stražo uvrstiti tudi predstavniki obeh osrednjih organizacij korožkih Siovencev ter Zveze korožkih partizanov. V torek pa so se sto tisoči zgrniii na ceste, po katerih je žei žaini sprevod do Trga repubiike, kjer so se od Edvarda Kardeija posioviii najvižji predstavnik) Siovenije in Jugosia-vije. Med njimi je bit tudi predsednik repubiike Tito, ki ga je vest o smrti Kardeija dohiteia na eni njegovih poti miru, tokrat po dežeiah Biižnjega vzhoda, kjer je obisk predčasno zakijučii in se vrnii v Ljubtjano, da se posiovi od svojega doigoietnega prijateija, najožjega sodeiavca in soborca. Žaro s posmrtnimi ostanki Edvarda Kardeija so poiožiii v grobnico narodnih herojev.
Pogrebnih siovesnosti, ki so biie z najvižjimi vojažkimi častmi, so se udeiežiie števiine uradne deiega-cije iz vseh deiov sveta: prav tako predstavniki zamejskih Siovencev, med njimi deiegacija ZSO, ZKP in MSKS. Tako se je tudi najžirža mednarodna skupnost dostojno posio-viia od Edvarda Kardeija, o katerem je biio v izjavah vodiinih državnikov in v obžirnih čiankih svetovnega tiska poudarjeno, da je bii osebnost svetovnega pomena in zgied vsem revoiucionarjem v svetu; da je bii v prvi vrsti borec za svobodo in je veiiko prispeva) k utrjevanju miru; da pomeni njegova smrt izgubo, ki zapužča bo-iečo praznino v Evropi in svetu.
Ob smrti Edvarda Kardeija je Zveza siovenskih organizacij na Korožkem brzojavno izraziia sožaije pokojnikovi ženi ter zveznim in re-pubiižkim vodstvom državnih in partijskih forumov. Posebej pa se je ZSO spomnita vetikega državnika in revotucionarja ter iskrenega prijatetja na posebni žaini sej).
Tovariža Edvarda Kardeija bomo ohraniti v trajnem častnem spominu!
Vrnitev kulturnih dobrin
še vedno bremeni odnose med Avstrijo - Jugoslavijo
Vprašanje vrnitve arhivov in kuiturnih dobrin Se vedno bremeni odnose med Avstrijo in Jugostavijo, čeprav je bii tozadevni sporazum skienjen ie ieta 1923 in se je Avstrija že večkrat obvezaia, da bo izpoiniia svoje tozadevne obveznosti. Na podiagi sporazuma je biia osnovana mešana jugosiovansko-avstrijska komisija in po doigoietnih pogajanjih je priSio do deine izpoinitve teh obveznosti, medtem ko o dokončni izpotnitvi Se vedno tečejo pogajanja. Poteg arhivov in kui-turnih dobrin, ki jih je Avstrija doiina izročiti na osnovi sporazuma iz ieta 1923, pa gre tudi Se za restitucijo kuiturnih dobrin iz druge svetovne vojne.
Poleg tega so na' sestanku razpravljali tudi o restitucijah kulturnih dobrin, ki so bile naropane in odnesene z jugoslovanskega ozemlja med drugo svetovno vojno. Za reševanje tega vprašanja je bila lani postavljena posebna jugosiovansko-avstrijska izvedenska' skupina. Ta naj bi se letos ponovno sestala' in preučila vprašanje med
krajin dogovorili za nadaljnje delo.
drugo svetovno vojno odnesenih Tem vprašanjem je veljal tudi mešane komisije. Prav tako pa so arhivov in drugih kulturnih dobrin, sestanek jugoslovanskih arhivskih obravnavali tudi še ostala odprta k{ j;h Avstrija doslej še ni vrnila, strokovnjakov, predstavnikov zvez- vprašanja sporazuma iz teta 1923 Pa temeljitem pretresu vprašanj, nih, republiških in pokrajinskih ar- ter se dogovorili o programu na- kjer je med obema državama že hivskih ustanov, ki so se prejšnji dailjnjih srečanj z avstrijskimi pred- bil dosežen sporazum, kakor pred-teden sestali v Ljubljani. Sestanek stavniki, da bi končno prišlo do vsem tudi onih, ki so ostala še od-je vodil svetnik zveznega sekreta- dokončne izpolnitve določil spora- prta, so se strokovnjaki iz posamez-riata za zunanje zadeve Miloš Mo- zumo in vrnitve kulturnega premo- nih jugoslovanskih republik in poroča, predsednik jugoslovanske de- ženjo. legacije na jugoslovansko-avstrij-skih pogajanjih za izvajanje sporazuma iz leta 1923 in restitucij kulturnih dobrin iz druge svetovne vojne.
Leta 1923 sklenjeni sporazum določa, da mora Avstrija vrniti Jugo-	.	..	^
slavij! arhive, ki so nastali na dar ,	slovenske gimnazije v Ce- brazb. m se med seboj boljše spoz-
„ .	.	,	,	lovcu ze dolgo let gojijo stike s svo- najo.
nasnjem jugos ovans em ozemju	^	go), in sicer Ravnanje omenjenega predstavni-
ter so jih prenesli na ozemlje do-	z dijaki v Sloveniji kakor tudi ka nemške narodnostne skupnosti je
nošnje Avstrije, ter spise iz arhivov ^ nemško govorečimi vrstniki na Ko- brez dvoma značilno. Vendar to ni nekdanjih avstrijskih oblastev, ki so roškem. Znane so številne skupne edini primer, ko nedvomno upraviče-imeli pc-men zo administracijo nove prireditve, zlasti na športnem pod- ni boj manjšine za svoj obstoj povsem jugoslovanske države. Poleg tega ^očju ki imajo že dolgoletno tradici- neupravičeno dobiva že nekak pri-je bila Avstrija zadolžena vrniti Posebno mesto v tem okviru pa ivok šovinizma. Tako je bdo na pri-arhive in druge kulturne dobrine, zavzemajo vsakoletni skupni pevski	v vprašanju bocenske bol-
odnešene z ozemlja Srbije in Črne nastopi slovenskih in nemških sred-	,^'zdrivni^'eJl<aZ' ker
ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU
Sodelovanje ati ra pol
k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju
turnozgodovinske predmete, odne- m tako sodelovanje ocenjujejo kot	pa baje nočejo za-
šene s tistega deta avstroogrskega zelo koristno ter poudarjajo, da bist-	^ ne morejo dokazati za-
ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni veno prispeva k medsebojnemu spo- kostnega znanja nemščine. Gre nam-pripadio Jugoslaviji.	znavanju, preko spoznavanja pa vodi ^ za tako imenovani narodnostni
Ker več kot tri desetletja' ni prišlo	t"d' k medsebojnemu	razumevanju	in	proporc,	ki so si	ga južni Tirolci	ob
do izpolnitve obveznosti iz sperazu-	spoštovanju.	podpori	Avstrije	končno priborili	in
ma, sta Avstrija in Jugoslavija leta Podobno kot na Koroškem so se zdaj seveda jubosumno bdijo nad 1958 podpisali skupen pretoka', s zaradi boljšega medsebojnega spo- njegovim doslednim uveljavljanjem, katerim jf bit potrjen sporazum iz tavanja večkrat sestali tudi dijaki	^'Ta
leto 1923 in so bite ponovno priz-	nemške gazijo v	če bi nekdo Izrazil mnenj'
nane obveznosti iz tega sporazuma.	^	t^ej. ^	v cekovški
Slovenija jena podlag, sporazu- ^.^ekJt druge. Medsebojne stike	c, zaposlen, sam. tak, zdrav-
mo zahtevalo mater,ate ,z dunaj- ^ .dobravah njihovi profesorji kot	obvladajo
skih arhivov in kulturnih ustanov,	^iso	bili	po	slovenščino.	Gotovo, take zah-
kokor tudi iz koroškega deželnega	volji gotskemu	skrbniku	za	nemške	^	Postavljal
arhiva v Celovcu, štajerskega ar- zavode prof. Davidu Koflerju. P. hiva v Gradcu in deželnega arhiva v tnnsbručku. Poleg Slovenije pa vprašanja izvajanja sporazuma iz
.Primorskem dnevniku" namreč po-	^ načelo, da je pravica
vzemam. vest, da je omenjeni urad- "'deljiva "l°n	ve jati za
nik skupna srečanja dijakov italijan- ^akogar. Vod,In, predstavnik ital,-
** i	vi -	^ -	_________ jansKin socialistov ]e — kakor smo
leto 1923 zanimajo ludi republike	^ gimnazije nos. v poročali v zadnji številki — povsem
Hrvafsko, Bosno in Hercegovino, Črno goro ter Srbija in avtonomno pokrajino Vojvodino.
Na sestanku v Ljubljani sa pred
pravilno ugotovil, da majhna manj-Takemu ravnanju so se dijaki uprli gina, ki iz zgodovinskih vzrokov in in sklicali protestno zborovanje, zaradi prestanih diskriminacij živi Ukrepanje predstavnika nemškega raztresena, potrebuje še posebno pod-
obravnaval, vprasanjo nadaljnjih ruka zaradi njegovega ..šovinističnega kajti Avstrija svojo manjšinsko po-obojestranskih predaj oziroma' pre- sklepa" ožigosale, da vnaša razdor litiko še vedno usmerja in odmerja vzemov gradivo, za katerega je mod dijake, ki so si z zanimivim s povsem zgrešenim in krivičnim medtem že bilo doseženo soglasje poskusom zadali nalogo, da si z iz- merilom številčne moči, kar je manj-v okviru jugoslovansko-avstrijske menjavo mnenj izpopolnjujejo izo- šini nujno le v škodo.
ZzJrušn/e iz zgodovine
morajo bifi' nauk za secfanjosf in bodočnosf
V začela tega tednu smo v Avstriji ofižiajafi 43-(et-nico tragičnimi dogodkov, ^i so ti zgodovini nase drzavt povezani z 72. fe(?raarje?H 7934.	^
Takrat je režim .ze/enega fašizma" s pomočjo peticije in svoje paraini/itarisfične organizacije, ^i je tgra/a podofmo vlogo ^ot v 77itlerjevi Nemčiji 5A in 55, zadušil demokracijo ter vzpostavil svojo diktaturo, s tem pa začel neposredno utirati pot nacizma, ki je le štiri leta pozneje res zasedel Avstrijo in jo zarisa/ z zemljevida. Tema zavestnema drsenja v prepad se je postavilo po roka avstrijsko delavstvo, ki je kilo pripravljeno, da demokracijo po potreki krani tadi z orožjem. Predvsem v indastrijskik središčik na štajerskem, pa tadi v Linza, na Tirolskem in zlasti na Danaja je prišlo do okoroženega apora, ki pa ga je oklast krvavo zatrla. Pod točo granat in krogel, ki so jik akterji jb/erofašističnega režima asmeriii proti delavskim naseljem, je okležalo na stotine mrtvik in ranjenik demokratov, njikove voditelje pa so oklasti potem oksodilc na smrt in s tem nedvoumno izpričale, kdo je gospodar v državi. Wa/7isc7?, Weissei, Afanic&eiter — to so imena, ki kodo ostala zapisana v zgodovini avstrijske repaklike in predvsem v srčik vsek tistik Avstrijcev, ki sta jim svokoda in demokracija svetla ideala.
Zaradi neenotnosti delavstva in predvsem zaradi pomanjkanja zaupanja naprednega vodstva do lastnik množic je avstrijski proletariat takrat doživel poraz. Nastopila je doka krvavega o/iračanavanja, doka fašiz-ma, ki je zatrl vsako napredno misel ter onemogočil kakršnokoli dejavnost naprednik organizacij. Toda pa-
OB/AfA
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih žeiijo dati v šoi-skem ietu 1979/80 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šoiskega ieto, v času od 12. do 28. 2. 1979, rav-nateijstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiavcu. Ob prijavi za sprejem je treba predioiiti ravnateijstvu spričevaio prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz driav-ijanstva.
2.	Pravočasno prijavijeni učenci, ki bodo ob koncu šoiskega ieta 1978/79 po oceni ijudskošoiske konference sposobni za vstop v prvo vrsto giavne šoie (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavijeni učenci, k) ne bi dosegii tako dobre ocene, bi morati deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo trebo otroka prijaviti v prvi poiovici junija 1979. Sprejemni izpiti bodo v petek 6. juiija 1979.
4.	Konec maja 1979 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateijstvo gimnazije pravočasno obvestiio starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoijenjem Dežeinega šoiskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateijem.
Prijave za sprejem v gimnazijo iahko opravite osebno v šoiski
pisarni oii pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija
za Siovence, Ebentaier Stratje 14, 9020 Kiagenturt/Ceiovec.
RAVNATEU:
dr. Tčeginald Vospernik
Inštitut „Jožef Stefan"
ki nosi ime našega koroškega rojaka, je bil ustanovljen pred 30 leti
ške, ki v tistik fe/iraars^i/i dnek pred petinštiridesetimi leti niso prišle do strela, so avstrijski demokrati skrkno kraniii ter so nekaj let pozneje najprej na Tčoroškem in potem tadi v dragik predeiik Avstrije zapokale v partizanski korki proti nacistični strakovladi. Protifašistična korka, ki je kila leta 7934 zadašena v krvi, se je nekaj let pozneje nadaljevala in se končno zaključila z zmago nad fašizmom.
V tej korki je kila skovana solidarnost vsek, ki so proti soeialnema izkoriščanja človeka in proti nacio-nalnema zatiranja naroda po naroda. Zgodovinske izkašnje iz leta 7934 in iz doke 793P-7943 pa morajo kiti naak za sedanjost in za kodočnost. Kajti skapna vez vsek, ki si zase in za drage želijo stiokodo, demokracijo, enakopravnost, mirno sožitje in prijateljsko sodelovanje, je tadi danes in ko še naprej najkoljše jamstvo za zmago v skapnem koja za pravičnejši svet in za napredek človeštva.
Ok letošnji okletniei 72. fekraarja 7934 je kilo v javnik okčilik mnogo člankov in diskazij — deloma je šlo za ponavljanje medsekojnik očitkov in zvračanje krivde eden na dragega,- kili pa so tadi glasovi, ki so svarili pred ponovitvijo starik napak in ki so se zlili v opozorilo, da je največja nevarnost fašizem v kakršni koli okliki. /n ravno v tej smeri smo janakom in žrtvam 72. fekraarja dolžni, da se ačimo iz zgodovine, da odkrivamo in opozarjamo že na najmanjše poskase zopetnega oživljanja tiste miselnosti, ki je leta 7934 zatrla v Avstriji demokracijo in leta 7935 aniči/a Avstrijo.
Prejšnji teden :o Zvezno gimnazijo za Siovence v Ceiovcu obiskati predstavniki ijubijanskega inštituta ..Jožef Stetcn", ki so zastopnikom združenja staršev predati učni pripomoček za pouk fizike — napravo, ki so jo izdeiaii na inštitutu in jo uporabijajo tudi na šoiah v Siove-niji.
Fizikatni inštitut pJoiet Stefan , ki je poimenovan po< našem koroškem rojaku Jožetu Stetatnu, kateri se je kot teoretik in eksperimentator uveljavit na vseh področjih tizi-ke in v elektrotehniki, je bil ustai-novljen ob slovenskem kulturnem prazniku — 8. februarja — pred tridesetimi leti, in sicer na pobudo takratnega predsednika slovenske vlade Borisa Kidriča. V začetku je bil inštitut del Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter so bile z njim dane osnovne možnosti za razvijanje jedrskih raziskav v Sloveniji. Leta 1953 je dobil inštitut svoje lastno poslopje in je prevzel ime po velikem slovenskem (iziku Jožetu Stefanu.
Kot tizikalni inštitut „Jožef Stefan" je svojo programsko usmerjenost pozneje razširil, tako da danes
pa se je uvrstil med priznane raziskovalne ustanove tudi v svetovnem merilu. O njegovem kakovostnem delu pričajo številna znanstven na dela, patenti, nagrade in priznanja ter odlikovanja, ki sa jih prejeli inštitut kot celota in posamezni njegovi sodelavci.
Tridesetletnico^ svojega obsitoja in uspešnega delovanja bo inštitut „Jože( Stefan" proslavil s prireditvijo, ki je predvidena za 19. april tega leta'.
Knjiga -otrokov prijateij
Ministrstvo za pouk, avstrijska tete-vizija ter izobraževalne ustanove za odrasle prirejajo izobraževalni tečaj za starše in vzgojiteije o pomenu sii-kanice za otroke. V to izobraževatno ponudbo se vključujejo tudi Katoiiška prosveta, in sicer v slovenskem jeziku — v sodeiovanju s siovenskimi prosvetnimi društvi, vzgojitelji in ustvarjalci stovenske stikanice.
Tečaj .Knjiga-otrokov prijatetj' nam odpira možnost, da bolje spoznamo ta zaklad in damo dobro knjigo v nest pozneje razs.rn,	roke našim otrokom ki jih navajamo
.b,... r^,k9-	ut
ve na področju naravoslovnih, teh- d^gih narodov.
V okviru izobraževalnega tečaja bo TV oddajala devet fitmov (točen pre-gted objavljamo posebej), izšla bo posebna knjiga ,Buch-Partner des Kin-des", prirejali pa bodo tudi skupinske sestanke. Take sestanke v stovenščini bo Katoliška prosveta priredila v sodelovanju s siovenskimi prosvetnimi društvi povsod tam, kjer se bo za tečaj zanimalo vsaj 10 tjudi. V krajih, kjer bodo skupinski sestanki, bo tudi razstava najlepših slovenskih stikanic, ki so danes na knjižnem trgu.
ničnih in sorodnih ved, kot so fizika, kemija', elektronika in avtomatika, uporabna matematika', računalništvo in obravnavanje poslovnih, statističnih in znanstvenih podatkov ter informacij. Vse to se povezuje na nekaterih interdisciplinarnih področjih, kot so jedrski program in energetika, znanost o materialih, uporaba fizikalnih, kemijskih in biokemijskih metod, elektronika v medicini in biologiji, uvajanje računalništva, skrb za' ohranitev ravnotežja v okolju, predelava odpadnih surovin in druga.
Danes dela v inštitutu .Jožef Stefan" okoli 670 strokovnjakov; med njimi je več kot sto doktorjev znanosti ter mnogo magistrov in diplomiranih inženirjev, ki delajo v 20 interdisciplinarnih skupinah. Inštitut je pomembna ustanova tudi za ljubljansko univerzo, saj sodi med nojvečje raziskovalne in študijske centre v Sicveniji. S svojimi dosežki
Obhajali uno slovenski kulturni praznik:
Prešeren je preskusni kamen
ob katerem vedno znova merimo sebe kot ijudi, kot Siovence in kot občane sveta
Naš kulturni praznik ob obietnici Prešernove smrti smo Siovenci tudi ietos obhajati v znamenju najrazličnejših kutturno-umetniških prireditev, ki so izvenete v vsenarodno manifestacijo zvestobe skupni kul-turni zaktadnici, v katero tvorno prispevamo in hkrati iz nje enakopravno črpamo vsi, ki se zavestno priznavamo kot živi deti stovenskega naroda. V matični domovini in izven nje nas je družita beseda našega vetikega pesnika, ki je našemu matemu, do takrat skoraj neznanemu narodu utrt pot v krog vetikih kutturnih narodov.
V Celovcu smo se za kulturni praznik spet zbrali na tradicionalni Prešernovi proslavi, ki jo je v „Auli slovenici" priredila Slovenska prosvetna zveza. Njenemu vabilu se je odzvalo toliko rojakov, da je bila dvorana kar pretesna. Tudi število častnih gostov, ki jim je na začetku izrekel pozdrav predsednik SPZ Valentin Polanšek, je bilo veliko; med njimi so bili — če jih le nekaj navedemo — oba jugoslovanska konzula Peter Župančič in Zarot Sandor, predstavnik Kulturne skupnosti Slovenije tovariš Jože Varl, višji vladni svetnik dr. Pave) Apovnik za kulturni referat deželne vlade, prelat Aleš Zechner, ravnatelj slovenske gimnazije dr. Regi-nald Vospernik in! bivši ravnatelj dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik ter vodilni predstavniki osrednjih političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev.
Uvodnim besedam predsednika Polanska, ki je naglasi), da nam Prešeren vliva ljubezen do slovenske materinščine, je sledil slavnostni govor ravnatelja univerzitetne knjižnice v Mariboru dr. Bruna Hartmana, ki je orisal Prešerna in njegovo pesniško izpoved kot preskusni kamen, ob katerem vedno znova merimo sebe kot ljudi, kot Slovence in kot občane sveta (njegova) izvajanja v celoti objavljamo na' posebnem mestu — op. ured.). Reci-tacijska skupina SPZ pod vodstvom Marjana' Srienca je izvajala izredno dobro sestavljen ter izvrstno podan recital, ki je v prvem delu obsegat pesnitve Prešerna, v drugem delu pa izbor iz slovenske uporne in borbene poezije, ki je sega! od partizanskih pesnikov Kajuha, Mateja Bora in Mihe Klinarja preko Srečka Kosovela, Otona Zupančiča in Simona Gregorčiča do naših domačih avtorjev Andreja Kokota, Milke Hartmanove in Valentina' Polanška. Skupni (poleg M. Srienca so sodelovali še Apovnik Stavka, Ban Sonja, Furjan Mirko, Kap Miha, Schlapper Tonči in Vavti Franci)
in njenemu režiserju je treba izreči priznanje za njen res dobro pripravljen in na visoki ravni izvajan prispevek. Isto pa zasluži tudi moški pevski zbor SPD .Radiše", ki je pod vodstvom Stanka Wru!icha poskrbel za čudovit pevski okvir, s katerim je obogati) v celoti uspelo Prešernovo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku.
Kakor pri nas na Koroškem, tako so bile ob kulturnem prazniku Prešernove proslave in druge kulturne manifestacije tudi širom Slovenije ter pri rojakih v Italiji. Osrednja prireditev je bila spet v Ljubljani,
in režiser Fran Žižek. Poleg tega so podelili še 17 nagrad Prešernovega sklada.
Na' proslavi, na kateri sta sodelovala Partizanski pevski zbor in Slovenski komorni orkester, je govoril predsednik izvršnego sveta SR Slovenije dr. Anton Vratuša. Poudaril je, da je moč Prešernovega duha in trajnost njegovega vpliva v njegovi globoki vkoreninjenosti v človeku, v družbenih pogojih in v naslonjenosti na progresivne tokove v svetu; o Prešernovem prazniku po je dejal da je to kulturni dogodek najširšega pomena' in priložnost za vsestransko oceno dosežkov na področju kulture. Po končani slovesnosti pa je predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher priredil tradicionalni sprejem v prostorih skupščine.
Prešernove nagrade so podelili tudi v Kranju, kakor je Prešernovo mesto sploh s številnimi prireditva-
kjer so na predvečer kulturnega praznika v navzočnosti najvišjih predstavnikov političnega in kulturnega življenja Slovenije ter zastopnikov zamejskih Slovencev podeliti Prešernove nagrade, najvišja slovenska priznanja za posebne dosežke na področjih kulture in umetnosti. Velike Prešernove nagrade so prejeli skladatelj Bojan Adamič, operna solistka Vanda Gerlovič, akademski slikar Vladimir Makuc, pesnik in prevajalec Janez Menart, gledališki igralec Rado Nakrst, akademski slikar Ive Šubic
mi počastilo svojega pesnika. Med dobitniki Prešernove nagrade je tudi pri nas dobro poznani organizator ljudskoprosvetne dejavnosti Silvo Ovsenk, ki mu k visokemu priznanju iskreno čestitamo! V Ravnah na Koroškem so ob kulturnem prazniku prizadevnim posameznikom in društvom podelili Vorančeve plakete, medtem ko so zaslužni kulturni delavci v slovenjgraški občini prejeli Bernekarjeva priznanja'. Podobno pa so počastili kulturni praznik ter odlikovali zaslužne kulturne delavce tudi drugod po Sloveniji.
10. Koroški kulturni dnevi
OD 15. DO 17. FEBRUARJA 1979 V PROSTORIH MOHORJEVE HIŠE CELOVEC, 10.-OKTOBER STRASSE 25
Včercj so se v Celovcu začel) jubilejni 10. Koroški kuitumi dnevi, to je prireditev, ki kakor v minulih ietih obsega vrsto predavanj in drugih predstav. Prvega dne sta bili poleg otvoritve dveh razstav na sporedu uvodni predavanji Janka Zerzerja o konceptu, funkciji, realizaciji in perspektivi Koroških kulturnih dni ter Naceta Šumija o koroški umetnosti v slovenskem okviru. Za danes in jutri pa je v okviru 10. Koroških kulturnih dni, ki se odvijajo v prostorih Mohorjeve hiše v Celovcu, 10.-Oktober-Str. 25, predviden še naslednji
SPORED
#	PETEK 16. FEBRUAR
9.00	Drago Druškovič-Vladimir Klemenčič- Dušan Nečak:
Avstrijsko-jugoslovanski odnosi 1945—1978 9.45 Karel Šiškovič: Medijudski odnosi na primeru osimskega sporazuma; rezultat politike države in strank
10.30	Bogo Grafenauer: Skupni interesi slovensko- In nemško-govorečih v času kmečkih puntov
11.15	Jože Rajhmon: Slovenci in Nemci v protestantizmu na Koroškem
14.00 Delovna skupina SZi: NOB na Koroškem; poročilo o raziskavi Slovenskega znanstvenega inštituta na primeru Borovelj in okolice
14.45 V/illibald Holzer: Internacionalnem v antifašističnem gibanju
15.30	Milan Pahor: NOB na Primorskem 1943—1945
16.15	Herbert Exenberger: Ilegalni avstrijski tisk 1938—1945
19.30	Večerna prireditev
Peter Handke: „Ža!ost onkraj san)", gostuje SNG Mala drama iz Ljubljane v Domu umetnikov (Kunstlerhaus)
#	SOBOTA 17. FEBRUAR
9.00 Vida Obid: Slovenska literatura na Koroškem po letu 1945 9.45 Helmut Schart: Nemška literatura na Koroškem po letu 1945
10.30	Matjaž Kmecl: Koroška literatura v slovenskem okviru
11.15	Peter Kersche: Prevajalska dejavnost Iz slovenščine v nemščino
14.00	Umetnostno zgodovinski ogled Celovca pod strokovnim vodstvom (Grafenauer, Kraigher, Šumi).
htiit){\\ MROf !LA NOB
Na dan slovenskega kulturnega praznika je bil v Ljubljani šesti (oz. tretji povojni) Plenum kulturnih delavcev OF, to je zbor kulturnikov, ki si je med svoje naloge zapisal osvetljevanje kulturne ustvarjalnosti med narodnoosvobodilno borbo slovenskega naroda. Letošnji zbor je bil posvečen spominu Borisa Kidriča ter njegovemu odnosu do kulture oz. njegovemu delu za kulturo. Zbor je vodil akademik Josip Vidmar, ki je v uvodnem referatu obudil spomin na svoja številna srečanja s Kidričem med vojno in po njej, pri čemer je orisal Kidričev čut za vprašanje umetnosti in kulture ter njegov v marsičem odločilni prispevek k humanistični usmeritvi OF.
Dan pred kulturnim praznikom pa je SZDL Slovenije predstavila javnosti dve pomembni knjižni izdaji, ki ju je izdala skupaj s Cankarjevo založbo:
zbornik lanskega Plenuma kulturnih delavcev OF ter ponatis .Pesmi* Mateja Bora. Pri tem gre za faksimile edinega ohranjenega izvoda zbirke, ki jo je leta 1944 izdal propagandni odsek PO OF za Gorenjsko; je bila tiskana v ilegalni tehniki ter je bila razen enega samega izvoda uničena ob sovražnikovem napadu. Ob njenem ponovnem izidu je bilo poudarjeno, da je zbirka v določenem smislu aktualna še danes, zlasti pa je pomembna kot pričevalka o tedanjem človeškem izkustvu in kot umetniško delo, ki je v kulturo vneslo novo pojmovanje estetike.
Na predstavitvi obeh knjižnih izdaj je bilo govora o povezanosti narodnoosvobodilne borbe in revolucije ter kulture, o razmerah, v katerih so nastajali takratni partizanski tiski, in zlasti o nadaljnjih nalogah pri osvetljevanju kulturnih izročil NOB.
Danes poteka natanko 730 /et, kar je amr/ dr. Pranče Prešeren, čigar ametnost in vizijo s/ovenstva častimo iz /eta v /eto s s/ovenskim &MffHrrM?M prgZMi^om.
Dtegni/ ki Mo tema. vedno znova se vrača-jočema vsako/etnema trenatka zbranost; ok Prešernov: ce/otni pojavnost očrta;: že Mr nekakšno okredje, vezano na utrjeno, konstantno vednost o Prešernov; poezij:, njegovem pojmovanja slovenskega naroJa in njegovega mesta v sveta. Toda takšnema očitarja je mogoče pr; prič; odgovoriti z kesedami Otona Žapančiča, s katerimi je pred več kot petdestimi Jeti marikorski miadini naroči/, da naj (jaki Prešerna, zakaj v njegovem deia da 2meraj znova odkrivamo (epote in kogastvo poezije, /n moremo sami dodati, da ok Prešerna, kakor ok preskasnem kamna vedno znova tnerimo seke kot (jadi, kot .Siovence in kot okčane sveta. Pri čemer je osap/jivo in ve/i-častno kkrati, da svoj vsakoietni nacionaini okračan, vnovično zagotoviio našega živ/jenj-skega optimizma, ponos spričo astvarjainega potrjajemo na dan, ko je Prešeren amri. V tem ntoramo videti giokoko pričevanje o dakovni ntoči naše narodne skapnosti.
Prešernova veiičina ni samo v njegovem Pesniškem mojstrstva, v njegovi izjemni pojavnosti, ki je kesedne stvaritve majknega, do takrat skorajda anonimnega evropskega naroda v zagona poravnaia s pesniškimi dosežki castitijivik, starik kaitarnik narodov sveta, Pač pa je tadi v njegovem pojmovanja s/oven-stva, siovenskega naroda, njegove izok/ikova-Mosti, njegovega odnosa do razvoja dragik narodov in vsega čioveštva. 7"o pojmovanje pa Je tako tektno in giokoko, da moremo z njim preizkašati siekerni trenatek našega narodnega bivanja.
Najprej preskasimo Prešernov odnos do s/o-venščine, zgovornega znamenja naše narodnosti, in do siovenskega (jadstva. V soneta, ki ga je Prešeren napisa/ v nemščini, je odgovori/ tistim, ki so se čadiii, kako neki more svoje pesmi peti (e v siovenščini. Ker s svojo pesmijo siaži, tako je izpoveda/, kakor nekoč trakadarji, svoji vzvišeni izvo/jenki, mora svojo (jakezen izpovedati (e v jezika tistik, ki v dežeii tadi siažijo.' „Dcatsck sprecken in der Pege/ kier za Pande / Die Merrinen
and Merren, die kefek/en. / S/owenisck die, so von dem Dicnerstande."
Prešeren se je zavestno izenači/ s preprostim s/ovenskim /jadstvom. V tej izenačitvi čatimo ponos in pravdo ponižanik in razža-/jenik, prvi zven tistega okčatja, ki ga je nekaj deset/etij kasneje tako predirno pripisa/ s/ovenskema naroda /van Cankar, ko ga je razg/asi/, da je narod pro/etarec. Toda to okčatje se nam je v nas/ednjik deset/etjik po-ž/aktni/o v okčatje naroda pro/etarca, ki je zmoge/ vreči raz seke kreme zatiranja in se trdno zravnati na t/ek, koder živi.
Prešeren je predokro vede/, da smo ki/; S/ovenci v njegovik časik ve/iki zamadniki v primerjavi z dragimi, z/asti ve/ikimi evropskimi narodi. Kako naj ki se tega zamadništva otres/i, je programatično zapisa/ v znameniti Zdrav/jici. Predvsem naj ki se zneki/i tajik
spon, k nam naj ki se vrni/e „edinost, sreča, sprava", povrnjena naj ki nam ki/a „ok/ast in z njo čast", kar pomeni, da naj ki si prikori/i spet državnost, s kakršno smo se ponaša/; v časik s/ovenske države v Karantaniji. Povrk je Prešeren že/e/ s svojo poezijo S/ovencem vnemati srca „za čast deže/e", se pravi, vzkaja-ti /jakezen do s/ovenske domovine, in poravnati razprtije med njimi.
Poseknega premis/eka pa je vredno /Prešernovo pojmovanje o naprednem in nazadnja-
škem v s/ovenskem naroda. To pojmovanje moremo iz/aščiti iz pesnitve Nova pisarija. Čeravno je koj med naprednim in nazadnjaškim apodok/jen na področja /iteratare in jezika, je iz njega razvidno, da se nanaša na odnos ce/otnega narodnega žitja in kitja do razvojne črte sveta. Prešeren je od/očno nastopi/ zoper s/ovensko zaprtost, samozadostnost in samovšečnost, atesnjenost v ozke okvire svoje deže/e in skromne razvojne stopnje. Zavzema/ se je za konfrontacijo z ve/ikim svetom, za odprtost do njega, za privzemanje modernik idej in ravnanja.
zl/i smo S/ovenci Prešernovo izroči/o in naroči/o izpo/ni/i, a/i se ravnamo po njija? Odgovor na to vprašanje je /akko ponosno pritrdi/en. Zvrg/i smo z ramen kreme pod/ož-nosti in zatiranosti, astvari/i smo si narodni dom državnosti in povezav z vsemi de/; na-
rodnega te/esa, v okvira narodov smo si v mina/i vojski izkojeva/i spoštovanje in priznanje, odpr/i smo se sveta in se povzdigni/i med razvite narode sveta. Medtem ko smo se še pred nekaj deset/etji mora/; potegovati za mnoge osnovne pravice, se zdaj postav/ja-mo z znanstveno akademijo, dvema aniverza-ma, mnogimi znanstvenimi dražkami, amet-nostnimi zavodi, razvitim gospodarstvom, ki je spe/jano da/eč v svet. Po morjik p/ovejo naše čezoceanske /adje iz našik pristanišč, po zračnik višavak kitijo /eta/a našik dražk. Naša ametnost, kesedna, g/askena, g/eda/iška, /ikov-na, p/esna, je enakovredno stopi/a v red sveta, naša znanstvena snovanja se prep/etajo s snovanji tajik mis/ecev in znanstvenikov, /z p/ake potisnjenosti v kot zgodovine se je s/ovenski narod astopi/ v njeno središčno dogajanje, na svoji zem/ji svoj gospodar.
Spričo takšnega asvojenega po/ožaja v modernem sveta si S/ovenci ne pripisajemo izjemnosti, izkranosti a/i večvrednosti; z dragimi /jadstvi in narodi že/imo živeti — v daka pre/epe že/je, ki jo je Prešeren izpoveda/ v Zdrav/jici — v mira, svokodi in dokrem sosedstva. Tako že/imo do kraja in do dna aresničiti Prešernovo si/ovito okčatje demokracije in č/ovečnosti.
V po/dragem sto/etja, v za zgodovino re/a-tivno kratkem časa, smo S/ovenci pris/akni/i sporoči/a in naroči/a našega ve/ikega pesnika in vidca tako, da moremo ok njegovem spominskem dneva na poti v prikodnost za kip zastati in s Prešernom vred zapeti tadi sekir „Na zadnje še, prijat'/ji, / kozarce zase vzdignimo, / ki smo zato se zkrat'/i, / ker dokro v srca. mis/imo. / Dokaj dni naj živi / vsak, kar nas dokrik je /jadi/"
Dr. Bruno Hartman
Slavnostni govor
na Prešernovi proslavi 8. 2.1979 v Celovcu
Uspeli pevski srečanji v Pliberku in Bilčovsu
Leto: doiivtjamo že 12. pevsko srečanje, k) se odvija pod nasio-vom „Od Piiberka do Traberka", v okviru katerega sodeiujejo pevski zbori iz mežiške, dravske in misiinjske doiine ter pevski zbori iz južne Koroške.
Minuio soboto in nedeijo smo imeii v okviru tega tradicionainega srečanja pr) nas na Koroškem dva odiično uspeia pevska koncerta — v Piiberku in v Biičovsu.
Volkodlaki v Pliberku
Novost oziroma posebnost tokratnega pevskega srečanja je vsekakor prvi nastop v Biičovsu, kjer sta poleg znanih pevskih zborov iz Slonijo sodelovala tudi mešani zbor SPD .Bilko" iz Bilčovsa pod vodstvom Jožka Boštjančiča in mešani pevski zbor .Rož" iz Šentjakoba v Rožu, ki ga vodi Loj ko Milisav-ije*/ič. Z nastopom teh dveh zborov se je področje sodelujočih zborov razširilo tudi na Rož in Gure, tako da naslov .Od Pliberka do Traberka (Traberk je Dravograd)" geografsko ne odgovarja več, kar je bil tudi povod, da se je prireditelj — Zveza kulturnih organizacij občine Ravne na Koroškem — teh pevskih srečanj zatekel h kompromisni rešitvi naslova .Od Pliberka do Traberka — Koroška poje", kar seveda bolje odgovarja danemu položaju.
V	Schwarzlovi dvorani v Pliberku so v soboto 10. februarja poleg domačega moškega pevskega zbora SPD .Edinost", ki ga vodi Folti Hartman nastopili sledeči zbori iz Slovenije: moški pevski zbor .Mežiški knapi" DPD Svoboda Mežica (pod vodstvom Toneta Škrjanca), moški pevski zbor .Fužinar" KPD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem (Branko Čepin), moški pevski zbor .Kograd" Dravograd (Marjan Berložnik), oktet „TRO" Prevalje (Jože Lesjak) in moški pevski zbor .Vres" DPD Svoboda Prevalje (Jožko Kert).
V	Biičovsu pa so v nedeljo v Miklavževi dvorani poleg že omenjenih domačih pevskih zborov .Bilke" in .Roža" nastopili moški pevski zbor .Fužinar" KPD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem (Branko Čepin), moški pevski zbor DPD
Svoboda Črna na Koroškem (Julijan Burdzi) in oktet ,TRO" Prevalje (Jože Lesjak).
Ker se je to pevsko srečanje odvijalo prvič v Biičovsu, dajemo danes prednost poročanja temu kraju.
Predsednik SPD .Bilka" Toni Schellander je v nabito polni dvorani z navdušenjem pozdravi) publiko in nastopajoče goste z željo, da bi bili vsi zadovoljni in da bi doživeli prijeten kulturen užitek. Njegova želja se je docela uresničita. Za vse, ki smo bili navzoči na pevskem srečanju, je bil ta večer doživetje, ki ga bomo ohranili v nepozabnem spominu. Naj v zvezi s tem koncertom damo besedo domačinu iz Bilčovsa, ki nam je poslal naslednje vrstice:
Zadnjo nedeljo je bilo naše ljudstvo pozvano-, da s slovensko pesmijo povzdignemo življenski klic proti nebu, da jo bo slišal odmevati tudi naš skupni sovražnik, ki nestrpno čaka, da bi izdihnil na- Koroškem zadnji Slovenec, kakor je to ukazal Hitler, ko je dejal: .Macht mir das Land deutsch!" Danes se nemški narod sramuje storjenih grozodejstev v zadnji vojni, tako da raje zamolči mladini zgodovino tega ča-sa-. Nedeljski koncert je bil poziv našemu ljudstvu, da s pesmijo da duška, da hočemo živeti. In tako smo prišli na koncert brez razlike, kdo je bolj ali manj Slovenec. Nobeden ni bil vprašan, kaj da je. Prišli smo, ker se zavedamo, da smo člani naše narodne skupnosti, kjer lahko prevladuje več mnenj, tako da vidijo nekateri svoj namen izpoljnjen na ta, drugi pa spet na drug način. Zupan Hanzi Ogris je v pozdravnem nagovoru naglasil, da gre za ohranitev naše lepe slovenske pesmi in da glejmo, da se bomo za njo vsi navduševali in pa da bomo tudi razumeli eden drugega.
Zaključna prireditev 12. pevskega srečanja bo jutri v soboto 17. februarja ob 19. uri v športni dvorani osnovne šole Ravne, kjer bo skupno nastopilo nad 30 pevskih zborov. Ljubitelji petja ste prisrčno vabljeni.
Siovensko prosvetno društvo .Borovlje" vabi na fiimsko predstavo
„NA KLANCU"
(ivan Cankar)
v nedeijo 2$. februarja ob 14. uri v društveni sob) pri Bundru v Borovijah, Doiiichgasse 4
Ljubitetji siovenskega fiima prisrčno vabijeni!
Biato -Žvabek
Prejšnjo soboto sto sklenila zakon za- življenje Anzej Kumer iz Blata in Rosvita Kolter iz Zvabeka).
Ženin Anzej Kumer izhaja iz znane in zavedne Črčejeve družine na Blatu pri Pliberku in študira na- celovški pedagoški akademiji. Nevesta Rozvita Kolter pa izhaja iz prav tako znane in zavedne družine Kolter iz Zvabeka. Po poklicu je učiteljica in uspešno poučuje na ljudski šoli v Gorenčah.
Na poročni slovesnosti pri Hafnerju se je zbralo mnogo sorodnikov in znancev poročnega para. Razpoloženje na .ojseti" je bilo izvrstno in kar prehitro je minil ča-s, ko smo se morali vrniti vsak na svoj dom.
Mladima poročencema želimo iz srca vso srečo in zdravega naraščaja z željo, da- bi krepko in zvesto hodila po stopinjah svojih staršev in bila neumorna borca- za pravice našega naroda ter da bi kot pedagoga vzgajala naše otroke v zavedne in poštene člane naše narodne skupnosti.
Slovensko prosvetno društvo .Danica" iz Šentvida v Podjuni je lansko sezono naštudiralo dramo iz vojnega časa VOLKODLAKI. Po premieri na domačem odru so gostovali še v štirih sosednih društvih. Letos pa jih je avtor drame Alojzij Remic povabil na pet gostovanj v okviru Prežihovih dni po vsej Mežiški dolini. To je bil glavni vzrok, da so igralci igro obnovili. Obnovitev pa je narekovalo tudi dejstvo, da je igra vsekakor uspela tako po umetniški plati, kakor tudi zaradi pereče tematike, ki jo drama obravnava. Obdobje druge svetovne vojne je zlasti naši mladini zaradi namernega zamolčanja te za nas koroške Slovence tako grozne dobe v šolskih
Nova doktorja
Pred dnevi sta na Dunaju promovirata za doktorja medicinskih ved zakonca Marija in Ronaid Bakondy in s tem uspešno zakijučiia študij na univerzi. Miada zdravnica dr. Marija Ba-kondy, rojena Mtiiier, pd. Miinarjeva Micka iz Čirkovč pri Piiberku je naša rojakinja in izhaja iz znane Miinarjeve družine iz Čirkovč. Študij na univerzi je hitro in uspešno končata, pa čeprav je med študijem spoznata sedanjega soproga, tedaj študenta medicine. V zakonu med študijem je miada študentka postaia dvakrat mati, tako, da je miada zakonca staio precej prizadevanj in skrbi, da sta dokončata svoj študij. Soprog dr. Ronaid Bakondy je doma iz daijne Amerike.
Miadima zakoncema dr. Mariji in dr. Ronaidu Bakondyju iskreno čestitamo z ieijo, da bi započeto prakso v Brečah hitro dokončata, in prišia domov med svoje ijudi ter postaia uspešna zdravnika.
zgodovinskih knjigah več ali manj neznano. Učitelji se iz lastne iniciative ne upajo poseči v to problematiko, starši pa tudi večinoma ne polagajo važnost na to izobraževalno .luknjo", ki jo šolske oblasti povsem namerno zapuščajo mladini pri izobraževanju.
Sicer se v zadnjih časih v tej smeri na šolskem področju le premikamo k boljšemu spoznavanju te dobe, je pa še veliko vzgojiteljev, ki to iz svojega .včerajšnjaškega" prepričanja zamolčijo ali pa vse omalovažujejo. Drama .Volkodlaki" vsekakor pomaga preprečevati mladini to nevednost in nepoznavanje tega obdobja kar je bil seveda glavni namen te uprizoritve. Zal pa za nekatere naše slovenske kulturnike tovrstna dramska problematika pomeni še vedno nek tabu, o katerem nočejo nič videti in slišati. Pokazalo pa se je, da je teh le zelo malo in da prevladujejo tisti, ki ta korak igralske skupine SPD .Danica" podpirajo in pozdravljajo.
Tudi v Pliberku, kjer so bili igralci gostje farne mladine, je igra dosegla svoj namen, saj je bita pretežno prisotna mladina, ki je napeto sprejemala družinsko usodo mlade matere Anice s sinom Petrčkom. Mladini so tako odprli in razširili zorni kot tega zgodovinskega obdobja, starejšim pa so poklicali v zavest marsikateri podobni slučaj iz časa njihove mladosti, ki so jo morali pretrpeti v tej najhujši dobi zgodovine našega naroda.
Igralcem je dobrodošlico izrekel pliberški kaplan Valentinič. Mentor skupine Marijan Srienc pa je gledalcem razložil namen te igre v že zgoraj omenjenem smislu. Igralska skupina s to dramo namerava še gostovati po številnih drugih naših krajih, pri tem pa jim želimo še veliko uspehov.
Gimnazijski pies spet !epo uspet
Letošnji gimnazijski ples, v petek 9. februarja, ki ga vsako leto prirejajo osmošolci slovenske gimnazije v Celovcu, je bil kot po navadi odlično obiskan. Odvijal se je v prostorih Delavske zbornice v Celovcu.
Med številnimi obiskovalci je seveda prevladovala mladina — dijaki slovenske gimnazije v Celovcu in študentje. Na gimnazijski ples pa so prišli seveda tudi starši dijakov in pa cela vrsta uglednih gostov, med njimi jugoslovanska konzula v Celovcu Peter Zupančič in Zarot Sandar, predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri RK SZDL Slovenije Jože Hartman, celovški župan Leopold Guggenber-ger, prejšnji in sedanji ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. Pavel Zablatnik in dr. Reginald Vospernik, oba predsednika osrednjih organizacij dr. Franci Zvvitter in dr. Matevž Grilc ter šolska nadzornika — vladni svetnik Rudi Vouk, vodja maejšinskega šolskega oddelka in dvorni svetnik dr. Valentin inzko.
Na tokratnem gimnazijskem plesu je zabavat številno publika znani ansambel Vokali New Swing Ouartet in nam koroškim Slovencem dobro znoni in priljubljeni pevec Oto Pestner. Kot posebnost, ki so jo iz-tuhtali naši osmošolci na tokratnem gimnazijskem plesu je bila improvizirana discoteka, kjer je mladina po lastni želji izbirala melodije in ritme ter plesala po njih. Ob polnoči je presenetila skupina mladih fantov in deklet s telovadno plesnim vložkom, ki je izzval pri publiki velik aplavz.
Uvodoma v drugo največjo družabno prireditev koroških Slovencev, je predstavnik osmošolcev Maks Domej pozdravil navzoče med njimi nastopajoče in želel vsem prijetno razpoloženje. Naj ob tej priložnosti povemo, da je Gimnazijski ples karikativnega značaja), ker ves čisti dobiček te prireditve služi dijakom osmošolcem oz. pozneje maturantom na njihovem maturitetnem potovanju.
Tudi letos smo lahko ugotovili, da je ta družabna prireditev naših srednješolcev privabila ogromno ljudi, ki so se odlično pozabavali — mlajši ob plesu, starejši pa ob lepih in privlačnih melodijah.
Naj ob tej priložnosti organizatorjem gimnazijskega plesa čestitamo, da so ga odlično pripravili in izvedli in tako dali tej družabni prireditvi še privlačnejše obeležje.
Kiub stovenskih študentov na Dunaju, Kiub siovenskih študentov v Gradcu, Koroška dijaška zveza, Zveza siovenske miadine in Siovensk) znanstveni inštitut vabijo gimnazijce, posebno pa še maturante na
študijsko posvetovanje
v sredo 21. februarja 1979 ob 1$. uri v Dijaškem domu SŠD Ceiovec, Tarviser Strafje.
Študentje bodo informirati o študiju na Dunaju v Gradcu in Ce-iovcu. Na razpoiago bo informacijski materia), formuiarji etc.
Prisrčno udMjfH;/
Ob 80-ietniei Pavla Kernjjaka
Prešnji petek je obhaja) Pavie Kernjak, harmonizator in pesnik 80. živijcnski jubitej. Ob tej priiožnosti so ga obiskati predsednik Zveze siovenskih organizacij in predsednik nadzornega odbora Siovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter, tajnik Siovenske prosvetne zveze Andrej Kokot in koiegi zborovodje iz širom naše dežeie ter mu čestitati z najboijšimi ieijami. Dr. Zwitter se je v imenu ZSO in SPZ iskreno zahvaiii za njegovo piodno deio na področju giasbe v korist naše narodne skupnosti in mu v znak hvaiežnosti in priznanja predat dipiomo in piaketo Siovenske prosvetne zveze.
Naš jubitant je čii in še vedno ustvarjaien, kar je potrdit tud) s tem, da je ob spremijavi harmonija skupno s sinom in vnuki zapet najnovejšo sktadbo .Tatjana", ki jo je posvetit eni svojih vnukinj.
Bistrica v Rožu
spet z Volilno skupnostjo
V ponedeljek 12. februarja so se v Zadružnem domu v Šentjanžu zbrali prosvetaši, zadružniki, mladina in športniki, da se posvetujejo o bližnjih občinskih volitvah in da postavijo kandidate, ki bi prišli v poštev, da bi zastopali naše ljudstvo v občini Bistrica v Rožu.
Na tem volilnem sestanku je prišlo ponovno (o prvem volilnem sestanku smo poročali že v prejšnji številki našega lista) do izraza, da se bo treba odločneje zavzemati za želje in potrebe občanov ter da je treba v občinsko sobo več demokratičnega duha.
Po dobro premišljeni diskusiji in na osnovi le-te je bilo sklenjeno, da se bo lista tudi na teh volitvah imenovala Voiiina skupnost (op. ured.: v zadnjem poročilu smo jo pomota imenovali Občinska skupnost). Izbranih in potrjenih je bilo! 12 kandidatov, ki pripadajo različnim slojem našega prebivalstva, naj med njimi imenujemo prve štiri kandidate: 1. Malle Boštjan, kmet na Mačah; dr. Anton Feinig, prof. iz Sveč; Weiss Hanzi, krojač iz Šentjanža in Part! Joži kmet iz Mač.
Na seji je bilo sklenjeno, da bo treba zastaviti vse sile v volilnem boju, da bo dosežen čim boljši uspeh.
Krjavelj navduši! v Žeiezni Kapii
Lastnih odrskih produkcij kapel-ških domačinov že dolgo ni bilo, tako smo pač navezani na gostovanja drugih igralskih skupin, da nudimo našim odrskim ljubiteljem v društvu duhovno hrano iz slovenskega Taliji-nega hrama.
Minulo soboto je v farni dvorani gostovalo jezersko društvo z Jurčičevim Desetim bratom. Naše društvo „Zarja" že več let s Jezerjani tesno sodeluje na področju kulturne izmenjave. Predvsem igralska skupina z Jezerskega nam je vedno dobrodošla, saj so prinesli na naš oder vselej dobro naštudirane uprizoritve, ki to jih naši ljudje navdušeno spreje-tnali. Kako bi moglo torej biti drugače — tudi tokrat je sprejela igralce sosedne občine prenabito polna dvorana kapelških ljubiteljev odrske umetnosti.
Če ocenjujemo jezerskega Desetega brata po odmevu gledalcev, je uprizoritev navdušila večino gledalcev. Kljub dolžini treh ur so navdušeno spremljali [dogajanje in po vsaki sliki pravtako navdušeno aplavdirali. Seveda pa pri vseh uprizoritvah dramatizacije prvega slovenskega romana najbolj „vžge" duhoviti tekst bahavega, prebrisanega Krjavlja in je s tem ta vloga porinjena povsem v ospredje in tako postanejo ostale vloge več ali manj stranske. To se je seveda zgodilo tudi pri jezerski uprizoritvi, zlasti še zaradi tega, ker je naš dobri znanec in prijatelj Lojze v vlogi Krjavlja takiorekoč zaigral svojo življenjsko vlogo. Krjavlja je podal tako prepričljivo, da smo kar zastrmeli. Takšnega Krjavlja po vsej verjetnosti tudi poklicno gledališče še ni videlo. Lojze je s to vlogo vse-
Tesnejši stiki z jugosiovanskimi Mavci v Avstriji
V Beljaku obstoja pred štirimi leti ustavnovljeni Klub Jugoslavija", to je klub, ki združuje v Beljaku in okolici živeče jugoslovanske delavce. Med tem klubom in športnimi organizacijami v sosednji Sloveniji, zlasti z jeseniškimi železarji obstojajo že več let tesne bratske vezi, ki se odražajo v športnikovanju in tudi drugih oblikah na obeh straneh bližnje avstrijsko-jugoslovanske državne meje.
Pred kratkim pa je prišlo tudi do prvega kontakta s koroškimi Slovenci. Tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser je v imenu naših organizacij predal predsedniku kluba Jugoslavija" 'Miši Rukavini aparaturo za predvajanje filmov in pri tem ugotovil, da so se jugoslovanski delavci v Avstriji malokdaj srečali z našimi prebivalci, čeravno živijo v naših krajih. Zato naj bi bilo darilo tudi simbolično, nekakšna obljuba, da bo sodelovanje odslej naprej redno. Kar na licu mesta so se dogovorili, da se bodo enkrat na' leto srečali zdomci in manjšina v okviru skupne kulturne prireditve, zal sodelovanje pa bodo skrbeli tudi športniki.
Takšna medsebojna srečanja naj bodo živ dokaz bratske povezanosti med slovensko manjšino na Koroškem in jugoslovanskimi delavci, ki delajo v Avstriji.
Prvega srečanja predstavnikov naše narodne skupnosti na Koroškem z zastopniki kluba Jugoslavija" v Beljaku se je udeležil tudi jugoslovanski konzul Zarot Šandar iz Celovca.
kakor prerasel marsikaterega profesionalca, skratka bil je enkraten. Z odlično zniansirano igro je postavil svoje soigralce v senco statistov. S tem nikakor ne maram igralske dosežke ostalih igralcev spraviti pod nivo, nikakor ne. To se pač gledalcu dogaja v tistih trenutkih, ko na odru prevladuje ena sama osebnost. Treba je povedati pač tudi to, da je večina ostalih igralcev, baje kar 16 po številu, stala prvič na odrskih deskah. Menim pa tudi, da se je dobri režiser predstave, kranjski igralec Mirko Cegnar pri režiji preveč osredotočil na vlogo Krjavlja, s tem pa druge like zanemaril in tako njihovi liki oz. karakterji niso bili dograjeni dokončno. To zlasti velja za ženske vloge in za igralce Kvasa, ki pa je v zadnji sliki le pokazal svoj talent in sposobnost. Sicer pa ni moj namen, da bi sedaj odmerjal igralcem njihovo kvaliteto, saj je za amatersko predstavo, kljub naštetim hibam, uprizoritev izredno dobro uspela, kar najbolje dokazuje zadovoljstvo naše publike, ki je predstavo sprejela kot izvrstno. To pa je v amaterskih merilih za dobro ali slabo predstavo, tako-rekoč barometer kvalitete pokazanega. Jezerjanom želimo še veliko uspeha pri repriznih predstavah Jurčičevega dela, mladim igralcem debitantom pa čimveč Talijine naklonjenosti pri njihovem nadaljnem razvoju. Se več takih uspehov in še kdaj pridite med nas! V tem smislu je spregovoril tudi predsednik SPD „Zarja" inž. Peter Kuhar. Zahvalil se je občinstvu za številen obisk, jezerskim igralcem pa za njihov odličen nastop. Povdaril je tudi še obojestransko željo po intenziviranju medsebojnih kulturnih stikov. V imenu igralske skupine z Jezerskega pa je spregovoril in se zahvalil tov. Lojze, ki je igral Krjavlja.	ALtrS
Čestitamo
V	ponedeijek 5. februarja sla obhajata 60-ietnico višji študijski svetnik dr. Anica Petek in brat dr. Franci Petek, zdravnik v Beijaku. Dr. Anica Petek je ie od začetka obstoja siovenske gimnazije v Ce-iovcu profesorica na tej šoii in gre z izpoinitvijo 60. teta v zasiuieni pokoj.
Oba — brat in sestra sta otroka zasiužnega prvoborca koroških Sio-vencev in bivšega predsednika naše osrednje organizacije.
V	imenu Zveze siovenskih organizacij ju je obiska) predsednik ZSO dr. Franci Zwitter in jima čestita).
števi)nim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo in uprava našega iista.
Planinske novosti
Najvlšji planinski dom v Jugoslaviji bo letos pozoren največ skrbi Slovenske javnosti, saj se bo začela obnova starega že zdavnaj dotrajanega Triglavskega doma na Kredarici, začela pa se bo tudi sanacija enega največjih sodobnih planinskih problemov — oskrbe visokogorskih planinskih postojank — z gradnjo tovorne žičnice, ki bo stekla iz Krme prav tja gor do doma in bo svoje krake raztegnila še do ostalih dveh planinskih koč — do Planike in do Staničevega doma.
Planinski dom na Kredarici je eden najbolj obiskanih visokogorskih planinskih domov v Jugoslaviji in mnogo premajhen za množice, ki ga obiskujejo. S povečavo in modernizacijo ter ureditvijo materialnega transporta (tovorna žičnica, ki je ob izumiranju klasičnih in sedanjih še zelo redkih nosačev — osebno ali s konji in mulami) se odpira perspektiva in možnost podaljšanja sezone v spomladanske mesece, ko je okrog Triglava v višinah nad 1500 m še dosti snega vse do začetka meseca julija in je možno izredno zanimivo in privlačno visokogorsko turno smučanje, pa tudi v pozno jesen še ves mesec oktober ali (ob tepem vremenu) celo do konca novembra. To sedaj zaradi transportnih in oskrbovalnih težav ni mogoče.
Glede povečave je v načrtu izgradnja večjega prizidka k dosedanjemu objektu s 180 ležišči in 400 mesti v restavraciji ter njegova funkcionalna povezanost z dosedanjim objektom.
tzvedba prizidka k obstoječemu objektu je zamišljena v terasastem spustu
pod nivo sedanjega objekta v globačo na severni strani v solidni montažni izvedbi iz kovinskih, lesenih in stekleni)^ elementov, z ureditvijo sanitarij in centralne kurjave. Načrte je izdelal inž. arh. Kajzelj teta 1974, izvajalcev pa bo več.
Tovorna žičnica bo speljana po trasi iz Krme preko hriba Apnenice do doma na Kredarici z izstopno postajo v novem objektu. Dolžina trase je okrog 4200 metrov, višinska razlika 1.470 m, predvideni pogon z dizel agregatom, nosilnost 700 kg v trajnejši izvedbi (na kovinskih stebrih).
Skupina 25 izbranih jugoslovanskih alpinistov odhaja 20. februarja letos na Mount Eve^est, najvišjo goro sveta (8.848 m) in sicer z zahodne, doslej nepreplezane smeri. Okoli 5 ton opreme in 10 ton hrane bo nosilo 500 nosačev in odpravo bo do vznožja vodilo 25 šerp, himalajskih domačinov usposobljenih za alpinistične vodnike. Po načrtu naj bi se podvig končat zadnje dni maja 1979. To pot se jugoslovanski alpinisti prvič odpravljajo na najvišji vrh sveta. Želimo jim vso srečo.
Ob robu naj omenimo, da je eden teh 25 jugoslovanskih alpinistov Marko dobro znan naši planinski javnosti potem, da je pred letom dni skupno s soplezalcem Jožem Hobičem v 35 minutah in brez da bi zabil kakšne kline, preplezal blizu sto metrov visoko navpično steno Arihove peči, ki je bila s tem prvič premagana.
Občni zbor SPD ,,Srce" v Dobrii vasi
V	nedeljo 22. decembra je imelo slovensko prosvetno društvo „Srce" v narodnem domu v Dobrli vasi svoj občni zbor, na katerem so polagali račun o dejavnosti društva.
Uvodoma je domači pevski zbor pod vodstvom Albina Kranjca zapel nekaj pesmi, nato pa je predsednik občinski odbornik Tine Wastl otvoril občni zbor in pozdravil vse navzoče, med njimi predsednika Slovenske prosvetne zveze Valentina Polanška in tajnika Krščanske kulturne zveze Nužeja Tolmajerja.
V	poročilu je predsednik med drugim dejal, da se v 70 letih društva v bistvu ni mnogo spremenilo — slej ko prej gojimo slovensko besedo in pesem in se borimo za svoj narodni obstoj. Šola nam sicer daje izobrazbo, ne vzgaja pa v ljubezni do slovenske besede in kulture — nasprotno ona našo mladino celo odtujuje. Predsednik je tudi ugotovil, da se je domačemu pevskemu zboru „Srce", ki se je v zadnjih letih zelo uveljavil posrečil prodor, da ga akceptirajo tudi v občinskem merilu. Tako je npr.
sodeloval ob 25-letnici tržne občine Dobrla vas in pa tudi pri otvoritvi glavne šole. Na koncu svojega poročila se je zahvalil vsem odbornikom za sodelovanje prav posebno tajnici Anici Hudi, pevovodji Albinu Kranjcu, Milici Sturm in Liziki Pasterk, ki skupno vodita folklorno skupino ter režiserju kaplanu Poltdeju Cundru.
Po volitvah je v imenu SPZ spregovoril predsednik Valentin Polan-šek in menil, da naj bi društva dala več povdarka kvalitetnejšemu delovanju ter v imenu zveze izrekel zahvalo društvu za vso aktivnost. Tajnik KKZ pa je opozoril, da se je v „letu otroka" treba bolj posvetiti našim najmlajšim.
Zbrani prosvetaši so izvolili sledeče vodstvo društva: predsednik Tine Wastl, podpredsednik Joži Prunč, tajnik Martin Pande!, namestnik Boris Sturm, blagajničarka Micka Ha-šej, folklora Milica Sturm in Lizika Pasterk, preglednika Jozej Pasterk in Jozej Hašej.
JANEZ ŠVAJNCER	58
Pridi k potoku
Hišničina roka na njegovem čelu je bila podobna mrzle-jnu obkladku. Delo mu je prijetno. Ne more verjeti, da jo je prijel za roko. Ja, ja, tovariš ravnatelj, je pritrdila hišnieg Hilda Frecko, bala sem se, da me sploh ne boste vec izpustiti.
Strašno. Kaj vse je počel v teh trenutkih, ko se ni zavedel samega sebe. Kakor da so ga odpisali.
. Lc zakaj je ostal sam? Moral Se bo ogledati po ženskah si eno izbrati.
Oglej se po učiteljicah. Tvojega stanu so, zato najbolj primerne zate. Premlade so zame.
Glas v notranjosti je odgovoril odločno: kdo sprašuje Po tem. Kdor ljubi, gotovo ne. Čas je, da se odpoveš svoje samote. Iz dneva v dan, iz leta v leto. Srečal si se z Abrahamom. Mudi se, pohiti, da ne boš zakasnil. Moški nikoli ne Postane star.
Hišničina ugotovitev. Ni čisto izvirno, slišal je že tudi ml drugih žensk.
Potarnale so in nekako zavistno in žalostno ponavljale, se ne morejo primerjati z moškimi. Zakaj ne, nobene posebne razlike ni med enimi in drugimi, je odgovarjal. Vztrajale so, češ da moški ostane pokončen, ženska pa začne lesti sku-Paj. Pritegne jo zemlja, mati in žena, preveč je bilo trpljenja, Zgarala se je, mož pa je pazil, da se ni pritaknil dela po hiši.
Zakaj mora misliti na Heleno Plaveč? Nikoli poprej se mu ni zgodilo. Nosil jo je v očeh, srca se mu ni niti dotaknila, ^-daj mu je, kakor da je potrkalo na prsi.
Ali ti to nič ne pove, da se je sama spomnila nate in ti Prinesla hrano? Gvido, pomisli in ne zamudi priložnosti. Ne takoj, pozdravi se. Prijala ti je kokošja juha, ki jo je Helena skuhala prav zate.
Kako da se je spomnila? Res si bo zapomnil in premislil. Venomer ji bo ostal dolžan za to uslugo.
Sence sivine so se prepregle s svetlimi črtami, ki jih je pošiljalo obnemoglo sonce. Se ni napočil njegov trenutek, nemočno se tipa po nebesnem svodu. Napoveduje vendarle, da je še tukaj, čaka le na pomladne vetrove in potem bo spet zagospodarilo. S svetlobo in toploto. S svetlečo svetlobo in vročino.
Ravnatelj Gvido Zorec se je potipal po čelu. Ali je po-ustila vročina? Ne more verjeti, da ga je hišnica Hilda Frec-o pozdravila z lipovim čajem. Kje je drevo, ki ji je darovalo svoje cvetove? Tamle stoji, obnemoglo in mrtvo. Veje so potrgane in visijo kot prazni rokavi sukenj, ki so jih nosili vojaki. Bojno polje. Veter je strahoten maščevalec. Prepihal je krošnjo in ji potrgal liste, zaganja se v deblo, ki kljubuje.
"Tovariš ravnatelj, dober dan! Ali dober večer." Oglasil se je Gregor Šipek, ki je iznenada Stopil skozi vrata. „Nikar se ne sekirajte. Preživeli ste vročino. Torej niste mrtvi. Vaš primer dokazuje, da petdeset let za moškega nič ne pomeni... Na dvorišču sem srečal hišnico Hildo Frecko. Njena je ta ugotovitev, ki sem jo izrekel. Prišel sem k vam pogledat, jasno. Kako je kaj z zdravjem?"
„Sedi, Gregor. Lepo, da si se oglasil."
„Ne govorite nič drugače kakor poprej, dokler ste bili zdravi. Torej le ni bilo tako grozno, kakor so sčevkale ženske. Kolegice, pardon. One so me napotile k vam."
„Torej me nisi nameraval obiskati?"
^Pravzaprav ne. Pa nisem imel drugega posla. Reke! sem si, zameril ti ne bo, pojdi k njemu. Tovariš ravnatelj, bledi ste, vsekakor. Taka barva ni zdrava. Zdravje je, jasno, osnova za dobro počutje. Sam se danes počutim pasje."
Ravnatelj Gvido Zorec je pričakoval, da mu bo Gregor Šipek očital, ker So njegov primer obdelali na sestanku hišnega sveta. Saj mu ni hotel skrajšati veselja. Če se navdušuje za psičko Abo, naj se. Moral se je potegniti za stanovalce. Oči so se upirale vanj. Kako naj bi dovolil, da bo vodil žival v stanovanje. Pa še skupaj sta spala s psičko. Kljub temu je bil prizanesljiv.
,,Bilo mi je neprijetno, da smo imeli na dnevnem redu tvoje vprašanje."
,,Dilema Gregorja Šipka in njegove psičke Abe." Izrečeno je podkrepil s krohotom. ,,Pardon, tovariš ravnatelj. Ni najbolj primeren trenutek za smeh. Zavedam se resnosti položaja. Vsekakor." Položil je škatlico cigaret na mizo in namignil ravnatelju na ponujeno.
,,Zakaj stojiš, Gregor? Sedi vendar. Hvaležen sem ti, da si me obiskal." Ravnatelj Gvido Zorec se je potegnil s telesom više na blazino. Mučilo ga je v notranjosti. Naj začne v to smer? Poskusil bo. ,,Bil sem na pokopališču."
,,A tam ste se prehladili? Ja, mi je znano."
,,Kdo ti je povedal?"
..Nepotrebno vprašanje. Tovariš ravnatelj, pri nas imamo samo enega pismonošo, a vsi smo ovekovečeni v njegovi podobi. Morda so izjeme med nami, toda, hočem reči, prav vsi smo žive pošte. Živi prenašalci novic. Je tako?"
Ravnatelj je pokimal.
"Priznam, prvi mi je povedal Dolfe. Tudi nisem pričakoval, da bo tokrat odpovedal. Njegove tipalke segajo povsod, tudi na pokopališče. Nisem ga vprašal, ali vas je sam videl tam ali je prišlo do njega po drugih kanalih. To niti ni važno. . . Torej ste bili na pokopališču? Toda to še ni razlog, da bi se morali prav tamkaj prehladiti. Pripovedujte mi podrobnosti. Zelo me zanima že zaradi tega, ker sem tudi sam nameraval oditi tja med grobove."
,,Zakaj pa? Nihče od tvojih ni pri nas pokopan."
Gregor Šipek je tlesknil s palcem in kazalcem. ,,Tovariš ravnatelj, vi ste mi dali pobudo. Kaj ste že pozabili, da ste mi pripovedovali o dekletu, ki je naredilo samomor? Vsak dan se v mislih odpravljam na pokopališče. Telesno sem še zmeraj daleč od žive meje."
,,Kajžarjeva Magda. Dekle, ki je mlado odšlo v smrt."
..Žalostno, vendar resnično. Toda glavo pokonci. Jaz gotovo nisem kandidat za samomorilca. Vi najbrž tudi ne. Ta nesrečnica še ni čisto potonila v pozabo."
Ravnatelj Gvido Zorec je sprašujoče pogledal mladega učitelja.
,,Nekdo je njen varuh. Napis na spomeniku se ni sam obnovil. Svečke se same ne prinašajo na njen grob. Uganka še
Zgodba o treh pujskih
Nekoč so živeti trije pujski, ki so šli po svetu iskat srečo. Prvi pujsek je sreča) moža, ki je nese) snop stame, in mu dejal:
„Dobri"mož, podari mi to s)amo, da si zgradim hišico." Mož mu je da) s)amo in pujsek si je iz nje zgradi) hišico.
Kmatu nato je priše) volk, potrka) na vrata in zaktica): „Ma)i pujsek, mah pujsek, spusti me v svojo hišico." Pujsek je vedei, da bi ga vo)k rad pojede), zato je odgovori): „Ne in ne, pri vseh ščetinah v moji bradi!"
„Dobro!" je odvrni) votk, „bom pa močno pihni) in razdrt tvojo hišico." Vo)k je zarenčat in močno pihni), razdrt hišico in pojede) prvega pujska.
Drugi pujsek je sreča) moža, ki je nese) butaro vej, in mu deja):
„Dobri mož, podari mi te veje, da si zgradim hišico." Mož mu je podari) veje in ma)i pujsek si je zgradi) iz njih hišico.
Kmatu zatem je priše) spet votk in zakhca): „Ma)i pujsek, mati pujsek, spusti me v svojo hišico!" Pujsek je vede), da bi ga votk rad pojede), in mu je odvrni): „Ne in ne, pri vseh ščetinah v moji bradi!"
„Dobno," je zarenčat votk, „bom pa pihni) in razdrl tvojo hišico!" In res je votk močno pihni), razdr) hišico in pojede) drugega pujska.
Tretji pujsek je sreča) moža S tovorom opeke. Ustavi) ga je in mu dejat:
„Dobri mož, podari mi to opeko, da si zgradim iz nje hišico." Mož mu je da) opeko in pujsek si je zgradi) iz nje žeto trdo hišico. Spet je priše) vo)k in zarenča) pred vrati: „Ma)i pujsek, mati pujsek, spusti me v svojo hišico."
„Ne in ne," je odvrni) pujsek, ki je dobro vede), da bi ga vo)k rad pojede). „Pri vseh ščetinah v moji bradi!"
„Bom pa močno pihni)," je zarenča) votk, „in podrl tvojo hišioo!"
Res je pihni) pa še enkrat je pihnit pa še tretjič je pihni), toda hišica je bila zgrajena iz opeke in ni je moge) podreti. Končno se je votk navetiča) pihati in je nagovorit pujska: „Ma)i pujsek, mati pujsek, jaz pa vem za njivo, kjer raste dobra repa."
„Kje pa je to?" je vprašat pujsek.
„Tam doti na kovačevi njivi. Če hočeš, jo greva jutri zjutraj skupaj izkopat in si jo skuhava za kosiio."
„Prav," pravi pujsek, „ob kateri uri pa prideš pome?"
„Ob šestih."
Toda pujsek je vstat že ob petih in tekel po repo, še preden se je votk zbudit. In ko ga je votk ob šestih prišet iskat in je pred hišico zavpit: „Ma)i pujsek, ati si pripravljen, da greva po repo?", mu je pujsek odgovorit: „Pri-pravtjen? Že precej časa je minito, odkar sem se vrnit z njive, in repa bo kmatu kuhana!"
Votk je bi) ze)o jezen. Toda ker je mis)it )e
na to, kako bi prišet do pujska, je priliznjeno deja): „Ma)i pujsek, mah pujsek, jaz pa vem za jablano, potno dišečih zre)ih jabolk."
„Kje pa je to?" je vpraša) pujsek.
„Tam doh na župnikovem vrtu. Če hočeš, te pridem jutri zjutraj ob petih iskat, da greva skupaj tja."
Mati pujsek ni reke) ničesar, toda vstat je že ob štirih in steke) nabirat jabotka v upanju, da se bo še pred volkovim prihodom vrni) v svojo hišico. Toda precej časa je porabi), da je spteza) v vrh jabtane, in v tistem trenutku, ko se je odtoči), da se bo spusti) spet na t)a,
UGANKE
Ko sonce v sve! posine, kot k)op se te drii, ko sonce pa izgine, takoj te zapusti.
(03U9S)
Beii zobje, pa črni so vmes, trebuh raztegne, te vabi na pies.
(0)({U0UJJDH)
je že priteke) votk. „Kako? Ti si že tu? Ah so jabotka zreta?"
„Seveda", je deja) pujsek. ..Poskusi!"
)n vrge) mu je jabotko, toda tako da)eč, da je medtem, ko je votk teke) pobirat sadež, )ahko brž spteza) z drevesa in jo ucvr) domov.
Naslednjega dne se je votk spet znaše) pred pujskovo hišico. Potrka) je na vrata in zakhca): „Ma)i pujsek, ma)i pujsek, v mestu bo popo)dan semenj. A)i greš tudi ti"?
„0, še) bi," je reket pujsek. „Ob kateri uri?"
„Ob treh pridem pote," je odvrnit votk.
Kot ponavadi je odšel pujsek od doma precej pred tretjo uro. Na semnju si je kupit prazen sodček za vino, ki ga je nameravat napotniti v bhžnji zidanici. Ko pa je vati) sod proti domu, je v datjavi zagteda) vo)ka. Pujsek se je hitro skrit v sodček in se spustit v njem po hribu navzdol proti votku. Ta se je soda, ki se je kar sam vatit proti njemu neznansko ustraši) in zbeža). Drugi dan je pripovedovat pujsku, kako je beža) pred veliko okroglo rečjo, ki seje va)i)a proti njemu po poti nav-zdo).
Tedaj pa se je zače) mah pujsek na ves gtas smejati: „Saj to sem bi) samo jaz! Torej sem te pošteno prestraši)!"
Zdaj se je vo)k tako razjezil, da je skleni) sptezati v hišo kar skozi dimnik, samo da bi priše) do pujska in ga pojede). Pujsek pa je hitro postavi) na ogenj vehk toneč vode in odkri) pokrovko prav v trenutku, ko je votk pripteza) skozi dimnik. Tako je volk padel naravnost v vre)o vodo. Mati pujsek je toneč hitro pokri) in ko je bit votk skuhan, ga je pojede) za kosito.
pr%fljic%)
Grad v Hodišah
V Hodišah je v starih časih sla! velik grad. Še zdaj se vidijo njegove razvaline. Pod gradom sta v pečini dve veliki jami, kakršne so tudi pod humperškim gradom. V luknjah so trije polovnjaki, polni srebra in zlata. Na enem sedi mačka in ga straži, na drugem pes in na tretjem krastača. To so začarane duše, ki čakajo, da bi jih kdo odrešil. Že veliko ljudi je bilo tam. Iskali so srečo in bi radi vzdignili zaklad. Vsak pa je hitro pete odnese), ko je zagledal omenjene tri živali. Ob razvalinah tega gradu stoji zdaj majhna cerkev, ki se ji pravi pri Sveti Marjeti.	,
Pred davnimi leti je neko dekle paslo blizu cerkve krave. Naenkrat zagleda' v klop-čič zvito kačo, ki je imela zlate ključe obešene okrog glave. Pa' dekle ni vzela ključev, da bi z njimi odprla skrivne duri do začaranih denarjev, ker se je tako prestrašila, da se je spustita v tek. Kar zasliši za seboj nekoga zelo milo jokati in se je hitro obrnila. Pa ni bilo nikogar, tudi kače ni bilo več videti. Doma od samega' strahu nikomur še besede ni rekla, tako je bila preplašena. Ponoči pa se ji je prikazala ena izmed začaranih duš in jo okregala, zakaj ključev ni vzela.
„V teh jamah", je dejala začarana duša, .nas je več vernih duš, ki smo obsojene, da bomo tako dolgo zlato in pa srebro v polovnjakih čuvale, da' nas bo nekoč kdo odrešil. Ti si bila izvoljena, pa nisi hotela'. Zdaj moremo pa še leta in leta' čakali in trpeti. Ptica bo priletela z orehom v kljunu in ga' vrgla na tla zraven cerkve. Iz oreha bo zraslo drevo; ko bo oreh odrasel, ga bodo posekali in v deske sežagali. Iz desk bodo naredili zibel. Šele prvi otrok ki ga bodo v to zibel položili, nas bo rešil in vzdignil zaklad. Trpeti moramo, ker smo bile v svojem življenju preveč lakomne in nismo pomagale siromakom.	(„Bajke in pripovedke")
Mihec v cirkusa
Priče! danes Mihec iz šote in nagtasi! je lakote:
..Mama, tet imam že šest, črk poznam za četo pest, vem, kak' čevetj se zaveže in kako se gumbom strože. tn zato sem se odtoči! , da je končno čas napočit, da grem v stužbo. Konec. Pika. čaka stava me vetika!
Cirkus jo prišet do mesta in da z očkom prva zvesta, sem pričet povedat to:
Meno več domov ne bo!
Zdaj krotitec bom živati, tevi se me bodo bati, kot vojaki v vrsti stati.
Moja stika bo visota vmestu, šoti, sptoh povsod; in zato grem zdaj od tod — da me bosta oba veseta '
Mihec gteda očka, mamo.
Oče čudno stresa z ramo, mami potok sotz no neha, te — od joka ati smeha?
Končno se je oče zbrat,
(pa se vendar ni smejat?) resno zraven Mihca sede:
..To vetike so besede, sine moj, in ni kaj reči.
Če pri nas ti ni povšeči, v ktetki tepše kot doma, sam te z avtom petjem tja!" le stojita prod šotorom in pred pisanim zastorom.
..Tu počakaj," reče oče.
Mihec čaka, kaj se hoče.
Predenj se nekdo postavi, kot direktor se predstavi, črnih brk in bujnih ias.
(tLo od kod je znan ta gtas?)
Mihec raztoži vse žetje in da z detom bo začet kartakoj, čejepovetje.
Mož je sprva kar vese!.
..Mtadsiče, aničnode, boš že zraste), to so ve!
Upam, da imaš bistro gtavo in pa izobrazbo pravo.
Prav, gotovo ti je znano, kak' zverem deti se hrano ter kako se jih neguje, in če znaš jezike tuje, vzamemo takoj te v stužbo, imet boš sita bistro družbo!
Tigri znajo te angteško, stoni govorijo češko, tev tatinščino obvtada, konj z računstvom se ubada, opicazzemtjepisom, papagaj pa s pravopisom.
Torej — bo kaj? Nič? Premisi!!'
Zdaj je mihoc zopet sam in povrh ga je še sram.
Oče pride, sinka gteda in njegov obrazek kisti:
..Kaj v oskrbo so ti dati?
Zebro, tova ai, medveda?"
Nič ne reče Miha mati. šete čez dva dni pove, zakaj da spet rad v šoto gre:
..Za ta cirkus, o presneto, potrebujem fakuiteto.
To sem zvedet od moža, ki je od rojstva tam doma.
Očka, tebi je podoben,
samo mato botj sodoben.
čobitasneimetceikoš,
čebibrkinebiii,
pottej stavii bi za groš,
da si stat p.ed mano M!" Sonja Ban
ni rešena. Neznanec še ni odkrit. Reke) sem Dotfetu, ti imaš sokotje oči. Pazi mato bolj in poizvedi, kdo prihaja na dekte-tov grob. Mogoče se bo še kaj zanimivega izcimilo iz tega. Zgodba še ni končana. Nadaljuje se, od nas pa je odvisno, da zvemo, kdo žatuje za Kajžarjevo Magdo."
Niso me opaziti, si je prepričan o varnosti reket ravnatelj Gvido Zorec. Sicer pa mi ne morejo dokazati. Pred mano je bit nekdo drug na pokopališču. Na njenem grobu je goreta svečka. Le kdo trpi razen mene?
„Gotovo to počno otroci. Na dan mrtvih tekajo med grobovi in prižigajo svečke povsod tam, kjer so ugasnite. A ni tepo, da je vse tako razsvetljeno?"
„Lučka pri lučki. Zivtjenje, živtjenje. Utripajo in ugašajo."
„Gorijo tudi s svetlimi plameni. Pokončne svečke so ljubke, a ne? ... Le kdo še mrtvo dekte obožuje? Morata je biti velika tjubezen med njima. Romeo in Juhja. Kakor ste mi pri-ovedovati, ne more biti njen, kako bi reket, poročen moški, i jo je spravit v smrt. Ati pa? Zaradi štabe vesti?"
„Gregor, ko me je dajala vročina, sem si že)e), da bi ti priše) k meni. Hote) sem ti zaupati skrivnost. Premisli) sem si in odložil na poznejši čas. Bo še dovolj priložnosti. Hvata ti za cigareto."
..Tovariš ravnatelj, kadite, in ne mislite na ža)ost." Gregor Šipek je prižga) cigareti obema, zapuhata sta in kmatu zadimita sobo.
31
Gregor Šipek je bi) takrat takšne volje, da ni ime) obstanka, dokter se ni odpravit na pokopališče. Ljudje so strmeli z oken in skimavah, ker nikomur od njih ni padlo v gtavo, da bi si izbrat ta čas za take obiske. Počakati so, da je zem)ja skopnela in se posušita, mtadi učitefj pa ga je kar v blatu maha) tja med grobove.
Še župniška kuharica Zefa se je pokrižata in pok)ica)a župnika Arnika. „Gospod župnik, poglejte, kdo gre na po-kopahšče."
„1 kdo, učite)j Gregor Šipek."
„A)i se vam nič ne zdi čudno, da ga v tem grdem vremenu nese tja?"
„Nitine."
S tem sta končata pogovor. Zefa je zamerita gospodu župniku, da je tako htadno sprejet njeno sporočilo.
Gregorju Šipku je spodrsnilo in zapetja) se je po zadnji pa si umazal htaČe. Cepetat je z nogami in potresa) roki, ker se mu je s h)ač in prstov cedita voda. Kaj zato, si je reke), se bom že počistit. Važno je, da vsaj enkrat pogtedam, kje počiva naša samomoritka. Ko je našel grob, se je zagledal v pozta-čene črke.
Kajžarjeva Magda! Tu si torej našla svoj domek. Res ne vem, zakaj naj bi te pokopati za živo mejo.
Oče in mati sta mu pripovedovala, da samomori!ci ne spadajo v posvečeno zemtjo. Ko ju je začudeno gteda), je mati odrinita očeta in rekta: ti tako v)ečeš počasi in nič ne pride iz tebe. Bom kar jaz razložita. Širite so se mu oči, ko je povedala, da sicer ne ve za pravi razlog, zakaj samomorilci ne spadajo na posvečeni det pokopališča, v svoji pameti pa si je to razložita tako, da morajo biti kaznovani. Greh je seči po lastnem te)esu in ga spremeniti v truplo. Dušica odteti in tava kot izgubljena. V nebesa je ne spustijo, za peke) ni čisto zreta, v vicah pa se še posvetujejo, a)i jo bodo prejeti medse ati pustiti preid vrati. Ni se zadovolji) s tem pojasnilom, a ker je mati ponovila in mu zabičata da je točno tako, ji je verjet.
Medtem je odrasel in kadarkoli je s kom zače) o tem vprašanju, je dobit v odgovor, da so bite takrat takšne norme, ki zdaj več ne veljajo. Razume! je po svoje, da je cerkev ati bolje rečeno župnik hotel faranom dokazati, naj ga ne bi kidati in si zmištjati po svoji gtavi, ker jih bo drugače še po smrti do)ete)o, da jih bodo za kazen zagrebli za živo mejo pokopališča in jih ne bo pospremi) do groba, ko jih bodo spustiti v jamo. Jemali so si njegovo svarilo k srcu in niso deiati samomorov. Rajši so ga lomiti za ptotovi in v koruzi in v gozdovih in sp)oh, kjer je nanesta priiožnost, ampak ne z žetjo po skorajšnji smrti, temveč so si iskati fantje dekteta in dekteta fante za tiho in skrito veselje.
Tu si naš)a svoj zadnji dom. Gregor Šipek se je pase! po poztačenih črkah. Premištja) je, kdo jih je naredi). Roka mu je mato drhtela, ker se je barva razhvata. Lahko bi jo bi) odstrani), pa se mu menda ni ljubilo, a)i pa si je misli): to naj ostane za okras, dandanes imajo tako vsi rajši nenavadno. Kar je vsakdanje in znano, se jim ne zdi nič posebnega, niti jih ne pritegne.
Le kdo bi utegni) biti Magdin totažnik in oboževatec? Zanesljivo je samo to, da mu ni vseeno, ker je umr)a. Prihaja k njej in ji prinaša svečke. Pogani so žrtvovati živati, nemara tudi ijudi. Da, da, bito je obdobje v zgodovini, ko so žrtvovati četo mlada in ncdotžna dekteta. To je že davnina in sodi v pravljico, si je reke) in potegni) iz žepa zavojček cigaret. Og)edova) se je, pa ni odkri) suhega mesta, da bi sede). Bo pa sta), saj se ne misli zadržati do večera.
Dotfe mu je pripovedovat, da sc jc ravnate)j Gvido Zorec zasede) in se sptoh ni zaveda), da ga jc začeto zebsti. Šete ko ga je tresto in je ime) ustnice čisto modre, se je ovede), da pretirava. Takrat je že bito prepozno, naleze) se je prehlada. Naj bo srečen, da ga ni pobrato. Kaj je pozabi), kot ravnatelj bi mora) vedeti, da stari tjudje umirajo za pljučnico. Ne poberejo je na cesti, prehtadijo se še botj, kot so biti prehlajeni, in sledi: adijo. Petdeset )et niso mačje sotze, v redu, ne morejo se primerjati s častitljivo starostjo, z rosno mtadostjo tudi ne, in ravnatelj bi sc mora) mato botj pozanimati, a)i ga še )ahko krona, kakor se mu zhoče, ali pa mora ma)o botj paziti nase. Naj mu udari v kosti, pa bo ime) revmo in išijas, da mu ju še sveti Peter ne bo odvzet.
To je torej ostato od nje. V tem ovalnem okviru manjka stika. Povpraša) bo Dotfeta, kako je s tem. Nič mu ni povedat, da je na spomeniku dektetovea stika. Nekdo jo je izpraska). Da bi se maščevat? Vse je mogoče. Mogoče je tudi, da ni mara) gledati njenih otožnih oči, ki so zr)e na obisko-vatca že skoro tako, kakor da so prosite usmitjenja. Lahko da se je spozabi) kak pijanček. Zanesla ga je pot mimo in je po pomoti zakorači) za živo mejo, ker si je morda misli), da jc gostilna že odprta. Premotita ga je goreča svečka na grobu. Kaj se ve.	(*D<tije prihodnjič)
EMONA - prepričijiv odraz
povojnega razvoja siovenskega gospodarstva
Prejšnji teden 6. februarja 1979 so biii predstavniki obeh osred-njih organizacij koroških Siovencev na obisku pri ijubijanski občinski skupščini. V okviru tega obiska so si ogiedaii tudi Se:tavijeno organizacijo združenega deia [SOZD) EMONA, ki je eno največjih podjetij na področju proizvodnje, trgovine, turizma in hoteiirstva ne ie v Sio-veniji, ampak v Jugosiaviji.
SOZD EMONA združuje skupaj z 800 učenci v gospodarstvu nad 9000 deiavcev in je giede tehničnega standarda in organizacije zgied tudi inozemskim podjetjem. Npr. je inženiring podjetja načrtovat v DR Nemčiji kompieks za rejo 100.000 prašičev, nekaj kompieksov pa že na Poijskem in na Madžarskem. Za tehnoiogijo v Prašičereji je EMONA dobiia tudi že mednarodno priznanje. Načrtuje pa tudi farme za govedorejo v Nigeriji, druge v traku, v Matiju in Centrainoafriškem cesorstvu.
Razvoj deiovne organizacije je dobro meriio za ustvarjainost siovenskega naroda, ki se je osvobodit in krenit na samostojno pot. Napredki v industriji in kmetijski produkciji ter drugih panogah gospodarstva in gojenje tradicij narodnoosvoboditnega boja so danes podiaga za samozavest stovenskega naroda, ki je v svoji zgodovini bit zmeraj teptan in ponižan.
tržnih postrvi, drugih rib, žab, polžev itd. V ietu 1976 sta se EMONI pridružila še Pekarna Center Ljubljana in Zavod za turizem.
Obširno in dobro organizirana proizvodnja je podiaga za obširno trgovinsko mrežo. Ta mreža obsega 83 marketov, 311 klasičnih in specia-iiziranih prodajain ter 6 biagovnic. Trgovina na veiiko obsega posiovanje z industrijskim prehrambenim bia-gom, sadjem, zeienjavo in pijačami, kavo začimbami in z; vsakovrstnim neprehrambenim biagom široke potrošnje, npr. eiektrični in ročni gospodinjski stroji, izdeiki iz stekia, keramike, plastike itd. Osnovna naloga trgovine na veiiko je oskrba iastne maioprodajne trgovske mreže in drugih maloprodajnih organizacij, ki se vkijučujejo v sistem popoine oskrbe s prehrambenim in neprehrambenim biagom. Temcijna organizacija Trgovina šteje v okviru matičnega podjetja EMONA po števiiu zaposie-t	nih mod največje temeijne organiza-
V SOZD EMONA so sedaj za- obsega pospeševanje kmetijske proiz- cije. stopane nasiednje temeijne dejavnosti: vodnje na zasebnem sektorju. Preko V bodoče bo razvoj usmerjen ziasti proizvodnja (kmetijska ter živiisko te deiovne organizacije je EMONA v skupne naiožbe za razvoj maio-predeiovaina), trgovina (na maio, na viožiia okoii 10 miiijonov din za prodajne mreže in v gradnjo priroč-veiiko in zunanja trgovina), hoteiir- modernizacijo kmetij. Kooperacija nih skiadišč v distribucijski mreži, stvo in turizem (posiovni hoteii, tu- prodaja v svojih prodajainah ves re- predvsem v novih naseijih po Slovenistični hoteii in zdravstveni turizem produkcijski materiai za potrebo niji. Težišče pa bo do ieta 1982 ieža-in turistična agencija), ostaie dejavnosti (inženiring in eiektronska ob-deiava podatkov).
L. 1977 so reorganizirali EMONO, ker so stare obiike deiovne organizacije ovirate nadainji integracijski proces novih deiovnih organizacij in drugih povezav, ki so potrebne za razvoj in dopolnjevanje dejavnosti Emone. Proizvodna dejavnost je zeio visoko razvita in je v giavnem sad domačih naporov. Od domačih obratov dobavijajo npr. za rejo svinj dvo in trietažne kietke za predvzre-jo, vzrejo in predpitanje, napajainike m nipijc, bokse za vse faze proizvodnje, ventiiatorje, naprave za čiščenje odpadnih voda in siiose. Iz tujine pa dobavljajo deloma siiose, linije za krmljenje in opremo za gretje.
Poijedeiska proizvodnja obsega 4500 ha zemijiških površin, od teh je 2000 ha njiv. Skoraj v ceioti izkoriščajo to površino za prideiovanje kr-jne za živalsko proizvodnjo, vendar je površina za živinorejo še preskromna, tako da morajo večji dei surovin 2a krmo dokupovati v drugih republikah.
Živinorejska proizvodnja zajema preko 1000 krav moiznic, ki dajejo letno nad 5 miiijonov litrov mieka.
Nadalje pitajo 3000 do 4000 govedi *n vzgajajo 600 glav miade plemenske živine, v giavnem za obnovo lastne črede krav. Velik de! polje-deiske in živinorejske proizvodnje izdeluje temeljna organizacija v Domžalah.
V	prašičjereji se opira EMONA na TOZD Ihan v Domžalah. Tam proizvajajo letno 45.000 stokilogram-skih pitancev in 5000 visoko kvalitetnih plemenskih svinj. V pripravi Pa je gradnja farme z zmogljivostjo 30.000 svinj ter gradnja tovarne za Predelavo svinjskega gnoja. Tehni-Zacija je zelo visoka, odtok fekalij Je avtomatski s pomočjo pretočnih Posod pod mrežo, kar izključuje delovno silo in vsako mehanizacijo.
Hranjenje je avtomatsko s pomočjo Verižnega transporta.
Tudi močna krmila proizvajajo sami in to v tovarni v Ljubljani.
V	območju ožje in širše ljubljanske tcgijc je kmetijska kooperacija, ki
Ena innod štovMnih prodajatn Emone
lo na gradnji prodajalnic s prodajalno površino 2.500m^.
V zunanji trgovini je zaposlenih 450 delavcev. Temeljna organizacija za zunanjo trgovino pospešeno vlaga denar v lastno predelovalno industrijo, in to ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v tujini. EMONA ima npr. plantažo kave v Centralnoafriškem cesarstvu. Tudi v drugih afriških dr-
žavah je ubrala pot skupnega vla-
^mona —
metna indmtfija Zalog
kmetijske proizvodnje (gnojila, semena, zaščitna sredstva, močna krmila, gradbeni material itd.). Od kmetov pa je kupila v zadnjem času letno 3,6 milij. litrov mleka, 1.200 ton mesa (pitano govedo) in 1.300 broj-lerjev, večje količine krompirja, zelja in rdeče pese. S tako usmeritvijo koristijo tako zasebnim kmetom kot tudi podjetju za lastno predelovalno industrijo.	zavan je
Mesna industrija, ki ima svoje nanja v industrijske in druge objekte, podjetje v Zalogu, ima zmogljivost P" katerih je delež jugoslovanskega 25.000 glav govedi in 75.000 praši- obrata v glavnem inženiring, investi-čev na leto. V sestav te dejavnosti i'jska oprema m posredovanje tehno-spada tudi obrat Pršutarna Lokve na l°g'je. Za to dejavnost v deželah v Krasu pri Sežani, ki zmore 50.000 ^zvoju je organizirala EMONA po-kosov pršuta letno. Proizvodni pro- sebno službo, ki se ukvarja s posa-gram mesne industrije pa ne obsega *neznimi sektorji proizvodnje, samo vse načine klobas in suhomes- Zunanje-trgovinska dejavnost or-natih izdelkov, temveč tudi konzer- ganizacije Emone je še posebej orga-virane izdelke, kot so to nadevana ntzirana na maloobmejnem območju paprika, fižol s klobaso, klobasa z z Italijo, pa tudi z republiko Mad-zeljem idr. Ta del proizvodnega pno- žarsko. Poleg tega spadajo v sestav grama dobiva zmeraj večjo važnost, zunanje-trgovinske dejavnosti tudi saj je delež žensk, ki so zaposlene v oskrba tujih ladij in letal, diplomat-industriji, zrasel že na kakih 50% skih predstavništev itd. Delovna or-vseh zaposlenih.	ganizacija Emona Commerce ima
Vrhu tega se EMONA ukvarja tudi tudi generalna zastopstva za številne z ribogojniško dejavnostjo, ki obsega tuje firme.
predvsem proizvodnjo iker, vzrejo Važno v sestavu Emone je tudi
heteiirstvo, saj obsega zmogljivost vseh Emoninih hotelov nad 3.500 ležišč in okoli 10.000 restavracijskih sedežev.
iš Turistična agencija Globtour, ki sodi med največje turistične agencije v Jugoslaviji, dela s številnimi tujimi agencijami in domačimi hotelskimi organizacijami. Tako je turistično poslovanje razporejeno vzdolž celotne jadranske obale od Kopra do Uljcina, prav tako pa seveda v vseh večjih slovenskih mestih.
Delovna organizacija ima interno banko z internimi žiroračuni vseh temeljnih organizacij združenega dela. Elektronski računski center opravlja vse usluge za vso delovno organizacijo kot celoto.
Mesec
s/o venske Zrn/igre
V počastitev siovenskega kuiturnega praznika ob 130-ietnici smrti največjega siovenskega pesnika Franceta Prešerna sta knjigarna „Naša knjiga " in uredništvo ^Siovenskega vestnika" spet pripravita že tradicionaino in priijubijeno akcijo pod nasiovom MESEC SLOVENSKE KNJiGE. V tem okviru nudi knjigarna tekom meseca februarja izredno ugodne pogoje za nakup siovenskih knjig. Tozadevni izbor obsega najraziičnejša področja književnosti — ieposiovne, poijudnoznanstvene, otroške in strokovne knjige, iz tega bogatega izbora objavijamo nekaj nasiovov.
Vsaka knjiga samo ši!.
O Fran Žižek: MiKLOVA ZALA, ljudska igra, 78 str ilustr. br.
O Ivan Potrč: ZLOČiN, kronika borbe za napredek, 108 str. br. O Siegfried Lenz: KNJiŽNi MOLJ, zbirka vedrih zgodb,
120 str. br.
O E. S. Thompson: ViNiPEŠKi VOLK, in druge povesti, 112 str. ilustr. br.
O Wol( Durian: ROBBER, povest o odnosu med človekom in živaljo, 120 str. ilustr. kart.
Vsaka knjiga samo ši).
#	Edgar Atlan Poe: MASKA RDEČE SMRT!, zbirko povesti, 128 str. ilustr. br.
$ Vladimir Dedijer: ZAPiSKi iZ AMERiKE, potopisni vtisi iz povojne Amerike, 192 str. ppl.
#	Rene Giullot: GOŠČAVA )N ŽiVAL), zgodbe iz afriškega pragozda, 140 str. ilustr. kart.
#	Oton Župančič: iZBRANE PESMi, pesniška zbirka, 176 str. br.
#	Elio Vittofini: LJUDJE tN NELJUDJE, roman o boju proti fašizmu, 192 str. pl.
Vsaka knjiga samo ši).
O Juš Kozak: LESENA ŽLiCA, roman iz čosav tašističhe okupa^ cije, 348 str. br.
O Tone Seliškar: BRATOVŠČiNA SiNJEGA GALEBA, mladinska povest, 92 str. br.
O Janez Švajncer: JUNAK NA KOLCiH, pisateljivi spomini na otroška leta, 156 str. ilustr. br.
O Lili Novy: MAJHNi STE NA TEM VELiKEM SVETU, zbirka otroških pesmic, 64 str. ilustr. kart.
O Ernst Lohndorf: PEKEL NA JACiNTU, pustolovska zgodba', 178 str. ilustr. kart.
Vsaka knjiga samo ši).
#	Dr. Herbert Lewandowski: LJUBEZEN TOD iN DRUGOD, raziskovanje ljubezenskega življenja širom po svetu, 352 str. ilustr. p).
#	TA HiŠA JE MOJA iN VENDAR MOJA Ni, antologijo koroških avtorjev, 176 str. ilustr. pl.
#	Adam Sarapata: OSNOVE SOCiOLOGiJE DELA, priročnik, 192 str. br.
#	Reinhard Seiftert: ŠOLA DOBRE VOŽNJE, knjiga za avtomobiliste, 136 str. ilustr. br.
#	Dr. France Černe: ABECEDA EKONOMiJE, temeljna načela sodobne gospodarske politike, 192 str. ilustr. br.
Vsaka knjiga samo ši).
O Ivo Andrič: MOST NA DRiNi, roman jugoslovanskega nobelovca, 348 str. pl.
O Frans G. Bengtsson: RDEČi ViKiNG, roman iz zgodovine skandinavskih narodov, 460 str. pl.
O Juš Kozak: PAVLiHOVA KRONiKA, roman, 252 str. pl.
O Danielle Hunebelle: MOJ PRiJATELJ KiSSiNGER, zapiski o ameriških politikih, 224 str. pl.
O Johan Bojer: ZADNJi ViKiNG, roman iz življenja lototskih ribičev, 308 str. ppl.
Vsaka knjiga samo ši).
#	Johan Falkberget: V ZNAMENJU KLADiVA, roman c rudarjih, prva knjiga 496 str. ppl.
#	Johan Falkberget: V ZNAMENJU KLADiVA, druga knjiga 604 str. ppl.
#	Selma Lagerlot: ZGODBA O GUNNARJU HEDEJU, ljubezenska povest, 116 str. ilustr. pl.
#	Harold Forster: CVETOČi LOTOS, zapiski z Jave, 320 str. ilustr. pl.
#	A. E. Hotchner: SPOMtNi NA PRiJATELJA, knjiga o pisatelju Ernestu Hemingwayu, 308 str. ilustr. polusnje.
Posamezne knjige iahko naročite tudi po pošti. Vendar opozarjamo, so mnogi nastovi na zaiogi te v enem izvodu; zato svetujemo, da pohitite z nakupom oz. naročitom. Sicer pa obsega izbor še mnogo drugih iepih in zanimivih knjig po enako ugodnih cenah, tako da se obisk v ..Naši knjigi" v MESECU SLOVENSKE KNJiGE še posebej izpiača.
Knjigarna „Naša knjiga"
Cetovec, Pavtičeva 5-7
Cava - Šimama n! več
Pred nedavnim je nenadoma umri v naši vasi $iman Podlipnik. Rodi) se je leta 1891 pri Anderlnu na Cavi. Takrat je vodila cesta preko Korena še skozi nošo vas. Pokojni se je izuči) lesarskega poklica in bi) več tel tesarski mojster. Do
VOLKODLAK)
družinska drama iz medvojnega obdobja
v nedeijo 18. februarja 1979 ob 19. uri v farni dvorani v Sentiiju.
Gostuje igraiska skupina SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni.
Prirediteij: farna miadina v Sentiiju.
Prisrčno
Radiše
V soboto, dne 10. februarja je Stovensko prosvetno društvo na Ra dišah že tretjič prirediio svoj že takorekoč tradicionaini „Radiški pies". Prišii so največ domačini, ter napoiniii prostore v gostiini pri Taverju. Žai smo ietos pogrešati )judi iz drugih krajev, kar pa je razumijivo, ker je biio prav tokrat nakopičenih ceio vrsto drugih prireditev. A kijub temu so se naši ijudje kar segreii ob poskočnih vižah ki so jih igra)) „Trgovti" iz Siovenije.
Vrteio se je staro in miado ter se zabavati ob vesei) muziki ter siad-ki kapijici. Biio je že zgodaj zjutraj ko smo se vračaii na svoje domove.
upokojitve je delal pri cestni upravi v Beljaku. Zai živtjensko družico si je izbral Trabinjarjevo Lojzo, ki mu je gospodarita na majhni kmetiji, medtem ko je on hodi) na delo. Ta družina je bita znana po svoji gostoljubnosti. V zadnji vojni so našti v njegovi hiši podporo in pomoč vsi tisti, ki so stradali in umirali v neposredni bližini. Življenje pokojnega Simona naj nam bo vsem za vzgled.
Na pogrebu se je zbrala velika množica pogrebcev, da se poslovi od človeka ki ga je imelo vse rado.
Lepo domačo petje cerkvenega zbora pod vodstvom Uštinovega Lojzija pred mrtvašnico in v cerkvi je dalo pogrebnemu obredu še turobnejše obeležje. Pokojnega Simona bomo ohranili v častnem spominu, svojcem izrekamo naše globoko sožalje.
Prosoviče pri Mariji na Ziiji
7z7?o :w s&rofMMo ^ot je žwe/, je še/ fHtjr ot/ nas v 79. /efK sžcrost: /%Hez Co/w :z Prosovzč. Po%ojn;'& se je rotjt/ v S/oufM:;: v ZggorjK. Z.e(<z 1919 je wor%/ s rre^M^ow zrz r:d N:zozews^o. DrMgo sue-rowo vojzzo je pre^t/ vojd^ Md rds^: jroMt:. Zd družico s: je rz^rdf ženo :'z Prente. Po zdJnj; vojn: s: je sez:7d/ po<7 ndjtežj:?n: pogoj: A:s:co v Prosov:edj:. Po&ojn: je srčno Jo^er č/ove^. XoT ne^d^ „^onj:če^" pd WK je ^:7o nJcjstvovdnjc v ^omd-čew gds:7s^en: ^rnštvd.
Pogre^n: oj?reJ :n wdso je oprdv:7 Jo?ndč: ždpn:^ wdg:sSer A*ogjer v oj?e/? jez:^:Ž?. Po^ojn:^d j:on:o o^rd-n;7; v jepen: spow:nn., žen:, Ačer^: :n s:nn :zre^dn:o ndše g/o^o^o so-ždJje.
ŠPORTNI VESTNIK
L KOROŠKO SLOVENSKO MOŠTVENO PRVENSTVO V NAMiZNEM TENISU
Prvo koroško slovensko moštveno prvenstvo v namiznem tenisu smo zaključili prejšnjo nedeljo z zadnjim kolom, katero se je tokrat odvijalo za skupini A in B v telovadnici slovenske gimnazije v Celovcu.
Na ialost se temu zadnjemu srečanju igralci iz žvabeka niso odzvali, a tudi igralcev iz Bilčovsa in slov. gimnazije ni bilo; kar je skoraj nerazumljivo in tudi nešportno.
Sele na tem srečanju je padla odločitev za skupino A in kdo bo slovenski moštveni prvak: DSG Sele I ali Sele II. Sele II je s postavo Travnik Nantl, Oraže Marti in Uinik Andreja imela v svojih vrstah kar tri koroške prvake. V začetku so voditi z 1:0. Nato pa je prišlo do odločilne
Stovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem vab) na
TEKMOVANJE V SMUČARSKiH SKOK)H
v nedetjo 18. februarja s pričetkom ob 13.30 uri pr) Po-dršniku na Obirskem. V siu-čaju stabega vremena oziroma ob pomanjkanju snega, tekmovanje odpade.
Prisrčno vdMjfn:/
TV-oddaje
Knjiga - otrokov prijateij
V okviru izobraievainega tečaja „Knjiga-ofrokov prijatelj" bo avstrijska teievizija oddajata skupno 9 fiimov po ZS minut. Oddajni čas bo ob sobotah ob 17JS uri v FS !, ponovitev pa ob sredah ob 9.30 uri. Na sporedu so nasiednje oddaje:
Knjiga-otrokov prijateij — 17. 7. v FS 7, 71. 7. v FS 1.
Zakaj potrebujejo otroci knjige!— 74. 7. vFSZ, 78. 7. vFSI.
Prva znanja iz siikanic — 3. 3. v FS 7, 7. 3. v FS 1.
Današnji probiemi v siikanic) — 10. 3. vFS7, 14. 3. vFS1.
Pravijicašeiivi! — 17. 3. vFS7, 71. 3. v FS 1.
Besedna igra in fantazija — 74. 3. vFS7, 78. 3. vFSI.
Likovna oprema {iiustracijaj — 31. 3. v FS 7, 4. 4. v FS 1.
Comics, kaj iahko nudijo! — 7. 4. vFS7, 11. 4. vFSI.
Siikanice — pot k branju — 14. 4. vFS7, 18. 4. vFS1.
tekme med Oražejem Mitkom in Travnikom Nantljem, katero je — po dramatični in napeti tekmi — zmagal Oraže Mirko v tretjem nizu z 24:24. Po tej tekmi pa je Nanti malo resigniral in tako izgubil tudi tekmo proti Oraie Zdravku. Tako je prvo moštvo iz Sel, ki je tokrat prvič nastopilo s tremi igralci, pri tej odločilni tekmi gladko zmagalo s 4:2 in tako s 15imi točkami postalo slovenski moštveni prvak 1778. Drugo mesto pa so zasedle Sele II s 13imi točkami pred Bilčovsem s 4imi točkami.
VB skupini pa je zmagala — in s tem dosegla vstop v A skupino — ekipa Iz Obirskega z 12imi točkami pred igraici Dijaškega doma, ki so dosegli 8 točk, ter 2vabekoml s 4imi točkami.
Najboljši igralec A skupine in sicer s Himl zmagami in enim samim porazom je postal Oraže Mirko, pred Oraie Mar-tljo, ki je dosegla 4 zmage in 5 porazov; tretja pa je bila Užnik Andreja z 2:7.
V skupini B pa so se za prvo mesto borili kar trije igralci. Imeli so vsi samo en poraz. A Haderlap Stanko je imel srečo, da je večkrat igral, in je tako dosegel 11 zmag. Drugi pa je postal Ojster Hanzi, ki je dosegel 10 zmag, tretji pa Polanšek Justin s 4imi zmagami.
Končna testvica:
Askupinarl. DSG Sele 1,47:11 15 točk; 2. DSG Sele II, 41:18 15 točk; 5. Bilčovs 17:18 4 točke; 4. DSG Sele III, 12:27 2 točki; 5. Slovenska gimnazija 7:37 2 točki. Bskupina:1. Obir, 30:7 12 točk; 2. Dijaški dom 30:12 8 točk; 3. Zvabek I 13:24 4 točke 4. Zvabek II, 0:34 0 točk.
VELESLALOM NA SENTJAN$K!H RUTAH
V	nedeljo je šentjanško športno društvo priredilo na šentjanških rutah mednarodno tekmovanje v veleslalomu, katerega so se poleg Korošcev udeležili smučarji z Dunaja, štajerske in Slovenije. Skupno se je tekmovanja udeležilo kar 177 tekmovalcev.
V	splošni skupini je zmagal Jugoslovan Andrej Stefanovič, k) je bil tudi najboljši dneva. Med dekleti je bila najboljša An-drea Schweighofer (SVS). Proga je bila odlično pripravljena in je držala kljub neugodnim vremenskim razmeram. Razveseljiva je bila močna udeležba, kar dokazuje, da ima šentjanško športno društvo dober sloves In da je tudi teren
riviačen. Progo sta markirala Hanzi Ga-
riel inHansPscheider.
Stovensko pianlnsko drušfvo v Ce-iovcu vabi čiane in prijafeije dru-šivana
14. ZiMSKi SPOMiNSKi POHOD NA STOL
v nedeijo 18. febfuarja 1979
Zbiraiišče in skupen odhod izpred gostiine in trgovine Maiie v Bro-deh ob 4. uri zjutraj (vožnja z iast-nimi voziiij.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 7021 Ktagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32 5 50 — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
Siovenska prosvetna zveza v Ceiovcu vabi na
SREČANJE FOTOAMATERJEV s čiani fotokiuba „Kuhar" iz Kranja
v soboto 74. februarja 1979 ob 12.30 uri v prostorih Sio-venskega informativnega in dokumentacijskega centra (SiNDOKj v St. Ruprechter Strafje 19/4 v Ceiovcu (vhod na dvorišču trgovine AUTO DENZEL.
Na sporedu je predavanje o osnovah fotografiranja in razvijanja.
Vabimo Vas, da se srečanja, na katerem bomo ustanoviti ..fotokiub" — udeiežite!
Siovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu in Sio-venska športna zveza v Ceiovcu prirejata
JAZZ GiMNASTiKO
za dekieta in žene, fante in moške
v četrtek 22. februarja 1979 s pričetkom ob 19.30 uri v giavni šoii v Šentjakobu v R. Prijave: hraniinica v Šentjakobu
Prisrčno vdN;eM:7
SKD Giobasnica vabi na veseioigro
TRiJE VAŠKi SVETNiKi v nedeijo 25. februarja 1979 ob 14.30 uri pri Šoštarju v Giobasnici.
Nastopa domača igraiska skupina.
Siovenska športna zveza in Stovensko pianinsko društvo Ceiovec vabita na
L zimski pohod „Arihova peč"
v spomin padtim borcem pod Arihovo pečjo februarja iefa 1945
ki bo v nedeijo 25. februarja 1979 na Poiani nad Št. Jakobom v Rožu.
Start pred ..Poiancem" med 10. in 11. uro, cii) za smučarske tekače pred ..Poiancem",
ciij za pešce na pianinski postojanki SPD - koči nad Arihovo pečjo
1.	Program L zimskega pohoda ..Arihova peč"
a)	smučarski tek — 12 km (s tekaškimi, turnimi ali s alpskimi smučkami)
b)	kombinacija tek — pohod (s smučkami do partizanskega bunkerja, pohod naprej do planinske postojanke)
c)	pohod za pešce od ..Polanca" preko partizanskega bunkerja do planinske postojanke
č) smučarski tek za otroke — 4 km (s tekaškimi, turnimi ali alpskimi smučkami)
2.	Pogoji za udeležence
Na I. zimskem pohodu ..Arihova peč" lahko sodelujejo športniki, planinci in ljubitelji narave ne glede na državljanstvo, spol in starost. Udeleženci pohoda (pešci) na planinsko postojanko morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Pešci se morajo držati proge, ki je za pohod pregažena in označena. Start za tekače In pešce Je med 10. in 11. uro dopoldan. To se pravi, da bo lahko šel prvi na progo ob 10. uri s štartnega mesta, zadnji pa ob 11. url. Prihod na cilj oziroma planinsko postojanko mora biti najkasneje ob 14. uri.
Tekač: s smučkami pretečejo 2 krat krožno progo in se vrnejo na cilj ali pa pretečejo progo do partizanskega bunkerja, nato pa se povzpnejo peš doplaninskepostojanke.
Udeleženci pohoda na planinsko postojanko se lahko vrnejo po isti poti nazaj aii pa po poti, ki vodi na Kopanje.
S. Prijave in Startnina
Udeleženci I. zimskega pohoda ..Arihova peč" se prijavijo na dan prireditve pri štartu, kjer morajo plačati štartnlno 20— šilingov. Vsak udeleženec bo prejel štartno številko, ki jo mora nositi vidno, in kontrolni kartonček, kamor mora čitljivo vpisati svoje ime. Na kontrolnih mestih dobi vsak udeleženec žig. Ožigosan kontrolni kartonček in štartno številko je treba oddati ob prihodu na cilj oziroma v planinski postojanki, kjer dobi vsak udeleženec diplomo o udeležbi na I. zimskem pohodu ..Arihova peč" in 3 različne značke. Značke bodo tudi na prodaj. Prvouvrščeni tekači dobijo praktične nagrade, najboljši dneva pa spominsko plaketo.
4.	Okrepčita, zdravstvena služba
Vsak udeleženec bo dobil ob prihodu na cilj oziroma na planinski postojanki čaj. Za zdravstveno službo je poskrbljeno. Vsak udeleženec sodeluje na lastno odgovornost.
5.	informacije
Informacije in pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobite na sedežu Slovenske športne zveze (od 8.00 do 14.00 ure) tel. (0 42 22) 85 2 35, na sedežu Slovenskega planinskega društva (od 8.00 do 17.00 ure) tel. (0 42 22) 32 5 50 in na dan prireditve pr: štartu.
4. Ztmski pohod ..Arihova peč" bo Izveden ob vsakem vremenu.
V slučaju pomanjkanja snega bo na sporedu samo pohod za pešce do planinske postojanke— koče nad Arihovo pečjo.
7.	Dovoz in parkirni prostor
Iz št. Jakoba v Rožu vodi cesta proti Podroščici, preko vasi Leše/Lessach, Svatne/Schiatten in Hodnina/Kanin do Polane. Parkirišča so na razpolago v bližini štarta pri,.Polancu".
8.	Zlata značka Zimskega pohoda ..Arihova peč"
Kdor se bo petkrat udeležil Zimskega pohoda ..Arihova peč", bo prejel posebno zlato značko. Petkratno udeležbo mora dokazati s petimi zbranimi kartončki, ki jih pošlje na sedež Slovenske športne zveze.
		1 JUGOSLAVHA
H		PETEK, M. 2.: 7.00 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20
Doživljaji mačka toše — 17.35 Poietje s Katko — 18.05 Narodno zabavna glasba — 18.35 Obzornik — 18.45 človek in Jadran — 17.20 Cikack — 17.30 Dnevnik — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 21.00 Lee Harwey Oswa!d — 21.45 Dnevnik — 22.20 425.
SOBOTA, 17. !.: 8 00 Poročila — 8.05 Ljudje in zemlja — 7.05 Krokodil Ham — 7.55 Mali svet — 10.25 Bablčen vnuček — 10.55 Dokumentarna oddaja — 15.00 Poročila — 15.05 Otroci snežene dežele — 17.00 Košarka: Cibona — Jugoplastika — 18.40 Naš kraj — 18.50 Očka, dragi očka — 17.15 Risanka — 17.30 Dnevnik — 20.00 Marie Curie — 21.00 Ljubezen — 22.35 Dnevnik.
NEDELJA, 18.	8.35 Poročila — 8.40 Za
nedeljsko dobro jutro — 7.10 Marija —
10.25	Sezamova ulica — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 20.00 Osma ofenziva —
21.00	Kako nam rastejo otroci — 21.45 Dnevnik — 21.40 Rock koncert — 22.05 Športni pregled.
PONEDELJEK. 17. 2.: 7.00 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Vrtec na obisku — 17.40 Kaj vemo o . . . — 18.05 Človek za človeka
—	18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade
—	17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 20.00 Lovci na volkove — 21.15 Kulturne diagonale — 21.55 Dnevnik.
TOREK 20. Z.: 8.45 TV v šoti — 17.20 Poročila— 17.25 Slovenski ljudski plesi— 17.55 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.40 čas, k) živi — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik —
20.00	Mi med seboj — 20.55 Pota Poljske —
22.20	Dnevnik — 22.35 Razvoj popularne glasbe.
SREDA, !1. !.: 7.00 TV v šoli — 17.35 Poročila — 17.40 Z besedo in sliko — 17.55 Lodonska narodna glasba — 18.35 Obzornik — 18.45 Glasba starega Jadrana —
17.20	Cikcak — 17.30 Dnevnik — 20.00 Poročna noč — 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov.
ČETRTEK, M. 8.55 TV v šoii — 14.45 Poročila — 14.50 Krokodil Ham — 17.00 Boj proti nesnaženju — 17.55 Trim brez trebuha — 18.35 Obzornik — 18.45 Babičin vnuček — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik —
20.00	Oči kritike — 20.45 Glasbeni magazin
—	21.35 Dnevnik — 21.50 Primer Sandre Laingh.
A V S T R ! J A 1
PETEK, 14.	7.00 Za pred-
šolske otroke — 7.30 Ruščina — 10.00 Gost pri Carry-u Hauserju — 10.30 Klub seniorjev — 11.00 THX 1138 — 17.00 Za predšolske otroke —
17.25	živali, tvoji prijatelji — 17.45 Zadeva z oslom — 17.55 otrokom za lahko noč —
18.00	Humoristična oddaja — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Slike Iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura in
šport — 20.15 Stari — 21.00 Tiralica — 22.05 šport — 22.20 Potapljač na trnku — 0.05 Poročila.
SOBOTA, 17.	15.25 Dame volijo — 17.00
Risanje, slikanje, oblikovanje — 17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptikum— 18.20 Pregled sporeda — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 17.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Predstava lutk — 20.45 Udo JOrgens: Cvetlice cvetijo povsod enako — 21.55 šport — 22.00 Vse na eno karto — 23.55 Poročila.
17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Trije možje na enem konju — 21.30 Poročila in šport.
ČETRTEK. !ž. !.: 7.00 Za predšolske otroke — 7.30 francoščina za začetnike — 10.00 Obraz stoletij — 10.30 Ljudje, živali, senzacije — 17.00 Za predšolske otroke —
17.25	Živalski leksikon — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura in Šport — 20.00 Tele-muzej — 20.15 Dalli, dalli — 21.45 Poročila in šport.
NEDELJA, 18. !.: 11.00 Pogovor žurnalistov z dr. Josefom Tausem — 15.25 Acapuico —
17.00	Lutkovna predstava — 17.30 Pinocchlo
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Vodič skozi avstrijsko ljudsko glasbo — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura In šport
—	20.15 Zgodbe iz Bollerupa — 21.50 šport
—	22.00 Nočni izbor — 22.45 Teologija in pogovor — 23.15 Poročila.
PONEDELJEK. 17. !.: 7.00 Za predšolske otroke	—	7.30	Dežela	in ljudje	— 10.00
Telefrance	— Poesie et mušic —	10.30 Po-
tapljač na trnku — 17.00 Za predšolske otroke	—	17.25 Pika	nogavička	— 17.55
Otrokom za iahko noč — 18.00 Družina Robinson — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ponedelj-ski šport — 21.00 Petrocelll — 21.50 Poročila in šport.
TOREK. 20. 2.: 7.00 Za predšolske otroke
—	7.30 Angleščina — 10.00 Nova matematika	—	10.30 Dame	volijo —	17.00 Za
predšolske otroke — 17.25 Tudi pošaliti se je treba — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Živalski svet — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije— 17.30 čas v sliki, kultura in šport
—	20.00 Poročilo o akciji ob letu otroka
—	20.15 Kaj sem jaz? — 21.10 Deklica iz New Yorka — 21.55 Hotel v Duke-Street — 22.45 Poročila in šport.
SREDA, 21. 2.: 7.00 Tudi pošaliti se je treba — 7.30 Knjiga — partner otroka —
10.00	Organizacija podjetja in proizvodnja — 10.30 Acapuico — 17.00 Lutkovna predstava — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Franklin proti Hooperju — 18.25 Pregled sporeda
—	18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije —
AVSTR!JA 2
^ PETEK, 14. 2.: 18.00 Orlen-tHtBBBan tacija — verska knjiga za otroke — 18.25 Pregled sporeda — 17.30 Trailer — 20.15 Ali je imet Darwin prav? — 21.00 Nova — 21.20 Čer
—	22.20 čas v sliki s kulturo in karikaturami tedna — 22.55 The Bete Midler Spe-cial.
SOBOTA, 17. 2. 14.30 Hokej — 17.00 Club Regional — 17.55 Knjiga — otrokov partner — 18.25 Brez nagobčnika — 17.30 The Munsters — 17.55 Galerija — 20.15 čas izpitov — 22.00 Jazz v soboto.
NEDELJA, 18. 2.: 11.15 Koncert — 14.09 Stekleni človek — 17.00 Dežela in ijudje
—	17.30 Pregled — kultura v Avstriji —
18.00	Eno uro s teboj — 17.15 Lonce Link — secretChimp —.20.00 Bazar plošč — 20.1S V lastni zadevi — 22.00 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 17. 2.: 18.00 Angleščina —
18.25	Pregled sporeda — 18.30 Pod večnim ledom — 17.30 Kitara za vse — 20.00 Hotet v Duke Street — 20.50 Vstop prost — 21.50' čas v sliki — 22.20 Ljubi Viktor.
Farna mladina v Smarjefi v R. vabi na
mladinsko spevoigro HlSA TETE BARBARE
v nedeljo 1S. februarja 1979 ob 16. uri v farni dvorani v Smar-jetivRoiu.
Gostuje oder Mladje iz Celovca.
Prisrčno vabljeni!
SLOVENSK! ATLETSK! KLUB
vabi na
ptes SAK
v soboto 17. februarja 1979 ob !0. uri pri SoMarju v Globasnici.
igrajo: FANTJE IZ PODJUNE
Odbor