SLOVENSKO ODONATOLOŠKO DRUŠTVO Verovškova 56, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Internet: http://www.odonatolosko-drustvo.si E-mail: nabiralnik@odonatolosko-drustvo.si ERJAVECIA številka 38 BILTEN 31.10.2023 izhaja enkrat na leto ISSN 1408-8185 uredil: MatjažBedjanic KIYOSHI INOUE (1932–2023) NASLOVNICIPOD ROB POSLOVIL SE JE PRIJATELJIN PODPORNIK SLOVENSKE ODONATOLOGIJE –KIYOSHI INOUE (1932–2023) Sredi letošnje pomladi nas je razžalostila novica iz daljne Japonske, da je v starosti 91. let preminil svetovno znani odonatolog, castni clan in predsednik svetovne odonatološke fundacije S.I.O. (Societas Internationalis Odonatologica), ustanovni clan, nekdanji predsednik in castni clan Japonskega društva za odonatologijo (Japanese Society for Odonatology) ter prijatelj in podpornik slovenskeodonatologije – Kiyoshi Inoue (29. marec 1932 –21. maj 2023). Kiyoshi-san (SLIKA 1, na naslovnici: Kiyoshi Inoue med otvoritvenim govorom na 17. Mednarodnem odonatološkem simpoziju v Hong Kongu. Foto: M. Bedjanic, 31-VII-2006) je zanimanje za kacje pastirje kazal že kot majhen otrok, ko jih je na podeželjuhodillovit s starejšim bratomna bližnjeribnikein riževa polja skoraj vsako poletje. V srednješolskih dneh je zacasno izgubil zanimanje zanje, njegovo navdušenje nad raziskovanjem kacjih pastirjev pa se je ponovno razvnelo po letu 1950, kojebilvpisan nainženirskofakultetoUniverzevOsaki. Nanjjemocnovplival svetovno znani in takrat vodilni japonski odonatolog Syoziro Asahina. Kot inženir uporabnekemijesejeKiyoshi-san zaposlil vvelikemtekstilnempodjetju, kjer jeostal do upokojitveleta1988, kacjimpastirjemin odonatologijipase jeposvecal vprostem casu. Poleg nam vsem ljubih žuželk jebila njegova velika ljubezen tudi glasba, bil je odlicen pianist in vodja velikega pevskega zbora. Po upokojitvi je lahko kacjim pastirjem in odonatološkim aktivnostim posvecal še vec casa in za njegove zasluge, pomoc odonatologom širom po svetu ter neumorno delo, mu je bil že leta 1989 podeljen naziv castnega clana organizacije Societas Internationalis Odonatologica. Leta 1993 je v japonski Osaki organiziral izjemno uspešen in dobro obiskan 14. Svetovni odonatološki simpozij, kjer je samo v organizacijskem odboru okoli sebe zbral preko 60clanov in mnogim tujim udeležencem iz preko 20državpomagal tudi vfinancnem oziru (KIAUTA, 2014; NATSUME s sod.,2023;WILSON, 2023). Slovenijoje Kiyoshi-san skupaj z ženo Sumikoprvicobiskal sredi julija leta 1997, kojesodelovalnaXIV. SvetovnemodonatološkemsimpozijuvMariboru. Prijateljstvu in tesnemusodelovanjusprof. Boštjanom Kiautoter seveda tudi Kiyoshijevi podpori je šla zahvala, da je naše mlado društvo takrat dobilo priložnosti organizirati ta prestižen odonatološki dogodek. Nesamoto, pri kritjustroškovorganizacijedogodka namjeKiyoshi-san tudi osebnofinancnopomagal. Žal jezaradi takratnih že nekajlet trajajocih nesoglasijin trenjpravsimpozijvMariborupomenilprelomnicovzgodovini S. I. O., ki jebila preoblikovana v MednarodnoodonatološkofundacijoS. I. O., njeno vodenje pa je prevzel Kiyoshi-san (BEDJANIC, 1997a, 1997b; KIAUTA, 2014). Po njegovih lastnih besedah je Slovenija Kiyoshija navdušila in o naši deželi ter kacjih pastirjih, ki jih je opazoval in fotografiral med simpozijem, je priobcil obširen prispevekvjaponski odonatološki reviji Gracile (INOUE, 1998a, 1998b; SLIKA 2). SLIKA 2. Naslovnica obširnepredstavitve kacjih pastirjevSlovenije, ki jih je Kiyoshi-san opazoval pri nas tekom 14. Svetovnega odonatološkega simpozija, julija leta1997 (INOUE, 1998A). Kiyoshi-san je bil nedvomno eden vodilnih odonatologov na Japonskem in v Aziji. Objavil je veliko prispevkov o favnistiki, taksonomiji, vedenju in ekologiji kacjih pastirjev, porocal je o raznih odonatoloških temah s celega sveta, kot odlicen fotograf, ki je na terenih veliko casa posvetil portretiranju kacjih pastirjev, pa je neizbrisen pecat pustil z bogato ilustriranimi knjigami o kacjih pastirjih. Bil je soavtor zajetne monumentalne knjige o japonskih kacjih pastirjih v dveh delih z naslovom »The dragon.ies of Japan in colour« (HAMADA & INOUE, 1985). Bil je tudi glavni avtor zelo popularne in veckrat ponatisnjene knjige »All About Dragonflies«, pri kateri je sodelovalnjegov prijatelj in odonatološki sopotnik Kôzô Tani (INOUE &TANI, 1999). S posebno ljubeznijo je pripravljal zadnjo razširjeno izdajo »All About Dragonflies: Worldwide Revised Edition«, ki je izšla leta 2017 in pri kateri sem v sekciji o kacjih pastirjih z drugih kontinentov z veseljem pomagal s posnetki nekaterih šrilanških in azijskih vrst (INOUE & TANI, 2017; SLIKA3). SLIKA 3. Naslovnicaknjige»All About Dragonflies: Worldwide Revised Edition«,ki jokrasijo cudovite fotografijekacjih pastirjevz Japonske in celegasveta(INOUE & TANI,2017). Posebno skrb in pozornost je namenjal tudi ohranjanju kacjih pastirjev in njihovih življenjskih okolij, tako v organizacijskem smislu kot preko navdušujoce promocije s prispevki in predavanji. Pri monografiji »Guardians of the Watershed -Global Status of Dragonflies: Critical Species, Threat and Conservation« je sodeloval s prispevkom »Critical species of Odonata in Japan« (INOUE, 2004). Njegova bibliografija obsega vec kot 280 del (NATSUME s sod., 2023). Kiyoshija, ki sem ga iz velikega spoštovanja obicajnonaslavljal z Inoue-san, le na terenu ali obbolj neformalnih priložnostih pa s Kiyoshi-san, sem bežnospoznal že leta 1995na 13. Svetovnem odonatološkem kongresu v nemškem mestu Essen. Šele na 14. Svetovnem odonatološkem simpoziju leta 1997 v Mariboru ter leto kasneje na 3. Odonatološkem simpoziju skupnosti dežel Alpe–Adria na Hrvaškem je bilo mnogo vec priložnosti za daljša druženja in pogovore. Kiyoshi-san je bil nadvse prijazen in zelo uglajen gospod v pravem pomenu besede, vsled njegove hudomušne narave in ker je dobrogovoril angleško, pa sobili kljubznatni razlikiv letih pogovori z njim zelo prijetni in zabavni. Zaradi bogatega odonatološkega znanja, poznavanja zgodovine odonatologije in osebnega poznanstva s številnimi znanimi odonatologi starejše generacije sem ga vedno poslušal z odprtimi ušesi in seod njega veliko naucil. Prav v posebnem spominu mi ostaja pot iz Slovenije na prej omenjeni kongres v hrvaško Paklenico, kamor sva vrocega julija 1998 skupaj odropotala z mojim legendarnim rdecim yugom … Najprej seveda na predsimpozijski teren na cudovita Plitvicka jezera (SLIKA 4), v okviru simpozija pa še na Pag in ostale odonatološko zanimive lokalitete v širši okolici Paklenice. Kiyoshi-san je bil tudi za teren, ne glede na neizmerno poletno vrocino, vedno zgledno in elegantno urejen, s svetlo srajco ter modrimi hlacami in škornji, klobuckom na glavi in oprtanim manjšim nahrbtnikom, okoli vratu mu je obvezno visela Minolta z velikim objektivom in bliskavico, na pasu pa je imel pritrjeno še usnjeno torbico za ulovljene kacje pastirje, ki jih je vestno shranjeval v vnaprej zložene tanke papirne trikotnike. Obicajno ni manjkala niti zelo dolga teleskopska mreža metuljnica, ki se je ob polnidolžini že upogibala, a jo je Kiyoshi-san v vešci maniri japonskih odonato­logov navdušujoce vihtel za nam nedosegljivimi kacjimi pastirji. Ob tem naj dodam, da je bila udeležba predsednika svetovne odonatološke fundacije S.I.O. iz daljneJaponskena odonatološkem simpoziju skupnosti dežel Alpe –Adria na Hrvaškem seveda za vse nas velika cast, zelo pa nas je razveselilo in navdušilo tudi Kiyoshijevo predavanje »Establishment of the dragonflies at newly prepared dragonfly ponds in Japan« (INOUE, 1998c). Vec o takratnem odonatološkem dogajanju je zapisanovBEDJANIC (1998) in FRANKOVIC (1998). Ko me je Kiyoshi-san med »kuhanjem« po hrvaških cestah v rdeci plocevini nekajkrat prijazno povabil na Japonsko, vabila niti nisem jemal prevec resno, v naslednjem letu ali dveh pa je beseda dala besedo in maja 2000 sem deželo vzhajajocega sonca dejanskoobiskal. Moj odonatološki študijski obisk je bil dolgo in skrbno nacrtovan, z vnaprej natancno pripravljenim programom, ki je zajemal izbrane najzanimivejše odonatološketerene vširši okolici Osake in Tokia ter obisk parka in ustanove »DRAGONFLY KINGDOM« v kraju Nakamura, kakor tudi srecanja z lokalnimi skupinami odonatologov (SLIKA 5). SLIKA 5. Direktor ustanove »SHIMANTODRAGONFLY KINGDOM«Mitsutoshi Sugimura (levo), predsednik S.I.O.Kiyoshi Inoue (sredina) in MatjažBedjanic (desno) (Ogoh, Yusuhara-cho, 23-V-2000, Foto:M. Bedjanic). Glavni namen omenjenih srecanj je bila v prvi vrsti medsebojna predstavitev ter zlasti vzpodbujanje komunikacije in prihodnjega sodelovanja, na vsakem od njih sem predstavljal tri predavanja o kacjih pastirjih Slovenije, Šri Lanke in Bornea, cemur je sledila razprava in izmenjava izkušenj, pregled materiala in slikovnega gradiva, vecere pa smo obicajno dodobra zdelani sprošceno zakljucili ob pivu in odlicni japonski hrani. Vse skupaj je seveda do po­tankosti organiziral prav Kiyoshi­san, ki je tudi v financnem oziru velikodušno pokril znaten del stroškov tega cudovitega in zame neizmerno poucnega potovanja, ki si ga ob takratnem pripravniškem stažu na Agenciji Republike Slovenijezaokoljenebi mogel niti v sanjah privošciti. O japonski odonatološki dogodivšcini, dru­ženju s Kiyoshijem in številnimi japonskimi odonatologi ter o rezultatih terenskega dela sem obširno porocal na straneh naše Erjavecie (BEDJANIC & ŠTERN, 2000), medtem ko je Kiyoshi-san o dogajanju in rezultatih porocal v japonski odonatološki reviji Gracile (INOUE, 2001;SLIKA 6). S Kiyoshijem sva se osebno zadnjic srecala na 17. Mednarod­nem odonatološkem simpoziju v Hong Kongu leta 2006, kjer je izdatno v vec segmentih pomagal pri izvrstni organizaciji simpozija in spremljajocih dogodkov (SLIKA 7). Tako meni, kot nekaterim drugim tujim udeležencem je tudi financnopomagal priudeležbiin setrudil, dajebilovzdušjev vsehozirih sprošceno ter povezovalno. O nadvse prijetnem odonatološkem dogajanju v daljnem Hong Kongu sem obširnoporocal tudi na straneh naše Erjavecie (BEDJANIC, 2006). V pisnih stikih sva s Kiyoshijem ostala še vrsto let, seveda sem mu poslal tudisvojo knjigo okacjih pastirjih Šri Lanke, ki ga je zelorazveselila in prijaznome je pocastil zobjavokratkega pregleda vvodilnemjaponskemodonatološkem casopisu Tombo (INOUE, 2015). Približno v tistem casu, ko so mu japonski odonatologi podelili prestižni naziv castnega clana Japonskega društva za odonatologijo (Japanese Society for Odonatology), mi je poslal separat iz omenjenega casopisa Tombo, v katerem je poleg cestitk in pohval kolegov odonatologov tudi sam podrobno opisal svojo odonatološko pot v prispevku »My Life on Odonatology during the three quarters of a century«(INOUE, 2014). Veconjegovem življenju in delu ter nadvse topli osebnosti so zapisali tudi NATSUME (2023), NATSUME s sod. (2023), PIPER (2023) in WILSON (2023). SLIKA 7. Utrineks17. Mednarodnega odonatološkegasimpozija v HongKongu leta2006. Postari tradiciji je obzakljucku simpozija predsednik S.I.O.Kiyoshi Inoue (levo) predal uradnozastavoS.I.O. vhramboorganizatorju18. mednarodnega odonatološkega simpozijavIndiji, dr. Raymondu J. Andrew-u. Na desni stoji dr. T. W. Tam, organizator takratnegaiztekajocega simpozija. (HongKongWetlandPark, 4-VIII-2006, Foto:M. Bedjanic). SLIKA 8. Kiyoshi-san je ljubezen do kacjih pastirjev izražal tudi v njegovem znacilnem podpisu–posvetilo avtorju pricujocegaprispevkavknjigi All About Dragonflies. Kiyoshi-san gotovo sodi med najpomembnejše odonatološke osebnosti zadnjih desetletij. Kot tesni prijatelj in sopotnik prof. Boštjana Kiaute je bil slovenski odonatologiji zelo naklonjen in je spremljal ter podpiral njen razvoj. Njegova širokosrcnost, prijaznost, odprtost in povezovalni duh nam bodo vedno ostali v spominu. Pogrešali ga bomo! LITERATURA: BEDJANIC, M., 1997a. XIV. Svetovni odonatološki simpozij Maribor, Slovenija, 12. -23. julij, 1997. Erjavecia 4: 11-12. BEDJANIC, M., 1997b. Societas Internationalis Odonatologica: Ustanovitev mednarodne odonatološke fundacije. Erjavecia 4: 13-15. BEDJANIC, M., 1998. "III. odonatological symposium of the Alps -Adriatic Regional community", Hrvaška, 17. -24. julij, 1998. Erjavecia 6: 21-24. BEDJANIC, M., 2006. Utrinki s 17. mednarodnega odonatološkega simpozija v Hong Kongu. Erjavecia 21: 28-38. BEDJANIC, M. & M. ŠTERN,2000. Odonatološkiutrinkiiz deželevzhajajocega sonca.Erjavecia 10: 24-37. FRANKOVIC, M., (ured.) 1998. Symposium Book of the Third Odonatological Symposium of the Alps -Adriatic Community, Starigrad -Paklenica, Croatia, 17-25 July 1998. 26 str. HAMADA,K.&K.INOUE,1985.The dragon.ies of Japan in colour. Vol. 1 and 2.Kodansha,Tokyo. INOUE, K.,1998a. Ashortaccount of Slovenedragonflies. Gracile 59:1-27. INOUE,K.,1998b. ACorrigendumandsomeadditionsto myarticlein GracileNo.59.Gracile 60:30­31. INOUE, K.,1998c. Establishment of the dragonflies at newly prepared »dragonfly ponds«in Japan. V: Frankovic, M., 1998 (ured.). Symposium Book ofthe Third Odonatological Symposium ofthe Alps -Adriatic Community, Starigrad -Paklenica, Croatia,17-25 July1998.str.6. INOUE, K.,2001.Record of Mr. Bedjanic's visitto Japan.Gracile 63:57-66. INOUE,K.,2004.CriticalspeciesofOdonatain Japan.International journal of Odonatology 7(2)2004: 311-324. INOUE, K., 2014. My Life on Odonatology during the three quarters of a century. Tombo 56: 3­14. INOUE, K., 2015. Book Review: “Dragon.y Fauna of Sri Lanka, Distributon and Biology, with threat status of its endemics” (M. Bedjanic et al., 2014). Tombo – Acta odonatologica japonica 57: 8 INOUE, K., 2017. Bastiaan Kiauta – octogenarian (1937–2017). Odonatologica 46(1/2): 1-24. INOUE, K. & K. TANI,1999. All About Dragonflies. TOMBOW Publishing Co. Ltd., Osaka.152 str. INOUE, K. & K. TANI, 2017. All About Dragonflies: Worldwide Revised Edition. TOMBOW Publishing Co. Ltd., Osaka. 184 str. KIAUTA, B., 2014. Odonatological profile of Mr Kiyoshi Inoue: On the occasion of the bestowal ofmembership of honour by theJapanese Society for Odonatology. Tombo 56: 18. NATSUME, H.,2023.TributetoInoue-san,thegreatestdragonfly lover: 29March1932-21May2023. Agrion 27(2):69-71. NATSUME, H., A. SASAMOTO& R. FUTAHASHI,2023. In memoriam Kiyoshi Inoue(29th March 1932–21st May2023).Odonatologica 52(3/4):143-171. PIPER, M.,2023. In memory of Kiyoshi:1932-2023.Agrion 27(2):68. WILSON,K.,2023.Editor'snotes:Kiyoshi Inoue1932–2023.Agrion 27(2):33. (M.BEDJANIC) PRISPEVEK BIOLOŠKEGA RAZISKOVALNEGA TABORA BIOCAMP012K POZNAVANJU FAVNE KACJIH PASTIRJEV DOLENJSKE (JVSLOVENIJA) Prvimedletošnjimi študentskimitabori je bil BIOCAMP012, kosmo se od 9-VII do 15-VII-2023odpravili na Dolenjsko. Dolenjska jepokrajina vSloveniji, ki leži na JV Slovenije. Geografsko sega od Ljubljanske kotline vse do meje s sosednjo Hrvaško, kjer meja pokrajine poteka po Gorjancih. Na vzhodu, in tudi severu, poteka meja po reki Savi, na zahodu pa do Blok in reke Kolpe in tradicionalnozajema tudi Kocevsko in Belo krajino. Ker pa smo odonatologi kacje pastirje Bele krajine in Kocevskega že loceno podrobneje obravnavali (npr. KOTARAC s sod., 1996a; VINKO, 2018, 2019; ŠABEDER, 2023), bo vprispevku Dolenjska obravnavana po v zacetku omenjenem geografskem okviru, vendar brez Kocevskega in Bele krajine, ki tudi sicer predstavljata zaokroženogeografskoenoto. Med prvimi, ki so na Dolenjskem raziskovali kacje pastirje, so bili študentje in njihovi mentorji na bioloških raziskovalnih taborih. Med zgodnejšimi sta toRaziskovalna tabora študentov biologije (nadalje RTŠB) Raka in Kozje leta 1992 in 1995 (KOTARAC, 1993; KOTARAC s sod. 1996b). Prvo sistematicno organizirano raziskovanje, kot vvecini pokrajin po Sloveniji, sega v cas zbiranja podatkov za Atlas kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdecim seznamom (KOTARAC, 1997). Iz devetdesetih let prejšnjega stoletja izhaja tudi terenska notica, ki za Dolenjskoomenja štiri redkejše vrste (Lestes barbarus, Libellula fulva, Coenagrion scitulum in Sympetrum pedemontanum) (KLENOVŠEK, 1999). Slednji kamenjak je bil takrat prvic in tudi zadnjic doslej zabeležen na Dolenjskem. Na obmocju je potekala raziskava Centra za kartografijofavne in flore (nadalje CKFF), v sklopukatere sobili raziskovani tudi kacji pastirji (KOTARAC & ŠALAMUN, 2001), vendar polni vir niprosto dostopen. Del rezultatov omenjenega porocila pa je omenjen v ŠALAMUN s sod. (2003), kjer sta za obmocje omenjena Cordulegaster heros in Coenagrion ornatum, vrstiizPrilogeIIDirektive ohabitatih. Okacjih pastirjih Dolenjske je vdveh terenskih noticah pisal ŠALAMUN (2002, 2003), kjer med zanimivejšimi vrstami poleg drugih omenja Brachytron pratense. Dve leti kasneje smo lahko brali tudi o zanimivih najdbah Ophiogomphus cecilia ob reki Savi (ŠALAMUN & KOTARAC, 2006). Poglobljen seznam kacjih pastirjevspodrobnimi favnisticnimi podatki ponuja VINKO(2015), kjer sona RTŠB2009 –Mokronogna obmocjuDolenjskezabeležili zavidljivih 43 vrst kacjih pastirjev, med njimi 13 vrst z rdecega seznama. Druga avtoricaprispevkaje v svojimagistrskinaloginaobmocjuMirnskedoline vletih 2015 in 2016 zabeležila 47 vrst kacjih pastirjev (BAHOR, 2017). Zadnji biološki raziskovalnitabor predletošnjimBIOCAMPOM je bilBiološko-ekološkiraziskovalni tabor (BERT)2022, ki jepotekal na Kozjanskem. Dvojna skupina za kacjepastirje je takrat terenila tudi po širšem obmocju Dolenjske, na celotnem taboru so popisali 27 vrst kacjih pastirjev, z nekaterimi mesti vzorcenja na Dolenjskem (TIVADAR,2022). Med javno dostopnimi podatki na vmesniku Bioportal (CKFF, 2023) najdemo prvi podatek o afriškem minljivcu Anax ephippiger za Dolenjsko, vrsto je popisal Meho Tokic v Brežicah, 4-IV-2016. Iz leta 2022 prihaja tudi notica o prvi najdbi dristavicnega spreletavca Leucorrhinia pectoralis na Dolenjskem (BEDJANIC ssod., 2022). Presek navedenih javno dostopnih objav in podatkov tako predstavlja za opisanoobmocje Dolenjske kar 54 vrst kacjih pastirjev. Polegvseh že navedenih so to še: Chalcolestes parvidens, C. viridis, Lestes dryas, L. sponsa, L. virens, Sympecma fusca, Calopteryx splendens, C. virgo, Platycnemis pennipes, Coenagrion puella, C. pulchellum, Enallagma cyathigerum, Erythromma lindenii, E. najas, E. viridulum, Ischnura elegans, I. pumilio, Pyrrhosoma nymphula, Aeshna affinis, A. cyanea, A. grandis,A. isoceles,A. mixta,Anax imperator,A. parthenope,Gomphusvulgatissimus, Onychogomphus forcipatus, Cordulegaster bidentata, Cordulia aenea, Epitheca bimaculata, Somatochlora flavomaculata, S. meridionalis, Crocothemis erythraea, Libellula depressa, L. quadrimaculata, Orthetrum albistylum, O. brunneum, O. cancellatum, O. coerulescens, Sympetrum fonscolombii, S. meridionale, S. sanguineum,S. striolatum inS. vulgatum. Znaborom54vrstjeDolenjskatorejzvidika pestrosti favne kacjih pastirjev med vrstno bolj bogatimi obmocji v Sloveniji in tako smo ževnaprejvedeli, da nas na taboru caka zanimivo delo. BIOCAMP 012 je kot vsako leto doslej organiziralo Društvo varstvenih biologov Biodiva inna njem jetudi tokrat delovala odonatološka skupina. Terensko delo je potekalo z uporabo standardnih metod za raziskovanje kacjih pastirjev. Za dolocanje odraslih kacjih pastirjev smo uporabljali slikovne kljuce DIJKSTRA (2006)ter DIJKSTRA ssod. (2020). Licinkein leve kacjih pastirjevsmodolocili z ASKEW (2004) ter GERKEN & STERNBERG (1999). Nomenklatura in sistematika kacjih pastirjev sta povzeti po DIJKSTRA s sod. (2020), slovensko poimenovanje pa sledi GEISTER (1999). Mesta vzorcenja sem prvi avtor izbiral zveliko pomocjo Alija Šalamuna, ki je za obmocje pripravil obstojeca mesta vzorcenja iz podatkovne zbirke CKFF in SOD. Pri izbiri mest vzorcenja sem si pomagal tudi s slojem vode v Atlasu okolja (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja), z lastnim poznavanjem voda na tem obmocju ter z mnogimi namigi druge avtorice. Tekom terenskegatednasmopopisovali vodena širšem obmocju Novega mesta,Krškega, Brežic, Škocjana, Straže, Trebnjega in Šentjerneja. Terenili smo torej predvsem po Novomeški pokrajini (Topliški predel, Zaloška kotlina) in Krškiravni(Brežiško-Krško polje, Zakrakovje, Šentjernejsko polje) ter Krškem hribovju (GORENCIC,2014). Obiskali smo tudi del Mirnske doline. V temterenskem tednu smo skupaj terenili udeleženci Patricija Kostanjšek, Eva Klancnik, Ana Kolenc Milavec in Edi Gljušcic ter prvi avtor prispevka kot mentor skupine, kot somentoricapa se namje trikrat pridružila druga avtorica prispevka. Vecinomest vzorcenjaso predstavljale že znanelokalitete izpodatkovnezbirke CKFF in SOD, ki smo jih na taboru dopolnili z novimi favnisticnimi podatki. Šest mest vzorcenja(TABELA 1:št. 1, 13, 14, 20, 33, 45)smozvidikaraziskovanjakacjih pastirjevobiskali prvic.Med slednjimi bi izpostavil obmocje v Zburah (TABELA 1; št. 13, 14). Gre za parcele v lasti Janija Vidmarja, naravovarstvenika in clana Dolenjske sekcije DOPPS, ki na tem obmocju že leta odkupuje parcele ter jih prepušca naravnemu sukcesijskemu razvoju in jih sonaravno upravlja. Na omenjenihparcelah se je v letih, odkar nanjihne poteka vec intenzivno kmetijstvo, razrastlo veliko trsticje, ki na eni strani meji na vlažen travnik, na drugih dveh straneh tega trikotnega obmocja pa meandrirata potoka Radulja in Laknica, ki ju poseljuje bober. Ker se na tem obmocju bobra ne preganja, je nastal res lep sklop mokrišc z vec manjšimi mlakami, kanalcki ter eno veliko mlako z otockom. Odonatno favno smo na tem cudovitem mokrišcu v Zburah popisali prvic, vec o tamkajšnjih vrstah pa vnadaljevanju. TABELA 1. Mesta vzorcenja na biološkem raziskovalnem taboru BIOCAMP 012 2023Škocjan na Dolenjskem med 9-VII in 14-VII-2023. Navedeni so zaporedna številka in ime mesta vzorcenja, zemljepisna širina (Lat.) in dolžina (Lon.) v koordinatnem sistemu WGS84 ter datumobiskaposameznega mesta vzorcenja. IME MESTAVZORCENJA LAT LON DATUM 1 RekaKrka ob naseljuDolenje Kronovo 45.85389115.2594259-VII-2023 2 Dolinski potok 50 m nad vtokom v ribnik nad 45.85927 15.67623 10-VII-2023 pregrado 3 Grajski potok (Leskova draga, Bukovšcica) 50 m 45.86978 15.66202 10-VII-2023 J od lokalne ceste 4 Ribnik Prilipe -V ribnik 45.8787 15.62523 10-VII-2023 5 Ribnik Prilipe -osrednji ribnik 45.87888 15.62347 10-VII-2023 6 Ribnik Prilipe -Z ribnik 45.87914 15.62124 10-VII-2023 7 Mrtvice Save v Prilipah (Mrtvica Cola) 45.87874 15.63841 10-VII-2023 8 Mrtvica Cola (Prilipe), osrednji del mrtvice reke 45.87843 15.63449 10-VII-2023 Save V od pritoka Dvorskega potoka, S ob avtocesti 9 Prodišce na desnem bregu reke Save pod 45.87842 15.64688 10-VII-2023 jazbicami, 350 m pred iztokom Dvorskega potoka 10 Mrtvica Topla struga, razširjeni S del J od Term 45.88669 15.62963 10-VII-2023 Catež 11 Mlaka na JZ J konca gramoznice in zbirališca 45.89111 15.54749 10-VII-2023 odpadkov S od vasi Boršt 12 Mocvirni travnik V ob Goriškem potoku V od 45.9285 15.26411 10-VII-2023 vasi Zagrad, 280 m VJV od domacije Klevišar, Zagrad 25 13Parcele nasotocju Laknicein Radulje vZburah, 45.89955515.25721611-VII-2023 velika mlaka vtrsticju obRadulji 14Parcele nasotocju Laknicein Radulje vZburah, 45.664794 13.983608 11-VII-2023 tri manjšemlake vvisokem trsticju 15RibniknaJZstrani nekdanjega glinokopa Zalog 45.79255915.10393111-VII-2023 IME MESTAVZORCENJA LAT LON DATUM 17Osrednje mokrišce v nekdanjemglinokopu Zalog 45.79484515.10463311-VII-2023 46.00996 15.49975 12-VII-2023 19 Ribniki Stolovnik (Mackovec) -osrednji, najvecji 46.0062 15.49653 12-VII-2023 ribnik 20Travnikob OŠFrana MetelkaŠkocjan 45.907025 15.287893 13-VII-2023 21Pritok Radulje,700mvzhodnood Škocjana 45.90790915.30376113-VII-2023 23 J jezerceV ob cesti vkamnolomu Kremen, 800m 45.94153115.05795913-VII-2023 J od naseljaMirna 24Srednji, usedalnibazenvkamnolomu Kremen, 45.941755 15.058233 13-VII-2023 800 mJod naselja Mirna 25JV jezerce v kamnolomu Kremen, 800m J od 45.94179915.05890513-VII-2023 naselja Mirna 26S jezerce ob potoku Gomilšcicavkamnolomu 45.943226 15.058627 13-VII-2023 KremenJod vasi Mirna 27 Ribnik Blato 45.934234 15.007712 13-VII-2023 28Kanal, 150mvzhodnood ribnikaBlato 45.933975 15.010877 13-VII-2023 29Peskokop Polhovica vgozdu Srdaja,600mZJZ45.84901215.27423713-VII-2023 od vasi Praprece pri Šentjerneju 30 Cadraški potok primostuvGolempri ribogojnici 45.858166 15.292379 13-VII-2023 31 Ribnik V ob cesti Dolenji Maharovec–Gorenja 45.860845 15.290752 13-VII-2023 Gomila, 300 mSSZod zaselka Golo 33 Jasa ob soteskivodotoka Kobila, 2kmJZpo makadamu od naseljaMihovo 34 Potok Kobilamedvasema Mihovoin Gorenje Vrhpolje 35 Manjši ribnikSZ odsamostanaPleterje 37 RekaRadulja 70mnadmostom200mZod domacije Mencin 45.789716 13.346475 14-VII-2023 45.807821 15.329486 14-VII-2023 45.820158 15.351417 14-VII-2023 14-VII-2023 45.87799 15.32975 14-VII-2023 45.87888 15.3298 14-VII-2023 39 Štritovskojezero 45.91697 15.3394 14-VII-2023 41 RekaRadulja naobehstranehavtoceste 45.89278 15.31615 14-VII-2023 IME MESTAVZORCENJA LAT LON DATUM 45.89276 15.31664 14-VII-2023 43 Vodni zadrževalnikna J straniavtoceste300m 45.89383 15.31822 14-VII-2023 JV od zaselka Gmajna 45.89928 15.32798 14-VII-2023 45Vodni zadrževalnikJod potokaMartinkob 45.89912615.32764214-VII-2023 magistralni cesti V odGrmovlja TABELA 2: Seznam 40 vrst kacjih pastirjev, popisanih na biološkem raziskovalnem taboruBIOCAMP012 2023 Škocjan na Dolenjskem med 9-VII in 14-VII-2023. Navedeni so strokovnoin slovensko imevrste, naravovarstveni statuspo Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeci seznam (Ur. l. RS,št. 82/02,42/10;V –ranljivavrsta; I -neopredeljena vrsta), vrsti uvršceni na Priloge Direktive ohabitatih pa sta v stolpcu»status« oznaceni kot HD. Zaporedna številka mesta vzorcenja pomeni lokaliteto iz TABELE 1, kjer smo vrsto popisali. Kadar je ob številki mesta vzorcenja nadpisana zvezdica *, smo vrsto popisali tudi kot licinko, nadpisana oznaka ex predstavlja tudi najdboleva, nadpisanaoznaka ten predstavlja najdbo svežih osebkov in nadpisana oznaka x predstavlja najdbo mrtvega osebka. STROKOVNO IME SLOVENSKO IME STATUS MESTO VZORCENJA-TAB.1 Chalcolestes parvidens PRESENETLJIVA I 18 PAZVERCA Chalcolestes viridis ZELENA PAZVERCA 11, 13, 16–19, 29ex, 39 Lestes barbarus GRMIŠCNA ZVERCA V 14 Lestes sponsa OBVODNA ZVERCA 39 Sympecma fusca PRISOJNI ZIMNIK 11, 29ex, ten Calopteryx splendens PASASTI BLEŠCAVEC 1, 2, 4, 5, 9, 10*, 13, 14, 18, 23–28, 29ex, 30–32, 34, 35, 37, 38, 40–44 Calopteryx virgo MODRI BLEŠCAVEC 1*, ex, 2, 12, 18, 19, 23–28, 30–32, 34, 35, 37, 38, 41, 44 Platycnemis pennipes SINJI PRESLICAR 1, 2, 8–10, 12–15, 18–20, 22, 25–32, 34–38, 39*, 40–45 Coenagrion ornatum KOŠCICNI ŠKRATEC HD 28 Coenagrion puella TRAVNIŠKI ŠKRATEC 2, 4, 5, 8, 13–19, 22–26, 29, 36, 38–41, 45 Coenagrion scitulum POVODNI ŠKRATEC V 29 Enallagma cyathigerum BLEŠCECI ZMOTEC 2, 11, 18, 26, 27, 29, 40, 42, 45 Erythromma lindenii PRODNI PAŠKRATEC V 1*, ten, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 23, 24, 25, 26, 27, 35, 36, 39, 45 Erythromma viridulum MALI RDECEOKEC 5, 6, 10, 11, 23, 24, 25, 26, 27 STROKOVNO IME SLOVENSKO IME STATUS MESTO VZORCENJA-TAB.1 Ischnura elegans MODRI KRESNICAR 2*, ten, 4–6, 8, 11, 13–15, 18, 19, 23–27, 29, 31, 35–38, 39* , 40–42, 45 Ischnura pumilio BLEDI KRESNICAR 11, 29, 35ex, ten, 45 Aeshna affinis VIŠNJEVA DEVA V 13, 14, 33 Aeshna cyanea ZELENOMODRA 29*, ten, 35 DEVA Aeshna isoceles DEVIŠKI PASTIR V 33 Aeshna mixta BLEDA DEVA 20 Anax ephippiger AFRIŠKI MINLJIVEC 18x Anax imperator VELIKI SPREMLJEVALEC 1, 2, 4, 5ex, 6, 8, 10, 11, 13– 15, 18*, ex, 19, 24, 25, 27, 29*, ten, ex, 36, 37, 39*, 40, 45ex Anax parthenope MODRORITI 26 SPREMLJEVALEC Onychogomphus BLEDI PEŠCENEC 1ex, 5, 13, 14, 18, 23–26, 37, forcipatus 41, 45 Cordulegaster heros VELIKI STUDENCAR HD, V 13, 14, 20, 21, 24–26, 29, 30* , 34* Cordulia aenea MOCVIRSKI LEBDUH Somatochlora PEGASTI LESKETNIK V 12, 16, 17, 29, 45 flavomaculata Somatochlora SREDOZEMSKI 2, 4, 5, 12–14, 17–20, 23–27, meridionalis LESKETNIK 29–32, 35, 38–40, 45 Crocothemis erythraea OPOLDANSKI 4–7, 10, 11, 18, 19, 26, 27, 29, ŠKRLATEC 38, 39 Libellula depressa MODRI PLOŠCEC 10, 11, 13, 14, 16, 17, 23–27, 31, 36, 39*, 40, 42, 43 Libellula fulva CRNI PLOŠCEC V 1, 14, 28, 35, 40, 41, 44 Libellula quadrimaculata LISASTI PLOŠCEC 18 Orthetrum albistylum TEMNI MODRAC 1, 2, 5, 6, 8, 10, 15, 18, 19, 23–27, 36, 38–40, 43 Orthetrum brunneum SINJI MODRAC 1, 9, 28 Orthetrum cancellatum PRODNI MODRAC 1, 5, 8, 11, 23, 26, 35, 40, 44 Orthetrum coerulescens MALI MODRAC 5, 6, 11, 28, 29, 39, 44 Sympetrum fonscolombii MALINOVORDECI 13, 14, 39 KAMENJAK Sympetrum sanguineum KRVAVORDECI 4, 5, 7, 8, 13, 14, 16–19, 23– KAMENJAK 27, 42, 44 Sympetrum striolatum PROGASTI 2, 23, 26, 27, 28ex, ten, 31, 36, KAMENJAK 40–45 Sympetrum vulgatum NAVADNI 28 KAMENJAK Med popisanimi 40 vrstami kacjih pastirjev smo najpogosteje srecevali P. pennipes, C. splendens, I. elegans in A. imperator.Med pogostoopaženimi vrstami so bile še C. virgo, S. meridionalis, O. albistylum, S. sanguineum in S. striolatum. ZanimivistabilipozninajdbiC. ornatum in C. aenea, kisicer letatavzgodnejšemdelu leta. Prva je z obmocja, kjer smo jo popisali (TABELA 1: št. 28), že znana (BAHOR, 2017). NajdbaA. ephippiger predstavljašeledrugonajdbo vrste zaobmocjeDolenjske (CKFF, 2023). Popisali smojo na Ribnikih Stolovnik (TABELA 1: št. 18), in sicer smo na obrežju našli mrtev osebek, med »cesanjem« trsticja za L. pectoralis. Ceprav smo se na lokalitetah, kjer so lani in letos na Dolenjskem zabeležili L. pectoralis (BEDJANICssod.,2022), mizadrževali vecur, patevrstenataborunismozabeležili. Zelo zanimivoobmocje je bilože poprej omenjenotrstišce v Zburah. Tam smo na dveh mestih vzorcenja v dolgem dopoldanskem obisku, v spremstvu Janija Vidmarja in skupine za dvoživke, popisali 16 vrst kacjih pastirjev: C. viridis, L. barbarus, C. splendens, P. pennipes, C. puella, E. lindenii, I. elegans, A. affinis, A. imperator, O. forcipatus, C. heros, S. meridionalis, L. depressa, L. fulva, S. fonscolombii in S. sanguineum (TABELA 2). Med njimi je C. heros v Sloveniji zavarovanavrsta in vrsta s PrilogeII in IV Direktiveohabitatih,med tam najdenimi vrstami pa so L. barbarus, E. lindenii, A. affinis in L. fulva na sicer že zastarelem rdecem seznamu opredeljene kot ranljive vrste. Število vrst in naravovarstveno pomembne vrste tukaj še posebej izpostavljam, saj so take informacije lahko zanimive in pomembne za naravovarstveno ozavešcenega lastnika parcel. Tekom raziskovanja tegamokrišca smopopisali šenavadnega pupka Lissotriton vulgaris, planinskega pupka Ichthyosaura alpestris inzelene žabe Pelophylax sp., ki sovsi v Sloveniji zavarovani taksoni. Medterenskimtednomkobstojecemunaboruvrstkacjih pastirjevDolenjskenismo dodalinobenenove, takodajekoncnoštevilonespremenjeno, smopadopolniliregijsko favnisticno znanje. Dolenjska je torej z odonatološkega vidika šekako zanimiva. Temu pritrjuje 54 do sedaj popisanih vrst za to obmocje, veliko število popisanih vrst na tukajšnjih taborih v primerjavi s kakim drugim obmocjem po Sloveniji ter zanimive najdbe redkih in ogroženih vrst v prejšnjih desetletjih in nedavno. Na koncu bi se prvi avtor iskreno zahvalil Aliju Šalamunu za pomoc pri izbiri mest vzorcenja, celotniskupiniudeležencevza požrtvovalnodelovizjemnovrocem juliju, Maji Bahor za terenske obiske in dosledno razlago dolocanja licink ter DamjanuVinku zapregledzapisanega. LITERATURA: ASKEW, R. R., 2004. Keys to the final-instar larvae of European Odonata. V: Askew, R. R., Dragonflies of Europe, 2nd revised ed., str. 194-211, Harley Books, Colchester. BAHOR, M., 2017. Favna kacjih pastirjev (Odonata) Mirnske doline in ovrednotenje naravovarstveno pomembnih obmocij. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Študij ekologije in biodiverzitete, Ljubljana. 82 str. BEDJANIC, M., ŠALAMUN, A. & D. VINKO, 2022. Prva najdba dristavicnega spreletavca Leucorrhinia pectoralis na Dolenjskem ter dodatna opazovanja vrste iz drugih koncev Slovenije. Erjavecia 37: 125-131. CKFF, 2023. Foto arhiv. https://www.bioportal.si/fotoarhiv.php. CKFF, Miklavž na Dravskem polju. (oktober 2023) DIJKSTRA, K-D. B., 2006. Field guide tothe Dragonfliesof Britain and Europe.British Wildlife Publishing, Dorset. 320 str. DIJKSTRA, K-D. B., A. SCHRÖTER &. R. LEWINGTON, 2020. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe.2nd ed.Bloomsbury Publishing, London.336 str. GEISTER, I., 1999. Seznam slovenskih imen kacjih pastirjev (Odonata). Exuviae 5/1: 1-5. GERKEN, B. & K. STERNBERG, 1999. The exuviae of European dragonflies. Arnika & Eisvogel, Höxter. 354 str. GORENCIC, K., 2014. Geografski in zgodovinski razvoj Krške kotline. Diplomska naloga. Ljubljana, Univerza vLjubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek zageografijo,Oddelek zazgodovino,86str. KLENOVŠEK, D., 1999. Drobtinice in ocvirki: grmišcna zverca Lestes barbarus,povodniškratec Coenagrion scitulum, crni plošcec Libellula fulva, pasasti kamenjak Sympetrum pedemontanum. Erjavecia 8: 16-17. KOTARAC, M.,1993. Delo odonatološkeskupine. V:M. Gucek(ured.),Tabor študentovbiologije Raka '92, str. 14-15, Zveza organizacij za tehnicno kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. KOTARAC, M., 1997. Atlas kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdecim seznamom, Atlas of the dragonflies (Odonata) of Slovenia with the Red Data List. Atlas faunae et florae Sloveniae 1. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. KOTARAC, M. & A. ŠALAMUN, 2001. Kacji pastirji (Odonata). V: Poboljšaj, K. (ur.), Opredelitev ekološko pomembnih obmocij v predelu spodnje Save in Dobrave ter priprava predloga ukrepov za omilitev posledic na naravi v zvezi z nacrtovanimi posegi (porocilo), str. 65-73, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. KOTARAC, M., A. ŠALAMUN & S. WELDT, 2003. Strokovna izhodišca za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Kacji pastirji (Odonata) (koncno porocilo). Narocnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center zakartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 104 str. KOTARAC, M., M. BEDJANIC, A. PIRNAT& A. ŠALAMUN, 1996a. Prispevek k poznavanju favne kacjih pastirjev (Odonata) v Beli krajini (JV Slovenija). Exuviae 2(1): 1-9. KOTARAC, M., A. PIRNAT, A. ŠALAMUN & M. BEDJANIC, 1996b. Prispevek k poznavanju favne kacjih pastirjev (Odonata) Kozjanskega vzhodna Slovenija. V: M. Bedjanic (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Kozje ‘95, str 37-48, Zveza organizacij za tehnicno kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. ŠABEDER, N, 2023. Porocilo skupine za kacje pastirje. Zbornik Dijaškega biološkega tabora 2021, Dragatuš. [v pripravi] ŠALAMUN, A., 2002. Drobtinice in ocvirki: Nekaj odonatoloških zanimivosti iz okolice Prilip v Posavju. Erjavecia 13: 15-16. ŠALAMUN, A., 2003. Drobtinice in ocvirki: Nekaj odonatoloških zanimivosti iz gozda Dobrava na Dolenjskem. Erjavecia 15: 12-13. ŠALAMUN, A. & M. KOTARAC, 2006. Drobtinice in ocvirki: Zanimive nove najdbe kacjega potocnika Ophiogomphus cecilia v reki Savi. Erjavecia 21: 20-21. TIVADAR, N., 2022. 8. Biološko-ekološki raziskovalni tabor (BERT) 2022 -Kozjansko. Erjavecia 37: 74-79. VINKO, D., 2018. Porocilo o delu skupineza kacje pastirje. V: P. Presetnik (ured.),Raziskovalni tabor študentovbiologije Dragatuš 2015,str. 39-46,Društvoštudentovbiologije, Ljubljana. VINKO, D., 2019. Porocilo o delu skupineza kacje pastirje. V: P. Presetnik(ured.),Raziskovalni tabor študentov biologije Kocevje 2014, str. 49-58,Društvo študentov biologije, Ljubljana. (N.ŠABEDER &M.BAHOR) 9.BIOLOŠKO -EKOLOŠKI RAZISKOVALNI TABOR (BERT)2023 Letošnji tabor BERT, ki ga organizira Društvo študentov naravoslovja iz Maribora, je kot vsako leto potekal v zacetku avgusta, tokrat na Dolenjskem. Odonatološkoaktivni smo bili med 29-VIIin 2-VIII-2023, nastanjeni pa smo bili v Lovskem domu Velike Lašce, od koder smo se dnevno opravljali na terene. V petih dneh smo popisali 40 lokalitet in se skupno srecali z 31 vrstami kacjih pastirjev. Tudi letos je bilo zanimanje za kacje pastirje veliko, zato je na taboru delovala dvojna skupina. Vreme nam je bilo vseh pet terenskih dni precej naklonjeno, zato sena terenih nismo dolgocasili. SLIKA 1. Skupinska fotografija udeležencevskupineza kacje pastirje in »visokih obiskov«iz Slovenskega odonatološkega društva (Foto:N. Tivadar). Prvi dan smo se odpravili proti Ribnici in njeni okolici, kjer je bila ena izmed bolj zanimivih in lepih lokalitet povirje potoka Sajevec, kjer smo se zadržali kar nekajcasa. Nato smo se odpravilijužneje in popisali bajer, ki nas je razveselil s kar nekaj vrstami ter ribnik ribiškega društva,ki zaradipomanjkanja obrežnevegetacije za nasni bilzelo zanimiv. Vmes smo popisali tudi nekaj mlak, potockov in kanalov obpoti, terenskidan pasmozakljucili znamakanjem vKocevskem jezeru. Naslednji terenski dan se je zaradi oblacnega vremena zacel malo manj obetavno. Kose je vreme razjasnilo, smoseodpravili doCrnelskega potoka, ki se, sklepam da,zaradi zajezitverazširi vgozdnomlako. Tusmosrecali zelovelikovrst, najbolj pa smo se razveselili najdbe povodnega škratca Coenagrion scitulum. Ulovili in fotografirali smo ga na travniku nedalec stran od gozdne mlake oz. zajezitve Crnelskega potoka. Nato smo se odpravili v Ivancno Gorico, kjer skoraj sredi mesta najdemo tri vecje mlake, ki sonekoliko ograjene in težje dostopne. Tu so nas razveselile sledi bobra, nekateri so imeli celo to sreco, da so ga videli, medtem ko je odhitel v mlako. Dan smo zakljucili s popisom ribnika v Podgori in manjše mlake sredi pašnika v bližini, ki bi ob bolj soncnem vremenu in zgodnejši uri zagotovoponujala kaj zanimivega. TABELA 1.Seznam popisanih lokalitetna Biološko-ekološkem raziskovalnem taboru(BERT) med 29-VIIin 2-VIII-2023. 1 Sajevec, Povirje pri izviru potokaSajevec 2 Sajevec, Potok Sajevec(Radesovec) 480 mSV od cerkve vvasi Sajevec 3 Ribnica,Reka Bistrica vRibnici 4 Ribnica,SV ribnik naposestvu Ugar, 500m JZ od Ribnice 5 Prigorica,Bajer vZalužju 900mZod Prigorice 6 Prigorica, Ribnik JZ obRibiškemdomu Prigorica 7 Dolenja vas,Mocvirje Sod vasiBlate Na levem bregu potoka V odizvira 8 Dolenja vas,Veliki mlaki naSV delu vasiBlate 9 Oslica,Potok BrzicekJZod vasi Oslica 10 VelikoCrnelo, zajezitevCrnelskega potokana koncu vasi VelikoCrnelo 11 VelikoCrnelo, Crnelski potok vzhodnood zajezitve 12 Ivancna Gorica,bajervIvancni gorici J od vrtca Ribnicek 13 Potok pri Muljavi, Ribnik na potoku Brzicek300 m S od vasi Potok pri Muljavi 14 Potok pri Muljavi, gozdna mlaka200mV od Ribnika na potokuBrzicek 15 Podgora,Ribnik(Z)naSizvirupotoka Krkovo, ob kolovozu 450m Jod vasi Podgora 16 Podgora, Mlaka (V)naSizvirupotoka Krkovo 450 mJod vasi Podgora 66398, 476189 29-VII-2023 66388, 476262 29-VII-2023 66104, 479038 29-VII-2023 65191, 478909 29-VII-2023 63423, 479571 29-VII-2023 63041, 479875 29-VII-2023 61902, 480383 29-VII-2023 61694, 480500 29-VII-2023 84832, 483966 30-VII-2023 86749, 483569 30-VII-2023 86792, 484128 30-VII-2023 89167, 484893 30-VII-2023 84301, 484423 30-VII-2023 84729, 484306 30-VII-2023 75245, 477370 30-VII-2023 75239, 477478 30-VII-2023 17 Mala Racna, potok Šica 600 m V od Male Racne 84420, 477115 31-VII-2023 18 Zagradec pri Grosuplju, star rokav potoka Dobravka 87261, 475165 31-VII-2023 19 Boštanj, ribnik ob cesti S od ribnika pri Boštanju 87702, 474975 31-VII-2023 20 Boštanj, ribnik 400 m JZ od kmetije Boštanj, na Radenskem polju (ribnik Boštanj) 87626, 475035 31-VII-2023 21 Zagradec pri Grosupljem, potok Dobravka na SV robu Radenskega polja, 150 m J od Zagradca 87226, 475936 31-VII-2023 22 Sleme, povirje pritoka potoka Blošcica 400 m Z od cerkve sveti Miklavž 72996, 458560 1-VIII-2023 23 Sleme, mlaka pri koci ob povirju 400 m JV od vasi Sleme, 590 m Z od cerkve sveti Miklavž 73097, 458425 1-VIII-2023 24 Sleme, zajezitev desnega pritoka Blošcice J od vasi Sleme 73135, 458180 1-VIII-2023 25 Sleme, povirno pobocje desnega pritoka Blošcice J od vasi Sleme 73105¸ 458111 1-VIII-2023 26 Velike Bloke, reka Blošcica pri izlivu levega pritoka 1,3 km SV od Velikih Blok 72263, 461019 1-VIII-2023 27 Volcje, potocek ob kolovozu Z od križišca Velike Bloke-Velike Lašce-Nova vas 72178, 461192 1-VIII-2023 28 Nemška vas na Blokah, povirje levega pritoka Blošcice 500 m JZ od križišca Velike Bloke­ 71941, 461299 1-VIII-2023 Velike Lašce-Nova Vas 29 Volcje, povirje J ob potoku Blošcica 280 m SV od Bloškega jezera 71539, 463074 1-VIII-2023 30 Volcje, Bloško jezero 71418, 462732 1-VIII-2023 31 Kaplanovo, mlaka na J vasi Kaplanovo 74973, 469318 1-VIII-2023 32 Turjak, ribnik Turjak 81729, 470399 2-VIII-2023 33 Medvedica, ribnik S ob domaciji Borštnik, Medvedica 8 85615, 470791 2-VIII-2023 34 Vrbicje, srednji ribnik na pritoku potoka Globošcek, 430 m JV od vasi Vrbicje 86030, 470635 2-VIII-2023 35 Medvedica, ribnik 160 m V od domacije Konjevo, Medvedica 9 85689, 471169 2-VIII-2023 36 Medvedica, potok pod ribnikom 160 m V od domacije Konjevo, Medvedica 9 85771, 471115 2-VIII-2023 37 Udje, ribnik na potoku Vinšcak 650 m od naselja Udje 86902, 470399 2-VIII-2023 38 Udje, ribnik SV od hiše Udje 24 86709, 469607 2-VIII-2023 39 Gornji Rogatec, ribnik 30 SV od hiše Udje 21 86371, 469593 2-VIII-2023 40 Grosuplje, bajer v južnem robu zadrževalnika Bicje 90188, 471676 2-VIII-2023 TABELA 2. Seznam31 zabeleženih vrst naBiološko-ekološkemraziskovalnemtaboru(BERT) med 29-VIIin 2-VIII-2023, z dodanimi zaporednimi številkami lokalitet izTABELE 1. VRSTA ZAP.ŠT.LOKALITETE Calopteryx splendens –PASASTI BLEŠCAVEC 11, 18, 21, 36 Calopteryx virgo –MODRI BLEŠCAVEC 2, 3, 9, 11, 17, 22, 24, 25, 26, 28, 33, 35, 37, 38, 39 Chalcolestes viridis –ZELENAPAZVERCA 10, 13, 23, 35 Sympecma fusca – PRISOJNI ZIMNIK 40 Ischnuraelegans –MODRI KRESNICAR 4, 5, 6, 7, 8, 12, 13, 19, 24, 26, 30, 34, 37, 38, 39, 40 Ischnura pumilio – BLEDI KRESNICAR 21 Enallagma cyathigerum – BLEŠCECI ZMOTEC 31 Coenagrion puella –TRAVNIŠKI ŠKRATEC 1, 5, 6, 10, 12, 28, 37, 38, 39, 40 Coenagrion scitulum – POVODNI ŠKRATEC 11 Erythromma viridulum –MALI RDECEOKEC 5, 18, 39 Erythromma lindenii –PRODNI PAŠKRATEC 3, 8, 18, 19, 21, 26, 28, 34, 35, 37, 38, 39, 40 Platycnemis pennipes –SINJI PRESLICAR 3,4,5,6,7,8,10,13,15,19,20,24, 26,28,29,30,33,34,35,37,38,39,40 Aeshna affinis –VIŠNJEVA DEVA 3, 28 Aeshna cyanea –ZELENOMODRA DEVA 5, 8, 10, 14, 27, 31, 32, 35, 38 Aeshna grandis – RJAVA DEVA 30 Aeshna mixta – BLEDA DEVA 40 Anax imperator –VELIKI SPREMLJEVALEC 5, 8, 10, 12, 21, 34, 35, 38, 39, 40 Onychogomphus forcipatus –BLEDI PEŠCENEC 10, 27, 29 Somatochlora meridionalis – 2, 5, 7, 11, 13, 14, 20, 23, 28, 31, 33, SREDOZEMSKI LESKETNIK 34, 35, 37, 38, 40 Somatochlora flavomaculata – PEGASTI LESKETNIK 6, 18, 36 Libelluladepressa –MODRI PLOŠCEC 4, 5,17, 31 Libellula fulva – CRNI PLOŠCEC 37 Orthetrum cancellatum –PRODNI MODRAC 6, 13, 38, 39 Orthetrum albistylum –TEMNI MODRAC 4, 5, 8, 19, 20, 38, 39 Orthetrum coerulescens – MALI MODRAC 1, 2, 28 Orthetrum brunneum –SINJI MODRAC 1, 4, 7, 10, 17,22, 26, 28 Sympetrumsanguineum –KRVAVORDECI KAMENJAK 4,5, 10, 13, 17, 18,19, 22,23, 24, 26, 27, 28, 29, 31, 34, 35, 36,37, 39,40 Sympetrum striolatum – PROGASTI KAMENJAK 16, 35 Sympetrum fonscolombii – 21 MALINOVORDECI KAMENJAK Sympetrum vulgatum – NAVADNI KAMENJAK 38 Crocothemis erythraea –OPOLDANSKI ŠKRLATEC 5, 38 Tretji terenski dan smo se namenili v krajinski park Radensko polje. Vreme jebilo soncnoin pricakovanja so bila visoka. Zaradi obilnih padavin vmesecu juliju je bilo polje precej poplavljeno, kar je pomenilo, da smo težko dostopali do dejanskih habitatov kacjih pastirjev. Kljub temu smo našli dele, ki nisobili pretirano poplavljeni in ulovili kar nekaj vrst, ki jih dotakratna taborušenismovideli. Zvecer smoimeli v taboru prav posebno tekmovanje, kjer je vsaka skupina pripravila tematski koktejl, vsakpa jelahkoglasovalzasvojeganajljubšega. Naš koktejl smopoimenovali»Veliki spremljevalec« – ker te zadane in spremlja celo noc. Na koncu prispevka si lahko preberete recepturo za kacjepastirski koktejl, ki pa žal pooceniobcinstva ni zmagal. SLIKA 2. PoplavljenoRadenskopolje (Foto:N. Tivadar). Naslednji dan smo pricakovali obisknekaterih clanoviz društva SOD, zato smo vedeli,da botadanže zaradi tega poseben. Odpravili smosena barja, kisenahajajo na obmocju Blok. Vreme je bilonekolikooblacno, a smoizkoristili trenutke,ko je soncepogledaloizza oblakov. Na koncu terenanas jeobBloškem jezeru razveselila rjava deva Aeshna grandis. Kot vsako leto je potekal na taboru tudi tradicionalni »slammer party«, ki je bil zaradi zgoraj omenjenega obiska še tolikobolj pristen. Zadnji terenski dan smo se zaradi kratke noci malce pocasneje odpravili na teren. Ta dan sta nam družbo na terenu delala Peter Kogovšek in Maja Bahor s svojim podmladkom. Popisali smo lokalitete na obmocju Turjaka, nato pa smo se odpravili nekolikosevernejeproti Želimljam,Svetemu Juriju inGornjemu Rogatcu. Popisovali smo vecinoma mlake, ki jih je na tem obmocju kar nekaj. Našli smo vrste, ki jih na taboru do takrat še nismo videli – prisojnega zimnika Sympecma fusca, crnega plošcca Libellula fulva, navadnega kamenjaka Sympetrum vulgatum ter levblededeve Aeshnamixta. SLIKI 3&4. Blošcica (levo) in selfie s polovicoskupine na Radenskem polju (desno) (Foto:N. Tivadar). SLIKA 5. Koktejl(levo) in recept (desno)za koktejl »Veliki spremljevalec«,kiga je ustvarila skupinaza kacje pastirje natekmovanjuza najboljši koktejl (Foto:N. Tivadar). Letošnji tabor je bil zelo pester, tako kar se tice nabora vrst kot tudi tipov habitatov. Na terenih smo uživali in si jih vsak dan tako ali drugace popestrili. Udeleženci so se zagotovo naucili nekaj novega, nekateri so svoje znanje le nadgradili,nekatere pa so kacji pastirji zelonavdušili in so se nam pridružili tudi na terenskem vikendu. (N.TIVADAR) PRISPEVEK DIJAŠKEGA BIOLOŠKEGA TABORA 2023–POSOCJE K POZNAVANJU FAVNE KACJIH PASTIRJEV ZAHODNE SLOVENIJE Zadnji letošnji biološki tabor, na katerem je sodelovalo tudi Slovensko odonatološko društvo, je bil Dijaški biološki tabor (DBT). Ta je od 7-do 13-VIII­2023 potekal v Posocju. Nastanjeni smo bili v osnovni šoli na Mostu na Soci, od koder smo se na teren odpravljali ob povodju reke Soce in širše. Letošnji DBT, za katere kot glavni organizator skrbi Herpetološkodruštvo, je bil sicer že drugi vtem delu Slovenije, a na tistem v letu 2014 skupina za kacje pastirje ni delovala(ŠTURM & DRAŠLER, 2014). Posocje je geografsko obmocje v severozahodni Sloveniji in, kot že ime pove, obsega ozemljeobreki Soci. Zaorisobmocja in pregledpestrosti kacjih pastirjevv Posocju z Banjšicamibovtem prispevkuobmocjedefiniranokot porecjerekeSoce, od širšega obmocja izvira reke do slovensko-italijanske meje skupaj s krajema Tolminski in Kanalski Lom, planoto Banjšice, skrajno zahodnimdelom Slovenije s porecjem Nadiže in z najzahodnejšim naseljem vSloveniji, Robidišcem, ter vecjim bližnjim naseljem Breginj, vse do Gorenjske in Cerkljansko-Idrijskega na vzhodu, ne glede na nadmorsko višino. Banjšice in skrajno zahodni del Slovenije z Robidišcem,Breginjem in porecjem Nadižesovkljucenivtakodefiniranoobmocje, saj sami po sebi ne predstavljajo prav velike raziskovalne enote, združuje pa jih bližina reke Soce. Banjšice je kot del Posocja vkljuceval tudi že npr. KOTARAC (1996) in je tako tudi v oziru odonatološke zgodovine ta planota del posoškega ozemlja. Vipavska dolina, ceprav je v vecini literature del nje obravnavan kot del Posocja, je v tem pregledu izkljucena, saj predstavlja svojo geografsko enoto in je bila deležna že svoje odonatološke obravnave (VINKO & ŠALAMUN, 2013; VINKO, 2016). Goriških brd pa v to definirano obmocje, kljub bližini Soce, ne uvršcava in naj ostanejoizziv za odonatološki pregled znanega za vprihodnje. Cetudi Posocje nevelja zaodonatološki biser Slovenije,najdemostegaobmocja vendarle kar bogat nabor minulih del. Prvi zapis o kacjih pastirjih Posocja je iz Tolmina, z najdbo prisojnega zimnika Sympecma fusca (LÖW, 1866), nadaljnji podatki izhajajo iz zgodnjega 20. stoletja, ko je bil leta 1927 v okolici Bovca ulovljen sinji preslicar Platycnemis pennipes (ŠALAMUN & BEDJANIC, 1997), nabor nakljucnih zgodovinskihnajdb pa z omembo štirih vrst iz Bovca in Kobarida zaobjame KIAUTA (1969), ki predhodno za vrh Krna navaja še opoldanskega škrlatca Crocothemis erythraea (KIAUTA, 1962). Leta 1993 je v vasi Smast priKobaridu potekal Raziskovalni tabor študentov biologije (RTŠB), na katerem je o delu odonatološke skupine na kratko porocal že KOTARAC (1995), celotni rezultati pa sopredstavljeni vKOTARAC & PIRNAT (1996), ki navajata 22vrst z 20 lokalitet. Ti podatki so predstavljali tudi osrednji del tamkajšnje inventarizacije favne (KOTARAC, 1996). Posocje je bilo še dodatno obiskano v sklopu priprave Atlasa kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdecim seznamom (KOTARAC, 1997), vkateregasobilivkljucenitudi doslejomenjeni podatki.Nadaljesobilikacji pastirji vkljuceni v projekt Kali – mreža vodnih biotopov, ko so projektni partnerji z nosilcem projekta, Centrom za kartografijo favne in flore, v letih 1999 in 2000popisovali tudi kacje pastirje na nekaterih vodah vPosocju (LEŠNIK ssod., 2000), in kasneje podobno še v drugem projektu – 1001 kal -1001 zgodba o življenju (ŠALAMUN, 2007). Ti doslej omenjeni zbrani podatkinaj bi bili vsi vkljuceni tudi v našo podatkovno zbirko kacjih pastirjev Slovenije (CKFF,2023). Leta 2005 je v Breginju potekal biološko raziskovalni tabor, namenjen predvsem osnovnošolcem, na katerem je odonatološka skupina v družbi skupine za dvoživke popisala 13 vrst kacjih pastirjev, v njenem porocilu pa je dodana še fotografija 14. vrste, ki jo je posnel udeleženec skupine za hrošce (FERLETIC, 2006). A porocilo, ki velja za prvo porocanje o malem modracu Orthetrum coerulescens za Posocje, ne vsebuje natancnih favnisticnih podatkov, »le« seznam vrst in dovolj dober povzetek lokalitet, ki sejih sicer za silo da razbrati iz porocila skupine za dvoživke (VINKO &LUŽNIK,2006), s katerojeodonatološka skupinaskupaj terenila. Zbranipodatki s tegamladinskega tabora niso vkljuceni vnašo podatkovnozbirko(CKFF, 2023). Posledicno te najdbe tudi niso bile vkljucene v analizo v VINKO (2011), ki je zaobjela število vrst kacjih pastirjev Posocja, sicer brez Banjšic. Do leta 2010, ko jeprav na Mostu na Soci potekal RTŠB, je bilo v Posocju (skupaj z Banjšicami) popisanih 30 vrst kacjih pastirjev (KOTARAC, 1997; FERLETIC, 2006; VINKO, 2011).Vtistemletu so clani odonatološke skupinena RTŠBv Posocju brez Banjšic popisali 21 vrst kacjih pastirjev, pri cemer je v VINKO (2010) to zapisano za eno številko napacno. Tri vrste – višnjevo Aeshna affinis in bledo devo A. mixta ter sredozemskega kamenjaka Sympetrum meridionale – so za Posocje popisali prvic (VINKO, 2010, 2011; BEDJANIC s sod., 2010). Dobro desetletje kasneje smo delPosocja obiskali tudi clani skupine za kacje pastirje na RTŠB 2021 – Otlica in na Banjšicah z okolico (Kanalski Lom, Most na Soci, Cukla in Avce) popisali 17 vrst kacjih pastirjev, prvic v tem delu države tudi povodnega škratca Coenagrion scitulum (VINKO, 2021). Seznam vrst pa kljub manku nadaljnjih objav še ni koncan. BarbaraZakšek jevokvirumonitoringardecega apolona vBavšici dvakrat, 22-VI-2014 in 12-VI-2017, popisala pasastega blešcavca Calopteryx splendens in tako na seznam vrst Posocja dodala še to vrsto (ZAKŠEK, neobj.). Zadnja zabeležena nova vrsta pred letošnjim DBT pa je bila, visoko v Posocju, rjava deva Aeshna grandis.Slednjosta 25-VIII-2022popisalaPeterKogovšek in Nika Tivadar na Dupeljskem jezeru pri Krnu (KOGOVŠEK & TIVADAR, neobj.), podatek pa je, tako kot prej omenjena Barbarina in podatki z RTŠB 2010 in 2021, vkljucen v društveno podatkovno zbirko (CKFF, 2023). Vsota vseh popisanih vrst kacjih pastirjevdoletošnjega DBT za orisanoobmocje takoznaša 36 vrst. Tekom tabora smo širše obmocje Posocja raziskovali stalni clani skupine: Jaka Zlobko,JernejSkledar, CrtLesjak in spodaj prvopodpisanikot mentor skupine.Dva dni smo terenili skupaj s skupino za naravoslovno fotografijo, kjer nam je kacje pastirje pomagal (v objektiv) loviti predvsem mentor omenjene skupine, David Knez, Robidišce pa smo raziskovali skupaj s skupinoza ptice pod vodstvom Mitje Denaca. V sedmih terenskih dneh smo obiskali 36 mest vzorcenja (TABELA 1), pri cemer jih je šest izven obmocja Posocja z Banjšicami (TABELA 1: št. 16-20, 36). SLIKA 1. Udeleženci skupine zakacje pastirje skupaj s fotografskoskupinonapoti doKalapri Cukli (Foto:N. Šabeder). Odrasle kacje pastirje smo popisovali po standardni metodi za raziskovanje kacjih pastirjev. Na terenu smo lovili in dolocali vecinoma odrasle kacje pastirje, kot to navadno pocnemo na dijaških taborih. Vendar pa smo zaradi interesa udeležencev in želje po potrditvi pojavljanja dolocenih vrst, obcasno vzorcili tudi licinke. Povzorcenelicinke,hranjenev70 % alkoholu,smodva vecera pregledovali v šoli in nekatere lažje dolocljive primerke dolocili skupaj, ostale pa sem mentor naknadno dolocil doma. Za dolocanje odraslih kacjih pastirjev smo uporabljali slikovna kljuca DIJKSTRA (2006) ter DIJKSTRA s sod. (2020). Licinke in leve kacjih pastirjev smo dolocili z ASKEW (2004) ter GERKEN & STERNBERG (1999). Nomenklatura in sistematika kacjih pastirjev sta povzeti po DIJKSTRA s sod. (2020), slovenskopoimenovanje pa sledi GEISTER (1999). TABELA 1: Mesta vzorcenja na Dijaškem biološkem taboru (DBT) Posocje, med 7-VIII in 13-VIII-2023. Navedeni so zaporedna številka in ime mesta vzorcenja (mesta vzorcenja na širšem obmocju Banjšic, skupaj s Kanalskim in Tolminskim Lomom ter Kanalskim Vrhom so oznacene z zvezdico »*«), zemljepisna širina (Lat.) in dolžina (Lon.) v koordinatnem sistemuWGS84ter datumobiskaposameznega mesta vzorcenja. IME MESTAVZORCENJA LAT LON DATUM 1 Kal 500mVod kmetije Princ,Sod Kalskega brega naKanalskemLomu* 2 Mrtvica Soce na levem bregu 300mpod vasjo Kamno 3 Rokavreke Soce SVod domacijeGolobi, 650 mJZod cerkve svetiLovrenc 4 Opušceni bazeni vribogojnici Kobarid 5 Vodotok ob ribogojnici vKobaridu 6 Opušceni glinokopi vKobariškem blatu 7 AkumulacijskojezeroPlužna 8 Mlakapri Basecampu Bovec 9 Mlakavzbirnemcentru Bovec 10 Vodotok J od zbirnega centra Bovec 11 Kal napašniku400mS od Cukle* 12 Potok Idrija 250m Sod Spomenika padlimv casu fašizma 13 MlakaSnadcesto830mZJZod hriba Sleme, JJZod vasi Robidišce 14 Vodotok Bela JV od naseljaBela 15 ProdišceNadiže ob mostucezNadižo,pri kraju Podbela 16 AkumulacijaVogršcek -SVkrakSod avtoceste 17 Pritok Vrtojbice vgozdu Panovec,S od domacije Pri Bajti 18 Potok ob robu gozda na travniku vgozdu Panovec 19 Sprehajalnapot vgozdu Panovec,700mSod spomenika prvi svetovni vojni. 46.110429 13.770439 7-VIII-2023 46.219436 13.611068 8-VIII-2023 46.247179 13.574786 8-VIII-2023 46.33372 13.513579 8-VIII-2023 46.329344 13.541233 8-VIII-2023 46.328795 13.540126 8-VIII-2023 46.134666 13.752723 9-VIII-2023 46.246807 13.551612 10-VIII-2023 46.211919 13.413768 10-VIII-2023 46.245386 13.452117 10-VIII-2023 46.241957 13.450418 10-VIII-2023 45.911016 13.751727 11-VIII-2023 45.94208 13.665803 11-VIII-2023 45.939494 13.665589 11-VIII-2023 45.94786 13.667382 11-VIII-2023 IME MESTAVZORCENJA LAT LON DATUM 21Kal obcestiBate–Kanalski Vrh, 1,2kmJod 46.07004813.66531111-VIII-2023 KanalskegaVrha* 22Mlaka100 mS odrobaakumulacijskega jezera 46.086167 13.667186 12-VIII-2023 Avce* 23Mokrišce 100mZod robaakumulacijskega 46.08595113.66642812-VIII-2023 jezera Avce* 24Kal naZ koncu zaselka Podlaka* 46.026226 13.710397 12-VIII-2023 25Kal 200m pomakadamunaprejod naslova 46.03103 13.68864412-VIII-2023 Bate 47* 26Kal 50mJVod naslova Bate 23* 46.039816 13.687892 12-VIII-2023 27Kal naplanini, 300mpomakadamunaprej od 46.04276613.68951312-VIII-2023 naslova Bate 23* 28Kal natravniku 300m J od zaselkaKrvavec* 46.038135 13.713955 12-VIII-2023 29 Obzidankal 310m J od zaselka Krvavec* 46.03805213.71373612-VIII-2023 30Kal vzaselkuKrvavec,ob odcepu zazaselek 46.040658 13.715912 12-VIII-2023 Mokrine* 31 Kal inmlaka300mJod naslova Banjšice86b* 46.04907313.70143912-VIII-2023 33Plaža Kanal,Sod mostucezSoco 46.08663213.63263812-VIII-2023 34AkumulacijarekeSoce pri MostunaSoci 46.154254 13.743475 13-VIII-2023 35Zelomajhen travnikpredglavnim vhodom 46.15231113.74480713-VIII-2023 Osnovne šole Dušana MunihaMost na Soci Dijaški biološki tabor se je sicer letos zacel z enodnevnim zamikom od predvidenega terminatabora. Zaradi katastrofalnih poplavvikendtikpred zacetkom taborasmosenekaterizbraliin lažje,bolj lokalneterenepriceli vponedeljek,uradni prvi taborski dan pa je bil v torek, 8-VIII-2023. V tednuraziskovanja Posocja smo se prvi dan, 7-VIII-2023, odpravili na kal ob Kanalskem Lomu (TABELA 1: št. 1). Tam smo med zanimivejšimi vrstami popisali obvodno zverco Lestes sponsa in prodnegapaškratca Erythrommalindenii, kipredstavljatanovivrstiza Posocje. Naslednji dan smo krenili ob Soci in popisovali vode vse do Bovca. V okolici Bovca smo popisali tudi nekaj voda, ki jih po javno objavljenih podatkih kacjepastirci še nismo obiskali. Tako smo na mlaki v zbirnem centru Bovec (TABELA 1: št. 9) med drugim popisali rjavo devo Aeshna grandis, šele drugic v Posocju (CKFF, 2023). Vbližinite mlake(TABELA 1: št. 10)pa zabeležilineujetega inzato ledo rodu dolocenega studencarja Cordulegaster sp. Drugod v Posocju tega rodu nismo popisali. 10-VIII-2023 smo imeli skupen taborski dan, kar pomeni, da smo se celoten tabor dobili in uživali v kopanju v Nadiži. Kacjepastirska skupina smo skupaj s skupino za ptice izkoristili dopoldan še za obisk Robidišca, kjer smo popisali nekaj šeobstojecih kalov. SLIKA 2. Rjavodevo Aeshna grandis smovPosocju popisali drugic,podatekpa predstavlja prvozabeležbovdolini Soce, tokrat nanižji nadmorski višini vBovcu(Foto:N. Šabeder). 11-VIII-2023jezaznamovalavrocina, sajsmoterenilivVipavski dolininaokoli desetih stopinjah višji temperaturi, kot prejšnje dni. Pri obisku akumulacije Vogršcek (TABELA 1: št. 16) smo obcudovali vijolicaste odtenke ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata ter se razveselili preleta pasastega kamenjaka Sympetrum pedemontanum. To sta bili tisti dan, poleg zabeležbe povirnega studencarja Cordulegaster bidentata in velikega studencarja C. heros v gozdu Panovec (TABELA 1: št. 17, 18), vsekakor najdbi, ki sta poskrbeli za višek zadovoljstva med udeleženci. 12-VIII-2023 je bil za mnogo skupine dan obiska Banjšic. Nekaj kalov smo pregledali skupaj s skupinoza dvoživke, vecino dneva pa smo sodelovali s fotografsko skupino. Med zanimivejšimi podatki ta dan je bila zabeležba malega modraca Orthetrum coerulescens, kar je prvo porocanje z natancno lokaliteto o pojavljanju te vrste v Posocju, sicer pa drugo nasploh (FERLETIC, 2006). Popisali smo ga v mlaki ob akumulaciji Avce (TABELA 1: št. 22), kar jebilatadan,namenjen Banjšicam zokolico,s sedmimipopisanimi vrstami odraslih osebkov tudi najbolj vrstno bogata lokaliteta in obenem ena teh, za katero v naši podatkovni zbirki še nismo imeli podatkov o pojavljanju kacjih pastirjev. Zadnji dan je bil lokalnoobarvan, kosmo seodpravili le do akumulacije reke Soce pri Mostu na Soci in dobro opazovali okolico šole, kjer smo bili nastanjeni. Tako smo tudi tam zabeležili pasastega blešcavca Calopteryx splendens, za katerega sta bila pred taborom vPosocju le dva podatka (CKFF,2023). Popoldne pa smo se, žepo zakljucku tabora, odpravili na Pokljuko na barje Šijec (TABELA 1: št. 36), saj smo ta dan še imeli dovoljenje za raziskovanje, lov in vznemirjanje živali na obmocju Triglavskega narodnega parka. Po polurni plohi se je pokazalo sonce in štirje clani odprave smo ujeli in popisali od tam sicer znane barjanske lesketnike Somatochloraarctica in mahovnedeve Aeshna subarctica elisabethae. TABELA 2:Seznam 34 vrst kacjihpastirjev,popisanih naDijaškembiološkem taboruPosocje. Navedeni so strokovno in slovensko ime vrste, naravovarstveni status po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrstvrdeci seznam (Ur. l. RS, št. 82/02, 42/10; V – ranljiva vrsta; R – redka vrsta). Zavarovane vrste so v stolpcu RL oznacene s krepko. Navedena je številka mesta vzorcenja iz TABELE 1, kjer smo vrsto popisali, pri cemer so s krepkopisavooznacena mesta vzorcenja izven Posocja zBanjšicami (tj. Vipavska dolina inbarje Šijec). Kadar je ob številki mesta vzorcenja zapisana zvezdica (*), smo vrsto popisali tudi kot licinko, dve zapisani zvezdici (**) pomenita,da smo vrsto popisali samo kotlicinko, nadpisanaoznaka »ten«pa oznacuje zabeleženmladostniosebek. STROKOVNO IME SLOVENSKO IME RL MESTO VZORCENJA IZTABELE 1 Chalcolestes viridis ZELENA PAZVERCA 2, 3 Lestes sponsa OBVODNA ZVERCA 1 Calopteryx splendens PASASTI BLEŠCAVEC 5*, 12, 16, 20, 33, 34, 35 Calopteryx virgo MODRI BLEŠCAVEC 10, 14, 15, 17, 19, 20, 33, 34 Platycnemis pennipes SINJI PRESLICAR 2, 12, 16, 18, 20, 23 Coenagrion puella TRAVNIŠKI ŠKRATEC 1, 4, 9, 29, 30, 31, 32, 34 Enallagma cyathigerum BLEŠCECI ZMOTEC 1, 11* Erythromma lindenii PRODNI PAŠKRATEC V 1, 4, 12, 22 Ischnura elegans MODRI KRESNICAR 1, 3, 9, 16, 22, 23, 24, 27, 29, 31 Ischnura pumilio BLEDI KRESNICAR 1, 4, 16, 22 Aeshna affinis VIŠNJEVA DEVA V 12, 18 STROKOVNO IME SLOVENSKO IME RL MESTO VZORCENJA IZTABELE 1 Aeshna cyanea ZELENOMODRA DEVA 1, 2*, 3*, 6, 8, 9, 11*, 24, 25, 26, 27*, 29, 30, 31, 32 Aeshna grandis RJAVA DEVA V 9 Aeshna subarctica MAHOVNA DEVA R 36 elisabethae Anax imperator VELIKI SPREMLJEVALEC 1, 2*, 3, 4, 7, 9, 11, 12, 13*, 16, 22, 25, 29, 34 Anax parthenope MODRORITI 16 SPREMLJEVALEC Onychogomphus BLEDI PEŠCENEC 20, 25, 35 forcipatus Cordulegaster sp. STUDENCAR 10 Cordulegaster POVIRNI STUDENCAR V 18 bidentata Cordulegaster heros VELIKI STUDENCAR V 17, 18 Cordulia aenea MOCVIRSKI LEBDUH 2** Somatochlora SREDOZEMSKI 9, 16, 17 meridionalis LESKETNIK Somatochlora arctica BARJANSKI LESKETNIK R 36 Crocothemis erythraea OPOLDANSKI ŠKRLATEC 16 Libellula depressa MODRI PLOŠCEC 1, 9, 11*, 13*, 22, 23, 24*, 25, 27, 28, 29*, 31 Libellula LISASTI PLOŠCEC 1 quadrimaculata Orthetrum albistylum TEMNI MODRAC 16 Orthetrum brunneum SINJI MODRAC 10, 16, 20 Orthetrum cancellatum PRODNI MODRAC 16, 34 Orthetrum coerulescens MALI MODRAC 18, 19, 20, 22 Sympetrum sanguineum KRVAVORDECI 6, 16 KAMENJAK Sympetrum striolatum PROGASTI KAMENJAK 2ten, 4, 6, 9, 11*, 13*ten, 16, 21, 22, 24*, 25*, 26, 27*, 28*, 29, 30*, 31, 32*, 33*, 34* Sympetrum meridionale SREDOZEMSKIKAMENJAK R 1 Sympetrum PASASTI KAMENJAK R 16 pedemontanum Trithemis annulata CIKLAMNI TELOVNIKAR 16 Na taboru smo popisali 34 vrst kacjih pastirjev, od tega 26 vrst v Posocju z Banjšicami (TABELA 2). Nekoliko vec kot cetrtina vrst je uvršcena na sicer že zastarel Rdeci seznam, pet vrst je zavarovanih. Vrsta, zabeležena na najvec mestih vzorcenja,jebilprogasti kamenjak Sympetrum striolatum, kismo ga popisalina 20 lokalitetah. Veliko potrditev pojavljanja te vrste so dodale Banjšice, kjer smo ga vsaj kot licinko zabeležili skoraj na vsakem mestu vzorcenja. Med pogosto zabeleženimi vrstami sošezelenomodradeva Aeshnacyanea s15zabeležbamiter veliki spremljevalec Anax imperator in modri plošcec Libellula depressa, oba popisanana vec kot desetihmestih vzorcenja. Zanimivo je bilo opazovanje bledega pešcenca Onychogomphus forcipatus na Banjšicah (TABELA 1: št. 25), visoko in dalec stran od tekoce vode, kamor je najverjetneje priletel s Soce. Razveselili smo se tudi najdbe sredozemskega kamenjaka Sympetrum meridionale na prvi obiskani lokaliteti tabora, na Kanalskem Lomu, kar predstavlja šele drugo najdbo vrste v Posocju (VINKO, 2010; BEDJANICs sod., 2010). Tekom tabora smo na goratem zaledju Soce želeli popisati barjansko devo Aeshna juncea, kar pa nam kljub intenzivnejšem vzorcenju licink na primernih mestih vzorcenja žal ni uspelo. Slednja je bila tako na tem obmocju nazadnje popisana leta 2010(VINKO, 2011), in sicer 26-VII-2010na kalupri Robidišcu kot odrasla samica in licinka(VINKOD.,neobj.),s te lokalitetepa iz leta 1993najdemo tudi zabeležkoodveh levih (KOTARAC & PIRNAT, 1996). Ta kal (TABELA 1: št. 13) smo na DBT obiskali in tam tudi vzorcili licinke, a jih našli le od drugih vrst (TABELA 2). Nedalec stran od tega kala je še en kal (WGS84 46.211631, 13.416568), ki pa je bil v casunašega obiska suh in na njem nismo popisali kacjih pastirjev. Jepa bilo vendarlerazvidno,da je kal moral biti vsaj spomladivodnat,saj sobile tukajšnje vodne rastline šežive, ševednovidna in jasna pa je tudidepresija. Barjanske deve sicer tudi v preteklosti na tem kalu ni bilo zaznati na nobenem preteklem posoškem RTŠB (KOTARAC & PIRNAT, 1996; VINKO, neobj.). NaBanjšicah, kjer je bila barjanska deva v preteklosti zabeležena (ŠALAMUN, 2007), pa z najdbo vrste, tako kot tudi mi, niso bili uspešni že na RTŠB 2021 (VINKO, 2021). Posocje z vidika kacjih pastirjev še vedno ostaja slabše oz. nesistematicno raziskano. K temu morda botruje tudi manjše število stojecih voda, saj med vsemi vodami vsekakor dominirajo Soca ter Nadiža in njuni pritoki, ki z vidika odonatne favne ne veljajo za vrstno bolj pestre koticke Slovenije. Vendarle smo na DBT favnisticno poznavanje kacjih pastirjev Posocja z Banjšicami obogatili z dvema novima vrstama in izboljšali poznavanje prisotnosti vseh drugih zabeleženih vrst. Za toobmocje je takodoslej znanih 38vrstkacjih pastirjev. Za dobro delovanje skupine se prvopodpisani zahvaljujem A. Šalamunu za veliko pomoc pri izbiri mest vzorcenja. Velika zahvala tudi udeležencem skupine, ki so s svojo zabavnostjo, neutrudnostjo in vedoželjnostjo delo naredili užitka vredno. Hvala M.Bedjanicu za pomoc pri naboru literature. LITERATURA: BEDJANIC, M., D. KLENOVŠEK, S. POLAK, A. ŠALAMUN & D. VINKO, 2010. Novipodatki in pregled pojavljanja sredozemskega kamenjaka Sympetrum meridionale v Sloveniji. Erjavecia 25: 5-14. CKFF, 2023. Podatkovna zbirka kacjih pastirjev Slovenije Centra za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. [3. 11. 2023] DIJKSTRA, K-D. B., 2006. Field guide tothe Dragonfliesof Britain and Europe.British Wildlife Publishing, Dorset. 320 str. DIJKSTRA, K-D. B., A. SCHRÖTER &. R. LEWINGTON, 2020. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe: Second edition. Bloomsbury Publishing,London. 336str. FERLETIC, U., 2006. Porocilo o delu skupineza proucevanje kacjih pastirjev. V:Kodele-Krašna I. (ured.), Biološko raziskovalni tabor »Breginj 2005«, str. 42-44, Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana. GEISTER, I., 1999. Seznam slovenskih imen kacjih pastirjev (Odonata). Exuviae 5/1:1-5. GERKEN, B. & K. STERNBERG, 1999. The exuviae of European dragonflies. Arnika & Eisvogel, Höxter. 354 str. KIAUTA, B., 1962. Odonati Triglavskega narodnega parka in okolice (Odonata Fbr.). Varstvo narave 1: 99-117. KIAUTA, B., 1969. Zbirka kacjih pastirjev z notranjskega krasa in Primorske v tržaškem Prirodoslovnem muzeju s seznamom in zoogeografsko analizo favne tega ozemlja. Biol. Vestn. 17: 101-111. KOTARAC, M., 1995. Porocilo o delu odonatološke skupine. V: M. Bedjanic (ured.), Tabor študentovbiologije:Raka 92, Smast 93, Crnece94, str.52-54, Zveza organizacij za tehnicno kulturo Slovenije, Ljubljana. KOTARAC, M., 1996. Favna kacjih pastirjev (Odonata) v Posocju. V: I. Sivec, T. Trilar, K. Poboljšaj, B. Horvat, M. Kotarac & D. Zabric, Inventarizacija favne reke Soce, str. 36­40+priloga, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. KOTARAC, M., 1997. Atlas kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdecim seznamom -Atlas of the dragonflies (Odonata) of Slovenia with the Red Data List. Atlas faunae et florae Sloveniae 1. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. KOTARAC, M. & A. PIRNAT, 1996. Odonata collected in the Upper Soca River valley northwestern Slovenia. Opuscul. zool. flumin. 144: 11-16. LEŠNIK, A., HUTINEC JANEV, B., PETROVIC, V., POBOLJŠAJ, K., 2000. Karstic ponds as net of water biotopes. Final Report. Report for The Regional Environmental Centre for Central and Eastern Europe. Centre for Cartography of Fauna and Flora, Miklavž na Dravskem polju. 58 str. LÖW, F., 1866. Zoologische notizen. Erste Serie. Verh. zool.-bot. Ges.Wien 16: 943-956. ŠALAMUN, A., 2007. 1001 kal -1001 zgodba o življenju. Erjavecia 22: 18-21. ŠALAMUN, A. &M. BEDJANIC, 1997. Kacji pastirji(Odonata) iz Slovenijein Hrvaške v zbirki "Finzi" Tržaškega prirodoslovnega muzeja (Museo Civico di Storia Naturale di Trieste). Exuviae 4/1: 4-10. ŠTURM, R. & K. DRAŠLER, 2014. 5. dijaški biološki tabor –Breginj2014. Trdoživ 3(2): 48. VINKO, D., 2010. Raziskovalni tabor študentov biologije Most na Soci 2010. Erjavecia 25: 20­22. VINKO, D.,2011. Porocilood delu odonatološkeskupine. V:D. Vinko(ured.),Raziskovalnitabor študentov biologije, Most na Soci 2010, str.50-55, Društvo študentov biologije, Ljubljana. VINKO, D., 2016. Zakljuceno še eno obdobje proucevanja kacjih pastirjev Vipavske doline – rezultati osemletnega zbiranja podatkov. Erjavecia 31: 36-45. VINKO, D., 2021. Porocilo odelu skupineza kacjepastirje na RTŠB 2021 –Otlica. Erjavecia 36: 33-52. VINKO, D. & M. LUŽNIK, 2006. Porocilo o delu skupine za dvoživke. V: Kodele-Krašna I. (ured.), Biološko raziskovalni tabor »Breginj 2005«, str. 45-53, Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana. VINKO, D. & A. ŠALAMUN, 2013. Kacji pastirji. V: J. Pavšic (ured.), Vipavska dolina: Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina, umetnostna zgodovina, gmotna kultura, gospodarstvo in naravovarstvo, str. 125-135, 353-354, Slovenska matica, Ljubljana. (N.ŠABEDER &D.VINKO) TERENSKI VIKENDSOD2023NA KRASU V težko pricakovano terensko sezono smo v Slovenskem odonatološkem društvu zakorakali na Krasu, kjer se je med 2-VI in 4-VI-2023 odvil prvi letošnji društveni terenski vikend. Nastanjeni smo bili v prostorni lovski koci LD Komen, ki nam je dajala odlicnoizhodišce za raziskovanje številnih kraških kalov v bližnji in daljnji okolici. Obmocje Krasa zaradi pomanjkanja tekocih in vecjih stojecih voda morda na prvi pogled ni najbolj privlacno za raziskovanje kacjih pastirjev, posledicno pa nekateri kali, ki smo jih obiskali,pred tem šenikoliniso bili popisani ali pa sobili vpreteklosti sstrani odonatologov obiskani redkeje. Ne glede na to in na muhasto vreme, ki nas je spremljalo tekom vikenda – v petek popoldne sonam nagajale manjše plohe, vnedeljo pa smo morali teren hitro zakljuciti zaradi obsežnejšega dežja –smo uspeli zabeležiti 28 vrst kacjih pastirjev. Med popisanimi vrstami zagotovo najvec pozornosti vzbuja obrežna zverca Lestes dryas, ki vSloveniji pred tem nibila zabeležena od leta 2018(CKFF,2023a) SLIKA 1:Udeleženci terenskega vikendskupaj zobiskovalci, strokovnjaki za QGIS, ob enemizmedštevilnih kraških kalov(Foto:A. Kozina, 3-VI-2023). Terenski vikend je zaznamovala lepa številcna udeležba, saj se nas je udeležilo kar 16 clanov – L. Piko, D. Kablar, N. Šramel, A. Tratnik, G. Šulgaj , M. Lipovec, J. Klancicar, M. Bahor, A. Šalamun, N. Erbida, N.Tivadar,P. Kogovšek, M. Plut, L. R. Štupar in avtorja prispevka. Poleg tega smo v soboto dobili še dodatne okrepitve, saj se nam je pridružila še ekipa navdušencev nad GIS orodji, ki so za nas najprej pripravili predavanje onovi terenskirazliciciaplikacije Q-GIS-QField, kasneje pa so se z nami pogumno podali tudi na teren. Da smo lahko maksimalno izkoristili cas, ki smo ga imeli na voljo, smo se na terenu razdelili štiri skupine in takouspešnopopisali vecinokalovna obmocju Sežane, Divace in Komna. V naslednjih stavkih bova povzela nekaj preteklih raziskav natem obmocju. Med prvimi slovenskimi raziskavami je vsekakor terensko delo v sklopu priprave Atlasa kacjih pastirjev(Odonata) Slovenijez Rdecim seznamom (KOTARAC, 1997). Istega leta kot izid Atlasa je v Gocah potekal tudi Raziskovalni ekološki tabor (CERVEK, 1997). Med letoma 2005 in 2007 je v JZ Sloveniji potekal projekt 1001 kal – 1001 zgodba o življenju. Takrat so zaposleni na Centru za kartografijo favne in flore(CKFF) popisali150kalov, meddrugimtudimnogenaobmocju Krasa(ŠALAMUN, 2007). Favnisticni podatki projekta so prosto dostopni na vmesniku BioPortal podatkovne zbirke CKFF (CKFF, 2023a), kjer med drugim gostuje tudi naša društvenazbirka podatkov. Vzhodni del obmocja (okolica Divacein Kozine) sta bila popisana v letih 2012 in 2022, ko sta na Pivškem potekala biološka raziskovalna tabora – Raziskovalni tabor študentov biologije (RTŠB) 2012 (VINKO, 2017) in BIOCAMP 2022(ŠABEDER, 2022). Nadelu Krasa smose en popoldan ustavili tudi clanidruštva, kosmo seodpravljali na terenskivikend naobalovsklopu projekta Še smo tu!, ko smo popisali kal Globocaj (VINKO, 2019). Na obmocje Krasa pa so vstopali tudi udeleženci Dijaških bioloških taborov s svojimi mentorji, ko so taborimed letoma 2010 in 2012 potekali vPrvacini (BIOTABOR, 2023), in šetreh RTŠB(ŠALAMUN ssod., 1997; ŠALAMUN&FERLETIC, 2005; VINKO, 2018). TABELA 1: Mesta vzorcenja na Terenskem vikendu SOD 2023 na Krasu. Navedeni so zaporedna številka in ime mesta vzorcenja, zemljepisna širina (Lat.) in dolžina (Lon.) v koordinatnemsistemu WGS84 ter datumi obiska posameznega mesta vzorcenja. Kadar je pri zaporedni številkimestavzorcenja zapisana zvezdica * pomeni, da na mestu vzorcenja nismo zabeležili kacjih pastirjev, nadpisan R (R) pomeni, da sobile na mestu vzorcenja zabeležene ribe, nadpisanacrka S(S) panakazuje, daje bilo mesto vzorcenjasuho. IME MESTAVZORCENJA LAT. LON. DATUM IME MESTAVZORCENJA LAT. LON. DATUM IME MESTAVZORCENJA LAT. LON. DATUM 1R Kal Globocaj 700 m JV od vasi Brestovica pri 45.712773 Povirju 13.956823 2-VI-2023, 3-VI-2023 2 3 Kal V od kala Globocaj, V od vasi Brestovica pri Povirju Kal ob križišcu cest 1 km SZ od Žirij 45.712583 45.713073 13.957433 13.915708 2-VI-2023, 3-VI-2023 2-VI-2023, 3-VI-2023 4 Kal v vasi Sveto 45.826957 13.728769 2-VI-2023, 3-VI-2023 * Betonski kal sredi vasi Štorje 45.739915 13.927925 2-VI-2023 6* Vaški kal Senadole 45.720886 13.985506 2-VI-2023 7 Kal v Majcnih 45.743322 13.93345 2-VI-2023, 3-VI-2023, 4-VI-2023 8*R Kal na Z koncu vasi Kazlje 45.761597 13.904781 2-VI-2023, 3-VI-2023 9R Kal Jezero ob V robu vasi Dobravlje 45.766149 13.884186 2-VI-2023 Goški kal Z ob cesti Goce-Goška prevala, 350 45.816918 13.92196 3-VI-2023 m J od vasi Goce 11 Reka Branica v Trebižanih 45.814361 13.904702 3-VI-2023 12 Vodnjak ob križišcu v vasi Krtinovica 45.805196 13.876606 3-VI-2023 13 Kal pred vasjo Tomacevica 45.816745 13.776717 3-VI-2023 14 Kal Lokva v Kobjeglavi, 250 m Z od cerkve, J 45.815271 13.806758 3-VI-2023 od ceste Kal Pri Pili na SZ robu vasi Kobjeglava 45.817596 13.806232 3-VI-2023 16* Kal v Dolcu (pri Dovcih), 400 m S od 45.820873 13.808054 3-VI-2023 Kobjeglave 17* Kal Pocivala 700 m SV od vasi Kobjeglava 45.817642 13.812356 3-VI-2023 18 Kal Vaški kal v vasi Tupelce 45.813725 13.813765 3-VI-2023 19 Kal Lokvica S od vasi Tupelce 45.815922 13.8157 3-VI-2023 * Kal na J strani vasi Hrastje 45.8429 13.853842 3-VI-2023 21 Zadrževalnik vode pri tabli Šmarje, 100 m Z 45.848.378 13.855.911 3-VI-2023 od vasi 22 Kal v SZ delu vasi Šmarje 45.850014 13.849975 3-VI-2023 23 Potok Culovec Z ob zaselku Potok 45.844412 13.85927 3-VI-2023 45.84152 13.848167 3-VI-2023 Potok Culovec JJZ od vasi Hrastje 45.836359 13.849605 3-VI-2023 26 Potok Culovec na S robu gozda JZ od pritoka 45.834569 13.845079 3-VI-2023 potoka Rokolc do sotocja z reko Branico 27* Reka Branica ob robu gozda JV od zaselka 45.834037 13.841345 3-VI-2023 Cipnje 28* Kal na Fabianijevem vrtu v Štanjelu 45.822935 13.847803 3-VI-2023 29* Obrežje reke Branice V od vasi Lisjaki, J ob 45.840249 13.831097 3-VI-2023 perutninarstvu *S Šolski kal v vasi Dutovlje 45.760328 13.828445 3-VI-2023 31 Kal Lokvica J od bencinskega servisa v 45.755473 13.835925 3-VI-2023 Dutovljah 32*S Kal 200 m V od cerkve Tabor, Z ob kolovozu 45.756947 13.85713 3-VI-2023 33 Gorenjski kal 1 km V od Gorenja pri Divaci 45.693739 13.962434 3-VI-2023 34 Kal Štirna 200 m J od Brestovice na Z strani 45.714275 13.945948 3-VI-2023 ceste 35*R KalStari kal 250 m S od ceste Sežana-Štorje, 45.720606 13.891219 3-VI-2023 700 m SV od Dan 36*S Kal na Z koncu Sežane -ob cestiza Orlek (pri 45.702762 13.870934 3-VI-2023 cistilni napravi) 37* Obzidan (obnovljen) kal sredivasi Šepulje 45.749362 13.868994 3-VI-2023 38R Kalv vasi Skopo 45.771089 13.8257 3-VI-2023 39*S Kalv Zgunjah, 800 m SV odKrajnevasi 45.765621 13.78637 3-VI-2023 40* KalLuža, spodnji kal ob potiproti Volcjemu 45.813084 13.746044 3-VI-2023 gradu 41R Kal Nova Luža 100 m Z od cerkve sveta Marija 45.7554 13.849102 3-VI-2023 Devica v Tomaju, J ob cesti protipokopališcu 42 Obnovljen kal 200 m Z od Divcev 45.818996 13.751908 3-VI-2023 43 Kal Mlacnaob poti proti hribu Na Šijah, 500 45.766788 13.779128 4-VI-2023 m J od vasi Pliskovica 44 Mlakev glinokopu S od Svetega Lovrenca 45.76136 13.914201 4-VI-2023 45 Vodni zadrževalnik J od potoka Martink ob 45.899126 15.327642 4-VI-2023 magistralni cesti V od Grmovlja 46 KalSZod Škocjanskih jam 45.664759 13.983628 4-VI-2023 47* Obzidan kal na Z strani vasiHruševica, J ob 45.810833 13.825715 4-VI-2023 cesti 48* Kal Prvi kal 100 m JV odvasi Hruševica 45.807886 13.82965 4-VI-2023 49* Nekdanji kal Drugi kal 200 m JV od vasi 45.807366 13.830639 4-VI-2023 Hruševica 50*S KalDalnji kal 600 m JVod vasiHruševica 45.804531 13.834146 4-VI-2023 51 Kalv Kobdilju, 470m VJV od vasi 45.814991 13.857798 4-VI-2023 52* Kalv Kobdilju 50 m SV od vileFabiani 45.816293 13.854742 4-VI-2023 53 Potok Branica pri mostu 160 m V od naselja 45.813536 13.906918 3-VI-2023 Trebižani 54 Štirna V cez cestood (suhega) kala pred vasjo 45.80501 13.876619 3-VI-2023 Krtinovica 55 Kal 200 m Z od Štjaka 45.795519 13.901829 3-VI-2023 56 KalBaciloJZ od vasi Škrbina 45.839541 13.729191 3-VI-2023 57 Betonski kal S od cesteKostanjevica na 45.845671 13.637947 3-VI-2023 Krasu-Opatje selo 58 KalJZ od vasi Lipa 45.847213 13.700072 3-VI-2023 59 Kalv vrtaci na SV delu vasiGorjansko, ob 45.803859 13.715926 3-VI-2023 cesti proti Komnu 60 KalLokvica na S robuvasi, ob kolovozu proti 45.861952 13.606795 3-VI-2023 Segetom 61 Kal (betonski) Job vasiLokvica, na križišcu S 45.858893 13.60315 3-VI-2023 od kapelce, V ob cesti 62*S KalLokev 100 m S od vasi Novelo 45.846914 13.665496 3-VI-2023 63* Kal 200 m Z od Škrbine, V Dolu 45.843729 13.730344 3-VI-2023 64* Kal 800 m JV odSvetega Mihaela, J od ceste 45.845572 13.69899 3-VI-2023 Lipa-Temnica TABELA 2: Seznam 28 vrst (29 taksonov) kacjih pastirjev, popisanih na Terenskem vikendu na Krasu. Navedeni so strokovno in slovensko ime vrste, naravovarstveni status po zastarelem Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeci seznam (Ur. l. RS, št. 82/02, 42/10; V – ranljiva vrsta, E -prizadeta vrsta), številka mesta vzorcenja iz TABELE 1, kjer smo vrsto popisali. Zavarovani vrsti sta v stolpcu status oznacene s krepko pisavo. Ob številki mesta vzorcenja nadpisana oznaka »l« predstavlja najdbo licink vrste, nadpisana oznaka »ex«predstavlja najdbo levov vrste, zapisana zvezdica (*) pa pomeni, da vrste na tem mestu vzorcenja nismopopisali kot odrasliosebek. STROKOVNO IME SLOVENSKO IME STROKOVNO IME SLOVENSKO IME Lestes dryas OBREŽNA ZVERCA E 33 Sympecma fusca PRISOJNI ZIMNIK 1, 7 Calopteryx virgo MODRI BLEŠCAVEC 23, 24, 25l, 53 Calopteryx splendens PASASTI BLEŠCAVEC 56 Platycnemis pennipes SINJI PRESLICAR 7, 51 Coenagrion puella TRAVNIŠKI ŠKRATEC 1, 2, 4, 7, 9, 10l*, 33, 38, 43, 44, 45, 46, 51, 56, 58, 59, 60 Coenagrion scitulum POVODNI ŠKRATEC V 1, 2, 7, 9, 10, 33, 46 Erythromma lindenii PRODNI PAŠKRATEC V 33 Erythromma najas VELIKI RDECEOKEC 9, 18 Ischnura elegans MODRI KRESNICAR 1, 2, 4, 7, 9, 10, 38, 43, 46, 51, 55, 56, 59 Ischnura pumilio BLEDI KRESNICAR 1, 42 Pyrrhosoma nymphula RANI PLAMENEC 51, 56 Aeshna affinis VIŠNJEVA DEVA V 4l*, 7l,ex, 11l* Aeshna cyanea ZELENOMODRA DEVA 4l*, 12l,ex*, 34ex*, 54ex* Aeshna isoceles DEVIŠKI PASTIR V 4l* Aeshna mixta BLEDA DEVA 4l*, 44l* Anax imperator VELIKI SPREMLJEVALEC 1, 2, 4, 7l,ex, 9ex, 10ex, 14, 21, 22, 25, 31ex, 38, 43l,ex, 44ex, 46ex, 51, 56l,ex, 57, 61 Onychogomphus forcipatus BLEDI PEŠCENEC 11l* Cordulegaster sp. STUDENCAR 24 Cordulegaster bidentata POVIRNI STUDENCAR 25ex* Cordulegaster heros VELIKI STUDENCAR V 11l*, 53l* Cordulia aenea MOCVIRSKI LEBDUH 1, 7, 25l*, 26l*, 33l, 43, 44l*, 45, 46, 51 Crocothemis erythraea OPOLDANSKI ŠKRLATEC 10, 33 Libellula depressa MODRI PLOŠCEC 1, 2, 3l*, 4, 7, 8, 13l, 19, 25, 31, 33, 38, 44, 45, 51, 54, 55, 56, 57, 58, 60, 61 Orthetrum albistylum TEMNI MODRAC 1, 11 Orthetrum brunneum SINJI MODRAC 10l,ex*, 15ex, 33 Orthetrum cancellatum PRODNI MODRAC 1, 2 Orthetrum coerulescens MALI MODRAC 10l* Sympetrumstriolatum PROGASTIKAMENJAK 3l*,4l*, 7l,10ex, 15l,ex, 42,44l*, 45l*, 46l*, 56, 60 Skupaj smo popisali 64 mest vzorcenja (TABELA 1), na katerih smo zabeležili 29 taksonovoz.28 vrst kacjihpastirjev(TABELA 2).Izmed popisanih vzorcnihmest smo kacje pastirje zabeležili na 40, na 24 pa kacjih pastirjev nismo zabeležili. V vecini primerov je pri mestih vzorcenja, ki so bila brez opaženih kacjih pastirjev, šloza izsušene, zasute ali popolnoma zabetonirane kale (TABELA 1). SLIKA 2:Mladasamica bledega kresnicarja Ischnura pumilio, zabeležena nakalu Globocaj (Foto: A. Kozina, 3-VI-2023). Zaradi nestanovitne vremenskenapovedi smo se potrudili, da smo cas, konamje vreme prizanašalo, cim boljeizkoristili. Že v petek popoldnesmosemedpotjov našonastanitevtakoustavilinaveckalih. Zanimivojebilopredvsem nakaluJezero, ki senahaja vzhodno od vasi Dobravlje (TABELA. 1: št. 9). Tu smo kljub pozni uri popisali pet vrst kacjih pastirjev, med katerimi sta izstopala veliki rdeceokec Erythromma najas in povodni škratec Coenagrion scitulum. Rdeceokca smo tekom vikenda nato uspeli zabeležiti samo še na enem vzorcnem mestu, povodni škratec pa je bil precej pogostejši, saj smoga skupno zabeležili na sedmih vzorcnih mestih (TABELA 2). Slednje je pricakovano, saj je to vrsta, ki je pri nas še vedno najpogostejša ravnonakalih in ostalih manjših vodnih površinah vprimorskemdelu Slovenije, kljub temu, da je v zadnjih letih cedalje vec podatkov o njenem pojavljanju tudi iz drugih koncev države (BEDJANIC s sod.,2017). Že prvi dan se je enaizmed skupin ustavila tudina kalu Globocaj (TABELA 1: št. 1), ki smo ganato ponovno obiskali tudi v soboto. Globocaj je eden izmednajbolj vrstno pestrih kalov na obmocju Krasa, sajje bilopred terenskim vikendom tukaj zabeleženih žekar 27 vrst kacjih pastirjev(VINKO, 2019). Tudi tekom vikenda je biloto enoizmed bolj pestrih vzorcnih mest, saj smo tu popisali deset vrst kacjih pastirjev, med katerimi sta izstopala bledi kresnicar Ischnura pumilio in prisojni zimnik Sympecma fusca. Obe vrsti smo tekom vikenda našli samo še na enem drugem vzorcnem mestu – bledega kresnicarja na obnovljenem kalu zahodno od Divcev (TABELA 1: št. 42), prisojnega zimnika pa na kalu vMajcnih (TABELA 1: št. 7). Sobota je bila vremenskonajlepši dan, ki smoga spridom izkoristili in precesali vecino obmocja medDivacoin Lipico. Številni kali sonas sicer rahlorazocarali, saj so bili brez kacjih pastirjev, nekateri pa tudi že povsem presušeni. Tudi sicer je bilo naobiskanih mokrišcih prisotnih razmeromamalovrst, nasrecopasobiletudiizjeme. To so bili kali, ki niso bili zabetonirani, temvec lepo ohranjeni, z bogato obrežnoin vodnovegetacijo. Zelo lep primer takega kala jeGorenjski kal 1km vzhodnoodvasi Gorenjepri Divaci(TABELA 1: št. 33). Tam smozabeležili osem vrst kacjih pastirjev. Med drugim je bilo to edino vzorcno mesto, kjer smo tekom vikenda zabeležili prodnega paškratca Erythromma lindenii in eno izmed dveh, kjer smo zabeležili opoldanskega škrlatca Crocothemis erythraea. Na tem kalu nas je pricakala tudi glavna trofeja terenskega vikenda. PredsednikudruštvaPerotu je uspelov metuljnico ujeti samico zverce, ki nam je najprej povzrocala kar nekaj preglavic pri dolocitvi. Osebek smonatancno fotografiraliiz vseh zornih kotovin nato slikeposlali D. Vinku in M. Bedjanicu. Na naše veselje sta oba potrdila naše domneve, da smo ulovili obrežnozvercoLestes dryas. Na Krasu je vrstaznanaizkalaKal v Dolcuizleta2007 (TABELA 1: št. 16, CKFF, 2023a) kjer pa na letošnjem terenskem vikendu nismo zabeležili nobenega kacjega pastirja. Izven Krasa je bila obrežna zverca najbliže popisana v Vipavski dolini (VINKO, 2016) , na Kraškem robu in Pivškem ter obCerkniškem jezeru (ŠALAMUN s sod., 1997; VINKO, 2017, 2018). Vrsta je bila nekoc znana iz vec vzorcnih mest po Sloveniji z mnogimi mesti pojavljanja v Belikrajini (ŠALAMUN in sod., 1997) ter lokalnimi redkimi pojavljanji drugod po Sloveniji z izjemo Gorenjske in Posocja (KOTARAC, 1997). V zadnjih letih je obrežna zvercapostala ena izmed redkejših vrst prinas, saj pred terenskim vikendom že pet let v Sloveniji ni bila zabeležena (CKFF, 2023b), zadnjo karto razširjenosti vrste pri naspa podaja VINKO(2021). Osem vrst smo zabeležili tudi na Goškem kalu (TABELA 1: št. 10), kjer smo med drugim zabeležili opoldanskega škrlatca ter sinjega Orthetrum brunneum in malega modraca O. coerulescens. Slednjegasmovskloputerenskegavikendazabeležilisamo natemvzorcnemmestu, sinjegamodracapašenadveh drugih(TABELA1:št. 15in 33). Poleg kalov smo v sobotoobiskali tudiredke tekocevode na obmocju. Tako smo se na primer ustavili obpotoku Branica in potoku Culovec. Obslednjem (TABELA 1: št. 25) smo zabeležili povirnega studencarja Cordulegaster bidentata, ob Branici pa na dveh vzorcnih mestih (TABELA1:št. 11in 53)velikegastudencarjaCordulegasterheros. Obe vrsti sta na obmocju Krasa redki zaradi pomanjkanja primernih življenjskih okolij(KOTARAC, 1997; ŠALAMUN, 2016). SLIKA 3:Samica obrežnezverce Lestesdryas,fotografirana obGorenjskemkalu, 1 kmvzhodnood vasi Gorenje pri Divaci (Foto:A. Kozina, 3-VI-2023). V nedeljonasje pricakalooblacnovreme in nižje temperature. Zaradi tegasmo se po zajtrku pocasi odpravili proti domu in se vmes ustavili še na nekaj vodah ob poti, dokler nas ni dokoncno pregnal dež. Med drugim smo naredili postanek pri mlakah vglinokopih S od Svetega Lovrenca(TABELA 1: št.44),kjersmona seznam zabeleženih vrst na terenskem vikendu dodali še drugo najdbo blede deve Aeshna mixta.Bleda deva jebila dosedaj na Krasu inbližnji okolici popisanale na Goškem kalu(VINKO, 2016), na kaluSirkovce 500 m J od Lipice(BEDJANIC, neobj.) ter na že omenjenem kalu Jezero (ŠALAMUN in CIPOT, neobj; VINKO, neobj), medtem ko je v bližnji Vipavski dolini najdb precej vec (VINKO, 2016). Podatka pridobljena na tem terenskem vikendu pa naše poznavanje pojavljanja vrste postavljata še precej zahodneje na Krasu v vasi Sveto in severneje v Kazlje. Podobnosmotudiranega plamenca Pyrrhosoma nymphula doslejna Krasu poznali le iz okolice Sežane ali še vzhodneje (CKFF, 2023a), naša dva podatka pa senahajata zahodneje na Krasu (Kobdilj in Škrbina). Vecinoma so nas ta dan spremljale tudi sicernajpogostejše vrste na vikendu, kot na primer travniški škratec Coenagrion puella, modri kresnicar Ischnura elegans, mocvirski lebduh Cordulia aenea, veliki spremljevalec Anax imperator, modri plošcec Libellula depressa in progasti kamenjak Sympetrum striolatum. SLIKI 4 &5:Samec travniškega škratca Coenagrion puella insamica velikega spremljevalca Anax imperator, dve izmednajpogostejezabeleženihvrst v sklopu terenskega vikenda (Foto: A. Kozina, 3-VI-2023). Vikend je zelo hitro minil in že smo bili na poti domov, polni lepih vtisov in v še bolj veselem pricakovanju tega,kaj vse nam bo še prinesla terenska sezona, ki se je komaj dobrozacela. LITERATURA: BEDJANIC, M., A. ŠALAMUN, D. VINKO, M. VRHOVNIK, A. LEŠNIK, A. MIHORIC & N. ERBIDA, 2017. Pregled pojavljanja povodnega škratca Coenagrion scitulum v osrednji, južni in vzhodniSloveniji. Erjavecia 32: 69-75. BIOTABOR, 2023. Spletni vir. Dostopnona URL naslovu: https://biotabor.si/ [november,2023]. CKFF, 2023a.Projektni podatki. 1001 kal -1001 zgodba o življenju. (november 2023) CKFF, 2023b. Podatkovna zbirka kacjih pastirjev Slovenije Centra za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. (november 2023) CERVEK, U., 1997. Porocilo odonatološke skupine. V: I. Kodele Krašna (ur.), Raziskovalni ekološkitabor »Goce 97«, str. 36-40, Zveza prijateljev mladine Ajdovšcina, Ajdovšcina. ŠALAMUN, A., 2016.Ekologija in razširjenost velikega studencarja (Cordulegaster heros) (Odonata: Cordulegastridae) v Sloveniji.Diplomskodelo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.76str. ŠALAMUN, A. & U. FERLETIC, 2005. Porocilo o delu odonatološke skupine. V: G. Planinc (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Dekani 2004, str. 37-46, Društvo študentov biologije, Ljubljana. ŠALAMUN, A., A. PIRNAT, M. BEDJANIC, & M. KOTARAC, 1997. Prispevek k poznavanju favnekacjihpastirjev (Odonata)jugozahodne Slovenije. V:M. Bedjanic(ur.), Raziskovalni tabor študentov biologije Podgrad '96, str. 55-74, Zveza organizacij za tehnicno kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. KOTARAC, M., 1997. Atlas kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdecim seznamom, Atlas of the dragonflies (Odonata) of Slovenia with the Red Data List. Atlas faunae et florae Sloveniae 1. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. ŠABEDER, N., 2022. Prispevek biološkega raziskovalnega tabora BIOCAMP 011 k poznavanju favne kacjih pastirjev JZ Slovenije. Erjavecia 37: 79-85. ŠALAMUN, A., 2007. 1001 kal -1001 zgodba o življenju. Erjavecia 22: 18-21. VINKO, D., 2014. Porocilo o delu skupine Za kacje pastirje. V: P. Presetnik (ured.), Raziskovalni tabor študentovbiologijePivka–DolnjaKošana2012,str.47-51,Društvoštudentovbiologije,Ljubljana. VINKO, D., 2016. Zakljuceno še eno obdobje proucevanja kacjih pastirjev Vipavske doline – rezultati osemletnega zbiranja podatkov. Erjavecia 31: 36-45. VINKO, D., 2017. BOOM 2017 -7th Balkan OdonatOlogical Meeting -7. Mednarodno srecanje odonatologov Balkana, Slovenija, 4. –11. avgust 2017. Erjavecia 32: 29-40. VINKOD., 2018. (30.) RTŠB po 14. letihznova v slovenski Istri. Erjavecia 33: 19–27. VINKO, D.,2019.Rezultati julijskegaterenskega vikendaSOD vSlovenskiIstri. Erjavecia 34:39-46. (N.ŠABEDER &A.KOZINA) DRUGI TERENSKI VIKEND SODV LETU 2023­ILIRSKA BISTRICA Drugi terenski vikend Slovenskega odonatološkega društva v letu 2023 je potekal od 18-VIII do 20-VIII-2023 v širši okolici Ilirske Bistrice. Nastanjeni smo bili v ribiškem domu Soze ob akumulacijskem jezeru Mola. Vikenda se je skupno udeležilo16 udeležencev. V dvehterenskihdnehsmopopisali 48 lokalitet (TABELA 1) in zabeležili 28 vrst kacjih pastirjev (TABELA 2). Vsi zbrani podatki so bili predani v podatkovno zbirko, ki jo SOD ureja skupaj s Centrom za kartografijo favne in flore ter bodojavnodostopni. Obmocje lokalitet je bilo usklajeno z Zavodom REVIVO in projektom »304«, ki ga izvajajo v okviru programa Open Rivers Programme. Njihov cilj je, da s pomocjo prostovoljcev in brezplacne spletne aplikacije Barrier Tracker App na porecju Reke popišejo razlicne tipe recnih ovir. Podatki, ki jih bodo prejeli, bodo dali odgovor, kakšen je pritisk na slovenskereke, kje vsein kakopogostoje moten njihov tok in kje so priložnosti za izboljšanje njihovega stanja. Fokus projekta je porecje Reke, ker je reka Reka vkljucena v omrežje NATURA 2000. Poleg tega se izliva v Škocjanske jame, ki spadajo pod UNESCO naravno dedišcino. Porecje Reke lahko zaradi apnencaste podlage jasnolocimood ostalih porecij. V mobilni aplikacijismosizabeležili fotografijoin tipovire (jez, prag, prepust, mulda, zapornicain tlakovano dno), kako je visoka in široka ta ovira, kako je široka reka, v kakšnem stanju je ovira, ali je prehodna za ribe in natancne koordinate. Iz teh podatkov bomo lahko v naslednjih korakih prepoznali ovire, ki bi jih bilo smiselno odstraniti. To bodonpr. ovire, ki so brez funkcije inpredstavljajooviro za prenos sedimenta, prehodnost rib, zadržujejo vodo in tako predstavljajo nepotrebno motnjo v sistemu. Vsi podatki so prosto dostopni in predstavljeni na https://amber.international/european-barrier-atlas. Tekom terenskega vikenda smoprispevali kskupno514popisanim oviram, ki pa jih je vporecju reke Reke po oceni Zavoda REVIVOše zagotovo 2-3x vec! Vec informacij o projektu najdete na www.popisovir.com in www.openrivers.eu. SLIKA 1:Pri popisu recnih ovir smose prebijali obgostozarašcenih strugahpotokov, na svoji poti srecevali sledove velikih sesalcev, zbrali karnekaj pikovkomarjev in drugihneljubih sopotnikov, kot soklopi. Le izjemoma pa jebila ovira oznacenakar s prometnim znakom (Foto:M. Bahor). Porecji rek Pivke in Reke sta z odonatološkega vidika slabše popisani, saj tu v zadnjih desetletjih nibiloizvedenih celovitih in nacrtnih popisov, kljubtemupa je bilonaobmocjudoslejzabeleženih skupnokar 46 vrstkacjih pastirjev(ŠABEDER, 2022). VINKO(2014)jevporociluRaziskovalnegataboraštudentovbiologijePivka–Dolnja Košana2012zaobmocje, skupajzrezultatitaborain pregledomžeznanihvrst, navedel skupno 43 vrst kacjih pastirjev. V letu 2021 je ob Petelinjskem jezeru, potekal 5.BioBlitz Slovenija (KOGOVŠEK, 2021), tekom katerega sta Maja Bahor in Klemen Koselj zabeležila novo vrsto za obmocje -deviškega pastirja Aeshna isoceles (BIOPORTAL.SI, 2021). Šedvenovi vrstiza obmocjenavaja ŠABEDER (2022)med rezultati študentskega tabora Društva varstvenih biologov Biodiva -BIOCAMP 011, ki je potekal od 17-VII do 24-VII-2022. Ob rokavu reke Pivke v Rakitniku so udeležencitaborazabeležilicrnegaplošca Libellulafulva inobrekiRekišepasastega kamenjakaSympetrum pedemontanum. Kpregledu šedodajmo, dajenaobmocjupred vec kot poldrugim desetletjem deloval mladinski raziskovalni tabor (VINKO, 2009). Tokratni terenski vikend je potekal na obmocju Pivške kotline in doline reke Reke. Od stojecih voda na obmocju prevladujejo manjša vodna telesa (kali). Najvecji stojeci vodi na obmocju sta jezeri Mola in Klivnik, ki sta umetnega nastanka in sta nastali zzajezitvijopotoka Mola z namenom uravnavanja vodostaja reke Reke v sušnih poletnih mesecih. Po izjemno deževnem poletju v letu 2023, smo imeli tokrat priložnost opazovati vode z nadpovprecnimi vodostaji. Številni kali na obmocju pogosto tekom poletja presušijo, kar je opazil tudi ŠABEDER(2022). Žal pa so se vremenske nevšecnosti tokratnega poletja opazile na številcnosti populacij in tudi naštevilu opazovanih vrst. SLIKA 2:Popis kala 300 mvzhodnood Ostrožnega Brda (GK -432780, 53133) (Foto:M. Bahor). Od 28 zabeleženih vrst kacjih pastirjev smo pri vseh opazovali odrasle osebke, z izjemo mocvirskega lebduha Cordulia aenea, ki je tipicna spomladanska vrsta in smoga vdrugi polovici avgusta lahkoopazovali le vstadiju licinke. Na terenskem vikendu smo prvi vecer med prijetnim druženjem dolocili tudi licnike in leve, ki smojih nabrali tekom dneva. TABELA 1. Seznam popisanih lokalitet na terenskemvikendu SOD v Ilirski Bistrici 19-VIII­ 2023in 20-VIII-2023. ŠT. VRST ŠT. VRST 1 Dane pri Divaci; Kal Lasatke ob cesti za Dane, 420595 56523 19-VIII-2023 1 J od ceste, 500 m JV od Pareda 2 Drskovce; Kal ob vasi Drskovce, 50 m J od 439635 Camping Sunrisehill 3 Gornji Zemon; Levi pritok reke Reke, 700 m 443642 44442 19-VIII-2023 1 SZ od Gornjega Zemona 4 Harije; Akumulacija Klivnik, obala jezera ob 435514 travnikih pod daljnovodom 5 Harije; Jez akumulacije Klivnik 435753 45669 19-VIII-2023 4 6 Harije; JZ pritok vakumulacijo Klivnik 434767 7 Harije; S del akumulacije Mola 437749 44950 19-VIII-2023 11 8 Ilirska Bistrica; Mlaka v Kindlerjevem 441311 botanicnem parku 9 Jablanica; Vodno zajetje s folijo 500 m JZ od 445371 43777 19-VIII-2023 1 Jablanice 440675 2 11 Knežak; Mlaka 280 m od naslova Knežak 112 441995 53492 19-VIII-2023 1 433271 4 13 Matavun; Kal 200 m SZ od velikega parkirišca pri Parku Škocjanske jame 421172 58332 19-VIII-2023, 20-VIII-2023 4 421739 9 15 Matavun; Reka Reka pri hidrološki postaji Škocjan 422226 58395 19-VIII-2023 2 428583 2 17 Obrov; Vlažni travnik ob nekdanji Opekarni 428607 45415 19-VIII-2023 2 Obrov 428684 4 19 Ostrožno Brdo; Kal 300 m V od Ostrožnega 432780 53133 19-VIII-2023, 11 Brda 20-VIII-2023 435537 5 21 Rodik; Kal pri vodnem zajetju na V koncu 421136 53897 19-VIII-2023 1 vasi, 80 m V od hiše Rodik 35 444549 1 23 Vrbnica; Reka Reka 900 m J od Vrbnice 25 Zabici;Reka Reka pri Zabicih 27 Zagorje; Mlaka v mejici, 200mZ od pokopališca Zagorje pri Pivki 29 Brežec pri Divaci; Kal pr kalivBrežcu 31 Grobišce; Kal na pašnikukmetije Prestranek 33 Grobišce; Ribnik bajer Grobišce 35 Huje; Kal Z od Pregarij, ob križišcu Huje­Pregarje-Prem 37 Mala Pristava; Potok Mrzlek pri hiši Mala Pristava 23 39 Matenja vas; Reka Pivka 300 m SV od Matenje vasi 41 Postojna; Reka Pivka ob pocivališcu nasproti Avio puba 43 Rakitnik; Pritok PivkevRakitniku 45 Vremski Britof; Prodišcein zajezitev reke Reke, 100 m J od kapelice pri Vremskem Britofu 444294 448615 448825 439551 439579 439581 422860 419565 435979 435989 437113 431950 432388 434117 434309 437008 437195 433218 437114 436844 437833 437973 424872 44070 19-VIII-2023 4 3 41664 19-VIII-2023 6 1 56472 19-VIII-2023 1 2 59203 20-VIII-2023 8 9 67352 20-VIII-2023 1 3 68041 20-VIII-2023 6 4 48827 20-VIII-2023 2 3 55396 20-VIII-2023 1 6 66894 20-VIII-2023 5 6 67710 20-VIII-2023 4 1 67407 20-VIII-2023 6 7 56447 20-VIII-2023 4 8 ŠT. VRST 47 Vremski Britof;Zajezitev reke RekeZ od 424570 56995 20-VIII-2023 13 kapelice pri Vremskem Britofu 436374 TABELA 2. Seznam 28 zabeleženih vrst kacjih pastirjevnaterenskem vikendu SOD v Ilirski Bistrici med 19-VIII-2023 in 20-VIII-2023, z dodanimi zaporednimi številkami lokalitet iz TABELE 1. SLOVENSKO IME VRSTE STROKOVNO IME VRSTE ZAP.ŠT.LOKALITETE PASASTI BLEŠCAVEC Calopteryx splendens 25, 39, 44, 45, 46, 47, 48 MODRI BLEŠCAVEC Calopteryx virgo 12, 23, 25, 30, 36, 39, 44, 46, 47, 48 ZELENA PAZVERCA Chalcolestes viridis 11, 14 MODRI KRESNICAR Ischnura elegans 4, 5, 7, 8, 18, 19, 29, 30, 33, 34, 41, 43, 44 BLEDI KRESNICAR Ischnura pumilio 19, 29, 30, 38 BLEŠCECI ZMOTEC Enallagma cyathigerum 7, 38 TRAVNIŠKI ŠKRATEC Coenagrion puella 14, 38, 40, 45, 46 POVODNI ŠKRATEC Coenagrion scitulum 14, 29 PRODNI PAŠKRATEC Erythromma lindenii 7, 41, 45, 46, 47 MALI RDECEOKEC Erythromma viridulum 19, 44 SINJI PRESLICAR Platycnemis pennipes 4, 5, 8, 12, 15, 19, 23, 25, 33, 38, 39, 40, 43, 44, 45, 46, 47, 48 VIŠNJEVA DEVA Aeshna affinis 12, 17 ZELENOMODRA DEVA Aeshna cyanea 2,8,10,13,14,16,19,19,20,21,27, 28,29,30,32,33,34,35,36,40,44 VELIKI SPREMLJEVALEC Anax imperator 4, 7, 10, 14, 19, 20, 29, 30, 35, 40, 42, 46, 47 MODRORITI SPREMLJEVALEC Anax parthenope 7, 33, 43 POVIRNI STUDENCAR Cordulegaster bidentata 12 VELIKI STUDENCAR Cordulegaster heros 6, 22 MOCVIRSKI LEBDUH Cordulia aenea 19, 30 SREDOZEMSKI LESKETNIK Somatochlora meridionalis 3, 8, 24, 30, 33, 38, 39, 40, 44, 47 MODRI PLOŠCEC Libellula depressa 7, 13, 14, 18, 20, 34, 47 CRNI MODRAC Orthetrum albistylum 4, 7, 47 SLOVENSKO IME VRSTE STROKOVNO IME VRSTE ZAP.ŠT.LOKALITETE SINJI MODRAC Orthetrum brunneum 5, 9, 18, 19, 24, 25, 43, 46, 47, 48 PRODNI MODRAC Orthetrum cancellatum 4, 5, 7 MALI MODRAC Orthetrum coerulescens 4, 7 KRVAVORDECI KAMENJAK PROGASTI KAMENJAK OPOLDANSKI ŠKRLATEC Sympetrum sanguineum Sympetrum striolatum Crocothemis erythraea 4, 8, 13, 14, 19, 20, 29, 30, 31, 33, 38, 39, 40, 43, 46, 47 1, 4, 7, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 23, 25, 26, 29, 30, 32, 34, 35, 36, 40, 41, 43 7, 13, 14, 19, 32, 47 Zabeležili smodvenovi lokalitetiza velikega studencarja Cordulegasterheros.Nik Šabeder, Leon Rojk Štuparin Liza Trebše so 19-VIII-2023 med vzorcenjem JZ pritoka v akumulacijo Klivnik (GKYX -434767, 45811) zajeli 2 licinki. Istegadne soMirna Bilas,Maja in Peter Bahor medpopisom ovir nalevem pritoku reke Reke pri Zabicih, 200 m SZ od žage v Zabicih (GK -448615, 41192) zabeležili 2 samca. SLIKI 3 & 4:Pri popisurecnih ovir smona nekaterih odsekih našli le praznerecne struge, drugje pasmose razveselili tudinajdb kacjih pastirjev, kot solicinke velikega studencarja Cordulegaster heros (Foto:N. Šabeder). V Sloveniji je veliki studencar uvršcen na Rdeci seznam (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst vrdeci seznam (Uradni list RS 82/02, 42/10)) kot ranljiva (V) vrsta in je zavarovan z Uredbo o zavarovanih prosto živecih živalskih vrstah (Uradnilist RS 46/04, 109/04,84/05,115/07, 32/08-odl. US, 96/08, 36/09, 102/11 in15/14)), s prilogama 1A in 2A. Veliki studencar je bil prvic najden v Brkinih ter severnih pritokih Reke leta 2010, ko je bila opravljena zadnja vecjaraziskava velikega studencarja povsej Sloveniji (ŠALAMUN s sod., 2010) in med raziskavami kvalifikacijskih vrst rakov za vzpostavitev obmocij NATURA 2000 (GOVEDIC s sod., 2011). Na obmocju je malo znanih lokalitet za vrsto, kar pa je predvsem posledica pomanjkanja sistematicnih raziskav. »Kje je pedemontanum?« smopoimenovali skupinovaplikaciji Messenger,kjer smo si sporocali zanimivosti s terena. Na terenu smo namrec delovali v manjših skupinah s po 2–4 clani in želja vecine udeležencev je bila, da bi lahko opazovali pasastega kamenjaka Sympetrum pedemontanum. Kljub veckratnemu obisku lokaliteteob reki Reki (SLIKA5), kjer je bilzabeležen le letopred tem (ŠABEDER, 2022), ga tekom vikenda nismoopazili. Takoostaja vprašanje neodgovorjeno. SLIKA 5:Pod mostom cez Reko(GK -433271, 54802) smose tekom vikenda veckrat sprehodilivželji, daopazimopasastega kamenjaka Sympetrumpedemontanum, kiso ga tamzabeležili leta 2022. Žal ga tokrat nismoopazili (Foto:M. Bahor). Poleg kacjih pastirjev smo imeli na terenskem vikendu še tudi druge zanimive najdbe. Med dvoživkami smo opazili velikega pupka Triturus carnifex, navadnega pupka Lissotriton vulgaris, navadnega mocerada Salamandra salamandra inzelene žabe Pelophylax sp. Žal pa smo v stojecih vodah opazili tudi dve invazivni tujerodni vrsti. V mlaki v Kindlerjevem botanicnem vrtu Ilirski Bistrici (GK -441311, 46835) smo opazili rumenovratko Trachemys scripta scripta in v kalu 300 m V od Ostrožnega Brda (GK-432780, 53133) zlato ribico Carassius auratus. SLIKA 6:Zasluženi zakljucek terenskega vikendavpiceriji Aviopub (Foto:L. R.Štupar). Poleg podpisanih avtoric so pri premagovanju recnih ovir in popisu kacjih pastirjev sodelovali: Nik Šabeder, Nika Tivadar, Peter Kogovšek, Maja Hostnik,Ana Tratnik, Gregor Šulgaj, Petra Štern, Mark Plut, Leon Rojk Štupar, Liza Trebše, Marisa Schlamberger, Domen Kandušer, Mirna Bilas in Peter Bahor. Zahvaljujeva se zavodu REVIVO za soorganizacijo terenskega vikenda ter Damjanu Vinku in Niku Šabederju za pomoc pri izbiri lokalitet. LITERATURA: BIOBLITZ SLOVENIJA, 2022. https://www.facebook.com/bioblitz.slovenija. (november 2023) BIOPORTAL.SI, 2021. BioBlitz Slovenija 2021 -Petelinjsko jezero. https://www.bioportal.si/projekti_podatki.php. CKFF, Miklavž na Dravskem polju. (november 2023) DIJKSTRA, K-D. B., A. SCHRÖTER &.R. LEWINGTON, 2020. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. 2nd edition. Bloomsbury Publishing, London. 336 str. GOVEDIC M., M. BEDJANIC, A. VREZEC & A. ŠALAMUN, 2011. Dodatne raziskave kvalifikacijskihvrst Natura2000ter vzpostavitevinizvajanje monitoringa ciljnihvrstrakov v letu 2010 in 2011 ), koncno porocilo. Narocnik: Ministrstvo za okolje in prostor RS. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem, polju. 86 str., priloge. KOGOVŠEK, P., 2021. BioBlitzSlovenija 2021 –Petelinjsko jezero. Erjavecia 36: 68-70. KOTARAC, M., 1997. Atlas kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdecim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. ŠABEDER, N., 2022. Prispevek biološkega raziskovalnega tabora BIOCAMP 011 k poznavanju favne kacjih pastirjev JZ Slovenije. Erjavecia 36: 26-33. ŠALAMUN, A., M. GOVEDIC, M. PODGORELEC & M. KOTARAC. 2010. Dopolnitev predloga obmocij za vkljucitev v omrežje Natura 2000 – kacji pastirji (Odonata): veliki studencar (Cordulegaster heros), koncno porocilo. Narocnik: Ministrstvo za okolje in prostor RS. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem, polju. 64 str., priloge. VINKO, D., 2009. Porocilo o delu skupine za dvoživke in kacje pastirje. V: Kodele-Krašna I. (ured.), Biološko raziskovalni tabor »Brkini 2007 in dodatek “Novaki 2006”«, str. 23-37, Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana. VINKO, D., 2012. Porocilo o delu skupineza kacje pastirje. V: P. Presetnik(ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Pivka – Dolnja Košana 2012, str. 47-51, Društvo študentov biologije, Ljubljana. (M.BAHOR &E.HROVAT) BIOBLITZSLOVENIJA 2023–VOJSKO Popisi na omejenem obmocju v omejenem casu, imenovani BioBlitz Slovenija, so postali stalnica slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev katere od mnogih skupin organizmov. Letos je bil na vrsti že 7., za glavnega organizatorja pa se je tokrat podpisalo naše društvo. Potekal je kasneje kot vpreteklosti, 16-VI in 17-VI­2023, vendar tudina višji nadmorski višini, na Vojskem in okolici. Baznitabor nam je letos predstavljal Center šolskih in obšolskih dejavnosti na Vojskem v bližini Idrije, katerega kapacitete smo v celoti zapolnili in kjer so nam pripravili tudi vse obroke. Poleg tradicionalnih organizatorjev, Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica, Slovensko odonatološko društvo, Botanicno društvo Slovenije ter Center za kartografijo favne in flore (CKFF), je z izvedbo tokrat pomagala še Agencija RS za okolje s projektom LIFE NarcIS (projekt LIFE19 GIE/SI/000161-LIFE NarcIS), ki je financno podprla dogodek. Materialno podporo pa so nam nudili šepri Zavodu za turizemIdrijain Zavodu za ribištvoSlovenije. Kot obicajno je vec objavljenega na http://bioblitzslovenija.weebly.com in na Facebook strani BioBlitz Slovenija, kjer so objavljene tudi fotografije z dogodka. Pridobljene favnisticne rezultate si je že mogoce ogledati na spletni strani Bioportal.si, kmalu pa jih bo CKFF, ki pri dogodku skrbi za podatkovne naloge, uvozil tudi v naravovarstveni informacijski sistem NarcIS. Tam so že na voljo podatki, zbrani na preteklih dogodkih. Vnos podatkov smo tokrat, enako kot na prvem dogodku, prikazovali v živo na spletni strani CKFF. Pred dogodkom pa smo izvedli anketo, kjer smo preverjali, s kakšnim namenom se udeleženci odzovejo povabilu nažetradicionalno24-urnopopisovanje, kolikojim je pri tempomembna lokacija dogodka ipd. –rezultati bodopredstavljeni v naslednjem Trdoživu. SLIKA 1. Preobrazbazelenomodre deve Aeshna cyanea v kaluobcesti navzhodni strani zaselkaKotlar, kjer smo popisali kar 5vrst kacjih pastirjev (Foto:A. Šalamun, 17-VI-2023). Tradicionalno je bilo tudi vreme, saj nas je poštenonamocil dež, vendar tokrat prvi dan, v petek, medtem ko je bila sobota vsaj dopoldan prijazno soncna. Kljub popoldanskemu dežju senas je že v petek popoldan po okolici Vojskega razkropilo veliko. V obeh dneh je podatke prispevalo 96 popisovalcev, medtem ko se je na vecernih predavanjih in druženju zbralo še vec, skupaj 103 osebe iz 34 ustanov ali posameznikov s širokega podrocja biodiverzitete. Predavanji smo imeli dve; Marijan Govedic je v svojem »Kaj prinaša in cesa (še) ne prinaša (LIFE) NarcIS« predstavil razvojnefazeinformacijskega sistemaNarcIS,vdrugem pajeNejcJogan delil izkušnje z razlicnih bioblitzev doma in v tujini. Obe predavanji sta bili tudi posneti in sta na voljona kanalih projekta LIFENarcIS. Kljub lepi in zanimivi okolici Vojskega, s povirji, potoki in vec kali, sta tako nadmorska višina kot neprijazno vreme pripomogla, da smo popisali zgolj 8 pogostih vrst kacjih pastirjev (TABELA 1), za kar seje trudilokar 31 popisovalcev! Za primerjavo, pred dogodkom sta bila vinformacijskem sistemu NarcIS za naselje Vojskodva podatka za dve vrsti kacjih pastirjev. TABELA 1:Seznam8vrstkacjihpastirjev, popisanih16-VI in 17-VI-2023 nadogodku»BioBlitz Slovenija2023–Vojsko«. SLOVENSKO IME STROKOVNO IME ŠT.LOKALITET ŠT.PODATKOV MODRI BLEŠCAVEC Calopteryx virgo 4 4 TRAVNIŠKI ŠKRATEC Coenagrion puella 3 4 MODRI KRESNICAR Ischnura elegans 1 1 RANI PLAMENEC Pyrrhosoma nymphula 2 2 ZELENOMODRA DEVA Aeshna cyanea 6 6 VELIKI SPREMLJEVALEC Anax imperator 2 3 MODRI PLOŠCEC Libellula depressa 9 10 LISASTI PLOŠCEC Libellula quadrimaculata 1 1 Vseh 96 popisovalcev, kolikor jih je poslalo svoje zbrane podatke do konca novembra, je skupaj zbralo 3.551 podatkov za 1.154 taksonov, dobrih tisoc vrst. Letošnji BioBlitz Slovenija jebil gledenaštevilosodelujocihizjemen (druginajbolj obiskan), tudi prispevek k poznavanju (lokalne) biodiverzitete je velik,za mreženje udeležencev je bilo tudi lepo poskrbljeno, zato se že lahko veselimo osme izvedbe dogodka, ki bopotekal 7-VIin 8-VI-2024. (A.ŠALAMUN &D.VINKO) POROCILO O DELU ODONATOLOŠKE SKUPINE NA RTŠBCRNA NA KOROŠKEM 2023 V letu 2023 je tradicionalni Raziskovalni tabor študentov biologije – RTŠB v organizaciji Društva študentov biologije potekal v Crni na Koroškem. Tokrat sem vodenje odonatološke skupine prevzela po rodu Korošica, Maja Bahor. Vodonatološki skupini so sodelovali Petra Štern, Jernej Klancicar, Leon Rojk Štupar,Mirna Bilas, zadnje dni tabora pa se nam je pridružil še Nik Šabeder (SLIKA 1). Tekom tabora smo se osredotocili predvsem na popis Mežiške doline. Prvi dan tabora sem se prva avtorica spotoma ustavila še ob Šoštanjskem jezeru, ki smo ga z nekaterimi udeleženci tabora znova obiskali na prosti dan. Skupno smo pregledali 55 lokalitet (SLIKA 2), od katerih sta bili 2 vzorcni mesti ob Šoštanjskem (Družmirskem) jezeru (JZ zaliv – GK 504624, 136838 in SV obala – GK 504817, 137297). Zabeležili smo 34 vrstkacjih pastirjev (TABELA 1). SLIKA 1. Odonatološka skupinanaRTŠB2023 – Crna na Koroškem(Foto:N. Šabeder). Favna kacjih pastirjev Koroške je le fragmentarno poznana (BEDJANIC, 2001a). Vecina popisov je bila opravljena tekom razlicnih raziskovalnih taborov (npr. BEDJANIC, 1995, 2001b, 2002, 2003, 2004). RTŠB je sicer tokrat že tretjic potekal na Koroškem (1994 v Crnecah in 2016 v Dravogradu), a prvic v Mežiški dolini. Odonatološka skupina je leta 1994 zabeležila 33 vrst, leta 2016 pa 31 vrst kacjih pastirjev (BEDJANIC, 1995; KOTARAC s sod., 1996; ERBIDA, 2021). Tudi prva avtorica sem pogosteje postopala in postavala obvodah po vsej Sloveniji kot na Koroškem. Sem pa tukaj opravila svoj prvi samostojni odonatološki popis, kjer sem v okolici Kotelj avgusta 2009 popisala 9 vrst kacjih pastirjev (VRHOVNIK, 2009). Na 2. Biološko-ekološkem taboru Kapla 2016, smo popisali obmocjezgornje Dravskedoline in Pohorja. Skupaj smozabeležili 27 vrst, od tega je bilonajvec, 17vrst kacjih pastirjevopaženihna Dravograjskem jezeru(BAHOR 2021). Kljubpomanjkanju nacrtnih popisov,je bilodoslejna Koroškem zabeleženih kar 43 vrst kacjih pastirjev, med katerimi so tudi zelo zanimive historicne najdbe obrežne zverce Lestes dryas, višnjeve deve Aeshna affinis in pasastega kamenjaka Sympetrum pedemontanum, ki jih je v okolici Raven na Koroškem leta 1904 zabeležil avstrijski odonatolog Puschnig (BEDJANIC, 2001a). Slovenski odonatologi teh vrst v naslednjih 120letih nismovec zabeležili. Na obmocju našega popisa na Koroškem je z 19 znanimi vrstami vrstno najbolj bogato Dravograjsko jezero (GK 501204, 160338), ki je nastalo za jezom za hidroelektrarno Dravograd na reki Dravi. 12 vrst kacjih pastirjev je bilo do sedaj zabeleženih šena Ivarckem jezeru. Ostala vodna telesa na obmocju našega popisa sovrstno manjpestra, zaštevilna pa sobili podatki, ki smo jih zbrali tekom tabora, sploh prvi odonatološki podatki. SLIKA 2. Zemljevid obmocja popisa tekom RTŠB 2023 –Crna naKoroškem med 14-VIIin 23-VII-2023, zoznacenimi vzorcnimi mesti. Prvi terenski dan smo se povzpeli ob Helenskem potoku proti Podpeci. Kraljestva kralja Matjaža, ki spi v votlini pod Peco, sicer nismo obiskali, smo pa na skoraj 900 m nadmorske višine na barju in mlaki (GK 486901, 150183 in 486829, 150295) ob Helenskem potoku obcudovali levitev modrega plošca Libellula depressa in zelenomodre deve Aeshna cyanea ter še sredi poletja opazovali ranega plamenca Pyrrhosoma nymphula, ki ga obicajno srecujemo pomladi. Nato smo pregledali okolico Mežice in se razveselili predvsem velikega studencarja Cordulegaster heros ob potoku Šumec (GK 487518, 153295 in 487261, 153191). Dan smo zakljucili v okolici Kotelj, na ribniku Brdinje (GK-498926, 154806), Ivarckemjezeru(GK498121, 151350)in mlakipriopušcenemhoteluRimskivrelec (GK 499257, 152210), kjer smo bili preseneceni nad najdbo vodne solate Pistia stratiotes. Naslednji dan smo si dekleta zastavila planinske podvige. Ob dolini potoka Bistra smo se povzpele do koce pod Smrekovcem in peš nadaljevale ob grebenu Smrekovec – Komen in se spustile do Crnega jezera (SLIKI 3 in 4) v kraterju nekdanjega vulkana na Smrekovcu (GK 489305, 141976), kjer smo našle zelenomodro devo in ranega plamenca. Nad 1.400 m nadmorske višine smo ujele povirnega studencarja Cordulegaster bidentata in našle peresa divjega petelina Tetrao urogallus ter po nekaj stranpotehuspešno našle tudi pot nazajdoavta. SLIKI 3&4. Crnojezero vnekdanjemkraterju Smrekovca (GK –489305, 141976) (Foto:M. Bahor). Tretji dan smo raziskali okolico Dravograda in Slovenj Gradca. Ob Dravograjskem jezeru smo tokrat našteli zgolj 11 vrst kacjih pastirjev. Na potoku Selcnica v Vrhah smo preizkusili tudi metodo za monitoring licink velikega studencarja C. heros in na100mpotoka povzorcili12licink. V cetrtem dnevu smo v dolini Tople sicer uzrli kralja Matjaža v steni Pece, a od kacjih pastirjev smov doliniopazili le povirnega studencarja C. bidentata. Smo pa ta dan zabeležili najpomembnejšo najdbo letošnjega RTŠB -barjansko devo Aeshna juncea. Vrsto smo vzadnjih desetih letih zabeležili le šena »ustaljenih« lokalitetah, kot so Pohorje, nekateri kali v Kamniško-Savinjskih Alpah, barja na Pokljuki in Jelovici. Tako naevropski ravni, kot tudi vSloveniji, sov zadnjem desetletjupostale ogrožene skoraj vse vrste barij in oligotrofnih vod (poleg omenjene vrste tudi A. subarctica, A. grandis in Leucorrhinia dubia) (VINKO s sod., 2023). Na zacetku tabora smo tudi mi zaman iskali barjansko devo na Smrekovcu na mlaki na Krnesu (GK489799, 141787), kjer smo si vobetuprihajajocega snidenjapripravili uSODno branje clankov o vrsti. Dvakrat smo bili neuspešni na mlaki ob povirju Suhodolnice pri Plešivskem mlinu (GK 499190, 147306). Prvic je bilo že pozno popoldne, ob drugem obisku pa nas je ujel mocan naliv. Zaman smo tudi dve uri lovili devo v mocvirju na Dolgih Brdih (GK 489490, 157268). V letu smo uspeli ugotoviti le, da gre najverjetneje zabarjansko devoA.juncea alibledo devoA. mixta. Dne 18-VII-2023 smo se nato povzpeli po dolini Koprivne na barje Zadnji travnik (GK 476362, 146207), ki je edino visoko barje na Koroškem (SLIKA 6). Barje je nastalo v depresiji za ledeniškomoreno pod severnim pobocjem Olševe,na nadmorski višini 1.340 m in zgolj 500 m od državne meje z Republiko Avstrijo (TOMŠE, 2016). Odonatološka skupina si je posprva nickaj obetavnem oblacnem uvodu najprej privošcila malico. Ko so se le prikazali prvi soncni žarki, smo opazili dva samca barjanske deve A. juncea, od katerih smo enega uspešno ujeli (SLIKA 5). Za dodatno novo lokaliteto za vrsto je poskrbela skupina za netopirje že naslednji dan. Le 500 m JZ od Zadnjega travnika so na mlaki pod južnim pobocjem Olševe (GK 474632, 143901) našli 3 leve. Poleg že omenjenih lokalitet, kjer smo iskali vrsto, je bila barjanska deva v zadnjih letih najbližje zabeležena še na kalih naGolteh in naRaduhi (ŠABEDER & KABLAR, 2020; BEDJANIC, 2018). SLIKA 5. Barjanska deva Aeshna juncea (Foto:M. Bahor). SLIKA6. Pogled na visokobarje Zadnji travnik pod Olševo(Foto:M. Bahor). Že pred samim taborom sose pricele številne vremenske nevšecnosti, ki so se tekom tabora še stopnjevale. Imeli smo 4 mocnejše nalive, med katerimi so vodotoki precej narasli, razkrilo je streho šole, kjer smo bili nastanjeni in ker ni bilo elektrike, smo si na pikniku svetili znaglavnimi luckami.Ker je podrlo drevje in so plazovi zaprli nekatere ceste, so nam zadnji terenski dan prepovedali odhod na gozdnaobmocja in smo tako opravili le peš teren po Crni na Koroškem. Ceprav smo imeli obcutek, da so razmere kata­klizmicne, pa so bile vendarle neprimerljive s hudo ujmo, ki je prizadela obmocje le 12 dni po zakljucku tabora, 4-VIII-2023. Populacije kacjih pastirjev so bile maloštevilne, ponekod nismonašli niti enega osebka,az vztrajnimpopisovanjem obmocjasmozabeležiliskupnokar 34 vrstkacjih pastirjev. Zadnji je bil na ta seznam dodan še sinji modrac Orthetrum brunneum kar na peš terenu v neposredni bližini šole (SLIKA8). TABELA 1: Seznam 34 vrst kacjih pastirjev, popisanih na RTŠB 2023 – Crna na Koroškem med 14-VII in 23-VII-2023. V oklepaju je zapisano število najdišc vrste na taboru. Podcrtanih je 11 vrst,ki so bile zabeležene tudiob Šoštanjskem jezeru. Vrste, ki so oznacene s krepkimtiskom, sobile zabeleženele ob Šoštanjskemjezeru. Chalcolestes viridis (2) Aeshna juncea (1) Libellula quadrimaculata (1) Calopteryx splendens (2) Aeshna mixta (1) Orthetrum albistylum (3) Calopteryx virgo (20) Anax imperator (6) Orthetrum brunneum (1) Coenagrion puella (5) Anax parthenope (2) Orthetrum cancellatum (3) Enallagma cyathigerum (11) Cordulegaster bidentata (8) Orthetrum coerulescens (2) Erythromma lindeniii (1) Cordulegaster heros (8) Sympetrum meridionale (1) Erythromma viridulum (1) Gomphus vulgatissimus (3) Sympetrum sanguineum (2) Ischnuraelegans (3) Onychogomphus forcipatus (1) Sympetrum striolatum (1) Pyrrhosoma nymphula (4) Corduliaaenea (1) Sympetrum vulgatum (1) Platycnemis pennipes (9) Somatochlora meridionalis (5) Crocothemis erythraea (3) Aeshna affinis (1) Somatochlora flavomaculata (1) Aeshna cyanea (13) Libellula depressa (10) SLIKA 9. Uspešen ulovdveh samicpovirnega studencarja Cordulegasterbidentata, kista odlagali jajceca v reko MežonaKoprivni (GK –479264, 146585) (Foto:M. Bahor). Na RTŠB 2023 – Crna na Koroškem se je žal uresnicila napoved Damjana Vinka,dasepo19 letih nebomogel udeležiti tabora. Odonatološka skupinajekljub temu ostala zvesta svoji dolgoletni tradiciji. Ostali smo sprošcena skupina, ki je izredno uspešna prilovu vsega živega na terenu. Redno smo razveseljevali skupino za hrošce s svojimi najdbami, med podatki pa je zabeleženih tudi17 vrst rib, 6vrst plazilcev in 3 vrste dvoživk. Zbrani favnisticni podatki bodo objavljeni vzborniku tabora. Seveda pa nismo pozabili niti na slamerje -tokrat smoimeli pravokoroško »slamer gavdo«. LITERATURA: BEDJANIC, M. 1995. Crnece '94 –Porocilo odonatološkeskupine. V: Bedjanic M. (ured.),Tabor študentov biologije Raka '92, Smast '93, Crnece '94, str. 67-72, Zveza organizacij za tehnicno kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. BEDJANIC, M., 2001a. Zanimivi in doslej spregledani podatki o kacjih pastirjih Koroške z zacetka 20. stoletja. Erjavecia 11: 8-10. BEDJANIC,M.,2001b.Porociloodelu entomološkeskupinenaMRTMislinja2001.Erjavecia 12:8-12. BEDJANIC,M.,2002. Odelu entomološkeskupinena MRT Mislinja2002.Erjavecia 14:7-9. BEDJANIC, M.,2003. Prvi podatkio pojavljanju stasitega kamenjaka Sympetrum depressiusculum na Koroškem. Erjavecia 16:18-19. BEDJANIC,M.,2004. Odelu entomološkeskupinena MRT Mislinja2003.Erjavecia 17:8-12. BEDJANIC, M., 2018. Drobtinicein ocvirki: Novi podatkio razširjenosti barjanske deve Aeshna juncea v Kamniško-SavinjskihAlpah in Vzhodnih Karavankah. Erjavecia 33: 69-75. BAHOR, M. 2021. Skupina za kacjepastirjev. V:Šparl, L. & B. Zakšek(ured.), 2. biološko-ekološki raziskovalni tabor BERT, Kapla, 2016, str 14-25, Društvo študentov naravoslovja, Maribor. BROCHARD, C., D. GROENENDIJK, E. VANDER PLOEG&T. TERMAAT, 2012. Fotogids Larvenhuidjes van Libellen. NKV Uitgeverij, Zeist. 320 str. CKFF, 2023. Podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom. Miklavž na Dravskem polju. [oktober 2023] DIJKSTRA, K-D. B., A. SCHRÖTER &. R. LEWINGTON, 2020. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. 2nd ed. Bloomsbury Publishing, London. 336 str. ERBIDA, N. 2022. Porocilo o delu skupine za kacje pastirje. V: P. Presetnik (ured.), Zbornik porocil z Raziskovalnega tabora študentov biologije Dravograd 2016, str 45-50, Društvo študentov biologije, Ljubljana. GERKEN, B. & K. STERNBERG, 1999. The exuviae of European dragonflies. Arnika & Eisvogel, Höxter. 354 str. KOTARAC, M., 1997. Atlas kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdecim seznamom, Atlas of the dragonflies (Odonata) of Slovenia with the Red Data List. Atlas faunae et florae Sloveniae 1. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. KOTARAC, M., M. BEDJANIC, A. PIRNAT & A. ŠALAMUN, 1996. Dragonfly records from the Dravograd area, northern Slovenia (Odonata). Opuscul. zool. flumin. 144: 1-9. POBOLJŠAJ, K. & M. KOTARAC,1997.Prispevek kpoznavanju favnedvoživk (Amphibia)in kacjihpastirjev (Odonata) širše okolice Šaleške doline. V: M. Svetina (ur.), Zbornik Raziskovalnega taboraBele Vode '96,str.177-184,ERICo–Inštitutzaekološkeraziskave, Velenje. SMALLSHIRE, D. &. A. SWASH, 2020. Europe's dragonflies, A field guide to the damselflies and dragonflies. Princeton University Press, Oxfordshire. 360 str. ŠABEDER N. & D. KABLAR, 2020. Kacji pastirji. V: Kocjan, J. M., A. Bolcina, D. Kablar, D. Kosic, N.Šabeder& Ž. Lobnik Cimerman (ured.), Rastlinstvo inživalstvokalov vKamniško-Savinjskih Alpah,str.63-73, Društvo za raziskovanje mokrišc Slovenije, Ljubljana. ŠALAMUN, A.,M. GOVEDIC, M. PODGORELEC & M. KOTARAC, 2010.Dopolnitev predloga obmocij za vkljucitev v omrežje Natura 2000 – kacji pastirji (Odonata): veliki studencar (Cordulegasterheros): koncno porocilo. Narocnik:Ministrstvo za okoljeinprostorRS. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem,polju. 64str.,priloge. TOMŠE, P. 2016. Barje Zadnji travnik, njegov naravovarstveni pomen, pomen njegovega ohranjanja in potencial poucne funkcije, ki jo ima. Seminarska naloga. PZS, Komisija za varstvo gorske narave. 31 str. VINKO, D., M. BEDJANIC, A. ŠALAMUN, A. TRATNIK, G. DE KNIJF, M. BILLQVIST, R. VAN GRUNSVEN, F. PRUNIER, P. KOGOVŠEK, M. BAHOR, N. ERBIDA, A.KOZINA, N. ŠABEDER, N. TIVADAR, M. PLUT & R. HAVLICEK, 2023. Ohranjanje biodiverzitete je naša kulturna in družbena dolžnost: stanje poznavanja in izzivi varstva favne kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije / Biodiversity conservation is our cultural and social duty: the state of knowledge of the Odonata fauna of Slovenia and the challenges of its protection. V: J. Jugovic, K. Adam & S. Zupan (ured.), Šesti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo: knjiga povzetkov, Izola, 15.–16. september 2023 / Sixth Slovenian Entomological Symposium with International Attendance: Book of Abstracts Izola, 15–16 September 2023, str.23, Založba Univerze na Primorskem, Koper. VRHOVNIK, M., 2009. Porocilo o samostojnem terenskem delu: Popis odonatološke favne v okolici Kotelj. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. 9str. (M.BAHOR &N.ŠABEDER) IZ ZAPRAŠENEGA ODONATOLOŠKEGA PODSTREŠJA: POROCILO SKUPINE ZA KACJE PASTIRJE NA MLADINSKEM BIOLOŠKEM RAZISKOVALNEM TABORU TREBNJE '97 Alja PIRNAT, Matjaž BEDJANIC & Ali ŠALAMUN Na taboru so delovale tri skupineza kacje pastirje. Številcnejša ekipa mentorjev inudeležencevjeomogocila, da smovosmih dneh, kolikor jetabortrajal, pregledali dobršen del Slovenije od Grosuplja do Novega mesta ter med Savo na severu in Suhokrajino na jugu. Na 141 najdišcih smo našli 42 vrst kacjih pastirjev. Odrasle kacje pastirje smo lovili z metuljnicami, licinke pa vzorcili z vodno mrežo. Po bregovih in obvodnih rastlinah smo pobirali tudi leve. Nabran material smo shranili mentorji v svojih zbirkah. Ob vecerih smo dobljene podatke vpisovali v popisne liste ter vnašali v racunalnik. Na obravnavanemobmocju smozabeležili42vrst, odskupno70 kolikor jih šteje favna Slovenije. Ceprav se bo v prihodnje seznamu vrst obravnavanega obmocja zagotovo prikljucila še kakšna vrsta, je že sedaj zanimiva predvsem vrstna sestava favne. Najdba populacij povodnega škratca (Coenagrion scitulum) ter potrditev razvoja rjave deve (Aeshna grandis) na dveh najdišcih sta le najbolj vpadljiva rezultata. Med biotopi so nas najbolj navduševali povirni travniki, ki so drugod po Sloveniji že prava redkost. Izjemno je tudi vrstno bogastvo (12 vrst na razlitju potoka Brzicek) in združba, ki je tu prisotna. Veliko število vrst smonašteli tudi v glinokopu vZalogu (19 vrst)inkopu kremencevega peska privasi Veliki Koren (17 vrst). Velika površina in sistem vec razlicnih»luž« nudijo kacjim pastirjem nemalo prostora zauspešen razvoj in pojavljanje na teh najdišcih. NAJDIŠCA Opis najdišca vsebuje: številko lokalitete, najbližji kraj na karti z UTM mrežo (1:400 000), najbližji kraj v Atlasu Slovenije (1:50 000), tocno najdišce, UTM kvadrat, Atlas Slovenije (stran in osnovno polje), nadmorsko višino in datum. Pri delu smouporabljali 2. izdajoAtlasa Slovenijeiz leta 1992. 1. Trošcine, Mali Konec, potok Breg severovzhodno od Malega konca, VL79, 128b3, 480m, 28.6.1997. 2. Šmartno pri Litiji, Brajda, ribnik pri Crnem potok napol izpraznjen, VM80, 129b3, 250m, 24.6.1997. 3. Vintarjevec, Kot, izpraznjen betonski bajer z manjšim potockom 400m vzhodno od Kota, VL89, 129b3, 310m, 24.6.1997. 4. Vintarjevec, Kot, jarek ob Koškem potoku 500m vzhodno od Kota, VL89, 129b3, 310m, 24.6.1997. . Vinterjevec, Kot, Koški potok 500m vzhodno od Kota, VL89, 129b3, 310m, 24.6.1997. 6. Lupinica, Višnji grm, Ješki potok 1km severno odJežc, VL99, 130a3, 350m, 23.6.1997. 7. Lupinica, Višnji grm, Ješki potok 500m severno od Ježc, VL99, 130a3,370m, 23.6.1997. 8. Šentjenž, Turn, potok 800m severovzhodno od vasi Šentjanž, WL19, 132a3, 330m, 27.6.1997. 9. Hotemež, Brunška gora, desnipritokHotemškega potoka 1250m južno odHotemeža,WM10, 132b2, 260m, 27.6.1997. . Kompolje, Lešovnik, mlaka 300m vzhodno od ceste Boštanj -Vrhovo, 300m vzhodno od kmetije Lešovnik, WM20, 133a3, 185m, 27.6.1997. 11. Jablanica, LisicjeJame, potok 1km zahodno od LisicjihJam, WL19, 133a3,260m, 27.6.1997. 12. Stara vas, V. Stara vas, potokna vzhodno straniV. Starevasi, VL79, 148a1,370m, 28.6.1997. 13. Stara vas, V. Stara vas, Veliki potok 750 m jugovzhodno od Stare vasi, VL79, 148a1, 440m, 28.6.1997. 14. Trošcine, Dolenja vas, Veliki potok 500m južno od Dolenje vasi, VL79, 148b1, 400m, 28.6.1997. . Stara vas, Drobnic, pritok Velikega potoka na mostu pri Drobnicu, VL79, 148b1, 360m, 28.6.1997. 16. Polica, Lipar, potok Višnjica 500m severovzhodno od Liparja, VL79, 148b1, 380m, 28.6.1997. 17. Višnja gora, Višnja gora, potok Višnjica v Višnjigori, VL79, 148b2, 384m, 28.6.1997. 18. Metnaj, Drmožnik, Stiški potok 400m jugozahodno od kmetije Drmožnik, VL89, 149a1, 430m, 28.6.1997. 19. Leskovec, Izirk, povirno barje 500m sever-severovzhodno od kmetije Izirk, VL89, 149a1, 520m, 28.6.1997. . Višnja Gora,Ribiška koca,potokKosca 100m severnood Ribiške koce, VL89, 149a1, 380m, 28.6.1997. 21. Ivancna Gorica, Ivancna Gorica, Stiški potok 300m zahodno od Ivancne Gorice, VL88, 149a2, 350m, 28.6.1997. 22. Gorenja vas, Gorenja vas, potok Višnjica pri Gorenjivasi, VL88, 149a2, 318m, 22.6.1997. 23. Gorenja vas, Laškovec, južnipritokribnika v vasiLaškovec, VL88, 149a2,395m, 22.6.1997. 24. Gorenja vas, Laškovec, Lahki potok vvasi Laškovec, VL88, 149a2, 395m, 22.6.1997. . Gorenja vas, Laškovec, povirni jugovzhodno rob ribnika v vasi Laškovec, VL88, 149a2, 395m, 22.6.1997. 26. Gorenja vas, Laškovec, ribnikvvasi Laškovec, VL88, 149a2, 395m, 22.6.1997, 25.6.1997. 27. Gorenja vas, Laškovec, severni pritok ribnika v vasi Laškovec, VL88, 149a2, 395m, 22.6.1997. 28. Višnja Gora, Stari trg, potok Višnjica pri križišcu 500m južno od Starega trga, VL89, 149a2, 380m, 28.6.1997. 29. Muljava, Oslica, razlitje potoka Brzicek 400m vzhodno od Oslice, VL88, 149a3, 320m, 22.6.1997, 25.6.1997. . Krška vas, Znojile, potok Višnjica 400m jugozahodno od Znojil, VL88, 149a3, 280m, 25.6.1997. 31. Primskovo, Mlin, kanal pri potoku 200m jugozahodno od Mlina, VL99, 150a1, 350m, 23.6.1997. 32. Primskovo, Mlin, potok 200m jugozahodno od Mlina, VL99, 150a1, 350m,23.6.1997. 33. Temenica, Pungert, potok Temenica 500m jugozahodno od Pungerta, VL99, 150a1, 330m, 22.6.1997. 34. Sobrace, Sela pri Sobracah, Ješki potok 200m severovzhodno od Sel pri Sobracah, VL99, 150a1, 450m, 23.6.1997. 35. Sobrace, Sela pri Sobracah, jarek vzporedno s Temenico, 310m južno od Sela pri Sobracah, VL99, 150a1, 350m, 24.6.1997. 36. Sobrace, Sela pri Sobracah, meliorizacijski kanal 200m jugovzhodno od Sel pri Sobracah, VL99, 150a1, 450m, 23.6.1997. 37. Sobrace, Sela priSobracah, rekaTemenica 300m južnood Sela priSobracah, VL99, 150a1, 350m, 24.6.1997. 38. Sobrace, Sobrace, krak Temenice skoziSobrace, VL99, 150a1, 350m, 23.6.1997. 39. Sobrace, Vetrnik, krak Temenice 700m severovzhodno od Vetrnika, VL99, 150a1, 360m, 24.6.1997. 40. Sobrace, Vetrnik, povirni travnik 750m severovzhodno od Vetrnika, VL99, 150a1, 360m, 24.6.1997. 41. Veliki Gaber, Vrhovo pri Šentlovrencu, poplavni travnik vzhodno od vasi Vrhovo , VL98, 150a2, 300m, 22.6.1997. 42. Catež, Catež, luža v kamnolomu 500m Zseverozahodno od Cateža, VL99, 150b1 x, 570m, 22.6.1997. 43. Catež, Zaplaz, mlaka vvasi Zaplaz, VL99, 150b1 x, 530m, 22.6.1997. 44. Selo, Brglez, potok Homšcica 500m vzhodno od Brgleza, WL09, 151a1 , 330m, 23.6.1997. 45. Selo, Kozjak, potok Cetiška 600m vzhodno od Kozjaka, WL09, 151a1,280m, 23.6.1997. 46. Mirna, Lacenberk, jarek ob Cetiški 700m severovzhodno od Lacenberka, WL09, 151a1, 270m, 23.6.1997. 47. Mirna, Lacenberk, potok Cetiška 600m severno od Lacneberka, WL09, 151a1, 270m, 23.6.1997. 48. Selo, Migolica, potok Lipoglavšcica pred iztokom v Mirno,WL09, 151a1,270m, 23.6.1997. 49. Selo, Migolica, potok Mirna pred pritokomLipoglavšcice , WL09, 151a1, 270m, 23.6.1997. 50. Mirna, Ostrež, reka Sotla 500m jugozahodno od Ostreža, WL09, 151a1, 280m, 23.6.1997. 51. Mirna, Žukovec, Mirna 60m jugozahodno od kmetije Žukovec, WL09, 151a1, 270m, 24.6.1997. 52. Selo, Brglez, luže vgozdu ob potoku Homšcica 500m vzhodno odBrgleza, WL09, 151a1 x, 330m, 23.6.1997. 53. Selo, Brglez, povirni travnik ob potoku Homšcica 500m vzhodno od brgleza, WL09, 151a1 x, 330m, 23.6.1997. 54. Gomila,Blato, kanal ob cesti750m severno od Blata, WL08, 151a2, 300m, 22.6.1997. 55. Trebnje, Blato, ribnik 600m vzhodno od Blata, WL08, 151a2, 290m, 22.6.1997, 24.6.1997. 56. Gomila, Brezovica , potok Vejar pri mostu severno od Brezovice, WL08, 151a2, 280m, 22.6.1997. 57. Mirna, Fužina, betonski bajer pri Fužini, WL09, 151a2, 250m, 23.6.1997. 58. Gomila, Hudeje, kanal na zahodni strani ceste pri Kovacu, WL08, 151a2, 300m, 22.6.1997. 59. Gomila,Mala Ševnica, potokCedilnica pod mostom severno od MaleŠevnice, WL08, 151a2, 300m, 22.6.1997. 60. Mirna, Mirna,potok Sotla pri mostuvzhodno od Mirne, WL09, 151a2, 260m, 22.6.1997. 61. Trebnje, Pristava, potok 500m zahodno od cerkve v Trebnjem, WL08, 151a3, 280m, 27.6.1997. 62. Trebnje, Pristava, mlaka 500m zahodno od cerkve v Trebnjem, WL08, 151a3 x, 280m, 27.6.1997. 63. Bistrica pri Mokronogu, Bistrica pri Mokronogu, mlaka 500m jugovzhodno od Bistrice pri Mokronogu , WL08, 151b2, 240m, 22.6.1997. 64. Bistrica pri Mokronogu, Bistrica pri Mokronogu, mlaka 500m jugovzhodno od Smrecja na zahodno strani ceste, WL08, 151b2, 240m, 22.6.1997. 65. Bistrica pri Mokronogu, Bistrica pri Mokronogu, opušceneglinokopnejamein kanali 800m jugo-jugovzhodno ob Bistrici pri Mokronogu, WL08, 151b2, 240m, 22.6.1997, 24.6.1997. 66. Bistrica pri Mokronogu, Bistrica pri Mokronogu, opušceni glinokopi 1km južno od Bistrice pri Mokronogu, WL08, 151b2, 240m, 22.6.1997, 24.6.1997. 67. Bistrica priMokronogu, Bistrica pri Mokronogu, opušceni glinokop 900m jugo-jugovzhodno od Bistrice pri Mokronogu, WL08, 151b2, 240m, 22.6.1997, 24.6.1997. 68. Bistrica pri Mokronogu, Bistrica pri Mokronogu, potok Busenka pri izlivu v potok Mirna, WL08, 151b2, 240m, 22.6.1997. 69. Gomila, Gric, kanal zahodno od Lanšperšcice 400m jugozahodno od Grica , WL08, 151b2, 250, 24.6.1997. 70. Gomila, Meserko, ribnika vzhodno od želežniške proge Trebnje -Mirna 500m jugo­jugovzhodno od kmetije Meserko, WL08, 151b2, 250m, 24.6.1997. 71. Gomila, Zabrdje, kanal zahodno od potoka Lanšperšcica 600m jugozahodno od Zabrdja, WL08, 151b2, 250m, 24.6.1997. 72. Gomila, Zabrdje, potok Lanšperšcica 500m jugozahodno od Zabrdja, WL08, 151b2, 250m, 24.6.1997. 73. Doljna Dobrava,Ajdic, potok Igmanica pri mostuvzhodno od Poljan pri Mirni Peci, WL08, 151b3, 250m, 27.6.1997. 74. Hrastovica, D. Jesenice, Jesenišcica 100m južno od D. Jesenic, WL19, 152a1, 240m, 22.6.1997. 75. Gabrijele, Polje pri Tržišcu, potok 500m zahodno od Polja pri Tržišcu,WL19, 152a1, 260m, 22.6.1997. 76. Mali Cirnik, Roženberk, desni pritok Kostanjeviškega potoka 500m severno od Roženberka, WL19, 152a1, 260m, 22.6.1997. 77. Mali Cirnik, Roženberk, levi pritok Kostanjeviškega potoka 700m severovzhodno od Roženberka, WL19, 152a1, 260m, 22.6.1997. 78. Mali Cirnik, Roženberk, potok Globašcica 600m zahodno od Roženberka, WL19, 152a1, 250m, 22.6.1997. 79. Gabrijele, Zg. Mladetice, Pijavški potok 400m severno od Zg. Mladetic, WL19, 152a1, 260m, 22.6.1997. 80. Hrastovica, Pijavice, mlaka ob križišcu, 500m južno od Pijavic, WL19, 152a1 x, 270m, 27.6.1997. 81. Mokronog, Bruna vas, Konopljin potok 1km južno od Brune vasi , WL18, 152a2, 250m, 22.6.1997. 82. Mokronog, Bruna vas, ribnik vzhodno od ceste Mokronog -Bruna vas 1km od Brune vasi, WL18, 152a2, 250m, 22.6.1997. 83. Mokronog, Bruna vas, ribnika vzhodno od cesteMokronog -Bruna vas800m južno od Brune vasi, WL18, 152a2, 250m, 22.6.1997. 84. Trebelno, Cinkava,potok Gostincica 1km zahodno od zaselkaCinkava,WL18, 152a3, 350m, 27.6.1997. 85. Krmelj, Barbara, ribnik zahodno od ceste Tržišce -Krmelj 500m južno od Krmelja, WL19, 152b1, 250m, 22.6.1997. 86. Krmelj, Barbara, ribnik zahodno od ceste Tržišce -Krmelj 800m južno od Krmelja, WL19, 152b1, 250m, 22.6.1997. 87. Krmelj , Brezje, potok 200m zahodno od Brezja, WL19, 152b1, 250m, 22.6.1997. 88. Krmelj, Brezje, potok 300m južno odSv. Marjete, WL19, 152b1, 250m, 22.6.1997. 89. Krmelj, Dornik, potok Kamenica 700m severovzhodno od kraja Kamenica, WL19, 152b1, 250m, 22.6.1997. 90. Tržišce, Mostec, Tržiškipotok ob odcepucesteprotiKrmelju1km severovzhodno od Tržišca, WL19, 152b1, 240m, 22.6.1997. 91. Krmelj, Ogorelke, potokKaluder 800m severno od Krmelja,WL19, 152b1, 300m, 27.6.1997. 92. Doljne Laknice, Doljne Laknice, potok Laknica 700m vzhodno od Doljne Laknice, WL18, 152b2, 210m, 27.6.1997. 93. Šmarjeta, Cerovec, reka Radulja vzhodno od vasi Radovlja,WL18, 152b3, 175m, 27.6.1997. 94. Škocjan, Goriška vas pri Škocjanu, Goriški potok severno od Goriške vasi pri Škocjanu, WL28, 153a2, 200m, 27.6.1997. 95. DoljneDole, Mackovec pri Škocjanu, Dolski potok 500m južno od Mackovca pri Škocjanu, WL28, 153a2, 195m, 27.6.1997. 96. Gmajna, Gmajna, glinokop v Gmajni, WL28, 153a3, 165m, 27.6.1997. 97. Šmarjeta, Zaboršt, pritokRaduljevzhodno od vasiRadovlja,WL18, 153a3,175m, 27.6.1997. 98. Studenec, Dolnje Impolje, desni pritok potoka Javorje, 800m južno od vasi Impolje, WL29, 153b1, 390m, 27.6.1997. 99. Studenec, Dolnje Impolje, potok Javorje 700m južno od vasi Impolje, WL29, 153b1, 390m, 27.6.1997. 100. Studenec, Dolnje Impolje, ribnika 800m vzhodno-jugovzhodno odDolnjega Impolja, WL29, 153b1, 270m, 27.6.1997.3*, Matjaž 101. Bucka, Štrit, Štritovsko jezero, WL28, 153b2, 190m, 27.6.1997. 102. Bucka, Štrit, jarek, pritok Colnišcka 600m jugozahodno od Štritovskega jezera, WL28, 153b3, 175m, 27.6.1997. 103. Bucka, Štrit, potok Colnišcek 700m jugozahodno od Štritovskega jezera, WL28, 153b3, 175m, 27.6.1997. 104. Smlednik, Veliki Koren, mlake v kopu kremencevega peska pri vasi Veliki Koren, WL38, 154a3, 160m, 27.6.1997. 105. Velika vas, Žužemberk, gramoznica 500m jugovzhodno od Žužemberka (separacija v osrednjem delu), WL38, 154b2, 155m, 27.6.1997. 106. Crešnjice, Hrastje pri Cerkljah, mlaka 500m južno od Hrastja, WL38, 154b3, 160m, 27.6.1997. 107. Vel. Podlog, Pristava pri Leskovcu, Jelšanski potok vzhodno od Pristave pri Leskovcu, WL38, 154b3, 155m, 27.6.1997. 108. Crešnjice, Crešnjice, potok 400m južno od Crešnjic, WL38, 155a3, 155m, 27.6.1997. 109. Crešnjice, Crešnjice, potok vgozdu500m južno od Crešnjic, WL38, 155a3,155m, 27.6.1997. 110. Crešnjice, Crešnjice, ribnik500m jugozahodno od Crešnjic, WL38, 155a3,155m, 27.6.1997. 111. Krška vas, Donje Skopice, gramoznica (smetišce) na južno straniceste, 1km južno odDonjih Skopic, WL48, 155b3, 150m, 27.6.1997. 112. Krška vas, Donje Skopice, gramoznica južno od Donjih Skopic (južni del), WL48, 155b3, 150m, 27.6.1997. 113. Krška vas, Donje Skopice, gramoznica južno od Donjih Skopic (severni del), WL48, 155b3, 150m, 27.6.1997. 114. Rob, Brankovo, drugi vzhodno potok med Brankovim in Logarji, VL67, 166b1, 490m, 25.6.1997. 115. Rob, Marincki, potok pod cesto med Stopami in Marincki, VL67, 166b1, 490m, 25.6.1997. 116. Rob, Podlog, potok Rašica 500m jugovzhodnood Podloga , VL67, 166b1, 490m, 25.6.1997. 117. Rob , Stope, potok Rašica 800m severno od Stop, VL67, 166b1, 490m, 25.6.1997. 118. Rob, Brankovo, drugi zahodno jarek med Brankovim in Logarji, VL67, 166b2, 490m, 25.6.1997. 119. Podstrmec, Kaplanovo, jarek pod cesto 200m jugovzhodno od Kaplanovega, VL67, 166b2, 510m, 25.6.1997. 120. Mala Slevnica, Kolpa, Crni potok 150m vzhodno od Kolpe, VL77, 166b2, 515m, 25.6.1997. 121. Podstrmec, Podles, potok 200m severno od Podlesa, VL67, 166b2, 550m, 25.6.1997. 122. Podstrmec, Podles, povirni travnik vzhodno od Podlesa, VL67, 166b2, 550m, 25.6.1997. 123. Rob, Logarji, povirni travnik 300m jugovzhodno od Logarjev , VL67, 166b2x, 510m, 25.6.1997. 124. Zdenska vas, Jazbina, potok Krnicnik 700m jugovzhodno od Jazbin, VL77, 167a2, 560m, 25.6.1997. 125. Zdenska vas, M. Cesta, ribnik med Cesto in Vidmom, VL78, 167b1, 440m, 25.6.1997. 126. Šmihel, Sv.Martin, peskokop 500m vzhodno odSv.Martina,VL97, 169a1,300m, 25.6.1997. 127. Žužemberk, Žužemberk, Krka pri Žužemberku, cesta za Sv.Rok, VL97, 169a2, 200m, 25.6.1997. 128. Soteska, Drenje, Krka 1km vzhodno od Drenj, WL07, 170a3, 200m, 25.6.1997. 129. Jablan, Mali Vrh, Temenica 500m južno od Malenske vasi, WL07, 170b1, 230m, 25.6.1997. 130. Podgora, Brezje, ribnik 200m vzhodno od kraja Brezje, WL07, 170b2, 170m, 25.6.1997. 131. Podgora, Kulovec, kanal 300m južno od vasi Brezje ob letališki stezi, WL07, 170b2, 170m, 25.6.1997. 132. Podgora, Opekarna, glinokopi severno od opekarne Zalog, WL07, 170b2, 180m, 25.6.1997. 133. Otocec, Lešnica, potok Lešnica 200m severovzhodno od Lešnice, WL17, 171a1, 170m, 22.6.1997. 134. Precna, Cešca vas, kanal na zahodni strani ceste Cešca vas -Precna 300m severno od Cešce vasi, WL07, 171a2, 170m, 25.6.1997. 135. Precna , Cešca vas , kanal na vzhodnistrani ceste Cešca vas -Precna 100m severno od Cešce vasi, WL07, 171a2, 170m, 25.6.1997. 136. Otocec, Dobovo, Dobovskipotok 800m jugovzhodnood vasiDobovo, WL17, 171a2, 170m, 25.6.1997. 137. Otocec, Dobovo, ribnika na Dobovskem potoku 800m jugovzhodno od zaselka Dobovo, WL17, 171a2, 170m, 25.6.1997. 138. Trška Gora, Dolenje, ribnik 400m jugovzhodno od vasi Dolenje, WL17, 171b1, 300m, 25.6.1997. 139. M. Mraševo, Poljane, mocvirje pri Trsteniku, WL38, 173a1, 150m, 27.6.1997. 140. Kostanjevica, Ponikvar, potok Cernivec 400m jugozahodno od Ponikvarja, WL37, 173a1, 150m, 27.6.1997. 141. Pobocje, Brod na Pobocju, potokSenoša 500m jugozahodno odBroda,WL38, 173b1, 150m, 27.6.1997. SEZNAM VRST Z NAJDIŠCI Calopterygidae Calopteryx splendens (Harris,1782) –PASASTI BLEŠCAVEC Lok: 22, 29,38, 49, 56, 61,74, 93, 95, 100, 102, 104, 107, 108, 109, 110, 112, 113, 127, 128, 129, 133, 135, 137, 140, 141 Calopteryx virgo (Linnaeus, 1758) – MODRI BLEŠCAVEC Lok: 1, 5, 6, 8, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 24, 28, 29, 30, 32, 33, 34, 37, 38, 39, 44, 45,46, 47, 48,49, 54,55, 56, 59,60, 61, 72,73, 74,75, 76, 78,79, 81, 84,87, 88,89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 99, 100,102,103, 109, 110, 112,113, 114, 115, 118, 120, 121, 126,127, 128, 133, 136, 140, 141 Lestidae Sympecma fusca (Vander Linden,1820) – PRISOJNI ZIMNIK Lok:132 Chalcolestes viridis compl. – ZELENA PAZVERCA Lok:70, 80, 104 Lestes sponsa (Hansemann,1823) –OBVODNA ZVERCA Lok:101, 104, 132 Lestes virens (Charpentier, 1825) – LOŠKAZVERCA Lok:132 Lestes dryas Kyrby, 1890 –OBREŽNAZVERCA Lok:132 Lestes barbarus (Fabricius, 1798) – GRMIŠCNA ZVERCA Lok:132 Platycnemididae Platycnemis pennipes (Pallas, 1771) – SINJI PRESLICAR Lok: 2, 13, 26, 29, 41, 55, 56, 61, 62, 63, 64, 65, 67, 68, 70, 75, 79, 80, 82, 83, 85, 86, 87, 90, 92, 95,96, 97, 100,101,102, 104, 106, 107,109, 110, 111, 112, 113, 116, 126,129, 130, 132, 133, 134, 135, 137, 139, 140, 141 Coenagrionidae Pyrrhosoma nymphula (Suzer, 1776) – RANI PLAMENEC Lok:13, 26, 29,31, 34, 37, 38,40, 55, 61, 71, 108, 116, 118, 119, 122 Erythromma najas (Hansemann, 1823) – VELIKI RDECEOKEC Lok:65, 66, 67,80, 83, 85, 100, 101, 125 Erythromma viridulum (Charpentier, 1840) – MALI RDECEOKEC Lok:100 Cercion lindenii (Sélys, 1840) – PRODNI PAŠKRATEC Lok:55, 61, 62,113, 125, 129, 132 Ischnura elegans (Vander Linden, 1820) – MODRI KRESNICAR Lok: 26, 29, 55, 62, 65, 66, 67, 70, 72, 83, 96, 101, 104, 106, 107, 110, 111, 112, 125, 126, 130, 132, 138 Ischnura pumilio (Charpentier, 1825) – BLEDI KRESNICAR Lok:10, 29, 61,62, 104, 106, 131, 132, 134, 139 Enallagma cyathigerum (Charpentier,1840) – BLEŠCECI ZMOTEC Lok:10, 26, 55,57, 65, 70, 83,85, 96, 100, 104, 106, 113, 125, 126, 132 Coenagrion ornatum (Sélys, 1850) – KOŠCICNI ŠKRATEC Lok:3, 4,29, 58, 61,118 Coenagrion scitulum (Rambur, 1842) – POVODNI ŠKRATEC Lok:64, 65, 70,80 Coenagrion puella (Linnaeus, 1758) – TRAVNIŠKI ŠKRATEC Lok: 10, 26, 29, 30, 54, 55, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 69, 70, 71, 72, 80, 83, 85, 86, 96, 100, 101, 104, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113,116, 125, 126, 129, 130, 132, 134, 135, 137, 140 Aeshnidae Aeshna grandis (Linnaeus, 1758) –RJAVA DEVA Lok:67, 85 Aeshna cyanea (Müller, 1764) –ZELENOMODRA DEVA Lok:40, 43, 52,66, 71, 87, 92,109 Anaciaeschna isosceles (Müller, 1767) – DEVIŠKI PASTIR Lok:101, 112 Anax imperator Leach, 1815 – VELIKI SPREMLJEVALEC Lok: 10, 26, 41, 55, 62, 65, 66, 67, 70, 80, 82, 83, 85, 86, 96, 100, 101, 104, 110, 111, 112, 113, 125, 132 Anax parthenope (Sélys, 1839) – MODRORITI SPREMLJEVALEC Lok:104 Gomphidae Gomphus vulgatissimus (Linnaeus, 1758) – POPOTNI PORECNIK Lok:55, 74, 81,86, 90, 93, 113, 129, 141 Onychogomphus f. forcipatus (Linnaeus, 1758) – BLEDI PEŠCENEC Lok:24, 29, 51,78, 83, 86, 87,90, 92, 96, 100, 103 Cordulegastridae Cordulegaster heros Theischinger, 1979 – VELIKI STUDENCAR Lok: 1, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 18, 23, 27, 29, 32, 39, 50, 59, 77, 78, 79, 84, 87, 88, 89, 91, 92, 94, 98, 99, 117, 124 Cordulegaster bidentata (Sélys, 1839) – POVIRNI STUDENCAR Lok:19, 25, 31,35, 38, 40, 51,53, 89, 119, 123 Corduliidae Cordulia aenea (Linnaeus, 1758) – MOCVIRSKI LEBDUH Lok:55, 65, 66,67, 80, 82, 83,85, 100, 101, 132, 137 Somatochlora meridionalis Nielsen, 1935 – SREDOZEMSKI LESKETNIK Lok:30, 61, 87,93, 129, 140 Somatochlora flavomaculata (Vander Linden, 1825) – LISASTI LESKETNIK Lok:29, 61, 64,66, 68, 80, 82,83, 108 Libellulidae Libellula depressa Linnaeus, 1758 – MODRI PLOŠCEC Lok: 2, 10, 19, 26, 29, 38, 40, 41, 42, 43, 55, 63, 64, 66, 67, 69, 70, 71, 79, 80, 82, 83, 85, 86, 87, 92, 96, 100, 101, 104, 105, 106, 108, 110, 111, 112, 113, 116, 118, 126, 131, 132, 134, 137, 139 Libellula fulva Müller, 1764 – CRNI PLOŠCEC Lok:102 Libellula quadrimaculata Linnaeus, 1758 – LISASTI PLOŠCEC Lok:10, 80, 85,101, 104, 112, 125, 132, 134 Orthetrum cancellatum (Linnaeus, 1758) – PRODNI MODRAC Lok:55, 57, 70,80, 82, 83, 85,86, 96, 100, 101, 104, 111, 112, 113, 125, 126, 132 Orthetrum albistylum (Sélys,1848) – TEMNI MODRAC Lok:55, 70, 82,83, 85, 86, 100, 101, 106, 132 Orthetrum coerulescens (Fabricius, 1798) – MALI MODRAC Lok:3, 4,16, 19, 29,36, 38, 40, 61, 76, 83, 86, 102, 107, 108, 118, 122,123, 139 Orthetrum brunneum (Foncolombe, 1837) – SINJI MODRAC Lok:3, 12,19, 29, 61, 62,69, 70, 96, 104, 131 Crocothemis erythraea (Brullé, 1832) – OPOLDANSKI ŠKRLATEC Lok:41, 55, 104, 111, 112, 125, 132 Sympetrum fonscolombei (Sélys, 1840) – MALINOVORDECI KAMENJAK Lok:10, 41, 55,57, 64, 70, 80,132 Sympetrum sanguineum (Müller, 1764) – KRVAVORDECI KAMENJAK Lok:104, 134 Sympetrum striolatum (Charpentier, 1840) – PROGASTI KAMENJAK Lok:29, 55, 70,104, 111, 112, 132 Sympetrum vulgatum (Linnaeus, 1758) – NAVADNI KAMENJAK Lok:29, 55, 132 *** POSTSCRIPTUM 2023: Doslej neobjavljeni rokopis porocila odonatološke skupine na Mladinskem biološkem raziskovalnem taboruTrebnje '97 je bil po dolgih letih slucajno najden med racunalniškimi datotekami drugegaavtorja. Podoben in bolj poglobljenprispevek mlajših kolegovnazacetnih stranehpricujoce Erjavecie (ŠABEDER,N. &M. BAHOR,2023. Prispevek biološkega raziskovalnega tabora BIOCAMP 012 k poznavanju favne kacjih pastirjev Dolenjske (JV Slovenija). Erjavecia 38:10-17.) jeponudil lepo priložnost, da spomnimona ta dogodek, kiseje odvijalmed21-VIin 29-VI-1997, iniztrgamopozabitudirezultate takratnega favnisticnegaterenskegadelana Dolenjskemsedaj že, noja, bolj »stare garde«odonatologov. Rezultati dajejopoeni strani zanimivuvid vintenzitetonašegadelapred veckot cetrt stoletja, morda pa bodolahkoslužili tudi za kakšnobolj resnoprimerjavosprememb v odonatni favni Dolenjske vdaljšem obdobju. Kljubtemu, dasobili podatki doslej neobjavljeni, soseveda že daljcasavkljucenivpodatkovnozbirkoCKFF inSODterkottakinavoljotudimlajšimclanom društva. Povejmoše, da originalnegaporocila namenomanismospreminjali, nakar kažetudi ponekod nekolikoarhaicnanomenklatura, kijemlajši skorajvecnepoznajo(npr. Cercion lindenii vs. Erythromma lindenii, Anaciaschnaisosceles vs. Aeshna isoceles, Sympetrum fonscolombei vs. Sympetrum fonscolombii). Za marsikoga je verjetno zelo enigmaticna tudi omemba strani in osnovnegapolja2. izdaje AtlasaSlovenije izleta 1992, kijebiltakratstopografskimikartami celotneSlovenijevmerilu1: 50.000 naš analogni Google Maps, Atlasokolja ali Bioportal oz. obvezensopotnikna vsakemterenu. Ker zgodovinski spomin hitro bledi, povejmole, daje bilo kljubmaloštevilnimmlajšim udeležencem iz dijaškihvrst, az lepozastopano mentorsko ekipo in nekaterimi »pripravniki«, vzdušjenataboru ob vecerih zelorazgibano, celodote mere, dase natancnega seznama udeležencev odonatoloških skupin in ostalih bolj socnih podrobnosti ne spomnimo vec … Seveda pa odonatologi na raziskovalnem taboru Trebnje '97 (imenovanem tudi Catež '97) nismo bili sami. Kot lahko preberemo v cetrtem zvezku Erjavecie, kjer prva avtorica tega prispevka in takratna vodja tabora pod psevdonimom A.P. poroca o nekaterih zanimivostih, sopolegtreh odonatološkihskupinicnataboru delovalešeskupine za botaniko, za plazilcein za dvoživke(PIRNAT,A.,1997. Mladinskibiološkiraziskovalnitabor Trebnje '97. Erjavecia 4: 8-9.). Žal posebna knjižica z rezultati tabora ni nikoli izšla. Zgodovinsko sled o svojemtakratnemterenskemdelovanjunaDolenjskemsodoslejpustililebotanikisprispevkom TinkeBacicvreviji Natura Sloveniae (BACIC,T.,2000. PrispevekkpoznavanjufloreCateža priTrebnjem (vzhodnaosrednja Slovenija). Natura Sloveniae 2(1): 3-12.). DROBTINICE IN OCVIRKI • Drobtinice in ocvirki sorubrika, ki jenamenjena objavi posamicnih favnisticnih podatkov, zanimivih opažanj in dogodkov, ki so morda "premajhni" za objavo clanka, v terenskih beležnicah in naših glavah pa nanje kaj kmalu pozabimo. Zaželeni sopodatki za redkein ogroženevrste, predvsem iz obmocijod koderdoslej niso bile znane, izjemno zgodnja ali pozna opazovanja dolocene vrste, notice o nenavadnem vedenju, skratka karkoli zanimivega iz tega ali onegarazloga. Podatki naj bodo cim bolj natancni, zato je nujna navedba datuma, natancne lokalitete in imena popisovalca. Prispevke prosim pošljite na naslov: Matjaž Bedjanic, Rakovlje 42a, 3314 Braslovce ali na e-naslov: matjaz_bedjanic@yahoo.com Vljudnovabljeni k sodelovanju tudi vprihodnje! NAJDBECIKLAMNEGA TELOVNIKARJA TRITHEMIS ANNULATA V LETU 2023,PRVICTUDIV SLOVENSKI ISTRI Vstopili smovtretjoleto,odkar smonaseznamodonatnefavneSlovenijedodali 73. vrsto kacjih pastirjev (VINKO & ŠALAMUN, 2021). Zaradi ucinkov globalnega segrevanja se je ciklamni telovnikar Trithemis annulata po Evropi v zadnjih dveh desetletjih hitro razširil s prvotno znanega areala na skrajnem jugu naše celine ter vzhodne sredozemske obale in je zdajrazmeroma pogost v velikem delu vzhodnega in zahodnega Sredozemlja, po Portugalski in na JZ atlantski obali Francije (KALKMAN s sod., 2015; CABANA s sod., 2022; iNaturalist, 2023). Na severu Italije je že »udomacen« (GHEZA s sod., 2019),medtem ko je na Balkanu zizjemo Grcije (še) redek (VINKO & ŠALAMUN, 2021; iNaturalist, 2023; SLIKA 5). Lani je bil prvic najden na Hrvaškem (KOREN s sod., 2022), v Dalmaciji, kjer je bil na istem obmocju zabeležen tudi letos (iNaturalist, 2023). O novih najdbah porocajo tudi iz Albanije (PRENDI s sod., 2023),na družabnem omrežju Facebook pa smo lahkozasledili, da jebil letos prvic najden tudi naKosovu in vSrbiji. Ker smo že v lanskih ocvirkih zapisali vec o ekologiji vrste in dolocevalnih znakih za odrasle, licinke in leve (BAHOR & VINKO, 2022), se tokrat osredotocamo zgolj na vsebino iz naslova, torej na nove najdbe ciklamnega telovnikarja pri nas (vse koordinate v nadaljevanju so zapisane v državnem koordinatnem sistemu D96/TM). A za osvežitev znanega priporocamo (ponovno) branje omenjenega prispevka. Spomnimo še, da smo vrsto do letošnjega leta v Sloveniji zabeležili na dveh lokalitetah, poleg Vogršcka v Vipavski dolini še naŠkalskem jezeru pri Velenju (VINKO s sod., 2022). Prvi podatek za ciklamnega telovnikarja v Vipavski dolini vletu 2023 so javili Ana Tratnik in Katarina Drašler z družino, ki so 23-VII-2023 obiskali SV krak akumulacije Vogršcek, S od avtoceste (D96/TM: E403073, N86358), in tam videli letati vsaj osem samcev. V terensko beležko sta še zapisali, da so ciklamne telovnikarje nadvse zavzeto preganjali opoldanski škrlatci Crocothemis erythraea ter da je bilozaradi tega ciklamne telovnikarje zelotežkoujeti. SLIKA 1. Eden od samcevciklamnega telovnikarja,zabeležennaVogršcku vletu 2023, s poškodovanim krilom. Ciklamnega telovnikarja zlahka prepoznamopobarvi in vzorcih nazadku, barvi temena, vzorcih oprsja inbarvi kril ter ožilja. Obaspola imata ožilje oranžno-rdece,baza (predvsemzadnjih)kril je jantarnooranžna. Noge so crne, pri samcih lahkozvijolicastim odtenkom (Foto:S. Kovacic, 17-VIII-2023). Naslednja porocevalca o najdbi te afrotropske vrste sta bila Nik Šabeder in Žan Lobnik Cimerman, ki sta 27-VII-2023 na isti lokaliteti zabeležila 10 samcev in en koleselj. Isti dan sta enega samca te vrste opazila še na Goškem kalu (D96/TM: E416230, N75791), kijenovalokalitetazatovrstoprinas.Tamsta polegtelovnikarja popisala še prodne paškratce Erythromma lindenii, male rdeceokce E. viridulum, modre kresnicarje Ischnura elegans in bledega kresnicarja I. pumilio, velike spremljevalce Anax imperator, opoldanske škrlatce in krvavordecega kamenjaka Sympetrum sanguineum. Ta kal smo letos obiskali že na društvenem terenskem vikendu, 3-VI-2023, ko pa te dobro mobilne vrste nismo zabeležili. Kal na Gocah, velik 430m2, je obdan z vinogradi, tik obnjem in med cesto so postavljene klopi za pocitek. Vecfotografij lokalitetejeobjavljenih npr. vVINKO (2016),vegetacijskopa je prepušcen razlicnim sukcesijskim stadijem, pri cemer so iz kala že veckrat odstranili rastlinje (VINKO, 2016, 2022). S kacjimi pastirji je vrstno najbogatejši kal pri nas (VINKO, 2022), saj je ciklamni telovnikar že 36. vrsta, ki smo jo tukaj zabeležili. To vrsto, ki se poEvropi širi na »krilih« podnebnih sprememb, sozabeležili šena Dijaškem biološkem taboru(ŠABEDER &VINKO, 2023). Tamkajšnja skupina za kacje pastirje je 11-VIII-2023 prav tako na Vogršcku med 14 zabeleženimi vrstami opazila tudi10samcevciklamnega telovnikarja. SLIKA 2:(Zaenkrat še) najmlajšifotografiran samecciklamnega telovnikarja pri nas. Ciklamni telovnikarji imajo oci zgoraj rdece-rjave inspodaj modro-sive, kar spominja na malinovordecega kamenjaka ali opoldanskegaškrlatca. Mladi samci sopodobni samicam,predenpadobijo vijolicast poprh, sooranžno-rdecihbarv (Foto:D. Vadnjal, 25-IX-2023, Vanganelskojezero). Naslednjipodatkionaslovnivrstiprihajajo odfotografaSimonaKovacica, kije17­VIII-2023 na Vogršcku fotografiral odraslega samca, sicer pa ocenil, da so letali vsaj trije. Eden od njih je imel eno krilo že poškodovano (SLIKA 1). Kot že na Dijaškem taboru(ŠABEDER&VINKO, 2023), jetudi onzabeležil samca pasastega kamenjaka Sympetrum pedemontanum, v objektiv je ujel še sinje preslicarje Platycnemis pennipes, modre kresnicarje, opoldanske škrlatce, prodne in male modrace Orthetrum cancellatum, O. coerulescens ter krvavordece in progaste kamenjakeS. striolatum. Že naslednji dan sem se na istem delu Vogršcka na kratko mudil spodaj prvopodpisani in tako 18-VIII-2023 tam med 20 zabeleženimi vrstami popisal tudi ciklamnega telovnikarja, znova na istem delu jezera kot že pretekli leti (tudi ostali porocevalci so jih opazili prav na tem delu jezera). Opazil sem enega mladega (juvenilnega), osem odraslih samcev in eno odraslo samico te vrste. »Simonovega« poškodovanega samca (SLIKA 1)nisem zabeležil. Kljubnajdbi mladega osebka zaradi dobremobilnosti vrste nemoremotrditi,dasejeta razvil pravnaVogršcku, leva vrste alisvežepreobraženegaosebkanamrecnisemnašel. Polegvrst, kismojihvbesediludo tega mesta ženavedli, sem, z izjemo bledega kresnicarja, popisal šerdecega vošcenca Ceriagrion tenellum, travniškega škratca Coenagrion puella, modroritega spremljevalca A. parthenope, zelenomodro devo Aeshna cyanea, sredozemskega lesketnika Somatochlora meridionalis, modrega plošcca Libellula depressa, temnega modraca O. albistylum in malinovordecega kamenjaka Sympetrum fonscolombii. Iz Vipavske doline pojdimo še na drug del Primorske. Letos je bil ciklamni telovnikar namrec prvic opažen v Slovenski Istri – junija, julija in avgusta na severnem jezeru v Fiesi (D96/TM: E389227, N43673) ter septembra in oktobra na Vanganelskemjezeru (D96/TM: E404610, N41880).Prvi tukajšnji najdbi pripadata turistoma, ki sta o svojih opažanjih porocala na iNaturalist (2023), kar smo opazilišele obpripravi prispevka DOBOVIŠEK ssod. (2023). V navedenem prispevku so priobcene informacije teh istrskih najdb (DOBOVIŠEK s sod., 2023) in setakona tem mestu ne ponavljamo. A strnimo, da je šest porocevalcev tam poleg odraslih zabeležilo tudi dva mlada osebka – oba na Vanganelskem jezeru in vsaj za enega (SLIKA 2) lahko z visoko verjetnostjo trdimo, da se je razvil prav v Slovenski Istri. Ker v omenjenem favnisticnem zapisku ni predstavljenih kratkih opisov obeh lokalitet, slednja objavljamo na teh straneh. SLIKA 3:Severno jezero vFiesi;pogled z JZ obale jezera proti morju (Foto:M. Bahor, 7-VIII-2023). Severno jezero v Fiesi (SLIKA 3) je nastalo kot posledica kopanja gline in po prenehanju obratovanja tamkajšnje opekarne je kotanjo zalila voda. V njegovi neposredni bližini proti jugu leži še eno manjše jezero enakega nastanka. Severno jezeroje od morja odmaknjenodobrih 20m, je vvišini morja in dosega globinodo 9 m. Vsaj pred leti je bilo z morjem povezano preko kanala, ki so ga izkopali leta 1963, da bi zdotokom morskevode onemogocili razvoj komarjev. Tako najbi bila v njem prisotna mešanica morske in sladke vode, a stopnja brakicnosti ni znana, omenjenega kanalapa že vsajdesetletjena lokalitetinismoopazili. Podtalnegastika z morjemzaradiglinaste geološkepodlagejezer navkljubnjegovi neposrednibližini naj ne bi bilo. Jezero dotoka nima, napaja ga deževnica z okoliških flišnih gricev. Plitvega obrežnega pasu skorajda ni in razen na nekaj mestih se dno spušca neposredno z obale v globino. Obrežni del jezera je zarašcen s trsticjem, rogozi, lesnato vegetacijo in z robidovjem, kar vecinoma otežuje dostop do vode. Jezero »nosi« tudi bogato odonatološko zgodovino (VINKO s sod., 2019), skupaj z letošnjonajdboje bilotu zabeleženih že37vrstkacjih pastirjev. Vanganelsko jezero (SLIKA 4) je nastalo leta 1964 kot zajezitev Bavškega potoka, ki je v preteklosti veckrat poplavljal. Današnja akumulacija meri približno 2,5 ha, dosega globino do 18 m in se uporablja za namakanje kmetijskih površin, vzdrževanje biološkega minimuma v potoku Badaševica ter ribolov. Okoli jezera je speljana rekreacijska pot. Jezero je z izjemo severnega brega, kjer je zgrajena kamnita pregrada, obdanoz gozdom, mestoma so prisotne tudi vlagoljubnerastline. SLIKA 4:Vanganelskojezero; pogled proti severnemubregu (jezu), kjer smovletu 2023zabeležili tudi mladeosebke ciklamnega telovnikarja (Foto:M. Bahor, 29-VI-2017). Ciklamni telovnikar je tako 54. vrsta kacjih pastirjev, zabeležena v Slovenski Istri (VINKOssod.,2019). Dodajmoše,da letos kljubintenzivnejšemu terenskemudelu v Škocjanskem zatoku, ciklamni telovnikar tam (še) ni bil zabeležen (M. BEDJANIC, ustno). SLIKA 5.Najdbe ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata vSloveniji in bližnji okolici; posodobljenopoBAHOR & VINKO (2022), PRENDIs sod. (2023) in iNaturalist (2023). Ciklamnega telovnikarja smo tako v treh letih zabeležili že na petih lokalitetah (SLIKA 5), prvic letos pa smo poleg samcev opazovali tudi samice inmlade osebke. Na podlagi letošnjih podatkov lahkotrdimo, da sepri nas pojavljata dve generaciji te vrste. Glede na ekološke znacilnosti vrste bi se ta lahko razvijala na vseh lokalitetah, kjer smo vrsto zabeležili, najmanj primeren zanjo pa bi bil Goški kal. Cetudi vrsti ustreza širok razpon osoncenih življenjskih okolij, naši septembrski in oktobrski podatki nisonic posebnega (GHEZAs sod.,2019).Iz sosešcineonajdbah v istih mesecih letošnjega leta porocajo iz okolice Pordenona, Padove in Trenta v Italiji(iNaturalist, 2023; SLIKA 5). Vrsto vletu lahko takopri nas pricakujemo vsaj med junijem in novembrom. In ceprav smo letos na dveh lokalitetah zabeležili mlade osebke, so za nedvoumno potrditev razvoja vrste v Sloveniji potrebne nadaljnje terenske raziskave z najdbami levov ali najdbe sveže preobraženih osebkov. Tako je še vedno možno, da posamezni osebki k nam priletijo, morda se res pri nas razvijajo, ali pa drži kombinacija obojega. Vsekakorvelja tudivprihodnjepostaviti oci na peclje,sajso najdbeciklamnega telovnikarja možne povsod po državi, najpogosteje pa bi ga morali videvati na Primorskem. Za poseben izziv pa si lahko zadamo tudinajdbe stadijev, ki jih doslej pri nas še nismozabeležili. LITERATURA: BAHOR, M. & D. VINKO, 2022. Novi najdbi ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata v Sloveniji, prvic tudi na Štajerskem. Erjavecia 37: 116-121. CABANA, M., F. PRUNIER, A. CORDERO-RIVERA, C. DÍAZ MARTÍNEZ, A. MIRALLES­NÚŃEZ & P. LUQUE, 2022. Trithemis annulata and Trithemis kirbyi: their recent expansion in the Iberian Peninsula. V: D.Vinko, & M. Bedjanic (ured.), ECOO 2022, 6th European Congress on Odonatology, 27–30th June 2022, Kamnik, Slovenia, Book of Abstracts, str. 71, Slovensko odonatološko društvo, Ljubljana. DOBOVIŠEK, M., C. OTTOLENGHI, B. ŠKERJANC, D. VADNJAL, M. BAHOR & D. VINKO, 2023. Prve najdbe ciklamnega telovnikarja (Trithemis annulata (Palisot de Beauvois, 1807)) (Odonata: Libellulidae) v Slovenski Istri. Acta entomologica slovenica 31(2):207-210. GHEZA, G., G. ANCARANI, C. CHIARI, C. CORAZZATO, C. GALLIANI, A. MINICŇ, F. SACCHI, F., M. L. SAND & A. PIGLIA, 2019. Breeding of Trithemis annulata in quarry lakes in thecontinental area of Italy (Odonata: Libellulidae). Libellula 38(3/4): 137-155. iNaturalist (2023). https://www.inaturalist.org [obiskano 29. 10. 2023] KALKMAN, V.J., E. RISERVATO & S. HARDERSEN, 2015. Trithemis annulata (Palisot de Beauvois,1807).V: J.-P. Boudot& V.J. Kalkman(ured.),AtlasoftheEuropeandragonflies and damselflies, str. 313-315, KNNV Publishing, Utrecht,. KOREN,T.,K.KOLLERŠARIC &L.KELAVA,2022.ThefirstrecordsofTrithemisannulata (Palisot de Beauvois,1807)(Odonata:Libellulidae) in Croatia. Natura Croatica 31(2):293-302. PRENDI, M., A. PAPARISTO & S. CUVELIER, 2023. Proterebia phegea (Lepidoptera: Nymphalidae:Satyrinae):building bridges betweentherelicpopulationsofCroatia,Bosnia-Herzegovina, Greece, and a new record from northernAlbania. Phegea 51(2): 59-64 ŠABEDER, N. &. D. VINKO, 2023. Prispevek Dijaškega biološkega tabora 2023 – Posocje k poznavanju favne kacjih pastirjev zahodne Slovenije. Erjavecia 38:24-34. VINKO, D., 2016. Favna kacjih pastirjev (Odonata) Vipavske doline. Diplomsko delo, Univerzitetni študij, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. xi + 86 str. + pril. A–F. VINKO, D., 2022. ECOO 2022 – favnisticni rezultat obeh kongresnih ekskurzij: Prispevek odonatologov Evrope in sveta k poznavanju razširjenosti kacjih pastirjev Slovenije. Erjavecia 37: 47-65. VINKO, D. & A. ŠALAMUN, 2021. First record of Violet Dropwing Trithemis annulata (Palisot de Beauvois, 1807) (Odonata: Libellulidae) inSlovenia. Natura Sloveniae 23(2): 25-37. VINKO, D., M. BAHOR & D. GOERTZEN, 2022. Two new records of Trithemis annulata (Palisot de Beauvois, 1807) (Odonata: Libellulidae) in Slovenia. Natura Sloveniae 24(2): 55-58. VINKO, D., A. ŠALAMUN & M. BEDJANIC, 2019. Kacji pastirji. V:J. Pavšic, M. Gogala & A. Seliškar (ured.), Slovenska Istra I – Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo, str. 195-214, 427-428[Dodatna literatura], Slovenska matica, Ljubljana. (D.VINKO,N.ŠABEDER,M.BAHOR,A.TRATNIK, M.DOBOVIŠEK,S.KOVACIC,D.VADNJAL &A.ŠALAMUN) DVE NOVI NAJDBI DRISTAVICNEGA SPRELETAVCA LEUCORRHINIA PECTORALIS V SLOVENIJI V letu 2023 smo na Centru za kartografijo favne in flore nadaljevali s tereni za vzpostavljanjemonitoringadristavicnegaspreletavca Leucorrhiniapectoralis vokviru LIFE projekta »LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE17 IPE/SI/000011)«, ki ga v sodelovanju s še 14 partnerji vodi Ministrstvo, pristojno za naravo (http://www.natura2000.si). Pregledali smo znane lokalitete, kjer sejedristavicni spreletavecpojavljal vprejšnjih letih in ga našlitudi na dveh novih, medtem ko vrste nanekaj prejšnjih znanih lokalitetah letos nismo potrdili. S tereni sem Nina Erbida pricela 22-V-2023 na ribnikih Petelinjek v obmocju NATURA 2000 Licenca pri Poljcanah, avrstenisem opazila. Prva samca semopazila 28-V-2023 v krajinskem parku Racki ribniki -Požeg na ribnikih v Grajevniku, in topoenega v manjšem severnem ribniku in severnem delu najvecjega ribnika. Vrsto sem nato v letu 2023 potrdila še na ribniku Štatenberšek, na Velikem ribniku pri Podvincih, Komarniku ter na mrtvici NagyParlagpri razcepu v SV rokav. Na ribniku Štatenberšek sem v enem dnevu videla najvec 13 ., 1 . in 1 odlaganje jajcec, na Velikem ribniku pri Podvincih 7 ., na Komarniku pa 3 .. Na ostalih lokalitetah sem videla poenega .. Nova lokaliteta za dristavicnega spreletavca v Sloveniji, prva v Spodnjem Posavju, so ribniki Mackovec pri vasi Stolovnik SV od Braestanice, kjer sem na zgornjem, severnem ribniku (D96/TME538711,N96809) 19-VI-2023 videlaenega .. Lokaliteto sem ponovno obiskala cez dva dni, a vrste nisem vec opazila. Nazadnje sem dristavicnega spreletavca našla na Komarniku in sicer 7-VII-2023. Najveckrat sem osebke opazila med spreletavanjem vbolj odprtih sestojih rogoza v vodi, kjer je na obrobju vodnega dela prisoten vsaj manjšisestoj gozda. Dne 12-VI-2023 sem Mo Lipovec vrsto prvic opazila na treh ribnikih S od Velikega ribnika na obmocju Rackih ribnikov pri Racah in sicer na najbolj zahodnem (D96/TM E552083, N145372). Opazovala sem enega odraslega .. Dristavicni spreletavec je bil sicer na obmocju krajinskega parka Racki ribniki – Požeg vpreteklosti že opazovan na vec koncih, tokratna lokaliteta, ki leži tik izven meje krajinskega parka in obmocja NATURA 2000, je nova za toobmocje. SLIKA 2. Ribniki Mackovecpri vasi Stolovnik severno od Brestanice so nova lokalitetaza dristavicnega spreletavca Leucorrhinia pectoralis vSloveniji (Severni ribnik, 19-VI-2023; Foto:N. Erbida) Vrste v gozdu Kerce severno od vasi Razkrižje, kjer so tri gramoznice, in v peskokopu v Praprocah pri Šentjerneju,kjer sta bila lani opažena na vsakilokaliteti po en osebek, nismo potrdili. Prav tako sem jo zaman iskala na Murinih mrtvicah, razen na NagyParlag,ter na SV kraku akumulacijePožeg, na Turnovih ribnikih in na obmocju Rackih ribnikov, na ribnikih pri Zgornjem Konjišcu in gramoznici ob Muri v Zgornji Velki, v Borecih, na mrtvici Sotle pri Brežicah, mokrišcu v nekdanjem glinokopu Zalog pri Straži, v okolici Novega mesta, mrtvici V ob cesti vvasi Imenopri Podcetrtku, ribnikih vBrežicah in ostalih ribnikih vPodvincih ter pri Petelinjeku pri Locah, kjer dristavicnega spreletavca ni bilona spregled. Skupno sem Nina Erbida na 7 lokalitetah v 20 terenskih dnevih videla 50 ., eno . in opazovala eno ovipozicijo. Osebke sem tudi oznacevala z alkoholnim flomastrom z zaporednimi številkami na krila, predvsem z namenom, da sem ob ponovnem ulovu vedela, ali gre za isti osebek. Oznacila sem 23 osebkov, od tega vse samce, razen ene samice. Mo Lipovec je na obmocju Rackih ribnikov, in sicer nanajsevernejšem ribnikuGrajevnik,opazovala skupno6., od tegatudioba samca (29-V-2023 –št. 2; 2-VI-2023 –št.1), ki sem ju oznacila 28-V-2023. (N.ERBIDA &M.LIPOVEC) KACJI PASTIRJI MED JESENSKO MIGRACIJO PTIC NA SEDLU SUHA V KARAVANKAH Sedlo Suha (WGS84; 46.486632, 14.080338) je prelaz v Karavankah, lestreljaj oddaljen od znamenitega vrha Golica, na višini 1.435 m.n.v. Sedlo je ena najnižjih tock v karavanškem gorovju, kjer se cetrto leto zapored intenzivno spremlja jesenska selitev ptic, pod okriljem Slovenskega centra za obrockanje ptic (SCOP). Na omenjeni lokaciji ornitologi izvajajo obrockanje ptic selivk. Tako je v izbranih tednih ali vikendih intenzivnega terenskega dela vecji del prelaza prekrit z ornitološkimi mrežami. Velikokrat pa se na prelazu opazi ali pa se nakljucno ujamejo tudi druge živalske vrste, npr. kacji pastirji, metulji, netopirji, dvoživke, plazilci. Sicer je prelaz visokogorski travnik obdan z mešanim gozdom na južni strani ter pretežnolistnatim gozdom na severni strani. Najbližjo vodopredstavljata dva kala na sosednji planoti, s podobno nadmorsko višino in oddaljena 1.060 m zracne linije(WGS84; 46.483857, 14.093397) Na prelazu so bile v zadnjih dveh letih opažene štiri vrste kacjih pastirjev: zelenomodra deva Aeshna cyanea, modroriti spremljevalecAnax parthenope, lesketnik Somatochlora sp. ter kravavordeci kamenjak Sympetrum sanguineum (TABELA 1). Osebki so bili do vrste doloceni zgolj kadar so bili ujeti v ornitološke mreže ali fotografirani. Vdrugihprimerih,kosobili opaženi zgoljvpreletu, sobili kacji pastirji doloceni do najnižjega taksonomskega nivoja,dolocljivega le zopazovanjem. TABELA 1: Pojavljanje kacjih pastirjev na sedlu Suha v Karavankah tekom jesenskega obrockanja ptic v letih 2022 in 2023. Kadar je vec datumov v sosledju, pomeni navedeno število in spol zavsak zaporedni dan. STROKOVNO IME SLOVENSKO IME DATUM SPOL IN ŠTEVILO Anax parthenope MODRORITI SPREMLJEVALEC 2-VIII-2023 1 samica Aeshna cyanea ZELENOMODRA DEVA 30-VII-2022 1 samica Aeshna cyanea ZELENOMODRA DEVA 2-3-IX-2023 1 samica Aeshna sp. DEVA 14-X-2023 1 osebek Somatochlora sp. LESKETNIK 2-IX-2023 1 samec Sympetrum sanguineum KRVAVORDECI KAMENJAK 2-IX-2023 1 samica Sympetrum sp. KAMENJAK 11-14-X-2023 1 osebek Kacji pastirji se v Sloveniji sicer pojavljajo na podobnih ali tudi višjih nadmorskih višinah (ŠABEDER&KABLAR, 2020), zanimivost opazovanj s sedla Suha so casi opažanj in ujetij kacjih pastirjev -pogosto je šlo za vecerne ure -in oddaljenost od vode. Med naborom opaženih vrst (TABELA 1) vsaj modroritega spremljevalca na bližnjih visokogorskih kalih ne bi pricakovala, torej lahko sklepava, da gre za migracijo z bolj oddaljene lokacije. Zanimiva so bila nekatera vedenja pri posameznih vrstah. Medtem ko so deve, spremljevalec in lesketnik spreletavali potravišcu vbližini mrež, sosekamenjaki le redkoustavili in pogosto planili cez mreže in hipnopreckali sedlo. Literaturna opažanja in raziskaveiz tujineporocajo ovišku migracij kacjih pastirjev v spomladanskem casu (marec -junij) ali jesenskem (avgust -oktober). Najpogostejše migracij­skepoti sotopografskelinije:obale vecjih voda, klifi, grebeni in prelazi. Zanimiva je raziskava iz ZDA, kjer so na podlagi z radijskimi oddajniki opremljenimi osebki vrste Anax junius ugotovili, da so migracijska vedenja zelo podobna tem pticam pevk (WIKELSKI s sod., 2006). Podobno kot ptice, so tudi kacji pastirji imeli dneve, ko so prepotovali velike razdalje in dneve, ko so vecino casa preživeli na manjšem obmocju. Razisko­valci so ugotovili tudi, da kacji pastirji nemigrirajo ob mocnovetrovnem vremenu, za migracije pa izbirajo dneve s hladnimi veceri. Raziskave na znani migratorni vrsti, Pantala flavescens so pokazale, da so osebki migrirali na višini do 1.000 m, kosopreckalimorjena severnem Kitajskem(FENGs sod.,2006). Na zelopodoben nacin, kot sva podatke zbrala avtorja, so migracije kacjih pastirjev raziskovali v Kazahstanu(BORISOV, 2009). Vornitološkepasti so naprelazu na višini 1.200 m zabeležili vrste Anax parthenope, A. ephippiger, Aeshna mixta, Sympetrum fonscolombii,S. arenicolor in S. striolatum pallidum. V omenjeni raziskavi so prav takoopazili višek migracij obhladnih frontah. LITERATURA: BORISOV, S. N., 2009. Study of dragonfly (Odonata) migrations in the Western Tien Shan mountains using ornithological traps. Entmological Review 89:1025-1029. CORBET,P. S., 1999. Dragonflies. Behaviour and ecology of Odonata.Harley Books, Colchester FENG, H.-Q., K.-M. WU, Y.-X. NI, D.-F. CHENG & Y.-Y. GUO, 2006. Nocturnal migration of dragonflies over theBohai Sea in northern China. Ecological Entomology 31:511-520. ŠABEDER, N. & D. KABLAR, 2020. Kacji pastirji. V: J. M. Kocjan, A. Bolcina, D. Kablar, D. Kosic, N. Šabeder & Ž. Lobnik Cimerman, Rastlinstvo in živalstvo kalov v Kamniško-Savinjskih Alpah, str.63-74, Društvo za raziskovanje mokrišc Slovenije, Ljubljana. WIKELSKI, M., D. MOSKOWITZ, J. S. ADELMAN, J. COCHRAN, D. S. WILCOVE & M. L. MAY, 2006. Simple rules guidedragonfly migration. Biology Letters 2(3): 325-329. (N.ŠABEDER &M.DOBOVIŠEK) NOVA OPAZOVANJA TEMNEGA SLANIŠCARJA SELYSIOTHEMIS NIGRA IZŠKOCJANSKEGA ZATOKA Seznamu slovenske odonatne favne je bil temni slanišcar Selysiothemis nigra dodan šele pred dobrim desetletjem, ko je o fotografski zabeležki samcka, ujetega v objektiv sredi julija 2012 ob sladkovodnem mocvirju v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, na straneh biltena Erjavecia porocal ŠALAMUN (2012). V isti notici najdemo še omembo opazovanja iz Škocjanskega zatoka konec julija 2012. Po nekajletnem neuspešnem oprezanju za vrsto v Sloveniji so nova opazovanja iz Slovenske Istre sledila vletu 2019, ko je onajdbi samcev in opazovanju odlaganja jajc z mlake med hribom Sermin in reko Rižano porocal VINKO (2019a). V omenjenem prispevku je podan tudi odlicen pregled razširjenosti in biologije vrste, vkljucno z zemljevidom dotedanjih najdb temnega slanišcarja Selysiothemis nigra na severu Jadrana, torej na Hrvaškem, v Sloveniji in severovzhodni Italiji. Škocjanskizatok in mlaka pod Srminom sta nekaj let veljali za ediniznanilokaliteti vrstevSlovenski Istri(VINKOs sod.,2019). Na temnegaslanišcarjasmopozornost z objavami na straneh biltena Trdoživ usmerili tudi v širši srenji slovenskih terenskih biologov (JERABEK, 2019; VINKO 2019b). Novo razveseljivo opazovanje vrste smo docakali leta 2021, ko je o poletni najdbi v Secoveljskih solinah porocal ŠABEDER (2021). Kljub veckratnemu ciljnemu iskanju temnega slanišcarja v Škocjanskem zatoku smo na nova opazovanja vrste na tem obmocju morali pocakati dobro desetletje. Dne 12-VII-2023 sem popisoval kacje pastirje v naravnem rezervatu in popoldan sem se s kajakom odpravil tudi na Jezerce (GK 402366, 44770), ki leži južno od brakicne lagune, med železniško progo in hitro cesto. Gre za približno 3 hektare veliko plitvo jezero, ki je obraslo s širokim pasom trsticja (SLIKA 1), voda je domnevno vsaj nekoliko brakicna in neprijetnega vonja, plavajoce in potopljene vegetacije je malo, poleti pa je gladina ob robovih pokrita z dehtecimi tankimi blazinami alg. V odonatološkem kontekstu doslej ta del naravnega rezervata, katereganotranjost je vsled goste obrežnezarasti dostopna les colnom, ni postregel s posebnimi presenecenji, ceprav sem vpreteklosti denimona transektu, ki je poleg samega Jezerca zajemal še manjše mlake ter travišca in grmišca v skrajnem zahodnem delu naravnega rezervata,skupnopopisal zglednih 24vrst (BEDJANIC, 2014). Od dokaj poznega popoldanskega obiska si tudi tokrat nisem obetal prav veliko,vendar somojopozornost žeobprvih zaveslajih zaobjemom gostega trsticja pritegnili hitro letajoci sivkasto-crni raznokrili kacji pastirji, ki so se neumorno podili po sredi Jezerca, nizkonad vodo, brez da bi si privošcili kakršen koli oddih na obrežnem rastlinju. Hitrosem spoznal, da greza temneslanišcarje, ceprav meje nekoliko presenetilo njihovo neumorno spreletavanje in preganjanje z vecjimi in mnogo številcnejšimi samci prodnih modracev Orthetrum cancellatum. Opazoval sem najmanj8 .in 1 .temnegaslanišcarja, izmed enakokrilihkacjihpastirjevsem popisal 1 . prodnega paškratca Erythromma lindenii, 20 . in 5 ovip. malega rdeceokca E. viridulum, 10 . modrega kresnicarja Ischnura elegans, med raznokrilimi kacjimi pastirji pa 1 . višnjeve deve Aeshna affinis, 3 . velikega spremljevalca Anax imperator, 3. modroritegaspremljevalca A. parthenope in 30 . ter 2cop. že omenjenega prodnega modraca. SLIKA 1. Jezero Jezerce vNaravnem rezervatu Škocjanski zatok –nova lokalitetaza temnegaslanišcarja Selysiothemisnigra vSloveniji(Foto:M. Bedjanic,17-VII-2023). Seveda je minilo le nekaj dni, ko sem se poln pricakovanja ponovno podal vŠkocjanskizatok. Dne17-VII-2023sem dopoldannaJezercu obpocasnem veslanju vzdolž celotnega jezera naštel vsaj 20 .,zabeležil pa sem tudi en paritveni koleselj temnega slanišcarja. Od enakokrilih kacjih pastirjev sem tokrat popisal 3 . prodnega paškratca, 15. malega rdeceokca, 10. in 1 . modregakresnicarja, med raznokrilimi kacjimi pastirji pa, 10 . in 3 . velikega spremljevalca, 1 . modroritega spremljevalca, 30 . ter 3 ovip. opoldanskega škrlatca Crocothemis erythraea, 1 . modrega plošcca Libellula depressa, 15 . temnega modraca Orthetrum albistylum, 30 .prodnegamodraca ter 1 .malinovordecega kamenjaka Sympetrum fonscolombii. Pozno popoldan sem se ustavil še pri mlaki pod Serminom (GK 404853, 47019), od koder je kot že omenjeno o temnem slanišcarju pred nekaj leti porocal VINKO (2019a), a želene vrste žal nisem zabeležil. Popisal sem le 1 . sinjega preslicarja, 10 . in 2 tand. malega rdeceokca, 2 . velikega spremljevalca, 3 . in 2 . opoldanskega škrlatca, 2 . temnega modraca, 2 . prodnegamodracater 1 . krvavordecega kamenjaka Sympetrum sanguineum. Med ponovnimi obiski Jezerca dne 26-VIII-2023 in 11-IX-2023 temnega slanišcarja nisem zabeležil, na spregled ga ni bilo tudi nikjer drugje v Naravnemrezervatu Škocjanski zatok. Kljub opazovanjem odlaganja jajc v mlaki pod Serminom pred nekaj leti (VINKO, 2019a) in tokratnem opazovanju parjenja ter vecjega števila samcev, zaenkrat razvoja vrste v Sloveniji še nismo nedvoumno potrdili.Izzivvec za šebolj zavzetoterenskodelo vprihodnjih letih! LITERATURA: BEDJANIC, M., 2014a. ADRIAWET 2000: Monitoring favne kacjih pastirjev (Odonata) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok ter priprava smernic za urejanje in upravljanje habitatov s stališca favne kacjih pastirjev – koncno porocilo. Elaborat za Društvo za opazovanjein proucevanjeptic Slovenije,ProNatura,Braslovce. 73 str. JERABEK, L., 2019[fotograf]. Temni slanišcar (Selysiothemis nigra).Trdoživ 8(2): 1-2. ŠABEDER, N.,2021.Prispevekbiološkega raziskovalnega tabora BIOCAMPkpoznavanjufavne kacjih pastirjevSlovenske Istre. Erjavecia 36: 26-33. ŠALAMUN,A.,2012.TemnislanišcarSelysiothemis nigra,novavrstavSloveniji…in drugezanimive fotografskenajdbe v Škocjanskem zatoku in drugod poSloveniji. Erjavecia 27:5-7. VINKO, D., 2019a. Ponovno opazovanje temnega slanišcarja Selysiothemis nigra v Sloveniji. Erjavecia 34: 70-77. VINKO, D., 2019b. Osebna izkaznica: temni slanišcar (Selysiothemis nigra). Trdoživ 8(2): 52. VINKO, D., A. ŠALAMUN & M. BEDJANIC, 2019. Kacji pastirji. V: J. Pavšic, M. Gogala &A. Seliškar (ured.), Slovenska Istra I – Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo, str. 195-214, 427-428[Dodatna literatura], Slovenska matica, Ljubljana. (M.BEDJANIC) OPAZOVANJE VIŠNJEVIH DEV IN DEVIŠKEGA PASTIRJA PRI PREHRANJEVANJU V ROJU Kacji pastirji so znani po svoji izjemni plenilski uspešnosti in generalisticnem pristopu do plenjenja. Nekaj je tudi izjem, npr. kacji pastirji iz družine Pseudostigmatidae, ki so specializirani za lov pajkov, ki jih pobirajo iz njihovih mrež. Ko že piševa o »zamotanih« lovilskih rutinah kacjih pastirjev, morda velja omeniti tudi splošno razširjeno vrsto, ki prebiva pri nas, modrega kresnicarja Ischnura elegans, ki je bil v tujini že velikokrat opazovan, kako s pajkovih mrež pobira tako pajke kot pajkov plen iz pajkovih mrež. Tudi prvi avtor tegaprispevka sem na terenu že kdaj opazil modre kresnicarje, zapletene vmrežo, pogostomrtve. Te informacijesolahkopovod za podobna opazovanja tudi pri nas in kakobodoco drobtinicoali ocvirek v Erjavecii. Ceprav so odrasli kacji pastirji pri svojih prehranskih navadah vecinoma neizbircni, pa se vseeno poslužujejo dolocenih strategij, ki jim olajšajo dostop do plena. Ena izmedtakih strategij je tudiplenjenje v roju. Stem izrazom oznacujemo vedenje kacjih pastirjev, ko se vec osebkov združi v vecje roje in skupinsko pleni na dolocenem mikroobmocju. Vedenje je bilo opazovano tako pri enakokrilih kot raznokrilih kacjih pastirjih, med enakokrilimi kacjimi pastirji (Zygoptera) denimo pri vrsti Hetaerina americana iz družine blešcavcev (Calopterygidae). Bolj pogosto pa so prehranjevanje v roju opazili pri raznokrilih kacjih pastirjih (Anisoptera), predvsem vrstah iz družine dev (Aeshnidae): bledi devi Aeshna mixta, vec kje ter vec krat pa pri zeleni devi Aeshna viridis. Prav pri zeleni devi so tak tip prehranjevanja tudi raziskovali in otem napisali vec znanstvenih clankov. V literaturi lahko tako preberemo, da se lov v rojih pogosto dogaja v vecernih urah, ko se odrasli kacji pastirji zberejo v roj in zacnejo precesavati okolje z namenom plenjenja. Poleg vecernega rojenja pa se odrasli kacji pastirji zberejo v roje tudi, ko napadejoroj svojega plena, npr. enodnevnic. Rojkacjih pastirjevmed lovljenjem smoletos opazili tudi slovenski odonatologi in ornitologi, in sicer 13-VII-2023 okoli poldneva na jasi v dolini Kobile na Gorjancih (WSG84; 45.789709,15.346352). Skupina okolipetnajstihvišnjevih dev Aeshna affinis in enega deviškega pastirja Aeshna isoceles je obletavala vecje mravljišce na gozdni jasi. Nad mravljišcem je socasno rojila skupina mravelj, ki jih je medtem plenila prej omenjena skupina kacjih pastirjev. Zanimivi dejstvi pri tem opazovanju sta, da je bližnja vecja stojeca voda od tega mesta oddaljena vec kilometrov, v roju kacjih pastirjev pa sta sodelovali dve razlicni vrsti kacjih pastirjev. Literaturna opažanja namrec vecinoma navajajo rojenje kacjih pastirjev obvodah ter omenjajoskupine, sestavljene izosebkovene vrste. Taka in podobna opazovanja odlicno dokazujejo pogosto nenavadna in vznemirljiva vedenja kacjih pastirjev in dajejo vpogled v njihovo bolj skrito obnašanje stran od voda, kjer smojih najpogostejenavajeni. LITERATURA: BELEVICH, O. A. & Yu. A. YURCHENKO, 2010. Twilight activity of dragonflies of the genus Aeshna Fabricius, 1775 (Odonata, Aeshnidae) in the southern part of West Siberia. Euroasian entomological journal 9: 275-279. BORKENSTEIN, A. & R. JÖDICKE, 2016. Crepuscular collective flight of Aeshna viridis in Central Europe (Odonata:Aeshnidae). Notulae odonatologicae 8(8): 247-318. CORBET P. S., 1999. Dragonflies. Behaviour and ecology of Odonata. Harley Books, Colchester. JÖDICKE, R., 1993. Crepuscular flight in Aeshna mixta Latr.(Anisoptera: Aeshnidae). Journal of the British Dragonfly Society 9: 10-12. MCCAFFERTY, W. P., 1979. Swarm-feeding by the damselfly Hetaerina americana (Odonata: Calopterygidae) on mayfly hatches. Aquatic Insects 1(3):149-151. (N.ŠABEDER &M. MLAKAR MEDVED) SLOVENSKA ODONATOLOŠKA DIRKA 2022 Leta 2022je SODirka potekala cetrtic. Podatke smo kot obicajno zbirali od 1-I­2022 do 15-XI-2022 in sicer še vedno v petih kategorijah: 1) ŠTEVILO VRST; 2) ŠTEVILO PODATKOV; 3) ŠTEVILO VRST LEVOV; 4) ŠTEVILO FOTOGRAFIRANIH VRST in 5) IZREDNE NAJDBE. Za izredne najdbe so v 2022 veljale vrste obrežna zverca Lestes dryas, južna zverca Lestes macrostigma, barjanski škratec Coenagrion hastulatum, kresnicna palcica Nehalennia speciosa, šotna deva Aeshna caerulea, zelena deva Aeshna viridis, bledi vetrnjak Caliaeschna microstigma, rumeni porecnik Stylurus flavipes, velika pešcenka Lindenia tetraphylla, prodni studencar Cordulegaster boltonii, alpski lesketnik Somatochlora alpestris, crni kamenjak Sympetrum danae, rumeni kamenjak Sympetrum flaveolum, stasiti kamenjak Sympetrum depressiusculum, mrtvicnispreletavec Leucorrhinia caudalis, ciklamni telovnikar Trithemis annulata, temni slanišcar Selysiothemis nigra in vse vrste, prvic popisane vSloveniji. SLIKA 1. Zacudovite kolajneSODirke 2022 izdelavnice Nike Kreljse jebilo vredno potruditi (Foto:N. Erbida). Razglasitev rezultatov je potekalamed druženjem v torek, 18-IV-2023, v lokalu Kacji pastir ob Koseškem bajerju v Ljubljani. Tokrat je cudovite kolajne, razlicne za razlicne kategorije, izdelala Nika Krelj. Prve tri kategorije je osvojil Damjan Vinko, prav takomu je pripadla ena od dveh kolajn za izrednonajdbo ciklamnega telovnikarja. Prvo mesto za število fotografiranih vrst je zasedla Maja Bahor, ki je prejela tudi drugo kolajno za izredno najdbo ciklamnega telovnikarja. OstaliSODelujoci smo bili Ana Tratnik, Mitja Dobovišek, Nika Šabeder in Nina Erbida in smo prejeli priznanja za SODelovanje inzadovoljstvo obmisli, da smo vse svoje podatke za 2022 iz beležke oddali v društveno podatkovno zbirko. Ta se še vedno nahaja pri CKFF in nam jo prijazno vzdržuje Ali Šalamun s pomocjo nekaterih sodelavcev. Dirka seveda poteka tudi v letu 2023. Upam, da ste oddali svoje podatke, na rezultate pa obizzidu teštevilke gotovošecakate. Vsosreco! (N.ERBIDA) SLOVENSKO ODONATOLOŠKO DRUŠTVO NA DOGODKIH IN DELAVNICAH 2023 DELAVNICE ZVEZEPRIJATELJEVMLADINE Dne 17-VII-2023 sem Nina Erbida kot predstavnica Slovenskega odonatološkega društva izvedla tri enourne delavnice za osnovnošolske otroke v sklopu delavnic Zveze prijateljev mladine Maribor. Delavnice sem izvedla v mariborskem Mestnem parku pri Treh ribnikih, natancneje pri prvem ribniku. Delavnice so potekale eno uroin v tem casu so otroci spoznali kacjepastirje, njihov življenjski cikel, prehranjevanje, zgradbo in izgled. Po 20 minutni prestavitvi sem razložila tudi, da naše kacje pastirje delimo v dve vecji skupini: enakokrile in raznokrile kacje pastirje, kako jih lovimo in kako rokujemo z njimi. Ker so se vsi že zelo veselili lova in opazovanja odraslih osebkov, smo se po predstavitvi kar takoj odpravili na krajši teren do drugega ribnika. Na svoji poti smo tako ujeli naslednje vrste: sinji preslicar Platycnemis pennipes, modri kresnicar Ischnura elegans, travniški škratec Coenagrion puella, bledi pešcenec Onychogomphus forcipatus, modri plošcec Libellula depressa, prodni modrac Orthetrum cancellatum in temni modrac Orthetrum albistylum. Z obrežja pa smo lahko opazovali velikega spremljevalca Anax imperator, ki je velicastno letal po sredini ribnika. Zagotovo bi na ta lep soncen dan ujeli še kakšno vrsto vec, vendar je naš cas zelo hitro mineval. Po zakljuceni delavnici so mnogi otroci postali pravi navdušenci, tako da se njihovo raziskovanje kacjih pastirjev še zagotovo ni zakljucilo. VSE ŽIVOV STRAŽUNU2023 21-X-2023sejeodvijalcetrtizaporednidogodekVse živo v Stražunu. Nadogodku smo sodelovali clani iz razlicnih društev in organizacij po Sloveniji: Slovensko društvo za proucevanje in varstvo netopirjev, Slovensko odonatološko društvo, Društvo študentov naravoslovja, Zavod RS za varstvo narave, vzgojiteljice Vrtca Tezno-Enota Mehurcki in Mestna obcina Maribor. Skupajsmose zbrali z namenom, dapredamonašeznanjeonaraviin njenemohranjanjumlajšimgeneracijam. Dogodek je tudi letosobiskalo preko 100obiskovalcev in udeležencev. SLIKA 1. Utrinekspredstavitve Slovenskega odonatološkegadruštva vStražunu (Foto:N. Erbida). Slovensko odonatološko društvo sem tudi letos predstavljala Mo Lipovec in tako vrtcevskim otrokom približala njim nekoliko manj poznano skupino žuželk: kacjepastirje. Nadogodku sodelujemžeod samegazacetka sedaj že tradicionalnega dogodka, tako da mi je krožna ucna pot netopirja Boromirja, ki joprehodijootroci, že dobro poznana. Otroci so se lahko letos sprehodili skozi razlicne postaje, na katerih so bili predstavljeni netopirji, dvoživke, plazilci in kacji pastirji. Prav tako pa solahkonarazlicnih postajah sodelovali priraznih ustvarjalnihdelavnicah.Tudi letos je bila na zacetku poti prikazana razstava o zgodovini Stražunskega gozda. Sama pa sem tudi izobesila fotografije razlicnih vrst kacjih pastirjev, da so si jih otroci lahko ogledali na poti. Letos smo kacje pastirje predstavili na drugi postaji kot prejšnja leta, saj je bila pot skrajšana in žal ni bilo možnosti uloviti kakšnega kacjega pastirja. Kljub temu pa so si otroci lahko predstavljali, kako kacji pastir zares izgledajo. S seboj sem namrec prinesla slike, velik lesen model kacjega pastirja, leve licink in preparirane odrasle osebke (samca in samico) zelenomodre deve Aeshna cyanea.Pravtovrstosmopred dvema letomaulovili tudi vStražunu. V petminutni predstavitvi sootroci spoznali življenjski krog kacjih pastirjev, s cim se kacji pastir prehranjuje, zakaj kroži nad vodo inkakoizgledajo licinketer odrasli osebki. Nekateri so za kacje pastirje vedeli le to, da obstajajo in so jih tisto soboto prvic videli»vživo«. Med vsemi otroci pa sobili tudi takšni, ki soo njih vedeli res ogromno. Tako vsako leto opažam, da je ta manj poznana, a karizmaticna skupina žuželk, vednobolj priljubljena med otroci. DAN ZA SAVINJO V petek,26-V-2023,smoseMo Lipovec, Leja Pikoin Nina Erbida udeležile Dneva za Savinjo, ki ga ob reki Savinji že tradicionalno prireja Obmocna enota Zavoda RS za varstvo narave Celje. Tokrat je izobraževalni dogodek za osnovnošolce potekal ob Ribniku Preserje, kjer smo izvajali 12 razlicnih delavnic. Otroci so se lahko ustavili na predstavitvah Pisani svet kacjih pastirjev, Ohranjamo naravo danes za jutri, Turisticne zanimivosti Obcine Braslovce, Svet bobra in vidre, Hrošci, ali jih zares poznamo, Tla in vloga v okolju, Skrivnostni nocni letalci, Cebelarstvo, Dvoživke v naši okolici, Ribolov v Savinji in ribniku Preserje, Kaj je pod našimi nogami in Vodna dinamika. Ujeli in videli smo le vrste enakokrilihkacjihpastirjev, in sicer samico sinjega preslicarja Platycnemis pennipes ter po enega samca modrega kresnicarja Ischnura elegans, modrega blešcavca Calopteryx virgo in ranega plamenca Pyrrhosoma nymphula. Nastojnici smootrokepricakalivterenski opremi s fotografijami, modeli, levi in društvenim pingvinom. Po dogodku so organizatorji poskrbeli za hrano indruženje izvajalcev. Ko smo se okrepcali, sva se Nina in Leja odpravili še do bližnjega Žovneškega jezera, kjer sva s škornji zabredli vvodoin videli tudi raznokrile kacje pastirje. SLIKA 2. Malinovordeci kamenjak Sympetrum fonscolombii ob Žovneškem jezeru (Foto:N. Erbida). Kar nekaj casa se nama je izmikal malinovordeci kamenjak Sympetrum fonscolombii, ob obali pa so mimo naju ves cas letali prodni modraci Orthetrum cancellatum. Od enakokrilih kacjih pastirjev so se soncu nastavljali modri kresnicarji, nad vodo so letali blešceci zmotci Enallagma cyathigerum, na rogozu pa soseskrivali prisojnizimniki Sympecma fusca. (N.ERBIDA &M.LIPOVEC) KACJI PASTIRJI V LITERATURI KACJI PASTIRJI -KORISTNE ŽUŽELKE Ing. Saša B l e i w e i s (Ljubljana) Pri obravnavanju koristnega in škodljivega živalstva, zlasti glede na gozd, favne, ki skupno z gozdnim rastlinstvom v odvisnosti od abiotskih ciniteljev sestavlja zapleteno povezanost gozdne biocenoze, se v strokovni literaturi s podrocja varstva gozdov, zlasti pa še v gozdni entomologiji povsod omenja celoten red kacjih pastirjev ali libel kot izredno koristen clen omenjene življenjske skupnosti. Ceprav je naziv »kacji pastir« edino pravilno slovensko ime za tovrstne žuželke, se vendar semtertja še uporablja ime »libela«, ki je povzetek nemškega naziva: Libellen, ki pa mu je nedvomno osnova latinsko strokovno ime celotnega reda: Libellulidae. Druga imena so še: hrvaško: vretenca, vodeni konjici, vodene djevice; srbsko: vilinski konjici; angleško: dragonflies; francosko: libellules. Ker so kacji pastirji zelo koristne žuželke, v slovenski strokovni gozdarski literaturi pa le pomanjkljivo omenjene, je namen tega prispevka izpolniti vrzel in se bolje seznaniti s temi koristnimi in tudi zanimivimi žuželkami. Kacji pastirji spadajo v redek žuželcji red, katerega predniki, sicer mnogo vecji, so znani že iz davnih pracasov. V primerjavi s svojimi predniki so sedanji kacji pastirji pravi pritlikavci. Znani permski fosil iz Francije predstavlja orjaškega kacjega pastirja, ki je imel 1 meter·širok razpon kril. Vse do dandanašnjih casov pa so kacji pastirji ohranili znacilno prvotno obliko, ki se bistveno razlikuje od vseh drugih žuželk. Sliki kažeta tipicni obliki kacjih pastirjev (sl. 1 in 2). Dandanes je na svetu znanih in opisanih ok. 2500 razlicnih vrst kacjih pastirjev. V palearkticni coni razširjenosti živalskih vrst, kamor spada tudi vsa Evropa, pa živi le ok. 100 vrst. Na ozemlju Slovenije je število vrst kacjih pastirjev še znatno manjše in verjetno ne presega 40. Velikost, tj. dolžina kacjih pastirjev, ki žive v naših krajih, je ok. 5 cm, razpetina kril pa ok. 7 cm. Izjemna posebnost kacjih pastirjev je še pojav, da so samci vecji od samic, kar je med žuželkami redek primer. Kacji pastirji so izrazito zracne žuželke. Odlikujejo se s sposobnostjo, da lahko po vec ur nepretrgoma lete oziroma lebde v zraku. To lastnost jim omogoca znacilno grajeno vitko telo, ki ga nosijo sorazmerno velika krila. Razen kril imajo tudi te žuželke tri pare dolgih in tankih nog, ki pa jih ne uporabljajo za hojo, temvec le za pritrjevanje na podlago med nocnimi in krajšimi dnevnimi mirovanji. Noge so na splošno zelo preproste z troclenim stopalcem in dvema krempeljcema na koncu. Edino prednji par nog je nekoliko bolje razvit in služi kacjim pastirjem za lovljenje plena med letom. S prednjima nogama tudi drže ulovljeni plen, medtem ko se z njim hranijo. Za vse kacje pastirje je zelo znacilna velika in lahko gibljiva glava s kratkim vratom, ki je dejansko mocno zoženo predprsje, povezano z ostalim trupom. Zelo velike in mocno izbocene, sestavljene ali facetne oci zavzemajo vecji del glave. Te velike oci omogocajo kacjim pastirjem opazovanje okolice v vseh smereh tudi navzdol in navzgor. Poleg sestavljenih oci pa imajo nekatere vrste kacjih pastirjev na temenu glave še po troje preprostih ocesc. Na glavi so opazne še kratke nitaste tipalke in pa mocno razviti gornji celjusti, znacilnost vseh mesojedih in roparskih žuželk. Ostala prsna obrocka, ki sta v primerjavi s predprsjem in zadkom mocneje razvita zaradi krilnega mišicevja, ki izpolnjuje glavni del njune notranjosti, nosita poleg nog tudi po en par kril. Krila kacjih pastirjev so razmeroma dolga, ozka in prepletena z vidnim ožiljem ali nervaturo. Prevladujejo brezbarvna in prosojna krila. Znane pa so tudi vrste kacjih pastirjev, ki imajo krila popolnoma ali pa le delno obarvana. Barva kril, ki je navadno zelenkaste, rdeckaste, kovinsko modre ali crne nianse, je eden izmed pomembnih determinacijskih znakov. Relativno velika krila usposabljajo kacje pastirje za odlicne in vztrajne letalce. Glede brzine leta se mnenja raznih strokovnjakov zelo razhajajo, saj navajajo nekateri celo brzino 120 km / h. Vsekakor drži dejstvo , da so kacji pastirji med najhitrejšimi in najspretnejšimi letalci v svetu žuželk. Znacilno zanje je, da lahko v trenutku spremene smer leta, da lahko lete tudi vzvratno ter da lahko tudi dalj casa lebde v zraku. Navedene izredne letalske sposobnosti so jim tudi v obrambo pred njihovimi unicevalci. Nadaljnja, morda najpomembnejša znacilnost kacjih pastirjev pa je njihov zadek. Po obliki je sicer lahko razlicen, saj so znane vrste z enakomerno ozkim in tankim zadkom, prav tako pa tudi takšne. ki imajo nekoliko odebeljen in tudi relativno dolg zadek, ki pa je vedno sestavljen iz desetih clenkov . V prerezu je zadek okrogel ali pa nekoliko splošcen. Na koncu zadka, ki je tako kakor oprsje pri posameznih vrstah znacilno obarvan, imajo samice kratko žlicasto legalico, samci pa trnasta izraska, oblikovana v male klešcice. Tudi kacji pastirji, kot vse ostale znane žuželke, dihajo s trahejami, tj. s sistemom izredno drobnih cevcic in kapilar, ki prepletajo vse telo. Prek trahej se telesne stanice oskrbujejo s kisikom, potrebnim za življenje. V trahealno omrežje vstopa zrak pri dihanju skozi male odprtinice-dihalnice ali stigme, ki so v parih razporejene na bocni strani zadnjih dveh prsnih in prvih osmih zadkovih segmentov. Kljub ugotovljenemu dejstvu, da se kacji pastirji najraje zadržujejo v bližini voda, jih najdemo vsepovsod. Iz krajev, ki so dalec od voda, kjer love plen, se vedno znova vracajo k vodi, ponavadi še celo na iste kraje. Voda je eden osnovnih življenjskih pogojev za razvoj kacjih pastirjev. Vecina kacjih pastirjev je izrazito toploljubna in svetloljubna. Pojavljajo se le ob vrocih in soncnih poletnih dnevih. Kakor hitro se pa zmraci ali pa oblaki prekrijejo nebo, kacji pastirji zginejo. Poišcejo si primerna skrivališca, najpogosteje med vodnim rastlinjem, kjer cakajo na ustreznejše vremenske razmere. Po grobem opisu glavnih morfoloških posebnosti kacjih pastirjev še nekaj zanimivosti o ekologiji, tj. o razvoju teh žuželk. Ob normalnih vremenskih razmerah opazimo kacje pastirje v naravi od maja dalje pa vse do septembra. Najpogosteje jih bomo srecali v bližini mocvirij, potokov, rek in jezer. Našo pozornost vzbude predvsem zaradi svoje živahnosti med letom in zaradi združevanja parckov v prav znacilnem svadbenem plesu, ki je obvezen uvod k parjenju ali kopulaciji . Pri tem plesu so samci prav posebno aktivni. Ko svadbeni ples doseže vrhunec , samec tesno preleti samico in jo zagrabi sprednjima nogama. Že v naslednjem trenutku jo s klešcastimi izrastki na zadku prime za zoženo predprsje, za vrat. V tako združenem stanju se polet nadaljuje. Kmalu nato samec ponovno spodvije svoj zadek, s katerim drži samico, in kopulacijski organ na drugem zadkovem obrocku napolni s spermo, ki jo proizvajajo in izlocajo spolni organi na koncu zadka. Po prenosu sperme, samec sproži zadek v normalno lego, ne da bi izpustil samico. V naslednji fazi dosedaj pasivna samica tako zelo spodvije svoj zadek, da s koncem, kjer so njeni spolni organi, doseže kopulacijski organ samca in prevzame spermo. S tem je akt oploditve, ki je ponazorjen na sl. 3, koncan. Po oploditvi ali pa še prej se samec skupno s samico vsede na izbrano ustrezno mesto, najraje na stebelce vodne rastline, kjer zacne samica kmalu nato s pomocjo legalice odlagati jajceca v stebelce (sl. 3, 4 in 5). Slika 3: Kopulacija para kacjih pastirjev z zaporednimi fazami I-V Pri nekaterih vrstah kacjih pastirjev se spolna partnerja locita šele po odložitvi vseh jajcec, pri drugih vrstah, za katere je znano, da odloži samica posamezna jajceca ali pa po vec skupaj v podvodni mulj ali pa jih prosto strese med vodno rastlinje, pa se locita takoj po opravljeni kopulaciji. Vecina znanih kacjih pastirjev se pari na opisani nacin, tj. med poletom·oziroma ob lebdenju v zraku. Le za nekatere vrste je ugotovljeno, da kopulirajo v mirujocem stanju, tj. na stebelcih ali pa na kakšni drugi primerni podlagi. Po dosedanjih ugotovitvah odloži ena samica do 250 podolgovatih in ok. 0,3 mm velikih belkastih jajcec (sl. 5). Za razvoj mlade licinke v jajcecu je potrebna dolocena doba, zato je od casa odložitve jajcec odvisno, ali se bodo iz jajcec še isto leto izvalile licinke, ali pa bodo jajceca prezimila in se bo razvojni ciklus nadaljeval šele naslednje leto. Licinke kacjih pastirjev, katerih zadnji larvalni stadij kaže sl. 6, žive izkljucno le v vodi. Kljub dobro razvitim nogam se le okorno gibljejo. Tudi one so izrazite mesojedke in se hranijo z malimi vodnimi žuželkami, polžki, paglavci itd. Lov jim omogocajo dobro razvite oci in tipalke, s katerimi zaznavajo plen, ter na svojstven nacin prirejen ustni aparat. Spodnja ustna je podaljšana v t. i. prožilno krinko z malimi klešcami na koncu. Ta raztegljiva lovna priprava (sl. 7) jim kljub slabi gibljivosti omogoca uspešen lov. Nadaljnja posebnost licink kacjih pastirjev so še njihovi dihalni organi. Ker žive stalno pod vodo, so funkcijo trahej prevzele vzdušnicne škrge, tj male vrecke v notranjosti licinke z mocno prekrvljenimi stenami, ki omogocajo izkorišcanje kisika in ogljikovega dioksida neposredno iz vode. Istocasno pa vzdušnicne škrge omogocajo licinkam tudi hitro premikanje v primeru nevarnosti. V takih primerih vsrka licinka vecjo kolicino vode, ki jo nato s pomocjo mocnega mišicevja, ki obdaja škrge, iztisne iz telesa ob koncu prebavnega trakta. Mocan curek iztisnjene vode požene licinko v nasprotno smer. Licinke kacjih pastirjev se med rastjo najmanj 10-krat leve. Po vsakokratni levitvi postajajo bolj podobne kacjim pastirjem, le s to razliko, da imajo namesto razvitih kril le nekake krilne nastavke. Par dni pred zadnjo levitvijo in koncno preobrazbo v odraslo žuželke se licinke prenehajo hraniti, zlezejo iz vode ter pritrjene na nadvodnih delih rastlin opravijo še zadnjo levitev oziroma preobrazbo. Ta zadnja levitev se po dosedanjihopažanjih najpogosteje dogaja v zgodnjih jutranjih urah. Že po 1 do 2 urah je novorojeni kacji pastir sposoben za letenje. Dokoncno obarvanost, znacilno za razne vrste kacjih pastirjev kakor tudi za spol iste vrste, pa pridobe kacji pastirji šele po par dneh, verjetno istocasno s spolno dozoritvijo, ki jih usposablja za nadaljnje razmnoževanje. Iz navedenega je razvidno, da so kacji pastirji tako v stadiju licinke kakor tudi kot odrasle žuželke izkljucno le mesojede živali. Glede na njihov neutešljiv apetit love plen brez prestanka. Ker love le poleti, so njihov plen v glavnem manjše letajoce žuželke, kot npr. krilate uši, razne muhe, mušice, komarji pa tudi manjši metulji, med njimi nedvomno tudi pomembnigozdni škodljivci. Številcnost kacjih pastirjev pa je žal omejena, tako da ne morejo bistveno vplivati na dinamiko razvoja raznih škodljivcev v gozdni biocenozi. Kljub nedvomni koristnosti kacjih pastirjev pa tudi clovek ne more na preprost nacin povecati njihove številcnosti. Kacji pastirji imajo veliko sovražnikov in unicevalcev. Razen rib in raznih dvoživk (pupki, urhi, žabe) so sicer koristne ptice njihove najhujše unicevalke. Posebno v casu zadnje levitve, ko nezavarovane licinke doživljajo preobrazbo v kacjega pastirja in se prakticno ne morejo braniti, unicijo ptice najvec teh koristnih žuželk. Prav posebno so nevarne kacjim pastirjem razne vodne in obvodne ptice, zlasti pastirice, vodomci in palcki. Kakor že omenjeno, je tudi pri nas znanih veliko vrst kacjih pastirjev, ki jih pa po zunanjih, morfoloških znacilnostih razporejamo v dva podreda: Zygoptera in Anisoptera. Za podred Zygoptera je znacilno, da imajo kacji pastirji v primerjavi z dolžino kril zelo dolg in enakomerno tenak zadek. Prednji par kril je po obliki in velikosti enak zadnjemu. Oba para se proti osnovi pocasi ožita. Nadaljnja znacilnost temu podredu pripadajocih kacjih pastirjev je, da ob mirovanju zapro oziroma navpicno zlože krila. (Glej sl. 1!) Za kacje pastirje iz podreda Anisoptera pa je znacilen nekoliko krajši in debelejši zadek ter zadnji par kril. Ta krila so širša od prednjih in se ob bazi hitro zožijo. Zaradi vecjih kril so ti kacji pastirji tudi na splošno hitrejši letalci od vrst iz podreda Zygoptera. Ob mirovanju pa vodoravno razprostrejo krila. Slike 4 do 7: 4: Samica kacjega pastirja polaga jajceca v podvodni mulj. 5: Jajceca so vložena v stebelca vodne rastline. 6: Licinka kacjega pastirja. 7: Ustni aparat licinke s spodnjo ustno, ki je podaljšana v t. i. prožilno krinko Za lov kacjih pastirjev, ki je mogoc edino s pomocjo metuljnice, sta potrebni potrpežljivost in vaja. Laže je uloviti nekoliko pocasneje letece kacje pastirje iz podreda Zygoptera kot izredno hitre kacje pastirje iz podreda Anisoptera. Ce z lovom želimo pripraviti nepoškodovane kacje pastirje za zbirko, priporocamo naslednji postopek: V metuljnico ujetega kacjega pastirja primemo za krila, glavo pa mu navlažimo s kosmom vate, natopljene v etru ali kloroformu. Mrtvega kacjega pastirja nato previdno izvlecemo iz mreže in ga položimo v plitko škatlo med sloje vate. Edino na tak nacin bo ostal ujeti kacji pastir nepoškodovan ob prenosu do doma, kjer ga moramo cimprej napeti na razpenjalno dešcico. Da bi se izognili pojavu plesni, poskrbimo za hitro posušitev na zracnem, toplem, toda sencnem prostoru. Koristnost kacjih pastirjev kot izrazitih roparskih žuželk je nesporno ugotovljena in razvidna iz našega opisa njegovega nacina življenja. Koristne niso le odrasle žuželke, imagi, temvec tudi njihove licinke. Zato jih moramo imeti za absolutno pozitivne cinitelje gozdne biocenoze. LITERATURA: Ratzeburg, T.: Die Forst Insecten, III, 1844. Knaurs, T.: Tierreich in Farben. Insekten, 1959. Villiers, A.: Les plus beaux insectes, 1958. Amann, G.: Die Kefer des Waldes, 1959. Ross, H.: A Textbook of Entomology, 1948. Brauns, A.: Taschenbuch der Waldinsekten, 1964. Brandt, H .: Insekten Deutschlands, II, 1954. Zim, H ., Cottam, C.: Insectes, 1956. Polenec, A.: Iz življenja žuželk, 1950. Kovacevic, Z.: Primijenjena entomologija, I, 1950. *** Zanimivin doslej spregledan pregledni prispevek okacjih pastirjihjebil objavljenpredveckot pol stoletja v »Mesecnem listu za gozdarstvo«-revijiGozdarski vestnik (1967, letnik 25, str.148­ 153) in sicer izpod peresa uglednega gozdarja prof. dr. Saše Bleiweisa (1913-1991). Ceprav bi vsebinilahkotudizatistecaseocitalikancekneaktualnostiinnepoznavanjadomacegapionirskega odonatološkega dela prof. Boštjana Kiaute, je vsebina lepo zaokrožena in gotovo gre za eno najpopolnejših predstavitev kacjih pastirjev v slovenskem revijalnem tisku dotlej. Saša Bleiweis jeizhajal izznane in pomembneljubljanskerodbine.Njegov pradeddenimo, Janez BleiweisvitezTrsteniški,jebilpriznanizdravnik,politik, pisateljinpublicistterdolgoletniurednik Kmetijskih in rokodelskih novic in je odlocilno vplival na kulturno in politicno življenje na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja. Saša Bleiweis je osnovno šolo in realko obiskoval v Ljubljani, diplomiral paje na Kmetijsko-gozdarski fakulteti vsrbskem Zemunu(1949). Delal je nagozdnihupravahpoSloveniji, naministrstvuzagozdarstvoinnafakultetnemposestvu»Silva« v Kamniški Bistrici. Leta 1961 se je stalno zaposlil na gozdarskem oddelku Agronomsko­gozdarsko-veterinarske fakultete, današnjem Oddeleku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer se je ukvarjal z varstvom gozdov in gozdno entomologijo, uredil strokovno knjižnico ter skrbel za popis, inventariziranje, urejanje in dopolnjevanje entomološke zbirke. Odleta1962jepredaval predmeteVarstvogozdov, Gozdna entomologija ter Uporabna zoologija in zooekologija. Od leta 1963do upokojitveleta1983 jebil vodja katedre za varstvo gozdov in ekologijo prostoživecih živali, istocasno je vodil tudi raziskovalni oddelek za to podrocje na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. Objaviljeokoli60del, mnogevrevijiGozdarski vestnik, izmedštudijskihgradivpaveljaomeniti njegov ucbenikGozdarska entomologija (1970). S poljudnimi objavami v dnevnem casopisju, na radiutervrevijah Kmecki glas in Lovec jejavnostseznanjalzinformacijamiopomenuvarstva gozdov, naravi prijaznega gospodarjenjain vzdrževanja ravnovesja v njih. (M.BEDJANIC) 30-LETNICA REGISTRACIJE SLOVENSKEGA ODONATOLOŠKEGA DRUŠTVA Slovensko odonatološko društvo je bilo ustanovljeno 23-X-1992 v takratni gostilni Keršic v Ljubljani in 31-VII-1993 nato še uradno registrirano. Društvo lahko tako praznuje svoje obletnice dve zaporedni leti. O nekaterih zanimivih »zapletih«pri ustanavljanju društva in mnogih dosežkih društva vprvih 25-ih letih delovanja lahko preberete v clankih, ki so nastali ob takratnih obeh cetrtstoletnih jubilejih (ERBIDA, 2017;ERBIDA & VINKO, 2017; VINKO & ERBIDA, 2018). Leta pa hitro tecejo in na tokratnih straneh Erjavecie tako obeležujemo že tri desetletja uradnega obstoja Slovenskega odonatološkega društva. SLIKA 1. V okviru30-letniceSlovenskega odonatološkega društva smoizdelali jubilejno nalepko. Cudovito ilustracijo paritvenega koleslja ranega plamenca Pyrrhosoma nymphula je prispevalaAnja Bolcina. V zadnjih petih letih lahko k vecjim dosežkom društva dodamo organizacijo 6. evropskega odonatološkega kongresa – ECOO 2022 v Kamniku (VINKO, 2022a; VINKO & BEDJANIC, 2022) ter pridobitev statusa društva v javnem interesu na podrocju ohranjanja narave. Slednjega smo uspeli ohraniti tudi tekom koronskih let(ZAKŠEK&VINKO, 2021), v letih 2020 in 2021, kosmoštevilnesvoje dejavnosti preselilina spletin videokonferencna srecanja. Društvo jemed drugim v svoji zadnji petletki postalo aktivnejše na podrocju zagovorništva narave in naravovarstva, organizirali ali sodelovali smo pri izpeljavi projektov Še smo tu (VINKO, 2019), Zgodbe mokrišc (ERBIDA, 2021a) in dveh projektov ob Radvanjskem potoku v Mariboru(ERBIDA,2021b, 2022a;ERBIDA ssod.,2021), vzadnjih dveh letih smo se vkljucili tudi v vsebine podnebnih sprememb (VINKO s sod., 2022a; VINKO, 2022b;KOCE s sod.,2023;[KOCE s sod.,2023]), obenem paso clanidruštvapreko svojih zaposlitev vkljuceni še v nekatere javne projekte, ki vkljucujejo tudiodonatološke vsebine (npr. ŠALAMUN, 2021; ŠALAMUN & GOVEDIC, 2021). Prešli smo na novospletno listo, naDigitalni knjižnici Slovenije(dLib) objavili vse izdaje Erjavecie in pripravili opise vrst kacjih pastirjev za Podatkovno zbirko fotografij nevretencarjev, ki jo ureja Prirodoslovni muzej Slovenije. Zaceli smo izvajati zdaj že tradicionalno SODirko in ob tem postali bolj vestni pri sprotnem vkljucevanju zbranih podatkovvpodatkovno zbirkokacjih pastirjevSlovenije, ki jo imamoskupaj sCentromzakartografijofavnein flore(CKFF). Vanjojebilooktobra 2023 vkljucenih že vec kot 67.000 podatkov o razširjenosti kacjih pastirjev pri nas. Pripravili smo tudi pregled stanja poznavanja kacjih pastirjev Slovenije in znova opozorili na slabo in neucinkovitovarstvote skupine žuželk pri nas(VINKOs sod., 2022a, 2022b, 2023). Clani društvatudi sodelujemoprinastankunovega evropskega Rdecega seznama kacjih pastirjev (VINKO s sod., 2023), za katerega je društvo v sodelovanju sCKFFtudi prispevalovsezbrane podatke iz Slovenije. Okrepiloseje delovanje društva tudi v Mariboru, kjer smo poleg vec projektov in dogodkov sodelovali pri nastanku publikacije Mini atlas kacjih pastirjev Maribora (ERBIDA & TOMAŽIC, 2018) in izdali knjižico Kacji pastirji na našem vrtu, vr(s)tna mlaka (ERBIDA, 2022b), ki sta obe dostopni na dLib. Seveda smo nadaljevali tudi redne dejavnosti,npr. sodelovali pri izvedbi dijaškega ter študentskih taborov in dogodkov BioBlitz Slovenija, izpeljaliterenskevikendeitn., medtemkonamjeletos podobrem desetletju v širšem prostoru pri organizaciji Mednarodnih srecanj odonatologov Balkana –BOOM žal pošlo nekajmoci in jih moramovprihodnje ponovno zagnati. O svojih dejavnostih rednoporocamovbiltenih Trdoživ in Erjavecia. Znotrajslednje M.Bedjanic vestno skrbi tudiza posodabljanje odonatološkebibliografije Slovenije, ki sijolahkoogledamo na zadnjih straneh vsakokratneizdaje Erjavecie. Tudi izven naših obeh biltenovsmobili clani društva aktivni pri pripravi razlicnih prispevkovo kacjih pastirjih ali društvu (npr. BEDJANIC, 2019, 2020, 2021, 2022a, 2022b;VINKO s sod., 2019a, 2020; ŠABEDER & KABLAR, 2020; BEDJANIC s sod., 2021, 2023;DEVETAKssod.,2022;ŠABEDER,2023). Enakoveljazasodelovanjana kongresih in srecanjih (npr. TRATNIK s sod., 2018; ŠALAMUN s sod., 2018; VINKO s sod., 2019b, VINKO, 2023) – eno od teh od lanskega leta dalje tudi soorganiziramo (RATAJC, 2022). V tej zadnji petletki pa smo v SOD še posebej ponosni na okrepljeno clanstvo (SLIKA 2). Tudi zanj smo v sklopu obeleženja 30­letniceregistracije društvaizdalitri nalepke, ki jih je pripravila Anja Bolcina, eno od teh jubilejno (SLIKA 1). SLIKA 2. Prikaz števila placanihclanarin vSOD poletih zaobdobje 2001–2023 (stanje 8-XI-2023). Clani društva smonov castitljivi mejnik, torej 30. obletnico registracije društva, obeležili spiknikom vosrcju narave, na lovski koci vVelikih Lašcah vsoboto, 30­IX-2023. Tokrat smo še pred pojedino poskrbeli tudi za skupinsko fotografiranje (SLIKA 3), kar smona obeležbi 25-letnice ustanovitve (z mednarodno udeležbo ob zakljucku BOOM 2017) pozabili. Nato smo v sprošceni družbi jedli, pili in se zabavali. Odprli smo tudi kacjepastirsko pesmarico in zapeli nekaj pesmi, ki so nastale med razlicnimi tabori. SLIKA 3. Zbrana drušcina napikniku ob 30-letnici registracije društva (Foto:samosprožilec, 30-IX-2023). Mlajše clanice so nam pripravile prav posebno modro obarvano pijaco vecera, predstavljeno v TIVADAR (2023). Nato sem spodaj podpisana pri udeležencih piknika preverila poznavanje zgodovine društva in kacjih pastirjev z uSODnim kvizom. Ta se je zapisal v zgodovino društva kot eden najdaljših, a vsekakor tudi eden najboljših kvizovdoslej. Obvprašanjih smo namrec obujali številne spomine, ki sozahtevali tudi daljše komentarje, štirinakljucno sestavljene ekipe pa so se zelo vneto potegovale za eno od vec ponujenih možnosti za zmago (SLIKA 4). Za piko na »i« je ob koncu vecera poskrbela naša mojstrica za torteNika Krelj, ki je znova razvajala našebrboncices kar dvema slavnostnima tortama. SLIKA 4. Absolutni zmagovalecuSODnega kvizavveckategorijah je bila skupina »bobri«(Foto:M. Bahor, 30-IX-2023). LITERATURA: BEDJANIC, M., 2019. Die Libellen der slowenischenAlpen. V:M. E. Siesa, Libellen der Alpen: Der Bestimmungsführer für alle Arten, str. 46-47, Haupt Verlag, Bern. BEDJANIC, M., 2020. Regional guide to dragonflies:Slovenia. V:K.-D. B., DijkstraA. Schröter & R. Lewington, Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe, Second Edition, str. 58-59, Bloomsbury Publishing, London. BEDJANIC, M., 2021. O kacjih pastirjihPohorja. Proteus 83(2-5): 186-192, 241-242. BEDJANIC, M., 2022a. Favna kacjih pastirjev (Odonata) okolice Hotunij pri Ponikvi (vzhodna Slovenija). -Dragonfly fauna (Odonata) of the surroundings of Hotunje near Ponikva (Eastern Slovenia). Natura Sloveniae 24(2): 19-37. BEDJANIC, M., 2022b. O kacjih pastirjih Haloz. Proteus 84(4-7): 265-272, 359. BEDJANIC, M., A. ŠALAMUN & D. VINKO, 2023. Okacjih pastirjih rekeDrave. Proteus 85(6­9): 251, 311-321, 434. BEDJANIC, M., D. VINKO &A. ŠALAMUN, 2021. The dragonfly fauna ofSlovenia. Skimmer 2021 – Yorkshire Dragonfly Group: 22-25. DEVETAK, D., M. BEDJANIC, M. JEŽ, M. KOTARAC & D. VINKO, 2022. Štiridesetletnica organiziranega entomofavnisticnega delovanja v severovzhodni Sloveniji. Acta entomologica slovenica 30(2): 121-138. ERBIDA, N., 2017. 25. letnica slovenskega odonatološkega društva. Erjavecia 32: 28-29. ERBIDA, N., 2021a. Zgodbe mokrišc. Erjavecia 36: 76-78. ERBIDA, N., 2021b. Projekt revitalizacija nabrežja Radvanjskega potoka. Erjavecia 36: 80-84. ERBIDA, N., 2022a. Mavricni junaki naše obcine –kacji pastirji. Erjavecia 37: 133-135. ERBIDA, N., 2022b. Kacji pastirji na našem vrtu, vr(s)tna mlaka. Slovensko odonatološko društvo, Ljubljana. 44 str. ERBIDA, N., K. KAMENIK, T. BASLE, A. SKLEDAR, Ž. TERTINEK, J. KOTNIK & M. PODGORELEC, 2021. Zacetek revitalizacije obrežja Radvanjskega potoka. Trdoživ 10(2): 44-46. ERBIDA, N. & A. TOMAŽIC, 2018. Mini atlas kacjih pastirjev Maribora. Društvo študentov naravoslovja, Maribor, 52 str. ERBIDA, N & D. VINKO, 2017. Slovensko odonatološko društvo z vamiže 25 let. Trdoživ 6(2): 30-31. KOCE, U., R. KARBA, S. ŠIFKOVIC, T. GORENC, N. JOGAN, P. KOGOVŠEK, R.KRAŠEVEC, N. LUPŠE, P. MUHIC ŠMUC, S. OSOLE, A. PEKOLJ, A. TRATNIK, D. VINKO, B. ZAKŠEK & A. ŽAGAR, 2023. Podnebne spremembe in izginjanje narave – prepleteni krizi, ki terjata skupne rešitve. Plan B za Slovenijo, Ljubljana. 55str. [KOCE, U., R. KARBA, S. ŠIFKOVIC, T. GORENC, N. JOGAN, P. KOGOVŠEK, R.KRAŠEVEC, N. LUPŠE, P. MUHIC ŠMUC, S. OSOLE, A. PEKOLJ, A. TRATNIK, D. VINKO, B. ZAKŠEK & A. ŽAGAR, 2023]. Podnebne spremembe in izginjanje narave. Prepleteni krizi, ki terjata skupne rešitve. [Plan B za Slovenijo, Ljubljana]. viii str. RATAJC, U., 2022. 47. srecanjeentomologov sosednjih dežel. Trdoživ 11(2): 45. ŠABEDER, N., 2023. Kacji pastirji. V: Šabeder, N. & A. Bolcina (ur.), Rastline, glive in živali Jelovice, Ratitovca ter Nemškega Rovta, str. 82-91, Društvo za raziskovanje mokrišc Slovenije, Ljubljana. ŠABEDER, N. & D. KABLAR, 2020. Kacji pastirji. V: J. M. Kocjan, A. Bolcina, D. Kablar, D. Kosic, N.Šabeder& Ž. Lobnik Cimerman(ured.), Rastlinstvo inživalstvokalov vKamniško-Savinjskih Alpah,str.63-74, Društvo za raziskovanje mokrišc Slovenije, Ljubljana. ŠALAMUN,A., 2021.Dristavicni spreletavec (Leucorrhiniapectoralis) v obmocju Natura 2000 Licenca pri Poljcanah (SI3000214). Koncno porocilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011).Centerzakartografijofavnein flore,MiklavžnaDravskempolju,18 str.,dig.pril. ŠALAMUN, A. &M. GOVEDIC, 2021. Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na obmocju Ljubljanskega barja – PoLJUBA: Obnova habitatov košcicnega škratca (Coenagrion ornatum) na Ljubljanskem barju – porocilo o nadzoru in izlovu mocvirskih sklednic in cinkelj, 2019-2021. Koncno porocilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 12 str. ŠALAMUN, A., D. VINKO, M. BAHOR & M. BEDJANIC, 2018. Nova dognanja o razširjenosti košcicnega škratca Coenagrion ornatum (Odonata) v Sloveniji -New cognitions on distribution ofOrnate Bluet Coenagrionornatum (Odonata)inSlovenia. V:Podlesnik, J. & V. Klokocovnik (ur.), Knjiga povzetkov, Peti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo, posvecen 80-letnici akademika prof. dr. Matije Gogala in 50-letnici smrti prof. dr. Štefana Michielija, Maribor, 21. in 22. september 2018 –Book of Abstracts, Fifth Slovenian Entomological Symposium with International Attendance, dedicated to Academician Prof. Dr. Matija Gogala on the Occasion of his 80th Birthday and 50th Anniversary of the Death of Prof. Dr. Štefan Michieli, Maribor, 21st and 22nd September 2018, str. 30, Univerzitetna založba Univerze vMariboru, Maribor. TIVADAR, N., 2023. 9. Biološko -ekološki raziskovalni tabor (BERT) 2023. Erjavecia 38: 18­24. TRATNIK, A., D. VINKO, A. ŠALAMUN, M. BAHOR & N. ERBIDA, 2018. International Activities in the 25th Year of Slovene Dragonflies Society. V: Holušová, K. (ur.), ECOO 2018,5thEuropean Congress on Odonatology, Book of Abstracts, 9-12thJuly, Brno, Czech Republic, str. 40, Mendel University in Brno, Brno. VINKO, D., 2019. Zakljucek projekta »Še smo tu! – Domorodne vrste še nismo izrinjene«. Erjavecia 34: 58-61. VINKO, D., 2022a.ECOO2022–OdonatologiEvropeinsvetazbranivSlovenijina 6. Evropskem odonatološkem kongresu. Erjavecia 37: 37-46. VINKO, D., 2022b. Kacji pastirji na krilih podnebnihsprememb. Svet ptic 28(3): 2, 20-22. VINKO, D., 2023. Šesti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo. Erjavecia 38: 108-111. VINKO, D. & M. BEDJANIC (ur.), 2022. ECOO 2022, 6th European Congress on Odonatology, 27–30th June 2022, Kamnik, Slovenia, Book of Abstracts, Slovene Dragonfly Society – Slovensko odonatološko društvo, Ljubljana. viii + 100 str. VINKO, D. & N. ERBIDA, 2018. Cetrt stoletja Slovenskega odonatološkega društva. Proteus 80/10: 468-475. VINKO, D., A. ŠALAMUN & M. BEDJANIC, 2019a. Kacji pastirji. V: J. Pavšic, M. Gogala & A. Seliškar (ur.), Slovenska Istra I–Neživi svet,rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo, str. 195-214, 427-428[Dodatna literatura], Slovenska matica, Ljubljana. VINKO D.,D.KULIJER, F.ZHUSHI ETEMI, M.HOSTNIK, A. ŠALAMUN & M.OLIAS, 2019b. First checklist of Odonata from Kosovo. V: Benken T., A. Martens, H. Hunger & F.-J. Schiel (ur.), 38. Jahrestagung der Gesellschaft deutschsprachiger Odonatologen, str. 31, GdO e.V. VINKO, D., A. TRATNIK, A. ŠALAMUN, N. ERBIDA, A. PIRNAT, M. BAHOR, D. KABLAR, P. KOGOVŠEK, N. ŠRAMEL, M. HOSTNIK, N. KRELJ, N. ŠABEDER, N. TIVADAR, J. SNOJ, M. BEDJANIC, 2020. Favna kacjih pastirjev (Odonata) naravnega rezervata Ribniki v dolini Drage pri Igu (Ljubljansko barje, osrednja Slovenija) -Dragonfly fauna (Odonata) of the Ribniki v dolini Drage pri Igu Nature Reserve (Ljubljansko barje, Central Slovenia). Natura Sloveniae 22(2): 5-28. VINKO, D., M. BEDJANIC, P. KOGOVŠEK, A. TRATNIK & A. ŠALAMUN, 2022a. Osrednja tema: Kacji pastirjiin njihova ogroženost, tudivluci podnebnih sprememb. Trdoživ 11(1): 11-16. VINKO, D., A. ŠALAMUN & M. BEDJANIC, 2022b. On the odonates, odonatology and odonatologists in Slovenia. V: D. Vinko & M. Bedjanic (ur.), ECOO 2022, 6th European Congress on Odonatology, 27–30th June 2022, Kamnik, Slovenia, Book of Abstracts, str. 9-22, Slovene Dragonfly Society – Slovensko odonatološko društvo, Ljubljana. VINKO, D., M. BEDJANIC, A. ŠALAMUN, A. TRATNIK, G. DE KNIJF, M. BILLQVIST, R. VAN GRUNSVEN, F. PRUNIER, P. KOGOVŠEK, M. BAHOR, N. ERBIDA, A.KOZINA, N. ŠABEDER, N. TIVADAR, M. PLUT & R. HAVLICEK, 2023. Ohranjanje biodiverzitete je naša kulturna in družbena dolžnost: stanje poznavanja in izzivi varstva favne kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije / Biodiversity conservation is our cultural and social duty: the state of knowledge of the Odonata fauna of Slovenia and the challenges of its protection. V: Jugovic, J., K. Adam & S. Zupan (ur.), Šesti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo: knjiga povzetkov. Izola, 15.–16. september 2023. / Sixth Slovenian Entomological Symposium with International Attendance: Book of Abstracts. Izola, 15–16 September 2023, str.23, Založba Univerze na Primorskem, Koper. ZAKŠEK, B. & D. VINKO, 2021. Neenakopravna obravnava NVO s strani MOP – izkazovanje pogojev za status v javnem interesu. Trdoživ 10(2): 24-27. (M.BAHOR &D.VINKO) ODONATOLOŠKE UGANKE IN REBUSI OB 30.OBLETNICI USTANOVITVE SLOVENSKEGA ODONATOLOŠKEGA DRUŠTVA V temnem gozdu ob mlaki v zeleno-modri obleki poplesava zala vila, tiho šeleste ji krila. (zelenomodra deva) Ob vodi lucke prižgane, se svetijo cez poljane, že pred nocjo žarijo, v modri barvi blestijo. (modri kresnicar) Ko jesen zamenja vecer in sonce hlad srebrni, na strani nasproti osojni v temni meji zimi zver. (prisojni zimnik) UGANKE IN REBUSE JE SKOVALA:MAJABAHOR KAJ VE CHATGPTO NAŠEM BILTENU? Uporaba umetne inteligence (AI) se cedalje bolj razširja. AI sistemi, kot na primer ChatGPT, omogocajo hitro pridobivanje informacij in reševanje tudi kompleksnih nalog. Seveda pa so tudi ti sistemi še v postopku ucenja in posodabljanja ter jim ne gre slepo, tudi vsebinsko, zaupati. Za pripravo tega prispevka semprimarnopridobilinformacijeiz(meniizposojene) placljiverazlicice ChatGPT, razvite s strani OpenAI. Ta temelji na GPT-4 arhitekturi in je bila, kot boste videli v nadaljevanju, v zacetku mojega pogovora s to AI mnogo »bolj pametna« od brezplacne razlicice. ChatGPT sem 28-X-2023 vprašal »Kaj je revija Erjavecia in kakšne prispevke objavlja? Kakšen je njen pomen?«. Sprva sem dobil zelo podoben odgovor, kot je zapisan spodaj (sicer brez navedbe izdajatelja in 6. tocke odgovora),le da jenajprej ChatGPT v delu odgovora napacno navedel, da je Erjavecia botanicna revija, poimenovana po Franu Erjavcu, ki vkljucuje vsebine iz podrocij naravoslovja, botanike in odonatologije (povsod v spodaj objavljenem odgovoru so bile poleg kacjih pastirjevzapisanešetudi rastline). Kosem ga natopopravil z:»Erjavecia je izkljucno odonatološka revija. Bilten izdaja Slovensko odonatološko društvo, ki bo letos izdalo že 38. številko. Vse številke so dostopne na Digitalni knjižnici Slovenije.«, pa sem poleg zahvale za popravek in obvestila, da se je sedaj naucil in napake ne boponovil, prejel naslednji odgovor: »Revija Erjavecia, ki je bilten Slovenskega odonatološkega društva, se osredotoca na odonatologijo, njena vsebina vkljucuje teme, povezane s kacjimi pastirji, njihovo biologijo, ekologijo, vedenjem, razširjenostjo ter varstvom v Sloveniji. Erjavecia objavlja prispevke o razlicnih vidikih odonatologije in kacjih pastirjev, vkljucno z: 1. Raziskave in opazovanja kacjih pastirjev: Clanki, ki dokumentirajo razlicne vrste kacjih pastirjev, njihove habitate, vedenjske vzorce, razširjenost in druge povezane raziskave. 2. Varstvo in ohranjanje: Prispevki, ki obravnavajo ohranjanje habitatov kacjih pastirjev, strategije za zašcito ogroženih vrst in ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti. 3. Fotografije in terenska opazovanja: Deljenje vizualnih opazovan in zanimivosti iz terenskega dela, ki prikazujejo raznolikost in lepoto kacjih pastirjev. 4. Izobraževanje in ozavešcanje: Clanki, namenjeni širjenju znanja o kacjih pastirjih in njihovi vlogi v ekosistemih. 5. Porocila o raziskovalnih projektih: Predstavitev in povzetki raziskovalnih projektov, povezanih s kacjimi pastirji. 6. Prispevki o delovanju in aktivnostih društva: Informacije o dejavnostih in dosežkih Slovenskega odonatološkega društva, ki omogocajo vpogled v delo društva. Revija prispeva k širjenju znanja o odonatologiji, kacjih pastirjih in naravi na splošno, hkrati pa služi kot forum za izmenjavo idej in najnovejših dognanj med strokovnjaki in ljubitelji narave na podrocju odonatologije. To je pomembno glasilo za tiste, ki se zanimajo za raziskovanje, ohranjanje in širjenje znanja o temi kacjih pastirjev in odonatologiji na splošno. Revije, kot je Erjavecia, igrajo kljucno vlogo pri povezovanju strokovnjakov in ljubiteljev narave ter spodbujajo raziskave in varstvo teh fascinantnih bitij in njihovih habitatov. Dejstvo, da bo Slovensko odonatološko društvo izdalo že 38. številko v letu 2023, kaže na vztrajno delo pri širjenju znanja o odonatologiji in kacjih pastirjih v Sloveniji. Poudarja tudi pomembnost te revije kot vira informacij in izmenjave idej med raziskovalci in ljubitelji narave, ki se ukvarjajo s tem podrocjem. Shranjevanje vseh številk revije Erjavecia v Digitalni knjižnici Slovenije omogoca enostaven dostop do njenih vsebin in prispeva k spodbujanju raziskav in ozavešcanja o tem pomembnem podrocju.« Ce smo se spraševali, kakšno publikacijo imamo pred ocmi in kakšen je njen pomen tudiza širšiprostor, imamozdaj tudi»racunalniški« odgovor. Nadalje me je še zanimalo, kaj pa na isto vprašanje pravi brezplacna razlicica ChatGTP? Sprva sem bil razocaran. Njegov odgovor je bil namrec »Na žalost nimam informacij o reviji z imenom Erjavecia, saj moj podatkovni rez sega do leta 2022, in nimam dostopa do informacij o manj znanih ali specializiranih publikacijah, ki so se morda pojavile po tem datumu. Ce želite izvedeti vec o reviji Erjavecia, priporocam, da preverite spletne iskalnike ali druge vire, ki bi vam lahko zagotovili informacije o tej reviji. Lahko poskusite tudi kontaktirati lokalne knjižnice ali univerzitetne knjižnice, saj bi lahko ime revije poznali in vam pomagali najti informacije o njej.« Brezplacen odgovor je biltako bistveno drugacen od placljivega. A sem sizadal tudi brezplacni ChatGTP poduciti o našem biltenu in mu ponudil zapis njegovega placljivega brata. Pogovor sva zakljucila z njegovim zapisom: »Hvala za dodatne informacije o reviji Erjavecia. Zdaj bolje razumem njen fokus na odonatologijo in kacjih pastirjih ter vsebino, ki jo objavlja. To je pomembno glasilo za tiste, ki se zanimajo za raziskovanje, ohranjanje in širjenje znanja o temi kacjih pastirjev in odonatologiji na splošno. Revije, kot je Erjavecia, igrajo kljucno vlogo pri povezovanju strokovnjakov in ljubiteljev narave ter spodbujajo raziskave in varstvo teh fascinantnih bitij in njihovih habitatov.« Sedaj imatudi prav, res je pomembna! (D.VINKO) ŠESTI SLOVENSKI ENTOMOLOŠKI SIMPOZIJ Z MEDNARODNO UDELEŽBO Po petih letih »premora« je v Izoli 15-IX in 16-IX-2023 potekal 6. Entomološki simpozij z mednarodno udeležbo, ki so ga organizirali entomologi Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) in Slovenskega entomološkega društvaŠtefana Michielija. Udeleženci iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Nizozemske in Rusije, s soavtorji prispevkov še od drugod, smo si na njem izmenjevali zanimiva dognanja, dosežke, rezultate in vizije z razlicnih podrocij entomologije, in sicer taksonomijein filogeniježuželk, pestrostižuželk,gozdarske, agronomskeinmedicinske entomologije, entomološke metodologije ter varstvene entomologije. Vsi prispevki simpozija sozbrani vknjigi povzetkov(JUGOVIC ssod., 2023), izdelan pa jebil tudi promocijskivideo (https://youtu.be/9MuMAw8pWSI?si=ObJMcN7Z1RzUXix4). SLIKA 1. Deludeležencev6. Slovenskega entomološkega simpozija zmednarodno udeležbo(Foto:Oddelek za biodiverzitetoUP FAMNIT, 15-IX-2023). Kacji pastirji so bili na simpoziju zastopani z dvema prispevkoma, pri katerih sva bila govorca zadovoljna, da so bile te žuželke moderatorju sekcije dr. Vladimirju Ivovicu tako zanimive, da je pozabil biti strikten pri casovni odmeri predavanj in sva sitako lahko za predstavitvi ter razpravi vzela obilo vec casa, kot ga je bilo predvidenega. Omembo kacjih pastirjev pa smo lahko slišali tudi še na prvem plenarnem predavanju (VREZECs sod., 2023). Vanjje bil namrec vkljucen tudibakrorez lisastega plošcca Libellula quadrimaculata (SCOPOLI,1763).Slednji predstavlja edinovrsto kacjihpastirjev s tedanje Kranjske, zakaterojeScopoli pred davnimi 260 leti podal tocno geografsko lokaliteto in sicer ga navaja za »jarke v okolici Ljubljane« –»Habitat in fossis, circa Labacum«(KIAUTA,1963). Ker smo letos v »Scopolijevem letu«, ko obeležujemo 300 let njegovega rojstva, naj še dodam, da je imel Scopoli v rokah vsaj 14 z gotovostjo ali veliko verjetnostjo dolocljivih vrst kacjih pastirjev (KIAUTA, 1963, 2008; BEDJANIC, 1998), »zakrivil« pa je tudi zapis rodovnega imena iz Aeshna v Aeschna, kar predstavlja t.i. »nomen emendatum«(KIAUTA,2014). SLIKA 2. Znameniti polihistor, naravoslovec, izjemni botanik in zoologJoannes Antonius Scopoli jessvojimi raziskavami v drugi polovici 18. stoletja vtisnil mocan pecat vsem kasnejšimraziskavam kranjske flore infavne. Njegovomonumentalno delo Entomologia carniolica, kije izšlona Dunaju leta1763,predstavljazacetek znanstvenih entomoloških raziskavnaše dežele. Predstavljeni izsek izte knjige, ki opisuje lisastega plošcca Libellula quadrimaculata je prvi odonatološkifavnisticni podatekza ozemlje Slovenije(reprodukcija izSCOPOLI, 1763). Na simpoziju sem spodaj podpisani v prvem odonatološkem prispevku ošvrknil zgodovino raziskovanja kacjih pastirjev pri nas in delovanje našega društva ter predstavil trenutno stanje poznavanja odonatne favne Slovenije, s primeri nakazal na nezadovoljivo delovanje javnega varstva kacjih pastirjev in pokazal del izsledkov iz nastajajocih evropskega rdecega seznama kacjih pastirjev ter informacijskega sistema, ki nastaja vprojektu LIFE NarcIS (VINKO s sod., 2023). Osrednje sporocilopredavanja, za kar semrahlo predelal misli prof. Kiaute, je bilo hkrati tudi, da je ohranjanje biodiverzitete naša kulturna in družbena dolžnostter ob tem pozval šedruge entomologe k »pritisku«stroke. V drugem prispevku je A. Šalamun predstavil raziskave dristavicnega spreletavca Leucorrhinia pectoralis, ki potekajo v okviru projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji – LIFE-IP NATURA.SI (ŠALAMUN s sod., 2023). O najdbah te vrste v zadnjih letih smo že nekajkrat porocali v Erjavecii, še vednopa velja,da jebilodoslej s strani državenarejenegavelikopremaloza zašcito in ohranitev dristavicnega spreletavca pri nas. V plodni razpravi pa smo bili opozorjeni še na napako v povzetku – dve »novi« lokaliteti za vrsto ne izvirata iz Dolenjske, saj je ena namrec že na štajerskem bregu reke Save. SLIKA 3. Udeleženci simpozija sododobra spoznali delovanjeSlovenskega odonatološkega društvain naš doprinos kpoznavanjukacjih pastirjevSlovenije. (Foto:B. Zakšek, 15-IX-2023) Simpozij je bil odlicna priložnost za srecanje s kolegi in izmenjavo mnenj, pri cemer smobili SODovci seveda, kot vedno, tudi aktivni. Obprivilegiju, da imamo clana društva iz bližnje okolice poteka simpozija, ki nas je lahko ob izselitvi svoje mame tistokratko noc tudi gostil, smotakooba dneva kot tudi ure med njima lepo izkoristili. Organizatorji simpozija so svoje delo izvrstno opravili. Zato ni bilo prav nic nenavadno ob koncu slišati s ploskanjem spremljajoce najave, da bodo ti prevzeli vajeti tudi pri izvedbi naslednjegaentomološkegasimpozija. Ta bo potekal jeseni 2025. LITERATURA: BEDJANIC, M., 1998. Naslovnici pod rob: Ex Ioannis Antonii Scopoli -Entomologia Carniolica -MDCCLXIII. Erjavecia 6: 1-12. JUGOVIC, J., K. ADAM & S. ZUPAN (ur.), 2023. Šesti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo: knjiga povzetkov. Izola, 15.–16. september 2023. / Sixth Slovenian Entomological Symposium with International Attendance: Book of Abstracts. Izola, 15–16 September 2023. Založba Univerze na Primorskem, Koper, 55 str. (doi.org/10.26493/978­961-293-257-2) KIAUTA, B., 1963. Bakrorezi k Scopolijevi Entomologica carniolica. Kronika, Ljubljana 11(1): 57-60. KIAUTA, B., 2008. Kacji pastirji (Odonata) vScopolijevih delih. Idrijski razgledi 1/2(2008): 57­60. KIAUTA, B., 2014a. Naslovnici pod rob: I. A. Scopoli, avtor rodovnega imena Aeschna (nomen emendatum), 1777. Erjavecia 29: 1-4. SCOPOLI, I. A.,1763. Entomologia carniolica, exhibens insecta Carnioliae indigena et distributa in ordines, genera, species, varietates. Methodo Linnaeana. Trattner, Vindobonae. (iv)+xxxii+424 str., 43 tab. ŠALAMUN, A., D. VINKO & M. BEDJANIC, 2023. Stanje dristavicnega spreletavca (Leucorrhinia pectoralis) (Odonata: Libellulidae) vSloveniji /Status oftheYellow-Spotted Whiteface (Leucorrhinia pectoralis) (Odonata: Libellulidae) in Slovenia. V:Jugovic, J., K. Adam & S. Zupan (ur.), Šesti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo: knjiga povzetkov. Izola, 15.–16. september 2023. / Sixth Slovenian Entomological Symposium with International Attendance: Book of Abstracts. Izola, 15–16 September 2023,str.24, Založba Univerze na Primorskem, Koper. VINKO, D., M. BEDJANIC, A. ŠALAMUN, A. TRATNIK, G. DE KNIJF, M. BILLQVIST, R. VAN GRUNSVEN, F. PRUNIER, P. KOGOVŠEK, M. BAHOR, N. ERBIDA, A.KOZINA, N. ŠABEDER, N. TIVADAR, M. PLUT & R. HAVLICEK, 2023. Ohranjanje biodiverzitete je naša kulturna in družbena dolžnost: stanje poznavanja in izzivi varstva favne kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije / Biodiversity conservation is our cultural and social duty: the state of knowledge of the Odonata fauna of Slovenia and the challenges of its protection. V: Jugovic, J., K. Adam & S. Zupan (ur.), Šesti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo: knjiga povzetkov. Izola, 15.–16. september 2023. /Sixth Slovenian Entomological Symposium with International Attendance: Book of Abstracts. Izola, 15–16 September 2023, str.23, Založba Univerze na Primorskem, Koper. VREZEC, A., D. STANKOVIC, A. ŽUNIC KOSI, Š. AMBROŽIC ERGAVER, M. GABOR, U. RATAJC, M. BEDJANIC & A. KAPLA, 2023. Opisi hrošcev (Coleoptera) Joannesa Antoniusa Scopolija: trenutno stanje, tipske lokalitete in spregledani sinonimi. / Beetle (Coleoptera) descriptions by Joannes Antonius Scopoli: Current state, type localities and overlooked synonyms. V: Jugovic, J., K. Adam & S. Zupan (ur.), Šesti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo: knjiga povzetkov. Izola, 15.–16. september 2023. /Sixth Slovenian EntomologicalSymposium with International Attendance: Book of Abstracts. Izola, 15–16 September 2023, str. 9, Založba Univerze na Primorskem, Koper. (D.VINKO) REDNA LETNA SKUPŠCINA SLOVENSKEGA ODONATOLOŠKEGA DRUŠTVA 2023 Izvedba redne letne skupšcine SOD je v letu 2023 potekala nekoliko prej kot obicajno. Najveckrat skupšcino izvedemo v mesecu marcu, ko moramo v društvu tudi oddativecinoletnih porocil.Tokrat smovabiloclanom poslali 6-I-2023, izvedli pa smo jo 16-I-2023. Skupšcina je tokrat potekala kot v predkoronskih casih, torej v živo brez spletnega glasovanja. Izvedli smo jo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete,Vecna pot 111, Ljubljana, vpredavalnici B2. Zacela seje ob 18.00in zakljucila ob20.30. Naskupšcini je biloprisotnih 16 clanovdruštva. Upravni odbor je skupaj z odgovornimi za izvedbo posameznih aktivnosti na skupšcini predstavil izpeljane aktivnosti v letu 2022, vkljucno z Evropskim odonatološkim kongresom (ECOO), financno porocilo za preteklo leto skupaj s pregledomclanstva(clanarinojelaniporavnalo83clanov)in porocilo oprostovoljstvu. Skupšcini je porocal še nadzorni svet, kini ugotovil nepravilnosti pri delovanju društva ter je ugotovil, da so financniter vsebinski izkazirealni in v skladu z dokumentacijo, ki jo društvo poseduje. Sprejeli smo tudi nacrt društva zaleti 2023in 2024. Na skupšcini smo opravilirazpravo tudi o društveni clanarini, s katero primarno pokrivamo stroške administrativnega delovanja društva (npr. bancni in poštni stroški)in izdajanja Erjavecie ter Trdoživa. Taježe vrstolet nespremenjena(10€) in žal z njo ne pokrivamovec vseh potreb, saj sosevsi tiprej omenjeni stroškižev preteklosti vidno povišali. Zato smo sklenili, da se z letom 2024 višina clanarina poviša na 15€. Pri tem so izjema otroci,dijaki, študenti, brezposelni in upokojenci, za katere tudi vprihodnje višina clanarine ostaja 10 €. Tokratna skupšcina je bila po štirih letih spet volilna. Zato smo morali sprva razrešiti stare organe, nakar smov nadaljevanju (soglasno) imenovali nove. Nalogi predsednika in tajnika društva bova še naprej opravljala Peter Kogovšek in Ana Tratnik. Delo blagajnicarke bo namesto Maje Bahor v prihodnje opravljala Maja Hostnik, pri cemer ji boprva še najmanjletos tesnovpomoc, nekaj casapa botudi še urejala financni promet društva. Nov upravni odbor društva tako po novemsestavljamo: Nina Erbida, Nika Krelj, Nik Šabeder, Nika Tivadar, Maja Bahor, Maja Hostnik, Ana Tratnik in Peter Kogovšek. Pri sestavi nadzornega sveta(Damjan Vinko, Ali Šalamun in Klemen Koselj), uredniku biltena Erjavecia (Matjaž Bedjanic) in naših clanih uredniškega odbora Trdoživa (Matjaž Bedjanic in Damjan Vinko) ni prišlo do sprememb gledena minulo obdobje in bodo ti šenaprej opravljali ta dela in naloge. Pozakljuceni skupšcinismosevsnežnem metežu zapeljaliskozibelo Ljubljanodo gostilne Žibert, kjer smo ob pivu, burgerjih in krompircku zakljucili prijeten vecer v dobri družbi. V tednih za tem pa smo morali na podlagi na letni skupšcini sprejetih gradiv oddati letni financni porocili za AJPES ter FURS, pripraviti za ARSO ter ZRSVN letno porocilo o rabi društvenega dovoljenja, izdanega na podlagi Uredbe o zavarovanih prostoživecih živalskih vrstah, predati AJPES letno porocilo o prostovoljskem delu v društvu in nenazadnje kot društvo v javnem interesu na podrocju ohranjanja narave poslati ministrstvu, pristojnemu za naravo, porocili za pretekli dve leti ter nacrt dela zaprihodnji dve. (P.KOGOVŠEK) PODPRITE DELOVANJE SLOVENSKEGA ODONATOLOŠKEGA DRUŠTVA ZDELOM SVOJE DOHODNINE Slovensko odonatološko društvo ima status nevladne organizacije v javnem interesu, zatolahkodruštvopodprete tudiz delom svojedohodnine,ki stejovplacali v državni proracun. Obvestilo o tej nameri je potrebno predložiti vaši izpostavi FURS (po pošti ali osebno oz. preko sistema eDavki) do 31. decembra za leto, za katero se dohodnina odmerja (do 31. 12. 2023 za leto 2023). Zahteva velja vse do preklica oz. doprejema nove zahteve. Vec informacij in obrazecnajdete na spletni strani eDavki, namenitev dela dohodnine za donacije ali, ce boste vlogo oddali po pošti ali osebno, na https://www.cnvos.si/enprocent. Takšna donacija vas neposredno nic ne stane, saj gredota sredstva sicer vproracun države. Podatki društva so: Slovensko odonatološko društvo; davcna številka 68437650. Društvulahkonamenite od 0,1% do1% svoje dohodnine. Po preliminarnih podatkih (dokoncnih za preteklo leto FURS še ni objavil) je delovanje Slovenskega odonatološkega društva v letu 2022 podprlo 30 oseb s 780,62€donacij dohodnine. Hvala! Lepovabljeni, da tudi vi podprete delovanje društva! MAILINGLISTA SLOVENSKEGA ODONATOLOŠKEGA DRUŠTVA Vsi, ki bi seželeli pridružiti mailing listi Slovenskega odonatološkega društva, lahkoza prijavopišete na:odonata-si+subscribe@groups.io.Za objavoprispevkov in spremljanje objav je prijava obvezna, kot dosedaj pa prispevki nisomoderirani. Poprijavi jih enostavnopošljete na: odonata-si@groups.io. Domaca stran liste, z dodatnimi navodili in možnostjo prijave, je dosegljiva na strani: https://groups.io/g/odonata-si. Tam si lahko pogledate tudi arhiv objav. Za morebitnavprašanjaseobrnite na naslov: odonata-si+owner@groups.io Na šedolga leta zanimivih objav! Dear odonatologists, The Iberian Group of Odonatology (Grupo Ibérico de Odonatología -GIO) is happy to announce the seventh European Congress of Odonatology (ECOO 2024) will be held in Sevilla (Andalusia) during the last week of June (25th -28th 2024) in the historical building of Casa de la Ciencia in collaboration with Dońana Biological Station / Spanish National Research Council (CSIC). Save the dates in your calendar. We will soon post more information and contents on ECOO's website: ecoo24.wordpress.com and open the registration form. We also want to highlight the congress will allow you to know first-hand the situation of dragonflies in the famous Dońana National Park and to know the story of the recently described Onychogomphus cazuma. A post-congress field trip will explore the best Andalusian rivers near Ronda in search of SW Paleartic endemics and African 'new comers'. Please, share this information among the community of odonatologists. Regards on behalf of Organization Committee of European Congress on Odonatology 2024 Florent Prunier ERJAVECIA V DIGITALNI KNJIŽNICI SLOVENIJE (DLIB.SI) Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si) omogoca dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s podrocja znanosti, umetnosti in kulture. Je spletni informacijski vir, ki predstavlja bistveni sestavni del sodobne infrastrukture, potrebne za izobraževalne in znanstvenoraziskovalne procese, ter enega od temeljev informacijske družbe. Portal dLib.si poleg tega omogoca trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dedišcine v digitalni obliki, s cimer je poskrbljeno, da bo ta ostala dostopna tudi prihodnjim rodovom. V zbirki dLib.si so od oktobra 2020 v elektronski obliki sistematicno shranjene inpredstavljenevsepretekleštevilkenašegadruštvenegabiltenaErjavecia.Najdete jihna naslovu: https://dlib.si/,pri cemerviskalnopoljeseveda vpišete »Erjavecia«. Za rednodopolnjevanje in arhiviranje zbirkebomo ažurnoskrbeli tudi vprihodnje. DODATEK H GRADIVU ZA ODONATOLOŠKO BIBLIOGRAFIJO SLOVENIJE XXXVIII. Pod temimenom bodotudi vprihodnje v Erjavecii zbrani naslovi odonatološke literature, ki je izšla po objavi Gradiva za odonatološko bibliografijo Slovenije (KIAUTA, B., 1994. Exuviae 1/1: 9–15) oz. po objavi Odonatološke bibliografije Slovenije za obdobje 1685–2015 (BEDJANIC, M., 2015. Erjavecia 30: 99–144). Ob tej priložnosti vas prosim, da pošljete kopije vsakršnih objavljenih notic, sestavkov ali clankov, ki vsebujejo favnisticne podatke za ozemlje Slovenije ali se kako drugacedotikajokacjih pastirjev na naslov: Matjaž Bedjanic, Rakovlje 42a, 3314 Braslovce oz. e-mail:matjaz_bedjanic@yahoo.com. 1445. AISTLEITNER, E. & G. LEHMANN, 2016. Fragmenta entomofaunistica XXI –Streudatenzur Libellenfauna der Westpalaearktis (Insecta, Odonata). Mitt. internat. entomol. Ver. 40(3/4): 11-31. 1446. BAHOR, M. & D. VINKO, 2022. Novi najdbi ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata v Sloveniji, prvic tudi na Štajerskem. Erjavecia 37: 116­121. 1447. BAHOR, M., 2022. Terenski popoldan ob bajerju Pristava v Mengšu. Erjavecia 37: 121-124. 1448. BEDJANIC, M., 1998. Naslovnici pod rob: Ex Ioannis Antonii Scopoli -EntomologiaCarniolica-MDCCLXIII. Erjavecia 6: 1-12. 1449. BEDJANIC, M., 2022. Favna kacjih pastirjev (Odonata) okolice Hotunj pri Ponikvi (vzhodna Slovenija). Natura Sloveniae 24(2): 19-37. 1450. BEDJANIC, M., 2022. Naslovnici pod rob: Prof. dr. Boštjan Kiauta (20. januar 1937-26. marec2022):Našemuucitelju,mentorjuin ocetu slovenske odonatologijevslovo. Erjavecia 37: 1-14. 1451. BEDJANIC, M., A. ŠALAMUN & D. VINKO, 2022. Prva najdba dristavicnega spreletavca Leucorrhinia pectoralis na Dolenjskem ter dodatna opazovanja vrste iz drugih koncev Slovenije. Erjavecia 37: 125­131. 1452. BEDJANIC, M.,A.ŠALAMUN &D. VINKO,2023. O kacjihpastirjihreke Drave. Proteus 85(6-9): 251,311-321, 434. 1453. BOMBEK, D., P. BREZOVŠEK &L. STERMECKI,2022. Drava -Natura 2000: reka za prihodnost: izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov recnega in obrecnega pasu reke Drave. Regionalnarazvojna agencija za Podravje-Maribor, Maribor. 24str. 1454. BOŽIC, L. & T. BASLE, 2022. Model trajnostnega obiskovanja zavarovanih in varovanih obmocij vzdolž Drave. Društvo za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije, Ljubljana. 60 str. 1455. BROCKHAUS, T., 2006. Verbreitung und Bestandsentwicklung der nach der EU-FFH-Richtlinie besonders geschützten Libellenarten in Sachsen (Insecta: Odonata). Beiträge zurEntomologie 56(2): 433-441. 1456. CONZE, K.-J., 2022. 6. European Congress of Odonatology ECOO in Kamnik/Slowenien. Libellennachrichten 49: 9-11. 1457. ERBIDA, N., 2022. Kacji pastirji na našem vrtu: vr(s)tna mlaka: Mavricni junaki naše obcine – kacji pastirji 2022. Slovensko odonatološko društvo, Ljubljana. 46 str. 1458. ERBIDA,N.,2022. Mavricnijunaki našeobcine. Erjavecia 37: 133-135. 1459. ERBIDA,N.,2022. Slovenskaodonatološka dirka2021. Erjavecia 37:140­141. 1460. ERBIDA, N., 2023. Slovenski odonatološki dirki 2022 in 2023. Trdoživ 12(1): 55. 1461. GRBOVIC, J. & M. REJIC, 1997. New saprobic values for several macroinvertebrates. V: R. Rajar & C. A. Brebbia (ur.), Water Pollution IV: Modelling, Measuring and Prediction, Fourth International Conference on Water Pollution, Bled, Slovenia, June 1997, str. 372-377, Computational Mechanics Publications, Southampton, Boston. 1462. GOERTZEN, D., 2022. ECOO 2022 Post Congress Field Trip. Libellennachrichten 49: 11-15. 1463. HOLUŠA,O. &K.HOLUŠOVÁ,2022.PopulationDensityand Abundance of the Northernmost Population of Cordulegaster heros (Anisoptera: Cordulegastridae) in Europe (Czech Republic) with Notes on Its Biogeographical Range. Diversity 14(10), 854: 1-16. 1464. KIAUTA, B., 1955. Oris zgodovinskega razvoja odonatne favnistike pri Slovencih. Rokopis predavanja v Entomološki sekciji Društva biologov Slovenije, Ljubljana. 24 str. [faksimile rokopisa objavljen v TYAGI, B. K., 2019. Dr Bastiaan Kiauta: Odonatologist and Polymath: His Life, Works and Universe, str. 311-334.] 1465. KIAUTA, B., 2022. Zunanji sodelavec Referata za varstvo narave pri Zavodu za spomeniškovarstvo. Erjavecia 37:15-28. 1466. KOCE, U., 2023. Odziv živega sveta na podnebne spremembe. Svet ptic 29(2): 6-11. 1467. KOCE, U., R. KARBA, S. ŠIFKOVIC, T. GORENC, N. JOGAN, P.KOGOVŠEK, R. KRAŠEVEC, N. LUPŠE, P. MUHIC ŠMUC, S. OSOLE, A. PEKOLJ,A. TRATNIK,D.VINKO, B. ZAKŠEK, & A. ŽAGAR, 2023. Podnebne spremembe in izginjanje narave – prepleteni krizi, ki terjata skupne rešitve. Plan Bza Slovenijo,Ljubljana. 55str. 1468. KOGOVŠEK, P. & N. TIVADAR, 2022. Terenski vikend SOD 2022 v Karavankah. Erjavecia 37: 91-95. 1469. KOREN T., K. KOLLERŠARIC & L. KELAVA,2022. Thefirst records of Trithemis annulata (Palisot de Beauvois, 1807) (Odonata: Libellulidae) in Croatia. Natura Croatica 31(2): 293-302. 1470. KOZINA, A.,2023. Kacjepastirski terenski vikendna Krasu. Trdoživ 12(1): 58. 1471. KOZINA, A. & D. VINKO,2022. Terenski vikend SOD2022 na Ribniško– Kocevskem. Erjavecia 37: 65-73. 1472. LIPOVEC,M.,2022. VseživovStražunu2022. Erjavecia 37: 132-133. 1473. RATAJC, U., 2022. 47. srecanje entomologov sosednjih dežel. Trdoživ 11(2): 45. 1474. ŠABEDER, N., 2022. Prispevek biološkega raziskovalnega tabora BIOCAMP011kpoznavanjufavnekacjih pastirjevJZSlovenije. Erjavecia 37: 79-85. 1475. ŠABEDER, N., 2022. Prispevek Dijaškega biološkega tabora k poznavanju favnekacjih pastirjevSavinjskedoline. Erjavecia 37:86-91. 1476. ŠABEDER, N., 2023: Kacji pastirji. V: N. Šabeder & A. Bolcina (ured.), Rastline, glive in živali Jelovice, Ratitovca ter Nemškega Rovta, str. 82-91, 126, Društvoza raziskovanje mokrišc Slovenije, Ljubljana. 1477. ŠALAMUN, A., 2022. BioBlitz 2022 – Krajinski park Lahinja. Erjavecia 37: 106-108. 1478. ŠALAMUN, A., 2023. Popis stanja košcicnega škratca (Coenagrion ornatum) na Ljubljanskem barju. Faza 2: Popis koncnega stanja in ocena uspešnosti izvedenih ukrepov na izbranih obmocjih. Koncno porocilo. Projekt: Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na obmocju Ljubljanskega barja – PoLJUBA, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 49 str., digitalne priloge. [Narocnik: Javni zavod Krajinskipark Ljubljanskobarje, Notranje Gorice.] 1479. ŠALAMUN, A., D. VINKO & M. BEDJANIC, 2023. Stanje dristavicnega spreletavca (Leucorrhinia pectoralis) (Odonata: Libellulidae) v Sloveniji / Status oftheYellow-Spotted Whiteface(Leucorrhinia pectoralis) (Odonata: Libellulidae) in Slovenia. V: J. Jugovic, K. Adam & S. Zupan (ured.), Šesti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo: knjiga povzetkov, Izola, 15.–16. september 2023/ Sixth Slovenian Entomological Symposium with International Attendance: Book of Abstracts Izola, 15–16 September 2023, str. 24,Založba Univerze na Primorskem, Koper. 1480. ŠKVARC, A. & J. MULEJ, 2020. Odkupljena štiri “Marja” mokrišca – Bodešce,Podhom,MlakeinJezerc.N-vestnik: Glasilo Zavoda RS za varstvo narave 17(2/2020): 7-8. 1481. ŠTUMBERGER,B., A.MOHL&M.SCHNEIDER-JACOBY,2023. Mura, Drava, Danube – Life via River Dynamics: A Nature Guide to a Unique River Landscape at the Southern Edge of Central Europe. EuroNatur Service GmbH, Radolfzell. 353str. 1482. TIVADAR, N., 2022. 8. Biološko -ekološki raziskovalni tabor (BERT) 2022 -Kozjansko. Erjavecia 37:74-79. 1483. TOMAN, M. J., 2023. Barja, manj znani biseri narave. Delo 65(202): 7. [1.9.2023] 1484. TOMAŽIC, A. & N. ERBIDA, 2022. Preliminarni rezultati raziskave stopnje preživetja modrega plošcca Libellula depressa na umetni mlaki. Erjavecia 37: 102-106. 1485. TRATNIK, A., 2022. Biotris. Erjavecia 37: 115. 1486. TRILAR, T., M. KRIŽNAR, A. VREZEC, U. KACAR, Š. PUNGARŠEK & M. BEDJANIC, 2022. Stojece celinske vode – jezera, mocvirja in barja. V: T. Trilar & Š. Pungaršek (ured.), Presenetljivo življenje, str. 121-141, Prirodoslovni muzejSlovenije, Cankarjevdom, Ljubljana. 1487. VINKO, D., 2022. ECOO 2022 – Odonatologi Evrope in sveta zbrani v Sloveniji na 6. Evropskem odonatološkem kongresu.Erjavecia 37: 37-46. 1488. VINKO, D., 2022. ECOO 2022 – Favnisticni rezultat obeh kongresnih ekskurzij: Prispevek odonatologov Evrope in sveta k poznavanju razširjenosti kacjih pastirjevSlovenije. Erjavecia 37:47-65. 1489. VINKO, D. & P. KOGOVŠEK, 2022. Porocilo skupine za kacje pastirje zRTŠB2022 –Velika Polana. Erjavecia 37:109-114. 1490. VINKO, D. & A. TRATNIK, 2023. Porocilo o delu skupine za tobolice (kacje pastirje) in malo za dvoživke. V: P. Presetnik (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Gorenja vas 2020, str. 41-53. Društvo študentov biologije, Ljubljana. 1491. VINKO,D. &A.TRATNIK,2023. Porociloodeluskupineza kacjepastirje. V: P. Presetnik (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Predoslje 2017, str. 50-57. Društvoštudentovbiologije, Ljubljana. 1492. VINKO, D., M. BAHOR & D. GOERTZEN, 2022. Two new records of Trithemis annulata (Palisot de Beauvois, 1807) (Odonata: Libellulidae) in Slovenia. Natura Sloveniae 24(2): 55-58. 1493. VINKO, D., M. BEDJANIC, A. ŠALAMUN, A. TRATNIK, G. DE KNIJF, M. BILLQVIST, R. VANGRUNSVEN, F. PRUNIER, P. KOGOVŠEK, M. BAHOR, N. ERBIDA, A. KOZINA, N. ŠABEDER, N. TIVADAR, M. PLUT & R. HAVLICEK, 2023. Ohranjanje biodiverzitete je naša kulturna in družbena dolžnost: stanje poznavanja in izzivi varstva favne kacjih pastirjev(Odonata)Slovenije/ Biodiversityconservation isour cultural and social duty: the state of knowledge of the Odonata fauna of Sloveniaand the challenges ofits protection. V: J. Jugovic, K. Adam &S.Zupan (ured.),Šesti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo: knjiga povzetkov, Izola, 15.–16. september 2023/ Sixth Slovenian Entomological Symposium with International Attendance: Book of Abstracts Izola, 15–16 September 2023, str. 23,Založba Univerze na Primorskem, Koper. 1494. ZANDIGIACOMO, P, I. CHIANDETTI, T. FIORENZA & R. PONTARINI, 2020. Interesting records ofOdonata in Friuli Venezia Giulia (north-eastern Italy) in the three-year period from 2016-2018. Gortania, Botanica, Zoologia 42(2020): 95-108. (M.BEDJANIC)