Tonlir„l,°,MLADIH NA POČITNICAH- V taboru mladih v Do-K°šolCev j “ljub bolj mulim nočem ta čas preživlja šolo v naravi 100 boT1 °k°lju nn!!irV‘" uč'teljev iz ljubljanske osnovne šole Bičevje. V čudo-i0l o ^0r zasedi Kočevskim Rogom se dobro počutijo. V naslednjem tednu gih T^tteju in a/^pkarice iz Idrije, potem bodo prišli osnovnošolci 7. razreda ve' i>rKunizaior ‘z Ljubljane pa mladi slovenski košarkarji in več dru-v„.e ! tebnr,. i ■ ‘ubora Zveza prijateljev mladine iz Noveea mesta se naiboli ROLETARSTVO lamelne zavese žaluzije rolete profili za fasade noi€ kovinski izdelki ••atavni in nadomestni •••li a rolete in žaluzije Šentjemejska c. 13 68000 Novo mesto tel. / fax: 368 (0) 68/23-673, 323-673 mobitel: 0609/622-585 JSKI LISI * MSKI LISTAT" ISEI LIST IJSKI LIST dolenjski list enjski list nuenjski list emjski list Jehjsbust *i vladno nnividelwenci kritizira-tiz*rali so ltllco do občin. Kri-^'nistra o„»ezno v*adno službo in ministrS(Va 7 tJf?na Kovačiča. Od izdelavo"6"*? !ahievali tak°j5njotHaiflnance so za C‘ranjt Občin C aV0 meril 23 IŽeli’ naj državi med drugim za' P,r°stora oK? Popusti urejanje *emSreč"bnČmam- Kotjeotrojan-konfer„iu.še Predal na tiskovni KonrM-novomeški župan žbrani«. °nc ‘.'Ja. so v nonedelick sko in nenriv 6 kak,’netno, akadem-aah. eP°vezan0 s prakso v obči- Od ponedeljka kandijski most zaprt za promet Vožnja postala tvegana NOVO MESTO - V noči od nedelje na ponedeljek bodo kandijski most zaprli za ves promet razen za pešce. Za to so se odločili po opravljenih raziskavah, ki so razkrile močne poškodbe mostne konstrukcije. Ljubljanski Inštitut za metalne konstrukcije je leta 1992 in potem še leta 1994 pri pregledu ugotovil zelo hude poškodbe spodnjih pasnic glavnih nosilcev in kamnitih opornikov, zato je predlagal čimprejšnje popravilo objekta. Letos maja so ugotovili, daje most poškodovan precej bolj kot ob predhodnem pregledu. Po ugotovitvah Inštituta so poškodbe v razpokanih in nagnjenih kamnitih opornikih ter močno zarjavelih spodnjih pasnicah glavnih nosilcev kritične. Most bo zaprt približno leto dni, v tem času pa bodo med drugim popravili razpokane in nagnjene kamnite opornike, zamenjali približno 60 ton dotrajanih jeklenih elementov, obnovili vozišče in pločnike ter izpopolnili sistem za odtekanje vode. Kot so sporočili na tiskovni konferenci, ki jo je v torek sklical župan Franci Koncilija, ocenjujejo vrednost sanacije mostu na 92 milijonov tolarjev. V predlogu proračuna občine Novo mesto je za popravilo predvidenih 36 milijonov, zato za obnovo mostu zdaj manjka še precej denarja. L. M. Izguba dvi od dobička V dolenjski regiji izrazita delitev podjetij na dobra in slaba - Zelo uspešni pri ustvarjanju čistih prihodkov na tujem trgu - Plače pod republiškim povprečjem NOVO MESTO - Če so bili nekateri rezultati poslovanja podjetij v dolenjski regiji za lani obetavni, pa je iz letnega poročila novomeške podružnice Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje razvidno, da je imelo dolenjsko gospodarstvo v globalu izgubo in se je spodadalo s kronično nelikvidnostjo. Kljub temu se je lani industrijska proizvodnja povečala za 4 odstotke. Za lansko leto je značilen tudi izrazit premik v korist zasebne lastnine in majhnih podjetij. Konec leta 1989 je imelo odprte žiro račune 132 pravnih oseb, konec lanskega leta pa že 1.575, od teh jih 400 ni ^dit—'---_____________ [00 MLADIH na počitnicah - Zveza prijateljev mladine iz Novega mestaVencfMj -. , e osnovani°i °° v ^L jui‘ja ‘1° 26. julija pripravila za vse slo- intešolce, y ■ ° ece in v dneh od 28. julija do 2. avgusta za vse slovenske kfjnteš°lce. v ■ ° ece ,n v dneh od 28. julija do 2. avgusta za vse slovenski nj5*‘h vrtcev L°dov hišicah preživeli tudi malošolarji iz do- Sl°• (Foto- Jp^ olr°k v organizaciji Centra za socialno delo iz Novega Gozd je odprt za vse bot tedmi gozdov posvečamo večjo pozornost gozdu brin z vsesplošnim javnim značajem. Zad- tejetmio °VrU' raz‘skave kažejo, da so splošno koristne funkcije f^i^čno poudarjene v polovici slovenskih gozdov oz. na 'O- Ina, Vj stroko Zjemno n Površin! „ Y 1 ~ r oiizrwwivin ^(/Z.uizr » *embnJne četrtine Slovenije. V teh gozdovih ni najp v°dooxfJf‘ Pro‘zvodna funkcija (les), ampak so to varovalnu, zdravstvi na’ kulturna, rekreacijska in turistična, higiensko-funkcije / a’ e.s.,e‘ku funkcija itd. V vseh ostalih gozdovih so te kovale n /• “ ‘ rnanjprisotne, vendar ne v taki meri, da bi nare-Sozdoviht!?rSOSP°<^arjenja z 8ozdom. Vsekakor pa tudi v teh k°spodar/ci, a uP°^evati že uveljavljena načela sonaravnega k?zdoviscblUniene^a. uučela splošne odprtosti in dostopnosti tetedsitlT' uPorabnikomsevzadnjčmčasuporajajokonflik-Uaj poslat™' ‘rt lastniki gozdov. Nekateri lastniki zahtevajo, naj p -v"'*« i/i tusiniKi gozaov. tveKaieri lastnim zantevajo, tu vi fig ‘>ne Sozd izključno zasebna lastnina, čeprav so po Us-s° zag0," pt Zakonu o gozdovih dolžni gospodariti tako, da .» država °.-lene navedene splošno koristne funkcije gozdov. , kki odšk If ■ vezala, da bo lastnikom gozdov pomagala v ob-1 R0zd0Vt. °dntn za zmanjšane donose, sofinancirala vlaganja v 'Q način hi celoti financirala javno gozdarsko službo. Tudi na V Javnosti tr vzP°dbuditi kreativno sodelovanje lastnikov, širše ‘ r gozdarske stroke v dobrobit gozdovom in ljudem. ANDREJ DRŽAJ POTI K SLOVENSKI ODLIČNOSTI OTOČEC - Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, podružnica združenja Manager za Dolenjsko in Belo krajino ter Območna zbornica Novo mesto so včeraj na Otočcu pripravili 7. seminar o poslovnem napovedovanju in učinkovitem odločanju v zaostrenih gospodarskih razmerah, in to na temo Poti k odličnosti slovenskega gospodarstva. Uvodni nagovor na seminarju je imel predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik, na seminarju pa so s svojimi prispevki sodelovali eminentni slovenski znanstveniki: guverner Banke Slovenije France Arhar, novomeški rojak prof. dr. Jože Gričar, prof. dr. Stefan Ivanko, dr. Bogdan Topič, prof. dr. Vlado Dimov-ski, prof. dr. Vid Pečjak, prof. dr. Miran Mihelčič, dr. Tone Gabrijelčič in prof. Desanka Eržen. Ustanovnega zbora na Rogu se je udeležil predsednik Milan Kučan KOČEVSKI ROG - Letošnja 50. obletnica zmage nad fašizmom in nacizmom je lepa priložnost tudi za to, da so v soboto, 20. maja, na Bazi 20 v Kočevskem Rogu ustanovili Društvo za vzdrževanje partizan-skih grobišč na Rogu. Za spomenike, pomnike in grobišča na Rogu je namreč nekoč skrbela država (poseben sporazum o varovanju spomenikov in grobišč), njena skrb zanje pa seje po letu 1991 močno zmanjšala. Okolice grobišč (pokopanih je približno 450 partizanov) in 17 spominskih obeležij so čistili posamezniki - lovci in gozdarji, sedaj pa bo to naloga novoustanovljenega Društva za vzdrževanje Partizanskih grobišč na Rogu, za katerega je dal pobudo lovec Jože Bučar, ki je tudi njegov prvi predsednik. Za prvega častnega člana so imenovali Rudija Kapša iz Občic. Ustanovnega zbora, na katerem je o vlogi gozda, še posebej pa Roga, tehtno spregovirl inž. Janez Černač, so se udeležili nekdanji borci, svojci padlih, predstavniki spomeniškega varstva, ter tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. telefomca center za telekomunikacije uradni prodajalce za PVREME ji V drugi polovici tedna se 11 bo vreme nekoliko poslabšalo, popoldne se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. mobitel Panasonic sony BRflIN C0MPUTERS CTLtlOII H lC Sircu mesit) 068 .IJJ.i.U izguba poslovnega leta je za 2,21-krat presegla čisti dobiček. Kar štiri petine prihodkov je bilo ustvarjenih v občini Novo mesto, ki ji pripada 4.545 milijonov tolarjev dobička in predložilo letnih obračunov. V gospodarstvu regije je skupaj 28.811 zaposlenih ustvarilo 254.937 milijonov tolarjev prihodkov, 5.348 milijonov tolarjev čistega dobička in 11.833 milijonov čiste izgube. Čista * Zaskrbljujoče je število žiro računov, blokiranih nad 5 dni. Če je bilo teh v letu 1993 povprečno 106, lani pa 169, so najnovejši podatki slabši, saj ima več kot 5 dni ŽR blokirane 210 podjetij. V marcu je bilo v novomeški občini blokiranih 117 pravnih oseb, v Trebnjem 20, v Črnomlju 35, v Metliki 18, Šentjerneju 11, Semiču 6 in Škocjanu 3. Težave z likvidnostjo so najbolj izrazite v lesnopredelovalni in kovinskopredelovalni industriji ter proizvodnji prometnih sredstev. KLIMA NAPRAVE DOBAVA, MONTAŽA, SERVISIRANJE TEL. 068/324-442 068/67-270 KONJENIŠKI PRAZNIK V ŠENTJERNEJU - Konjeniške prireditve na domačem hipodromu so za Šentjemejčane vedno praznik. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko so v Šentjerneju s prvo letošnjo kasaško dirko začeli proslavljati 110-letnico obstoja tamkajšnjega konjeniškega kluba. Prireditev jim je kljub hladnemu vremenu lepo uspela, saj se je na tribuni zbralo več kot tri tisoč gledalcev, pa tudi tekmovalci so dosegli imenitne izide, šentjemejska steza pa je dobila tudi nov rekord. Vrhunec prireditve je bila dirka tujih in uvoženih kasačev, med katerimi je zmagal sloviti 7-letni žrebec Soulman. Pokal za zmago je njegovemu lastniku in vozniku Ljutomerčanu Janku Makotru predal generalni direktor Krke, šentjernejski rojak Miloš Kovačič. (Foto: I. Vidmar) 10.381 milijonov izgube. Velika razlika med dobičkom in izgubo je bila v črnomaljski občini (14-krat večja izguba kot dobiček) in v Šentjerneju (12-krat več izgube), ugodnejši rezultati pa so bili v semiški občini (91 milijonov tolarjev dobička in 1 milijon tolarjev izgube) v občini Škocjan (168 milijonov tolarjev dobička in 2 milijona tolarjev izgube). Čisti dobiček je imelo majhno število pravnih oseb (730) in kar štiri petine čistega dobička so ustvarile velike pravne osebe, od tega skoraj 94 odst. dve, ki se ukvarjata z proizvodnjo zdravil in avtomobilov. Čeprav se lani v Sloveniji tečaji tujih valut za izvoz niso spreminjali spodbudno, se je izvoz povečal veliko bolj kot uvoz, kar je bil tudi vzrok za ugodnejše pozitivno pokritje (skoraj 130-odstotno). Običajno dobri rezultati blagovne menjave s tujino so se nadaljevali tudi v lanskem letu. T GAZVODA TOVARNA POHIŠTVA NA RUSKEM TRGU BREŽICE - Tovarna Pohištva Brežice se je od 15. do 21. maja predstavljala na moskovskem sejmu stanovanjske opreme Evroek-spomebel z mednarodno udeležbo (16 držav, ki so pomembne na področju proizvodnje pohištva). Brežičani si želijo bolj odpreti vrata za neposredno prodajo na rusko tržišče, kamor so lani izvozili za 400.000 ameriških dolarjev svojih spalnic, v naslednjih dveh letih pa naj bi prodajo povečali za dva- do trikrat. Več prihodnjič. JEDRSKA ELEKTRARNA ŠE V REMONTU KRŠKO - Jedrska elektrarna v Krškem je v aprila zaradi začetka remonta dosegla le 70,2-odstotno razpoložljivost in 68,3-odstotno izkoriščenost. Proizvedla je 305 tisoč MWh in delovala na okolje v dovoljenih mejah (segrevanje Save, tekočinski in plinski izpusti). V NEK ta čas še poteka remont, ob katerem med drugim zamenjavajo tudi del goriva, vršijo potrebne preglede in uvajajo nekatere izboljšave. Po napovedih naj bi redni letni remont končali 2. junija. Danes v Dolenjskem listu na 3. strani: • Prihaja vinski sejem razočaranj na 5. strani: • Belt Livar ostal brez elektrike na 6. strani: • Kmetijci zavrnili obtožbe Zelenih na 7. strani: • Boj pri Brežicah se nadaljuje na 9. strani: • Maščevanje na najbolj krut način na 11. strani: • “Divja hiša”sredi Krškega na 12. strani: • Ušel iz smrtnega objema medvedke ROG ’95 - Od 15. do 19. maja je potekala skupna taktična vaja Rog ’95, katere zaključni del so izvedli na območju Bele krajine in Kočevskega Roga. To je največja vaja slovenske vojske doslej. “Na vaji smo želeli preizkusiti delovanje večje motorizirane enote, podprte z letalstvom, oklepniki in artilerijo, in sicer na težko prehodnem terenu, kjer preizkušamo tudi delovanje sredstev zvez v sistemu vodenja in poveljevanja. Preizkušali smo tudi suportiranje civilne obrambe. Zastavljene cilje smo dosegli, "je ob zaključku Roga '95 povedal brigadir Janez Butara, namestnik vodje vaje. Zaključku vaje so prisostvovali tudi vrhovni poveljnik Slovenske vojske predsednik Milan Kučan, obrambni minister Jelko Kacin, člani parlamenta in vojaški atašeji, akreditirani v Sloveniji. Jelko Kacin je po ogledu petkovih “bojnih" operacij Slovenske vojske v Kočevskem Rogu dejal: “Na tej vaji smo preizkušali del nove vojaške doktrine oziroma vojaške obrambe, ki temelji na enajstih načelih, ključno pa je sposobnost prožnega odgovora v realnem času. S tem, kar smo videli danes, sem jaz več kot zadovoljen. ” (Foto: Martin Luzar) , Kam z letošnjim regresom? grcs. Denarno nakazilo s tem skrivnostnim imenom naj bi delavskemu razredu olajšalo pot na jugoslovansko jadransko obalo in drugam ter mu na splošno polepšalo pasje dni. Regres so ljudje v takratnih razmerah razumeli kot denarni blagoslov, neke vrste dedka Mraza sredi leta, ki naj omogoči samoupravljalcem pošten oddih po napornem delu ali bivanju v tovarnah. Že takrat so nekateri uporabili regres po svoje, ne pa za dopust na morju. Zlasti revne familije s kopico nenasitnih ust, ob teh pa tudi druge slovenske družine, so dopustu namenjeni regres v resnici uporabile za prepotrebni nakup lucerne, makaronov, zvezkov m srajce. Kako je z regresom in njegovo uporabo v Sloveniji po izbruhu gospodarskega liberalizma? Ce je bil regres včasih za vse približno enak, nekako tako kot paket dedka Mraza, je danes te enakosti konec. Druga resnica je hujša od prve. Ker v mnogih podjetjih niti ne izplačujejo plač, številni delavci letos ne bodo imeli regresa ne bili regres, za kaj ga boste porabili? Na to vprašanje smo naravnali tudi tokratno anketa. DORA TADIČ, zaposlena v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije v Kočevju: “Regres bo večina kočevskih delavcev porabila za šolanje otrok, nakup oblačil in kurjave. Z današnjimi plačami mnogi skoraj ne morejo več preživeti. Regres za letni dopust je torej potreben in bo porabljen za redno preživljanje. Še bolje pa bi bilo, Če bi bile plače primerne in bi delavci lahko porabili regres res le za letni dopust.” ANTON BEGIČ, upokojenec iz Ribnice: “Za regres oz. dodatek za rekreacijo bodo dali nam, upokojencem, tisto, kar so nam odtrgovali od pokojnin, sc pravi malo. Upokojen sem 10 let in toliko Časa tudi ne kadim, ker ni denarja. Tudi na dopust na morje ne morem, včasih pa je bilo res lepo življenje! Denarja nimam niti za meso in zato redim jančke. Nekateri pa so si uredili za preko 250.000 tolarjev penzijc in tem bi jo bilo treba znižati.” BRANE MAVER, rezkalcc v črnomaljskem Beltu Livarju: “V naši tovarni bi se najbrž malo ljudi odločilo, da bi porabili regres za plačilo dopusta, če bi ga seveda sploh dobili. In če bi ga, najbrž ne bi bil tako velik, da bi bilo z njim moč dolgo dopustovati. Res pa je, da realnih možnosti za plačilo regresa doslej sploh nismo videli. Zadnjo plačo smo dobili 5. maja, in sicer za marec. Tako bi regres marsikomu prišel prav za preživetje ali plačilo dolgov.” P TINE HENIGSMAN, vzdrževalec v semiški Iskri: “V našem podjetju smo že dobili regres ob izplačilu aprilske plače, in sicer 30.000 tolarjev. To je bil prvi od treh enakih obrokov. S tolikšnim denarjem bi se že dalo dopustovati, vendar bo najbrž večina denar porabila za druge namene, dopustovala pa bo kar doma. Lahko smo zadovoljni, da smo dobili regres, saj ga marsikje sploh ne bodo KARLA JORDAN iz Kostanjevice: “Tisti z nizkimi osebnimi dohodki ponavadi porabijo regres za krpanje družinskih proračunov, zato pogosto pravi namen regresa sploh ne pride do izraza. Glede na to, da se regres giblje iz ene skrajnosti v drugo, pri tem pa krajši konec spet potegnejo tisti z najnižjimi dohodki, bi bilo prav, da bi bil regres bolj enoten. Mogoče bi lahko podjetja za tiste z nizkimi plačami poiskala sredstva tudi kje drugje.” ANICA SODEC, lastnica prodajalne s šolskimi potrebščinami v Cerkljah ob Krki: “Čisto na novo sem zasebnica, zato še ne vem, če si ga bom lahko izplačala. Prejšnja leta sem regres dobivala v bonih in sem ga, kot tudi precej drugih delavcev, porabila večinoma za kaj drugega, npr. da sem opremila otroke za v šolo. Tisti z manjšimi plačami bi morali dobiti več, saj je smisel regresa v tem, da vsakemu omogoči oddih.” ANICA RIFELJ, prodajalka v industrijski prodajalni Labod Novo mesto: “Malo nas je takšnih med delavci, ki imamo regres za dopust. Bilo je nekoč -danes imamo regres za preživetje. Pri nas v Labodu ga bomo menda dobili že za konec dopustniških časov in bo verjetno romal za polnjenje šolske torbe. Kako naj bo drugače, če imaš moža pri Pionirju, sama pa družino preživljam s tridesetimi tisočaki mesečne miloščine?!” PETER JESIH, delovodja pri Elektru Celje, območno nadzorništvo Sevnica: “Letos računam, da bomo dobili regres za letni oddih vsi enako, ne glede na višino plače. Kajti lani smo dobili zelo različen regres, ker pa so razlike v plačah med delavci in vodstvenimi delavci bolj majhne, skoraj zanemarljive, je vse to dišalo po uravnilovki. Regres naj bi dobili v dveh obrokih, porabil pa ga bom za dopust na morju v Ncrezinah.” MARJETA KEK uslužbenka Mercatorja - Gradišče Trebnje, doma.z Rdečega Kala: “Še nič ne vem, kaj bo letos z regresom za dopust, niti kakšen bo ne, kdaj ga gom dobila. Lani smo ga dobili v dveh obrokih. Le sanjam lahko, da si bom s pomočjo našega regresa privoščila recimo oddih v Španiji ali v kakšnem mondenem letovišču, Pravzaprav si tega niti ne želim posebno, čeprav se seveda temu ne bi odrekla, če bi bite stvarne možnosti za to.” Republiški vrh SKD obiskal Loški potok Obmejno območje potrebuje večjo gospodarsko pomoč LOŠKI POTOK - Delegacija SKD, ki jo je vodil Lojze Peterle, je 20. maja obiskala Loški potok. V delegaciji so bili tudi nekateri državni sekretarji in poslanci: dr. Peter Vencelj, Nace Polajnar, Izidor Rejc in Benjamin Henigman, ki je bil tudi pobudnik tega srečanja, namenjenega ribniški, kočevski, osil-niški in potoški občini. V Loškem potoku sta skupino sprejela župan Janez Novak in predsednik obč. sveta dr. Rus s celotnim svetom. Za sprejem se je zahvalil predsednik SKD Peterle in med drugim dejal: “Prišli smo predvsem zato, da na kraju samem ugotovimo dejansko stanje. Zavedamo se, da je ravno obmejno področje tisto, ki zahteva takojšen razvoj. Tudi v nacionalnem programu je razvoj teh področij prednosten. Menim, da prihaja čas, ko bodo ta področja vse pomembnejša in moramo storiti vse za kvaliteto življenja.” V razpravo so se vključili tudi drugi. “Trenutno nujno potrebujemo 400 milijonov tolarjev, od tega bo približno polovica vložena v Kolpsko dolino. Da bi dela stekla takoj, so nujni razpisi in prijave del, da bi v državnem zboru trdno stali za tem. Menim, da se dela velika škoda, ko se zadržujejo stečaji. Pri tem imam v mislih Riko, ki bi se vse skupaj lahko drugače rešilo. Upam, da se bo rešilo tudi vprašanje telefonije. Prav zaradi take zaostalosti vztrajam -upam, da bom tudi uspel - da v Ribnici ustanovimo sedež sklada za razvoj,” je med drugim dejal poslanec Henigman. A. KOŠMERL Dolenjski list je dokončno olastninjen Direktor družbe je Drago Rustja, odgovorni urednik DL Marjan Legan NOVO MESTO - Po že lani novembra končani lastninski preobrazbi družbenega podjetja Dolenjski list v zasebno časopisno založniško družbo se je 19. maja prvič sestala skupščina družbenikov in po sprejetju poslovnika o svojem delu obravnavala več pomembnih zadev iz poslovanja družbe. Najprej kaže omeniti sprejem letnega poročila za 1994, po katerem je Dolenjski list kot gospodarska družba poslovno leto zaključil s tolikanj dobička, da se mu ob preudarnem gospodarjenju vnaprej ni treba bati rdečih številk, četudi je bil v zadnjem času deležen dokajšnjih podražitev (pri tisku, papirju, poštnih storitvah in še čem). Posebej pa hrabri podatek, da se je sicer neznatno, a večletno upadanje števila naročnikov docela ustavilo, še več, naklada počasi, a vztrajno raste. Skupščina je skladno z lani sprejetim zakonom o javnih glasilih potrdila zdajšnjemu času prilagojeno programsko zasnovo Dolenjskega lista (po zakonski določbi jo tudi objavljamo) in za direktorja družbe imenovala Draga Rustjo, za odgovornega urednika Dolenjskega lista pa Marjana Legana. Na podlagi 32. člena Zakona o javnih glasilih (Uradni list SRS št. 18/94) je skupščina družbe Dolenjski list Novo mesto, d.o.o., na 1. seji 19.5.1995 sprejela PROGRAMSKO ZASNOVO ČASOPISA DOLENJSKI UST Dolenjski list izhaja od 17. februarja 1950. Je neodvisen in nestrankarski časopis, njegov izdajatelj je družba Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Izhodišče programske zasnove časopisa Dolenjski list so ustavna načela Republike Slovenije, določila zakona o javnih glasilih ter načela novinarske etike, kakor so opredeljena v novinarskem kodeksu. Dolenjski list s poročanjem in komentiranjem obravnava raznovrstna dogajanja na širšem območju Dolenjske, Bele krajine, Posavja in kočevsko-ribniškega konca. Namen časopisa (s stalno Prilogo in drugimi prilogami), ki praviloma izhaja ob četrtkih, in sicer v slovenskem jeziku, je objektivno, celovito in pravočasno obveščanje javnosti o vsem, kar sc po presoji uredništva pomembnega dogaja na političnem, gospodarskem, kmetijskem, kulturnem, športnem, družabnem in drugih področjih življenja in dela, pri čemer so v ospredju novinarskih prispevkov življenjski interesi ljudi v raznoterih okoljih, bodisi v družin, na delovnem mestu, v stranki, društvu, šoli ali občini. Skladno z zakonom je * časopisu prostor za odgovore in popravke, uredništvo objavlja tudi za javne zanimive prispevke bralcev. Obseg m poudarjenost objave novinarskih m dm gih prispevkov narekuje pomembnost oz. odmevnost posameznega dogodka, čemer presoja odgovorni urednik. . Naročnina in kolportažna prodaja časopisa sta glavni vir sredstev za red izhajanje, za pokrivanje razlike med izdelovalno in prodajno ceno časopisa p Dolenjski list objavlja tudi ekonomsko-propagandne in druge oglase, ki P količini praviloma ne smejo preseči četrtino skupnega obsega časopisa. Za udejanjanje programske zasnove s primerno uredniško politiko je odg vorno uredništvo Dolenjskega lista, ki ga sestavljajo odgovorni urednik, ur® nik Priloge in novinarji, odgovorni za posamezna območja ali področja. Dre ništvo skrbi za ustrezen obseg in vsebinsko uravnoteženost časopisa. . Pri uresničevanju uredniške politike si mora uredništvo prizadevati, dajc'^ bina časopisa podana v pravilni slovenščini, s čimer je poudarjeno kulturno p slanstvo časopisa. . , fl. Za delo uredništva oz. uresničevanje uredniške politike je izdajatelju ode voren odgovorni urednik. Izdajatelj zagotavlja gmotne in druge pogoje za r no izhajanje časopisa v skladu z letnim načrtom poslovanja družbe Dolenj list Novo mesto, d.o.o. Predsednik skupščine družbe Dolenjski list Novo mesta Drago Rustja Marjan Legan I kc 27 I P( ni Pc bc M to 20 or bi! sk KRŠČANSKI DEMOKRATI NA OBISKU - Minulo soboto so zahodno Dolenjsko obiskali vodje SKD na čelu s predsednikom Alojzom Peterletom. Ogledali so si podjetje Inles v Ribnici, ki “je solidno prestalo izgubo južnih trgov", nato so imeli v Ribnici razgovor na oblini in tiskovno konferenco (na fotografiji), obiskali so Se občini Loški potok in Osilnica, si ogledali obmejne ceste pa še gradnjo cerkve v Kočevski Reki, za zaključek pa je bil v Gotenici razgovor z župani; hkrati so iskali še odgovorna vprašanje, kakšna naj bi bila bodočnost nekdanjega zaprtega območja. Obisk sodi že v predvolilne aktivnosti SKD. (Foto: J. Primc) novoles Novoles, lesna industrija, d.d., Straža Na žago 6 VABI K SODELOVANJU mlajše ambiciozne sodelavce, za delo na področju tržnega komuniciranja in prodaje Od kandidatov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje — končana VII. stopnja ekonomske ali druge ustrezne smeri — aktivno znanje enega tujega jezika — delovne izkušnje so zaželjene Delovno razmerje bo sklenjeno za določen ali nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: NOVOLES, lesna industrija, d.d., Straža, Na žago 6, kadrovsko-pravni sektor. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. » . » . . Turistična agencija LA ▲ I Kandijska 30 tel.: 068/321-115, 342-136 KANDIJSKA 30,68000 NOVO MESTO, TEL.: 321-115, FAX: 342-136 Počitnice v Sloveniji, Hrvaški, Španiji, Tuniziji, Grčiji... Posebni popusti za odhode na MALTO!! PLAČILO NA OBROKE IN POPUSTI ZA OTROKE!! POKLIČITE NAS, POSLALI VAM BOMO CENIKE! Letos bo več telefonov Najmanj v občini Šentjernej, največ v semiški ”1 y mesecih je bila 12.681, v enakem obdobju pa 15.340 lnjp j V PE je namreč več naroc Mnoga podjetja so za rtoi f6. poslovanje ob slabih pos‘° . jrage zultatih prisiljena najema oS. kredite, zato se maribors; podarstvo utaplja v dolgo* vse|i cembra lani je skupni podjetij v mestu znašal H/ . ^in0 tolaijev, za katere so p°djc LjjjaN v lanskem letu plačala 9 .sanih tolarjev obresti. Zaradi op (Udi težav se nenehno zmanj > jtevr število zaposlenih. Lam s“J,arStva lo delovnih mest v.6osf,„jja|0Z3 glede na leto poprej zrna‘?aribOr: 5,6 odst., brezposelnih v tjsOv ski reeiii na ie že ve‘'.jc°lTiest ski regiji pa je že (le še 39.263 delovnih m- mariborsko gospodarstv • j jeti*1 V Mariboru so v zad 1 pripravili’ dva obsežna o( rešitev gospodarstva: ” . favi 2000in Maribor-jutri. POR ^ri-slednjega sta republiška gr<^ borska vlada za nemajrm1 :age (* angažirali celo tuje strok* .^sJejj ZDA. Oba programa sta^. ostala samo na papirja- str- lokalnimi volitvami Jey.‘' „0sp0.' ank obljubljala sanacij pf>' darstva, vendar je tuc!lll |,ah-meru ostalo zgolj pri ot,lJ gaj se, da trenutno nihče ne ’ bilo treba storili^za^-^j^Šč^. tie ! 1,9 ! ih Pr ! St; M'’ s; f J Pii da S|; Ob Pi Pl! op Pa Pt ipi Pr ža 2 DOLENJSKI LIST Prihaja vinski sejem razočaranj Mrzlične priprave na ljubljanski vinski sejem, ki bo po novem od 5. do 9. junija - Ob zaostrenih merilih bo marsikateri naš vinogradnik razočaran ostal praznih rok TERENSKI ogledi VINOGRADOV ' Tukajšnja kme-Petek ^,0Valna služba vabiv jsass o ga m Mokronoga na terenski vodilinVIJ°|r?dov’ ki ga b° uri k'^°!eKla|jevič.Obl5. Gorpn °ged v‘nograda Ivana uri na n!,na( ^rastnem, ob 17. Tram.P.8 Cd Vln08rada Franca 18urt‘k na Veliki Strmici. Ob Šentn' 0 v gostilni Jaklič v Juriia^Ma,Upredavanie inž-PinuLM miloviča iz tovarne ^ varstvu vinogradov. LJUBLJANA - V ponedeljek se je začelo ocenjevanje 1493 vzorcev vin iz 28 držav sveta za letošnji 41. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem, na ljubljanskem sejmišču pa že nekaj tednov traja pravo obsedno stanje. Ni mačji kašeljprestaviti prireditev po štirih desetletjih uveljavljenega termina s konca avgusta na začetek junija, kar bodo na željo edili vinogradnikov letos prvič narec organizatorji sejma. Ljubljanski vinski sejem, ki velja strokovno za eno najboljših tovrstnih prireditev v svetu, bo odslej trajal od 5. do 9. junija, torej pičlih pet dni. Organizacijske težave in velika ložil namestnik predsednika prezidi-ja mednarodne komisije in predsednik 4. komisije dr. Julij Nemanič, bodo letos prvič ocenjevali po novih pravilih Mednarodnega urada za vino in trto (O. I. V) iz Pariza, ki zelo zaostrujejo merila za kakovost. Najostrejša je zahteva, da jih bo od vseh ocenjenih vzorcev samo 30 odst. lahko dobilo medalje, prav ta, strožji izbor pa bo marsikomu prinesel grenko razočaranje. Slovenija je glede kakovosti pridelanega vina zelo napredovala in pridelovalci so bili doslej navajeni svoj trud kronati z zlato ali srebrno medaljo. Letos bo ple- naglica pri pripravi vzorcev, ki so je bila deležna zlasti vina z daljšo dobo zorenja (jagodni izbor, pozna trgatev), pa še ni nič v primerjavi z novostmi, ki jih v ocenjevanju letos prvič prinaša ljubljanski vinski sejem. Kot je na tej strani že podrobneje obraz- menite kovine podeljene mnogo manj, izpada pa ne bo nadomestila niti na novo uvedena bronasta kolajna niti na novo uvedena nagrada - vinski prvak Slovenije za posamezno kategorijo vina. 70 odst. vzorcev — '*uugiaUUV. I P(^AZNIK PODGORJA kov ' Pruštvo vinogradni-27. mat8 ?a bo Popravil v soboto, ! ^Henria’ ' ,radicionalni praznik Drenik n’a ni3* Sko,paj z gosti,no ritev , " • .,kav'- Slovesna otvo- f°rabOoTlRmdrUŠtVenega Pra" Pocenjenih Un' PokušnJa nai- *oin Vodn U' S Preckednikom Jane- sejmišča "rih led«. ^a sob°tnem red-Podaj nnk.?m se-imu Je bilo *ri mesece starih 5 »'•oda: i, *«mhiu je diio po stil, ®Z10 ‘ri mesece starih fpdali ,p5,h prašičev. MlajSih so j !rejJihpaP3s38°vd0 410 ‘°,arjeV’ ^kiCamPi- d°270,Olar- sram žive teže. Prvo tele belgijske plave pasme Predsednik GD Sevnica Milan Lončar “Pripravljamo se za Evropo!” ŽURKOV DOL - Lani je, kot smo poročali, slovensko ministrstvo za kmetijstvo uvozilo 1500 doz semena belgijskega plavega goveda. Sevniška veterinarska služba, ki jo je takrat še vodil sedanji občinski tajnik dr. Zvone Košmerl, je med prvimi dobila 25 doz tega semena. Predsednik sevniške-ga govedorejskega društva (GD), 45-letni Milan Lončar, velja za podjetnega kmeta in enega najboljših rejcev v občini, zato mu ni bilo treba dvakrat reči, naj poskusi s tem semenom. “Malo nas je bilo strah poroda, kajti s tem semenom se osemenjujejo le krave z lažjimi porodi - frizijke in sivo rjave večjega obsega. Sam sem se odločil za to pasmo, ker bik doseže do 2000 kg teže in bi se po letu 2000 naša kmetija morebiti lažje preusmerila iz sedanje pretežno mlečne pridelave v pitanje. Meso tega goveda ima celo manj holesterola kot nekatere ribe, to sem prebral v strokovni literaturi. Vsekakor bi na ta način, s specializacijo in visoko kakovostjo, nekoliko lažje stopili v Evropo, čeravno bo morala država pri kmetijski politiki še marsikaj postoriti, da ne bi takrat naše kmetijstvo shiralo. Naj povem, da je bil porod teličke Helge lahek in da je krava povrgla sama, 7-letna fri-zijka Haja ni potrebovala pomoči, čeprav smo bili seveda pripravljeni. Helga (to ime ji je izbrala hči Tanja, ki obiskuje 7. razred in pravi, da bo morda novinarka, ko bo velika) je zdrava, dobro prinaša, je ješča in nekako mirnega, nežnega značaja. Upam, da bo vse v redu tudi pri 3 -letni kravi, frizijki Mefi, ki je bila pred 6 meseci uspešno oplojena s semenom belgijskega plavega goveda. Upam, da bodo uvozili še kaj tega semena, kajti če hočeš ustvariti pasmo, predno dobiš teleta, traja dolgo. Če bomo šli v Evropo, bomo čez 5 let vsaj delno pripravljeni. “Za Evropo je naš pred 5 leti zgrajeni hlev za 32 glav že premajhen,” pravi Lončar. „ „„„ P. PERC BO PITANJE DONOSNEJŠE? Lončarjevi iz Zurkovega Dola 8 oz. z Marofa, so lani oddali 127.000 litrov mleka. V hlevu imajo 36 glav živine, od tega je 16 krav (prevladujejo frizijke, vre so v AP kontroli), ostalo so plemenske telice; privezana imajo še bika in pitanca. Gospodar Milan Lončar (na posnetku s teličko Helgo), upa, da bodo imeli uspeh z vzrejo. Gtijski nasveti °za, najpogostejša motnja dan^U!Ce> nain motnia pri kravah. Ogroža predvsem najboljše krave ejo biti '»ati6 le ni H,?1 iZn'cc’ki veliko daje, povečajo potrebe po gluko-l>0v>be> kato V° ■*’ te^° kot v*r energije uporablja nakopičene Vbr^ajo da VItlesni razkr°jn' proizvod so škodljivi ketoni. Ti °bil(vu^ckrviinhJftra za<-no mastiti in kvariti, temu pa sledi po-rai?ienim (-.° jZen’k* Pos,aja vse pogostejša in nevarna zlasti Hoj Vestnj j}°g°če bolezen zgodaj odkriti, če smo le dovolj pi %*3aznatj nr-emV labko pripomore tudi vonj po acetonu, ki ga je Ha, j'1' bolezni £ekaterih obolelih živalih, a ne pri vseh. Ob zgodaj PrM, k° žjv.,i’ , J° r?jec ugotovi s preprostim testiranjem aceto-H(ij Vsjern vitan?zdr2.v' dodajanje glukoze, rudnin in vitaminov, [>re!/edcn ilnn!',0,3. ® 1?> ki vsebuje kobalt. K okrevanju pripomore Sate^em p;i ,i,S'[,.lvab! kajti gibanje povečuje ješčnost in prebavo, L Da • ,vaJ11 glUtlllJC [JUVCLUJC JLMIIUM lil piCUdVU, Lkrme. bro učinkuje pokladanje z ogljikovimi hidrati bo- ,;i Že r - ^L.. sb»bih SeJ.e pri krmljenju molznic potrebno dosledno izo-^b)iVravna sil^k,iVSebujej° vc**ko maslene kisline in butiratov. primerno uvenela, lahko Hlj^ p^laža, i^j nj pret| sj]iranjem ^ 'et°Zotreba pre^k St*al' kepe zaudarjajoče maslenokislinskc ki- ie Poir,.krec krmljenjem izločiti in zavreči. Za zaščito pred ^HrirSboinn tud*> da Je Pred naslednjo telitvijo molznica Miglja nr'rav;ino presušena. Kot preventivno sredstvo veteri-oblil; Pl en giikol, natrijev pripionat in nikotinsko kislino, n),h. mineralno-vitaminskih dodatkov, kakršen je Lekov Inž. M. L. KMALU KMEČKE IGRE SVETI GREGOR - Pri Sv. Gregorju v Slemenih v ribniški občini bodo organizirali 3. junija ob 15. uri kmečke igre, na katerih bo sodelovala kmečka mladina zahodne Dolenjske in Notranjske. Letos bo isti dan tu še šranganje in poroka s poročno mašo. bo ostalo nenagrajenih, četudi bi nagrado zaslužili. Iz nagrajene kvote bodo izpadala slabša vina in lahko se zgodi, da ne bodo podeljene niti bronaste kolajne niti ne bo vinskih šampionov oz. zlatih medalj. Zaradi zaostrenih meril se utegne zgoditi, da se bodo mnogi slovenski vinogradniki odvrnili od tekmovanja na ljubljanskem vinskem sejmu. To bo sejmu samo koristilo, je prepričan tudi starosta slovenskih enologov dr. Dušan Terčelj, ki se nikakor ne more sprijazniti s tem, da je letos na mednarodnem sejmu kar dve tretjini slovenskih vzorcev in samo tretjina tujih. Razmerje bi moralo biti obrnjeno, kot je nekdaj že bilo, do neskladja pa je prišlo zavoljo tega, ker so organizatorji sejma zainteresirani za kar največje število vzorcev, da lahko krijejo vsaj del stroškov, ki nastanejo z organizacijo tako velike in zahtevne prireditve. Večino krijejo iz drugih sejemskih dejavnosti, in lahko se zgodi, da bosta Ljubljana oz. Slovenija v bližnji prihodnosti ostali brez svoje elitne sejemske prireditve, če se bo nadaljevala sedanja brezbrižnost države, ki za tako pomembno in ugledno promocijo Slovenije ne žrtvuje niti tolarja. Razočaranje bo šele takrat zares veliko. M. LEGAN Mladim posavskim čebelarjem vsa prva mesta Na 18. državnem tekmovanju na Ravnah zmagale ekipa Brežic, Radeč in Sevnice. RAVNE NA KOROŠKEM -Na sobotnem 18. srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev Slovenije v tukajšnji osnovni šoli so posavski čebelarji med 60 šolami dosegli imeniten uspeh, saj so dosegli vsa prva mesta. Uspeh gre gotovo pripisati tudi strokovnemu in zavzetemu delu mentorja Sevni-čana Francija Marolta, slovenski javnosti znanega po čebelji obleki iz 130.000 čebel. Marolt je mentor čebelarskih krožkov na šolah v Brežicah, Sevnici in Radečah, lani pa je še vodil tudi krožek na boštanjski šoli. Mladi posavski čebelarji se za-haljujejo neutrudni mentorici Minki Zupančič iz Krškega za organizacijo prevozov in ji želijo trdnega zdravja. Rezultati: višja skupina 1. Sevnica (Aleš Staroveški, Andrej Grilc), 2. Gimnazija Velenje in ekonomska šola Celje, 3. Radeče; srednja skupina -1. Radeče (Darko Kmetič, Tbm-naž Sotlar), 2. Brežice, 3. Boš-tanj; nižja skupina • 1. OŠ Brežice (Marjan Novselc, Marko Trajkovski), 2. Društvo mladih čebelarjev (DMČ) Sevnica in DMČ Koprivnica ter OŠ Gustav Šilih Velenje, 3. OŠ Koprivnica. TILIA BO DALA VEČ - Zaradi pomanjkanja paše na prostem in gladkih stojišč v zaprtih hlevih, si govedo, zlasti molznice, parkljev ne brusi po naravni poti, zato je potrebna človekova pomoč. Potrebna je preventiva, tega se zavedajo tudi odgovorni pri zavarovalnici Tilia, ki želijo svojim kmečkim zavarovancem v prihajajočem zavarovalnem obdobju poleg že nudenih storitev ponuditi še striženje parkljev pri govedi. To bi opravljala njena veterinarska ambulanta podjetja v ustanavljanju, z imenom Tiveta. Kmetijski zavarovanci bodo lahko izbirali med dvema brezplačnima storitvama: med obrezovanjem parkljev ali med preventivnim odpravljanjem mastitisa pri kravah molznicah. Na sliki: zavarovalnica Tilia - njena veterinarska ambulanta Tiveta je v petek pri kmetu Martinu Kastelcu v Žabji vasi postrigla parklje nekaj kravam mlekaricam -je tako pričela s svojo novo ponudbo za vse svoje kmetijske zavarovance. (Foto: J. Pavlin) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Obilen dež kot naročen za peronosporo Zaradi hudega napada oidi-ja v lanskem letu se vinogradniki sprašujejo, kako bo s to boleznijo letos. V času zimskega izobraževanja je bilo vprašanje zaščite pred oidijem glavna tema marsikaterega pogovora. To je bilo tudi prav, saj so se marsikatere nejasnosti osvetlile. Ob izmenjavanju izkušenj pa smo se tudi nekaj naučili. Kljub temu bi bolezni in škodljivce morali jemati bolj celovito in se zavedati, da so pogosto posledica našega ravnanja v vinogradu. Ne smemo pozabiti, da v vinogradu obstaja več vrst bolezni in škodljivcev, in ne smemo se osredotočiti izključno na eno, ostale pa zanemariti. Zavedati se moramo, da ko se škodljivec ali bolezen razbohotita v vinogradu in uideta kontroli, ju zelo težko obvladamo. Thkrat tudi najboljša škropiva odpovedo. Jagoda, poškodovana od oidija, ne more biti več zdrava, skodranih listov od akarinoze ni mogoče več zravnati ipd. Da bi trta lepo uspevala, ji moramo pomagati. Vsekakor je potrebno opraviti vse preventivne ukrepe, da bi ustvarili čim bolj neugodne razmere za pojav oidija. Zelo pomembno vlogo ima prehrana trte, to je gnojenje, ki lahko povzroča prebujnost trte. Lahko tudi prihaja do nesorazmerij med mikro in makro elementi, kar povzroči stres trte in s tem zmanjša njeno odpornost proti bolezni in škodljivcem. Pomembno je, da sta zračna tako vinograd kot trta. Gibanje zračnih tokov znotraj trte ima dve pomembni vlogi: listje hitro posuši, ni zaostajanja vlage, za- to se bolezen težje širi. Uidi škropljenje opravimo bistveno bolje, ker škropivo lažje pride do vseh delov trte in jo zavaruje. Na žalost trta ne zna govoriti, da bi nas opozarjala na pojav bolezni, zato smo lahko uspešni samo ob nenehnem opazovanju in pravočasnem ukrepanju. Priporočljivo je, da uspeh škropljenja preverimo, saj v primeru, da škropljenje ni uspelo, lahko škropljenje ponovimo. Padavine in klimatske razmere (rosa, sonce) zmanjšujejo učinek škropiva, ker ga razkrajajo. Te dejavnike upoštevamo pri časovnih razmikih pri škropljenju. Prezgodnji začetek in prezgodnje prenehanje škropljenja ne prinašata uspeha pri zatiranju bolezni. Kaj lahko pričakujemo letos? Težko je dati natančen odgovor, kaji na razvoj bolezni in škodljivcev vpliva veliko dejavnikov. Peronospora, bolezen, ki pridelek lahko popolnoma uniči in povzroči škodo še naslednje leto, ima letos skoraj idealne možnosti za razvoj. Lansko jesen jo je bilo mogoče najti v vinogradu skoraj do srede novembra. Tudi pozimi je bilo dovolj padavin, kar je ugodno vplivalo na prezimitev bolezni. Maj s svojimi obilnimi padavinami in hiter razvoj trte botruje ugodnim razmeram za razvoj peronosporc. Če se bo deževno vreme nadaljevalo, bo s to boleznijo veliko težav. V nasprotju s peronosporo pa za razvoj oidija sedaj niso ugodne vremenske razmere. Po naših opazovanjih do sedaj še ni bilo znakov oidija, čeprav možnost pojava te bolezni ni povsem izključena. Ob koncu naj poudarim, da je za uspešno bojevanje proti boleznim in škodljivcem potrebno opraviti vsa zelena dela, uravnati gnojenje ter pravočasno odkriti bolezen in temu primerno ukrepati. Inž. SMILJANA TOMŠE TREBANJCEM PRVO MESTO - Na prvem občinskem tekmovanju mladih čebelarjev iz trebanjske občine na Lanšprežu je največ točk zbrala prva ekipa osnovne šole Trebnje (Darjan Slak in Sašo Pekolj). 2. mesto je osvojila ekipa OŠ Veliki Gaber, 3. mesto druga ekipa OŠ Trebnje, 4. mesto OŠ Mirna itd. Mladim čebelarjem je čestital tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik, z njimi pa se je veselil tudi njihov mentor Ludvik Vidmar (na posnetku), ki je odločilno pripomogel k zmagi. Za dobro organizacijo tekmovanja pa je poskrbela mentorica čebelarskega krožka na OŠ Mirna - Malči Mandel. (Foto: P. P.) \helenamrzlikar] gospodinjski kotiček Najboljši načini peke rib Eden najpreprostejših načinov za pripravo rib je pečenje v pečici. Celo ribo ali narezano na kose damo v namaščen plitev pekač in jo začinimo. Ribje meso mora med pečenjem ostati sočno, zato ga prelivamo z oljem, stopljenim maslom, vinom ali limoninim sokom. Potresemo ga z različnimi dišavnimi dodatki, kot je sesekljan česen, šalotka ali svež ingver. Pečene ribe prelijemo s sokom, v katerem so se pekle, za prilogo pa damo riž, krompir ali testenine. Cele ribe so bolj okusne, če jih pred pečenjem nadevamo z mešanico krušnih drobtin, zelišč, limoninega soka in olivami. Primerna temperatura za peko ribje 175°C. Da se ribe ne izsušijo, jih med peko prekrijemo z alufoli-jo, na koncu pa jih na hitro zapečemo. Poleg alufolije je za peko uporaben tudi pergamentni papir, vendar le v alufolijo zavita riba pri poširanju ali kuhanju v sopari ohrani obliko. V ovoj lahko dodamo še riž ali poprej kuhano zelenjavo. ZA POSTRV v pergamentnem papirju potrebujemo za 4 osebe 2 kosa osušenega belega kruha, 1 1 mlačnega mleka, 1 čebulo, 250 g šampinjonov, 1 žlico olja, 1 limono, 1 jajce, poper, 4 očiščene postrvi, 125 g margarine in 2 žlici sesekljanega peteršilja. V mlačnem mleku razmočimo kruh. Očistimo šampinjone in čebulo drobno sesekljamo ter v večji ponvi rahlo prepražimo. Nato vse skupaj poberemo iz ponve v skledo, malo ohladimo in dodamo namočeni kruh ter ostale sestavine. Maso dobro premešamo. Očiščene postrvi oplaknemo in osušimo. Zunanjo in notranjo stran natremo s soljo in pokapljamo z limoninim sokom. Pergamentni papir primerno narežemo, ga premažemo z oljem in vanj zavijemo z nadevom polnjeno vsako ribo posebej. Postrvi v ovoju pečemo v pekaču z rešetko približno pol ure. Ribe razvijemo šele, ko so na mizi. Poleg ponudimo peteršiljevo omako in krompir v kosih. ttMU 12 NAŠIH OBČIM MŠŠ Vsak naj opravlja svoje delo! 0 delu novomeške Upravne enote in o (ne)sodelovanju med občinsko in državno upravo NOVO MESTO - Na zadnji novinarski konferenci, kijih Jože Preskar, v. d. načelnika novomeške Upravne enote tako imenovane državne uprave, redno sklicuje vsak mesec, je beseda tekla predvsem o delu te uprave in o sodelovanju z novomeško občinsko upravo, kakršno je oziroma kakršno naj bi bilo, da bi bilo njihovo skupno delo kar najboljše in v korist občanov, katerim, kot je dejal Preskar, je tudi namenjeno. V novomeški Upravni enoti, ki opravlja dela za območje občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan, je zaposlenih 90 ljudi. “Število zaposlenih se ne povečuje in tudi ni nobene bojazni, da bi se uprava nekontrolirano in pretirano širila, s tem pa tudi povečevala sredstva za njeno delovanje,” pravi Preskar. V zvezi s tem se namreč pojavljajo razne (usmerjene) govorice, ki pa so, kot trdi Preskar, zlonamerne. Nasploh je čutiti, da prihaja med “konkurenčnima” stranema, se pravi med občinsko in dr- žavno upravo v Novem mestu, do neprijetnih obtoževanj in očitanj. Preskar je prepričan, da vse to izhaja z “nasprotne” strani in da so županovi očitki o podvajanju del neutemeljeni ter da to ne velja samo za novomeško občino, ampak za celo Slovenijo, saj so župani prepričani, da so njihove pristojnosti premajhne in da jim jih krati država. “Ne bomo pa se sprijaznili, da se Reveži ne bi mogli kupiti krvi Krvodajalstvo na Bučki BUČKA - Območna organizacija Rdečega križa Bučka bi se lahko pohvalila z razvitim krvodajalstvom, saj je število ljudi na njenem območju, ki dajejo kri, sorazmerno visoko. S tem, da je 45-krat daroval kri, je med najbolj vnetimi bučenskimi krvodajalci Vinko Tomažin, ki je tudi Vinko Tomažin predsednik OO RK Bučka. Tajnica te organizacije je Silva Marjetič. Ko se je Tomažin začel udeleževati akcij, se je odločil, da bo dajal kri, ker je to pač bolje, kot da bi jo moral prejemati. “To je tudi moje geslo. Če mi jo vzamejo, vem, da sem še zdrav,” pravi. Po Vinkovem mnenju mora biti krvodajalstvo brezplačno. Krvi ne bi dajal za prodajo. Če bi ljudje kri prodajali, je reveži ne bi mogli kupiti, meni Vinko. Krvodajalstvo je po njegovem mnenju človekoljubna stvar in o darovanju krvi bi morali več pisati, in to s hvaležnostjo. “Koliko propagande je za šport, za politiko in kako malo se govori o krvodajalstvu!” ugotavlja Vinko. Poleg tega vidi še nekaj, kar škodi razmahu krvodajalstva. To niso samo bolezni, kot je zastrašujoči aids, krvodajalce ovira tudi nerazumevanje nekaterih podjetij in podjetnikov, ki zabrusijo svojemu delavcu: “Ali ti je več krvodajalstvo ali ti je več tvoja služba?! Odloči se!” L. M. KMEČKI PRAZNIK V MIRNI PEČI MIRNA PEČ - V soboto, 27. maja, Govedorejsko društvo Mirna Peč priredi razstavo plemenskih krav in telic tjave in čmo-bele pasme. Prireditev bo potekala pred osnovno Šolo Mir- it). uri ocenjevanje živali in ob 12. uri otvoritev razstave, revija najboljših živali ter podelitev nagrad in priznanj. V popoldanskem času se bodo od 16. ure dalje odvijale kmečke igre, večer pa bo popestril ansambel Henček. Vabljeni! SREČANJE CICIBANOV VARČEVALCEV NOVO MESTO - Včeraj, 24. maja, dopoldne je bilo v Domu kulture zelo živahno. Zbralo se je kakih 700 cicibanov varčevalcev iz Novega mesta, okolice in Trebnjega. Najprej so si ogledali lutkovno igrico Ferija Lainščka “Ko se ptički ženijo” v izvedbi novomeške lutkovne skupine Pika Nogovička, potem pa so predstavniki Dolenjske banke podelili letošnje nagrade za varčevalce hranilnice. ZID POKA - V Novem mestu na hiši v nekdanji Kristanovi ulici 25, sedaj Smrečnikovi ulici, je počila stena, kar je videti tudi z ulice. Nedaleč stran, v križišču ulic Nad mlini in Smreč-nikove, je v asfaltu zazijala globoka jama. Meščani se sprašujejo, ali obstaja povezava med pogreznjeno cesto in počenim hišnim zidom. (Foto: L. M.) kar naprej spotikajo ob naše delo; naj oni opravljajo svoje, mi bomo svoje, in to bo najbolje za ljudi! Tudi nam ni prav, da svoje težave zakrivajo s kazanjem na nas. Mi vestno opravljamo svoje naloge in te gredo v tisoče primerov na mesec. Razen tega je naše delo s strani občanov brez pripomb, kar se tiče našega sodelovanja z občinsko upravo na delovni ravni, pa tudi ni nobenih pritožb,” pravi Preskar. “Ne samo to, za občinsko upravo naša Upravna enota opravlja tudi določene naloge, da ne bi prišlo do gospodarske škode. Če bi se mi obnašali tako, kot se na občini glede naših pobud za reševanje vprašanj v zvezi z našimi prostori, bi pri marsikateri stvari na občini zaškripalo. Vedeti pa je treba, da v naši Upravni enoti ni strokovne odločitve, v katero ne bi bila tako ali drugače vključena občina, in obratno, zato je delovno sodelovanje nujno. To sicer kljub vsemu ni slabo, lahko pa bi bilo boljše,” je končal Preskar. A. B. ZMAGALA JE MNOŽIČNOST SLIKANJE NA SVILO - Zadnji petek in soboto je v Krkinem hramu na Trški gori v Novem mestu znana in priljubljena slikarka kitajskega rodu Huiquip Wang vodila likovno delavnico, v kateri se je 14 Krkinih delavk in njihovih otrok učilo slikanja na svilo, enega od tradicionalnih kitajskih načinov slikanja. Podobno delavnico je Wangova vodila že pred dobrim letom dni. (Foto: A. B.) v ŽUŽEMBERK-Gasilski sektor Žužemberk je v nedeljo, 21. maja, pripravil gasilsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo kar 23 ekip iz Ajdovca, Rebri, Šmihela, Dvora, Križev in Žužemberka. Med člani, tekmovalo je 7 ekip, je zmagalo GD Ajdovec, med članicami pa GD Reber (tekmovala je ena sama ekipa). Pri mladincih je bila najboljša ekipa iz Ajdovca, pri mladinkah pa ekipa iz Šmihela. Pri pionirjih je bila najboljša ekipa GD Križi, pri pionirkah pa GD Žužemberk. Prehodni pokal je tako dobilo GD Ajdovec. Tekmovanje ni minilo brez zapletov, saj so po svečani proglasitvi rezultatov pionirke GD Žužemberk protestno zapustile prizorišče. POTOVANJA PO SVETU NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca in Agencija van Gogh priredita jutri, 26. maja, ob 19. uri v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca predavanje z diapozitivi. Na njem bo g. Ivo Mule predstavil turistične programe za potovanja v Avstralijo, Novo Zelandijo in na Sicilijo. PETDESET KLICEV ZAMAN ŠENTJERNEJ- Občina Šentjernej je nove telefonske priključke le dobila, vendar bi bilo prav čudno, če se ne bi nekje zataknilo. Tako se je namreč zgodilo v Gornjem Gradišču, kjer so telefoni sicer zazvonili sredi marca, vendar ne povsod. Tako J. H. še danes čaka, kdaj bo v telefonski slušalki zaslišal signal, saj je tako kot ostali podpisal pogodbo. Njegov sosed je okoli 50-krat klical Telekom v Novo mesto, kjer obljubljajo, da bodo zadevo rešili. Občasno pride tudi kakšen delavec Telekoma in vsak ugotovi, da nekje ni stika, vsak pa obljubi, da se bo še oglasil, vendar "vsak kar izpuhti". J. H. je, tako kot ostali vaščani, v začetku maja dobil tudi račun za priključek v višini 25.000 tolarjev, na katerem je tudi pisalo, da mu bodo, če računa ne bo poravnal, telefon odklopili. Mogoče bodo pa potem ugotovili, da morajo telefon najprej priključiti! Sporne cenitve Denacionalizacija v številkah - Pritožujejo se zavezanci za vrnitev NOVO MESTO - Na področju denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev je novomeška Upravna enota, ki deluje na območju občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan, od skupaj 667 vlog do danes izdala 222 odločb; od tega je bilo 216 zahtevam ugodeno, 5 vlog je bilo zavrženih, 1 pa zavrnjena. Denacionaliziranih je dobrih 1217 ha kmetijskih površin, od tega v last in posest dobrih 858 ha, v solastniški delež blizu 359 ha. Denacionaliziranih je več kot 1371 ha gozdov. Od 287 zahtev za vrnitev stavb in stavbnih zemljišč so do konca letošnjega aprila izdali 190 odločb, od tega je 167 pravnomočnih. Na področju denacionalizacije podjetij in kapitala je prišlo 16 vlog, izdana je 1 celotna odločba, na katero pa je vložena pritožba, ter 7 delnih odločb, od katerih jih je 6 pravnomočnih. Pri številnih denacionalizacijskih primerih prihaja do težav zaradi cenitve, zato je postopek dolgotrajen, običajno pa se na cenitev pritožijo zavezanci za vrnitev. „ A. B. Novomeške šole in vrtci so se predstavili Dnevi slovenskega izobraževanja v okviru sejma Učila 95 LJUBLJANA - Na nedavnih dnevih slovenskega izobraževanja, ki so potekali v okviru sejma Učila 95 v Ljubljani, so se predstavili tudi vrtci in osnovne šole iz novomeške ob- čine. S projekti s področja ekologije in biologije sta se predstavili Os- novna šola Center ter Osnovna šola Šmarjeta. Srednje šole je na sejmu zastopala Srednja tehniška in zdravstvena šola. Vzgojno-varstvena organizacija Novo mesto se je predstavila z lutkami, didaktičnimi in drugimi igračami, ki sojih izdelale in preizkusile njihove vzgojiteljice in otroci. Predstavil se je tudi glasbeni oddelek, ki je s svojim instrumentalnim nastopom in nastopom otroškega pevskega zbora iz vrtca Labod poživil dogajanje na sejmu. Vrtec Sonček iz Šmarjete je predstavil svoj projekt “Naša skupina kot družina”. Teden dni pozneje je potekal Pomladanski sejem v Celju. V sklopu sejma “Vse za otroka” je vrtec pri Osnovni šoli Dolenjske Toplice predstavil projekt “Posodabljanje dela v vrtcu”, ki ga izvajajo v okviru projekta “Različni programi v vrtcu”, katerega nosilec je Ministrstvo za šolstvo in šport. m. P. SPOMENIK ZA UMRLE IZGNANCE BUČKA - Na nedavni skupščini bučenske krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije so potrdili 29. julij kot datum, ko bo na Bučki proslava, posvečena izgnancem. Na prireditvi, ki jo bo pripravila krajevna organizacija, bodo odkrili spominsko obeležje 53 ljudem, o katerih so doslej dognali, da so umrli v izganstvu v letih 1941-1945. Omenjene skupščine na Bučki, ki ji je prisostvovalo vsaj 60 izgnancev, se je udeležila med drugimi Ivica Žnidaršič, predsednica medresorske komisije pri Društvu izgnancev Slovenije. Navzoča sta bila tudi župan občine Škocjan Janez Povšič in sevniški župan Jože Peternel. ZA VEGOVO ZLATO - V prostorih tovarne Labod v Novem mestu je v soboto potekalo 31. državno tekmovanje za zlato Vegovo priznanje, ki se ga je udeležilo 38 učencev 7. in 8. razredov osnovnih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki so zmagali že na šolskih tekmovanjih. Med 7. razredi se je najbolje odrezal pri reševanju zapletenih nalog Miha Jukič iz osnovne šole Center, ki je s 25 točkami edini, ki je test rešil brez napake. Točko manj je dosegla Katja Bajec, prav tako iz osnovne šole Center, 20 točk pa Gašper Štrumbelj iz Krškega. Med 8. razredi je 23 točk dosegla Katja Šturm iz OŠ Grm, 2. in 3. mesto pa sta si delila Živa Zakšek iz Trebnjega in Matevž Harlander iz OŠ Grm. (Foto: J. Pavlin) ROTARIJCI ZA BOLNO DEKLICO - Rotary klub Novo mesto je prejšnji petek Maji Pejič iz Novega mesta, učenki 3. razreda osnovne šole Center, izročil računalnik in tiskalnik. Maja ima cerebralno paralizo in zelo težko piše, tako da ji pisanje domačih nalog vzame zelo veliko časa. Z računalnikom, ki so ga rotarijci kupili s svojim in denarjem donatorjev, bo deklici pisanje močno olajšano, poleg tega si bo s pisanjem na računalnik urila motorično sposobnost. Ob izročitvi so bili poleg rotarijcev tudi predstavniki Rdečega križa Novo mesto in osnovne šole Center. Z ANKETNIM LISTKOM DO R 5 PRIME - V petek je bil v Renault centru Krašna v Škocjanu pravi praznik. V navzočnosti direktorja Revozove direkcije za kvaliteto Rene Ponta, direktorja prodaje Ivana Bana, župana škocjanske občine Janeza Povšiča in Bogdana Kra me so namreč srečnemu izžrebancu Slavku Kušljanu iz Šentjerneja izročili R 5 Primo. Kot sta dejala oba vodilna iz Revoza, so to serijo petk z odprto streho, kovinsko barvo in ostalo dodatno opremo izdelali le omejeno količino in jo v rekordnem času tudi razprodali. Iz anketnih listov vseh 40 Revozovih koncesionarjev po vsej Sloveniji, ki so jih obiskovalci izpolnjevali na marčevskih Renaultovih odprtih dnevih, so na avtomobilskem sejmu v Ljubljani izžrebali srečne dobitnike nagrad. Kar trije so prišli po nagrade v Škocjan. Zakonca Kušljan sta doslej imela že deset avtomobilov, in kot se je pošalil Slavko, jim enajsti pripada zastonj. Ko ga je res dobil, presenečenju ni bilo konca. Ker je anketni listek izpolnila žena, bo sedela tudi za volanom. Tolažilni nagradi uro Ttvingo je dobila Daniela Novšak iz Škocjana, nahrbtnik pa Ignac Zagorc, prav tako iz šentjemejskega konca. Na sliki: Bogdan Krašna čestita in izroča ključe avtomobila Slavku Kušljanu. (Foto: Majda Luzar) Novomeškemu^ KRIŽ-V tednu Rdečega^ li slovenski in v Sloveniji deg likovni umetniki. Celotni i t iz te avkcije je namenjenza op zdravilišča za otroke in mla ^ Debelem Rtiču. Iz cele podgf KttSSSEfe Obrtne zadruge Hrast in UL 160 tisočakov likovnih del. ga je tako dobila nekaj so likovnih del in hkrati nare J humanitarno gesto. Lepo, j j. da je bila edina. In tud' ® , kate. kovnimi deli na dražbi, m )St rimi so bila tudi taka tmen ’ pj. Meško Kiar, Zvest Apoljon'^ šan Tršar, Janez Boljka, St .(, lič, Rado Jerič, ČrnomalJ J Vrščaj, Janez Knez, u-ncji Mirsad Begič idr., ni bilo n novomeškega likovnika. t, PREDSEDNIK - ***&*. ostal samo novomeški P . ^ dražbi za Debeli Rtič, antP za n» sedež na Bazi 20, rez*rvir .|ys0. vomeškega župana. Tamjc 0|,. boto ustanovni zbor Dru’ .jj „j ivi ii,ui ivutaii m pv«- Jih IC v zu 300 članov, kolikor se J« > eDi društvo včlanilo že naustai' m zboru. Na Bazo 20 je bil P®’ciiiji, zerviran zanj, ostal Praz. iJipr*' je prireditev; ki se je je udri^ dsednik države, za novom župana premalo pomeni je imel ravno v tistem m}' nega od svojih veleP°ieljvrsti0 sprejemov, ki se v nedog rug za drugim. . __; „redt>!* ŠPi športnik"- športnU^jt pri Dolenjskem listu Ig0' . „|jai* bil njega dni vrhunski,P°‘F„eX hitrostni nlavalec. Ko Je J ... p:' ....^a dni vrhunski pot F ^ hitrostni plavalec. Ko je s J :e pot aktivno ukvarjati s šport . ’ pusti- tal vrhunski kadilec. K J. j Ut: rekreativno disciplino- s jo1 je in hojo. Pred dnevi s J som odpravil na Uršna kjeti pa je samo do Birčne vas, ^ ostal s nrazno zračnico pa je samo do Birčne’— se ostal s prazno zračnico ' vrnil domov. O njegovi metaši na tekmi v Horn sobi#, .-tr^lske Sp°. 13 metaši na tekmi v D°n' nSobr>? skrivali svoje strelske sp i,rCni so pa pokazali svoj n°g jjsoO-lent. Sodnika Kosa srtet^f cali, daje bil kot spodkrepjk telin. Pred tem jim je^ iak telin. Pred tem jim je s zal kup rdečih kartonov, praV# ežis •astmi “K K JC DII liani* ko so ga aretirali in v aJ‘rno. dobili celo ilegalno oroz F/ 1 m ✓ kar dobro. Podjetja si F pa Gospodarska zbornic nove prostore. A DECCl*■ ^ VELIK OBISK X - Delovnega srečanja ’de|eŽil“ „c grama CRPOV liko vaščanov, ki J'nrihodnJe;ajf grama CRPOV se je gvu ^ liko vaščanov, ki J'nihodnJej9j( zanima razvoj vasi v P .daj0v,}S' ščani se v prvi vrsti zav & prvi pogoj za cclrazvojn PdOj,, faltiranje ceste do D ,n0stiv u(f žemberka. Tako s0v^j0tUfi^nl’iv^ vči vasi tudi za kme «;n0 ki k*?#" diti bo potrebno brekžopai R , in ure lil UlkUlll je bil tudi pre mOSt" DED ...... .-■-dl0,S.,nklSoS,,R^ ranitvi in vrednotenj«hp,ei^ berk so rk” veliko K ‘ kulti' y N*&x.u S5SKJ dS-sfiSj! iti tud. streho m ure kritimdtueho in uredi'1 „ Jtni A n rn 11 e f šnico SU.. DVOR A-dV,UUIIjV 1 s&zsv&s&i ISSSSS&S&fi rezultate so se m na sodnike in t«£'’eV Mentorica števtlnee jfpa JJ la seje izognila l ( V{ bi 01 je P' vi ju hi o| Pr, JU, ki; "k le de S soj 8 Pr, »o fot c* S it ste ko, »k ki fol dr, 5 % S fot Po fol fot 'ei s« i' (ftoomaljski drobil MIHELČIČI IN FRAJTONARI-A ‘ *“* so Črnomaljci le nekaj dni Pred slavnostnim koncertom ob 25-iptmci Glasbene mladine Bele kra-11e.rDelu Prebrali, da z Glasbeno S ,?°živij° ,udi štiri generacije • v’ 'P s'cer Silvester starejši, mlajši in najmlajši, so pri-kon°VS *’ da bodo na omenjenem Qi*t1C:“^ner, f so dom3N CI kmct'jskc zadru-t°Ul)arili a:' pomiki tolikokrat » elijski mi„Ce°’ da ie med njimi rw°vo mkli?1 Lle,r °sterc, da si je ta h °jiti p. ’ kako Sa nameravajo ^'^ieDri i S|° mu le pove- Pl^.sToS?rfKe,^'&elj. gri>Janinci skut0le: Ja’ kaJpa ima" 'Ho?" 5uPnega z Vinsko vi- jrebanjske iveri ] S°5bAaS MOJSTRI - Kul. PtM 8a koša h Prrcdilcv lz ‘reba-fun- ^adbonM6'05spet'in sicer l>Vo£?b6ne od 22- d° 25. {J°koiVedn Vsi nejeverni Tomaži, ka*n^c Pa k irPp M,ariJa Čugelj, za in„,Pcvfcva Mici, se še tG lec’s&n se neda-še njen kihatle £nsk! metropolit, doma Ptp s°^°lka w’ ko®ajc Pred krat->ičak> obiskaU, lahko 5cicrniic;dobro z8ieda’ie n°siio Kt5aj0-A dokler jo še tv>anjske„°V,,alnaPredsedni-l“rpP08anja|a8,a "cističnega druš-'•eLS|:daica i,rUjlsllfn' voz dalje. *asp Va*ce dom a»dno Poz'va vse 'z_ Cf' d°m k» nju uredil idilični LjUL.re (lo’h ar.n<: more prehvaliti »o o Ja,>0an n.du^n‘.b Dolenjcev. 'ih.f°srH)(i0 fac razliko med mest-C'- Inž k Podeželani še lažje H?L8a je fc1 ze|o rad pove, PtH oko, Sem V ‘Ch Pre*estnih huj"«1 fantičMruperta Prijetno sfef'r‘SeK- ^Vapaigrata!^0delajte’p0tem . ^ pa ‘grah ImM 12 MASI H oscim z zanimanje poslušal na 'op v prvi vrsti, srednji in najmlai ortn Ve Večkrat izmenjala tudi L , ni bilo nikjer. Prav ta-da K pmskovatei zaman pričakovali, o Silvester Mihelčič srednji, S‘r "a elektronski harmoniki, na8 a na frajtonarici. Nedavno so ložnrff ,me‘i v Dolenjskem listu pri-vesmStprebra,i' daie omenjeni Sil-monf^ n?OJ?ter na diatonični har-likn a kdo bi se znašel, če je to- enom"121 xSklh članov z enakim im-jo!°m’Pa 5e 2 ginsbo se vsi ukvarja- | dgtišketrcpine ) i£* ,N AVTOMOBILI - Sevaj.- Sv lezi’°- ker se R°mi pre- brezhib„i°?SS,arimi> vse prej kot u2oia ,i ' nvlomobili. A hkrati *S J**0.’ da so oni sami, torej °rabnihvoz!i r"“ 5 prodajo neup' je 2nPK; V 2 Romom najenostavne-Ptedlm,'10 naylake- Slišati je bilo celo vile-H naJ bi takšne nevestne “ci-juha Zn?vali. Ker pa se nobena ha "ipoje reko vroča, kot se sku-ohiaHii ° *ud‘ semiška najbrž prej jgesassarf. cesuh zua bi bil° manj nereda na ni§k ižntbeR°mi imcli vsaj voz-še DalPP “edaJ morajo izumiti le 1(0 Pa niso pismeni "aredij° izpite’ I ^^poMdjkTl fesas "»ena in Ze, vrst0 let izpisuje Pr‘znaniihPiH£e na diplomah in Ski vigredi k'Jlh Prejmejo na Vin-^vida. Nai nogradniki za nagraje-Icdc n°8° S°i' zaupab zaradi kost. epe Pisave, ki je že prava red- AVvS VIGREDI SO skr- fefeiRsaszs V n'°rebiin;i!l'a ’ da bi posredovali ^vplivom ^redih, ki bi nastali ai bilo veili i,a kob°reib hlapov. Pa akc vigred! 'm(d vse tri dneve Vin-CePrav Se na n°su sončna očala, P°ka7a'i,. • nee niti za trenutek ni RAZSTAVA SLIK IN ZDRAVE HRANE v ČRNOMELJ - V Artoteki v Špeličevi hiši bo v četrtek, 25. maja, ob 20. uri otvoritev razstave slikarke Alenke Mušič iz Semiča z naslovom “Igra sanj”. Hkrati bo tudi razstava zdrave hrane črnomaljske trgovine Aria. O ARHEOLOŠKIH IZKOPAVANJIH ČRNOMEU - V ponedeljek, 29. maja, bo ob 19. uri predstavitev arheoloških izkopavanj pri župnijskem uradu v Črnomlju. O arheoloških odkritjih bo govoril arheolog dr. Phil Mason. SREČANJE AKTIVISTK ZZB ČRNOMEU - 19. maja je bilo v Črnomlju srečanje aktiva žensk, aktivistk ZZB dolenjske regije. Na zboru v hotelu Lahinja, ki ga je vodila Lidija Saje, smo poslušale sestavke o vlogi ženske v NOB, o trpljenju Slovencev v zaporih, koncentracijskih taboriščih, ujetništvu, izgnanstvu. Delegacija je k spomeniku NOB na Gričku odnesla cvetje in prižgala sveče. Prejele smo tudi spominska darila, belokranjske žene pa so nas pogostile z domačim pecivom in pogačo. I.M. USTANOVITEV GOSPODARSKEGA FORUMA SDSS METLIKA - Konec preteklega tedna je bila v Metliki ustanovitev regijskega socialdemokratskega gospodarskega foruma Dolenjske in Bele krajine. V letošnjem letu se bo novoustanovljeni forum zavzemal predvsem za dosledno denacionalizacijo v naravi, učinkovito in ner-azsipno državo ter postavitev sposobnih direktorjev na vseh področjih, ki spadajo v družbeno-državno-javno sfero. Belt Livar ostal brez elektrike V črnomaljskem Beltu Livarju je 12. maja 64-miiijonski dolg Elektru “ustavil’1 proizvodnjo - Skoraj 400 delavcev doma brez vsakršnih informacij - Stečaj? ČRNOMELJ - V črnomaljskem Beltu Livarju od 12. maja od 21,30 stoji proizvodnja, ker je Elektro Ljubljana temu vzporednemu podjetju Belta, ki je v lasti Sklada RS za razvoj, odklopil elektriko. Razlog je bil neplačan dolg Elektru, ki znaša 64 milijonov tolarjev, od tega 12 milijonov obresti za leti 1993 in 1994. PRIZNANJA SINDIKALISTOM ■ Območna organizacija svobodnih sindikatov Bele krajine je pretekli teden pripravila v Metliki slovesnost, na kateri je predsednik komisije za kadre in sindikalna priznanja Dušan Džebič podelil priznanja za letošnje leto štirim zaslužnim sindikalnim delavcem. Prejeli so jih Irena Željko iz semiške Iskre, Aleksandra Ružič iz črnomaljske Beti, Franjo Jacovič iz črnomaljskega Begrada in Jožef Kočevar, predsednik območne sindikalne organizacije (na fotografiji desno). (Foto: M.B.-J.) Kot je povedal direktor Belta Livarja Marjan Černe, je to že drugi letošnji odklop električne energije. Ker podjetje ni plačalo elektrike za polovico lanskega decembra ter letošnji januar in februar, so v tovarni ostali brez elektrike L,2. in 3. marca. Vendar je bila takrat zagotovljena vsaj minimalna poraba in sicer 500 kWh, da so vzdrževali temperaturo v talilnih agregatih, ki ne sme pasti pod 900 stopinj Celzija. Z Elektrom Ljubljana so se dogovorili, da so zapadli dolg pokrivali z akceptnimi nalogi. Konec februarja so imeli sicer možnost, da delavcem izplačajo januarske plače v višini 54 milijonov tolarjev ali plačajo pa elektriko. V Beltu Livarju so se odločili za prvo. Cimos pa je Beltu Livarju 1. marca dolgoval 60 milijonov tolarjev, a dolga ni poravnal. Ker je bil od 1. marca Belt Livar blokiran in akceptni nalogi niso bili vnovčeni, jim je Elektro sredi marca znova zagrozil z odklopom elektrike. Pod garancijo so dobili Cimosove akceptne naloge, a je bilo to podjetje že 45 dni blokirano. “V pogajanjih med Elektrom, ministrstvom za gospodarske dejavnosti in skladom je slednji zahteval dvomesečni moratorij za plačilo dolgov Elektru ter zagotovil redno plačevanje elektrike za april in maj. Vendar so odobrili le enomesečni moratorij, torej do 1. maja, medtem ko bi morale biti obveznosti za nazaj, torej 64 milijonov tolarjev, poravnane do 10. maja. Belt Livar za to ni imel denarja, sklad tudi ni poravnal dolgov in ostali smo brez elektrike,” je dejal Černe. Trenutno materialno škodo ocenjujejo na 600.000 DEM, a se bo še povečevala zaradi nedokončane proizvodnje in izgube težko pridobljenih kupcev. Vendar je sedaj nadaljnja proizvodnja onemogočena, ljudje so odšli na čakanje, sklad pa je vložil predlog za * V petek minuli teden je o razmerah v Beltu Livarju razpravljal stavkovni odbor sindikata SKEI in svet delavcev, na seji pa je bil tudi črnomaljski župan, ki je zagotovil pomoč pri čim hitrejšem zagonu proizvodnje. Med drugim so na sestanku obsodili nekorekten odnos sklada do zaposlenih, saj je bil vložen predlog za uvedbo stečajnega postopka na Okrožnem sodišču v Novem mestu 15. mqja, čeprav so sklep o uvedbi stečajnega postopka sprejeli na skupščini sklada šele dan pozneje. Delavce - 351 jih je bilo zaposlenih za nedoločen, 40 pa za določen čas - pa je poslal na dopust brez kakršnih koli informacij že 12. maja. uvedbo stečajnega postopka, vendar do ponedeljka, 22. maja, še ni bil objavljen. M. BEZEK-JAKŠE Kako rešiti težave Romov Semiška SNS pripravila vrsto predlogov - Župan Bukovec: “Romov ni moč socializirati s prisilo” NA ZDRA VJE Z ODLIČNIMI VINI - Ob jubileju, kakršna je petdesetletnica kmetijske zadruge, metliški zadružniki niso mogli mimo svojega paradnega konja, vinske kleti, v kateri zorijo izvrstna vina. Degustacija v metliški vinski kleti je vedno svojevrstno doživetje, ob kozarčku vrhunskega vina pa je bila tudi zdravica ministra za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jožeta Osterca še bolj prisrčna. (Foto: M.B.-J.) SEMIČ - Semiški občinski svet je na seji pretekli teden razpravljal o reševanju romske problematike, ki je v tej občini še posebej pereča. Predloge, kako se lotiti reševanja problemov, so pripravili v občinskem odboru Slovenske nacionalne stranke (SNS). Predlagali so, naj bi jih najprej poskušali preseliti iz občine, saj bi s tem tudi dokončno rešili romski problem. Če pa to ne bi uspelo, naj bi jih najprej preselili iz gozdov in naselili Trdna zadruga kos zahtevnemu trgu Metliška kmetijska zadruga je pretekli teden praznovala 50. obletnico dela - V letošnjem letu načrtujejo za 10 odst. povečanje prihodka - Priznanje ob jubileju IZ PARTIZANSKIH DELA VNIC -VGanglovem razstavišču v metliškem gradu so ob 50. obletnici osvoboditve in zmage nad fašizmom in nacizmom pretekli teden odprli razstavo izdelkov partizanskih delavnic. Razstavo, ki bo na ogled do 20. junija, je idejno zasnoval Dušan Marinček-Silni s sodelavci, ki jo je tudi odprl in povedal marsikaj zanimivega o iznajdljivosti v partizanskih delavnicah. Med drugim jim je v teh delavnicah uspelo narediti celo top (na fotografiji). (Foto: M.B.- J) METLIKA - Tukajšnja kmetijska zadruga je proslavila 50-letnico dela, ki jo je združila s praznovanjem 120-letnice prve dolenjske hranilnice in posojilnice v Metliki ter 84-letnico metliške vinarske zadruge. Slednja je v mestu zgradila celo vinsko klet, ki pa je bila med vojno porušena. Kot je na slovesnosti dejal minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc, je bila metliška KZ v preteklih desetletjih pogosto zgled ostalim slovenskim zadrugam. “Iz sedanjega načrtovanega razvoja zadruge je očitno, da se zavedate pomembnosti pridelave, predelave in trženja. Slovenija se mora namreč bolj vključiti v zahtevni trg Evropske unije. To pa lahko uspe le dobro or- ganiziranim in povezanim kmetom, kar jim lahko omogoči le trdna zadruga,” je dejal dr. Osterc. Direktor KZ Metlika Ivan Kure je poudaril, daje njihova zadruga doslej odigrala pomembno vlogo pri izobraževanju, razvoju vinogradništva in vinarstva ter razvoju podeželja nasploh. Danes ima zadruga program vina, mesa in trgovino ter hranilno-kreditno službo. Z meda- Komunala še prednjači pred kulturo V krajevni skupnosti Veliki Gaber krajani veliko sami postorili za izboljšanje življenjskih razmer - Alojz Barle, prvi predsednik krajevne skupnosti in pevskega zbora VELIKI GABER • Od tistihmal, ko je bil v šestdesetih letih Alojz Barle iz Velikega Gabra še prvi predsednik tuk^jšpje krajevne skupnosti, seje marsikaj spremenilo. Predvsem to ni več krajevna skupnost, Kjer ne bi imeli niti kilometra asfalta na lokalnih cestah, saj so ravno po zaslugi krajanov, ki so se v letih Barletovega vodenja krajevne skupnosti odločili za prvi samoprispevek, posodobili precej cest, pobude za gradnjo nove osnovne šole v Velikem Gabru pa so uresničili nasledniki. Danes je v krajevni skupnosti še zmeraj osrednje vprašanje, kako zagotoviti dovolj denarja za reševanje perečih komunalnih vprašanj. Toda 63-letnemu upokojenemu elektrikarju Barlctu kot članu sveta in skupščine KS ter predsedniku mešanega pevskega zbora dr. Petra Držaja vse bolj uspeva prepričati vodstvo KS, da ima posluh tudi za ljubiteljski kulturo. Že približno dve desetletji je Bar-letov konjiček čebelarjenje; gospodari s čebelami v 40 AZ panjih. Bil je predsednik čebelarske družine v Šen-tlovrencu, še vedno pa si rad vzame čas za mentorstvo čebelarskega krožka na osnovni šoli Veliki Gaber, kjer učenci odkrivajo skrivnosti čebeljega sveta. S Francem Lavšem, upokojenim trgovcem, sta bila leta 1963 med us- Alojz Barle tanovitelji moškega pevskega zbora, ki je deloval tri, štiri leta in oba sta nadaljevala s petjem v nasledniku -mešanem pevskem zboru dr. Petra Držaja. Prvi pevovodja moškega zbora je bil že pokojni Pavle Žagar iz Šentvida pri Stični, prvi predsednik zbora pa Alojz Barle. V tem zboru je prepevalo okrog 25 pevcev, ravno toliko jih poje v sedanjem mešanem pevskem zboru dr. Petra Držaja, ki ga vodi učiteljica glasbe Fani Anžlovar. Dobro stotino pesmi so naštudirali v vseh teh letih, ko seje zvrstilo preko 100 nastopov. Gostovali so celo v tujini, v Franciji in pri Slovencih v Mer-lesbachu. Letos bodo že dvajsetič sodelovali na mogočnem šentviškem taboru. Posebej Barletu odzvanja v ušesih uspešni koncert “Pesem nas druži” 24. februarja letos v Velikem Gabru, ko so v nabito polni šolski telovadnici nastopili tudi otroški in mladinski pevski zbor OŠ Veliki Gaber pod vodstvom prof. Marte Stek-lasa, cerkveni zbor gabrske fare, zapeli pa so tudi Zagoriški fantje. ljami na mednarodnih tekmovanjih zadruga dokazuje, da v Beli krajini lahko pridelajo dobro grozdje, ki so ga v vinski kleti, v kateri je prostora za 3,8 milijona litrov vina, sposobni donegovati do vrhunske kakovosti. V programu mesa so lani začeli tudi s predelavo mesa, na trgu pa nameravajo ponuditi še belokranjske specialitete, medtem ko v trgovini načrtujejo tudi prodajo izdelkov belokranjskih kmetov. KZ Metlika, ki ima 177 članov, zaposlenih pa je 161 delavcev, v svoji zgodovini ni imela blokiranega žiro računa. Lani so imeli 23 milijonov DEM celotnega prihodka, letos pa načrtujejo 10-odstotno povečanje prihodka, predvsem pri prodaji vina in grosistični dejavnosti. Sicer pa je, kot je poudaril direktor Kure, pri razvoju kmetijstva v občini največ možnosti na področju sadjarstva in zelenjadarstva. Zadruga bi te pridelke rada ponudila na trgu pod blagovno znamko Bele krajine. Ob jubileju je zadrugi podelil priznanje predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih. M. BEZEK-JAKŠE OBČINSKI ZMAGOVALCI IZ VESELE ŠOLE METLIKA - Sredi maja je bilo metliško občinsko tekmovanje iz Vesele šole. Pri četrtošolcih je zmagala Tina Pezdirc iz podzemeljske osnovne šole, pri peto-šolcih Polona Cimerman iz Metlike, pri šestošolcih Jože Zupanič iz Podzemlja, pri sedmo-šolcih Marjetka Pezdirc ter pri osmošolcih Jasminka Pavlinac (obe OŠ Metlika). Občinska zveza prijateljev mladine je zmagovalcem podelila nagrade, udeležili pa se bodo tudi državnega prvenstva, ki bo 4. junija v Ljubljani. na enem mestu, da bi lahko imeli nad njimi nadzor. Zemljišča, na katerih so se stalno ali začasno naselili, a niso njihova last, pa naj bi vrnili lastnikom, ki sami nimajo možnosti, da bi ustrezno ukrepali. Takoj naj bi jim ukinili denarno pomoč, dobili naj bi jo le v obliki hrane in oblačil. V SNŠ predlagajo delovno obveznost za vse polnoletne Rome, bodisi v okviru komunalnih del ali v sezonskih delavnicah, za šoloobvezne otroke pa redno obiskovanje pouka. Neregistrirana in tehnično oporečna vozila, s katerimi ogročajo druge udeležence v prometu, naj bi jim zaplenili in odpeljali na odpad. S Centra za socialno delo so predlagateljem reševanja romske problematike pojasnili, daje 169 Romov, kolikor jih je trenutno v semiški občini, enakopravnih z ostalimi občani. Zato jim ne morejo odvzeti denarne pomoči, bodo pa jo zmanjšali na najmanjšo možno mero, o-stanek denarja pa namenili za gradbeni material, da si bodo lahko že poleti začeli urejati naselja. S policije so poudarili, da niso edina služba, ki bi se ukvarjala z Romi. Poleg tega zakon policije ne pooblašča, da bi vzela Romom vozila na način, ki ga je predlagala SNS. Župan Janko Bukovec pa je dejal, da je Rome moč socializirati, če imajo tudi hiše, vodo, elektriko, a nikoli s prisilo. Utopist je, kdor misli, da bodo lahko Semičani komur koli drugemu dali Rome, saj se jih v vseh občinah branijo. Vprašanje pa je, koliko jih bo moč zaposliti, saj je v občini že 260 brezposelnih ljudi. M. B.-J. LETOS NA LETOVANJE NA MORJE 90 OTROK TREBNJE - Tukajšnji center za socialno delo je, upoštevaje dobre izkušnje iz lanskega leta, spet pripravil program letovanja zdravstveno in socialno ogroženih otrok na Debelem Rtiču. 30 otrokom, ki so potrebni morske klime zaradi zdravja, bodo letos omogočili 14-dnevno letovanje ob morju (lani le enotedensko), le-tovanja ob našem Jadranu pa bo letos deležno 60 (lani le 30) otrok iz socialno ogroženih družin. Občina bo prispevala milijon tolaijev, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje pričakujejo 1,2 milijona, starši 90 otrok naj bi prispevali 316.000 tolaijev, razliko do dobrih treh milijonov predvidenih stroškov pa bodo pokrili iz lanskih prihrankov. Center za socialno delo v teh skupnih stroških sploh ni upošteval stroškov dela svojega strokovnega sodelavca, ki bo vodil letovanje, niti stroškov zunanjih sodelavcev prostovoljcev in materialnih izdatkov projekta. IZ MAŠI H OBČIH ttMfat Kmetijci zavrnili obtožbe Zelenih Zeleni Slovenije na čelu s predsednikom Vanetom Gošnikom so si ogledali prašičjo farmo in predelavo gnojevke - Javna tribuna o gnojenju z gnojevko KOČEVJE - Minuli teden je prišlo v Kočevju do že dolgo napovedovanega obiska Zelenih Slovenije na čelu s predsednikom Vanetom Gošnikom in razgovora o gnojenju z gnojevko. Zeleni so si najprej ogledali nekdanje čistilne naprave pri prašičji farmi v Klinji vasi, za katere je bilo ob otvoritvi obljubljeno od strokovnjakov Hidromontaže Ljubljana, da bodo odpadne vode s te farme očistile 99,7-odstotno. To se ni zgodilo. Prišlo je do nekaterih onesnaženj, vendar so v kočevskem Kmetijskem gospodarstvu zadevo uspešno razrešili tako, da so kočevske rešitve že posnele nekatere druge farme po Sloveniji. Zeleni so na razgovoru opozorili na zakonsko neurejenost gospodarjenja z živinskimi gnojili. Zavzeli so se za določitev norm o porabi gnojevke itd. Domači kmetijci, predvsem s prašičje farme, so se na razgovor dobro pripravili in so v glavnem zavrnili vse obtožbe Zelenih na njihov račun. Tako so dokazali, da prikazane fotografije ne kažejo gnojenja z gnojevko s prašičje farme. Gnojevko tudi ločujejo (separirajo) in iz trdih snovi izdelujejo gnojilo oz. zemljo za rože itd., preostanek tekoče gnojevke pa POMLAD JE ČUDEŽ SEVNICA - Srednja tekstilna šola Sevnica vabi v petek, 26. maja, ob 20.30 v atrij sevniškega gradu, kjer bo tokrat šola predstavila svojo celoletno bero s kulturno-glas-beno prireditvijo in modno revijo pod delovnim naslovom Pomlad je čudež. Dosedanja srečanja s to šolo v tem okolju so bila vedno prijetno doživetje. KAKO ŽIVETI ZDRAVO IN SREČNO? SEVNICA - Ob mednarodnem dnevu družine vabi sev-niški občinski odbor SKD družine, mladino, starše, skratka vse, ki si želijo lepši jutri, v nedeljo, 28. maja, ob 15. uri v kulturno dvorano GD Sevnica na okroglo mizo s temo “Kako živeti zdravo in srečno?” Sodelovali bodo: zakonca Monika in Martin Novšak, državni sekretar za družino dr. Drago Čepar, poslanec v državnem zboru Štefan Kociper, salezi-iskanski duhovnik mag. Peter Stumpf, predsednica kmečke mladine Zabukovje Mihela Jazbec, zdravnik dr. Alojz Stopar in tajnik sevniške občine dr. Zvone Košmerl. mmm razvažajo in polivajo na okoli 2.000 ha zemljišč (travniki, pašniki), čeprav bi po veljavnih normativih za porabo take oz. celo neočiščene gnojevke zadostovala površina 770 ha. Povpraševanje po gnojevki je med zasebnimi kmeti že večje, kot je prašičja farma lahko dobavi. Zaostrili so odnos do razvažalcev gnojevke in v primeru kršenja dogovora domači delavec dobi odpoved, kooperant pa izgubi pravico do tega dela. Poudarili so, da z razvažanjem gnojevke tako rekoč VSE MANJ LJUDI LOŠKI POTOK - Konec preteklega leta je imela občina Loški potok 2.182 prebivalcev, v primerjavi z začetkom leta kar 30 manj. Največje upadanje je v KS Draga. Po podatkih zdravstvene službe tudi to leto ne bo bolje. Predvidevajo, da se bo v celotni občini rodilo 22 otrok, in lahko že sedaj napovemo, da se bo število prebivalstva tudi letos občutno zmanjšalo. PRINESLE TRI PRIZNANJA PTUJ, RIBNICA, KOČEVJE -Na nedavni razstavi “Dobrote slovenskih kmetij” v Ptuju so bile uspešne tudi kmetovalke iz zahodne Dolenjske. Tako so prejele pohvale Marija Horvat iz Nemške loke za božični kruh, Marija Grebenc iz Maršičev za pletenico in Pavla Marolt z Novega Pota za maslo. DELOVNA MESTA ZA INVALIDE KOČEVSKA REKA - Sne-žnikovo Invalidsko podjetje (SINPO) so odprli minuli petek v Kočevski Reki. Podjetje Snežnik je edini ustanovitelj podjetja in njegov popolni lastnik, predvideno pa je, da bo državno podjetje Šnežnik imel v lasti 70 odst. podjetja, 30 odst. pa delavci, ki jim bo do te vsote omogočen odkup. Podjetje Snežnik in njegove dejavnosti je na otvoritvi predstavil direktor Janez Peskar novo podjetje SINPO pa njegov v.d. direktorja Stane Gabrič, kije povedal, da trenutno zaposlujejo 83 delavcev, od tega 33 invalidov, ki so postali invalidi predvsem zaradi težkega dela v gozdarstvu in kmetijstvu. V SINPO je delavcem zagotovljeno tako delo, ki ga z ozirom na njihovo preostalo delovno zmožnost še zmorejo, in to v sodelovanju z ministrstvom za delo. Trak je prerezal in s tem nove prostore odprl namestnik direktorja Snežnika Jože Baškovič, kije tudi najbolj zavzeto delal za pridobitev in ureditev teh prostorov. J. PRIMC DRUGI PLANINSKI POHOD FARA - Drugega planinskega pohoda po Kostelski planinski poti ni moglo zavreti niti slabo vreme, čeprav je to najbolj vplivalo, da je krenilo po tej poti minulo soboto le okoli 100 planincev iz vseh krajev Slovenije, osem tudi iz pobratene občine Dolina pri Trstu, ki jih je vodil bivši župan Švab. Med pohod-niki sta bila tudi bivši kočevski izvršnik Alojz Petek in župan dr. Mihael Petrovič. Pot je bila za to priložnost nanovo označena. V Ku-željski steni pa je zdaj že tudi žig in skrinjica z vpisno knjigo. Pohod so organizirali Turistično-športno društvo Kostel, Planinsko društvo Kočevje in Krajevna skupnost Kostel. Prepočasi do odlagališča Dokončne lokacije za odlagališče odpadkov za občino Kočevje in Ribnico še vedno ni KOČEVJE - Na zadnji seji odbora za okolje in prostor so največ pozornosti posvetili lokaciji Šahen (pri Livoldu), ki jo je izbral že prejšnji izvršni svet. Strokovnjaki so ugotovili, da bi zadoščala za 25 let, ureditev pa bi veljala okoli 5 milijonov mark. Predstavnik KS Ivan Omerza Livold Jože Lindič pa je zatrdil, da so vsi domačini proti tej lokaciji. Na seji so bila nato predlagana še štiri odlagališča na območju Riglja, 8 km od Kočevja. Dve bi se po dosedanjih ocenah dalo urediti z manjšimi sredstvi in bi zadoščali za skoraj 50 let (preko 700.000 kubikov odpadkov); za ureditev naslednjih dveh bi bila tehnologija zahtevnejša, sprejeli pa bi skoraj milijon kubikov odpadkov. Prednost teh odlagališč je, da bi ureditev veljala manj, da je območje praktično nenaseljeno, da je zaradi naravnih pregraj onemogočen smrad v naselja, odpadke bi vozili nanj mimo Kočevja itd. Dobra Stranje še, daje deponija na zemljišču, last Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije, hkrati pa slaba, da gre za kmetijska zemljišča prve kategorije. Razprava ni nakazala dokončne rešitve. J. P. razseljujejo farmo (po avstrijskih normativih naj bi na prašičji farmi imeli največ 299 živali, na kočevski jih je okoli 15.000) in da je bolje imeti večjo farmo, ker je tako lažje reševati strokovne probleme. Podobno so zavrnili tudi pripombe o onesnaževanju voda in zraka. Poudarili so, daje po najnovejših ugotovitvah za okolje bolj nevarna gnojevka govejih kot prašičjih farm' J. PRIMC ODLIČNI RAČUNALNIKARJI KOČEVJE - Na regijskem tekmovanju v računalniškem programiranju je Tea Žagar, učenka 4. razreda Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje, zasedla 2. mesto, učenec 8. razreda Dejan Vukovič pa v svoji skupini prav tako drugo mesto. Mentor obeh je Sandi Bižal. V SOBOTO KONCERT NA PLOŠČADI KOČEVJE - Center za mladinsko kulturo pri KUD Kočevje priredi v soboto, 27. maja, ob 22. uri koncert finskih skupin “Kuolleet Kukat” in “Olotila”, ki nastopata s skandinavsko šolo hard cora osemdesetih let. Nastop bo na ploščadi sredi mesta. Dušan Ježovnik, dipl. inž. Hči dveh očetov KOČEVJE - Pred kratkim je Kočevje dobilo novo firmo BKK Beton in kamen, d.o.o., ki stajo ustanovili podjetji Bemoz Kočevje (30-odst. delež) in Dobavni beton Ig pri Ljubljani (70-odst. delež), ki je v popolni lasti Readymix firme, ki ima sedež v Londonu oz. njegove podružnice v Avstriji. Podjetje Ready-mix ima podružnice po vsem svetu in zaposluje okoli 40.000 delavcev. Firma BKK je bila ustanovljena kot prva v Sloveniji in trenutno zaposluje le 6 delavcev. Direktor BKK Kočevje in Dobavnega betona Ig je dipl. in-ženir gradbeništva Dušan Ježovnik, kije novo firmo predstavil tako: “Sedež BKK je v Mozlju, kjer sta tudi kamnolom in betonarna. Naša osnovna dejavnost je proizvodnja vseh vrst transportnega betona ter pridobivanje in predelava t.i. mineralnega agregata, se pravi gramoza in peska ter nasipnega materiala. V Sloveniji je veliko betonarn, predvsem pri gradbenih podjetjih, njihove zmogljivosti pa so slabo izkoriščene. Na Zahodu so betonarne samostojna podjetja, ki oskrbujejo s transportnim betonom podjetja in druge kupce. Naš cilj je ob upoštevanju izkušenj znotraj Ready-mixa nuditi kupcem kakovosten in konkurenčen ter certificiran proizvod, se pravi beton, ter končno naročnikom dobavljeni beton tudi vgraditi. Da bomo lahko delali po zahodnem vzoru, bomo potrebovali ljudi, ki so se pripravljeni prilagoditi bolj zahtevni sodobni organiziranosti.” J. PRIMC Zaplet pri KS Protiustavno določilo o statusu krajevnih skupnosti? - Čimprej voliti KOČEVJE - V KS Kostel je nenavaden položaj: imajo predsednika, svet pa je odstopil že pred tremi leti. Predsednik je po svoji presoji brez sveta in krajanov sprejemal in izvajal odločitve, za katere ne vedo, kdo jih bo uresničil in plačal. Tako je na zadnji seji odbora za krajevne skupnosti pri občini Kočevje opozoril član odbora iz KS Kostel Martin Marinč in dodal, daje treba tak, nepravni položaj čimprej urediti, kar je možno le z novimi volitvami v krajevni skupnosti. Župan Janko Veber je opozoril, da je potrebno urediti tudi pravni status krajevnih skupnosti. Pred kratkim sprejeti občinski statut namreč določa, da krajevne skupnosti niso pravne osebe, on pa bo dal na to določilo veto. Člani odbora so nato sprejeli tudi sklepa, da bodo dali pobudo za razpis volitev v krajevnih skupnostih in da občinski svet spet razpravlja in odloča o statusu krajevnih skupnosti. Zelo živahna je bila še razprava o informaciji o občinskem proračunu za letos, ki je v pripravi. Župan je podrobno razložil prihodke in predvidene odhodke, člani odbora pa so predlagali, kaj vse bi bilo potrebno še vnesti v plan, vendar je možnosti malo, saj je v občinskem proračunu za potrebe KS nerazporejenih le 6,8 milijona tolarjev. Zato bo treba pridobiti še druge vire. KDAJ BO OBČINSKI PRAZNIK? VELIKE LAŠČE - Laščani se še niso odločili, kdaj bodo imeli občinski praznik. Nekateri so predlagali, naj bi bil to 9. junij, Trubarjev rojstni dan, a so drugi opozorili, da je na volitvah v občinski svet sodelovala tudi nestrankarska “Trubarjeva lista”, in bi torej ta datum lahko imel politični prizvok, kar ne bi bilo prav. Nekateri menijo, naj bi praznovali 31. maja, ko so Velike Lašče postale trg. Ni pa tudi malo tistih, ki predlagajo, naj bi ga vsako leto praznovali na drug datum, in sicer z ozirom na to, katera pomebna obletnica bi tisto leto bila. PRVI METRI ASFALTA - Predstavnik vaškega odbora Kladje in Gradec, Janez Oblak, seje ob sobotni otvoritvi 3 km asfaltirane ceste zahvalil državi, občini in krajanom za pomoč, trak pa je prerezal 83-letni domačin Ludvik Zupan (na posnetku). Sevniški župan Jože Peternel je povedal, da pred pol leta tu še ni bilo niti metra asfalta, tega pa ne bi bilo, če ne bi tod živeli marljivi ljudje. Janja Kokalj z ministrstva za kmetijstvo je povedala, da je že okrog 200 vlog za projekte CRPOV, denarja pa je kvečjemu za 10 do 15! Celotna naložba CRPOV Kal - Kladje - Osredek je veljala 13 milijonov tolarjev, 6 milijonov je primaknila država, 1,8 milijona vaščani, ostalo pa občina. (Foto: P. Perc) Mesto ne ve, kako žive v hribih BOŠTANJČANI SPET NAJBOLJŠI - Na sobotnem članskem tekmovanju sevniške gasilske zveze, na rallyju Sevnica -Trnovec, se je pomerilo 29 ekip, najuspešnejši pa so bili spet bo-štanjski gasilci. Pri veteranih so Boštanjčani imeli najresnejše tekmece v prvi in drugi ekipi G D Sevnica, v najbolj močni konkurenci je imela druga ekipa članov A iz Boštanja spet za petami Sevničane in svojo prvo ekipo, pri članih B so Šoštanjčane najbolj ogrožali gasilci z Blance in Pokleka. Le pri članicah je zmaga šla v Sevnico, 2. mesto pa na Blanco. Na posnetku: pri trodelnem napadu so imeli gasilci in sodniki največ dela. (Foto: P. P.) Izjemno slabe ceste poglavitna težava odročnih krajev v šentjanških hribih - Prvi projekt CRPOV Kal - Kladje - Osredek v sevniški občini oživlja podeželje KLADJE • Vas Kladje stoji v gruči na sedlu vrh gozda Jatna na osojnem pobočju. Jugovzhodno od Kladja je na prostrani planoti zaselek Gradec, na vzhodu pa je Osredek s 760 m visokim Osreškim vrhom. Na Gradcu so v soboto odprli 3 km asfaltne ceste, ki v te pozabljene kraje popelje iz lokalne ceste iz smeri Šentjanža ali s Kala pri Krmelju. Ob tej priložnosti so na kmetiji Jakoš na Gradcu (Kladje 8) tudi podrobneje predstavili uresničevanje prednostnega podprojekta iz projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) Kal - Kladje - Osredek. Asfaltna prevleka je tod življenjska nuja. Pod vodstvom bivšega predsednika sevniške vlade Joška Kovača je projektna skupina proučila razmere in razvojne možnosti. Kot je povedala vodja sevniške kmetijske svetovalne službe Brigita Berdik, je skupina ugotovila, da ostaja kmetijstvo, predvsem živinoreja, najpomembnejša gospodarska dejavnost. Na tem območju je 82 domačij, več kot polovica oz. natanko 49 pa je t.i. čistih kmetij. Mladi se po malem celo vračajo, snujejo dru- žine, na delo pa hodijo tudi v dolino. Glavni vir dohodka kmetij je prodaja mleka (letno okrog 250.000 litrov, oddajo pa še približno 100 pitancev letno. “Nepredstavljivo težke so razmere, v katerih živijo in delajo ljudje v teh krajih. Ceste skoraj ne zaslužijo tega imena (45 km je nekate-goriziranih), šele leta 1993 je zadnja kmetija dobila primerno elektriko. Za silo je rešena vodooskrba, ki pa je ob sušah problematična. Pripravljenost ljudi za sodelovanje je velika in denar, ki ga je država namenila za to območje, je še oplemeniten. Mestna gospoda, ki piše o nenamenski porabi državnega denarja za ceste, pa ne pozna razmer v teh in podobnih krajih, zato ne ve, da je cesta za te ljudi življenjskega pomena,” je povedal kmetijski referent pri sevniški občini inž. Tine Zupančič. P. PERC BINKOŠTNO SREČANJE POVRATNIKOV IN ZDOMCEV VRH NAD BOŠTANJEM - Planinsko društvo Triglav Sevnica, društvo povratnikov in živečih po svetu, vabi rojake doma in po svetu v nedeljo, 4. junija, ob 14.uri na Vrh nad Boštanjem pri Sevnici na tradicionalno srečanje Slovencev povratnikov in živečih na tujem. Drobne iz Kočevja] i SPET MOŠKI ŠOVINIZEM ; Pred kratkim smo bili priča razpra Ni pa znano zakaj v prodaja prodajajo svinjsko meso, svinj polovice itd. Gre spet za moški Sov nizem ali za slovnico? -.j JOUIUVICO 11U. VJ1 O nizem ali za slovnico? _ j SLOVO OD BOTRA -J. ,fUge8 kako v drugi polovici I polčasa, ko so znižali v vzroč) tov na dva zadetka in bl.P živčnost pri Interierovihi s nep Tako pa je bilo to kvečjI nn>»_ otrebno mučenje don,a j0)daj tva, ki se je že vdalo v u-ja pP letos za korak spet sp , , BRKI - Mojster karatej^j^ SS&SSAT^Sk niškega rokometa se m j^oiU strpnost se tudi tu »čenja» zveze preveč in kdo pre ,mc<[ je na sobotnem državnem P nj $0 vu v karateju v športni dvo preč čno pogrešal novopeč zvaze sednika sevniške šport__c„a fu% rlnlpnlp.tn^aa rok0^e, Uspeh je tu, Orač pa J Z VLAKOM NA ^5- LOKA PRI ZIDAN5,Čineli pri Zidanem Mostu, n tnik| , bi, kot so se dogovoru tudi gostje odpotovali ^jn vlakom, da bi na'larnost.s P j, bolično izrazili solida , mpfnA iiAlirtinnStiO ^ _#,! bolično izrazili solidafb jo P-1 metno izoliranostjo j b» nih krajanov. O l^slV1' pogovorili s krajani m t magistraiKa v ouup" Makadamska cesta proti Lit sploh komaj prevozna, za e razmere pa neprevozna- N ju ima sedež Konjeniški klub * ]£ niča, saj se da do tja varno p naHutoRrSTISOlZUMg Ribničanje so od nckdai i # humorju. V zadnjem obdohj lj^ij je vse spremenilo. Postali s° U. resni prebivalci Slovenije,K |enih dno, saj je tu največ nezap -0 Govore malo in le nekaj «0£jJ , RIBNIŠKE DOMAČE^* 0 o - Ribniški šolarji so pisan ygjb- najljubših domačih živahn- afjh 1 niči so imeli nekdaj veb^° jnVab •* j živali, saj je Ribnica nazado| trga v vas. Vse pa se sPreayia a|i čf j »I P( v( k< ' ?< je bi oi le 1 * .____foške novice ] ^LUČI' Tako so si v Goethe-rioK01 f °gu zazelel' nekateri in do-muna'no °Prcrnili stavbno remiji v Leskovcu pri Krškem, na n*0^: kjer se zdaj gradi nov sta- ttmljišjJe v Leskovcu pri Kr: novT„C,t- uler se zdaJ 8rad‘ — ,a l5^1 k>lok. Nalogo so vzeli tako ra ’ ir S° že Pred let' urC(bli javno razsvetljavo, postavili kandelabre in Pr kupne bele okrogle lučke. Te vetir l°je-regratove lučke odihnil enL.rasiJ°zaraščene travnike. ve2’k,° je..regra,ove lučke odihnil SPrtvTivj? zaraščenc travnike, ustan ^ ^ Krškem so nedavno O' Sr ,Wr vk°misij° za sodelovanje s in | SaS pJ*klm' ln Pobratenimi obči-st' pomHarVOV^a5an-ic’l<‘sejcobtern ■ Franci'°n0e-lnarju Studia Brežice • i * zgfj^&assz d- državaindkaaiohčbalOČCVa,,i’kajje ^SKSSSS-............,* nekai fvrJ6 V zadnjcrn času izgubil gteza ,^eg?.,eritoriia- 'z oblasti, munaviiraV janie s stanovanji, so “ ga vzeh stanovalri c-™: e:IL „„ podjetjem 1 -n u£0t0VI,i’ da s tem . ^režicah in - ^°lske upra,~ * Ffanc Čemtr - -na’ Je poslanec SKD Zakonu y !cze vložil dopolnilo k . . 8eoa W»?dCm Predlaga - kaj bi j °nu, v n’ Ze vložil dopolnilo k drugega kot (JCm Predlaga - kaj bi V Krškem‘i°-naj b° šolska uprava Posavske’r ' ga *menuje “center ssagKiasas&s: v) ?akdodržit ^F1 - Mislili smo že, co t jPravi v jai,FOrtno kliko v občinski v ffortno-reiti1’ P? kaže’ da ni tako. , Vl>n se Ea. atlvnicenter Brežice ' jSsS«MSM l»snQ, aza dejavnost, zdaj še ni Na ;a odbora srednje c?.t)i Odbor8 sp0darstva. tudi sami J^oje si,3’:!asno ln glasno ponu-Kritina i ?ni°dbora P°darslva' tul š&SSSTSiSj ^iInka bod rbcl Brcbus Brežice b otroke zgradbe bodo priskr-ki ' h*a občinski feoI>i’kiješe?iH! ' Na občinski J**'obfin, vcd,’° občinska last, ^^fcvStao^“inir kj^bnih kortrd ,ega za zdaj nima S'tx#r;,°etLps 1 žee,a®tva Jernr.rn-7''Ster umetnega ^SU^j-™ga je :Vp,raša| t; I 2°rko na seji sveta bi^alSefJ6 občinski grb, ki ga tiiUb||,daKa ohrCJŠnde oblasti- Čas 8a Mesijo ali vrnejo last- gasSasa...... fcŽ&f-SSSSKl Coga^ojanaSaimič iz Vel. ^.•sspisassss K>>č iz rj eJ°> Anica Gorišek ,au« roiovic iz Anica Gorišek ______ * ia, Anica - Mar- Ifets s-5 'jKu:;ac:i,;d “ o'® C 'k KržklPen,sa. Jožica Ma-rske8a - Uroša. ;ovega * ' s Čestitamo! IKMU 12 NAŠIH OBČI N HMU Koliko blokiranih Podatki iz Agencije niso vzpodbudni za Posavje KRŠKO - Iz krške podružnice Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje sporočajo, da je bilo v gospodarstvu Posavja lansko leta začetih 14 stečajnih postopkov. Od tega polovica odpade na podjetja bivše Kovinarske (Gradbena oprema, Kovinarska, p. o., Procesna oprema, Ekologija, Gostinstvo, Consulting, Intelektualne storitve), drugo polovico pa predstavljajo podjetja: SOP Klepar Krško, Žaga Sevnica, Clann Loka pri Zidanem Mostu, Sami Sevnica, Kovinoplast Jesenice na Dolenjskem, PEM Artiče in ISO Krško. Podatki o blokiranih žiro računih v posavskem gospodarstvu kažejo naraščajoče težave z likvidnostjo. Povprečni zneski blokade so iz meseca v mesec (razen v decembru) pospešeno naraščali. Novembra je bil znesek skoraj za trikrat večji kot prvi mesec v letu, decembra pa kljub padcu še vedno več kot dvakrat večji. Vse leto je naraščalo tudi število nad 5 dni blokiranih pravnih oseb (januar 110, december 135). Najvišje povprečne zneske blokade je zabeležilo gospodarstvo občine Krško, na katero je npr. decembra odpadlo 1,9 od skupno 2,4 milijarde povprečnega zneska blokade. Število podjetij z blokiranim računom pa je bilo bolj enakomerno razdeljeno, v decembru po 54 v krški in brežiški ter 27 v sevniški občini. B. D. G. • Dajte mi sončen balkon brez razgleda na Balkan. (Cimerman) SOBOTA POSTAJA DAN ZA KULTURO KRŠKO - Kulturni dom Krško priredi to soboto ob 19.30 koncert, na katerem se bo v prvem delu predstavil trio, ki ga sestavljajo: Cveto Kobal (flavta), Vo-lodja Balžalorsky (violina) in Igor Saje (kitara), po odmoru pa še duo Miro Božič (orglice) in Blaž Pucihar (klavir). Bal-žalorsky je med vodilnimi profesorji violine in uspešno koncertira doma in v tujini, Kobal je podiplomski študij opravil v ZDA in Franciji ter za svoje nastope na tekmovanjih prejel številne nagrade. Saje pa sodi v prvo generacijo slovenskih kitaristov koncertantov. Študij je končal v Grazu in nastopa kot solist ter v komornih sestavih s priznanimi glasbeniki doma in na tujem. Miro Božič je študent arhitekture in se z orglicami preizkuša v različnih glasbenih zvrsteh od klasične glasbe do jazza in blue-sa, na klavirju pa ga tokrat spremlja Blaž Pucihar. V Posavju še čakajo na dr. Drnovška Podjetnike žulijo odnosi s stečajnimi upravitelji KRŠKO - Gospodarstvo Posavja, Območna gospodarska zbornica in podjetniki si že vsaj pol leta prizadevajo, da bi regijo obiskal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Pred volitvami so bili tik pred tem, da pride, a je zmanjkalo časa. Posavci še vztrajajo, saj menijo, daje v regijskem gospodarstvu še obilica nerešenih zadev, čeprav se je nekaj odprtih vprašanj iz spiska za obisk premierja medtem že rešilo ali začelo reševati. V Drnovškovem kabinetu nimajo nič proti takemu obisku, predlagajo pa predhodni sestanek s svetovalko vlade za gospodarska vprašanja Hildo Do-lcnc-Mihevc. Združenje posavskih podjetnikov (deluje pri zbornici) je v petek pripravilo okroglo mizo, na katero so povabili predstavnike bank, ki delujejo na območju regije, da bi predstavile svoje storitve ter način in pogoje poslovanja. Na pobudo nekaterih članov odbora Območne gospodarske zbornice pripravljajo za eno od naslednjih sej posebno temo o problematiki stečajev, predvsem o odnosih med najemniki ali kupci in stečajnimi upravitelji. Pri tem ne nameravajo premlevati preteklih dogodkov, ampak se informirati in dogovoriti zana-prej. “Stečajni upravitelji so profesionalci, oni že vedo, kaj in kako, obrtniki pa ne!” pravijo. Sicer pa v zbornici ravno zdaj poteka kandidiranje novih članov upravnega odbora ter za funkcije na državni ravni. B. D. G. Trideset let Agorkombinata Krško Podjetje seje moralo ves čas prilagajati politiki - Številne reforme so Agrokombinat temeljito pretresle - Kljub težavam veliki načrti - Možne tudi nove zaposlitve KRŠKO - 26. maja pred 30 leti je iz takrat treh kmetijskih zadrug: Krško, Kostanjevica in Brestanica nastalo podjetje Agrokombinat Krško, imenovane tri zadruge pa so nastale iz 18 zadrug. Tako je Agrokombinat prevzel naloge usmerjanja razvoja kmetijstva, pripadajoče trgovske in usiužnostne dejavnosti, klanje živine in zemeljska dela za obnovo vinogradov in sadovnjakov. Podjetje je bilo ves čas pod pritiski političnih poskusov s kmetijstvom in reform, kljub temu mu je s pomočjo razumevanja in enotnosti SEPTEMBRA BO OBNOVA KLAVNICE KONČANA - Čeprav so bili načrti za prenovo klavnice v Kostanjevici narejeni že leta 1960, pa so pred kratkim le začeli z obnovo. Obnovljena klavnica s predelavo bo začela z delom v začetku septembra, podpisani pa sta tudi že pogodbi za dobavo čistilne naprave in opreme za predelavo. (Foto: T. G.) v kolektivu kot tudi s podporo poslovnega sistema Mercator uspelo obdržati svoje mesto na trgu, ki se bo, glede na načrte, še utrdilo. Tako je podjetje delovalo v času pospeševanja družbene lastnine, usodna je bila tudi seja CK leta 1972, ko so sprejeli sklep o pospeševanju družinskih kmetij. Takrat sta se oblikovala dva TOZD-a; lastna proizvodnja in kooperacija. Zakon o združenem deluje reorganiziral podjetje v 4 organizacije. Leta 1977 so se pridružili poslovnemu sistemu Mercator. Velik pretres je Agrokombinat doživel z osamosvojitvijo, saj je izgubil pomembno hrvaško tržišče, nikoli pa se ni vezal le na en trg, saj so na primer sadje zadnjih 20 let izvažali v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Nizozemsko in Belgijo. Zakona o zadrugah in o denacionalizaciji so in bodo v podjetju še močno občutili. Tako so tretjino premoženja dali zadružni zvezi, za dobro polovico Agrokombinatovih površin pa so vloženi denacionalizacijski zahtevki. Kljub težavam so med letoma 1980 in 1990 izpeljali več programov, med drugim melioracije, zgradili hleve za govedi, razvijali mini farme pri kmetih, kjer so v enem letu vzredili celo 11 tisoč prašičev, sedaj jih le 1.500. Posadili Podjetniki navezujejo stike Delegacija posavskih podjetnikov obiskala slovensko deželno gospodarsko združenje v TVstu NAJMLAJSI PEVCI V GRAJSKI DVORANI BREŽICE - Slavnostna dvorana brežiškega gradu bo imela v ponedeljek, 29. maja, ob 18. uri v gosteh najmlajše pevske zbore v svoji zgodovini. Akustičnost dvorane bodo tokrat okusili trije pevski zborčki, ki so v tem šolskem letu delovali v vrtcu Brežice pod vodstvom prof. Betke Križanič iz Glasbene šole ter vzgojiteljic Silvije Molnar in Gordane Pšeničnik. Prireditvi so dali naslov “Poj z menoj”. KOMEDIJA IN OPERA KRŠKO - Prihodnjo soboto, 3. junija, ob 20. uri bo v Kulturnem domu Krško komedija Štajerec v Ljubljani, teden dni pozneje, 10. junija, ob isti uri pa operna predstava Traviata. KRŠKO - Obisk delegacije Združenja podjetnikov Posavja pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu, priprave na poslovno konferenco med podjetniki iz Zagreba in Posavja in priprave na volitve v organe in funkcije v Gospodarsko zbornico Slovenije in Območno gospodarsko zbornico Posavja - to so aktivnosti, ki so jih predstavili na seji upravnega odbora Združenja podjetnikov Posavja. Prejšnji teden seje iz Trsta vrnila 4-članska delegacija Združenja podjetnikov Posavja, ki si je na povabilo deželnega gospodarskega združenja ogledala tamkajšnji pospeševalni center podjetništva, kjer igrajo pomembno vlogo država, regija, občina in podjetniki. Podoben način organiziranja poskušajo vpeljati v Kranju, zato bodo posavski podjetniki navezali stike z njimi. Gre za načrtno in organizirano pospeševanje inovativnih projektov; v Italiji so v tem centru sprejeli 35 projektov, Boj pri Brežicah se nadaljuje Na dnevnem redu spet selitev brežiške porodnišnice v Novo mesto - Namesto stroke politika? - Posavje zahtevalo svoj Zavod za zdravstveno varstvo, država regijo deli BREŽICE - Čeprav je kazalo, da je najhujše že mimo, sc boj za samostojno zdravstveno regijo Posavje in za obstoj brežiške porodnišnice komaj začenja. To napoveduje plan zdravstvenega varstva RS - Zdravje v Sloveniji do leta 2000, ki je pred drugo obravnavo v parlamentu. Državni zbor naj bi obravnaval ta plan v juniju, lahko pa se zgodi, da bo obravnava prestavljena na jesen. naslovljeno na državni zbor, še koristnejše pa bi bilo, če bi se namesto za protestno spomenico dogovorili, • Ker se je 20. maja iztekel rok za evidentiranje kandidatov za volitve v organe in funkcije Gospodarske zbornice Slovenije in območne gospodarske zbornice Posavja, ki bodo 19. junija, so na seji upravnega odbora Združenja podjetnikov Posavja predstavili do takrat prijavljene kandidate. Za predsednika GZS kandidirata Dagmar Šuster in Jožko Čuk, regionalna združenja podjetnikov bodo verjetno v skupščino GZS izvolila 10 članov. Posavju pripada eno mesto, kandidirata pa Emil Vehovar in Boris Macur. Upravni odbor Območne gospodarske zbornice Posavje pa bo štel 15 članov. Plan regijo spet deli na dve območji in ne upošteva zahteve Posavcev po lastnem Zavodu za zdravstveno varstvo, ki naj bi do leta 1998 pričel s proučevanjem social-nomedicinskih, ekoloških in demografskih vplivov na prebivalce Posavja, najkasneje do leta 2000 pa naj bi se v njegovem okviru oblikoval še mikrobiološki laboratorij ter služba za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo. Sedanji plan deli dejavnost tega zavoda na občini Sevnica in Brežice, ki bi spadali pod pristojnost celjskega zavoda in občino Krško, za katero naj bi to dejavnost opravljal ZZV Novo mesto. Isti plan tudi načrtuje prenos porodniškega oddelka iz Splošne bolnišnice Brežice v novomeško bolnišnico. V planu še pravijo, da se bo to zgodilo po sklepu razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in perinatologijo takoj po zaključeni investiciji v novomeški porodnišnici. Ker v brežiški bolnišnici napovedanega obiska delovne skupine še ni bilo, je mogoče sklepati, da ukinitev porodnišnice v Brežicah ne izhaja iz sklepa stroke. Število porodov v brežiški porod-nišnici je v zadnjih letih zaradi izgube hrvaških porodnic res padlo od čez 800 na 400 v lanskem letu, letos pa je začelo spet naraščati, tako da pričakujejo 480 novorojenčkov. Vse študije iz zadnjih let pa po drugi strani kažejo na visoko strokovnost v oddelku (nizka perinatalna umrljivost, nizko število carskih rezov, tokaliz, cerklaž, hospitalizacij med nosečnostjo in poškodb porodnih poti med porodom, dobro kondicijo rojenih otrok in visoko število induciranih porodov) in gospodarno organiziranost kombiniranega ginekološkega in porodniškega oddelka. • Po izjavi vodje novomeške porodnišnice dr. Pavlina za Radio Ljubljana je novomeška porodnišnica grajena z zmogljivostmi, ki so že preračunane tudi za posavske porodnice. Če to drži, potem se ne gre čuditi že večkratnim poskusom zaprtja brežiškega oddelka. Ker bi to dejanje v prvi vrsti prizadelo nosečnice in porodnice iz Posavja, b( bilo prav, da svoje rečejo tudi posavske občine. Kot kaže, bodo vse tri problematiko brežiške porodnišnice uvrstile na dnevni red prve seje občinskih svetov. slovenske strani. Posavski podjetniki so jim že izročili naslove tukajšnjih podjetij, Italijani bodo našo ponudbo proučili, ponudili pa so tudi pomoč pri nabavi materiala. Podjetniki se pripravljajo tudi na poslovno konferenco med zagrebškimi in posavskimi podjetniki. T. GAZVODA kdo bo vložil dopolnilo plana, kakšno bo in kdo vse ga bo podprl. B.DUŠIČ GORNIK Iz Posavja menda lahko pričakujemo tudi protestno pismo, 50 LET LOVSKE DRUŽINE BRESTANICA BRESTANICA - Lovska družina Brestanica priredi jutri ob 18. uri na gradu v Brestanici proslavo in otvoritev lovske razstave v počastitev 50-letnice obstoja družine. so prve plantaže sodobnih nasadov, razvijali vrtnine, tako so v boljših letih odkupili 150 vagonov kumar. Danes ima podjetje 4 enote: trgovina - servisi, poljedelstvo s farmo, sadjarstvo in klavnica. Enota sadjarstvo, ki je po številu zaposlenih največja, ima 280 hektarjev površin intenzivnih sadovnjakov, zaradi denacionalizacijskih zahtevkov pa nasadov ne morejo obnavljati. Po 6-letnem iskanju ustreznega sanacijskega programa so pripravili nov projekt, ki kaže, da bi to enoto - če ne v celoti, pa vsaj delno - rešili. Največji prihodek ustvari enota trgovina - servisi. Letos na- • Enote trgovina - servisi, klavnica in farma - poljedelstvo so v sanaciji, z novimi investicijami se bodo lažje prilagodili zahtevnim trgom domu in v tujini, trenutno pa je blokirano le sadjarstvo. Kot je povedal Ivan Kozole, bodo nove investicije prinesle tudi kakšno dodatno delovno mesto. črtujejo popolno prenovo trgovine na Resi in izgradnjo velikega prodajnega centra v pritličju sedanje upravne stavbe, kjer bo mogoče dobiti vse od traktorja do žemlje, prodaja pa bo tudi diskontna. T. GAZVODA 11 jih je center že preraslo, nekateri med njimi pa so navezali povezave celo z Ameriko. Tako se podjetnik z idejo obrne na center, ki mu pomaga pri izdelavi projekta, finančno ga podpre tudi država. Da se posamezen projekt osamosvoji, traja 4 do 6 let. V tem času podjetnik naveže odnose z drugimi partnerji in kooperanti. Za marketing, finance in organizacijo skrbi posebna neprofitna organizacija, ki podjetniku pomaga pri čim lažji izpeljavi ne-tehničnega dela. Podoben center ustanavljajo tudi v italijanski Gorici, računajo pa tudi na sodelovanje OSNOVNOŠOLCI SO TEKMOVALI V PLESU SENOVO - Minulo soboto je bil na Senovem 2. memorialni plesni turnir v družabnih plesih za osnovnošolce, ki so tekmovali v štirih kategorijah posamezno in ekipno. Med plesalci 1. in 2. razreda sta zmagala Sara Polovič in Rok Curhalek (OŠ Dobova), v kategoriji 3. in 4. razreda Anja Bračun in Nino Begtaševič (OŠ Kozje), med plesalci 5. in 6. razreda Anamarija Danko in Jernej Božič (OŠ Leskovec) ter med 7. in 8. razrede Natalija Felja in Aleš Bizjak (OŠ Leskovec). Valentin Dvojmoč, direktor območne gospodarske zbornice Globoko dobi do konca poletja boljše zveze Vrednost naložbe je 175 milijonov tolarjev GLOBOKO - Novomeška enota Telekoma napoveduje, da bo junija končala z deli na telefoniji Globoko, kar pomeni, da bodo julija tehnični pregledi in nato priključevanje naročnikov na omrežje. Naložba, ki so jo pričeli lanskega oktobra z adaptacijo prostorov za telefonsko centralo in nadaljevali z izgradnjo medkrajevnega in krajevnega omrežja, bo vključno z nabavo sodobne telefonske centrale in prenosnih sistemov stala 175 milijonov tolarjev. Novo telefonsko omrežje bo z najsodobnejšo digitalno telefonsko centralo nudilo boljše usluge sedanjim naročnikom in omogočilo priključitev 400 novih naročnikov. Globočani bodo poslej lahko uporabljali še vrsto novih storitev: preusmerjanje poziva, zapis klicanih številk in porabe impulzov, zveze treh naročnikov, skrajšano izbiranje, ugotavljanje nezaželenih klicev. Po novem bodo medkrajevne zveze potekale po optičnem kablu, ki je priključen na že obstoječega proti Bizeljskemu in, kot trdijo v Telekomu, pomeni trajno rešitev medkrajevnih zvez. Na območju krajevne skupnosti gradijo tudi krajevno omrežje, ponekod (v Župelevcu, Brezju, Piršenbregu, na Bojsnem in v delu Globokega) pa bodo uporabili prenovljeno obstoječe omrežje. Pri Telekomu pravijo, da imajo samo še nekaj prostih priključkov. Vse dosedanje naročnike bodo pred vključitvijo, ko bodo nujne tudi daljše ali krajše prekinitve zvez na tem območju, obvestili o novih številkah. B. D. G. DOLENJSKI LIST PESEM POSAVJA 95 V SEVNICI SEVNICA - Tradicionalna revija Pesem Posavja, ki jo prirejata Posavsko pevsko združenje in Zveza kulturnih organizacij Sevnica, bo tokrat v soboto, 27. maja, ob 19. uri v kulturni dvorani GD v Sevnici. Na reviji se bodo predstavili mešani pevski zbor Jutranjka Sevnica, mešani pevski zbor Lisca Sevnica, mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke, vokalna skupina Svit iz Krškega, moški pevski zbor Svoboda iz Brestanice, moški pevski zbor Slavček z Velike Doline, mešani pevski zbor KUD Oton Zupančič iz Artič, mešani pevski zbor KD Franc Bogovič iz Dobove, ženski pevski zbor KUD Brežice in ženski pevski zbor Viva iz Brežic. KORAK ZA KORAKOM DO OKREVANJA NOVO MESTO - Jutri in v petek, 25. in 26. maja, bo v prostorih Kulturnega doma Janeza Trdine zaključek kreativnih delavnic, ki so potekale pod naslovom Korak za korakom do okrevanja, na njih pa so sodelovali otroci in mladina iz Bosne in Hercegovine ter iz Novega mesta. Danes bodo ob 14.30 odprli razstavo likovnih del udeležencev delavnic, jutri bo ob 14. uri okrogla miza na temo “Kako živeti skupaj”, zvečer ob 19.30 pa zaključna prireditev “Kam greš, človek?”. Revija zborov Najboljši bodo nastopili na medobčinski reviji 2. junija v Trebnjem NOVO MESTO - Zveza kulturnih organizacij Novo mesto je tudi letos organizirala Revijo odraslih pevskih zborov Mestne občine Novo mesto. Na razpis se je prijavilo 15 zborov z Dolenjske, kar je več kot prejšnja leta, zato so revijo razdelili na dva dela. Prvi je potekal v sredo, 17. maja, na njem pa je nastopilo 7 zborov (vsak s tremi pesmimi) in sicer trije iz Novega mesta in po eden iz Šmihela, Šentjerneja, Ruperčvrha in Otočca. Drugi del revije pa je bil v sredo, 24. maja, ob ŽO.uri, ravno tako v Domu kulture Novo mesto, ko so ljubitelji zborovskega petja lahko prisluhnili še 8 zborom, petim iz Novega mesta, dvema iz Šentjerneja in Orehovice in enemu z Malega Slatnika. Staša Vovk, tajnica ZKO Novo mesto, je povedala, da revija sicer nima tekmovalnega značaja, da pa bo petje zborov strokovno ocenil Klavdij Koloini, zborovodja Mešanega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Najboljši dolenjski odrasli pevski zbori bodo tako zapeli na medobčinski reviji, ki bo letos 2. junija v Trebnjem. L.M. Ob 50-letnici dan šole drugačne vrste Razgovori, šport, glasba • Tisto, v čemer najdete več zadoščenja, je za vas najboljša pot. (Tagore) • Čudno je, da pri nas kultura tako slabo obrodi, saj jo kar naprej poli- vamo z gnojnico. (Jurič) Klub prijateljev Miklove hiše Družina Arko darovala hišo občini - Zbirajo člane, donatorje in sponzorje - Kulturno in turistično središče MARINČ V CELOVCU - Jože Marinč, akademski slikar iz Kostanjevice, razstavlja v Celovcu. V Avli, galeriji celovške univerze, je na ogled 23 del iz avtorjeve zbirke Ekspresije narave. Razpoznavna so po slikarjevi ustvarjalni evforiji, sprostitvi in spontanosti do odkrivanja narave. Pri otvoritvi so bili tudi predstavniki naše države v Celovcu. (Foto: M. Vesel) RIBNICA - Miklova hiša v Ribnici je bila nekdaj last družine Arko, nato po vojni nacionalizirana, njeni nekdanji lastniki oz. potomci lastnikov pa so se letos odpovedali denacionalizacijskemu postopku in jo darovali občini Ribnica. Že leta 1986 pa je skupina strokovnjakov izdelala elaborat o kulturnem in turističnem središču v Ribnici, se pravi prav o Miklovi hiši, naslednje leto pa se je ta že zamisel začela uresničevati. Hišo so namenili kulturi, jo obnovili in jo leta 1991 svečano odprli. Danes domuje v Miklovi hiši knjižnica s 30.000 knjigami, obisk v njej pa je desetkrat večji kot pred štirimi leti. V njej je tudi Galerija z eno najkakovostnejših zbirk modeme umetnosti v Sloveniji, ki so bile ustvarjene v trinajstih likovnih kolonijah. K Miklovi hiši sodi še Muzej, ki je odraz zgodovinskega dogajanja na tem obmo- Glasba daje novo podobo družbi Revija učencev glasbenih šol iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja v Trebnjem TREBNJE - Letos so bili Tkehanjci organizatorji tradicionalne revije učencev glasbenih šol iz Brežic, Črnomlja, Krškega, Novega mesta, Sevnice in Trebnjega. Trebanjski župan Ciril Pungartnik je v krajšem pozdravnem nagovoru dejal, daje ta revija priznanje trebanjski glasbeni šoli in njeni ravnateljici prof. Tatjani Mihelčič - Gregorčič. Šola je po Pungarlnikovem mnenju v zadnjih treh letih naredila izjemen korak, s tem pa zašla tudi v težave. Pungartnik je poudaril, da morajo občani ustvariti ustrezne razmere, da bi zagotovili tej šoli primerne prostore. Prosil je za podporo občanov, ko bodo na občinskem REVIJA UČENCEV GLASBENIH ŠOL DOLENJSKE, BELE KRAJINE IN POSAVJA - Domačini so k 19 točkam sporeda prispevali kar četrtino. Mlajši pevski zbor pod vodstvom Tatjane Mihelčič-Gregorčič (na posnetku) je začel revijo s skladbo Jakoba Ježa Moje frulice (flavta Sonja Lavrinšek, klavirska spremljava Zoltan Peter) in nadaljeval z Mihelčičevo Ptičjo svatbo. Med najboljši sprejem pri publiki kaže prišteti še nastop Črnomaljca Petra Juda (violina 2. r.) z Nikoličevim Koncertinom št. I ob klavirski spremljavi Andreja Kuniča (učitelj Andrej Kunič). Godalna komorna skupina GŠ Krško (Alenka Gradišek, Roman Šalamon, Nina Fabjančič, Natalija Medvešek, Sara Jagrič, Jerneja Žam, Breda Špacapan) - njena učiteljica je Marija Virant - je natančno izvedla Straussovo Pizzicato polko. (Foto: P. Perc) SUMUEVA ŠTUDIJA O NOVOMEŠKI AVTOBUSNI POSTAJI NOVO MESTO - Danes, 25. maja, bo ob 19. uri v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca predstavitev knjižne novosti Znak v prostoru. Gre za študijo dr. Naceta Šumija, ki je posvečena arhitektu Marku Mušiču oziroma novomeški avtobusni postaji, kot jo je zasnoval ta ustvarjalec, po rodu iz Novega mesta. Pri oblikovanju arhitekture postaje je uporabil črkovni znak NM (Novo mesto) in prvine grajske arhitekture, saj dolenjska metropola leži v dolini gradov. Navdih za delo so našli v gozdu BREŽICE - Jutri, 26. maja, bo na brežiški gimnaziji dan šole, ki bo uvod v praznovanje 50-letnice šole. Ob 9. uri bo zbor sedanjih in bivših učencev na igrišču pred šolo ali v dvorani kulturnega doma, če bo slabo vreme. Prisotne bo nagovoril ravnatelj Jože Antolovič, nato pa bodo v avli Gimnazije odprli razstavo Vojka Pogačarja. Prof. Alojz Konec bo predstavil še celostno podobo praznovanja obletnice. Ob 10. uri bo več okroglih miz, med udeleženci razgovorov bodo med drugimi tudi dr. Franc Agrež, mag. Miha Rostohar, mag. Marjan Šetinc, Jože Škufca, dr. Ivan Kristan in Igor Umek. Istočasno bo Gorazd Pozvek predaval o potovanju v Južno Ameriko in o vzponu na njen najvišji vrh, v kulturnem domu bo gledališko-lite-rarna predstavitev in razgovor o igri, gledališču in filmu (sodeluje Slavko Cerjak), odvijale se bodo športne dejavnosti in šah. Ob 12. uri bo v Posavskem muzeju glasbena prireditev, na bližnjih igriščih pa tekmovanja. Na Zevnikovi kmetiji na Čatežu bo jahanje, na rekah spodaj pa čolnarjenje. Ob 13. uri bo v telovadnici bivšega doma JLA koncert skupin The Bluesers in Lopatič fa-mily band. Cela vrsta slovesnih dogodkov ob obletnici šole bo še oktobra, ko naj bi na osrednji proslavi in srečanju profesorjev in dijakov vseh generacij gimnazije spregovoril predsednik Milan Kučan. Ob tej priliki bo izšel tudi zbornik, odprti bosta razstavi itd. B. D. G. NOVO MESTO - Ob tednu gozdov so skrivnostne in mogočne roške hoste prišle v Novo mesto pokazat svoj videz in dušo. Seveda se niso v dolenjsko metropolo privalila drevesa, podrast, gozdna črnica in od dežja in snega zlizane skale, le njihove podobe, ugledane z očmi štirih slovenskih likovnih umetnikov, so postavili na ogled v razstavišču SDK. Gozdarsko društvo Novo mesto je namreč v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Kočevje v počastitev tedna gozdov odprlo razstavo Misel in korenine 94. Ustvarjalni sadovi slikarske delavnice Misel in korenine 94 na ogled v razstavišču SDK Na razstavi so dela štirih Martina Avsenaka, Janeza Cerna« Maksima Sedeja ml. in Franc Slane. Gre za umetnine, ki soj slovenski likovni umetniki ustvari lansko jesen v likovni delava Misel in korenine. To je bila z ’ taka delavnica, ki sojo zasnovali J bitelji gozda in umetnosti v Kočevje z namenom, da °dP ' vrata skrivnostnih kočevskih goz za likovne umetnike ter ji® ? gočijo ustvarjanje v novem okolj s tem Kočevski in Kočevskemu $ dajo nove pomene. V obeh dos njih kolonijah so zbrali slikarje> različne tako po načinu de slikarski tehniki kot po odno sozda, vsem na ie bilo ustvarjanj ■ :-: ! VSAK S SVOJO PODOBO GOZDA - Otvoritve razstave v Novem mestu so se udeležili trije od štirih sodelujočih slikarjev: Martin Avsenak, Janez Černač in Maksim Sedej ml. (na sliki z leve proti desni). ljenjska izkušnja. Umetnine, ki »F ustvarili, pomenijo zanimive h ^ reši.ve in ustvarjalne pog|e = gozd, naravo in tudi človeka • Stvaritve druge kolonije so n JF razstavili v Kočevju, *etosS|0Ve- razstava med potovanjem po niji najprej obiskala Ljublj zdaj še Novo mesto. 0In Razstavo sta s krajšim nago odprla predsednik novonie jn gozdarskega društva Peterf) J|. predstavnik društva Kočevskin" f. ni park Janez Konečnik. Za -sj ni program sta poskrbela jj Dušan Pavlenič in Jože Fal ’ je prebral nekaj pesmi dole® pesnika Franceta Režuna Kajuhovo pesem. k! OŠ DRSKA POZNEJE ^ NOVO MESTO - Osnovn0n^‘a | [Jv Ho do začetka šolskega leta ' j J, s' > pričakovali v pretekiričakuj6ja’ * čju, kar še posebno velja za suhoro-barstvo in lončarstvo. Miklova hiša ima tudi programe svojih dejavnosti pa tudi pedagoški turistični program za vzgojo domačinov na tem področju. Miklovo hišo obišče na leto okoli 30.000 ljudi, ki obiskujejo različne prireditve. Se pravi, da Miklova hiša že veliko ponuja, a bi rada ponudila še več. Zato ustanavljajo tudi Klub prijateljev Miklove hiše, v katerega se lahko včanijo posamezniki, družine, podjetja in društva. Za posameznika je članarina 4.000 tolarjev letno (za študente 1.000 tolarjev), za družino 6.000 tolaijev, za družabnika 10.000 tolaijev (za dve osebi 15.000 tolaijev), za donatorja 85.000 tolarjev, za sponzorje pa 240.000 tolarjev. Člani kluba imajo razne ugodnosti pri obisku nekaterih kulturnih ustanov in olajšavo pri davkih. SLAVNOSTNI GLASBEN! JUBILEJ- V okviru praznovanja 25-letnice Glasbene mladine Slovenije in hkrati tudi 25-letnice Glasbene mladine Bele krajine, ki deluje pri glasbeni šoli Črnomelj, je bila v petek v črnomaljskem kulturnem domu prireditev, na kateri so se predstavili številni mladi glasbeniki. Kot je v pozdravnem govoru dejal ravnatelj GŠ Črnomelj Silvester Mihelčič ml., je program Glasbene mladine dostopen vsem, ne glede_ na starost, rasno in versko pripadnost. V imenu 224 otrok, ki obiskujejo GŠ Črnomelj, njeno organizacijsko enoto Metlika in dislocirani oddelek Semič, so zaigrali Primož Rogina na klarinet, Žana Povše in Peter Jud na violino, Tina Kočevar na kitaro ter trobilni trio, v katerem so Peter Štubljar, Boštjan Macele in Gregor Nemanič. Silvester Mihelčič nml. in Jakob Ivan sta se predstavila v duu kontrabasov, Silvester Mihelčič ml. kot mojster na elektronski harmoniki, medtem ko je 22 tamburašev zaigralo v tamburaškem orkestru GŠ Črnomelj pod vodstvom Silvestra Mihelčiča nml. (na fotografiji). Gost prireditve je bil godalni kvartet bratov Feguš iz Maribora. (Foto: M.B.-J.) so pričakovan v preit*'—% niti največji optimisti ne pr oinanj' Pob da ga ne bo - je Pos!ef‘C“e^steV f kanja denarja. Finančnih • ,ugitfl t D rt lf n ie /manjkalo, med ^ j 5N osnovi*, |^ zato, ker so za obnovo os j,0t so Šmihel namenili več dena J^n3Cjje -a I »iha načrtovali pred aMgJ o#** L B2isr«a£fc5S s Ker so načni l w n0 ih, padli v vodo, bodo osno;" tiP3 ga razpleta bodo načrt q0sP°r? Drska preprojektirali, k° f r6ndv Ij čili na nedavni tiskovni ko 'Oj občini Novo mesto. I {r0c Nihče nič ne jemlje, a tudi ne daje V Črnomlju sprejeli sklep o javni infrastrukturi svetu obravnavali predloge za boljše pogoje GŠ Trebnje. Ravnateljica Mihelčičeva pa je poudarila, da kultura daje obraz in tako je tudi slovenska glasbena (po)ustvarjalnost dala nov obraz tej družbi, tega pa ne bi mogla dati brez 53 osnovnih glasbenih šol po vsej Sloveniji. Sreča in dobro za revnejša okolja je po besedah prof. Mihel-čičeve to, da so glasbene šole prišle v republiške jasli. Še vedno je trebanjska glasbena šola v veliki prostorski stiski, saj je med 53 šolami po kvadratnem metru na učenca na zadnjem mestu v Sloveniji. V kratkem si obetajo, da bodo začasno rešili vsaj najhujšo prostorsko stisko, Trebanjci pa so prepričani, da bi bila prava rešitev le nova glasbena šola. P. P. ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so sprejeli sklep o določitvi javne infrastrukture na jjodročju kulture. Gre za nepremičnine in opremo, ki so javna lastnina, namenjena opravljanju kulturne dejavnosti, ki se v primeru denacionalizacije ne vračajo v naravi. S tem sklepom so tudi zaščitili funkcionalnost objektov, ki se ne bodo mogli uporabljati v druge namene razen kulturnih. Tako bodo odslej v črnomaljski občini k javni infrastrukturi na področju kulture prištevali kulturni dom, Špcličevo hišo in mladinski kulturni klub v Črnomlju, rojstno hišo Otona Župančiča v Vinici, kulturna domova v Adlešičih in Dragatušu ter gasilske domove v Vinici, Gribljah, Dobličah, Tribučah, na Butoraju in Preloki. BOJAN KLANČAR V GALERIJI KRKA NOVO MESTO - Jutri ob osmih zvečer bodo v Galeriji Krka v avli Krkine upravne stavbe v Ločni odprli razstavo slik in grafik akademskega slikarja Bojana Klančarja iz Cerknice. Avtorja in njegova dela bo na otvoritvi razstave predstavil umetnostni kritik Janez Mesesnel, v kulturnem programu pa bo nastopila pevka Alenka Godec. Razstava bo odprta do konca junija. S PESMIJO V POMLAD NOVO MESTO - “S pesmijo v pomlad” je naslov revije otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo vsako leto prireja Zveza kulturnih organizacij Novo mesto. Tokrat je potekala v torek, 23. maja popoldne, v Domu kulture Novo mesto. Na njej se je s po tremi pesmimi predstavilo 7 otroških, mladinskih in mlajših mladinskih osnovnošolski zborov, in sicer iz Vavte vasi, Dolenjskih Toplic in Novega mesta (Grm, Bršljin). Zapisi iz Fuxovega vinograda Že tretja letošnja publikacija Jožeta Dularja^ je pred kratkim praznoval 80-letnico živU^^L-- METLIKA - Pred dnevi je izšla knjižica Jožeta Dularja Zapisi iz Fuxovega vinograda. To drobno, a izredno prijetno in priljudno knjižico je “ob svoji osemdesetletnici za svoje prijatelje in še za druge založil in izdal avtor”. V letu, ko obhaja 80 let življenja, je to že tretja publikacija tega plodovitega pisatelja iz Metlike. Najprej mu je Belokranjski muzej, katerega ustanovitelj in dolgoletni prizadevni ravnatelj je bil, ob lepem življenjskem jubileju v knjižici izdal njegovo razpravo Svetila v Beli krajini, nato je pri Dolenjski založbi izšla knjiga Prošel je pisani vuzem, v kateri je 30 zapisov iz belokranjske preteklosti, z Zapisi iz Fuxovega vinograda pa je Dular obudil spomine na čas pred polstoletjcm. Gre za 20-letno kroniko nekega vinograda v Berčicah pri Metliki, s katero se je pisatelj oddolžil tistemu času in spominu na svoje najbližje, predvsem spominu svoje pokojne žene in Fuxove rodbine, iz katere je žena Silva izhajala. Dularje to kroniko napisal že pred desetletji, natančno maja 1948, in to svojemu tastu Robertu Fuxu ob 10-letnici lastništva vinograda in zidanice v Berčicah. Kroniko je Dular napisal po zapisih, ki sta jih v zvezi z vinogradom in zidanico zapisovala metliški krojaški mojster in trgovec Robert Fux in njegova žena Ana. Njun zet, pisatelj Jože Dular, je te zapise uredil, povezal in literarno obdelal ter jih sedaj po skoraj pol stoletja natisnil v tej knjižici, za katero je prispeval tudi fotografije iz tistega časa. Kronika izpričuje lep odnos in ljubezen gospodarja do svojega trtja in narave sploh ter navezanost na svojo ožjo domovino Belo kraji- y i/ letA PLODOVIT PISATELJ - j(li so ko je dopolnil 80 let zlf J n^lat' izšle že 3 publikacije Jože ja, napoveduje pa še dve. plorij3*!3 no in sc zaključi na sv. v .j je dan 4. maja 1948, 9U ytis0v dodal še nekaj zapisov 1 jCj ia gostov v gostoljubni zrn jru-Fuxovi oziroma Dularjo 'lini Droilnrom Off1 7.3 __ .Inf' jevih prijateljev in jk3 W Engelbcrta Gangla, dr. 'jev.POdjelje ošk°doval za 727.000 fSarrSSSiKiS7; R^sa-:: NA v*-OMILCA - ivSrnrečnilfaj F° M:uri sta neznan-, »lomih kovi ubc' v Novem mes-' i^tohri Stavnovanje in ukradla ', SlotiJ v-. ^'czi'anca je lastnica i^L°Vano nrlfi" deJanju. ko je nepri-^cgni|a^ l.a d°mov. Vlomilca sta ,fi i p a’ PoJicisti pa ju še iščejo. ||C |1NjiSKv^Vallokalvgra- cn ne^n« v noči no . |0’ i:ic l|' I Pob, ^neevt?’/1 n^b- maj je prišel °kala jn .nomljudo nedograjene-ll>v-lnavho(|„!ni0ntiral ter ukradel fl° I L^kan i|.Kn.a ln steklena vrata ter il» j„ l °dovai ln z ostfim predmetom f LSičll?i?dboia> lesen strop )S S enika a rlavni vhod- Neznanec •o- l)(|ato|ajjcvU- oškodoval za okoli SfeNE ukradla av- Sev julno n q maja ob 18-uri sta v Ctci Prišla H V Florjanski ulici v so,ka'ki sta dva neznana mlajša t^itttiika Sf.zan'mala za nakup tv ,ad'll'zProrij ^ed ogledovanjem je oSVmafcPolicc ukradel avto-g0 .^4,5t ., Blaupunkt Augsburg So4a, ”59R2688598 in tr Val za 28.000 tolarjev. ^HNi «sar f“P°zorii P.1 °K - Na podla-ll j>ekcikw^anov 'n pristojnih SevHa i‘h služb občina in t-Site a. kuPnost opozarjata As..»ezss° 1'ker nf. ,s° tudi potoški lov-ii tastpiZna^‘*n‘b potoških naval? raznovrstni viken-^Zidad"th barak in bruna-kSki ?ln,h Poslopij, katerih Kpnjc v So Predvsem tiste uličnem nas,ajajo v vodo-L 5 tiaih Prcdelu Travnika in S ?Pozari Ztreba‘»braniti, na ^bprtosf1*1 ob*"*na ‘n krajev- A. K. Slovenska meja vleče tujce Varnostne razmere zadovoljive - Preko meje poskušajo prepeljati več hladnega kot strelnega orožja METLIKA - Na postaji mejne policije Metlika, ki nadzoruje prehajanja čez državno mejo na treh mednarodnih mejnih prehodih - v Metliki na cestnem in železniškem prehodu ter v Vinici -ugotavljajo, da so bile varnostne razmere v preteklem letu zadovoljive. Na tej postaji je 35 zaposlenih, povprečna starost pa je le 24 let. Lani je mejo na omenjenih prehodih prestopilo več kot 2,600.000 potnikov, kar je za desetino več kot leto prej; od tega je bila le četrtina državljanov Slovenije. Število domačih prehodov se zmanjšuje, je povedal komandir postaje mejne policije Metlika Mladen Desnica. Lani so zabeležili 40 kršitev zakona o orožju, leto prej le 5; gre pa predvsem za orožje in strelivo, ki ga je prepovedano nabavljati in imeti v posesti ter za hladno orožje. V 33 primerih so beležili kršitev zakona o nadzoru državne meje. Opazen je upad orožja in streliva, medtem ko je več hladnega orožja. Thko so lani zasegli 11 samokresov, 41 kosov hladnega orožja, več kot 1.100 kosov različnega streliva in drugo. Lani so zavrnili skoraj 1.200 oseb pri vstopu v državo zaradi neizpolnjevanja pogojev zakona o tujcih, leto prej pa skoraj tisoč. Lani se je v primerjavi z letom prej podvojilo število izdanih dovoljenj za vnašanje orožja v Slovenijo, ki so jih izdali predvsem lovcem, za pol pa se je še zmanjšalo število izdanih vizumov zaradi enostranske ukinitve za prihode iz ZDA, Kanade, Koreje in Avstralije. Na podlagi pogodbe o vračanju oseb na skupni državni meji, podpisane med vla- dama Slovenije in Hrvaške, je bilo hrvaškim varnostnim organom izročenih 81 oseb, od tega več kot polovico državljanov Bosne in Hercegovine, ter velik del hrvaških državljanov. Gre namreč za osebe, ki so pri nas prestale zaporne kazni ali so bile sodno ali upravno kaznovane in jim je bil kot stranska kazen izrečen ukrep izgona oziroma odstranitve, ker so ilegalno prišle v Slovenijo, ali za osebe, ki so kako drugače kr- • V zadnjem času seje povečalo število preletov hrvaških helikopterjev čez našo mejo; preleti so predvsem nad mejnim prehodom Vinica. Tako so v zadnjih dveh mesecih zabeležili 15 kršitev zračnega prostora, o tem pa sproti obveščajo ministrstvo za notranje zadeve oz. obrambno ministrstvo. šile zakone v notranjosti države ali niso izpolnjevale pogojev za bivanje pri nas.____________ 1 H T. GAZVODA Za umor očeta šest let zapora Marjan Brajdič pred tremi leti pijan ustrelil očeta - Po umoru si je hotel soditi sam - Zaradi močno zmanjšane prištevnosti in drugih okoliščin 6 let zapora NOVO MESTO - Prejšnji teden seje na okrožnem sodišču v Novem mestu nadaljevala glavna obravnava, kije bila marca prekinjena zaradi pridobitve mnenja psihiatra. 32-letni Marjan Brajdič je namreč 4. marca 1992 v romskem naselju Žabjek z vojaško puško M 48 ustrelil svojega očeta Kesa, ki je zaradi treh strelov takoj umrl. Marjan Brajdič, ki ga kličejo alkohola najmanj 2,2. Čeprav je tudi Sandi, je usodnega dne po- Marjan v očeta streljal trikrat: pival z očetom, popila sta dva li- najprej v trebuh, nato še v glavo tra ruma. Med njima je prišlo do in pod pazduho, pa je bil že prvi prepira, daje Marjan očeta ustre- strel usoden. Keso je bil, kadar je lil, a je izvedel šele 21 dni po ne- bil pijan, zelo siten, pri sebi je sreči v bolnišnici od žene, kamor nosil tudi nož, tega pa je, po pri- so ga prepeljali, saj je po tem do- povedovanju priče, hotel upora- godku streljal tudi vase. Tako je biti tudi takrat v sporu s sinom, danes brez enega očesa, očesna Istega dne je Keso udaril Mar- votlina se mu gnoji, pa tudi ust ne janovo mamo, kar je sovražni od- dar je še v bolnišnici, saj se je rodil dva meseca prezgodaj, težak 1,3 kilograma. Marjana je sodišče spoznalo za krivega, prisodilo pa mu je šest let zapora. Kazenski zakonik RS za zaporne kazni nad 5 let opredeljuje možnost pripora, ki ni obvezen, Marjan je do pravnomočnosti sodbe na prostosti. V priporu ni bil niti takoj po dejanju, saj je šel na zdravljenje, ker pa se je v teh treh letih na pozive sodišča redno odzival, pripor ni nujen. T. GAZVODA more čisto odpreti. Marjan se z očetom ni razumel. Pogosto sta se kregala, tako daje Marjan raje živel v Šmihelu pri ženinih starših. Psihiater je ugotovil, da je Marjan streljal v očeta v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in vinjenosti, tako Marjan kot oče sta imela okoli 2 promila alkohola v krvi, zaradi poznega odvzema krvi pa je po mnenju sodnega izvedenca znašala stopnja nos do očeta še stopnjevalo. Ker tudi Marjan veliko pije - kot je sam rekel, spije vse, kar dobi -takrat pa je zelo nevaren, po mnenju psihiatra zdravljenje alkoholizma ne bi bilo smiselno in bi bilo neučinkovito glede na okolje, v katerem živi. Marjan živi v izvenzakonski skupnosti z Marijo Brulc, imata dva otroka, eden hodi v prvi razred, drugi je star dva meseca, ven- * Za umor kazenski zakonik RS predvideva zaporno kazen najmanj 5 let. Zaradi olajševalnih okoliščin - Marjan je bil takrat, ko je ubil očeta, močno vinjen in zato v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, poleg tega ima družino, odnosi z očetom pa so bili znani - mu je sodišče izreklo 6 let zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna. Pripor - poseg v svobodo Predstavitev mnenj o spremembi zakona o kazenskem postopku pokazala, da ne smemo hiteti Kočevska stranpota EKSPLOZIJA V KOČEVSKI REKI - 17. maja dopoldne je zagorelo v sesalnem vodu za žagovino na žagi v Kočevski Reki. Prišlo je tudi do eksplozije. Škoda še ni dokončno ocenjena. Policisti pa so napisali prijavo državnemu tožilstvu. KDO JE LASTNIK ŽICE? - V Rožni ulici v Kočevju so našli 20. maja več kolobarjev bakrene žice v skupni teži okoli 80 kg. Prepeljali so jo na policijsko postajo in čakajo, da se bo oglasil lastnik. ZAŠLA JE V MOČVIRJE - 20. maja so iz zdravstvenega doma v Kočevju sporočili policistom, daje pri njih K. J., ki sojo našli v močvirju. Po sedanjih ugotovitvah naj bi omenjena ženska zašla v močvirje. Ker je bila pod precejšno dozo alkohola, so jo kasneje odpeljali v ljubljansko bolnišnico. SMRT V MOZUU - 21. maja ob 21.50 je bilo policiji sporočeno, daje Š. J. vozil z avtom skozi Mozelj in trčil v kravo, ki je bila na cesti. Krava je izgubila življenje, bik pa ni bil poškodovan. “DELOVNI” ŠOLARJI -19. maja ponoči so v bližini osnovne šole v Kočevju šolarji prevračali smetnjake, obračali prometne znake, na nekdanji kavarni pa so razbili šipo. Policisti so jih polovili, starši pa so prišli po svoje miljenčke na policijsko postajo. Predlagali jih bodo za kaznovanje. • Ko nas življenje dodobra izuči, je večinoma že vse prepozno. (RingbhiP er) Čeprav imamo Slovenci nov zakon o kazenskem postopku šele nekaj mesecev,- so nekatera zelo odmevna huda kazenska dejanja, katerih osumljenci so kljub temu na prostosti, spodbudila pravosodno ministrstvo, da pripravi spremembe zakona, s katerimi bi lahko pripor odredili že zoper tistega, za katerega je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen 10 ali več let zapora. Pred kratkim so v Ljubljani pripravili prvo javno prestavitev mnenj k predlogu zakona, razprava pa je pokazala, da s spremembami ne bi smeli hiteti. Odreditev pripora je namreč naj-težji poseg v človekove z ustavo zagotovljene pravice in temeljne svoboščine, zato morajo biti zakonske določbe o pripornih razlogih v skladu z ustavo in mednarodnimi konvencijami. Ustava določa, da se sme pripor odrediti zoper osebo, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, “kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskeg postopka ali za varnost ljudi”. Novi zakon določa, da se pripor odredi, če gre za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen 20 let zapora, vendar se lahko sodišče odloči, da pripora ne odredi. Kompromisno rešitev zakon prinaša tudi v primeru, če je po opravljeni glavni obravnavi izrečena kazen 5 ali več let zapora. Po novem zakonu ni več možno odrejati pripora zaradi vznemirjanja občanov. Pripor po vložitvi obtožnice lahko traja največ 2 leti, če v tem času ni izrečena obsodilna sodba, se mora obtoženca izpustiti na prostost. Po novi zakonodaji se odredi pripor za 23 kaznivih dejanj, če pa bi bil sprejet vladni predlog, bo pripor obvezen za 112 kaznivih dejanj. Kazensko pravo ne prenese hitrih posegov, zaradi nekaj primerov kaznivih dejanj, ki so vznemirili javnost, pa kazenskega zakonika ne moremo spremeniti ali, kot je dejal prof. dr. Ljubo Bavcon: “Pripor ne sme biti obvezen, lahko je le izjemen za najhujša kazniva dejanja.” TG. SEJEM VAROVANJE-SECURITY LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču so v torek odprli jubilejni, 5. slovenski sejem varovanja objektov, premoženja in oseb z naslovom Varovanje - Security. Poleg domačih dosežkov bodo na ogled tudi tuji. Sejem bo odprt do 26. maja. I» K Anl | S ^ I g JK&ELJ NESREČE XČ\a; Ma'jaž O. je 16. maja f" jj^Sti „0subiii avto po magis-\l.r'Pe|iarniee Proti Krškemu. > >° reH1ZVen P|javSke8a. Je NNk ces,e Pr‘peljal ne-iVVe stovornega avtomobila ,‘ V1 trfo„Slv° ponjavo. Matjaž je i.\ vdeSnnjc tak°, daje sunkoviti h"9 laiii Vendar ga je zaneslo \H0 P; ga obrnilo na levi bok L laV|(,adaril »h drsno ograjo. k On,obilje odpeljal naprej. Sopotnica v avtomobilu je bila poškodovana, na vozilu pa je za 250.000 tolarjev škode. TRČIL V DREVO - 20. maja ob 19.50 je 21 -letni Alojz J. vozil avto po lokalni cesti od Drnovega proti Bregam. Ko je pripeljal na Drnovo do stanovanjske hiše št. 9, je zaradi neprimerne hitrosti in vožnje preblizu desnemu robu ceste zapeljal na travo in trčil v drevo. Alojz se je hudo poškodoval, prav tako sopotnika, 14-let-ni S. P. in 18-letni 1. K. Maščevanje na najkrutejši način Janez Pretner streljal v Branka Grahka iz maščevanja - Slednji naj bi pred šestimi leti v obrambi streljal v njegovega očeta - Zapor očitno ni bil dovolj velika kazen - Sedaj v priporu samo še storilec METLIKA - V prejšnji številki Dolenjskega lista smo že pisali o tragediji pred metliškim Novo-teksom, ki se je zgodila 12. maja pet minut pred 22. uro. Takrat je 31-letni Janez Pretner iz Gradca z avtomatsko puško M 70 streljal v avto 42-letnega Branka Grahka, ki je takoj umrl, hudo pa je ranil tudi njegovo ženo 38-letno Jožico. Tokrat pa še nekaj podrobnosti. Sovraštvo med družinama ima starejše korenine. Po besedah Brankovega polbrata Žarka je k Brankovemu očimu Francu pred okoli šestimi leti prišel Janezov oče Janez Pretner in vprašal, ali pozna kakšnega kupca za orožje. Franc mu je povedal za nekoga v Bojanji vasi, vendar kupčija ni bila takšna, kot bi morala biti: za denar ni dobil orožja, zato se je zadeva končala na sodišču. Vendar to ni bil konec zgodbe, ampak šele njen začetek. Franc je namreč zagovarjal kupca iz Bojanje vasi, kar pa Janezu ni bilo pogodu. Kasneje je na vinski vigredi k Branku pristopil Janez mlajši in ga spraševal, kaj hoče njegov oče. Hotel gaje tudi udariti. Od takrat so si hišo v Svržakih pogosto ogledovali Janez in njegovi. Branka so čakali celo, ko je hotel v službo v Bell, zato je moral večkrat ostati doma. Do končnega obračuna je prišlo na trgu v Metliki. “Janez je hotel potegniti pištolo, in ko je Branko to videl, je iz kombija vzel pištolo ter ustrelil starejšega Pretnerja. “Bilo je samo vprašanje, kdo bo prej,” so spominja žarko. Zaradi tega je bil Branko obsojen na sedem let zapora, vendar je bil po 4 letih in 8 mesecih izpuščen. Po letu in pol prostosti je postal žrtev maščevanja... Branko je bil oče dveh otrok, 13- in 15-Ietnega fanta. Z ženo Jožico sta postopoma gradila hišo. Oba sta znana kot pridna delavca. Branko je bil pripravljen prijeti za vsako delo, včasih pa je delal tudi v dveh izmenah in obdeloval njivo. Imel je 15 let delovne dobe, nazadnje je delal v kmečki zadrugi, vendar prve plače ni dočakal. Letos sta nameravala z ženo najeti kredit, da bi opremila tudi zgornji del hiše, saj sta bili sedaj pri hiši dve plači. Po tistem dogodku pred šestimi leti pa Branko ni nikoli več prijel za orožje niti ga ni imel pri sebi. Kot se spominja njegov polbrat, ni nikoli pokazal strahu pred Janezovim maščevanjem, z Janezom sta se tudi večkrat srečala. Ker sta Žare in Janez skupaj delala, je Janez Žaretu lani rekel, da njegov polbrat nima za kaj živeti. Kot pravijo domačije Janeza k streljanju spodbujala njegova mama Olga, ki ni mogla preboleti moževe smrti, pred kratkim pa je na lotu zadela veliko vsoto denarja, s katerim naj bi nabavili orožje, s katerim bi se maščevali. Grožnje so se uresničile 12. maja, ko je Branko prišel čakat ženo, ki je delala v popoldanski izmeni. Takrat je v bližini že čakal Janez, v njegovem avtomobilu pa so bili še njegova sestra Bernarda, mati Olga in voznik Dušan. Jožica je kot ponavadi odšla iz tovarne in ob cesti za drevesom opazila ogrnjenega moža, vendar ni nič posumila. Pristopila je k Brankovemu fičku, vanj položila vrečko in dežnik in se usedla v avto. Medtem pa je zaslišala močno bobnenje, za katero prvi trenutek ni mogla določiti izvora. Sama ne ve, kako ji je uspelo odpreti vrata, da je prišla na pločnik, kajti takrat je bila že ranjena: dobila je 4 strele: dva sta le za nekaj centimetrov zgrešila srce, streli v ramo pa so prišli do kosti. Ko je bila na pločniku, je videla, da seje možev avto peljal naprej, ob njem pa je tekel možak, ki je še vedno streljal v avto in šoferja. Po krvavem obračunu seje napadalec z ostalimi spremljevalci odpeljal domov. Po pripovedovanju prič pa naj bi ob vrnitvi v Gradac Janez vzkliknil: “Hura, ustrelili smo Branka, še en okvir pa mi je ostal za policaje!” JOŽIČINO ZDRAVSTVENO STANJE SE IZBOLJŠUJE - Jožico so po nesrečnem dogodku prepeljali v novomeško bolnišnico. Od strelov v nogo, ramo in prsi je sedaj najslabša roka, saj je zaradi poškodbe kosti ne more premikati. Domači dogodka ne morejo ne razumeti ne pozabiti. Če se je to že moralo zgoditi, zakaj je Janez čakal, da je v avto sedla tudi Jožica? Ali je to maščevanje tudi konec obračuna med družinama? Žarko pravi, da se oni ne mislijo * Metliški policisti so s hitro ak-cijo osumljence izsledili doma še isti večer in jim zasegli orožje. Prizorišče so si ogledali preiskovalni sodnik, javni tožilec in kriminalisti. K preiskovalnemu sodniku v Novo mesto so privedli Janeza Pretnerja, ki je utemeljeno osumljen umora in poskusa umora, sestro Bernardo in Dušana, ki sta osumljena pomoči pri kaznivem dejanju umora, ter Janezovo mater Olgo, ki je osumljena napeljevanja h kaznivemu dejanju. Preiskovalni sodnik je za vse štiri odredil pripor, sedaj pa je priprt le še storilec. maščevati, upa pa, da bo storilec primerno kaznovan. T. G. k. ' a ' „. JL* * TAKO SE JE ZA ČELO - Branko Grahek je pred leti sredi Metlike ustrelil Janeza Pretnerja. Na posnetku: smrtno ranjeni Janez Pretner z ženo takoj po streljanju in tik preden so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je potem umrl. Branko Grahek je po prestani kazni postal žrtev krvnega maščevanja. (Foto: A. B.) 25. maja 1995 DOLENJSKI LIST Ojsteršek uresničil stare sanje Veliko slavje trebanjskega rokometnega kluba Akripol, ki se je po 12 letih uvrstil med najboljša slovenska moštva - Tekma že izgubljena - Odrešitelj je bil Tomaž Ojsteršek HUDE KAZNI ZA ELAN NOVO MESTO - Zaradi neredov, ki sojih prejšnjo nedeljo v zadnji minuti nogometne tekme v Domžalah povzročili Elanovi nogometaši, je disciplinski sodnik nogometne zveze Slovenije Milan Mesojedec kaznoval vratarja Nikolo Drku-šiča in Denisa Peršeta s šestmesečno, Vinka Primca in Andreja Kostrevca pa z enoletno prepovedjo nastopanja, medtem ko bo moral klub zaradi neprimernega obnašanja trenerja Vlada Klinčarovskega plačati 150 tisoč tolaijev kazni, Po besedah očividcev vratar Drkušič, ki je bil izključen po krivici za prekršek, ki ga sodnik sploh ni videl, sodnika ni napadel, čeprav seje pred pretepom vrnil na igrišče. Novo-meščani imajo sicer možnost, da se zoper ukrep disciplinskega sodnika pritožijo, vendar je verjetnost, da bi kazni omilili, verjetnost, da bi kazni omilili, zelo majhna. Elan, ki že do sedaj ni imel prav velike izbire igralcev, ki bi se lahko enakovredno merili z drugimi dru-goligaškimi moštvi, bo imel sedaj resne težave pri sestavljanju ekipe, denarna kazen pa bo hudo prizadela že tako precej prazno klubsko blagajno. TREBNJE - Nepopisno slavje je zavladalo v trebanjski športni dvorani, ko je sodnik še zadnjič označil konec drugoligaške rokometne tekme oziroma konec drugega podaljška tretjega Analnega srečanja med izolskim Delmarjem in domačim Akripolom, ki bo naslednje leto nastopil v prvi državni ligi. Junak tekme je mladi vratar Tomaž Ojsteršek, kije sekundo pred koncem obranil sedmmetrovko in s tem izsilil podaljšek. Tretja tekma finala zaključka prvenstva v zahodni skupini druge rokometne lige - prvo so dobili Tre-banjci in drugo Izoljani - med domačim Akripolom in izolskim Delmarjem se je začela izredno nervozno, tako, kot se za odločilni boj spodobi. Izkušena prvoligaška sodnika Kalin in Kovič sta z ostrejšim kriterijem sojenja sicer nekoliko umirila strasti, vendar je adrenalin v krvi tekmecev naredil svoje, tako da je bilo srečanje v določenih trenutkih tudi dokaj grobo, a meje spodobnega obnašanja nihče izmed igralcev obeh moštev ni prestopil. Večji del prvega polčasa sta se moštvi menjavali v vodstvu. Delmar je na začetku vodil s 3:1, sredi polčasa pa so bili boljši Trebanjci, ki so si priborili prednost treh zadetkov, vendar je bil izid na polovici tekme izenačen (9:9). Začetek drugega polčasa je bil še vedno izenačen, vendar so si gostje kmalu priigrali prednost 3 zadetkov in le nekaj minut pred koncem srečanja so Izoljani vodili z 19:16. Tedaj je marsikdo izmed domačih ljubiteljev rokometa že obupal in žalostno gledal proti izhodnim vratom, nekdo iz klubske uprave pa je pripomnil, da lahko zmagajo le še, če se jim bo prikazala Marija. Vendar se domači rokometaši niso predali. Željko Vešligaj je ob pomoči soigralcev pridno polnil izolsko mrežo. Trebanjci so izid od 16:19 izenačili na 19:19 in še sekundo pred koncem srečanja je bil je bil rezultat 21:21, ko je sodnik dosodil sedemmetrovko za Delmar. Izoljani so za moža odločitve izbrali Petra Mičoviča, Trebanjci pa so se odločili, da bo domačo mrežo poskusil obraniti Tomaž Ojsteršek. V boju živcev je bil močnejši mladi trebanjski vratar, ki je kasneje tudi v obeh 5-minutnih podaljških branil kot še nikoli v življenju, prednost domačega moštva pa je začela rasti. Ko so Trebanjci dve minuti pred koncem srečanja vodili s 26:22 je bilo jasno, da je tekme konec, nesrečni gostje, ki so zmago le nekaj KOLPA JE PRVAK PODZEMELJ - Kljub nekaterim težavam, ki so jih imeli nogometaši podzemeljske Kolpe na začetku pomladanskega dela prvenstva v 1. ligi MNZ - Ljubljana, je prizadevnim Belokranjcem z nedeljsko zmago nad Cerknico s 4:2 uspelo zagotoviti si prvo mesto v ligi. S tem so si priborili pravico do nastopa v kvalifikacijah za vstop v tretjo ligo. Šentjemejski rekord Dori Lobell Prva prireditev ob 110-letnici šentjemejskega konjeniškega kluba je uspela - Marko Slavič ml. je poskrbel za nov rekord - Osrednjo proslavo na bi režiral Matjaž Berger ŠENTJERNEJ • To, kar so za Planico in prebivalce Rateč smučarski i Šentjernej in Šentjernejčane konjeniške prireditve skoki in poleti, so za I oziroma kasaške dirke. Praznovanje 110-letnice domačega kluba so si šentjernejčani zamislili precej na široko, osrednjo proslavo naj bi režiral avtor IHumfa Matjaž Berger, vse skupaj pa seje začelo v nedeljo, ko je 3-letni žrebec domače reje Dori Lobell z lastnikom Ljutomerčanom Markom Slavičem mlajšim v sukiju postavil nov rekord hipodroma, ki mu ga kasneje niso mogli odvzeti niti najboljši slovenski tuji in uvoženi kasači. Šentjernej je kljub izredno hladnemu vremenu za ta čas in redkim dežnim kapljam še enkrat dokazal, da je tu kasaški šport res doma, saj se je na tribuni skrbno obnovljenega hipodroma zbralo več kot tri tisoč ljubiteljev konj in konjeništva. Žal zaradi bolezni, kije pred kratkim razredčila šent-jernejski hlev, uspehov domačih tekmovalcev in konj ni nihče pričakoval, kljub temu pa so se tudi domačini dobro držali. V prvi točki sporeda so se pomerili kasači, ki so do sedaj zaslužili manj kot 50 tisoč tolaijev. Zmagal je Zagrebčan Krešo Lučič z Lamexom in kilometrskim časom 1.29,1, med tistimi, ki so zaslužili do 150 tisoč tolarjev, je bil najhitrejši Ljubljančan Andrej Matko z Labelo (1:25,0), tretji je bil Rudi mino Hill (1:23,4), Ivan Humek (Posavje) s Findijem II (1:23,5) pa je bil tretji. Peta dirka je pripadla Zagrebčanu Dariu Kostanjšku z Lucky Staram (1:23,6). Najbolj zanimiva je bila 6. točka sporeda, v kateri je nastopal tudi Marko Slavič mlajši s trenutno najboljšim kasačem na slovenskih tleh, 3-letnim žrebcem Dori Lobell, kije letos zmagal že trikrat in vsakič teče hitreje, kar se je zgodilo tudi v Šentjerneju. Časa 1:17,2 niso kasneje izboljšali niti NOGOMETNI TURNIR NOGOMETNI TURNIR Gregorina iz KK Posavje s Palmiro Proud (1:27,2), četrti pa Šentjemejčan Božo Radkovič z Belinko (1:29,1). V tretji dirki so domačini zasedli najboljšo uvrstitev. Medtem ko je zmagal Žagrebčan Končič z Radeno (1:23,9), je bil Šentjemejčan Jože Darovec z Lisko III (1:24,2) drugi. Na četrti dirki je ciljno črto prvi prevozil in zmagal Daruvarčan Vlado Petranovič z Ro- IVANČNA GORICA - V nedeljo, 28. maja, se bo ob 8. uri na športnem igrišču pri osnovni šoli v Ivančni Gorici začel nogometni turnir, za katerega se lahko prijavite po telefonu (061) 777 766 do petka, ko bo ob 21. uri v piceriji Zamanček žrebanje. FARA - V Fari so minulo soboto odprli igrišče za mali nogomet, ki so si ga uredili člani TUristično-športnega društva s prostovoljnim delom. Zmagala je ekipa Barbara iz Kočevja, 2. Kostel, 3. Štalcerji itd. Žal je bilo vreme slabo, igrišče razmočeno, zaradi tega so ga ne le odprli, ampak hkrati že tudi uničili oz. vsaj močno poškodovali. SPODBUDA ROKOMETAŠEM AKRIPOLA MALONOGOMETNI TURNIR Kočevci kot prometniki KRANJ - Kočevci so ves prejšnji teden napovedovali, da bodo kljub zakulisnim igricam premagali Živila in se tako rešili neposredne selitve v drugo ligo. Žal so bile to le pobožne želje, resničnost je bila povsem drugačna. Thkoj na začetku tekme se je videlo, da so gostitelji neprimerno boljša ekipa. Napake kočevske obrambe so Naklanci spretno kaznovali in so si že v prvem pol- času zagotovili prednost treh zadetkov. Domačini so bili v nada- ljevanju še bolj učinkoviti in dosegli še pet zadetkov. Večino zadetkov so dosegli po grobih napakah vratarja Šolaje in ožje obrambe, kije večkrat spominjala na prometnika. V 74. minuti je bil izključen kapetan Rajšel, ker je brez žoge udaril nasprotnega igralca. Zaradi igralca manj je obramba povsem popustila in Naklanci so zlaha dosegli svojo najvišjo zmago v sezoni, Kočevci pa so se že poslovili od prve lige, čeprav teoretično lahko še upajo na kvalifikacije. M. G. PONIKVE - Delovno-varstveni zavod Ponikve in tamkajšnje športno društvo organizirata turnir v malem nogometu, ki bo v nedeljo 28. maja. Pričetek turnirja bo ob 9. uri. Žrebanje bo v petek, 26. maja. Informacije in prijave na telefon 061 787-729 in 787-111. (M. G.) TREBNJE - Sklep tukajšnjega občinskega sveta, da rokometnemu klubu Akripol občina dodeli kot akontacijo za letošnjo dejavnost 1,200.000 tolaijev, je, kot kaže, spodbudno vplival na rokometaše, saj po uspešnih igrah v končnici 2. državne lige Tie-banjci lahko nadvse resno računajo, da si bodo priborili celo prvoligaški status. To pa bi bil največji uspeh trebanjskega rokometa doslej in tudi eden najvidnejših dosežkov trebanjskih športnikov nasploh v moštvenih športih. INTERIER KRŠKO VL ROKOMETNI LIGI - “V izredno fair tekmi, ob Športni publiki in dobrem sojenju zaslužena zmaga Interierja iz Krškega. Sevnica je odlično organizirala tekmo, "je v uradni zapisnik druge finalne tekme play offa 2. SRL vzhod med RK Lisca in RK Interier zapisal delegat RZS Dušan Veber iz Ljubljane. Krčanom so ob koncu tekme, ki so jo gostje dobili prepričljivo z 20:14 (10:6), športno čestitali domači rokometaši in publika. S pokalom v rokah, ki ga je zmagovalcem 2. državne lige vzhod izročil delegat tekme, so se veselili vsi Krčani, še najbolj pa najboljši strelec tekme Mašič (6 zadetkov). Sevničani so sicer podjetno začeli in z Mijovičevima zadetkoma povedli z 2:0, zatem še s 3:1, po izenačenju na 3: 3 pa so Sevničani podlegli imperativu zmage, zaigrali premalo zbrano v napadu in sproščeni gostje so preko razpoloženih Mašiča, Iskre (4), Bogoviča in Dragarja (s po 3 zadetki) le še vodili, z največjo razliko prav v končnici, ko so se Sevničani že predali. TENISKI TURNIR PAROV LUTRŠKO SELO - Teniški center na Lutrškem selu bo v soboto, 27. maja, pripravil rekreativni turnir parov. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri, prijavite pa se lahko do petka zvečer po telefonu številka 068 85 051 ali na igriščih eno uro pred tekmovanjem. ROKOMETNI BOJ - Boj za prvo ligo je bil trd in neizprosen, Trebanjec Borut Dvornik pa je s strelom iz padca med nogami takole prelisičil kapetana gostujočega moštva Jožka Matijaševiča (desno) in dosegel pomemben zadetek. Ravbar je junak Maribora Krkini kolesarji so si že opomogli - V Mariboru je Ravbar sam bežal 50 kilometrov__________, NOVO MESTO - Če je bil Bogdan Ravbar med kolesarji do sedaj znan predvsem kot odličen gorski kolesar, letos dokazuje, da mu tudi dolgi pobegi in zmage z veliko prednostjo niso tuje. Čeprav je bil še pred dvema tednoma povsem izven forme in je na krškem kronometru na dirki Po Sloveniji zasedel zadnje mesto, je na slovenskem touru počasi prihajal k močem, bil na etapi čez Vršič četrti, na zadnji etapi z ogromno prednostjo drugi, teden dni po koncu dirke Po Sloveniji pa je v Mariboru s sijajno taktiko in 50-kilometrskim pobegom povsem dotolkel konkurente, med katerimi so bili razen poškodovanih Rovščka in Papeža prav vsi najboljši slovenski kolesarji. Že kmalu po štartu 150 km dolge dirke za veliko nagrado Maribora okoli Pohorja je glavnini pobegnilo naprej Sviben in takoj za njim Gh-var, vendar ju je skupina takoj ujela, ta trenutek pa je dobro izkoristil Bogdan Ravbar, pobegnil sam m si ustvaril okoli dve minuti prednosti, ter jo kljub prizadevanjem skupine devetih zasledovalcev, da bi g® ujeli, do konca še povečal. Dai ® je to uspelo, jc moral zadnjih kilometrov voziti s hitrostjo,_vecj od 60 km/h. Dve minuti in 26 s kund za njim je na cilj pripeljal harov, štiri minute za Ravbarje, sta dirko končala Sviben in Gliv > slabe pol minute za njima pase skozi cilj pripeljala še^preosaa^ skupina ubežnikov, mi bil najhitrejši Boštjan Mervar. Mladinci so tekmovali skupaj člani. Martin Derganc, od kater e v novomeškem klubu letos naj eče, sajn1'1 j pričakujejo, ni imel sreče, saj dva kilometra pred ciljem Pre , ___!_____tr _____• _ JgHCZJ*1 10 kolesarjev, med katerimi so bili zračnico. Ko milje trener-—- . tudi krkaši Ravbar, Glivar in Mer- godic zamenjal obroč, je Mar'a var, rogovca Sviben in drugouvr- ujel skupino, vendar je moral v z ščeni z dirke Po Sloveniji Premužič ključnem šprintu mladinsko zmag^ ter Rus Saharov. Skupina ubežnikov si je hitro privozila prednost približno 15 minut, ves čas pa sta vozila na čelu skupine Glivar in Sviben, ki sta si nekajkrat nabrala dobrih 100 metrov prednosti, a ju je skupina vsakokrat ujela. Tildi okoli 50 km pred ciljem je najprej skočil za vsega 5* cm prepustiti Leonu Bergantu. Pri mlajših dincih, ki so jim Mariborčani P' pravili 13,5 km dolgo gorsko di : je bil najhitrejši Novogoričan M Gnezda, Novomeščan Šuštarsi K je bil peti. I. V. minut pred koncem drugega polčasa že držali v rokah, pa so popolnoma popustili in objokani tavali po igrišču. Zmaga in prva liga je pripadla srečnejši in bolj srčni ekipi. Izoljani bodo morali na popravni izpit čakati vsaj še eno leto, medtem ko se je Trebanjcem uresničila 12 let stara srčna želja uvrstiti se med najboljša slovenska rokometna moštva. Ža-detke za Akripol so dosegli: Marko Longar 1, Jure Višček 3, Andrej Stra-jnar 2, Roman Šavrič 1, Željko Vešligaj 11, Roman Zarabec 3 in Borut Dvornik 4. RIBNIČANI PRVAKI RIBNICA - V soboto je bil v ribniški športni dvorani finale državnega rokometnega prvenstva za mlajše dečke. Prvo mesto so zasluženo osvojili mladi rokometaši kočevskega Inlesa, ki so premagali Dol s 14:12, Slovana 12:6 in Pivorano Laško z 10:7. Inles ima kot edini slovenski klub svoje predstavnike uvrščene v finale v vseh štirih mlajših kategorijah. Inlesove deklice so v finalu državnega prvenstva za ŠŠD osvojile drugo mesto. zastopan tudi politični vrj1’ reds«d' upravi tako župan Tinko j(ev# nik sveta Mate kot tutJ* lev, upaih0, občinskih svetnikov. Lahko ^ da se bo posrečila ta pohtič -jjl slSSSSSfe Črtih članske ekipe spreS Odbo(? prvi prihodnji seji upravneg ^ (j. najboljši tuji in uvoženi kasači, med katerimi je v 8. dirki zmagal Janko Makoter s Soulmanom (1:17,9). Na prvem letošnjem srečanju amaterjev za pokal Alpe - Jadran, kjer po trem voznikom iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije konje, s katerimi bodo nastopili, izžrebajo, je zmagal Avstrijec Franz Puhr s hrvaškim kasačem Ari-jelom, Ivan Košak s Findijem je bil tretji, Božo Radkovič z Dometom II pa peti. LV KOLESARSKI DAN NA VINSKI CESTI KRŠKO, PIŠECE - Mlado kolesarsko društvo MasterTeam Krško bo v soboto, 27. maja, pripravilo prvo kolesarsko tekmo na Bizeljsko-sre-miški vinski cesti, na kateri pričakujejo okrog 150 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. PAVLE HOČEVAR PREDSEDNIK INLESA KOLENC TRETJI MIRNA - Bojan Kole"* igralec mirnskega badmjn RIBNICA - Na izredni skupščini rokometnega kluba Inles so izbrali Pavleta Hočevarja za novega predsednika kluba. V delu mu bo pomagalo 18-člansko predsedetvo, v katerem so še: podpresedniki Jože Tanko, Andrej Mate ter Lado Orel in predstavnik sponzorja. V predsedstvu je močno Državnem prvensb niki osvojil tretje mesto. finalnem obračunu zaradi v' u (OJ mogel resneje upirati Luki . j5. mpija), kije zmagal z izido Kljub mrazu vrhunska atletih Izvrstna organizacija in množična udeležba na atletskem mitingu Krka op® Novem mestu - Najboljše izide so dosegli Bukovčeva, Horvath in -------—.....—--------—-----------------------------------------—..... jg|jF| nja leta dober izid. V skoh^j ,cV NOVO MESTO - Novomeški atletski delavci so peti mednarodni atletski miting za odprto prvenstvo Dolenjske, ki so ga letos preimenovali v Krka open, po organizacijski plati pripravili brezhibno, kljub mrazu pa so se z izvrstnimi izidi izkazali tudi atleti, ki se jih je zbralo več kot 350. Tekmovalce je štelo tudi za kvalifikacije za atletski pokal Slovenije, tek na 10.000 m pa za državno prvenstvo. je zmagal mladinski sveto^,^ rder, ki je premagal oi,,_,ata r Ukrajinca Scmenuka m ** e|oP' gotiča, vendar fantom Čeprav hladno vreme ni bilo pogodu atletom, ki so se zaradi mraza bali poškodb, in je bil zaradi tega marsikateri izid na mitingu slabši, kot bi bil, če bi bilo topleje, pa prestavljeni termin novomeškega mitinga, ki so ga prejšnja leta pripravljali ob koncu poletja oziroma v času neposredno po največjih svetovnih tekmovanjih, ni ustrezal gledalcem, saj se jih je na tribuni štadiona pod Portovalom zbralo presenetljivo malo. Že v prvi disciplini sobotnega programa, teku na 100 m se, je izkazal Nigerijec Aliu Deji, ki je z za hladno vreme povsem solidnim dosežkom povlekel za sabo tudi vse boljšega novomeškega šprinterja Tomaža Božiča, da je dosegel svoj letos najboljši izid. V isti disciplini se je med ženskami izkazala tudi daljinašica Nataša Podkrižnik, ki se je v disciplini, ki sicer ni njena specialnost, enakovredno kosala s hitro Italijanko Gallino Giado in Jamajčanko Malcom Twilet. V teku na 400 m Romun Carabas Ionica in Hrvat Mario Somek nista izjrolnila pričakovanj, saj bi bil čas nad 49 sekund dober le, če bi šlo za tek z ovirami, med ženskami pa je Nigerijka Biai Afolabi nekoliko popravila vtis, saj bi se z izidom 53,25 tudi med moškimi dobro uvrstila. Tbdi v teku na 1500 m težko pričakovanih vrhunskih izidov ni bilo. Maročan Abdallah je sicer zlahka premagal Kenijca Ionaha in Velenjčana Bahtirija, vendar bi v teku z zajcem morali teči hitreje; Ljubljančana Bena Piškurja, ki jc svojo nalogo opravil v zahtevanem tempu, ostali niso sledili. Precej zanimivejše j i bilo v teku na 10.000 metrov, ki je štel za državno prvenstvo. Razen Bahtirija so nastopili vsi slovenski tekači, ki na tej razdalji kaj pomenijo, zmagala pa sta tekmovalca iz naših krajev. Matjaž Fabjan je bil ves čas med vodilnimi, tri kroge pred ciljem pa sta z edinim tujcem v tej disciplini, Hrva- tom Romeom Živkom, krepko potegnila in si hitro priborila večjo prednost. Medtem ko je Živko takoj po pobegu odstopil, pa je Fabjan prednost še povečal in osvojil prvi naslov članskega državnega prvaka, kar je med mladinci, ki so tekli skupaj s člani, uspelo Sevničanu Robertu Grojzdku, medtem ko je bil Novomeščan Mitja Kren med mladinci drugi. V teku na 100 m z ovirami je Brigita Bukovec povsem izpolnila pričakovanja in opravičila visoko Startnino, ki sojo zanjo plačali novomeški organizatorji. Prvič letos je premagala mejo 13 sekund, kar ji dan kasneje v Ljubljani ni uspelo. TUdi moški so se na 10 m daljši progi izkazali, saj je kar 6 tekmovalcev teklo hitreje od 14 sekund, kar je za slovenske tekače zad- vaški lekord. V skoku obP*^ močno poznala odsotnost Jurija Rovana in državneg X1? 2 5 ja Lorencija. V štafetnem teku 4 klubskega rekorda, ki so g ginn1!?. v Sarajevu postavili Cujn* ^ Penca in Kržan, pa fant0.I?lnli d>sH |. Na novomeškem štad« o>ul ne* nikoli ni letel tako dalečj^*ta|eC ^ jo, ko ga je lani najbolj*1 (E ka na svetu Madžar At prirej zalučal 60,34 m daleč, ‘8. j^drj. namerava letos vreči oro J s L. SS&Z&StitSfit movanjem napovedal j V trener Gačnik. fi C‘) 100 m moški: 1. Aliu (Nigerija) 10,38 2. Božič 10,83,9. Novak 11,32, 12. Durič 11,47 (vsi Krka Novo mesto), 13. Kralj 11,52 (Šentjernej); lOOm ženske: 1. Giada (Italija) 11,81, 5. Podkrižnik (Krka Novo mesto) 12,90,13. Nose (Šentjernej) 13,15; 400 m moški: 1. Ionica (Romunija) 49,14,10. Gradišar, 14. Ta-šič (Krka Novo mesto) 52,49; 400 m ženske: 1. Afolabi (Nigerija) 6. Klemenčič (Krka) 57,99, 11. Radišek (Sevnica) 1:00,19; 1500 m moški: 1. Abdallah (Maroko) 3:47,05, 7. Tomič (Krka) 3:56,24, 8. Ošep (Brežice) 3:59,56; 1500 m ženske: 1. Steblovnik (Velenje), 6. Udovč (Krka) 4:33,91, 10. Bregar (Sevnica) 5:00,56; 10.000 m moški: I. Fabjan (Krka) 29:42,27, 5. Grojzdek (Sevnica) 31:11,73,9. Kren (Krka) 32:16,67; 100 m ovire ženske: 1. Bukovec (1BL Olimpija) 12,99, 6. Jankovič (Krka) 14,81; 110 m ovire moški: 1. Sarucan (Romunija) 14,12, 10. Podvinski 15,51; 4 X 100 moški:1 ■ f, 8. Šentjernej 45,65, 'p.jji (M®, 45,16; višina ženske: L %učk0^ troskok ženske: Babic t .j^v, 13,40,3. Djurič (Olimpu^ in<# Blatnik (Krka) 12,18,6. ( Brežice) 11,07, palica »»*&) 4 (Hrvaška) 460,2.^Koste ^up Novak (Fit) 420, (Krka) 380; krogla n-— 6. cegovac (Hrvaška) 1/- , ’ (lo^ ) (Fit) 14,13; disk moški-'(jCrKj1' (Madžarska)60,34,2. ^utiar(gg. 56,72; disk ženske: • mpija) 40,78,4 Novak ( jv0iG 5. Kozmus (Fit) 31,30, W 39,5/., Novak (Fit) 36,10,3. Koz"1 28,88. ija) za,oo. ^— I o [ D L \" I L I N,»vo mesto, 25. maja 1995 II Divja hiša" sredi Krškega a Sr?miški 16, tako rekoč sredi Krškega, stoji stara, nekoč Dok°Cna ^a’ ^ie Krčanom v sramoto, bližnjim sosedom pa v tud°r°' d^edetja tu prebivajo večje skupine ljudi, včasih jar!-%°J0 al[ 60. Nekateri so uradno, drugi na črno. Na dotra-ni £ * P.ušča streha, dimnik diši po požaru, stranišč in vode ^Hzacije tudi ne, da o odlagališču odpadkov niti ne svet A. diyj°hišo” sredi mesta je spomnil Rimc , ^ krškem občinskem svetu Ivan in že d0|U,l.sam živi v neposredni soseščini mere v °Pozarja na nevzdržne raz-večkrat ^ ' 'n n-*en' Sam je že «k0 "a astno pest organiziral strojno Za8rnili "i6 ukeni’ v katere so vsaj za silo Sl»radu ° ?adke 'n Preprečili razširjanje bolezni’ ,es a 'n glodavcev ter morda tudi p111 v okolico. sta živpV|°^ni n' n*hče obnavljal. V njej nekai u,a oslarela lastnika, zadnji je pred lav naj« Urnr*‘ Melike prostore sta oddaja-^delav01’ tako da le bila stavba vedno pol-Uk in n, .?v lz drugih jugoslovanskih repub-**\ družin^- 0vikl družin- Pa tudi domačih »asocial' S° Se sem za,ekle v sili in čakale dobit; ° stanovanjc, dokler se ga je dalo ^okroefn*.11'5' 8 drUŽ‘n’ k‘Štejej0 aašem 0k- i® . ‘-'anov> natančno sc jih ob družin ;e, u n‘ dai° prešteti. Ena izmed o najem., « ze 13 let in Je sklenila pogodbo Sp°2na|i 6 z d'vš>m pokojnim lastnikom, 'a tiidj trH^10 ^.družino, ki biva v hiši 10 let ^vliatKt'’ ■ 'maJ0 njeni člani slovensko 16, v° 'n stalno bivališče na Sremiški P°sPrav?r °*?'Sk so sedeli dan prej, zato so Hiša,kihiše, pometli in pomili. “3 nekdai n^ifnn v/n 1 i 4 te# ie V A era' P Posestva"" nekdajočitno središče velike-siiK 'Pami,na a,.Je vedno obdana s starimi (OH' štiri Do?-n!in drugi strani pa jo zdaj krasijo ” njim' • a stranišča na štrbunk. Vmes lam razn.,1,*6. jama za vsakovrstne smeti: (\ ^kakan). , uh, ostanki sadja in zelenjave, A Se kaj, q, pl'enice, plastika, tekstil, papir in P* Podga^0® Smct' Prez'j° ma^ke, ponoči ie Pipa »H °8 C.est'’ krakih 20 metrov od hiše, ponosi j 'ni v'r v°de za stanovalce. Njena ^°stak ni'V t£m’ da ie v°da zastonj, saj je Podilo, klf0 P°slavil bivšemu lastniku za Parceli ** nekaj metrov nad njo na isti h rnen j„ n , v°dohran s pitno vodo za I Iga le(a “ šco. Na desetine ljudi tam že It"na kupe °dl v°d°> sc umiva, pere posodo \ par P?rda. umazano vodo pa vliva, ?a’°dpad ^nde' k£'r Jc od hiše dol strmi- II ces.nC V°de tečejo proti asfaltni cesti 1 Cestr, ----jjiuu as Sosedi sosedom pred hiše. akQakcij, S,? ve^krat sami organizirali He dru ’ da so poskrbeli za najnujnejše. Rosijo ?e8a' prosijo vzdrževalce, naj ne ?krije. ]v ,ces*'. da se sramota vsaj malo da jaka Pirc, najbližja soseda, je povc-d^^san'^611 *e trikrat klical na ,%°d 'arno inšpekcijo, a kolikor ve, lil11' "ikoo nukov n‘so Pr'šli- P° mesecu dni kepali. °3r dl'zu> a obljubili so, da bodo iNuPiaČUjemo davek, ker živimo na ki 0 Par eSta’ n'k°gar pa ne zanima, da PorteZadovo|e,r°V Slran Divi' zahod.” pravi- «>poi2n,.sosedl- “Ko.jim Je neurje Trf0sredni u"Stran^e, so s* 8a postavili v K..jc bii0 rezervoaria oitne vode. "je pjryl in ga odstranilo,” pripoji S°eialneVa- P?"0 (od t St'Ska 'n meia mcd Slovenijo in stikala S0 vs' sedanji prebivalci) sta t|j,e,i in 0(j a so stanovalci divje odlagališče ci:'vlep0 J'3,0''' vseh vrst pri hiši spremc-dQZ domQv de'ane vrtove. Sedanji prebival-ij''5ati d„ Sv°j.'h staršev zdaj ne morejo več Ito Dr .a^’k živali. Tako na srečo ni več JShko} !Čiih in ovčjih kolinah, raz-sCjdaj ok »^-mrhovini in črevih, ki so jih Jiih uiica'd ^S' 'n ma^ke vlekli po so- ,^ese,i“zyedeli od sosedov, je občina ?si Sn t' 6t' *eP° počistila okolico hiše, htr ' "e nr'KVSC zarašča- Stanovalci hiše s v A zAmaJaj° v spore, kvečjemu včasih z^l''Pd.) -,aksno pomoč (uporabo telefona bre" ^kolico so sicer moteče hrupne .^Ckttterih ob tolikšnem številu C°valci Sk°raj ne gre, vendar ponavadi a Prošnjo sosedov utišajo glas- “Zavedamo se, da so se ljudje sem zatekli v sili,” pravijo sosedi, “a težko je verjeti, da živijo v takem in da si mesto pred tem kar zatiska oči.” Bližnji sosedi vztrajajo, da se zadeva nekako razreši, saj jim posebej poleti s parcele neznosno smrdi. Stanovalci Sremiške 16 sami plačujejo elektriko, verjetno bi tudi kaj drugega, če bi bilo urejeno. Sosedje zahtevajo, naj komunala na sporni hišni številki takoj postavi zabojnik in začne odvažati odpadke. Menijo tudi, da bi bilo nujno nemudoma urediti odtok odpadnih voda ter postaviti normalna stranišča, ki so seveda ob tolikih prebivalcih nepogrešljiva. Hiša sama je v zelo slabem stanju. Nekateri stanovalci, kot npr. Bajramovičevi, ki so se šele pred mesecem in pol zatekli v hišo, se trudijo in poskušajo zakrpati, kar se zakrpati da. Drugi samo strežjo vodo. Lesena tla so gnila, stopnice in razne luknje nezavarovane, podstrešje je iz trhlih desk, streha je kakor sito, dimnik izgleda, kot da se bo vsak čas podrl komu na glavo, poleg tega pa se iz njega po podstrešju na gosto vali dim. Če občina, inšpekcije in kaj se ve kdo še pristajajo na stanje, na bivanje teh družin pod takimi pogoji v zasebni hiši, bi morali na nek način ukrepati in zaščiti vsaj okolje in poskrbeti za osnovno higieno. Povsem druga pesem pa je, ko gre za stanje hiše, ki je zasebna lastnina več dedičev. Kot so povedali stanovalci, nekdo od lastnikov občasno prihaja in jim reče, naj se izselijo. “A kam naj gremo?” odgovarjajo ti in kažejo na svojo brezposelnost, nizke plače in kopico otrok. In tako se vrti vse v začaranem krogu. Ga bo po tolikih letih začela reševati zdajšnja občinska oblast? Če ne drugega, je župan Danilo Siter zdaj seznanjen s to žgočo zadevo. Nedavno je dejal, da bi bilo treba vsaj poskrbeti, da se ti prebivalci prijavijo. Zaveda se, da družine nimajo rešenega stanovanjskega problema in da gre tu za vprašanje higiene. Napovedal je, da se bo treba stvari lotiti kompleksno, kar pa bo seveda tudi precej stalo. Kdaj bo končno prišla ta kompleksna rešitev, nihče ne more reči, zato sosedi vztrajajo: “Za začetek vsaj odvoz smeti, stranišče in urejen odtok odpadnih voda, to že ne more toliko stati.” BREDA DUŠIČ GORNIK "Divja hiša ” (zgoraj) je dom tudi mnogih otrok, ki si ob njej poiščejo prostor za igro. Na pot, ki jo še sam cesar odpravi peš, pa hodijo stanovalci v leseno hišico ob hiši (na sliki levo. POROTNA DOŽIVETJA Grenak priokus z balkanskega potovanja Deset Metličanov, sicer zagnanih planincev, se je konec aprila odpravilo na izlet v Makedonijo. Lahko bi si izbrali zračno ali morsko pot, toda odločili so se za potovanje po kopnem, ki je zaradi nemirnega Balkana od vseh najbolj tvegano, a prav zaradi tega ima morda tudi svoje čare. O doživljajih na poti, za katero je v današnjih razmerah potrebnega kar veliko poguma, je pripovedoval Milan Travnikar. Metličani so želeli spoznati predvsem makedonske kraje, ljudi in običaje, ki jih v glavnem niso poznali, z izjemo enega od njih, Blagoja Tošeskega, kije v Makedoniji rojen. Potovali so s kombijem in osebnim avtomobilom, že na začetku pa so si želeli skrajšati pot, zato so jo ubrali kar preko dela hrvaške Slavonije, kjer so bile v zadnjih letih vojne operacije. Videli so veliko porušenih hiš in opustošenih naselij, kjer je bilo komaj še kaj w življenja. Naleteli so na povečan nadzor ^ Uncroja, kije na cestah postavil zapore, sile Združenih narodov pa so imele tudi utijene položaje v primeru morebitne obrambe. Milan Travnikar je priznal, da jih je ob pogledu na vse to prevevala tesnoba, kajti šele takrat so se dobro zavedali, kako blizu vojnih območij jc Slovenija. V Srbiji najbolj v čislih marka Pot so nadaljevali po Madžarski, a imeli so občutek, da se vozijo po kateri od zahodnoevropskih držav. Povsod je vladal red, ceste so bile dobre, promet pa je bil dobro nadzorovan. Madžarski policisti ne poznajo milosti pri voznikih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, radarskih kontrol pa je ob cestah na pretek. Kazen morajo plačati tudi že, če nimajo prižganih luči. Toda Evrope je bilo kaj hitro konec, ko so v Bačkem Bregu prekoračili madžarsko-srbsko mejo. A čeprav Zvezna republika Jugoslavija ni ravno naklonjena Sloveniji, Metličani pri prehodu meje tega na svoji koži na srečo niso občutili. Srbi so delali po njihovih predpisih, najprej pa so zahtevali od potnikov tranzitno vizo, po katero so morali že pred potovanjem na ambasado ZRJ v Trst. Ker med Slovenijo in ZRJ ni dogovora, so morali na meji posebej zavarovati vozila, kar je za tujce vse prej kot poceni. Za enotedensko potovanje po ZRJ - toliko časa pač velja tranzitna viza - je bilo potrebno odšteti za zavarovanje osebnega avtomobila skoraj toliko kot v Sloveniji za celoletno premijo z ugodnostmi Milan Travnikar za avto srednjega razreda. Seveda sprejemajo le konvertibilne valute, najbolj pa so v čislih marke. Celo na obrazcih za plačilo so napisane kar marke. Seveda morajo vozniki, preden dobijo nazaj potne liste, poravnati tudi pristojbino za ceste. Promet na mejnem prehodu med ZRJ in Madžarsko je bil srednje gost, belokranjski popotniki pa so kmalu prišli do zaključka, da večinoma potujejo čez mejo ljudje, ki živijo ob meji ter tihotapijo naftne derivate in cigarete. Takoj ko so prestopili mejo, so jim namreč ob cesti ponujali cigarete. Kaj hitro pa so ugotovili, da na bencinskih črpalkah ni moč dobiti bencina, medtem ko je prav tako ob cesti ponudba kar zadovoljiva, a po zasoljenih cenah. Gorivo ponujajo v različnih kantah in celo v plastenkah od mehčalca za pranje perila, cene pa se gibljejo med 2,70 in 3,50. Ali so cene v markah ali v jugoslovanskih dinarjih, jim ni uspelo ugotoviti. Glede na to, da uradno še vedno trdijo, da jc razmerje med njihovim dinarjem in nemško marko ena proti ena, bi bilo sicer povsem vseeno, v kakšni valuti so zapisane cene. A popotniki so zvedeli, da je neuradno potrebno za eno marko odšteti že dva dinarja. Kako je s tem v resnici, se niso mogli prepričati, ker niso v Srbiji ničesar kupovali, zato tudi denarja niso menjali. Sicer pa se ne bi nikjer branili mark. Tako tudi niso imeli priložnosti ugotoviti, kako so založene prodajalne in kakšne so cene. Z grozo so lahko spoznali le, da so kot tujci morali odštevati na cestninskih postajali ogromne vsote denarja, kar je po eni strani razumljivo. Promet je namreč zelo redek, zato pa morajo od tistih voznikov, ki pač gredo na pot, dobiti čim več denarja. Domačini se tako rekoč ne vozijo po avto cestah, ker očitno nimajo denarja, od tujcev pa so srečali le nekaj Švicarjev in Nemcev. Makedonske vremenske muhe V Makedoniji so že lahko plačali cestnine v makedonskih denarjih, sicer pa se tudi v tej državi nikjer ne branijo nemških mark. So pa v tej nekdanji jugoslovanski republiki cene na cestninskih postajah bolj zmerne, a tudi prodajalne so kar dobro založene. Popotniki so si dodobra ogledali Makedonijo, ne bi pa bili pravi planinci, če se ne bi povzpeli tudi na eno od makedonskih gora. Odločili so se za 2.601 meter visok Pelister. To je bilo za metliške planince, ki so vajeni predvsem slovenskih planin, nekaj novega. Vzpenjali so se namreč po kamnih, pravzaprav velikih ploščah, ki so bile kot balkoni. Lezli so z enega balkona na drugega, a vzpon najbrž ne bi bil tako težaven, če bi se zanj odločili poleti. Makedonci običajno pred junijem ali julijem ne gredo na to goro. Že vedo, zakaj! Metličane je namreč že na višini tisoč metrov pozdravil sneg, snežni nanosi pa so bili ponekod visoki celo do dva metra. Razumljivo je torej, da sledov človeških stopinj v snegu niso videli, zato pa je bilo kar nekaj sledov zveri. Pet ur in pol dolga hoja na vrh gore je bila poplačana s prelepim razgledom na Bitolo ter proti Prespanske-mu jezeru. Za metliške planince je bilo to nekaj posebnega tudi zato, ker s slovenskih vršacev pogled tako daleč ni mogoč. Ker so bili v Makedoniji med prvomajskimi prazniki, je bila zanje novost tudi to, da v tej državi praznujejo praznik dela bolj svečano 2. maja in sicer v družinskem krogu bodisi doma ali na pikniku. Metličani so ga preživeli v Kru-ševu, ki velja s 1.250 metri nadmorske višine za najvišje ležeče mesto na Balkanu. Da tudi zaradi tega ni povsem imun pred vremenskimi muhami, pa so spoznali, ko so 2. maja s težavo prenašali vročino, saj se je živo srebro dvignilo do 27 stopinj Celzija. Naslednji dan je začelo deževati, in ko so se 4. maja poslavljali od Kruševa, je bilo v mestu deset do petnajst centimetrov snega. Čudna bolgarska administracija Ker jim je tranzitna viza za ZRJ, ki, kot že rečeno, velja le teden dni, že potekla, so morali najprej na ambasado ZRJ v Bolgarijo, da so znova dobili ta dokument za potovanje po Srbiji. Na makedonsko-bolgarski meji jih je presenetila izredna počasnost in ležernost bolgarskih mejnih organov, takoj čez mejo pa slabe ceste in neurejeno okolje. Metličani so morali pri vstopu v Bolgarijo tudi povedati, na katerem mejnem prehodu nameravajo zapustiti državo in ta kraj so mejni organi vpisali na list, ki so ga potniki ob odhodu iz države na meji oddali. Hkrati je dobil vsak potnik identifikacijski listek, ki ga je oddal, ko je zapuščal državo. A to še ni vse! Vsak tujec, ki se odloči, da bo ostal v Bolgariji čez noč, mora biti previden, kje bo prenočeval. Dobiti mora namreč dokument o prenočevanju, sicer ima lahko nevšečnosti pri izhodu iz države ali pa ga celo sploh ne spustijo iz nje, ker izgovor, da je prenočeval v svojem avtu, pri bolgarskih mejnih organih vedno “ne vžge”. Metliški popotniki so dobili pečat o prenočevanju celo v potni list. Na poti domov so se zaradi visokih cestnin na srbskih cestah izogibali avto cest in se raje vozili po stranskih cestah, kar pa ni bilo tvegano. Ker so slišali, da so se med njihovim potovanjem razmere na Hrvaškem zaostrile, so se izognili slavonski cesti, po kateri so potovali v Makedonijo. Toda kmalu, ko so prestopili madžarsko-hrvaško mejo, so jih ustavili hrvaški policisti in popisali odrasle moške. Kot je povedal Milan Travnikar, so se za potovanje, ki ni bilo le dolgo, ampak tudi precej tvegano, temeljito pripravili. Seveda so morali imeti še zvrhano mero korajže, saj jih je pot vodila preko ozemlja, kjer so še vedno nemiri in kjer bi lahko mimogrede zabredli v situacije, ki jim niso le manj poznane, temveč celo tuje. Potrudili so se, da so zbrali veliko napotkov, da bi bilo na poti čim manj presenečenj, zlasti neprijetnih. A kljub temu da so bili dodobra oboroženi z mnogimi informacijami in da so upali, da bodo s potovanja odnesli le lepe spomine, je ostal tudi grenak priokus. Travnikar je namreč sredi bolgarskega glavnega mesta ostal brez avta. Odtujili so mu ga, kot so imeli včasih pri nas navado reči za kraje. Tako so bili Metličani, ne da bi to želeli ali bi se posebej trudili, vpleteni v del vsakdanjika na Balkanu, da ne rečemo v del balkanske folklore, kjer se očitno dobro godi predvsem tatovom in goljufom. MIRJAM BEZEK-JAKŠE / KADAR C REMO DEKLETA SAME NA IZLET, / je vedno veselo, šminka, pudrnka V IN PLAČILNA KARTICA MAGNA JE VSE, \ KAR POTREBUJEMO. NIKOLI NE VEMO, KJE SE BOMO USTAVILE; VAŽNO JE, S DA JE TAM VELIKI RDEČI M NEVARNA SREČANJA Ušel iz smrtnega objema medvedke Vsako pomlad, letošnjo pa še posebno, se širijo govorice o srečanjih z medvedi, ki so se v kočevskih, ribniških, potoških in notranjskih gozdovih močno razmnožili. V zadnjih letih je prišlo do več neprijetnih srečanj z medvedi, bilo je tudi več napadov na drobnico, medved pa se je lotil celo lovcev. O tem in še o čem iz lovskega življenja ve povedati dolgoletni lovec Ivan Lavrič, član LD Loški potok. Za seboj ima več mandatov starešinstva in velja za strokovnjaka in poznavalca medvedjih navad in lova nanj. Njemu gre zasluga, da se je v teh krajih uveljavil lovski turizem, je pa tudi eden tistih, ki so doživeli napad medveda. Lotila se ga je medvedka in samo po zaslugi svojega psa Jazona je ušel gotovi smrti. Lavrič je postai član zelene bratovščine leta 1956, nekaj izkušenj pa je imel že od prej. Ko je kmalu postal starešina LD I-oški potok, seje zavzel za lovski turizem, ki zdaj prinaša Jn lovskim družinam kar lepe denarce. Ivanje opravil tudi tečaj za lovskega čuvaja. V letih uvajanja lovskega turizma so pripravili prva mgmJKr \ ' mrhovišča, da so lahko pripeljali lovca gosta Sgj^L in mu omogočili tudi uspešen strel. Lavrič pravi, daje mnogo noči prečul na prežah in f ' beležil, kakšne velikosti medvedje prihajajo. i :\ Včasih je čakal celo noč, in ko se je vračal, je \ \ velikokrat naletel na medveda. Običajno se ^|y| J | ■% je v takem primeru oglasil ali, kot pravi Ivan, je medveda ogovoril in največkrat seje žival kar sama umaknila. Včasih pa je moral to storiti Ivan. Še vedno je prepričan, da medved napade le, če je presenečen in se ne more pravočasno umakniti, zato priporoča ljudem, zlasti gobarjem, ki vsako leto oblezejo vse gozdne jase, naj medveda, če ga srečajo, hrabro ogovorijo. Pravi, da medved ni nevaren, če se postavi na zadnje noge in rjove, bolj je nevaren, če pride do srečanja v pasji preži ali če žival prebudimo. Praznuje dva rojstna dneva Ivan Lavrič praznuje dva rojstna dneva, enega v spomin na dan svojega rojstva, druge- Ivan Lavrič ob najljubši trofeji ga pa 16. marca v spomin na dogodek, ko je za las ušel grozni smrti v objemu razjarjene medvedke. “Tistega dne leta 1965 sem že zelo zgodaj začel z odkazovanjem drevja v gozdu 5 ' nekaj sto metrov nad vasjo Retje,” pripoveduje Lavrič. “Kljub temu da seje bližala pomlad, je bilo tisto leto še najmanj pol metra zmrznjenega snega. Opazoval sem sledi, vendar medvedjih nisem videl, vedel pa sem, da je v bližini manjši brlog, v katerem občasno prespi zimo kakšen medved, običajno pa je bil brlog prazen. Ker nisem videl nobenih sledi, sem se dokaj lagodno približal brlogu. Ko sem bil oddaljen morda še kakih pet metrov, se je nenadoma rjoveč dvignila medvedka, ki je verjetno poležavala pred brlogom. Z ramena sem snel puško, a je za strel žal zmanjkalo časa. Medvedka je bila hitrejša. Zagrabila meje za desno roko in mi jo pri priči izpahnila, kremplje zadnje noge pa mi je zasadila v stegno in ga do kosti odtrgala. Tretjič meje pograbila za glavo in mi jo pri priči skalpirala. Takrat sem bil še nekako priseben in sem poskušal priti do noža, kar pa mi zaradi izpahnjene roke ni uspelo. Medvedka je s šapo udarila po puški s tako močjo, da mi je kopito puške zlomilo dve rebri, puška pa je odletela daleč proč. V hipu mi je prišel na misel nasvet, ki sem ga slišal na predavanjih, da medveda najprej onesposobiš, če m u porineš prste v oči ali če ti uspe zagrabiti ga za jezik. Zdravo roko sem mrcini potisnil v gobec, a je za spolzki jezik nisem mogel zagrabiti. Z vso močjo, ki sem jo premogel, pa sem ji zadrl prste v notranji del gobca. To me je najbrže rešilo, da mi ni odgriznila roke. Tako me je z roko v gobcu vlekla kakšnih petnajst metrov. V tistem trenutku pa je napadel medvedko moj pes Jazon in tako smo se po tleh premetavali vsi trije. Medvedka je pozornost preusmerila na psa, zato sem potegnil roko iz njenega gobca. Medvedka seje takoj pognala za psom, jaz pa sem se začel valiti po bregu navzdol do ceste.” Domačin je mislil, da vidi prikazen “Šele na cesti sem se ustavil. Pretipal sem se in ugotovil, da se nisem polomil. S pomočjo suhe veje sem se začel spuščati proti vasi do prvih hiš, oddaljenih kakih 150 metrov. Slišal sem pasji lajež. Zbal sem se, da bo pes poskušal priti do mene, za njim pa razjarjena medvedka, kar bi pomenilo konec. To mi je dajalo moči, da sem stopil še hitreje. K sreči sem naletel na domačina Štefanča, kije kopal ob poti. Ko me je zagledal, je sprva hotel zbežati pred prikaznijo, kot je pozneje dejal. Ko sem ga začel klicati in mu nekako dopo- Rdeči M na beli podlagi je znak, ki vas opozarja, da na tem mestu lahko plačujete s plačilno kartico MAGNA. Z M-jem so označeni vsi Petrolovi bencinski servisi, poleg tega pa boste z njo plačevali tudi pri avtomehanikih, v avtopralnicah, izposojevalnicah vozil, zavarovalnicah, potovalnih agencijah ter izbranih gostilnah in hotelih. Stroške, ki jih boste poravnali z MAGNO, vam bomo preprosto odtegnili z vašega tekočega računa. Priskrbite si jo čim prej! Petrol Trgovina. Magna Center, Dunajska 50.6100 Ljutfana, tel 061 1334 000 2 nikakor nismo mogli dobiti. Tako so bolnišnico odpeljali kar s fičom in v večerna urah so me že operirali. Dokaj hitro se okreval in nadaljeval svoje delo. Z®e v dom pa sem se še večkrat srečal, je1 vrič končal svojo pripoved. , Tisto leto je bilo še več napadov®# da na ljudi. Naslednje leto je nedalečo ja, kjer se je z medvedko boril Lavrič, n smrt v krempljih medveda domačin _ Loške doline. Menda so imeli kar dela, da so zbrali nesrečnikove ostan ^ Na pogled prijazna žival je lahko huda zverina vedal, kdo da sem, se je vrnil in ob pogledu name omedlel. Sedaj je bila vrsta na meni, da mu pomagam. Začel sem ga drgniti s snegom, da je prišel k zavesti in mi je potem lahko pomagal priti do njegove domačije. Še danes ne vem, koliko časa je vse skupaj trajalo. Takrat je bil problem tudi rešilni avto, ki ga Z medvedom gospodari država, nja za odstrel so omejena. Če lovci, ki kaj^, radi povedo točne številke, trdijo, dajec ieti.fr medveda prevelik, potem jim gre verji cerpa nc moremo mimo dejstva, da je predelu možno srečati medveda kjer k°“> sredi belega dne na njivah tik vasi. potoški lovci nimajo dovoljenja za o i nobenega medveda. Ksreči so opisane n če redke, slab občutek pa ostaja, Nežinih devet desetletij Pred mnogimi leti je nekega dne v poznem novembru pred otroke v drugem razredu osnovne šole na Suhorju stopila gospodična učiteljica in vsa bleda v obraz dejala: “Otroci, nekaj žalostnega vam bom povedala. Naš cesar Franc Jožef je umrl.” V malo belokranjsko vasico, odmaknjeno od blišča cesarskega Dunaja, je tako stopila novica iz velikega sveta. To je bilo davnega 1916. leta, ki je kot pomembnejša letnica že dolgo tega zapisano v zgodovino kot začetek konca velike srednjeevropske monarhije ter sedem stoletij trajajoče habsburške vladavine. Dogodek poznamo iz zgodovinskih učbenikov in knjig, vendar pa je nekaj ljudi, ki se cesarjeve smrti še živo spominjajoin jim omemba tega dogodka prikliče na dan otroška leta njihovega življenja. Neža Škof iz Novega mesta je ena od njih. Te dni je zaokrožila število let svojega življenja na okroglih devetdeset, in ko je v krogu svojih domačih praznovala visok življenjski jubilej, je obudila spomin na tisti davni dan iz svojega otroštva ter zvesto ponovila besede, ki jih je takrat izrekla učiteljica. Očitno se ji je dogodek trdno zapisal v spomin. Kaj vse je še shranjenega v spominu devetdesetletne Neže, koliko žalostnih, pretresljivih, strašnih stvari, a tudi veselih, radoživih in lepih! V devetdesetih letih življenja se pač človeku marsikaj dogodi, nazadnje tudi pozna starost, ko se začne nekako ugrezati vase in v svoje spomine ter mu zunanji svet ni več zanimiv, bližji mu je minuli kot sedanji. Za devetdeseti rojstni dan so Nežo, ki živi pri hčeri Stanki v Novem mestu, obiskali vsi njeni otroci. Marija, Ivan, Karolina, Anica, Ivanka, Stanka, Rudi in Tone so se minuli četrtek zbrali pri mami Neži, le Nežke ni bilo - ameriška zvezna država Aljaska, ki je že 40 let njena domovina, je le predaleč. Slavju se je za nekaj časa pridružil tudi župan novomeške občine Franci Koncilija in seveda še številni drugi sorodniki. Družina Neže Škof je zrasla v številen rod, ki je na njen rojstni dan štel 25 vnukov, 21 pravnukov in 6 prapravnukov. Neža se je rodila 17. maja 1905. leta v Bušinji vasi v kmečki družini, ki je štela devet otrok. Danes sta od Krašcvčevih, kot sc glasi Nežin dekliški priimek, živi 1^ ona in njena mlajša sestra. Leta 1928 seje poročila z mladim vdovcem Janežem Škofom iz Dragomlje vasi, po domače Kovačevim. Prva Janezova žena se je utopila in zapustila tri nepreskrbljene otroke, ki jih je Neža sprejela popolnoma za svoje. Še danes je nimajo za krušno, ampak kar za pravo mamo. Tako je za devetdeseti rojstni dan lahko rekla, da ima ob sebi vseh svojih devet otrok. Življenje na kmetiji z devetimi hektari slabe zemlje ni bilo lahko, skromnost in delo sta bila stalna gosta pod njeno streho, z njima pa še skrb, kako nahraniti številno družino. A Neža je bila strašno pj^\ ska, izvrstna gospodinja, zato o ^es nikoli čutili hudega pomanjkanj ’ ^ lačni niso bili nikoli, a bel kruh je "J. sQ se* samo za največje praznike. Obla1-’ ,atl)a, srajce in hlače, narejene iz domacegk ^jj Lan in konopljo so tako kot še -je^aje, drugega pridelali in obdelali sanje še posebno rada predla in naPrc.. :e st^ [ dva zvitka preje na dan. Blago J1 . sp«l, Marinkcn na Suhorju, potem pa s° f0jjie i* j na delu pridne Nežine roke, ki so sešile iz platna rjuhe, brisače, srajc , oJtfOf , “Srajce so bile široke, da so karV* |„0 spl° ' Drugih hlač kot domačih paja50' nismo Doznali.” Dravi Neža in do ’ h,j Drugih hlač kot domačin p« “ nismo poznali,” pravi Neža in do družini počasi nehali nositi domača ", ^ spominja pa se, da svojega očeta ^ [ videla v drugih hlačah kot v širok 0bla^ mačih hlamudračah. Za mchkejs ^ ^0, so poskrbele domače ovce, ki so pletli pa so seveda sami. ■ 'n de' Neža je imela ob kopici skrbjo ^jt ( predvsem eno skromno veselje, z ^ )jud pela. Najbolj so ji bile pri srcu do ^ ji J j ske pesmi in nabožne Marijine- ^(oVfl I lajšala težke trenutke v času P^ .sj,0ii>) vojne, ko je moral mož Janez v v J vj|iraJf | Neža sama skrbela za otroke. Voj ^ ujein' Janeza zanesla na rusko fronto 1 ! štvo, po koncu pa v vrste Maistro kjer je z drugimi slovenskim1 otroka I poskrbel, da se domovina njeg°vl ^tod1 še bolj zmanjšala. Tudi med drug ^ 0sc vojno je bilo hudo, Neža je skr*;■ pa) j otrok, najstarejša med njim1, ^ cijsk",! morala okusiti grozote končen lv) :alo *r ji ji je na stara leta najprej Pona® potem še revma, prav v zadnje ef f [i odpovedujejo sluh, vid in noge. pa je ostal njen spomin. V čas1 rJež3 jih iz preteklosti črpa sila spo® :n se P' NAGRADI v KOČEVJE IN GRADAC Žreb je izmed reševalcev 19. nagradne križanke izbral Petra Bruneija iz očevja in Ivo Brodarič iz Gradca. Bru-"erJu je pripadla denarna nagrada, Bro-ariceva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. .... današnjo križanko in jo po-^Jde najkasneje do 5.junija na naslov: 68I&M1 ‘iSt’ °IaVni trg 24’ P ?' 212' žamINovo mest0’ s Pripisom KRI-, A 21. Ovojnico brez poštne ”amke lahko oddate v naš poštni nabi-mk pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 19. NAGRADNE KRIŽANKE se hrav^na rešitev 19. nagradne križanke Gp, "V vodoravnih vrsticah, glasi: KO-ORNp0čPLO’ P0L1ESTER, DARJA, Vn, Nadvi.ada, OTVORITEV, UNrAD ^GEC' BAS1’ PIL FATIMA, PS, misli Pravi ateizem je zelo redek. K . IVAN MRAK ni ZTS' vee^no individualna in osebna, zatl, L tlvne&a odločanja ne kolektivne in “ge.nekoleklivne krivde: vse grozote vojn eh„n!T“ mh tabonšč s° sestavljene iz os-ebnib krivd in osebnih zaslug. Ko J. RAMOVŠ izpadajo veliki imperiji, se trese ves svet. Evr THEO SOM M ER riadh ‘ razvoi 8re v zl° smer, v racional-t, v ma,erialnih in človeških zmogljivos-mehan°Sebienke’l’ velikanski‘produkcijske da ju‘^ne' v katerih individualnost propa- J. PARIN NAGRADNA KRIŽANKA 21 D01BLEN UST DOLEHJSN UST DOLBUSN UST EVROPSKI OTOCNI NAROD USTAVEC Z MEHKIM LESOM DELAVEC, KI ORJE MESTO V S. ITALIJI ZVIRNA ISAVA) DOLBUSN UST DOLBUSN UST DOLBUSN UST OSTANEK POSEKA- NEGA DREVESA SL IGRLKA OLGA ELEMENT HOJE USTNA HARMONIK ČEŠKA REKA IN MESTO AVTOR: MARKO BERTON- CELJ JAPONSKO MESTO, ŽRTEV NEDAVNE- GA POTRESA PRVOTNI PREB. NA IBERSKEM POLOTOKU VODNA VILA PRI STARIH SLOVANIH UVODNA SKLADBA RAŽENJ > TOVARNA LEPILA NIKA JUVAN ZDRAVNIK, KI OPERIRA KRAJ OB NEVLJAH PRI KAMNIKU ORIENT. BARVILO ZA LASE KOS OBUTVE ČLEN POUŠČIN ZA OLJE IN VLAKNA BESEDNI ZAKLAD MEJNA Reka med ARMENIJO IN IRANOM ZBOR DEVETIM PEVCEV DRŽAVNA BLAGAJNA MEŠČAN CELJA SALOMONOV UGANKAR .Stt nr1 LADO TROHA SL. ML. PISATEU (VITAN) ELDA VILER UČENJE TV ZASLON PRIPADNICE IND. RODU ARAUKAN V ČILU DOLBUSN UST DOLBUSN UST DOLBUSN UST NJORKA LOVSKA NASTAVA Ji =3*3 3 Olcfr ti 1 Skrivnost človekove avre barva, to kaže na mistiko, magijo, a tudi na magnetno polje. Sovjetski znanstvenik Semjon Davi- netolerantnost in obsedenost. žarenje človeškega telesa m pnsel do podobnih ugotovitev. modrosti, pravi religioznosti. Kaže na Avro izžarevanje miru in duhovno poglobljenost, človeško t |VeBe^° meglico, ki obkroža stu pa organizira fotografiranje avre vendar tudi na hladnost, zadržanost, samot- nekaterj|,C ^f0P^zna*'že v pradavnini. Na voditeljica tečajev čiguna Anica Mikce- nost in zaprtost vase. Egipta) Ind^ 'kahv-Z C'v'l‘zac*j zgodnjega Janežič (tel. 28-250). Lastnost zelene barve je rast, spremi- n' rbodreci'^ ^1^0 'n ^'mas0UP0(IobIje- Poglejmo, kaj lahko pomenijo njanje, povezanost z naravo, tudi ljubezen Pfcdcn so V svetlcčem ovoju veliko prej, posamezne barve v avri. Bela kaže visoko in vdanost. Svetlo rumena v zeleni kaže na °dabljati Ume*n'kiv krščanstvu začeli up- razvito stanje zavesti in globoko duhovnost, simpatičnost, sočutje, komunikativnost in glave Te C ni ,s svetlečim sijem okoli je pa lahko še izraz sanjarjenja, zastoja ener- miroljubnost ter na odkritosrčnost. Temno *ertieljii0 uP.°d°bitve po vsej verjetnosti gije in bolečin. zelenaodražaživljenjskomočzemlje.opor- sP°sobn' 3 V'dcniu Posameznikov, ki so bili Človek"' Vldeti svetleče sevanje okoli m-rJ.ITI II'1 B"m.M m jiin^7*2FlL^tT~tri—~r—Trpin]iiBiiipuiiiiiinnBo>,^fiiwm,ig sP0sobnn(telcsa' ^ud' danes je več ljudi s n°vidka pV° v'denia avre- Medij in jas-Pfavi (ja ' cn Garret v svoji knjigi Zavest žival jn e od otroštva vidi vsako rastlino, °Voip^. °Vcka> obdaneea z meeličastim aie navzvc anim'z energije, katerega žarc-ftloz0f k,.a M°vzr°č‘ Pojav avre. Paracelzus, v čl’oVer 'k 'n zdravnik, je podobno trdil, enerEiict^ ,°ycm snovnem telesu prebiva Seentia yn,j‘zc n£kaj let deluje Inštitut *°ve avre ; aterc.m pri preučevanju člove-h ružujei n suBtdmh energijskih pojavov ^'skovair^0^3’s sP°znanji sodobnejših ^Stitutu pCV' . 0 handič, raziskovalec v PreScneSSen‘ia Prav‘> daic avra izredno Jaei°vekwPSlhocncr8ctskoPo|je,kiobda-S),e8ovos,,k!ysako živo bitje ter predstavlja s,kana i? ano osebno atmosfero. Avraje 5°i Prežete e,"Crg'jskih Plati. ki so med r .1 skozi • rcJcn pretok različnih cn- lia^n°in nsih'*nC Plasti Jc Prvi Pogoj za L °snovnP harmonijo ter predstavna^ Za človekovo dobro počutje in H foton, ^goče s posebnimi kamerami Ujetje R-a lr.at'- Pr' nas se s tem ukvarja ^ lost,k iz Medvod, v Novem me- 13 ivj n ir J y.M m i"J gJUtaaM limaagičšiiai Turizem drugače Turizem je ena naj večjih gospodar- peš, tako da ima popotnik možnost priti v stik skih dejavnosti v svetu. Ob dobrih pa ima s kar najbolj avtentičnimi posebnosti krajev, tudi senčne plati, predvsem onesnaženje Šubelj se poleg tega ukvarja tudi z razvo- okolja v krajih, kjer gojijo množični turi- jem ekohumanega turizma pri nas. Pravi, da zem, in uničevanje tradicionalnega živ- do sedaj v Sloveniji država ni pokazala prave- Ijenja. Posvetuje kar nekaj združenj in ga odnosa do ekološkega turizma. Od turiz- organizacij, ki se borijo proti brezkom- mase v Sloveniji veliko pričakuje, vendar se promisnemu vdiranju turističnega kapi- pri tem misli bolj na denar, ki ga bo prinesel, tala v deviške pokrajine nerazvitega sve- ne pa toliko na posledice. Naša dežela ima to ta in uničevanju avtohtonih kultur, da o prednost, daje razmeroma še neonesnažena, spreminjanju podobe okolja niti ne govo- zato je primerna za razvoj okolju prijaznega rimo. turizma namesto masovnega, kakršnega smo V Sloveniji je programe okolju pri- poznali na jugoslovanski obali. Nevarnostjo, jaznih potovanj po vzoru Švicarjev prevzel da se kaj podobnega dogodi tudi na malem Miran Šubelj Sagmeister. Nekdaj je bil koščku slovenske obale. Ne gre zanemariti turistični delavec in vodič, vendar se je tudi možnosti vdora tujega kapitala, ki bo za naveličal masovnega turizma in se odločil svoj dobiček spreminjal in izkoriščal slovcn- delati kot samostojni turistični delavec. sko deželo po svoji volji. Odprl je potovalno delavnico, v kateri “Če hočemo narediti Slovenijo za deželo načrtuje in izvaja potovanja, ki so prijaz- ekološkega turizma, je nujno, da se pri lju- na do okolja in ki turistu omogočajo deh dvigne samospoštovanje in spoštovanje spoznati pristno kulturo krajev, v katere slovenske kulture, preteklosti, kulturne in potuje. naravne dediščine, kajti to je tisto pravo, kar Šubelj organizira potovanja po Irski, lahko ponudimo tujemu popotniku. Dogaja Provansi, Češki, Slovaški, Skandinaviji, se, da ljudje na vse pretega hvalijo npr. irsko Nepalu,Tajski inTanzaniji, pripravlja pa ali kako drugo narodno glasbo, pri nas pa tudi program potovanj po Sloveniji, seve- imajo vse tiste, ki ljubijo slovensko domačo da peš ali na kolesih. Potovanja po tujih glasbo, za kmete. S spoštljivim odnosom do državah so za manjše skupine ljudi (do sebe in svoje kulture bomo gotovo zanimivejši 15), potuje pa se v kombiju, na kolesih ali za tujce, kot če bomo papagajsko oponašali zindustrializirani okus Zahoda. V preteklosti denimo ni bilo pravega odnosa do značilnih pokrajinskih arhitektur. Danes se zadeve na tem področju izboljšujejo, še posebej je zaznaven napredek v celjski in idrijski regiji. Tudi Novo mesto je lepo obnovilo svoje mestnoj jedro,” pravi Su-belj. Trenutno je v Sloveniji bolj malo možnosti za organizirana potovanja te vrste, npr. za trekking. Mladinski turizem je tudi na nizki ravni, saj ne premoremo niti toliko mladinskih prenočišč (youth hostel), da bi Slovenijo sprejeli v mednarodno zvezo mladinskih prenočišč. A stvari se spreminjajo. JANEZGORENC Kanu, reka in mladost - dovolj za prijetne počitnice Moški nemalokrat posvečajo oblačenju premalo pozornosti, žal pa so tudi modni nasveti v glavnem namenjeni ženskam. Zato ne bo odveč nekaj nasvetov, kako ohranite stil in modnost vaših oblačil. Ko izbirate oblačila, jih izbirajte z določenim namenom, kajti zelo pomembno je, kaj nosite ob določenih priložnostih. V poslovnem svetu vam bodo zelo koristile klasične obleke, vendar bodite pozorni pri izbiri kakovosti in barve, da boste izbrali obleko, ki jo boste lahko nosili ob različnih priložnostih. Za posebne priložnosti pa izberite srajco z dvojno manšeto, manšetne gumbe in svileno kravato. Kot vsakdanja oblačila pa izberite predvsem udobna in taka, kijih boste zlahko vzdrževali. Predvsem pa bodite dovolj samokritični in se znebite oblačil, kijih ne nosite več. Zelo pomembno je, da ne nosite več oblek, ki so zastarele. Slediti trendom namreč ne pomeni, da se morate nositi po visoki modi, temveč da greste v korak z dogajanji v modnem svetu. tunizem, naravnanost nase in materializem. Rumena jc barva sončne svetlobe. Svetlo rumena jasna barva kaže odprtost, lahkotnost, jasno razumevanje, svežino. Je tudi znak zdravorazumskega ustvarjalnega delovanja človeka. Čista rumena kaže na intelekt in razumevanje in je znamenje organizacijskih sposobnosti, discipline. Temna, okrasto rumena kaže na prenapetost, utesnjenost, kontrolo in egoizem. Če avra vsebuje oranžno barvo s svetlo rdečo do rumene imamo opravka z ostrim razumom, samozavestjo in prizadevnostjo. Temnejša kaže zahtevnost, častilakomnost, nečimrnost in željo po udejstvovanju. Rdeča barva izraža temeljno moč zagona, pobude in vzgiba, tudi aktivnost, vitalnost, zdravje in emocionalnost, vendar tudi nepotrpežljivost in ekstrovertiranost. V svetlo rdeči odseva občutljivost na ljubezen, strastnost, razvnetost, odločnost, moški pogum, poželenje, bes in jezo. Rjava barva kaže na povezanost z zemljo, bolezen, na različne odvisnosti (alkohol, mamila, televizija, računalnik...). Sladoledna bomba Za 6 do 8 oseb potrebujemo: 75 g lešnikovih poljubčkov, 6 žlic ruma, 50 g sladkorja, 1 skodelico močne ekspres kave, 6 rumenjakov, 1/21 sladke smetane, 2 žlici instant kave v prahu. Piškote navlažimo z rumom in pustimo v pokriti posodi. V vroči kavi raztopimo sladkor. Nad soparo stepamo rumenjake in v kavi raztopljeni sladkor, da se zmes speni in zgosti. Tik preden krema zavre, jo odstavimo iznad sopare, postavimo posodo v drugo posodo, v kateri je ledeno mrzla voda. Stepamo dalje, da se krema ohladi. Nato ji primešamo piškote in rum ter polovico stepene sladke smetane. Kremno zmes damo v kovinsko posodo z okroglim dnom. Posodo zapremo z aluminijasto folijo. Postavimo za najmanj 8 ur v zamrzovalnik. Sladoledno bombo previdno ločimo od sten posode. Zvrnemo jo na pladenj. Okrasimo s preostalo stepeno smetano in potresemo z instant kavo v prahu. | V šoti pol manj zalivanja Cvetličarne in vrtnarije zadnje čase vse več lončnic prodajajo posejanih v sterilni šoti, to je najmlajšem fosilnem gorivu, kije nastalo ob brezzračnem trohnenju rastlin, predvsem mahov. Šota se odlikuje po veliki uporabnosti v vrtnarstvu, saj je sposobna zadrževati velike količine vlage, vsebuje hranilne organske snovi, celulozo in lignin, z dodatki mineralnih gnojil pa jc mogoče iz nje narediti najodličnejše rastišče za različne rastline. Ker povečuje kislost tal, ji jc treba dodajati bazična gnojila, zalivati pa s trdo vodovodno vodo, kar je za gojitelja sobnih in balkonskih lončnic še posebej enostavno, saj običajno nima na voljo sicer priporočene mehke deževnice. Prav glede zalivanja pa je treba biti pri šoti posebno previden. Doslej je veljalo, daje pri običajni vrtni humusni zemlji z otipom mogoče precej natanko oceniti, če je rastline treba zaliti ali ne. Pri šoti otip vara: na površini je šota že suha, v notranjjosti pa hrani še dovolj vode, in če je prej veljalo, da je treba poleti lončnice z navadno zemljo zaliti vsaj dvakrat na teden, pri uporabi šote zadošča že enkrat. mtš Regulacija ogrevalnega sistema Z napravami za regulacijo uravnavamo delovanje ogrevalnega sistema, vzdržujemo želene bivalne pogoje ter smotrno izkoriščamo energijo, potrebno za ogrevanje. Kadar je zunaj temperatura višja od projektne temperature, na katero je dimenzioniran ogrevalni sistem, prihaja v zgradbi do pregrevanja prostorov. Če nimamamo vgrajene regulacije, si pomagamo na ta način, da odpiramo okna in dragoceno energijo spuščamo v okolico. Z ustrezno regulacijo lahko zagotovimo, da ogrevalni sistem deluje tako, daje v prostorih vedno želena temperatura. S pravilno izbranim načinom regulacije lahko prihranimo do 30% energije v primerjavi z nercguliranim sistemom. V prihodnjih številkah našega tednika boste lahko prebrali nekoliko več o regulacijah ogrevalnega sistema. k 3Q02>&A “ * <2>fLfl Limfi PEČATNIK NOVOMEŠKEGA ČEVLJARSKEGA CEHA - Ceh je združenje obrtnikov iste stroke. Vsak ceh je imel svoja pravila, t.i. cehovski red, kije podrobno določal delo ceha in posameznega člana. Novomeški cehovski načelniki so uporabljali pri poslovanju zelo lep pečatnik. Železno držalo se razširi v pečatno ploskev, kije iz zrebra. Na pečatni ploskvi so upodobljena orodja, ki sojih čevljarji uporabljali pri svojem delu. V sredini je škorenj s peto z močno razširjenim gornjim robom. Nad njim so trije žebljički, škorenj z žebljički zaobjemajo držala klešč. Na desni strani držal klešč je nožiček, na levi poseben nož za rezanje usiya. Med dvema verižastima roboma je napis: SHVSTER ZVFT ZV RUDOLFSVVERDT1657 (Čevljarski ceh v Rudolfovem). Pečatnik so verjetno kar pogosto uporabljali, saj je skrajni rob držala od udarcev značilno oblikovan. Pečatnik je mogoče videti v Dolenjskem muzeju na razstavi pečatnikov do 5. junija. (Pripravila kustodinja Dolenjskega muzeja Majda Pungerčar) Grozovite pohotnice- VKamenicah sliši se o grozovitih pohotnicah, ki tod ljudi pohujšujejo in možakom delajo nadlege. Ravno v Gotni vasi o bivši mlinarici in neki “perajzarici”. Nesramna kurba Franja (Bršlinka) tožila mi o žalostnih časih v tem kraji, da ni nič denarja. Včasi se je kurbalo vse in plačevalo po goldinarju, zdaj dobila je v tem času vsega zaslužka komaj 4 for. In morala je iti celo enkrat žet enkrat pa v trganje. Take mizerije da ni bilo še nikoli ne! Za zdravjepijo svojo scalnico- Ljudje vračijo (zdravijo) se ondi naj raje z vražami, da včasi stoje vlasje po koncu. Nekateri pijo svojo scalnico - in to za en čas pomaga. Bolnega otroka mečejo po 3-krat čez prag - in to se ve tudi pomaga. Kakšen je narod v semiški župi- Narod v semiški župi neresničen, sebičen, prešestovalsk, kurbirsk. Dekleta spe na stajah, ljubčki po lestvah k njim in udri bajs! V Ameriko jih je šlo že do 500, še mnogo več je nemškutarjev, ki kvarijoposebnojezik slovenski. Kogar razdraži baba, hajd v Ameriko! Niže stanujočim sosedom pravijo Poljci, ti pa Semičanom Sokci. O brambovcih - Brambovci so če dalje boljpopularni. Vadijo se tudi v uzmanji in opipavanji deklet z veliko srečo. Bližal se je maj, mesec lepote in ljubezni. Počasi sta z roko v roki stopala drug poleg drugega mlad par z ljubeznijo v srcu in z nasmehom v očeh. Verjela sta, da je ves svet njun in da sonce njune sreče ne bo nikoli zašlo za temen oblak. Toda usoda je hotela drugače. Julijo je dohitela zahrbtna bolezen. Bol, ki jo je povzročila novica, je dolgo skrivala v sebi. Ni hotela na dan z njo, toda naposled jo je Saša prepričal, da je le spregovorila. “Odšla bom od tebe... za vedno, "mu je govorila skozi solze. Saša kar ni in ni mogel dojeti pomena teh besed. Ni mogel razumeti, da bo izgubil nekoga, ki ga ljubi. Gledal je milino, ki je odsevala v njenih očeh, čutil pekočo bolečino v srcu in solze na licu. Njegove misli so begale, toda moral seje zbrati. Vsaj on jo je moral opogumiti, jo pomiriti in ji vrniti že izgubljeno upanje. Obupan joje stisnil v objem in upal, da ni opazila boja v njegovi notranjosti. Vendar je Julija vseeno čutila, kaj se dogaja z njim. Tako zelo ga je ljubila, pa vendar bo morala proč od njega. Nasmehnila se mu je, mu hotela reči, da bo še vse dobro, toda ni zmogla. Dan pred svojim rojsmirn dnevom se je še zadnjič ozrla med prijatelje, ki so bili vedno ob njej. “Zakaj vas moram zapustiti, ” so spraševale njene oči. “Toliko let smo bili skupaj, toliko stvari skupaj ušpičili, doživeli, sedaj pa... ” Zbrala je vse moči in še zadnjič spregovorila: “Nikar ne jokajte za mano! Poklonite mi nasmeh, in kadar boste šli mimo, se me spomnite z belim cvetjem, ki ga imam tako zelo rada. ” Po teh besedah se je z nasmehom ozrla Sašu v solzne oči in omahnila v njegovem naročju. Tiho, s solzami v očeh smo jo pospremili v njen novi dom. Kakor je želela, smo ji rekli zbogom z belimi vrtnicami. Le Saša ji je v slovo dal cvetlico, ki ju bo za vedno združila v ljubezen - belo lilijo. 4fflDP«fl 9. globno spoznfimf Novice, da si bomo ogledali gledališko predstavo, sem se razveselila zaradi vožnje z vlakom in ker nam bo odpadel pouk. Ko smo naslednji dan čakali na vlak, sem srečala veliko sošolk Večina od njih je bila zatopljenih v pogovore. Prišla sem do skupine, kjer so se pogovarjale moje znanke, in se jim pridružila. Kmalu je pripeljal vlak in dijaki, ki jih je bilo zelo veliko, so se začeli prerivati. Preden sem se zavedela, je že zmanjkalo prostora, zato sem morala do Ljubljane stati. Običajno sem zelo zgovorna, tokrat pa sem le pritrjevala na vprašanja in gledala skozi okno v daljavo. V Ljubljani smo si ogledali zanimivo predstavo, a menije bolj kot vse ostal v spominu fant kostanjevih las, ki sem ga ugledala med dijaki. Zdel se mi je tako nežen in miren fant, da mi ni in ni šel iz glave. Popoldne in vožnjo domov sem preživela v dobri družbi, vendar sem bila nekako slabe volje, ki se je na vlaku še stopnjevala. Vsa zamišljena sem si na list zapisala neko misel in ga skrila pred ostalimi pogledi. Ko mi ga je moja najboljša prijateljica hotela vzeti, sem jo močno udarila. V oči so ji stopile solze. Ta dan nisem več ve-liko govorila in tudi ostale, ki so bile priča mojemu nepričakovanemu izpadu na drobno bitje, so me gledale z zaničevanjem. Kasneje se je dogodek pozabil, menipajevsrcu ostala grenkoba in spoznanje, da sem naredila napako... Bližal se je konec šolskega leta, ko sem ponovno opazila fanta kostanjevih las. Pridružila sem se njegovemu krogu, v katerem so bile tudi nekatere moje sošolke. Naivno sem mu povedala, da me zelo zanima. A fant ni bil takšen, kot sem mislila, ampak vse kaj drugega. Za mojo prezgodnjo in nepremišljeno izjavo so kmalu izvedeli vsi v razredu in vsi njegovi prijatelji, ki so me začeli zafrkavati. Potem ga nisem več niti pozdravila. Zaradi zafrkavanja sem začela vse sovražiti, čeprav sem si v srcu želela, da bi bili dobri prijatelji. Ta drobni dogodek me je naučil, kar sem sicer vedela že prej, le da v to nisem verjela: ne zaupaj prehitro in ne zaupaj videzu! A KNJIŽNA POLICA Velike bitke druge svetovne vojne' Winston Churchill, voditelj Velike Britanije v 2. svetovni vojni, je v letih od 1948 do 1953 izdal šest knjig Druge svetovne vojne, ki obsegajo skupaj kar pet tisoč strani. Knjige so že takoj po izidu zbudile velikansko zanimanje in sojih prevedli v številne svetovne jezike (izbor imamo tudi v slovenščini). Pozornost so pritegnile predvsem zaradi številnih, še neznanih zaupnih podrobnosti, ki jih je Churchill v njih razkril; bilje pač eden od vodilnih politikov in osebnosti vojnega časa in znanega mu je bilo marsikaj, kar seje dogajalo za kulisami. Churchill seje izkazal kot uglajen pisec in nadarjen zgodovinar, kar mu je svet priznal s podelitvijo Nobelove nagrade za književnost 1953, in to prav za knjigo Druga svetovna vojna. Iz tega obsežnega delaje Giordano Bruno Guerri, eden najboljših italijanskih zgodovinarjev poznavalcev fašizma, izbral tiste odlomke, ki govore o velikih bitkah 2. svetovne vojne, od nemškega napada na Poljsko, s katerim seje začelo svetovno klanje, nemškega vdora v Francijo, slavne bitke za mostišče v Dunkerquu, zračne bitke za Britanijo, bitke na Atlantiku, nemškega napada na Sovjetsko zvezo pa do pacifiške bitke pri Mid-wayu, afriške pri El Alameinu, legendarne bitke za Stalingrad in zavezniških izkrcanj na Siciliji, v Salermu in Normandiji. Zadnje poglavje v knjigi je posvečeno poslednjemu dejanju 2. svetovne vojne, kije udarilo strahoten pečat in odprlo novo obdobje - eksploziji atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem. Churchill z dramatično sposobnostjo slika dogajanja, orisuje velike osebnosti pri zaveznikih in sovražnikih, njegova pripoved o bitkah je jasna in nazorna, Churchill kot pisec pač slovi po sposobnosti prenikniti v globine dogodkov. Knjiga VELIKE BITKE DRUGE SVETOVNE VOJNE je izšla pred kratkim v prevodu Božidarja Pahorja pri Mladinski knjigi. Opremljena je z množino čmo-belih dokumentarnih fotografij, skic in zemljevidov, tako da je tudi prava paša za oči. MILAN MARKELJ Borboletta Pisateljica Marinka Fritz-Kunc je po Janovem kriku (Pusti čakati jutri, Ne verjemi vetru, Grand Fouette,..) zopet prisluhnila kriku mladih, in sicer v svojem novem romanu Borboletta, kije pripoved o usodi mlade družine, ki so jo zaznamovala mamila. Knjiga je izšla v samozaložbi, spremno besedo pa je prispeval Ciril Zlo- V svetu narašča število zasvojenih z mamili in tudi Slovenci nismo nobena izjema, pa čc to družbeno zlo c tako skrivamo. Zato je BorboletM Marinke Fritz-Kunc toliko pomem nejši prispevek k sprejetju in drugae nemu gledanju na problem uživanj2 drog pri nas. Pisateljica je v knjigi Pn' kazala popolno sesutje zasvojencev® osebnosti in tudi njegove fizične e sistence, “križev pot” njegovih naj bližjih in (nc)pripravljenostdruz e> razumeti problem droge. Bistven sporočilo zgodbe pa je, da so mami tragedija, ki lahko v svoj vrtince PU" tegne kogarkoli in je enako bole tako za žrtev kot za tiste, kiji hocej pomagati. Zato moramo nujnospr meniti odnos do drog in do ljudi’ so postali njena žrtev, da ne bodo kriminalci v ilegali umirali za al®°.. in drugimi boleznimi in da bodo ziv med nami brez obsojanj. Kajti v > gali živijo zaradi nas, ki jih P0^ sprejeti medse kot bolnike, potre “Narkomanovo življenje je nec v puščavskem viharju- Se drugim meče pesek v oči. Z njim in drviš in to je poseben pr°P Rešuješ minute, ure, morda dnev' Naprej ne vidiš! Ljudi gledaš v hr Kot rešilni avto divjaš, da ne bi P prepozno. Tudi sebe prevažasvnj Svoje ubogo življenje! Narkoma ti, v vrtincu je vse prepleteno, r šlja Kunčeva. Ne glede na tragice1^ nec zgodbe (zasvojenec umre) P vendarle jasno, kako ustaviti to na Ij ivo bolezen našega časa - z ijo, ki rešuje že tudi vnaprej lZS liCn°' LIDIJAM^ • V zbirki Nova slovenska knj'iga>^. izhaja pri Mladinski knjJgi,^. knjižni novosti MOJSIEK g/\ NOSTI Borisa A. Novaka in !>1 * j HIŠAMarka Sterleta, v zbirkil'r;[CE pa delo Aleša Štegra SAHO ,q UR. Novakovo in Štegrovo zaradi velikega zanimanja P0JiaLniigO • Cankarjeva založba je izdj RoSooSSSi’«**"1" in Matjaža Glavana. ._r|to • Jernej Pcčjakin Damjana M«' 0 sta v samozaložbi izdala prir0 ^ tem, kako postanete in ostanete dilec, ZBOGOM, CIGARE* A.fk0 • Mladinska knjiga je itnjjžice; Žepni humor, v kateri so izšle kPL*jjj ŽGEČKUIVE ŠALE, POSLOV n ŠALE, ŠALE PO ŠTIRIDESETE ŠALE O ŠPORTU. Daje Jerash izgubil starodavni ugled, sem ugotovil čez nekaj ur, ko sem večkrat prekolovratil malo mestece, nič večje od grško-rimskega mesta, ki seje stiskalo ob njem. Ni in ni mi uspelo najti hotela. Ko so mi tudi policisti, ki so me zaradi moje zunanjosti sumljivo gledali, povedali, da hotela v mestu ni, sem z iskanjem prenehal. Antično mesto Jerash, kije najbolje ohranjeno rimsko mesto na Bližnjem vzhodu, ima podobno zgodbo kot druga izginula mesta. Sledovi kažejo, da so bile tukaj naselbine že v neolitiku ter kasneje v bronasti in železni dobi. 200 let pr.n.št. so se tu naselili Grki in naselbina je počasi preraščala v pomembno mesto, kije doseglo svoj vrhunec v prvih stoletjih našega tisočletja. To je bilo pomembno trgovsko in turistično mesto, najprej grško in nato rimsko. Za mestnim obzidjem se je nahajal forum s kolonadami stebrov in javnimi zgradbami. Tu so bila tudi tri gledališča, hipodrom, bazen in številni templji. V 2. stol., ko je bilo mesto temeljito prenovljeno, je bil zgrajen Artimidin tempelj, triumf tedanjega antičnega gradbeništva. Ko je Rim sprejel krščanstvo, so bile zgrajene številne cerkve. Sledila so leta počasne stagnacije zaradi sprememb v si- stemu trgovanja in nato v 7. stol. vdor Perzijcev in kasneje Arabcev. Klicaj na koncu tega drsenja navzdol je bil potres leta 726, ki je dodobra opustošil mesto ter celoten sistem namakalnih naprav. Puščava je prebivališče človeka vzela nazaj. Mesto je leta 1806 ponovno odkril nemški popotnik Seetzen; iz puščavskega peska so moleli le vrhovi stebrov. “Nadlegovalec” deklic Preostanek dneva sem porabil tako, da sem opazoval mestece, trgovine in ljudi. Da niso Evropejci, je bilo videti le po odtenku temnejše kože ter po značilnem jordanskem pokrivalu - posebni ruti, redkeje po dolgi slovesni tuniki do tal. Še nikoli doslej nisem popil toliko čaja kot tega poznega popoldneva. Povabiti tujca na čaj, pokramljati z njim besedo, dve o vtisih in o deželi je za te ljudi nekaj najobičajnejšega na svetu. Deležen sem bil tudi malo manj prijetnega srečanja z neznancem v parku na robu mesta, ki mi je nepričakovano prisolil tri klofute z obrazložitvijo, da sem zapeljeval tri deklice, stare tri do pet let. A sem jih v parku le prijazno ogovoril. Za kaj gre, sem izvedel od dveh Arabcev, ki jih je neznanec kriče pozival k sveti vojni. Na mojo srečo sta bila pametna človeka, s katerima sem se lahko sporazumel in sta mi pomagala k umiku, vročekrvnega sonarodnjaka pa sta odpeljala, pravzaprav odvlekla proč. Dogodek meje tako pretresel, da sem se še nekaj dni zatem prebujal prepoten z občutkom hladnega rezila na vratu. Odtlej sem bil še bolj previden ob opazovanju zagrnjenih žensk in pri srečanjih z otroki, kajti zadeva bi se v kaki osamljeni beduinski vasici lahko končala popolnoma drugače. Na teh zgodovinskih tleh se srečujeta, včasih pa si tudi nasprotujeta dva dela istega arabskega naroda. Beduini, do pred kratkim še puščavski nomadi, zaprti in plahe narave, ter Palestinci, pregnanci brez pravega doma in zato nemirni. Beduini se šele zadnjih nekaj desetletij po stoletnem potepanju in življenju v puščavi nekako navajajo na stalna prebivališča, Palestinci pa se nikakor ne morejo in nočejo pomiriti z dejstvom, da v njihovi domovini vladajo Židje. Vse skupaj pa je zmes, ki rada vzplamti. Noč sem prebil na prostem v okrilju starega mesta, ki je njega dni premoglo številna gostišča, namenjena antičnim trgovcem in turistom. Na ta način sem ubil dve muhi na mah. Umaknil sem se pred bojevnikom muslimanske revolucije, ki sem ga srečal pred nekaj urami, naslednjega jutra pa mi kot “prebivalcu” mesta ni bilo treba plačati vstopnine tako kot ostalim prišlekom. Imel pa sem tudi redko priložnost uživati v prebujanju mesta v veličastnem jutranjem soncu. Mesto, ki ga oblasti s pomočjo francoskih arhe- II 1* ’ - LiamM 'ir 'aiM* Jerash - pogled nastarodavni forum in na glavno cesto Cadromaximus.. ologov skrbno obnavljajo, je s forumom, glaV. ^cC; sto Cadro maximus in ostalimi zgradbam ot veličastno, vendar name ni naredilo takega v Petra dva dni poprej. Mesto je sicer dragulj A samo eden izmed podobnih draguljev, ki se jt -0. vidi v Siriji, Turčiji, Italiji. Manjka mu san!°Skate-sti, enkratnosti, kije Petro povzdignila v visj° gorijo. Domov . Moj teden v Jordaniji se je počasi izte u. avtobus za Aman me je pospremil Rijad. h' je dent na zagrebški univerzi, ki mi je še zadnje s pred odhodom dajal navodila, kako naj poZ ^0' njegovo ljubezen v Zagrebu, kije ni mogdP ^ leti. Teh ljubezenskih izpovedi Arabcevsern jaria kar navadil. V deželi, kjer je ljubezen prep°^0 jji tema, je pogovor s tujcem pravi balzam za srce nesrečnih zaljubljencev. .^jgli' Aman je sodobno in veliko mesto s širo .fiSj. cami, trgi, številnimi trgovinami ter mer . $ Ogromno antično gledališče v središču sp°(^ ^čal to, daje bila to nekoč rimska Philadclphija- v^ilu-sem ga sedeč v “avtobusu” - osebnem avt° {0^ Vožnja proti meji na morski obali me jc^ ,;jvUs' soncu skozi razgibano puščavo uspavala- N 2stal-o pokrajini in ljudeh so se počasi usedali- ^ejtO gičnosem zrl v sivo-rjavo pustoto, ki kot p° ^rtv0 skriva take naravne znamenitosti, kot s° ifl morje in puščavske doline, ki sta jih klesala veter, pa dragulje, kot so osamljeni arabski g jaje rimska cesta, Petra. V polsnu meje prešini ’ ta na videz mrtva sivina, ki so se ji ljudje: >• jgče prilagajali, jo krotili in v boju z nj° tu ' db*11 izgubljali, živa narava, prepolna človeških b usod. Konec a g wm fv * mmmm $ Priloga Dolenjskega lista 14 mm PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Bolniku manjka samozdra\je, zdravemu marsikaj Povzetek pisma iz Aure braL-m ^ant’ bi razume,i jn m\‘ ne Pokušajo bi Slov^H8 druKe8a- Tud‘ če vo oi,.,inci končno dosegli spra-danjosetipre,eklosd. je glede se-Kai,i Lprav 80‘ovo ne bodo. Ijudi?°Lena krivica ne zadene zgod; „ ° m°čno kot tista, ki se kadetih vTm‘m- Daietako je pokalni encev še mn°g°’ TVknJr prav ponedeljkova jeli za/erenca' ludi če bi spre-bil0 tonZlh °poPravi krivic, bi sPreieb,°' , ‘no' k°t če bi država lezni /akon ° ozdravitvi bo- d°lo'čenI>laZ Vsl vemo' da so bolezni neozdravljive. marko Polenšek c avtobusom na izlet! -S* Sfno zadnjič izžrebali ka v avo^ nar°čnika za potni-Pelja> nUSU’.ki bo jeseni od-Zanimiv izlet toliko kolenitt Vi .^oiikor let že izhaja balnik t’ hsl- Poslej bo raču-dva na!l^tn'ieč hkrati izbral po ieser,i!!,^n!ka> sicer do začetka Za dvnt °,busa ne bi napolnili. brc,n gl etega izletnika je bil iz-P. SemT,e ^sec iz Kota 55 a, Ca od &a%nga«>tnik Dolenj- 1 Post? * fireban Lojze Verče bapreinnl’ pi Mirna Peč, za loči Jp? bodo imeli sodelu- še enkrat več bosta bflPPstali izletnik, saj krat rebana po dva naen- je bil (Ho|“{Kve‘muta Wandmakerja l»nam'io2,dr?V? Proč s kuhinjskim ' zjutra? • lakrat sem vegetenjanec n^e»feJab?lka>. za ^ali“ ba-nič v&cjs1° solate in zvečer včasih 02drav,>ii J " ooteznih. Kdor hoče vegeteri;.,’ "Iora sto°dstotno uživati 5fc@Sa?ass ------- ALBIN P. ZAHVALA DOLENJSKEMU LISTU Prizadevni ustvarjalci v petih pokrajinskih časopisih (Dolenjski list, Gorenjski glas, Novi tednik, Primorske novice in Vestnik) ste že tretjič pripravili skupno prilogo o “Slovenskih počitnicah”. Turistična zveza Slovenije smatra, daje to izreden, dobro pripravljen in odmeven prispevek k predstavitvi in popularizaciji slovenske turistične ponudbe. S tem ste svojim bralcem posredovali zanimive in koristne informacije o možnostih dopustovanja, iz-letništva, popotništva in kolesarjenja. Spodbujate domačega gosta k dopustovanju, kar je posebna skrb tudi naše turistične organizacije. Istočasno prispevate, da Slovenci neposredno spoznavamo Slovenijo, njene lepote in turistično ponudbo. Turistična zveza Slovenije se uredništvu in vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi projekta “Slovenske počitnice 1995” najlepše zahvaljuje. Predlagamo, da z medsebojnim sodelovanjem nadaljujemo tudi na drugih področjih za turizem, saj tudi to plemeniti geslo “TUrizem smo ljudje”. Predsednik TZS: dr. MARJAN ROŽIČ Prepustite raje oblast drugim! Javno sprašujem, kdaj bodo šentjernejski svetniki SKD, SDSS in Gospodarske liste začeli delati tudi v interesu občine, in ne le zase, kot so to počeli doslej nekateri v svetu samo zaradi časti, potem raje odstopite in prepustite mesto drugemu, kateri bi bil pripravljen delati v svetu v korist občanov občine Šer Da občina Šentjernej ne more normalno zaživeti, je jasno že vrabcem na strehi, prav tako, da se nekateri člani sveta občine Šentjernej obnašajo kot bogovi nad Bogom. Je pa vse to tudi lepo in prav, razen če se ne bi vse to dogajalo na škodo vseh prebivalcev občine Šentjernej. Javno sprašujem, kdaj bodo svetniki SKD, SDŠS in svetniki Gospodarske liste začeli delati tudi v interesu občanov občine Šentjernej in ne samo za svoje lastne interese, kot ste to počeli do sedaj. Čas je že, da opustite umazane igre, ki izhajajo še iz predvolilnega časa in jih na prefinjen način nadaljujete še danes. Gospod predsednik sveta občine Šentjernej Alojz Simončič, zakaj niste sklicali izredne seje pred 15. majem, kot je to bilo izglasovano na zadnji redni seji občine Šentjernej, da bi v paketu sprejeli statut in občinsko upravo? Kot je meni znano, ste v pogovorih s strankami in županom to soglasno sprejeli, vendar do odpisa in seje ni prišlo. Žakaj, je jasno le vam, g. predsednik sveta! Ali tega ne delate namerno v korist mestne občine Novo mesto in za njene vodilne politike, da lahko oni prodajajo občinske objekte, katere so tudi naša last? Prodali so celotno pritličje stare občine, in to Slovenski vojski, in so pred prodajo celotne stavbe nove občine! Spoštovani g. predsednik sveta, zakaj niste dali moj predlog o cvičkariji na glasovanje, in to tako, da se sredstva, in sicer vsa, namenijo izključno Šentjemejčanom, ne pa da ste polovico sredstev namenili Kostanjevi-čanom in podprli Žolnirjevo zasebno cvičkarijo? Med drugim zagovarjate Rome celo v statutu, medtem ko druge občine, ki tudi imajo Rome, tega niso vnesle v svoj statut. Kaj pa bodo vaša stranka SKD in SDSS ter Gospodarska lista storile za kmetijstvo in denacionalizacijo, pa je verjetno jasno samo vam, dragi gospodje, ki ste se pred volil-ci tako zmagoslavno postavljali s praznimi obljubami! Dragi kmetje, predlagam vam, da vprašate prej omenjene svetnike strank, kdaj bo kaj regresa za kmetijstvo. Upam, da ne boste dobili takega odgovora, kot gaje dal svetnik Jože Simončič, češ vse te stvari bo urejala država, ne občina. Javno sprašujem Toneta Jordana, kdaj bo spet začel hoditi redno na seje sveta, saj je znano, da je bil le na prvih dveh sejah. Če ste Športni ples - olimpijski šport Posavski plesni klub Lukec opozarja na prednosti plesne vadbe in na njen prispevek k pozitivnemu telesnemu in duhovnemu razvoju otrok - Apel občini Krško in staršem V imenu otrok tekmovalcev in mnogih, ki bodo vsak čas to postali, staršev in delavcev, ki skrbijo za razvoj plesa in kulture človeka, pozivamo javnost, naj podpre prizadevanja naših otrok, starih od 6 do 16 let, ki se z vsakodnevnimi treningi in drugimi obveznostmi trudijo, navseza-nje pa tudi uživajo v plesu, tekmovanju in druženju. Športni ples je odslej tudi olimpijski šport. Ples v obliki športa je eden najkompleksnejših športov, saj zahteva izredno disciplino plesalca doma, v šoli, na treningih in tekmovanjih, zaradi česar oblikuje delovno osebnost s samokontrolo in disciplino. Samo učenje plesne tehnike od osnovnih korakov do oblikovanja koreografije zahteva obvladovanje celega telesa in razvija tudi umske sposobnosti. Vse navedeno (gibe, karakter, tehniko) je treba še uskladiti s plesnim partnerjem, šele nato lahko plesalci posežejo po rezultatih. Športni ples postaja vedno bolj zanimiv, kar je povezano z rednim seznanjanjem javnosti s prvilač-nostjo ter lepoto plesa, koreografij in oblek. Plesalci in plesalke skrbijo za svoj izgled na plesišču in zunaj njega, kar pomeni, da skrbijo za osnovno človeško higieno. Tega se takoj na začetku igraje naučijo že otroci, stari komaj 6 let. Dobra stran tega mladega športa je ravno v tem, da otroci ne OPRAVIČILO LJUBLJANA - Zvonetu Simončiču se v imenu tekmovalne komisije in v svojem imenu opravičujem za neljubo napako, ki se je zgodila na 33. državnem tekmovanju iz fizike v Novem mestu, ko mu ni bila javno podeljena pohvala. Do napake je prišlo zaradi časovne stiske pri vpisovanju nagrad in pohval v računalnik. Popoln seznam nagrajencev z letošnjega državnega tekmovanja bo objavljen v 1 .št. Preseka v naslednjem šolskem letu. CIRIL DOMINKO, bodo okusili slabe družbe, če bodo le imeli možnost, da se znajdejo v tem športu. Možnosti pa so, žal, povezane z materialnimi sredstvi, ki jih družina premore ali želi žrtvovati za otroka. Ker živimo v težkih časih, pozivamo občino, v kateri ima naš klub sedež, naj si ogleda našo mladino ob katerem koli času, ob 13. ali ob 20. uri. Našli boste otroke, ki bodo, namesto da delajo neumnosti po cestah, ustvarjali. Vabimo tudi vse starše. Je med nami kdo, ki ne bi bil vesel uspeha svojega otroka, leska v očeh, neizmernega ponosa, ko otrok dobi priznanje ali celo pokal, ki ga bo hranil vse življenje? Starši smo tisti, ki jim lahko to omogočimo, le omogočimo, otroci pa so tisti, ki to naredijo, vendar potrebujejo starše, da jih vodijo. Poraja pa se še ena misel. Zakaj ne bi tudi odrasli poskušali stopati po poteh otrok? Zakaj ne bi zaživeli s plesom in pozabili vsakodnevnih tegob? Ko smo bili mladi, smo bili veseli, ko smo lahko šli na ples. Tam smo spoznali prve ljubezni, zakonskega partnerja. Kaj se ni vse začelo s polko ali valčkom? Si nismo vsi želeli znati bolje plesati? Zakaj se potem ne bi dobili? Leta niso ovira. Prosimo vas pa, da tega ne jemljete kot reklamo za plesno šolo, želimo le, da o tem razmislite, ker vemo, da je večini ljudi glasba nasvet za delo. Prepričani smo, da boste vsi, ki boste prebrali to razmišljanje, odslej glasbo poslušali drugače, pa tudi razmišljati boste začeli, kako lepo bi bilo spet plesati. SABINA ZAKŠEK, posavski plesni klub Lukec sekretar Komisije za popularizacijo 'nji i Ljubljana fizike v srednji šoli entjernej in redno hoditi na seje. Gospod Franc Grubar, kdaj boste prenehali napadati in zmerjati župana za dela, katera opravlja, in za ureditev šentjernej-skega trga? Gospodu županu mečete polena pod noge, kot da v Šentjerneju res ne bi bilo nič narejenega. Obenem sprašujem g. Jožeta Jak-šeta, kdaj bo začel zagovarjati stranko in zanjo tudi glasovati* Upam, da bodo interesi občine, čeprav malo pozno, vendarle prevladali nad strankarskimi zdrahami in bodo začeli vsi delati v korist občanov občine Šentjernej. Županu pa predlagam, da skliče zbor občanov ali razpusti svet, če bi se nesoglasja nadaljevala. Svetnik občine Šentjernej Jože Rangus PODPRIMO PREPOVED UVOZA KRZNA LJUBLJANA - Društvo proti mučenju živali Ljubljana in Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor v imenu Svetovne zveze za zaščito živali prosita za podporo prepovedi uporabe pasti stopalk v EGS in prepovedi uvoza krzna živali, Id so bile ulovljene na ta način. Prva prepoved zakonsko velja že od 1.1.1995 v vseh 15 članicah EGS, drugi del zakona pa. noj bi stopil v veljavo 1.1.1996. Čeprav ima zakon v evropskem parlamentu široko podporo, se zaradi pritiskov krznarske industrije lahko zgodi, da pride do preklica prepovedi uvoza, zato je Svetovna zveza za zaščito živali v Evropi in ZDA sprožila koor-dlnirano akcijo In od državnih oblasti zahteva, naj zakon podprejo. Vse ljudi pa prosi, da pišejo svojim državnikom in zahtevajo, naj prepoved uvoza krzna ostane v veljavi, saj bi samo to napravilo konec grozovitemu lovu na številne vrste divjih živali. BLAGOSLOVITEV KRIŽA - V nedeljo, 21. maja, je bila v vasi Jor-dankal pri Mirni Peči blagoslovitev križa, ki stoji tam že vrsto let, toda verjetno Se nikoli ni tako lepo izgledal kot sedaj. Za to so zaslužni predvsem trije, v prvi vrsti pa znani slikar Jože Slak-Doka, ki je križ na novo prebarval, v ozadju naslikal bližnjo okolico in delu tudi z izrezanimi linijami dal svojstven pečat; za lep dostop do križa in njegovo okolico pa sta poskrbela še zakonca Rozman zJordankala: zidar Ivan z lepo “škarpo" in stopnicami ter Ivanka z urejenimi gredicami, polnimi rož. Tako daje prenovljen križ že na začetku vasi lep vtis o Jordankalu in njegovih prebivalcih. (Foto: L. Murn) Vseslovensko srečanje na Ljubelju Sobota, 10. junija, dopoldne V soboto, 10. junija, dopoldne bodo Slovenci, ki so preživeli fašistična in nacistična koncentracijska taborišča in drugo gorje svetovne vojne, počastili spomin na konec medvojnega trpljenja in na zmago nad najmračnejšimi silami v zgodovini človeštva. Za petdesetletnico osvoboditve in vrnitve v domovino se bodo nekdanji vojni ujetniki, izgnanci, bivši politični zaporniki, interniranci, ukradeni otroci - taboriščniki in druge žrtve na-cifašizma zbrali v Podljubelju na * Zaradi velikega zanimanja Dolenjcev za udeležbo na spominskem slavju na Ljubelju ponovno prosimo, da krajevna združenja ZB do 30. maja prijavijo udeležbo svojih članov za skupinski obisk Občinskemu odboru ZZB ali Društvu upokojencev v Novem mestu. Vsi avtobusi bodo morali imeti vidne zunanje oznake za prost dostop na določena parkirna mesta. prostoru bivše podružnice KL Mauthausen. S slovesnostjo bodo počastili številne umrle rojake po številnih taboriščih nekdanje fašistične Italije in nemškega rajha. Generacija, ki se ji izteka življenjski lok, želi s to vseslovensko prireditvijo prispevati k pomiritvi med Slovenci. Hoče tudi krepiti zavest, zlasti med mladimi, da se je vredno odločno zoperstavljati vsem poizkusom obujanja fašizma in drugim številnim oblikam današnjega zla vojne. Prireditev in srečanje na Ljubelju naj izzvenita v upanju in veri v človeka, v njegovo dostojanstvo in v čvrsto voljo po sožitju med ljudmi. Pripravljalni odbor za srečanje v Podljubelju je povabil na spominsko slavje dva pevska zbora in orkester slovenske policije. Pred glavni spomenik na Ljubelju in k vzidanim ploščam na kraju, kjer je nekoč stalo edino koncentracijsko taborišče na slovenskih tleh, bodo domače in tuje delegacije iz 13 držav položile vence. Katoliški, evan-licai Pester bo kulturni spored, kjer je napovedan tudi nastop francoske godbe na pihala. Iz dolenjskih in belokranjskih krajev je v italijanskih in nemških uničevalnih taboriščih trpelo veliko naših ljudi. Na Ljubelju bodo počastili spomin na osvoboditev, vrnitev domov ter se spomnili prehojene poti.. Nikoli več ne smemo dovoliti dviga fašizma in nacizma. To bo svetu povedalo tudi vseslovensko srečanje na Ljubelju. Odbor za obveščanje pri 00 ZB NOV in udeležencev NOB Slovenije v Novem mestu ŠE BOM KUPOVAL BOROVE ČEVLJE Okrog novega leta sem kupil zimske čevlje (polškornje), izdelek Tovarne čevljev Bor iz Dolenjskih Tbp-lic. Ker je bila tu na Obali zima v glavnem “suha”, sem šele ob prvem večjem deževju, po treh mesecih nošenja, ugotovil, da mi en čevelj rahlo pušča vodo skozi (slabo) usnje. Takoj sem reklamiral. Tovarna je zapoznelo reklamacijo upoštevala in mi zamenjala čevlje. To seje zgodilo že pred dobrim mesecem, vendar sem z zahvalo in pohvalo počakal do prvega deževja, ko sem nove čevlje lahko preizkusil in ugotovil, da so brez napake. Vse kaže, da so v tej tovarni ljudje, ki vedo, kako je treba ravnati s potrošniki, ŽARKO ŽBOGAR Piran, Grajska 18 izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D z nrocT: n i 1 ,0 do Padlim in žrtvam fašističnega nasilja v novomeškem okrožju: spominska avla v Dolenjskem muzeju v Novem mestu ČETRTEK, 25, V. ^OVENIM 1 inrn'?;mTELETEKST W VIDEOSTRANI »KI |zb°r in «R^K0V0 P0p0LDNE, 3/3 « POMAGAJTE KIFKU.EBI IU DRA- gDKRIVANJEZEMUE,amer,, onn PP DOMAČE j}9 poročila 5 ^R,MAM RAD, ponov. l.dela slo- »Ste J,Wgnpi.00RAM isSWffiT”r"oR 8'25 fcSS 3- vreme, šport SsovaOVNaborza MANni«nNmČ'amer'naniz- 20/27 NCUSO, FBI, amer. naniz., 19/20 Slovenija 2 12,5o Vh 'n13-00Eur°news-14.55 Ki-Jdenskj i2b^Wvy B'U (amer film' ČB) -16-40 Princ h Bpi.a -' V vrl|ncu -17.25 Sova (ponov.): S®111*®) ,«aAa?er-naniz'’ 7/24); Mancus°, ^^mlado,nv *««*'19-15Tok‘°k.°d-mir & TilnIn“"20,05 lnle,viu •21-05 Vojna Mov. film) 'm"22,43 B'tka na Nnmlvi Gu_ JplA rf(^ni;'0,05 TV Prodaia •10-15 Luč Sofe?1 dda amcr, nadali) ■ u-03 *(,«Arr,nanil),|LiSTVpro- ^oi (p,, '1303 ^ prodaja -16.15 Dance Mth ZDA r^,^da,e 0 Plesu) ■16-55 Na vodnih °>p Mash? 'dok' oddaje) -18.00 Magne-1400 VrfrnebTo3,nd,daja) ’18-45 TV prodaja -^alj.) - 20 On P1°i'ue svellobe (433. del amer. S? ) "20.25 vv,Pred,P°r0(0 <44- del- araer- na-?'0 Kino 20,30 Alžir (»mer- drama) - f00 Mametosu"!0 (po"ov, °ddaje 0 fiM - S&H - 23.45 Klasična vi-HTV | ^ g as' oddaje) - 00.50 CMT 7.40 Tv s i.10,00 Cit7'^ Pt>rPiila - 8.00 Dobro jutro SS1.105^ Program-11.30 L^Emper! r„ke'njn|adino -12.00 Poročila -per. Ty r.|m* ’ Skrivnostni let letala 1501 j'°8ram za J!114 45 Solaki program - 15.45 u^-12007?^"1 mladino -16.30 Hrvaška SHnaS*1 okori sveta, 6/12 -17.30 San-Nkt, knta ,'oni,m)'18,15 Ko|o ateče -18.50 HTv 2 Ja ^•40 Vh ^ nfct^05 S slik° na sliko-17.35 M"fVn'k, vremi j Seri)ski film 3/3)' 19.30 26. V. >>*» SSsgggjf po?vS'zb°R 10,40Mai » Anizoz- naniz., 4/6 '0.55 Z^nPISATEUICA u.45 o^Rocka fe?rijaNSI^VE’angL P°l3udnoz- otrok0 NaSestezice 1,J0NeC|L ponov.fitaa i«« is, HUgoN^Ni studiokoper ^D>kA,8nCa S Pnevn^oddaja 4^iščeK3’Vreme.šp°RT hjv A ^OOSO1 rmM0ST’amer "a"'2-’8/22 ^nce DrV1.3'^ Euronews ‘ 13-45Tedcn- ^ch^ananif m ancuso’FBI (19/20) -18.45 1,1 d«,Kl. Halbi- o!5 Po8lej me! - 20.05 West-^ * 21.40 n ^ ^Miti, skrivnosti |k 1 ^eda) ^us' 22.40 Zlata nota (pos- ^>aHCt- nadal! >10,13 Luč svet lobe (ponov. 433. k ^tr- naniz i , ;03 Pred poroto (ponov. 44. Spi i£) - n A ;30 Ameriških deset (ponov. \Ll8 Vo; 5CMT-16-20 Alžir ponov- . % - lS'y,+ (giasbenaoddaja)-18.45 ^ ,uu Vreme -19.10 Luč svetlobe (434. del amer. nadalj.) - 20.00 Obalna straža (8. del amer. naniz.) - 20.50 Vreme - 20.55 Teden na borzi - 21.05 Bobni z juga (amer. film) - 22.35 Učna leta (13. del amer. naniz.) - 23.05 Vodnik za zaljubljene (L del. amer. naniz.) - 23.30 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) - 0.15 Krik (ponov. oddaje o stilu) HTV I 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Emperatriz-13.00 Ime mi je Bill W (amer. tv film) -14.45 Šolski program -15.45 Program za otroke in mladino -16.30 Hrvaška danes -17.00 Učimo se o Hrvaški -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Alpe-Donava-Jadran -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 V iskanju - 21.05 Dobri ljudje - 22.35 Hrvaška kulturna dediščina - 23.05 Poročila - 23.25 S sliko na sliko - 23.55 Grizli (amer. film) -1.25 Sanje brez meja HTV 2 16.00 TV koledar -17.05 S sliko na sliko -17.35 Triler -18.25 Sinatra (serija 1/5) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Me je kdo iskal? - 20.55 Sto let filma: Obsedenost (italij. film) ^ °la-19.00 Se SOBOTA, 27. V. SLOVENIJA 1 7.15-0.55 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 7.55 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 8.15 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lut. igrica, 1/13 8.30 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 8.45 MALE SIVE CELICE 9.35 MLADA EVROPA POJE 9.45 LAHKIH NOG NAOKROG 10.25 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 11.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.40 MIŠKON IN NJEGOV MLADIČ, amer. risani film 13.00 POROČILA 13.05 INTERVJU, ponov. 14.10 TEDENSKI IZBOR MALO ANGLEŠČINE, PROSIM TEDNIK, ponov. POGLEJ IN ZADENI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. oddaja, 9/10 18.00 RPL - STUDIO LUWIGANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 UTRIP 20.10 ONA + ON 21.30 RITEM DUBLINA, 2. oddaja 22.00 OZARE 22.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz., 1/18 23.30 PREPOVEDANO POTOVANJE, ni-zoz. film SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronetvs -10.00 Baletna oddaja - 11.00 Tedenski izbor: Komisar Rex (ponov. avstrij. nadalj., 8/15); 11.55 Turistična oddaja -12.10 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz., 8/22); 12.40 Mancuso, FBI (amer. nadalj., 20/20) - 15.00 Pomlad na Dunaju (posnetek) -16.30 Športna sobota -18.30 Slovenski magazin -19.05 Karaoke - 20.10 Rapsodija v modrem (amer. film ČB) - 22.25 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 Tom Sawyer (ponov. risanke) - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.00 Učna leta -11.30 Splošna praksa (ponov. 22. dela) -17.00 Na begu (ponov. filma) -18.40 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 19.10 Beverly Hills 90210 III (ponov. 14. dela) -19.30 Adidas Strectball (reportaža) - 20.00 Vreme - 20.05 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.35 Splošna praksa (23. del avstral. naniz.) - 21.30 Vroče maščevanje (amer. film) - 23.00 Vreme - 23.05 Posnetek koncerta - 0.10 Erotični film HTV 1 8.40 TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro - 10.30 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.15 Emperatriz (serijski film) -13.00 Me je kdo iskal? (zabavnoglas. oddaja) -13.40 Najhujša čarovnica (brit. film) -15.20 Najlepša dela svetovnih muzejev -15.30 Poročila -15.40 Beverly Hills (serijski film, 14/30) -16.30 Turbo Limacit show -17.45 Televizija o televiziji -18.15 Prizma (multinacionalni program) -19.15 V začetku je bila Beseda-19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Skoraj popolna afera (amer. film) - 21.50 Glasbena oddaja - 22.35 Dnevnik - 22.55 S sliko na sliko - 0.25 Šanje brez meja HTV 2 15.05 TV koledar -15.15 S sliko na sliko -15.45 Briljantina -16.25 Dok. oddaja -17.15 Ekran brez okvirja -18.15 Tenis -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Tom (humor, serija, 7/12) - 20.40 Cro pop rock - 21.30 Latinica - 22.30 Športna sobota - 22.45 Nočna izmena: Življenje na severu; Državnik novega kova; Umor Rosary (amer. film) NEDELJA, 28. V. SLOVENIJA 1 7.45-0.15 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.30 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponov. 9.15 ARABELA SE VRAČA, češka na- dalj, 7/26 9.45 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, 5/9 10.15 OČIVIDEC, angl. dok. serija, 8/14 11.00 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI, Dolenjska 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 BIBLUA 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA n no poročii a 13.05 VVESTBEACH, angl. nadalj, 87/10 14.30 LJUBEZENSKA ZGODBA IZ PETDESETIH LET, belg. film 16.00 V OBJEMU GORA, kanad. naniz, 12/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.50 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 PRESODITE 21.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 10/16 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA: ZASLEPITEV, dan. nadalj, 1/3 INŠPEKTOR MORSE, angl.naniz, 2/18 SLOVENIJA 2 Opomba: Monte Carlo: Formula 115.20 do 17.30 (prenos); Košarka 17.30 do 18.30 (posnetek); Kolesarska dirka 18.30 do 19.15 (posnetek) 7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs - 9.55 Sova (ponov.): Inšpektor Morse, 1/18; Ona + on; Zlata nota -14.05 Mladinski pevski festival Celje ’95 -15.20 Športna nedelja - 19.20 4 x 4 o živalih in ljudeh - 20.10 Razgledi slovenskih vrhov (11/11) - 20.30 Biblija - 21.05 Radio Doc (ponov. tv filma) - 22.30 Športni pregled KANALA 8.05 Don Kihot (risani film) - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -11.30 Dance session (ponov. oddaje o plesu) -12.10 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.25 Žametne vrtnice (glas. oddaja) -13.20 Košarka (posnetek) -17.00 Ponov. posnetka koncerta -18.00 Dannyjeve zvezde -19.30 Živeti danes (ponov. dok. oddaje) - 20.00 Vreme - 20.05 Be-verly Hills 90210III (15. del amer. naniz.) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Klasična video glava (glasbena oddaja) - 22.35 Vroče maščevanje (ponov. filma) - 0.05 CMT PONEDELJEK, 29. V. SLOVENIJA 1 8.15-0.10 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.05 ZNANJE ZA ZNANJE 9.30 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 9.55 TEDENSKI IZBOR UPORNIKI V SLUŽBI KRALJA, danska nadalj, 10/13 10.25 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA 10.45 RAPSODIJA V MODREM, (amer. film) 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED 14.40 TEDENSKI IZBOR 15.50 OBZORJA DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 PRAVLJIČAR, amer. naniz, 4/9 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.40 ABC-ITD, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PRVI KROG, kan.-franc. nadalj, 1/4 21.00 MEDNARODNA OBZORJA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.45 SOVA MURPH Y BROWN, 23. epizoda amer. na-niz. INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz, 3/18 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani-13.00 Euronetvs- 14.45Teden-ski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.15 Presodite!; 16.15 Poglej me! -17.00 Sova: Zaslepitev (danska nadalj, 1/3); 17.45 Inšpektor Motse (angl. naniz, 2/18) -18.35 Poslovna oddaja -19.15 Sedma steza - 20.05 Svet na zaslonu - 20.55 Vojna povratnika (angl. nadalj, 2/6) - 21.50 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 434. dela) -11.05 Obalna straža (ponov.) -11.55 Študentska 1/4 (ponov. 14. oddaje) -12.10 Žametne vrtnice (ponov.) -13.00 TV prodaja -13.15 CMT -16.15 TV prodaja -16.25 Video igralnica (ponov.) -16.55 Adidas stretball (ponov. reportaže) -17.10 Klasična video glava (ponov. glas. oddaje) -18.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaia) - 19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (435. del amer. nadalj.) - 20.00 Dežurna lekarna (28. del španske humor, naniz.) - 20.30 Vreme - 20.35 Dolina maščevanja (amer. film) - 22.15 Študentska 1/4 (oddaja študentov FDV) - 22.15 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) - 23.05 TV prodaja -23.15 CMT TOREK, 30. V. SLOVENIJA 1 10.15-0.25 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.40 TEDENSKI IZBOR IGRAJMO SE GLEDALIŠČE, 8/13 11.10 PREPOVEDANO POTOVANJE, ni-zoz. film 12.25 SVETOVNI POSLOVNI UTRIP 13.00 POROČILA 13.05 SEDMA STEZA 13.50 SOBOTNA NOČ 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 8/26 17.40 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica, 2/13 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZGODBE MEDENIH TEDNOV, nemška naniz, 3/8 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA 'ALO, 'ALO, angl. naniz, 1/6 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz, 4/18 SLOVENIJA 2 12.00 Video strani -12.25 Tedenski izbor: Film iz povečave; 15.10 Malo angleščine, prosim; 15.35 National geographic (amer. dok, oddaja); 16.25 Karaoke -17.25 Sova (ponov.): Murphy Brovvn (amer. naniz, 23/23); 17.55 Inšpektor Morse (angl. naniz, 3/18) -18.45 lz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.05 Znanstvena oddaja - 20.55 Roka rocka - 21.45 Vse, kar imam rad (2. del slovaške drame) - 22.40 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 435. dela amer. nadalj.) -11.05 Dežurna lekarna (ponov. 28. dela šp. humor, naniz.) -11.35 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -12.05 TV prodaja -12.20 CMT -16.35 Dolina maščevanja (ponov. filma) -18.00 Rodeo (kontaktna glas. oddaja) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (436. del amer. nadalj.) - 20.00 To trapasto življenje (8. del amer. nadalj.) - 20.50 Vreme -20.55 Na vodnih poteh ZDA (dok. oddaja) - 21.55 Računalniška kronika (dok. oddaja) - 22.25 Rodeo (ponov. kont. glasb, oddaje) - 23.25 CMT SREDA, 31. V. SLOVENIJA 1 9.45-0.10 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR HROŠČOSNED, amer. risana serija, 7/21 10.55 MITI, SKRIVNOSTI IN MISTIKA 11.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.05 IRSKA - RITEM DUBLINA, 2. oddaja 12.30 SLOVENSKI MAGAZIN 13.00 POROČILA 14.10 TEDENSKI IZBOR 16.00 VOJNA POVRATNIKA, ponov. angl. nadalj, 2/6 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIO LUWIGANA 18.45 PARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: POSTAJA, italij. film 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.45 SOVA PRINC Z BEL-AIRA, amer. naniz, 8/24 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz, 5/18 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronetvs -15.05 Zgodbe iz školjke -15.35 Tedenski izbor: Prvi krog, (kan.-franc. nadalj, 1/4); 16.25 Videošpon -17.10 Sova (ponov.): žAlo, žalo (angl. naniz, 1/6); 17.45 Inšpektor Morse (angl. naniz, 4/8) -18.40 Odkrivanje zemlje (amer, izobraž. serija, 3/26) -19.15 V vrtincu - 20.00Tri desetletja Alfija Nipiča, 1. del - 20.55 Športna sreda - 22.20 Omizje KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 436. dela) -11.05 To trapasto življenje (ponov. 8. dela amer. nadalj.) -11.55 TV prodaja -12.10 CMT -15.15 TV prodaja -15.25 Male živali (ponovitev) -16.25 Na vodnih poteh ZDA (ponov.)-17.25 Računalniška kronika (ponov. dok. oddaje) -17.55 Album show (glasbena oddaja) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (437. del) - 20.00 Pariš (5. del amer. naniz.) - 20.50 Vreme - 20.55 Unpato (oddaja o akt. dogodkih) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.40 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slovenskih gostilnah) - 22.55 Album show (ponov. glasbene oddaje) ! TELEVIZIJA NOVO MESTO .vaš,. kanal s Trdinovega vrha na kanalu vsakdan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE ŠPORI in po NOVICAH ITNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In ob 21.30 NOVICE ■ • vsako nedeljo ob I3.jjri NACE VAM VOŠČI in ob 16. url glasbena oddaja MED PRIJATELJI • vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI /p ČETRTEK, 25.5. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00Poročila in 11.00Poročila-12.00Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 16.00 Gostja: pisateljica Ivanka Mestnik -17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod - 22.00 Ploščati vrhovi: Van Haicn Balance - 23.00 Hard and Heavy PETEK, 26.5. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje — 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Večer z cvergreeni - 22.00 Kviz SOBOTA, 27.5. 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti - 8.30 Viža dneva - 9.00 Poročila - 9.10 Praktični kotiček - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -13.00 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila-18.30 Otroška oddaja - 20.00 Vinji Vrh: igra Toni Verdcrbcr - 21.00 Super veselica NEDELJA, 28.5. 8.00 Dobro jutro- 8.30 Kuharske mojstrovine Petra Bevca - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaia - 10.00 Mali oglasi - 11.05 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila - 16.00 Ansambel Vrisk v živo -18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca in gost PONEDLJEK, 29.5. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled -10.00 Gospodarske novice -11.00 Poročila-12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.30 Popevka tedna -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 19.00 Rockovnik - 20.00 O Drugi godbi 95 - 22.00 Ploščati vrhovi - 23.00 Koncert TOREK, 30.5. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -18.00 Poročila -18.20 Računalniške novice - 20.00 Župani na našem slišnem območju: Anton Jakopič (Videm Dobrepolje) - 22.00 Ploščati vrhovi: Cesaria Evora - Ccsaria - 23.00 New Age SREDA, 31.5. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00, 10.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Borza dela- 20.00 Stari rock-erji: akcija - 22.00 Ploščati vrhovi - 23.00 Country m Bluegrass DOLENJSKE H BfcLE KRAJINE STU io )3.0 MHZ ČETRTEK 4.30 - 8.00 Juiranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja- 13.30 Vreme in mi - 4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinctoskop, Rock studio, AItcrgodba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnicc-12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Goijanccv -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek-7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija- 19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZželjc -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 - 17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja - 14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Oddaje S. Mihelčiča -17.30 Lestvica 3.3.3 -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Dani Murn iz Dobrniča. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure,je ta teden takšna: 1 (4) Pojdi z mano - ANS. TONIJA VERDERBERJA 2(1) Pa kaj potem - ANS. RUBIN 3 (3) Pomembno je nekoga imeti rad - ANS. SLAPOVI 4 (5) Svatovska - ANS. DORE 5 (2) Veruj v ljudi - DOMŽALSKI ODMEV 6 (9) Zelena Kočevska - ANS. VIHARNIK. 7 (6) Prevandral sem tuje dežele - ANS. SLOVENIJA 8 (7) Spominska knjiga - ANS. LOJZETA SLAKA 9 (8) Na zdravje vsi prijatelji - ANS. OBZORJE 10 (-) Mi Slovenci vinca ne prodamo - ŠALEŠKI FANTJE -^*o Predlog za prihodnji teden: Družinski praznik - ANS. MELOS KUPON ŠT. 21 Glasujem za ________________________________________ Moj naslov__________________________________________ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto OSNOVNA ŠOLA ŠMIHEL Šmihel 2 68000 NOVO MESTO Tel.: 068/323-970, fax: 068/23-951 K sodelovanju vabimo ustvarjalne učitelje — angleškega jezika (NDČ), — slovenskega jezika, — kemije in gospodinjstva, — matematike in fizike, — knjižničarje, — razrednega pouka. Potrudili se bomo, da boste imeli pri nas ugodne delovne pogoje in možnosti nadaljnjega izobraževanja Vse zaposlitve (razen angleškega jezika) so za določen čas za šol. leto 1995/96 s polnim delovnim časom z možnostjo podaljšanja. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri Vas bomo obvestili v 15 dneh po oprav-fjenem izbirnem postopku. Obravnavali bomo tudi vloge kandidatov z vsaj enim razpisanim predmetnim področjem. 25. maja 1995 (Mi 0= im ffiS u lES C«3j u •;# lmi fl fi€ REGIJSKI PRVAK V ZMAJARSTVU Pri modelarskem krožku sva se moj sošolec Rok in jaz prijavila na regijsko tekmovanje v zmajarstvu. V petek, 12. maja, smo s tovarišico Marinko Mohorčič pripravili vse potrebno in se odpeljali v Novo mesto, na OŠ Center, kjer je tekmovanje potekalo. V razredu nas je bilo 12 učencev, za izdelavo zmaja pa smo imeli časa 90 minut. Palici sem odžagal na določeno velikost, malo pod vrhom pa sem ju zlepil. Na koncu sem zažgal, ker sem moral tam zatakniti vrvico. Okrog sem ovil vijoličen kitajski papir, ki je nepremočljiv, na koncu pa sem naredil še rep in vage. S črnim flomastrom sem narisal oči, nosek, usta in lička v obliki srčka. Nato je komisija, v kateri je bila tudi naša tovarišica, ocenila zmaje. Dobil sem štiri točke od petih dosegljivih. Kasneje smo spuščali zmaje in ker je moj šel najvišje, sem zmagal. Dobil sem diplomo in lepe nagrade, zato sem bil zelo vesel. TOMAŽ BRCAR, 5.r. OŠ Pavla Lunačka, Šentrupert Vse za otroka V okviru 13. pomladanskega obrtnega sejma v Celju so tudi letos potekale sejemske prireditve, namenjene otrokom. Na razstavnem prostoru je sodelovalo preko 100 izobraževalnih organizacij, ki so obiskovalce se- jma seznanjale s programi in dosežki v svojih dejavnostih. Najbolj so bili obiskani nastopi kulti ..................... (turnih in glasbenih skupin v avli hale A. Med mnogimi razstavami - vrtcev, osnovnih, poklicnih šol - je bila opazna tudi razstava šolskih glasil. Na 2. srečanju mentorjev in urednikov šolskih glasil so bila nagrajena 4 osnovnošolska in 3 srednješolska glasila. Na gostem situ kvalitete se je obdržala poleg Krika iz Kranja, Glasu mladih s Polzele in Brezimenih iz Kopra tudi novomeška Najča, glasilo OŠ Grm. Med srednješolskimi glasili je izstopal velenjski Špric, ki se odlikuje po odličnem računalniškem oblikovanju. Vsa pohvala komisiji, ki je opravila obsežno, zahtevno in odgovorno delo. Žal pa smo mentorji ostali brez pisnega priznanja, ki ga je organizator Zavod RŠ za šolstvo in šport OE Celje (tako kot lani), obljubil poslati po pošti. MARJANA ŠTERN PODARJENI GUGALNIK - Pred kratkim je Vzgojno-varstvenemu oddelku Žužemberk DO Novoles Straža poklonila enega izmed svojih izdelkov - gugalni stolček. Nove pridobitve so seveda najbolj veseli otroci, saj jim bo gugalnik služil v domišljijski igri, za lastno sprostitev in pomiritev, za darilo pa se poleg otrok najlepše zahvaljujejo tudi delavke WE Žužemberk. Knjiga, branje in mi Prej je mama rada brala knjige, zdaj pa nima več časa. Oče še vedm rad bere, brat pa tega ni nikoli počel rad. Tudi jaz sem mu bolj ali manj podoben.(Boštjan) Zanimajo me enciklopedije o živalih in letalih. Druge knjige me ne pritegnejo.(Gregi) Moj odnos do knjig je slab. Berem edino v šoli. Zanima me samo Časovni stroj. Oče bere samo časopise.(Peter) Pri nas veliko beremo. Vsak ima svoj okus in želje. Mama bere avtobiografije, ati revije o avtomobilih, jaz pa pravljice ali pripo-vedke.(Bojana) Doma imamo 105 knjig. Mama mi je obljubila, da jih bo se kupila, če bom vse prebral.(Gregor) prebral.(Gregor) Smo člani Sveta knjige. Vemo, kaj pomeni knjiga in kaj pomeni branje. (Jožica) STRAH Ko sem bil še majhen, sem vedno nerad spal, ker meje bilo strah teme. Nekega večera me je kar zmrazilo, ko je mama rekla, da moram spat. Ko sem že nekaj časa buden ležal v postelji, sem zaslišal čudne zvoke, zavijanje in tuljenje. Kar po temi sem švignil iz sobe, kolikor so me nesle noge. Stekel sem naravnost v dnevno sobo in ves zasopel povedal mami, da v sobi straši. Od takrat naprej sem vedno zaspal pri luči. Zdaj, ko vem, da strahovi živijo le še v knjigah in filmih, me ni več strah. ALEŠ Ž1ČKAR, 7.r. OŠ Cerklje ob Krki 5.r. novinarskega, krožka OŠ Artiče OSCARJUNIOR Kratki slovenski filmi, za katere pišejo scenarije učenci, spadajo v sklop Otroškega in mladinskega programa RTV Ljubljana pod skupnim naslovom Oscar junior. Izbrali so le tri slovenske šole, zato smo bili veseli, da je bila k sodelovanju povabljena ravno naša šola. V mesecu februarju so na OŠ Trebnje snemali film Pustna mora, po scenariju našega sedmošolca Uroša Okorna. Snemanje je bilo veliko doživetje za učence in delavce šole, ker so bili vključeni v igro. Projekt je vodil televizijski delavec redaktor - dramaturg Andrej Vajevec. Film je bil že predvajan na televiziji, bili pa smo tudi na podelitvi nagrad in Uroš je dobil nagrado za najboljši scenarij. Čestitamo! Učenci OŠ Trebnje Posavje kot skupno ognjišče za nadarjene V letošnji poletni šoli dve delavnici za dijake proučevanju kulturne Posavju pa akademski Konec. Tabora se bo i NAJBOLJŠI BOŠTANJČANI - Sevniška občinska gasilska zveza je v soboto na tradicionalni gasilski ralfy, ki je potekal v Sevnici in Boštanju, privabila kar 37 ekip. Cicibani Loke niso imeli konkurence, v najmočnejši, pri pionirjih A, pa so zmagali Boštanjčani, pred Sevničani in ekipo Tržišča. Boštanjčanke so bile najboljše pri pionirkah A (oboji so tekmovali z vedrovko in na 450 m z ovirami), prva ekipa Velikega Cimika pa je pri pionirjih mešano tesno ugnala Zabukov-Ijane. Pri mladincih se je najbolje odrezal Poklek, pred Sevnico I in Boštanjem, pri mladinkah (oboji so tekmovali v vajah z ovirami in štafeti na 800 m) pa so spet slavile Boštanjčanke, pred Sevnico in Tržiščem. V konkurenci mladinci mešano je 1. mesto zasedel Studenec. V soboto se bodo na gasilskem rallyju na Trnovcu pomerili člani. Na posnetku: gasilci z Velikega Cimika so prijetno presenetili na tekmovanju: (Foto: P Perc) TUDI NOVOMEŠKI VRTCI NA SEJMU UČIL - Na sejmu učil, ki poteka v okviru dnevov slovenskega izobraževanja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 9. do 13. maja, se predstavljajo tudi vrtci vzgojno-varstvene organizacije Novo mesto. Vzgojiteljice vzgojno-varstvenih enot Ostržek, Videk, Marjetica, Rdeča kapica, Bibe, Labod, Ciciban in Pedenjped so izdelale vrsto zanimivih in domiselnih didaktičnih igrač ter igrač za domišljijsko in ustvarjalno igro. V sredo pa so se v Ljubljani predstavili tudi najmlajši. Tako sta iz vrtca Labod nastopila otroški pevski zbor pod vodstvom Tončke Malenšek in glasbeni oddelek z Orf-fovim inštrumentarijem, ki ga vodi Tončka Rozman, predstavili pa so se tudi s črkovno stavnico. Skupina malčkov iz vrtca Ciciban pa je zaigrala lutkovno igrico Soviča Okica. (Foto: T. Gazvoda) TINA IN JAKA PRVIČ V POLFINALU SLOVENSKA BISTRICA -Minulo nedeljo sta se pionirja Tina Korber in Jaka Piltaver iz PPK Lukec prvič uvrstila v polfinale na državnem rating turnirju in dosegla 10. mesto v standardnih plesih. Mlajša mladinca C razreda Urška Klakočar in Sebastjan Vodlan sta se uvrstila na 6. mesto v LA plesih in na 10. v ST plesih. Oba para sta se dan pred tem na klubskem prvenstvu potrdila za najboljša para PPK Lukec CICIBANI SO TABORILI NA KALU BREŽICE - 168 malih šolarjev VVZ Brežice si je na zaključnem izletu ogledalo živalski vrt in v ljubljanskem lutkovnem gledališču še igrico Svetlane Makarovič “Korenčkov palček”. Ravno danes 24 planincev cicibanov zaključuje tridnevno taborjenje na kalu, kjer so hodili na izlete v okolico, opazovali naravo, spoznavali osnove planinstva, utrjevali zdravje, vztrajnost, samostojnost, iznajdljivost, ustvarjalnost in zvečer prijetno utrujeni ob "NAŠE SLEDI” UČENCEV OŠ BOŠTANJ - Uredniški odbor šolskega glasila (Simon Dolenšek, Beno Marušič, Katja Knez, Bojana Hočevar in Tanja Peklar) je pod mentorstvom Mire Zupanc v okviru novinarskega krožka izdal glasilo Naše sledi za šolsko leto 1994/95. S šolskimi spisi in pesmicami so se predstavili učenci vseh razredov, za oblikovanje je poskrbela Zvonka Felicijan, za likovno opremo pa Nena Bedek. Naše sledi so polne štirih letnih časov, prisotnih v prispevkih radovednih in ustvarjalnih otrok, učencev OŠ Boštanj. (Damjana Krošelj) SEVNICA, KOSTANJEVICA -Republiški zavod za zaposlovanje, Repu OE Sevnica, je izdal bilten o polet-1 i ognjišče 94, ni šoli Posavje - skupno (__ ki predstavlja idejno zasnovo lanske poletne šole za nadarjene, etnološko, naravoslovno, arheološko in likovno delavnico ter mentorje in udeležence. “Odločili smo se, da pomagamo mladim, da bi dali sposobnostim novega ognja, pripravljenosti nova hotenja po iskanju in znanju nova obzorja; da bi zaživeli s prepričanjem, daje ta kotiček Slovenije lahko tudi njihovo varno in prijetno ognjišče,” je dejal Toni Koren, dipl. psiholog in direktor sevniške enote Zavoda za zaposlovanje. V letošnji poletni šoli z istim naslovom bosta delovali dve delavnici: arheološko v samostanu Pleterje bo vodil dipl. arheolog Uroš Bavec, likovno, s poudarkom na dediščine v akademski slikar Alojz bo udeležilo 20 srednješolcev iz Posavja, ki bodo nastanjeni v Kostanjevici. DAMJANA KROŠELJ Lfg-iDl ^ iG^ODCf^] AVTOHISA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. SERVISVOZIL - avtomehanika - avtoelektrika - avtokleparstvo - avtoličarstvo 15% popusta na delo ob gotovinskem plačilu Vaše poškodovano vozilo popravimo s pomočjo raztegovalne mize CAR-O-LINER in elektronske merilne naprave CAR-O-LINER. O stanju vozila dobite računalniški izpis. PRODAJA RK/.F.RVNIH DELOV IN OPREM F. - originalni rezervni deli RENAULT - RENAULT boutique oprema - avtoakustika BLAUPUNKT - strešna okna WEBASTO - ostali avtodeli in avtooprema Možnost obročnega odplačila na čeke. prodaja novih vozil RENAULT odkup in prodaja rabljenih vozil - Ugoden LEASING - Kredit brez pologa obresti od R+10% dalje Pustite se presenetiti in nas obiščite v Ločni v prenovljenem avtosalonu, prodajalni rezervnih delov in servisu ali nas pokličite na tel. 068/324-533. 0 GIMNAZIJA NOVO MESTO SEIDLOVA CESTA 9 68000 NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta: 1. POMOČNIKA RAVNATELJA z 11-urno učno obveznostjo. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za ravnatelja. Mandat traja 4 leta. KNJIŽNIČARJAs polovično delovno obveznostjo, za nedoločen čas. UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. UČITEUA MATEMATIKE IN INFORMATIKE s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. UČITEUA ANGLEŠKEGA IN FRANCOSKEGA JEZIKA s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. UČITEUA GEOGRAFIJE IN SOCIOLOGIJE s polnim delovnim časom, za določen čas. UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI s polnim delovnim časom, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), in ČISTILKE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Zahtevani pogoji: po predpisani zakonodaji. Začetek dela: 1.9.1995. Poskusno delo: 2 meseca. Kandidati naj posredujejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju p°9°' jev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: GIMNAZIJA NOVO MESTO. Seidlova cesta 9,68000 NOVO MESTO. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem roku za prijavo. SREČANJE MLADIH DOLENJSKIH LIKOVNIKOV - V soboto, 22. aprila, je bilo na OŠ Žužemberk srečanje mladih likovnikov in njihovih mentorjev z vse Dolenjske. Učenci so poskrbeli za urejenost šole in okolice, za pester kulturni program in za topel sprejem gostov. Med njimi je bila tudi kitajska slikarka Huiqin Wang, s katero so učenci naredili intervju. Mladi slikarji so se nato razkropili po Žužemberku in bližnji okolici in si za ustvarjanje izbrali zelo različne motive: sam kraj, grad, reko Krko,.. Poslovili pa so se z željo, da bi bilo več podobnih srečanj. (K Murn) NAGRADNA EKSKURZIJA PO PRIMORSKI - Kmetijska zadruga Žužemberk je razpisala nagradni natečaj za najboljšo blagovno znamko za svoj novi sladki proizvod, na katerem so sodelovali tudo učenci OS Žužemberk. Najboljši posamezniki so dobili knjižna darila, učencem razredov 8.b in 7.a pa je žužemberška kmetijska zadmga za nagrado plačala ekskurzijo na Primorsko. Tako so 26. aprila obiskali Ajdovščino, kjer so se odžejali v znani tovarno sokov - v Fructalu, in se ustavili še v tovarni testenin “Spagetek". V Vipavi so si ogledali Vipavsko klet, njihova zadnja postojanka pa so bile Vipavske mlekarne, ki so jih učenci poimenovali kar “Dežela najslajših skušnjav". Z degustacijo mlečnih proizvodov so zaključili nagradno potepanje po Primorski, za katero se mladi zahvaljujejo predvsem Idi Kastelic in Janku Skubetu iz Kmetijske zadruge Žužemberk. (B. Sajevic) DOLENJSKO-POSAVSKI VETERINARSKI ZAVOD, Novo mesto Šmarješka cesta 2,68000 Novo mesto objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo vozila: kombi IMV1600, letnik 1983, neregistriran, vozen Izklicna cena: 80.000,00 SIT Licitacija bo v petek, 26.5.1995, ob 8. uri na dvorišču Za Šmarješka cesta 2, Novo mesto. Ogled vozila je možen od 7. ure dalje. Udeleženci morajo pred začetkom licitacije p na hlanaini 7m/rtHa \/arčninn \/ \/ičini 1 C\°L i^Hinno rpnfi. PrOO^J na blagajni Zavoda varščino v višini 10% izklicne cene. Pr0( potekala po načelu “videno-kupljeno”. Jamstva ni! j Kupec mora odpeljati kupljeno vozilo v 3 dneh po licitaciji- 0 tem mora v celoti plačati kupnino, sicer vplačana varščina o prodajalcu. Informacije lahko dobite po telefonu (068) 21-511- ______ AVTOELEKTRIKA IN AVT ovueka BRADAČ JOŽE DOLENJE POLJE 7 A >L 68351 STRAŽA PRI NOVEM mes^> Obveščamo vse svoje stranke in lastnike vozil OPEL da sedaj naprej poleg splošne avtoelektrike in avtovleke v pravljamo in servisiramo tudi vozila OPEL. Na zalogi imamo originalne rezervne dele. oZjl Lahko pa se dogovorite za nakup novih ali rabljenih v OPEL. Vse informacije dobite na tel./fax 068/65-391 VITACEL, d.d., LJUBLJANA ENOTA KRŠKO TOVARNIŠKA 18 68270 KRŠKO Objavlja prosto delovno mesto. VODJA SKLADIŠČA ^ri — končana srednja šola ekonomske ali komercialne — najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih den — poznavanje skladiščnega poslovanja Delovno razmerje se sklepa za dobo 6 mesecev z možn trajnejše zaposlitve. mie^3' Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpo' nju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ^ UITA^EI „ r\ I .lUBLJ^ VITACEL, a.a., UUBL Enota Krško, Tovarniška 18 68270 Krško L EDINO PRAVO DODATNO PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE A JE KAJ IMEN MOST? Mostje čvrst. Saj je grajen z izkušnjo, znanjem in zanesljivostjo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje je pri nas novost, ki jo v deželah Evrope poznajo že dolgo. Tudi po upokojitvi zagotavlja ohranitev enake življenjske ravni kot v času zaposlitve. Skrb za svojo starost lahko prenesete na zavarovanje, ki ga z ugodnimi in preverjenimi pogoji zagotavlja moder in skrben gospodar. POT V VARNO IN BOGATEJŠO JESEN LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 15, tel. 061 13-24-122 CELJE, Gregorčičeva ulica 5a, tel. 063 25-531 KOPER, Pristaniška ulica 12, tel. 066 37-953 KRANJ, Stara cesta 11, tel. 064 215-162 MARIBOR, Sodna ulica 15, tel. 062 223-421 MURSKA SOBOTA, Kocljeva !2d, tel. 069 32-550 NOVO MESTO, Prešernov trg 6, tel. 068 321-412 NOVA GORICA, Kidričeva 13, tel. 065 28-080 RAVNE NA KOROŠKEM, Ob Suhi llb, tel. 0602 23-921 JESENICE, Cesta Maršala Tita 73, tel. 064 82-665 VELENJE, Prešernova 7, tel. 063 855-351 TRBOVLJE, Sallaumines 2, tel. 0601 22-476 VAMVa zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije SKLAD DODATNEGA ZAVAROVANJA 0BrESTNE mere za vezane hranilne vloge prebivalstva R + 9% ali Va + 9% R + 9,5% ali Va + 9,5% R + 10% ali Va + 10% R + 11% ali Va + 11% nad 30 dni nad 60 dni nad 180 dni nad 365 dni — za zneske nad 1.000.000,00 SIT se obrestna mera poveča za 0,5% točke — za zneske nad 4.000.000,00 SIT se obrestna mera poveča za 1 odstotno točko Obrestne mere za depozite pravnih oseb so enake s tem, da je mejni znesek za boniteto +0,5% 4.000.000,00 SIT za boniteto +1 % pa 8.000.000,00 SIT POSOJILNICA.TI LIA d.o.o TREt.VARN0ST N0Va uGENERAC,JE A mazda 323 c '•3/15?3 C: hSj yc3/88/iu km *a voznik ’ ^ *rafn' blazini *'5i sf „a 'n sov°znika od modela w naprej 1 I---------------------- PRI VAŠEM TRGOVCU Z VOZILI MAZDA. Podbevškova 4, 68000 Novo mesto, teDfajc 068 341 250 UGODNI KREDITNI POGOJI ŠTUDEHTI, DIJAKI MLADINSKI SERVIS posreduje delo študentom in dijakom. V Črnomlju na Kolodvorski 35, tel.: 068/52-053, in v Metliki v Kidričevem naselju, tel.: 068/59-573. 2L400 SIT mesečno ^[•700 SIT mesečno 40,400 SIT mesečno >®kbshs >/«4.4». . Marketing 323-61 ° ^ ' (068) 322-898 SVET OŠ ŠKOCJAN razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE Kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 137. čl. Zakona o osnovni šoli in imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Pogoj za imenovanje je soglasje ustanovitelja. Začetek dela je 1. julija 1995. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in opisom dozdajšnjega dela ter dokazila o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Škocjan 68275 ŠKOCJAN 51 z oznako “za razpis”. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. POSEBNA PONUDBA Posebna ponudba, posebnega Mondea, s posebno opremo in posebno ceno! Mondeo DODATNO K SERIJSKI OPREMI: Daljinsko centralno zaklepanje! Blokada motorja proti kraji! 500 DEM nižja cena! Količina omejena! ČRNOMELJ: PSC Stepan (068/52-407, 53-120), SEVNICA: AT&R (0608/41-350), TREBNJE: Servis Groznik (068/44-701). DOLGOROČNA VEZAVA -MESEČNA IZPLAČILA Imate večjo vsoto denaija? Bi jo radi vezali za dalj časa in jo tako oplemenitili? In pri tem še vsak mesec dobili izplačane obresti? V SKB banki d.d. je mogoče tudi to! Kot prva slovenska banka vam ponujamo obliko vezave, ki je v svetu že uveljavljena: dolgoročno vezavo sredstev z mesečnim izplačilom obresti. • Glavnica: najmanj 15.000 DEM ali protivrednost v drugi valuti ali SIT. • Doba vezave: 1 leto + 1 dan. • Roki izplačila: pripadajoče obresti obračuna banka vsak zadnji dan v mesecu in jih nakaže na račun varčevalca, glavnico pa po poteku vezave. Pa še to: če med dobo vezave potrebujete gotovino, lahko dobite premostitveno posojilo v višini 90 % vezane glavnice. Podrobnejše informacije o naši novi ponudbi dobite v vseh enotah SKB banke in na zelenem telefonu: 080 15 15. £0 SKB BANKA 9,D, H DEŽURNE TRGOVINE s n V soboto, 27. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Kristanova od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od_8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 28. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11 .ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do tl. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21.ure: Prima ____________________________________________y »MERCATOR—TRGOAVTO, d.o.o., Koper Pristaniška 43/a objavlja prosta dela POSLOVODJE za komercialno obdelavo trga — program avtostroke na področju Dolenjske s sedežem v Novem mestu Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — dokončana višja ali srednja strokovna izobrazba ekonom-sko-komercialne, tehnične ali poslovodske smeri — vozniški izpit B kategorije Pogoj je trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov Mercator Tr-goavto Koper, Pristaniška 43/a v 8 dneh od objave. O rezultatih objave bodo pismeno obveščeni.« ri< Razvojno izobraževalni center Novo mesto p. o. vabi k vpisu v izobraževalne programe v izobraževalni sezoni 1995/96: PROGRAMI ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE^ A. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE • 7. in 8. razred B. SREDNJA ŠOLA ) • TRGOVEC (IV. stopnja izobrazbe) • PREKVALIFIKACIJA ZA POKLIC TRGOVEC • TRGOVINSKI POSLOVODJA (nad. V. stopnje izobrazbe) • PREKVALIFIKACIJA ZA POKLIC TRGOVINSKI POSLOVODJA • EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK C. IZREDNI ŠTUDIJ ) • VISOKA UPRAVNA ŠOLA LJUBLJANA I. letnik • EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR - višješolski program: I. letnik - visokošolski program: III. letnik PROGRAMI USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA PO KONČANI V. stopnji . PROGRAM USPOSABLJANJA ZA RAČUNOVODJE • PROGRAM USPOSABLJANJA ZA POSLOVNE SEKRETARJE . PROGRAM USPOSABLIANJA ZA VODENJE POSLOVANJA V MANJŠIH PODJETJIH Ne dovolite, da vas čas prehiti! Prijave In Informacije vsak delavnik med 8. In 12. uro ter 13. In 16. uro RiC Novo mesto, Novi trg 5 telefon: (068)21-319 Panasonic 56.800 sit KX-F130BX/S AKCIJSKE CENE! KOLIČINE OMEJENE TELEFAX - TELEFON - TAJNICA - KOPIRNI STROJ KX-F230 BX/S 66.800 SIT + p.d. ATEST - GARANCIJA l LETO - SERVIS PO CELI SLOVENIJI NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU Avtorizirani zastopnik Matsushite in znamke Panasonic ■ J d.o.o. Utelefon trade Uprava: KRANJ, tel.: 064 / 222-868, fax: 064 / 222-867 Poslovalnica LJUBLJANA: tel./fax: 061 / 1590-232 Poslovalnica KRANJ, tel,/fax: 064 / 222-150 LASTNIKI GOZDOV, KMETJE! Odkupujemo celulozni les smreke/Jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, žamanje brez lubja ter bukova drva! Vse informacije na tel. (0608) 22-840. VJtaceJ CESTNO PODJETJE NOVO MESTO LJUBLJANSKA 47, NOVO MESTO Za dela na področju vodenja gradbenih del, geodetskih del, terenskih meritev in izdelave prometnih objektov vabimo k sodelovanju diplomirane gradbene inženirje, gradbene inženirje, diplomirane inženirje geodezije in inženirje geodezije. Delo je dinamično, kreativno, pretežno terensko, zahteva se velika mera iznajdljivosti in smisel za komuniciranje. Zaželjene so delovne izkušnje. Vaše ponudbe z dokazilom o izobrazbi in kratkim življenjepisom pričakujemo najkasneje 15 dni po objavi na naslov: CESTNO PODJETJE, NOVO MESTO, LJUBLJANSKA 47, SPLOŠNO-KADROVSKI SEKTOR. Morebitne dodatne informacije vam bomo posredovali na telefon (068) 322-531 ali (068) 321-723. K sodelovanju vabimo tudi gradbenega delovodjo z delovnimi izkušnjami za dela na območju Posavja. OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da je po sklepu župana Mestne občine Novo mesto, sprejetem na seji kolegija župana dne 11.4. 1995 (sklep objavljen v Uradnem listu RS, št 27/95), JAVNO RAZGRNJEN OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA NOVO MESTO (IZVEN MESTNEGA JEDRA) IN PRIMESTNA SREDIŠČA VELODROM ČEŠČA VAS v času od 19. 5.1995 do 19.5.1995 — v prostorih Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1 (I. nadstropje) — v prostorih krajevne skupnosti Prečna JAVNA OBRAVNAVA osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in primestna središča — za Velodrom Češča vas bo v petek, 13.6.1995, ob 20.00 uri v prostorih krajevno skupnosti Prsčna Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1. Na javni obravnavi bodo navzoči izdelovalci osnutka dokumenta, ki bodo dokument podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila. Vljudno vabljeni! Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Mestna občina Novo mesto ZftRJft stanovanjsko podjetje d.d. Novo mesto Prešernov trg 5, 68000 Novo mesto Zarja, d.d., obvešča zainteresirane stranke, da bodo že letos in jeseni 1996 na voljo novi najemni poslovni prostori na prvovrstnih lokacijah v Novem mestu. Obnovili bomo poslopje naVrhovčevi ulici 18, skupne površine 1225 m2, z zagotovljenimi parkirnimi prostori in na Prešernovem trgu 8, skupne površine 648 m2. Vse, ki se zanimajo za najem, vabimo na pogovor in k sodelovanju glede podrobne določitve programa in financiranja projekta obnove stavb za dolgoročni najem. Po veljavnem odloku o prostorskih pogojih za območje mestnega jedra Novo mesto je poslovne objekte mogoče nameniti za upravno, trgovsko ali storitveno dejavnost. Vabimo vas, da se pisno ali osebno zglasite na sedežu podjetja, kjer se bomo pogovorili o vaših potrebah, željah in pričakovanjih ter jih upoštevali pri obnovi. CENA: 4.900,00 + P SPREJEMAMO TUD VEČJA NAROČILA^ PODJETJA Tel.: 068/322-409 od 9.-18. ure elektronik Kettejev drevored Novo mesto KEVTRALIZATOK SEVA# HARMONIJA ZA IHJŠO IN TElA ODPIRA ENERGETSKI! CENTU* ZAHVALA Z žalostjo sporočamo, da je umri STANISLAV CIMERMAN rojen 1.2.1951 na Otovcu pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom. Škofljice, prijateljem in znancem za izraze sožalja in vseP00.up-no ter za spremstvo v njegov zadnji dom. Lepa hvala tudi g-niku, pevkam in vsem, ki ste sočustvovali z nami- Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 42. letu nas je zapustil dragi oče, m stric, brat in prijatelj JOŽE JORDAN iz Ul. Slavka Gruma 14, Novo «‘eS,° Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem- tračem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ov= g, ni, pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na ej. vi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen o Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA & V 75. letu starosti nas je zapust‘*a6ta if draga mama, stara mama, sestra, tašča FRANČIŠKA LUZAR Pristava 21 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem- P ^ariC Ijem, sodelavcem ter vaščanom za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter spremstvo pokojne na zadnji poti. P°s. rpev' hvala g. župniku iz Podgrada, ge. Novakovi s sodelavci cem iz Šmihela in g. Murnu za poslovilne besede- Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 27.5.1995 bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga in dobra mami MARIJA MARCIUŠ Hvala vsem, ki se je spominjate Vsi njeni IN MEMORIAM Umrl je VLADO ČURIN pedagoški svetovalec za biologijo in kemijo v pokoju Dok6™ ai x*e^anost je bila v družinskem krogu 22. maja 1995 na paltšču v Sevnici. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ^3V°d Republike Slovenije za šolstvo in šport, območna enota Novo mesto ZAHVALA h boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice ANE ROJC iz Stranske vasi 11 pri Žužemberku in znan*10 zahva,juJemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem žena soTF Za VSO P0010*' v. trenutkih naše bolečine, za vsa izra-tako št •/a’ darovano cvetje, sveče, svete maše v njen spomin ter P0čitkiGV1d sPremstvo pokojne na njeni zadnji poti k večnemu Francu P .sern.° se zahvaljujemo gospodoma župnikoma ovirku in Franciju Godcu za pogrebno svečanost in molitev ter pevkam za tako lepo petje. 8l°boki žalosti hčerke: Iva, Anica in Albina z družinami m ZAHVALA Iznenada naju je za vedno zapustil dragi mož in oči ZMAGO BOŽIČ iz Gorenje vasi 33 sožaije s.te nama v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sPremi]’aar°Vali cvetJc ‘n sveče ter ga v tako velikem številu po-^°Voter na nje80V‘. zadnji poti. Zahvaljujeva se kolektivoma m in Dolenjki, govorniku, pevcem in župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Albina in hčerka Špela J**no ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA NOVAK roj. Bele z Vinjega Vrha 6 ’jem f se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-Slali ob stnCetV ‘n sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih "a zadn"rani’-P°*c°jn' darovali cvetje in sveče ter jo pospremili t>°lnice fJ50*1' P°sebna zahvala Internemu oddelku Splošne Novo mesto ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate zdaj živijo in solze naše tvoj grob krasijo. fi V 48. letu starosti nas je nenadoma zapu-|| stil naš dragi mož, ati, stari ate, sin, brat, tast, nečak, bratranec in zet JOŽE BANOVEC iz Doblič 33 Z neizmerno žalostjo in bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Belsad-FColinska, WZ_ Črnomelj, TKT Kanižarica, MKZ Klavnica Črnomelj, Belt Črnomelj, g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za občuteno zapete pesmi, gasilcem in govornikoma za besede slovesa. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V deželo šel si, ki je ni, zamrl v čas si, ki ga ni, zaspat si v mir, ki bdi s teboj, a zvesto hodiš za menoj. V 38. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat, stric in svak NIKOLA HRNJAK z Zavinka pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in vsem ostalim, ki ste nam izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem AP Gorjanci in ZŠAM-u, županu Janezu Povšiču, g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 48. letu starosti nas je zapustil naš dobri sin, brat, stric, nečak in bratranec ANTON BOŽIČ iz Ferluge 2 pri Podbočju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovane vence, sveče in sv. maše. Posebna zahvala dr. Nemethu in sestri Romani iz Zdravstvenega doma Kostanjevica ter osebju Splošne bolnišnice Brežice za vso pomoč ob njegovi bolezni in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: mama, brat Martin, sestra Marija z družinama, sestra Tončka z možem in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, brat, stric in svak RUDOLF VESELIČ z Malih sel 1, Adlešiči Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem Begrada, d.d. Črnomelj, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje in sveče ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ge. Anici Lekič za nesebično pomoč in požrtvovalnost, sosedom za organizacijo pogreba, g. Niku Novaku za ganljive besede slovesa pred domačo hišo, pevkam iz Adlešič za zapete žalostin-ke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Zalka, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ko solza bi te prebudila, ne krila tebe bi gomila. Po kratki, a hudi bolezni, nas je mnogo prezgodaj v 65. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat JOŽE VUKŠINIČ z Božakovega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, Stanetu Nemaniču za govor pred domačo hišo in Jožetu Nemaniču za besede ob odprtem grobu, pevcem, gasilcem in župniku p. Albinu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta TONČKA KOMLJANEC iz Zloganja 4, Škocjan Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru in ge. Slavki Janežič za besede slovesa. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, ata in brat ANTON BUČAR Zdraviliški trg 1, Dolenjske Toplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali in stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Klinike za opekline in plastično kirurgijo, PGD Dolenjske Toplice, Zdravilišču Dolenjske Toplice, Krki Zdravila- Specifika, sodelavcem Revoza Tehnologija, članom JK Novo mesto, ZZB Dolenjske Toplice, medvojni pionirji, Društvu upokojencev Dolenjske Toplice in govornikoma za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Pred gomilo tvojo belo. Mati, vse ljubezni vir, otroku je srce vzdrhtelo: o Bog, daj ji večni mir. (Karol Wojtyla) K večnemu počitku smo pospremili drago mamo, taščo in staro mamo, 84- letno IVANO BRULC z Dolnje Težke Vode Najtopleje se zahvaljujemo vsem njenim in našim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste nam v najtežjih trenutkih izrekli besede sožalja in tolažbe, spomin na pokojno mamo pa počastili s cvetjem, svečami in darovanjem za svete maše ter jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala sodelavcem iz Petrola, Mladinske knjige in Tkanine. S še posebno hvaležnostjo se bomo spominjali ganljivega nagovora stopiškega g. župnika ter svete maše, ki so jo lepo sooblikovali šmihelski pevci in orglavec g. Matjaž. Žalujoči: vsi njeni "r “■ “ “ TEDENSKI KOLEDAR — KINO —KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM - 'J - ------- — RAZNO —SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE (C (C tedenski koledar Četrtek, 25. maja - Gregor Petek, 26. maja - Zdenko Sobota, 27. maja - Avguštin Nedelja, 28. maja - German Ponedeljek, 29. maja - Maksim Torek, 30. maja - Ivana Sreda, 31. maja - Angela LUNINE MENE 29. maja ob 11.27 - mlaj kino BREŽICE: Od 25. do 28.5. (ob 18.30) akcijski film Ulični bojevnik. Od 25. do 29.5. (ob 20.30) kriminalni film Utemeljen sum. 31.5. in 1.6. (ob 20.30) grozljivi film Intervju z vampirjem. ČRNOMELJ: 26.5. (ob 21. uri) in 27.5. (ob 19. in 21. uri) ameriški kriminalni film Utemeljen sum. 28.5. (ob 19. in 21. uri) ameriška celovečerna risanka 101 Dalmatinec. KOSTANJEVICA: 27.5. (ob 20. in 22. uri) drama April prihaja. 28.5. (ob 20. in 22. uri) grozljivi film Franken-stein. KRŠKO: 26. in 28.5. (ob 18. uri) ameriški risani film Jakec iz džungle. METLIKA: 26.5. (ob 19. in 21. uri) ameriška celovečerna risanka 101 Dalmatinec. 28.5. (Ob 19. in 21. uri) ameriški kriminalni film Utemeljen sum. NOVO MESTO: Od 25. do 31.5. (ob 18. in 20. uri) ter 26. in 27.5. (tudi 22. uri) drama Vse kar si želiš. Od 26. do 30.5. (ob 16.30 risani film Asterix (sinhroniziran v slovenskem jeziku). ŠENTJERNEJ: 26.5. (ob 20. in 22. uri) drama April prihaja. film • /.g, romantična komedija (ZDA, 1994, 100 minut, režija: Fred Schepisi) I..Q. ne preizkuša vašega inteligenčnega kvocienta, niti ga ne poskuša zviševati, kaj šele izmeriti. To je pravzaprav le mehkonoga štorija o iskanju pravega srca, o čustvih, ki veljajo najmanj toliko kot hladnokrvnost razuma. Štirje ostareli znanstveniki, eni največjih genijev na svetu, se trudijo spraviti vkup načeloma nezdružljivo: sveto preprostost lokalnega mehanika in eksaktni um perspektivne matematičarke, proletarca in aristokratinjo možganskih vijug torej. Prvi as med penzio-nisti je Walter Matthau v vlogi Alberta Einsteina, ki želi za svojo mladost "prestaro" nečakinjo Meg Ryan zbližati z bistrim in pragmatičnim Timom Robbinsom. Njej se obeta akademska kariera, on pa bo v najboljšem primeru postal prvi mojster v delavnici. Stric ji iz lastnih izkušenj namiguje, da bo zakon z zategnjenim psihologom Ste-phenom Fryjem resda načrtovan, varen in intelektualno poln, obenem pa ravno zato dolgočasen in čustveno siromašen. Punca namreč ne vidi, da poleg inteligenčnega obstaja še srčni kvocient, v tem pa je Robbins naraven talent, fant s srcem, kakršno premore le še For-rest Gump. Se lahko zbližata dva s tako različno provenienco? Sociološka veda že dolgo trdi, da se v modemih družbah dogaja t.i. buržoaziranje oz. stapljanje nekoč razredno precej deljenega prebivalstva v en sam velik srednji sloj. Torej bi šlo, še več, gre. Robbins zvezdam in Ry-anovi pokaže, kaj je sreča. Mehanik, prosim, ampak razgledan in čist. I.Q. ne bo dosegel zvezd, komajda se bo povzpel do prvih oblakov. Gor ga držita lahkotnost in neten-dencioznost, torej solidna gledlji-vost, k tlom pa ga tišči ponesrečeno situacijsko komedijanstvo, ki pa vseeno ni ovira za smeh v dvorani. Jasno, sredinski film vidi največ gledalcev, večinski okus pa je..., pojdite sami v kino, prosim. Vseeno pa si I. Q. velja zapomniti zaradi Stephena Fryja, ki že nekaj let velja za enega najbolj nadarjenih komikov iz Kraljestva. Fry je ob Crr Cirkusu Monthya Pythona, Črnem gadu in Rowanu Atkinsonu četrta britanska institucija smeha. Pred kratkim pa se je skrivnostno umaknil iz šov biznisa, da bi postal pisatelj. O.K. stari, boš pa pisal smeš-ne bukve, ne? TOMAŽBRATQŽ kmetijski stroji KMETOVALCI, Agroizbira Kranj nudi ugodno rezervne dele za traktorje Ursus, Zetor, IMT, Univerzal, Tomo Vinkovič, Fiat Store, Cisterne Creina Kranj, kosilnice BCS, gume Barum, akumulatorje Vesna in Topla, Sip Šempeter itd. Predno se odločite za nakup, nas pokličite! Rezervne dele pošiljamo tudi po pošti. Agroizbira Kranj, Slavko Prosen, Smledniška 17, * (064)324-802. 3202 PLASTIČNO VEZIVO za baliranje sena in slame nudimo ugodno! » (061)761-534, (061)761-042 ali (0609)621-473. 4425 NAKLADALKO MENGELE, 26 m3, obnovljeno, prodam. » (0608)69-261. ŽELEZNI gumi voz, 12 col, prodam. Anton Šenica, Meniška vas 40, Dolenjske Toplice. 4621 MOLZNI STROJ Viteks Virovotica, malo rabljen, prodam. * 64-226. 4627 SORTIRNIK KROMPIRJA in prikolico za prevoz živine, domače izdelave. » 83-556. 4639 ŽITNI KOMBAJN Class prodam za 2500 DEM. Možnost menjave za osebni avto ali traktor. Janez Strajnar, Pavla vas 10, tržišče. 4642 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Welger, 17 m3,2 balirki za seno Johandeere 224 T ter Bautz, kosilnico BCS 132, primerno za ravninski del (bencin, hidravličen dvig grebena in elektrovžig), in traktor Ma-sy Ferguson, 58 KM, generalno obnovljen motor, vse 4 nove gume, prodam. » (067)21-365. 4645 KOSILNICO BCS, staro 5 let, in traktorski obračalnik, 2 m, prodam. * (0608)43-247. 4653 n DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Tanja Gazvoda, Breda Dušič Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 130 tolarjev; naročnina za I. polletje 3.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase1.900 tolarjev, na prvi ali zadnjirstrani3.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČ UN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: ljudska pravica, Ljubljana. NAKLADALKO, manjšo, nizko, primerno za hribe, in puhalnik na kardan prodam. * (0608)67-748. 4656 NOV molzni stroj Virovitica prodam. « 44-383. 4737 TRAKTORJE STEYR 18, Fiat 30, Torpedo 60, Carraro 70, trosilec hlevskega in umetnega gnoja, krožne brane, kiper prikolico in vino prodam. » (068)81-797 ali 42-773. 4751 VENTILATOR TIP AS 10M, Klima Celje, za dosuševanje sena prodam. * (068) 78-424. 4753 KOMBAJN za krompir Grimme LK 650, letnik 1990, ugodno prodam. • (064)47-025. 4762 NAKLADALKO za seno ter bukova drva prodam. » (0609)631-081. 4766 ŽITNI KOMBAJN Class, delovne širine 2.20 m, zelo dober, prodam. * 68-040, zve-ler. 4767 SAMONAKLADALKO Karboni, 19 m3, dobro ohranjeno, prodam. Anton Kek, Rdeči Kal 12, Dobrnič. 4770 ZAPRAVLJIVČKA, gumi kolesa, menjam za vino ali žganje in prodam puhalnik Tajfun. * (068)42-527. 4776 KOSILNICO BCS, dobro ohranjeno, prodam. Stane Vodopivec, Vel. Slatnik 17. 4794 TRAKTOR DEUTZ, 42 KM, puhalnik Tajfun, skoraj nov, in kosilnico Gorenje Muta, širine 130 cm, prodam. « (068)42-527. 4811 MOLZNI STROJ Virovitica, traktorsko frezo Tomo Vinkovič in moped na 2 prestavi prodam. • 68-583. 4823 VINOGRADNIŠKO nahrbtno škropilnico in pony kolo poceni prodam. • (0608)64-461. 4829 KOMBAJN za krompir Hassia za 8800 DEM in športno kolo ugodno prodam. • (068)45-193. 4831 TRAKTOR UNIVERZAL 55, 380 delovnih ur, prodam. * 83-387. 4836 kupim HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. (0609)620-396 in • (061)218-595. 3240 5 M2 keramninih ploščic Račje selo, tip Breza, kupim. « 26-356. 4615 SUHE hrastove plohe, 5 cm, zračno sušene, kupim. »(068)76-204. 4809 motorna vozila SILOKOMBAJN Potinger Merks 2 in žetveno napravo za BCS z vitlom prodam. *(061)784-188. 4663 TRAKTOR DEUTZ, 60 KM, in 2 traktorski prikolici prodam. V 78-219. 4667 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, 8 KM, s kosilnico in frezo, dobro ohranjen, prodam. «Jože Mlakar, Župelevec, Kapele. 4669 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, 30 KM, kot nov, samo 520 delovnih ur, ugodno prodam. * (0608)81-530. 4678 NOVA jeklena ohišja za rotacijske kosilnice IMT prodam. * (0608)79-714. 4682 VOZIČEK za kosilnico BCS in kosilnico Gorenje prodam. * (0608)82-169, zvečer. 4689 ŽITNI KOMBAJN 133, mlatilnico na gumijastih kolesih in jugo 45, karamboli-ran, prodam. » (068)42-355. 4707 SKORAJ NOV obračalnik Sip, traktor Volvo, 140 KM ter silokombajn Mengele MB 280 prodam. * 73-227. 4710 ROTACIJSKE GRABLJE Claas, širine 2.5 m, prodam. * (068)50-194. 4711 VENTILATOR za dosuševanje sena prodam. 9 78-029. 4713 KOSILNICO BCS 715 ugodno prodam. * (0608)82-100. 4714 BALIRKO VELGER, visokotlačno, pajka na 4 vretena in prevozni bazen, 170 1, prodam. * 42-925. 4715 TRAKTOR ZETOR 5011 prodam. * 25-148. 4721 KOSILNICO BCS 127 z vozičkom in jeklenke plin - kisik in manometer, komplet, prodam. * (068)52-472. 4725 TRAČNE GRABLJE, mulčar za Muta Gorenje, dvovretenskega pajka, balirko za seno, ličkalnik, predsetvenik in enobrazdni plug prodam. * (068)81-797 ali (0609)628-611. 4732 R 4 GTL, letnik 1990, prevoženih 50.000 km, prodam. Pajk, Gorenja vas 23, Šmarješke Toplice. 4680 AUDI M bencinar, letnik 1991, prodam. * (0608)75-410 ali (0608)75-197. 4691 R 5, letnik 1990, rdeč, registriran za celo leto, prodam za 8300 DEM. * (068)52-508. RABLJENE rezervne dele in NOVE avto dele za Zastavo, Golf, Renault, prodajamo. Brezplačno vam zamenjamopri nas kupljeno blago — hladilno tekočino, olje, filtre, svečke, montažo avto gum. * (068)24-616. (0609)618-529. 126 P, letnik 1990, prodam, » (0609)628-851. 126 P, prva registracija 20.11.1990, prodam. * (068)25-406. 4696 R 5, letnik 1988, prodam. » 73-410. 4699 ŠKODO FAVORIT GLX, rdečo, letnik 1993, prevoženih 28.000 km, prodam. » 65-231. 4701 JUGO KORAL 60, letnik 8/90, dobro ohranjen, prodam za 4700 DEM. 9 57-646. 4708 Z POLI 1.1, letnik 1989, bele barve, prodam. * 321-028. 4716 GOLF JGL D, letnik 1984, registriran do 17.3.1996, prodam. Peter Bašelj, Lutrško selo 6, Otočec. 4587 MOTOR APN 4 prodam za 45.000 SIT. * (0608)79-745. 4603 AX11TGE, letnik 4/91, prodam. * 323-619. 4610 KOMBI Z 900 AK, letnik 1987, registriran, prodam. * 323-560, dopoldan. 4619 R 4 GTL, letnik 1982, registriran do 8/95, prvi lastnik, lepo ohranjen, prodam. 9 (068)49-163. 4628 Z 640 AN, letnik 1979, ohranjeno, 41, prvi lastnik, ugodno prodam. 9 (068)57-739. 4632 TOMOS AVTOMATIK, letnik 1987 A 3 ML, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Marija Merzdovnik, Šmarješke Toplice 87. 4634 GOLF D, letnik 8/84, bel, 123.000 km, zelo ugodno prodam. 9 41-071. 4636 Z 101 GTL 55, letnik 1985, registrirano do 26.4.1996, bele barve, prodam. Silvo Nose, Ruparjev dol 3, Gabrje, Brusnice. 4637 FIČKA 750, dobro ohranjenega, registriranega do konca leta, prodam ali menjam za dober APN 6 z vašim doplačilom. 9 (061)867-077, Albin Košmcrl, Retje 26, Loški Potok. 4643 R 9, letnik 11/88, registriran do 16.11.1995, nekaramboliran, odlično ohranjen, rdeč, prodam ali menjam za golf JX D, letnik 1988/89, z mojim doplačilom. * (0608)33-637, po 16. uri ali 21-062, služba. 4646 126 PGL, letnik 1989, registriran do 1/96, prodam. * (0608)75-082. 4648 Z 750, registrirano do 4/96, prodam. Franc Kolenc, Markljeva ul. 1, Novo mesto. 4650 VW HROŠČ, na novo registriran, letnik 1974, popolnoma obnovljen, prodam za 2400 DEM. * (0601)81-372. 4655 UNO 1.3 D, registriran za celo leto, lepo ohranjen, z okvaro na motorju, prodam ali kupim motor zanj. 9 (068)323-824. 4657 JUGO 45, letnik 1987, prodam. 9 21-658, popoldan. 4659 Z 101 GTL, letnik 1986 in 126 P, letnik 1988, prodam. * 85-777. 4670 Z101, letnik 1982, školjka 1988, registrirano do oktobra, prodam. 9 52-359. 4672 SAMARO 1300, letnik 1989, prva registracija 1990, 57.000 km, prodam. » (068)52-197. 4677 JUGO 60, letnik 1989, in 126 P, letnik 1982, prodam za rezervne dele. * (068)42-373. 4679 R 4, letnik 1988, registriran do 4/96, dobro ohranjen, in hidropak prodam. 9 78-465. 4718 GOLF JX, bencinar, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. * 42-671. 4719 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 5/96, prodam. 9 27-831, popoldan. 4720 TAM 80, vozen z B - kategorijo, in nakladalko Sip Šempeter prodam. 9 (063) 794-289. 4724 JUGO 55, letnik 1989, registriran do 5/96, prodam. * 85-728. 4731 ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, regis-triran do 5/96, vinsko rdeče barve, prevoženih 24.000 km, prodam za 8800 DEM. * 65-584, po 15. uri. 4733 R 9 GTD, letnik 1984, registriran za celo leto, prodam ali menjam. 9 (0608)80-165. 4736 TAVRIO, letnik 1990, registriran do 4/96, prodam. * (068)65-337. 4739 R 4 TL, malo karamboliran, vozen, lahko tudi podeli, ugodno prodam. 9 (0608)80-191. 4744 JUGO 45 AX, letnik 1987, rdeč, 87.000 km, registriran do 4/96, prodam za 1900 DEM. Andrej Beg, Meniška vas 57, Dolenjske Toplice. 4748 PEUGEOT 104, letnik 1984, registriran za celo leto, 67.000 km, modre barve, prodam. * (0608)64-109. 4750 MERCEDES 608 kasonar, obnovljen, starejši letnik, dobro ohranjen, prodam ali menjam za osebni avto. 9 (0608)51-094. 4752 Z 101, letnik 1988, registriran do 6/96, prodam. 9 84-002, dopoldan ali 83-478, popoldan. 4757 JUGO 45, letnik 11/89, 64.000 km, dobro ohranjen, prvi lastnik, garažiran, prodam za 3400 DEM. * 43-898, Bukovec. 4760 Z 750, letnik 1985, registriran do 4/96, lepo ohranjeno, prodam. * (068)24-310. 4761 R 4, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. * 85-881. 4763 JUGO 55, letnik 1991, registriran do 4/96, prodam. Črmošnjice pri Stopičah 8 b. 4764 FIAT 126 P, letnik 1988, registriran za celo leto, lepo ohranjen, prodam. 9 22-864. 4768 Z 101 GX, letnik 1988, registrirano do 4/96, prodam. Matija Murn, Rdeči Kal 9, Dobrnič. 4769 FIAT UNO 45, letnik 1/90, ugodno prodam. * 52-164. 4773 ŠKODO 105 L. letnik 1988, traktor Cormik v okvari, in motor APN 4 prodam ali zamenjam. 9 43-644. 4774 R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 3/96, prodam. * (0608)89-222. 4777 OPEL OMEGO 2.0 i GL, letnik 1992/93, dodatna oprema, prodam za 19.400 DEM ali menjam. Možen kredit. 9 (061)772-955 ali (0609)631-304. 4782 OPEL VECTRO 2.0 i GL, letnik 1993, nov model, dodatna oprema, prodam za 24.600 DEM ali menjam. Možen kredit. 9 (061)772-955 ali (0609)631-304. 4783 R 5, letnik 1992, registriran do konca leta, prodam za 10.800 DEM. * (061)772-955 ali (0609)631-304. 4784 R 5 CAMPUS, letnik 10/90, prodam za 8.000 DEM. * (0608)88-146. 4787 Z 125, letnik 1982, prevoženih 54.000 km, neregistrirano, vozno, poceni prodam, lahko tudi po delih. 9 21-069 ali 324-544, od 17. do 20. ure. 4795 GOLF JX D, letnik 1988/89, ohranjen, kupim od prvega lastnika. 9 (068)342-137. 4797 126 P BIS, zelo lepo ohranjen, letnik 1990, nikoli karamboliran, prodam. Kastelic, Srebrniče 11. 4799 R 4, letnik 1990, karamboliran, prodam. * (0608)82-061, od 16. do 18. ure. 4803 Z 101, letnik 1987, registrirano do 7/95, prodam. 9 (068)43-564. 4804 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in kr^j:........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:.............................. 116 P, letnik 1987, registriran do 5/96, dobro ohranjen, prodam za 1500 DEM. « (0608)89-149, zvečer. 4805 R 5 D, letnik 1991, in R 5 campus, letnik 1994, ugodno prodam. * 25-097. 4808 AX 1.1 TGE, letnik 8/91,51.000 km, 5V, kovinske sive barve, prodam za 9500 DEM. * (068)58-360, zvečer. 4810 OPELCORSO 1.2GLS,letnik ^.registriran do 3/96, prodam. * (068)25-461. 4817 Z 128, letnik 1988, prevoženih 40.000 km, lepo ohranjeno, prodam. V (068)68-176. 4822 JUGO 45, letnik 1989, registrirano do 23.3.1996, prodam. * (068)85-157. 4832 JUGO 45 A, letnik 1986, prva lastnica, registriran do 11/95, prodam. Zdenka Pirc, Jurka vas 9, Straža, * 83-580. 4833 OPEL TIGRO 1.6, 16 V, kovinsko modro, novo, še neocarinjeno, prodam. V (0609)623-116. 4835 R 4 GTL, letnik 1990, olivno zelene barve, prevoženih 53.000 km, prodam za 5300 DEM. * (068)78-300. 4837 R 5 CAMPUS, letnik 1989, prodam. * (068)44-760, zvečer. 4838 JUGO 45 AX, letnik 1988, bel, registriran do 6/96, prodam. Tomaž Tolar, Tržiš-ka ul. 1, Novo mesto. 4840 obvestila SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, * (0608)79-375. 3241 NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, * 42-524. 3242 ŽALUZIJE, rolete ter lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. 9 (068)44-662. 3603 NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupan-čič, Otovec 12, Črnomelj, * (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, 9 (0608)67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, * (068)49-567. 3656 KOKOSI, bele, težke, prodajam za farmi na Gor. Lazah. Humek, 9 (068)67-108, (068) 324-496. 4664 14 TEDNOV stare rjave jarčke in bele kilske so v prodaji vsak dan v Šmarjeti 15, * 73-058. 4687 ENOMESEČNE PIŠČANCE, bele, za dopitanje, prodam. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, * (068)42-524. 4727 PURANE, težke 3.5 kg, prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, 9 (068)42-524. 4728 PURANE, stare 6 tednov, bomo prodajali na sejmu v Novem mestu 5.6.1995. Cena za komad je 900 SIT. * (067)88-058 ali (067)88-114. 4780 PURANE, stare 6 tednov, bomo prodajali na sejmu v Brežicah 3.6.1995. Cena za komad je 900 SIT. * (067)88-058 ali (067)88-114. 4781 preklici GOSPODU ALBERTU JAKLIČU se opravičujem za izrečene žaljive besede. Alojz Vončina. 4589 CENJENE STRANKE obveščam, da sem s 3. majem 1995 prenehala delovati kot s.p. LOG, Darinka Pavček, Levstikova 7, Novo mesto, 9 341-061. 4605 posest POSREDUJEMO vam vse vrste nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Grosuplja, Brežic, Krškega in Bele krajine. V ponudbi imamo veliko interesentov. »(068)27-131, od 16. do 19, Shop univerzal, Vidmarjeva 1, Novo mesto. 4043 PRODAJATE, kupujete, najemate stanovanje, stanovanjsko hišo, vikend, poslovne prostore ali parcelo? Kličite podjetje za nepremičnine ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, * (068)60-667. 4182 V OKOLICI Mokronoga ugodno prodam 1.92 ha travnika. » 49-650, zvečer. 4509 POSESTVO z zazidljivini pacelami in kletjo v Metliki in v bližini Metlike prodam po ugodni ceni. » (068)59-002, Miran, ali (068)50-118, Tone. 4611 ČRNOMELJ, v Dobličah 1604 m2 in v Maverlenu 53601 m2 posesti prodam. Petra Benvenuti, Ljubljana, Miklošičeva 36. 4613 TRAVNIK, 57 a, pri Prečni in kravo, drugič brejo, prodam. » 83-489. 4614 V BREŽICAH prodam nedograjeno stanovanjsko hišo,3. faza, primerno za kakršnokoli obrt. » (0608)62-812, zvečer. 4616 V KORITIH pri Dobrniču prodam 1.40 ha zemljišča za 7000 DEM. * (0609)620-912. 4622 2 NJIVI in 2 gozda v Dolžu pri Stopičah prodam. » 68-203, zvečer. 4635 OTOČEC - Grčcvjc, prodamo nedokončan vikend (11x7 m), 26 a zemlje, voda, elektrika na parceli. » (068)23-584. 4654 NA DOL. KAMENCAH prodam 43 a zemlje. » 22-788. 4666 PRI KOSTANJEVICI prodam novo hišo, 1800 m2 domačije, in parcelo z vso dokumentacijo za gostinsko - trgovsko dejav-nost. Šifra: »IZREDNA LOKACIJA.. 4671 V BLIŽINI RAKE prodam parcelo, 26 a, stavbišče, 38 m2, primerno za vinograd in vikend. Voda na parceli, dostop z avtom.» 75-356. 4676 LESENO POSLOPJE 10 x 12 m prodam. * 24-948. 4681 STAREJŠO HIŠO, centralno ogrevano, takoj vseljivo in 500 m2 zemljišča na Jezeru pri Trebnjem prodam. » (061)224-038. 4702 NA PUŠČAVI pri Mokronogu prodam visokopritlično hišo z vrtom, telefonom in centralno kurjavo. »(061)374-992. 4705 PARCELO z vinogradom in hramom, 12 a, na lepi sončni legi ob asfaltni cesti v Dolu pri Podbočju prodam. * (0608)87-284. 4730 SADOVNJAK, 53 a, primeren za vikend, v okolici Trebnjega prodam. 9 (068)44-578. 4747 prodam 3 BREJE OVCE in zazidljivo P*!*S primerno za vikend, prodam. * l i\K ljena z domačo hrano, prodam- 4$) ROTWEILER MLADIČ. ^ brez rodovnika, odličnih sta pjjM-zelo učljiv, prodam za 25^ 4o ^ (068)323-824. :io ucijiv, prouam ^ ^FRIZERSKI KOMPLET ugodno prodam. 9 78-527, IfllrV OTROŠKI VOZIČEK zn*™ lo^J na, star 6 mesecev, prodam z* 52-l^j ve cene. PLačilo na 2 obroka. PEČ ZA KOPALNICO,in ^ peč, kuhinjsko napo, eno,r^0 Prod>tt'i(7) kom. betonskih blokov š 200 52 OKVIRJENE GOBELIN*^, čerja, Bled mlin na vodi, zel° », po ugodni ceni. 9 75-356^ -ern v . ne n /\ m m e npi /« ■ŠSiSe?o,a«!,S4s meister, 120 - basno, prodam 20*0 KOM. rabljene betoni opeke prodam. * 27-890. s18, a. KRAVO s teletom ah brez,b'* }gie UL< 1 leto, in traktorski plug PrWla . Sič, Šentjošt 3, Novo mesto. leC, ROTTWEILER, črni pr'"3 ‘odttČU, če, cepljene in z rodovnikom, v (064)57-714. ..»reg«'irič* BIKCA SIMENTALCA, s‘ar pob^J nov prodam. Janez Cimertn • težkega .50 88. 35.000 SIT. «65-108. vodte\* KOMBINIRAN otrrfk' pri**'"V barvni televizor Gorenje O f 28-939. klase pr^9 V BUKOVA DRVA prve kla* v . 78-276. , i,cbeW“9% MALO RABLJEN mešalec ^ no prodam. * (068)76-543 valjn^|i. NOVE salonitne plošč«. kom., ugodno prodam. , zvečer. J m KOŠNJO SENA prodam. KRAVO za zakol Proda ‘ 4 Konec 9. . TOVORNO PRIKOLIC J, '“IKJ&so cis.fis, h, lepo ohranjeno, P 0r s™š££-lS&. njak Z AN 615, motor ge”«' . prodam. «(061)852-577- STAREJŠO ZIDANICO (vikend) j> opremljenim stanovanjem in nekaj zem J Makutah 23, Uršna sela pri Novem prodam. Ogled od 26. do 28. maja. ZAZIDLJIVO PARCELO v Novem mestu ali okolici kupim. Naslov v oglasne® oddelku. TI ČRNOMELJ, Stražnji vrh, zelo ugo^n prodam parcelo, cca 18 a, urejen o°. elektrika v bližini. Izredna lega s ^ud0^24 razgledom. » 47-871. . VEČJOgradbenoparcelovČrnornja v bližnji okolici kupim. 9 (OooP-^11 PRI STAREM TRGU ob Kolpi pr«i“J parcele, primerne za turiste. Julijana drh, Gorenji vrh 10, Dobrnič. _ RABLJENA KOLESA prodajamo.*'' vis Smole,» 341-952. . 0. KOBILO, staro 6 let, z Žrebetom, 0 belo, in žrebico, staro 1 leto, rjavo - ^ prodam. * 57-364. ........,„l0, j»t dii ((K K| 22- ^DIATONIČNO HARMONIKO merlj, cis, fis, h, lepo ohranjeno, P ^ * 43NKOM.^sdikatne opeke(Jgjgjjl prodam po polovični ceni. * (06»p POGRAD (2 postelji standardnih * menzij, lahko uporabni kot sam ^ prodam za 200 DEM. 9 (068)85-10",^ cedoni. . ali PANT ŽAGO za hlodovino pro^ 3( menjam za plemensko živino. H ^ 61356 Dobrovo. a ted- MLADIČE nemške ovčarje, stare 3 nov, prodam za 5.000 SIT. Hruse ^ 61356 Dobrova. GROBNICO - KAPELO vGraO**^ GROBNICO - KAPELO v Gradcu 6 krajini ugodno prodam. »(061) ^ ? ŠTEDILNIK Gorenje, bel, (2 elek^^ plin), prodam. 9 65-157. € CISTERNO za nafto, 30001, Proda^01 58-225. „ i«D' SATELITSKO ANTENO, novo, nalov, krožnik 60 cm, sprejem^06 gramov, prodam. » (068)23-15°. ,— 4 VINO, belo in rdeče, ugodno pr«""^? 43-718. nirtlC&t PRAŠIČA, težkega 130 kg, ima/n hrano ali «amo mCSO pr effA PRAŠIČA, težkega 130 Kg, domačo hrano, ali samo meso pr. ^ ne Zupančič, Sr. Grčevje 16,9t0VkamcD’ STISKALNICO za grozdje^ ^ KRAVO SIMENTALKO, teletom, dobro mlekarico, Pr 4523 (0608)84-741._________ j m 1608)84-741. m CISTERNO, 22001, prodam-» MOŠKO OBLEKO št. 50, enkat nošeno, ugodno prod«"-Medic, Birčna vas 42, Novo ®jX,ia, dc' ŽENSKA IN MOŠKA °BLAy 500 SIT). * 23-097. , Df0dam PISALNO MIZO zelo ugodno v ^31 * 2'-611 «. ,«ka Wke!’ KVALITETNO OGLJE, jUne'■ gaber, prodam. Marjan Novak, ^ K°NOVO etažno peč, 23.000 ceneje kot v trgovini. Naslov 463 oddelku. randy ®!T PRALNI STROJ s sušilcem'-* ^ 85, primeren za manjše kopalni ■ 46* « 322-022, popoldan. 21®" RABLJENO zamrzovalno skrinj ^ clj, in barvni televizor G°renje’i1i4-323’'5| prodam. Ceno določi kupec. * Ur, ni -35- -75000 CERTIFIKAT v vrednosti t prodam za samo 40.000 SIT. » 465* Pa sk< 07< Pas I cev 287 »O. 504 n« Kil Pro ttlo * I Pro 9)1. AM !7.j I Sliši S I 51. % i . i 51 <«p <4 s fan c S «« $ s !$ h S* N IS 4) $ % ."a K ti 5? N ircrs^usc*1 >n 5 m drv prodam. d*^»4?3l4VK0, ^rC^° 6 mcscccv- Pro_ 81,0^®^'^° harmoniko b4£ S^invdKtllr? telefon z večjim dome-^odno J- j 0 l-ino gradbenega materiala * 4^8A‘°iz Peturen 1, OVNAr. 9^86- 4745 jagnjico Kr ,manovsko - solčavske pasme, didko. *n*.Jti.,-^ozo» staro 1 leto, in mla-ovčarko, prodam. ““ •fes** Zložljiv 4749 sedež Moti.. olro^k’ letni voziček in avto-22-893. ercare Zelo poceni prodam. * AParit 4755 Fancyiccnm? U lfn0 Prodajo sladoleda tktga M P ■ “d™ ah dam v najem. Hit lan-»79 P° CtJa * («68)21-428 ali (068)341-KOŠNjo , . 4756 *e Rebri ha lravnika v okolici Brezo-tS0N^"^rodam * 2*-343. 4758 i!?.veliko ^ K°LEKTORJE IMP- ,9° * '• 'n zakon.v*1*3 P01 v tr*ov,ni. b°j|'r. “'»‘»rahli,* ko P°stclJ° Novoles, belo, DvAMESFr*dam*2(M81- 4759 Prodam r\ > ^ starc nemške ovčarje Otočec ' DuJan Teropšič, Črešnjice 21. MtAnn vrve. 4765 P®*me proda KOZO z mladičkom srnske U^dam.* (0608)82-843. 4775 IJ*.1 todovnXSko oviarko. Staro 5 meseci. “dovmkom, prodam. * (068)73- ftf10JKF „„ J 4778 adral “?°zdno Pr°dam. Franc Bor--ŠNjFVrlkŠcntJerneJ 4779 63, zračno^FE»ESKE, 32mm in 25 mm,6 «4. c"° sušene, prodam. * (068)51- ’*•- 4785 Do FORD-a in DAEW00-ja brez denarja 48 obrokov po 709 DEM in vozili se boste v ESCORT-u 1.31 CL MODEL 95 FORD DAEW00 1. Fiesta 19.300 DEM Racerod 16.990 DEM 2. Escort 1.6i CLX 28.200 DEM Nexiaod 19.480 DEM 3. Mondeo 1.8 TD 35.500 DEM Espero od 24.990 DEM 4. Mondeo 2.5 V6 49.200 DEM Originalni rez. deli in kval. servisne storitve. STARO ZA NOVO, KREDITI, LEASING, vozila na zalogi, dobava takoj. UGODNI GARANCIJSKI POGOJI VSE TO IN ŠE VEČ VAM NUDI AVTO-HIT NOVO MESTO, Podbev-ikova 4 (Velika Cikava),tel./fax. 068/26-077 in prodajalci v Kočevju — HORD,lel.: 061/851-384, Trebnjem - KRMELJ,tel.: 068/44-373, Brežicah - HEVREKA.tel.: 0608/62-644, Senovem - AVTODOM, tel.: 0608/70-150. SE PRIPOROČAMO IN VAS VABIMO NA OGLED V NAŠE SALONE VAS STARI AVTO JE VREDEN VEČ, KOT Sl MISLITE ! CITROEN A POOBLAŠČEN PRODAJALK IN SERVISER VOZIL CITROEN NOVO MESTO: KANDIHK& I3, UL: 068 322 066, KRŠKO: C. KRŠKIH ŽRTEV 70, TEL: 0608 21 486 Do 30. junija 1995 vam pri zamenjavi za novi CITROEN priznamo zanj 100.000,00SIT VEČ^V NA ZALOGI: AX, ZX, XAKT1A' UGODNI KREDIH do 4 LET KO PRIČAKUJETE VEČ, IZBERITE KVALITETNO PONUDBO! službo dobi ‘tti.ČadJ!^ Pr°dam. 504 sušene, prodam. _ ywofj, -TELipo u • “»785 “'»Jakš, f . . J0 8 mesecev, prodam. Ja- r^UENjkT^*28^23 4788 Klkinda Jr”°, kvalitetno strešno opeko “"dsib no ^1 272- m 1 ' ■ sSat^sariS _ NAG^“*°dniceni. * 43-541. 4790 6» Ni na,, E SVEČE ugodno pripelje-* 323-39o m' 84o7na nadaljnja prodaja. °rSLVKO’ tračno žago in cirkular 91 *76-niUp,m traktorske gume, 30.7 , Nov0 ;‘n ,. 4793 JJfC, (j. ’ ^Pakirano posodo licence 77-802 S0V' Prodam za 700 DEM. * ^ka.n.c^?' dv'8 maksimalno 9 m, id^lDrnHo-^.02^6 ‘n priključek za V BELI KRAJINI zaposlim dekle za delo v bistroju po dogovoru. Stanovanje in hrana preskrbljena! OD odličen! • (0609)628-949. 4106 REDNO ali pogodbeno zaposlitev dobi natakar (-ica) ali kuharica. • 83-188.4273 TAKOJ SPREJMEM več šivilj v redno delovno razmerje. Cik cak, * (068)46-505. 4376 REDNO ZAPOSLIM trgovko ali pripravnico v trgovini z živili. * (068)83-010. 4593 ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate prost čas in avto, nas pokličite: * (066)272-111 ali (066)74-163. 4598 POHIŠTVENEGA MIZARJA s prakso in pripravnika ali delavca za priučitev takoj zaposlimo. Mizarstvo Bojan Miklič, Pod gozdom 5, Mirna, * 47-226 ali 78-122. 4612 IZKUŠENO TRGOVKO za delo v trgo-vini z živili iščem. 9 341-578. 4625 DEKLE za delo v strežbi in v kuhinji, po možnosti šolano, zaposli kavarna Palma v Luciji. * (0609)626-338. 4644 HONORARNO DELO nudim, 2.000 DEM mesečno. Zaželjen prevoz. 9 (0609)628-179. 4746 POTREBUJEMO več trgovk v prodajalnah s tekstilom in živili. Victory, d.o.o., Seidlova 24, Novo mesto, * 25-370, od 13. do 14. ure. 4786 ITALIJANSKO PODJETJE nudi delo na področju prodaje in marketinga. Resni kandidati naj pokličejo na * (064)41-058 ali (064)874-220, od 18. do 20. ure. 4789 BAR BOTER išče gostinko za delo v strežbi. * 323-390. 4792 STAVBNEGA KLEPARJA in krovca honorarno zaposlim v Ljubljani. Možnost redne zaposlitve. 9 (0609)617-617. 4796 MIZARJA in vodoinstalaterja pogodbeno zaposlimo. * 321-501, od 8. do 15. ure. 4839 TAKOJ ZAPOSLIMO avto-mehanika, avtokleparja in prodajalca rez. delov in vozil s prakso. AVTO-HIT, d.o.o., Podbevškova 4, tel.: 068/26-077 KAKRŠNOKOLI DELO na domu v okolici Šentjerneja ali Kostanjevice iščem. Imam lasten prevoz. V (068)81-841. 4662 'j 'mentalsko telico. * (068)8 L>m^° °marO. posteljo' z ^^708ZaP'nl0U80dn°^9 4j?'m Pa n^11' ^°*na dostava na dom. ■L teden starega telička. * 65- ______________________ »SStoi ameseccv’sivo' «32! službo išče C^DNov'*26-19L 4825 -------------------------- J *42-75.Slaro ,e‘e (simentalec) pro-f>«N,nic0VČARJE Lessie, strofa 16?0Bah 4834 po 120 kg V v Vcčermh urah. ^^fazno »&. 39°!q|SJ'Vo Jože Primožič, Pri-0 O*1 Polic i^dac' Vdelava stopnic in ^ br ‘ ^ni p I?larmorja kanfanar po ze-bth?^Čna n montaži stopnic 10 stop-£0MoJ^°ntaža! 459? »(?lv'ZavcSkE NALOGE, od lektorii kr3^'2Q'> SC na cncm mestu, nudin « i*0&'OvUerilneren 23 skladišče,delavni-’5-8io 1 Prev»-r°Store' oddam v naiem. Nadela na domu. 4592 ira-nudimo. 4595 44-995. 4617 najem. (0608) ^^tehniA^0^ ,cc> vam ‘zdc*a 'n P°" ■»Oi6*1 alfrL^^^ oddamo v najem ^ manjii '0ka^ '^kihT , 'n olave v Podturnu 59 'nJ«kih t uia,t v r< Vk °Pbcah oddam. * 23-763 S, s*£ftNJEM ■ 469 XPr"Sere„ naJamem ali kupim pro v bif-;, 'Etalnico. Informacij ',u Dolcnjka, Goliev V&ni^^HNKI SERVIS vodi ijjHlj Podjetnikom in ' . Ilfii10!?'*’ prostora ' ^8SSS£ \ r^iniAn dlmo vso d°kum ‘{■ftSŠSbSr"u' 5*l^viu0? jfU Pri Metliki da, Vije lL'lnm^n'mhl 4717 vodi knjige d. o.o. 9 4734 v Novem 4742 u -- Kn prometu nepre- lItl° vso dokumentacijo. ičn,„. ■ , Novo 4771 . —...... —imo v na- je | 'n mešanim blagom, 54 1J3 'Po parkirišče. Pibernik, * >;hqVNi 4772 K1"2, v , „PR°STORA v skupni iz-\St0r Marjana Kozine, in po- stano vanja DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, s centralno, telefonom, na Smrečnikovi 34, takoj vseljivo, prodam. * (068)26-751. 4588 DVOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje v Novem mestu ugodno oddam.» 341-466. 4604 DVOSOBNO STANOVANJE v Krškem, Ul. 4. julija, oddam. Zaželjeno predplačilo. * (068)73-635. 4651 STANOVANJE na Seidlovi v Novem mestu, 46 m2, ugodno prodam. * 24-765. 4704 DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, CK, telefon, na Smrečnikovi ul. v Novem mestu, vseljivo takoj, prodam. » (068)83-171. 4740 ENO - ALI ENOINPOLSOBNO STANOVANJE vzamem v najem. * 24-851, 4802 ENOSOBNO STANOVANJE na Mestnih njivah prodam. * 322-097. 4814 DVOSOBNO STANOVANJE, 56 m2, na Kandijski cesti 41, CK, telefon, ugodno prodam. * 27-921. 4818 VITRINA LJUTOMER, d.o.o. Kolodvorska 28 69240 LJUTOMER tel: (069) 82-511, 82-521 fax: (069) 82-583 Velika spomladanska akcija - prodaja s popustom! -10% popusta za vse izdelke iz serijskega proizvodnega programa. Popust velja do 15.6.1995. »t nar, rjana Kozine' in f a M ^773 ^ avnem trgu oddam /* 1:1, pl1'1101’ primeren za trgovino l’eih » 29 m2. opremljen, od- K n »<068)64-031 4821 TONSON izobraževanje | MUZZYEVA POLETNA ŠOLA informacije in vpis 068/85-882 2S. maja 1995 LLRAN, cl.o.o. Noro mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: Novem mestu, Ratežu, Otočcu, Selih pri D. T., Rebri, Žužemberku, Selih pri Šentjerneju, Šmarju, Pristavi, Smolenji vasi, Stopičah, Črmošnjicah, Vinjem vrhu, Šmarjeti, Logu pri Sevnici, Šutni — Brestanica, Senovem, Metliki, Črnomlju, Telčah, Križ pri Tel-čah, Osojniku pri Semiču, Straž-nem vrhu, Primskovo, Podboršt pri Š., Stope pri V. L., Prekopa, Pavlova vas pri Pišecah, Mokronogu, Dolga Raka, Zdole pri Krškem, Občice, Kal pri Šentvidu pri Stični, Sevnica; stanovanja: Novem mestu, Brežicah, Krškem, Žužemberku, Trebnjem, Uršnih selih, Šentjerneju, Ljubljani; poslovne prostore: Novem mestu, Črnomlju, Mokronogu, Krškem, Straži, Mirni; vikende: Šmarje pri Š., Jelenke pri Raki, Srednje Grčevje, Ljuben, Hrast pri Jugotju, Škocjan, Za-plaz, Tanča gora, Šentjurska gora, Debenc, Trebelno, Talčji vrh, Semič, Telče, Straža, Gače, Brezovica pri Metliki; parcele za gradnjo: Hruševec, Trebnje, Vrh nad Š., Stara vas, Novo mesto, Mihovo, Mihovec, Zagrad-ski gori, Srednja vas, Mirna Peč; v najem oddamo: lokale, pisarne, stanovanja — kmetijska in gozdna zemljišča. Tel./tax: 068/322-282 tel.: 068/342-470 ali 068/44-277 od 8. do 19. ure OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojena sodelavka VIDA ROLIH Ohranili jo bomo v lepem spominu. POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., MARIBOR, Poslovna enota Novo mesto • Ženska nam redko odpušča, če smo ljubosumni, a nikoli, če nismo. (Toulet) • Takoj ko se dovolj stemni, se spet pokažejo večne zvezde. (Carlyle) • Najvišja oblast v Sarajevu je nemška marka, najcenejše pa je človeško življenje. (Berič) ENERGY — KLIMA, OGREVANJE, PLIN KLIMATSKE NAPRAVE Naj vas poletna vročina ne preseneti. Ponujamo vam udobje prijetno hladnega okolja pri najveeji vročini. POSLOVNI PROSTORI, GOSTINSKI LOKALI. DELAVNICE, STANOVANJA. Svetujemo, dobavimo in montiramo klimatske naprave najvišje kakovosti. Zelo ugodne cene! Pokličite na številko 068-322-101 ENERGY, d.o.o., Novo mesto, Cankarjeva 3A. KLIMATSKE NAPRAVE ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil MARTIN OBRČ mehanik - šofer v pokoju Zahvaljujemo se Kirurškemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, osebju Doma starejših občanov Novo mesto, gasilcem in župniku za opravljen obred. Žalujoči: sestra Marija in ostali OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da je po sklepu župana Mestne občine Novo mesto, sprejetem na seji kolegija župana dne 4.5.1995 (sklep objavljen v Uradnem listu RS št. 26/95), JAVNO RAZGRNJEN OSNUTEK LOKACIJSKEGA NAČRTA SEVERNE OBVOZNICE NOVEGA MESTA v času od 12.5.1995 do 12.6.1995 - v prostorih Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1 (I. nadstropje) - v prostorih krajevne skupnosti Bučna vas - v prostorih krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec JAVNA OBRAVNAVA osnutka lokacijskega načrta Severne obvoznice Novega mesta bo v petek, 26.5.1995,ob 20. url v prostorih krajevne skupnosti Bučna vas v ponedeljek,29.5.1995,ob 20. uri v prostorih krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1. Na javni obravnavi bodo navzoči izdelovalci osnutka dokumenta, ki bodo dokument podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila. Vljudno vabljeni! Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Mestna občina Novo mesto V SPOMIN 27. maja bo minilo pet žalostnih let, odkar je za vedno nehalo biti,ljubljeni Janko, tvoje srce. Zapustil si nas za vedno, mnogo prezgodaj, ljubi mož, oče, sin in brat JANKO ŠUTEJ Kovači grad 1, Vinica Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate svečke in krasite s cvetjem. Žalujoči: vsi njegovi Nemčija, Kanada, Kovači grad ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše ljube sestre, svakinje in tete MARIJE JUDEŽ iz Šentjuija 11 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vaščanom, ki soji darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: sestre Ančka, Julka in Tončka z družinami, svakinje, nečaki in ostalo sorodstvo DOLENJSKI LIST Stane Pirc f. sp #s Ta teden je teden gozdov. Za marsikoga spodbuda, da se zbrano, s spoštovanjem, hvaležnostjo in s ponižnostjo odpravi v njihov zeleni objem in zavetje, ki za človeka in svet pomeni toliko kot življenje samo. Za Staneta Pirca pa je to še eden od njegovih tednov gozdov, ki trajajo tako rekoč že od njegovega rojstva. Stane, revirni gozdar v revirju Brezova Reber, enem najlepših bukovih sestojev pri nas in v Ev- ne bo do konca odkril skrivnosti in modrosti gozda in da se v njem lahko učiš do zadnjega dne. ” Pirc je prepričan, da revirni gozdar sodi v gozd, ne pa v pisarno. Po zadnji reorganizaciji v gozdarstvu, ki gotovo ni prinesla boljšega in primernejšega gospodarjenja z gozdovi ter njihovega umnega izkoriščanja, je Stane pristal v javni gozdarski službi. Birokracija sedaj gozdarjem jemlje veliko časa, vendar upajo, da se bo to sčasoma in z racionalizacijo uneslo in da bodo lahko več časa in moči spet posvetili gozdu. “Moje glavno delo je načrtova- nje, uvajanje in spremljanje raz-ukrt nih strokovnih ukrepov v gozdu, odkazovanje drevja za posek, pi-’ Go- ropi, je z gozdom povezan od ' • v Straži, in to v malega. Rastel je i rodbini, ki si je po očetovi in materini strani služila kruh z delom v gozdovih. In vsi so imeli do gozda lep odnos in so bili nanj tudi čustveno navezani. Prav v Stanetovem sedanjem revirju na Brezovi Rebri je kot gozdar delal že njegov oče in kot gozdni delavec njegov stari oče. “Tako imam te lepe gozdove še posebej rad, ” pravi ta predani gozdar, ki v gozdarstvu dela že celih 25 let, tudi prej, kot učenec vavtovške osnovne šole in dijak postojnske srednje gozdarske šole pa je vsa poletja preživel pri delu v okoliških gozdovih. "Čeprav sem službeno karna- sanje odločb pa nujno zlo." (gozdarji se zavedajo, da jeza koristno gospodarjenje z gozdovi potrebno vse več znanja in da mora biti to porazdeljeno čim širše. Med tistimi, ki se dodatno šolajo ob delu, je tudi Stane Pirc in slej ko prej bodo imeli vsi revirni gozdarji na območju GG Novo mesto višjo izobrazbo. Včasih je veljalo, da gozd vse prenese, in marsikdo še danes misli tako. Vendar se vse bolj očitno in usodno kaže, da je to huda zmota. Nepravilni in neustrezni ukrepi in posegi v gozd in škodljivi zunanji vplivi, zlasti pa njihovo součinkovanje, so za gozd lahko pogubni. Kjer propada gozd, tudi človek ne more zdravo živeti. Predvsem pa je treba vedeti, da se v gozdu nič ne dela za jutri, ampak za nasled- nje generacije, da gozd danes daje tisto in toliko, kot so vanj z prej v gozdu, vanj rad zaidem udi tudi v prostem času, bodisi kot lovec ali pa kar tako, na sprehod, po sprostitev, v mir in tiho zbranost. Potem pa se mi ravno v takih trenutkih, ko nisem obremenjen s službenimi in strokovnimi vprašanji, odkrijejo kakšna nova spoznanja. Po vseh teh letih sem namreč spoznal, da nihče nikoli umnim gospodarjenjem, ljubeznijo in predanostjo vložili naši predniki. Če bi vedeli, kaj vse gozd naredi za nas, kaj vse “pretrpi"za ljudi, bi se do njega gotovo obnašali lepše, prijazneje in spoštljiveje, vanj bi vstopali s hvaležnostjo in ponižnostjo. V gozdu se vidi, kakšni smo ljudje. V Brezovi Rebri se vidi, kakšen človek je Stane Pirc. A. BARTEU VEČ POTRESNIH SUNKOV DOLENJSKA IN BELA KRAJINA - Uprava Republike Slovenije za geofiziko je sporočila, da so inslrumenti observatorija na Golovcu v soboto, 20, maja; zabeležili serijo šibkih potresov z žarišči na južnem obrobju Gorjancev v Beli krajini. Prvi potres je bil ob 10,46 z magnitudo 2,4 stopnje po Richterjevi lestvici, sledilo pa mu je več ponovitev, ki so jih čutili predvsem prebivalci Semiča, Metlike in okoliških naselij. Prvi sunek, ki je bil najmočnejši, so čutili tudi v Novem mestu. Nekatere sunke je spremljalo bobnenje, ki je prestrašilo prebivalce, da so celo zapustili hiše. Po prvih podatkih potresni sunki niso povzročili gmotne škode. Potresni sunki z epicentrom v Ilirski Bistrici so se ponovili še v ponedeljek. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Marijo je strah kostanjeviške teme - Novomeščan v Ljubljani ni bil edini zmagovalec - Gradčani pogrešajo obisk metliškega župana - Naj ne delajo zdrahe med Slovenci Marija iz Kostanjevice najbrž ni med mlajšimi bralkami Dolenjskega lista, saj ji temne ulice brez ulične razsvetljave niso pogodu, veliko raje bi videla, da bi bila Kostanjevica zvečer in ponoči lepo razsvetljena, tako kot je bila včasih. Temo namreč vse prepogosto izkoriščajo nepridipravi, ki v njenem zavetju kradejo z oken cvetlične lončke in korita, pa tudi v trafiko so že vlomili. Zato sprašuje odgovorne v podjetju Elektro, zakaj razsvetljave v Kostanjevici ne popravijo. Na Elek-tru so povedali, da bi to že zda-vnaj storili, vendar mora to tudi nekdo plačati. Račune za leto 1991 in 1992 je krška občina poravnala s skoraj dveletno zamudo. Ko bodo dobili denar, bodo zamenjali žarnice. Andrej iz Sevnice nas je opozoril, da na teku prijateljstva v Ljubljani niso nastopili le Novomeščani in ni zmagal le Matjaž Fabjan, temveč so bili uspešni tudi sevniški tekači. Priznamo napako in se Petri Radi-šek, ki je bila v Ljubljani najboljša med starejšimi deklicami, ter Borutu Vebru, ki je zmago slavil med mlajšimi dečki, opravičujemo ter želimo, da bi še zmagovala in bi mi pisali o njunih uspehih. Bralka iz Gradca nam je povedala, da so imeli v soboto, 13. maja, v Gradcu zbor krajanov, na katerega so povabili tudi predstavnika Tele- koma in metliškega župana. Predstavnik Telekoma jih je obiskal in Gradčanom povedal, da z novimi telefonskimi priključki ne bo nič, saj zanje ni denarja oziroma je za Gradac denarja zmanjkalo. Zal so na zboru krajanov pogrešali metliškega župana, ki bi ga Gradčani radi marsikaj vprašali, med drugim tudi to, zakaj ves denar ostaja v Metliki, druge krajevne skupnosti pa dobijo le drobtinice z bogato obložene mize. Še bodo volitve!” je pribila in se poslovila. Stane iz Ljubljane je sicer doma izpod Gorjancev in si je ogledal prireditev ob proslavi 50. obletnice zmage nad nacizmom in fašizmom. Povedal je, da je bil, ko je slišal, da bo režiser prireditve Novomeščan, ponosen, vendar s programom ni bil zadovoljen. Pravi, da ni prav veliko razumel in da nekatere stvari po njegovem mnenju nimajo zveze z zmago nad nacisti, moti pa ga tudi, da si nekateri desno usmerjeni politiki upajo oporekati pomenu partizanske zmage nad nacizmom in zagovarjajo tiste, ki so na naših tleh do zadnjega dne druge svetovne vojne služili Hitlerju. Marija iz Kočevja je razmišljala o približno isti stvari. Pohvalila je misli dr. Franceta Bučarja, ki jih je Dolenjski list objavil na prvi strani, potem pa se je vprašala, zakaj se bodo škofje v Kočevskem Rogu zb- rali 25. junija, na dan državnosti, in Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorilna zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam ho rad prisluhnil. ne 8. julija, na dan sprave. Nič nima proti Cerkvi in njenim predstavnikom, vendar naj ne potvarjajo zgodovinskih dejstev, naj priznajo napake, ki so jih nekateri njeni predstavniki storili v zgodovini, in naj ne delajo zdrahe med Slovenci. I. V. TRIJE DNEVI DOBROT DOLENJSKE TOPLICE - V Restavraciji Rog v Dolenjskih Toplicah bodo od petka, 26. maja, do nedelje, 28. maja, potekali dnevi pomladnih dobrot iz mlade zelenjave, ki jih bodo pripravili tamkajšnji gostinci. Vabljeni! SOLA TA, DA JE KAJ! - Takole bujno zimsko solato je letos prvič uspelo pridelati Joži Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu. Za to, da je tale solatna glava težka 1 kg, pa ima veliko zaslug tudi njen vnuk Marko (na sliki), ki je babici pomagal tako pri setvi, gnojenju, okopavanju kot tudi pri spravilu solate, ki jo imajo celo za prodajo. (Foto: L. Mum) JUTRI ISTRSKI VEČER OTOČEC-Emona Globtour, poslovalnica Novo mesto in Are-naturist Pulj bosta v petek, 26. maja, v prenovljeni restavraciji Tango v plesno-zabaviščnem centru Otočec priredila istrski večer. Za dobro razpoloženje bodo poskrbeli Oliver Drago-jevič in skupina TNT z Reke. Na prireditvi, ki jo bo vodil Valter Kiršič, bo sodeloval tudi modni studio Gazele, predstavljena pa bo še turistična ponudba Pulja in Mcdulina (hoteli, apartmaji, avtokampi). Goste čakajo bogate turistične nagrade. cepič 400-letne trte T Letošnja Vinska vigred v Beli krajini z najbogatejšim programom doslej - Najboljše vino sivi pinot-izbor Plutovih iz Drašičev - Na grajskem dvorišču cepič trte z Lenta_ VIG REDNA MODNA REVIJA -Ena najbolj obiskanih prireditev na Vinski vigredi je vsako leto modna revija, ki jo pripravi metliška Srednja tekstilna šola. Tudi na letošnji je v petek zvečer množica ljudi z zanimanjem spremljala modno revijo, na kateri so bile ljubke manekenke dijakinje tekstilne šole, pokazale pa so množico modelov domačih belokranjskih kreatork in izdelovalcev ter svojih modelov. (Foto: A. B.) METLIKA - Vinska vigred, največja vinarsko-turistična prireditev v Beli krajini Je bila letos v znamenju rekordov. Že ocenjevanje vzorcev vin lanskega letnika v začetku aprila je potrdilo, daje lanska belokranjska vinska letina izredna. H kakovosti vin pa je poleg sajenja kakovostnih belih sort grozdja in boljšega znanja kletarjev veliko pripomogel tudi tekmovalni duh, ki ga vinogradniki spodbujajo prav z razstavo vin ob Vinski vigredi. Letošnja Vinska vigred, ki se je pričela že v četrtek, 18. maja, končala pa v nedeljo je bila rekorderka tudi glede programa, saj tako bogatega doslej še ni bilo. Poleg številnih razstav in različnih tekmovanj je prireditveni odbor pripravil tudi pravi mali folklorni festival, na katerem seje predstavilo pet folklornih skupin: poleg domačinov še Čehi, Italijani, Prekmurci in Škofjeločani. Eden pomembnejših dogodkov na letošnji prireditvi je bilo sajenje cepiča več kot 400 let stare trte modre frankinje z mariborskega Lenta. V Metliko so cepič prinesli mariborski župan dr. Alojz Križman, predsednik občinskega sveta Borut Ambrožič in mestni viničar mag. Tone Zafošnik, na vrtu metliškega gradu pa ga je zasadil vinogradnik Jože Mavretič iz Drašičev, ki je obljubil, da bo, dokler bo predsednik metliške podružnice Društva vinogradnikov Bele krajine, vzorno skrbel zanjo. Dr. Križman je ob tem dejal, daje najstarejša trta na svetu v ponos Mariboru in v čast jim bo, če bo v ponos tudi Metličanom. Zaželel je, da bi cepič uspeval prav tako dobro kot trta v mestu ob Dravi in da bi bil njen sad vez med mestoma, izraz spoštovanja, prijateljstva in skupne duše štajerskih in belokranjskih vinogradnikov. Čeprav je bila letošnja prireditev trinajsta zapovrstjo, je šlo - razen nekoliko skisanega vremena, ki pa obiskovalcev očitno ni preveč motilo - vse kot po maslu. Kot je dejal metliški župan in hkrati predsednik prireditvenega odbora Branko Matkovič, so zadovoljni tako s potekom prireditve kot z obiskom. Metliko, ki šteje okrog 3.500 prebivalcev, jev teh dneh obiskalo 20 do 25 tisoč P di, ki so po približnih ocenah pop • 1 rt AAA 1 • .....Irt rsnififlll 0 saj 12.000 litrov vina in pojedli na in jagenjčkov-f desetine odojčkov m . zagotovostjo pa lahko Metli« rečejo, da je Vinska vigred v več kot le razstava in pokušnja Je manifestacija vsega, kar laki1 najpomembnejše, da so to op& tudi drugi. M. BEZEi K-JAKŠč TRTA VEZ MED METLIKO IN MARIBOROM - Medtem ko so obis^M Vinske vigredi doslej poleg belokranjskih okušali tudi italijanska in a*s Jeij t vina iz z Metliko pobratenih občin, bodo odslej lahko v bližini metliškem gradu občudovali še štajersko trto žametne črnine ali modre a s štiristoletnimi geni. Cepič najstarejše trte na svetu z mariborskega zasadil vinogradnik Jože Mavretič (na desni), pomagal pa mu je J01 (Foto: M.B.-J.) 150 kolesarjev klubov iz vse Slovenije bo v soboto prvič dirkalo po Bizeljsko' , sremiški vinski cesti - Tudi rekreativci pridejo na svoj račun - Župana na koles^ KRŠKO, PIŠECE - V soboto dopoldne bo Bizeljsko-sremiška vinska cesta prvič postala tudi proga za kolesarsko dirko. Kolesarski dan na eni izmed vinskih cest v Posavju pripravlja zanimiva združba organi-zatoijev, ki želi poleg promocije kolesarstva v teh krajih poskrbeti še za predstavitev posavske regije, oživitev vinske ceste in vpeljevanje kolesarskih poti. Kolesarsko društvo Master Team Krško je glavni organizator in je tekmo prijavilo v koledar slovenskih kolesarskih dirk. Pri organizaciji pomagata brežiška in krška občinska turistična zveza ter turistična društva z Zdol, iz Sromelj, Pišec, Bizeljskega in Kapel. Na sobotni dirki po vinski cesti pričakujejo 150 do 200 tekmovalcev, poleg tega pa vabijo še vse rekreativce na trim kolesarjenje od Sp. Pohance (start v križišču ob 9.00) preko Sromelj v Pišece (15 km). Proga “Po vinski cesti” je izrazito dinamična ter slikovita s številnimi vzponi in spusti, organizatorji pa še dodajajo, da take ta trenutek Vj|j veniji ni. Start mlajših tekm° ^ kategorij kolesarjev bo ob • jp Pišecah, vozili pa bodo P° oe\e- progi Pišece-Župelevec-lW „e. Globoko-Blatno-Pišece. Uror.^ v je bo pred OŠ Jurij Da ®' ;Jj Krškem start amaterjev m fll mladincev. Ti bodo vozil^,V Pišec, nato pa šc po krožmP^^ • Prireditelji opozarjajo ok ^ NOVO NA OTOČCU obnovliena restavracija Petak, 26. maja, ob 21. uri Oliver Dragojevič, ansambel TNT, modna revija Sobota, 27. maja, ob 20. uri Ansambel Magic, izbor Miss Hit 95 A- H0TF.1.I OTOČEC I^KRKNZDRAVILIŠČk SALAMUADA VORTNEKU ORTNEK - V sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo je bilo minulo soboto v Ortneku ocenjevanje salam Izdelovalcev iz ribniške in velikolaške občine. Skupno je bilo danih v oceno 16 vzorcev, komisija, ki jo je vodil dr. Stanko Renčelj ki Lipice oz. Sežane (v komisiji sta bila še Andreja Obranovič iz Kočevja in mesar Zabukovec iz Velikih Lašč), je prisodila prvo mesto salami Petra Indi-harja iz Velikih Lašč. Nasploh pa se je predsednik komisije dr. Renčelj pohvalno izrazil o salamah, češ da niso preslane niti ni v njih preveč česna, kar je sicer značilnost za nekatere take izdelke iz drugih krajev. prebivalce na popolno zap od 9.45 do 13.50 na krožni" rSo on oo 1J.3U na jelJ)er’ zaporo na osnovni progi, o (a|ii. domačine obveščali že 1 n#J Posebej pozivajo prebiva^jvsea| pazijo na domače živali in P na otroke._________________ Sremiču in na Sromljah UH.1I.U.U m im ipiec1 . gorska cilja, v Pišccah Pa ^piše^' Zaključek prireditve bo v -----j —---j----- .a domačini pa so za zagot^užiliv*j brega počutja gostov že z ^ gp sile. Poskrbeli bodo, da . iesars,c okrepčati (po tekmi bo^ ta dafl SS&K5PES&-SSK odprta tudi kovač- . ler>„-spominska hiša Maksa Pjco P?',} Poleg pokalov in medalj ji£ trem uvrščenim podehh t fi pri OŠ Pišece) tudi denar" jpej!. iz 3500 mark vrednega naSJn ,u» bod° ijiib fonda, nagrade praktične in celo ploščic in bančnih knjiži g p.u O Semičanih v sem je namreč znano, da Semičani vsako leto tako hitijo s trgatviji da vse grozdje potrgajo še zeleno, samo ajdo pospravijo v kašče belo. Pa da se njihovi otroci pri plavanju vrtijo v krogu. Nič čudnega, ko pa v kraju ni nobene tekoče vode in se zato mladi uče plavati v Šterni. Pa da seje Janez Trdina, ko je že davno tega potoval skozi Semič, pohvalit, daje tamkaj kupil “celo trafiko ”. Prodajalec je namreč imel na voljo samo dve cigari. Ne škrtite! Napustite malo! V zadružno trgovino v Metliki je prišla Hrvatica Jela kupit šipo. Pred prodajalca Darčka Kopaševiča je potožila listek z mero. Darčekje vzel v roke diamantno rezilo in pomeril po steklu. "Dobro! 28 centimetrov!" “E, vrag vas škrtil, gospon Darček! Napustite malo! ” Prodajalec si ni dal dvakrat reči, pa je napustil. Na vsako centimeter. Nato je steklo odrezal. stran Drugi dan je privihrala Hrvatica s šipo v trgovino. “Vrag vas dal, previše ste napustili, gospon Darček. Ne ide šipa nutru!" ^ /r/vnm l/i i »rt rt / Drt /. ^ 1.1.« .. _ * v « rt*. ■ “Dobro, dobro, kuma! Pa koliko naj vam još napustim ?”se je smejal zmedeni Hrvatici. Potem je pa le moralo iti brez napuščanja, če sta hotela šipo spraviti v okvir. Prodal jih je p)f Ko seje mož vrnil'zr!^Lje^i žena osorno spraševala, k ujjl ribolovu. Možjojezaču e jo vprašal, zakaj je tako Zato, "pravi žena, ''ker‘ L, ^ videla v ribarnici. Pa mezU delal tam.” “Kaj, kaj, toliko rib sem W jih nesel prodal v ribarnic Predlog ^cač' ‘Ali si tudi danes kupU bamici ? " vpraša ženam° „upl s “Ne, ne," odgovarja m» > ^ ga, res sem ga ujel." •'pra^^uO “Zelo lepo, dragi mo^a “predlagam pa ti, <*a 1. tako » loviš rui istem koncu, kaj čisli11' da jih meni ni treba prav n ponudi Bela krajina, pri tem P^jjj ~ I Je/ to; je Vet b(j K ob zn "ie bil ok, Z, Je "O) Pn s/o Mi izi ki za zn, Vq. ka H