PO BRE2ISKI KOMUNI — PO BREŽIŠKI KOMUNI — PO BREŽIŠKI KOMUNI — PO BREŽIŠKI KOMUNI — Celotna proizvodnja za izvoz v BRŽISKI TOVARNI POHISTVA Se ia mesec IIHKIO dokon- čana rcikoiiistriilkcijsiku li,ke v preteklem letu. Novi obrati, v katerih se dehio že obraituje navzlic za.ključniim delom, Ibodo vki|jiič(«vali nov istrojni od- (Iflcik, ,poli tirnico, kotlovni- co in siršiinico. V .novih oib- ratili je montirana že sikoraj vsa strojna oprema. Zaklju- čujejo se iše ventila.ctt}sika dela j.n razisvotljava. Z novimi i|>roizvo'dniimi ipro- siori. ^ki bodo začeli s |M)- IMjilno j)roizv(Hlnjo že v uie- socii marou. se Im) iK)večala proizvodnja za skoraj'lOO«,*- Vos pr()izvo.dni kader, iki bo delal v novih prostorih je š(|l K'k(>zi i|>().se(bn(> seminarje, ki jih je orj^anizirala 'tovar- na. V })rvem seminarju, kije bil niimenjen vodilnemu ka- dru v novihiproizvodniliipro- storih, je 22 visoko kvalifi- ciranih strokovnjakov spo- znavalo mačLn sodobne pro- izvodnje. V .drujrem isemi- narju ,pa se priiučujejo mla- di .proizvajalci, ki niso imeli zadovoljive stroikovne iz- dbrazibe. Tovarna izvaža svojo ce- lotno proizvodnjo. Lansiko letni iproiizvodni ,plian iso pre- sej^li. Letos so planirali ipo- raist iproizvodnje z ozinom na dovršeno relkonistrukcijo za ,sikoraj 400 milijonov več- jo, kot v' lanskem letu. Ker so se 'pa relkonstruikcijsika dela zaradi gradlbenih del zavldkla in ,ker jimiprimanj- ku je tsiurovin, predvsem hlo- dovine, je vprašanjq, če bo- do uspeli iplan reali^.irati. V tovanni so mnenja, da bi to usipeli, loe Invdo usipeli iza- ma;šiti nais^talo vrzel pri df)- bavljanju hlodovine in kva- litetnega okovja, .ki ga ipri- manjlkuje. Zararii i>omanjka- nja hlodovine, -ki jo je na- ibavljailo Novo mesto so mo- rali odstopiti celo svojo žago Stanovanjski skupnosti. \ Tovarni pohištva pred- 'Stavlja pereč problem tudi ikurjaški (kader za novo kot- larnico. Nujno bi .potrebova- li štiri kvalificirane kurjače. Drugi sitrakovni kader so si zagotovili s štipendiranjem. Talko štijpendirajo dva sluša- telja .^ozdarsike fakultete, eine{?a .na ekonomski, šest v Srednji tehnični šoli, v sami tovarni pa so omogočili več delavcem vpi.s v eko- niomsike in dopisne šole. J. Sever ŠOLSKI PROSTORI PROBLEM ŠT. 1 ]'roiblom šolisikih prostorov v brežiški dbčini postaja iz leta v leto vse alkutnejši. Da bi vsš.čina zagotovila sredstva za rekonsitruikci j- ska dela gi.nuiazije in dogra- ditev vmesne stavibe mod os- novnima solaiuia. Letos bodo gimnazijsikemiu poslopju dogradili nov del. ki bo omogočili izvršitev re- konistruikcij^Jkih del stare zgradbe. Predviidevajo. da bodo že do prihodnje jeseni uspeli ustvariti osnovne i|X)- goje za verifikacij(> gimna- zije. Talko. (Id l>odo dijaki, ki ibodo maturirali prihod- nje leto, že — res maturirali v Brežicah. Ravno tako pereč 'prolblem pa predstavlja /pomanjkanje uenih prostorov in ipre;|M)- trebnih .kabiinetov na obeh osno Vini h šolah. Zato bi že letos v grobem dogradili v vmesinem prosito- ru med obema šiolama izgrad- IK), ki .bi funkcionalno veza- la obe že obstoječi. S tem bi iprrdoibili 10 uičilnic. kaibi- nete in upravne prostore. Novi kabineti 1)1 talko ibili za u|M)rabo obeh šol, z novi- mi učilnicami pa bi odipra- vili troizmeiisiki pouik. B. DVAJSETLETNICA POD GORO LISCO Razbor, hriil>ovit kraj, ki leži molinoma iz ropal. Največji trn v ipeli ipa mu je seveda bila partizanska šola. Ta je oiddaljena od žx?lozni'šike .poistaje. Breg kaike šitiri kiilom^etne. .Solo so .|>artiizan.i na .[M^losvoiboj.enem oz^tmlju Kozjainis)ke^*a odretlia odprli 1. seipteinlbra 1944, delovala jni ji' do 10. (lecem.bra i«teiga leta. ko je okuipator naredili haj- ko. iprijel oba učitelja., v tem 'ko so se morali Imrci zaradi velilke ipremoči uimaikniti. Tedaj je padlo tudi veliko cioim ač i n o v. Letos mineva od tiistih dogoidikov 'dvaj.set let. Pre- bivalci Raizibora in Okroglice so .zato sklenili, da il>odt) »ku|)aj iS šolskim odilmrouT to obletnico dostojno pro- slavili: oMiiiffiikii iskuip.ščini v Sevnici il>odo naimreč pomagali preurediti šolsko f>oslopie. pri čemer l>odo v šolo .n.aii>el jali voflovod in uredili kopalnice. Občinska sktiipščina je ta ipredllog z veseljem ispre^jela in zago- tovila svoje sodelovanje. Prav tako je ipokazala ra- zumevanje tudi občinska sikupšoina v t^ašikem. ker namreč nekaj učencev iz te občine obiskuje šolo na Razboru. Tako bo šola prenovljena, otroci zaveidn.ih doma- činov pa l>odo la.h.ko delali v urejenih pogojih. Par- tizanska šola na Razboru je bila edina partizanska šola v vsem Zasavju n kraj Razborje z Okroglicami najbolj opustošen kraj v vsej zasavski dolini. A. R. Veselo pnstovanje v MOZIRJU Po enoletnem premoru so letos v Mozirju spet veselo pustovali. Prireditev je bila pod okriljem turističnega društva Mozirje in bo od- slej vsako leto. Mozirsko pu- stovanje je trajalo kar tri dni. Tako so v ponedeljek popoldne vabili na veselo pustovanje, v torek se je program začel ze ob šestih zjutraj, v sredo pa je bilo v Mozirju splošno žalovanje. Največ veselja je povzro- čilo iskanje pusta, ki so ga končno našli v nekem kur- niku. Pusti so nato obiskali nekaj ustanov in podjetij ter vsakomur prinesli dari- lo. LIN Nazarje je dobila model nove žage in kredit- no pismo, v obrat »Konus« so pripeljali novega pred- sednika sindikalne podruž- nice, ker je sedanji potre- ben rotacije, občinski skup- ščini so pripeljali opremo za družbeno prehrano, veli- ko kladivo za zbijanje cen itd. ISprejeli so tudi prvega inozemskega gosta, ki se je pripeljal preko Pavličevega sedla v Logarski dolini iz Avstrije. V sredo je bilo, kot smo povedali, v Mozirju splošno žalovanje. Dopoldne so pu- sta položili na mrtvaški oder, kjer so se prebivalci Mozirja poslovili od njega. Pusta so nato naložili na la- feto in ga sredi trga sežgali. Nato so še prebrali njegovo oporoko, zatem pa je bila zapuščinska razprava, od koder so se pustovalci vsi zadovoljni razšli. Obdaritev v Šednah V konjiški občini je precej socialno ogroženih kmetov, ki zaradi starosti in bolezni ne morejo več obdelovati zemlje. Ti ljudje dobivajo sicer skromno podporo občine, to- da ta je tako minimalna, da bi samo z njo težko izhajali. Zato so sklenili, naj bi vse organizacije SZDL po terenu enkrat letno obdarile vse take kmete. Krajevna organizacija v Zbelovem je prva začela to akcijo in je pretekli teden ob- darila ob visoki oblet^iici po- roke zakonca Ivano (76 let) in Jožeta (69 let) STUMF. Živita v majhni viničarski koči v naselju Sedne pri Ločah. Oba sta nesposobna za delo; on ima poškodovano hrbtenico, ona pa je od dela in let že vsa zgarana. Podarili so jima ne- kaj obleke in živil. A. S. Zakonca presenečena nad pozornostjo sprejemata darila. KMETJE SO DOBILI TOŽBO z DENARJEM OD PROCENTOV BODO POPRAVILI CESTE Kmetje na Blagovni pri Šentjurju dobijo vsako leto od celjske cinkarne odškod- nino za škodo, ki jo povzroči- jo plini. Lansko leto cinkarna kmetom odškodnine ni hotela plačati in ti so jo tožili ter tožbo tudi dobili. Razen po- vračila škode so dobili še 650 tisoč dinarjev obresti. Novo ustanovljeni krajevni odbor SZDL je zato sklical množični sestanek občanov, na katerem so sklenili, da denarja od ob- resti ne bodo razdelili, pač pa ga bodo uporabili za nakup materiala, s katerim bodo po- pravili vaške ceste. VINSKA TRTA PREBILA ZID V sobi Jerkoviča iz Sve- toblažja pri Džakovu je vin- ska trta prebila 20 centimet- rov debel zid. Trta je tu po- gnala svoje veje in liste, vendar ne rodi. Lastnik je tako prišel do lepega okra- sa. 93 POTOMCEV V vasi Bandiči živi 102 le- ti stara Makica Vukovič, ki ima 93 potomcev, od kate- rih jih 72 Še živi. Del osnovne šole v Grižah, ki bi mu lahko rekli tudi tretji del, kajti šola ima pouk na treh koncih. Da takšne razmere ne morejo usodno vplivati na pedagoško delo, je jasno. Ja.sno le ni, kdaj bodo tri griške šole združene! IZ KRŠKEGA: »Večeri na vasi« v preteklem tednu je oib- rin.^ki odbor SZDL Videui- K.rš,k() sikiu|)aj s kmetij«Jš.imi /a'd ruiga mi .ivos t a n j e v ire Vidma-K.ršiko in Brestanice |)ri||)ravi| zaiiiimivo, toda že ustaljeno oibli.ko razigovorov s kmetovalci in idrugiaiii ob- čani — večere na vasi.<. večere so ipripravili v tride- setih krajih ikr.šlke občine, kjer ;so .se .kmetovalci s pregodii)ene kmetij- ske 'jjroizvodnje. Na teh raz- pravah so se k.metovailci po- sebej zanimali za perspek- tive zaselbtu>ga kmetijstva v kršiki občini. ()l>činski odbor SZDL 1m) pripravil večere na vasi« zdaj še v ostalih krajih kr.^ke občine. NOVICE IZ ŠTOR: 'štorski železarski kolek- tiv je lani pridobil 36 dru- žinskih stanovanj, od tega v Celju 29 in 7 v Šentjurju. Leto.^ spomladi bo v Celjski stolpnici vseljivih še 34 sta- novanj. V kolektivu je še vedno okoli 100 prosilcev, od tega 50 zelo perečih pri- merov. Prejšnji teden jc v Štorah 123 krvodajalcev darovalo 39 litrov krvi. Prijav je bilo več — kar 176, od tega 160 delavcev iz Železarne. Odbor ljudske tehnike v Železarni je organiziral šo- ferski tečaj, obiskuje ga 26 članov. V VITANJU ODDELEK POLITIČNE SOLE Občinski sindikalni svet in Delavska univerza v Ko- njicah pripravljata ustano- vitev oddelka sindikalne šo- le v Vitajiju. Prestavitev iz centra občine je bila potreb- na zaradi oddaljenosti kra- ja in neugodnih zvez. ŽE V OKTOBRU PRVA FAZA Za novo tovarno kleja. ki ibo v celoti dograjena 1967. leta je oibčinska loikacijiska komi.sija že idoločila lokacij- •slki prostor. Tovarna bo .pred- vidoma zaposlovala okrog tristo delavcev, njena bruto proizvodnja pa .se v ipopolni proizvodnji iplanira na ise- demsito do osemsto milijonov dinarjev. Prva faiza proiz- vodnih del bi zaičela že v oiktdbru letos. PO SMARSKI KOMUNI: ŠE ZA »ATOMSKE TOPLICE« Topli radioaktivni vrelci pri Podčetrtku so še vedno zanimivi in vsako leto priha- jajo vztrajni obiskovalci. Sa- mo v preteklem mesecu je dobilo turistično društvo v Podčetrtku preko 100 pisem od obiskovalcev toplih vrel- /cev, med katerimi so mnogi bili tam že po petkrat. Skoraj neverjetno! Vsi so z vodo za- dovoljni, samo z ureditvijo ne. Seveda, ko pa je vse pre- več neurejeno. Pravijo, da bi bilo že veiiko, če bi napravili navadni kopalni bazen; še ka- ko radi bi plavali v topli vodi. Vsi, ki so pisali, pravijo, da so se že zdaj, ko je tako ne- urejeno, po kopelih izvrstno počutili in se bodo v Pod- četrtek vračali vedno znova. Nazadnje bo vendar potrebno to upoštevati in nekaj pokre- niti? KNJIŽNICA ZAPRTA? Največja knjižnica v šmar- ski občini je nedvomno v Ro- gaški Slatini. Vsa leta je ime- la več tisoč bravcev. Letos pa se je pripetilo, da je že sko- raj mesec dni zaprta. Ali res zaprta? Ne, nihče je ni pre- povedal. Ljudje pa so zelo ne- voljni, ker bi radi brali in to zdaj pozimi, ne poleti. Ali je to potrebno? Verjetno ne! Čudno pa je. r. s. PRVI DELOVNI PROGRAM Zadnjič smo poročali, da je KO SZDL Osredek prvi izde- lal delovni načrt za letos v .šmarski občini. V teh dneh so podobne delovne programe pripravile tudi krajevne or- ganizacije SZDL v Kozjem, na Virštanju in v Podčetrtku fer jih posredovale občinske- mu odboru SZDL. Vse kra- jevne organizacije SZDL pa sp se obvezale, da bodo iz/Je- lale delovne programe za 1964 še v februarju. Prvi so že tu. le kje bodo poslednji? r. 1. K NELJUBI INFORMACIJI IZ ROGATCA Zelo nam je žal, da je z vestjo o novi samopostrežni trgovini v Rogatcu prišlo do napačno in politično dokaj majave informacije javnosti. Razumemo in se strinja- mo z ogorčenostjo prizadetega prebivalstva in se vsem za naš delež krivde iskreno oproščamo. V informacijo dodajm.o, da je član naše redakcije, ki je vest objavil, podvržen preiskavi po disciplinski plati in da bo de- liktu in ugotovljeni krivdi tudi primerno kaznovan. Tako tudi vsak, ki bi mu pri ugotavljanju bil dokazan delež sokrivde. Uredništvo Novi stanovanjski blok v Rogaški Slatini