Ureja: glavni in odgovorni ured-ftik Peter Gunčar in uredniški odbor — Uredniški odbor časopisa: Anton Miklavčič — predsednik, inž. Franc Indihar — namestnik. Člani: Marija Lambergar, Tine Rojina, Rina Lupša, Darinka Fajdiga, Anica Rozman, Meri Kadoič, inž. Alenka Korce, Peter Gunčar, Ivan Mauser, Miloš Štempihar in Jože Javornik. Telef. št. 2881 do 2884. Tisk: CP Gorenjski tisk v Kranju LETO VI. • 24. X. 1963 « ŠT. 9 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ Letna konferenca komunistov podjetja 5. oktobra je bila v veliki dvorani občinske hiše letna konferenca komunistov podjetja. Udeležba ni bila posebno razveseljiva, saj jih je od 230 članov prišlo na konferenco le 162, medtem ko je bilo kar 37 neopravičeno odsotnih. Organizacija konference je bila uspešna in je delo konference potekalo zadovoljivo. Poleg referata, ki ga je podal sekretar tovariš Dušan Djukanovič, je ria konferenci razpravljalo 16 komunistov, med njimi nekateri zelo dobro. Nekoliko čudno je morda to, da tudi letos ni diskutiral niti en član iz 'osnovnih enot obrata II, čeprav so prav tam nekateri problemi tako važni, da bi jih bilo treba na konferenci obdelati. Sedaj pa o referatu, ki ga je na konferenci podal dosedanji sekretar tov. Djukanovič Dušan. Referat zajema predvsem gospodarsko problematiko podjetja, vlogo komunistov pri reševanju perečih vprašanj in problemov in mnogo napotkov : kaj, kje in kako bodo morali predvsem komunisti v prihodnjem obdobju reševati in pomagati, da bi pereče probleme omilili oziroma odstranili ter tako dosegli še večje uspehe, kot smo jih doslej. Objaviti ves referat je skoraj nemogoče, čeprav je od začetka do konca vsebinsko bogat in zanimiv. Potrebno pa je, da objavimo vsaj ■ajbistvenejše misli in ugotovitve ter vrsto dobrih napotkov, ki bodo morali postati jedro dela ZK v prihodnje. Na žalost se je konferenca le delno dotaknila vseh važnih in pomembnih ugotovitev referata. To je slabost vseh naših konferenc, ki sè ponavlja iz leta v leto. Pre-čitamo referat, poslušamo disk litanie, posebna komisija sestavi zaključke, in konference je konec. Razumljivo je, da tak sistem dela ne more roditi želenega uspeha, saj nismo drugega naredili, kot poslušali ugotovitve in vrsto aktualnih vprašanj, ne da bi se o posameznem problemu konkretno pogovorili, poiskali ustrezno rešitev ali pa vsaj določili, kdo naj jo analizira in reši. Zelo dvomim, da se večina prisotnih komunistov sedaj zaveda, kakšno naj bo njihovo delo v prihodnje, kateri pro- blem je treba najprej rešiti, kako ga bodo rešili in podobno. Na koncu sprejeti dn le okvirno izdelani zaključki pa so kaj slab rezultat drugače dobro pripravljene konference in tudi dobrih diskusij. Oglejmo si sedaj izvlečke iz referata, ki bi morali — poudarjam morali — biti osnova splošne razprave vseh članov. Takole je zapisano: — Našo razpravo in ocene je treba posvetiti tistim vprašanjem, ki so najpomembnejša za hitrejše uveljavljanje neposredne demokracije in krepitve družbeno ekonomske moči podjetja. Pri vsem tem pa moramo zlasti objektivn v oceniti, kako smo se komunisti v preteklem obdobju borili za te cilje, kakšna so bila naša stališča do posameznih vprašanj in problemov, in kakšnih načinov smo se posluževali za uveljavljanje naprednih hotenj, ker nam bo le tako uspelo obračunati z vsem tistim, kar ne spada v našo organizacijo. — Praksa je pokazala, da so družbeno-ekonomski procesi vedno bolj zapleteni in zahtevni ter zato ne zadostuje več obrobno oziroma površno reševanje več vprašanj hkrati, temveč je potrebno začeti z načrtno in poglobljeno obdelavo posameznega problema. Pri tem je izredno važno to, da nam nikakor ne more zadostovati zgolj spoznanje, da je nek problem treba rešiti, temveč je mnogo važnejše prepričanje, da je od njegove rešitve odvisno, ali bo- Pomagajmo zaščititi otroke v prometu Prvega oktobra 1963. leta se je začela zvezna prometna akcija pod geslom »ZAVARUJMO OTROKE V PROMETU«, ki bo trajala do 31. decembra tega leta. Ta akcija naj bi zajela vso mladino, vzgojiteljski kader in vse, ki so odgovorni za vzgojo naše mladine. Tudi mladina v podjetjih, vajenskih in strokovnih šolah naj sodeluje v tej akciji. Program te akcije je zelo obširen in bo uresničen le s pomočjo in sodelovanjem vseh udeležencev v prometu. Poseben poudarek daje program množični udeležbi. Če pogledamo statistiko prometnih nesreč v Sloveniji v prvem polletju 1963. leta lahko ugotovimo, da je bilo od 1770 prometnih nesreč 190 ponesrečenih mladih. Otroci so na cesti najštevilneje zastopani kot pešci; pripeti se največ nesreč zaradi nenadnega prečkanja ceste in neprevidnosti otrok. Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri občinski skupščini v Kranju se s svojimi podkomisijami v podjetjih trudi, da bi število takih prometnih nesreč zmanjšala, in to s posebnimi oblikami prometne vzgoje. Dolžnost nas vseh je sodelovati v tej akciji. Vsakdo lahko prispeva k boljšemu uspehu te akcije, pa naj bo to doma pri vzgoji otrok, v podjetju ali na sami cesti. TOM mo hitreje ali počasneje napredovali v razvoju našega družbenega sistema. — Proizvodnja in produktivnost dela nista odvisni samo od strojne opreme in objektov, od obratnih sredstev itd., temveč od mnogih drugih činiteljev, med katerimi je posebno pomembna tudi sposobnost in prizadevnost vseh naprednih sil v podjetju. Za nas mora biti produktivnost dela tisto osrednje vprašanje, za katerega moramo delati z vsemi močmi, ker je od njega odvisno povečanje materialnih pogojev za boljše in lažje življenje in delo naših ljudi, kar je in mora biti smisel socialističnega gospodarstva. — Rezultati proizvodnje so ugodni. Predvsem lahko ugotovi-kvalitetnejših tkanin. Ker ne moremo postaviti realnih cen, izdelujemo trenutno še nerentabilne artikle, ki nas zavirajo in zmanjšujejo dohodek. Zaradi tega je nujno, da omejimo proizvodnjo najcenejših in nerentabilnih proizvodov, ki jih je treba zamenjati s kvalitetnejšimi in bolj donosnimi. Nujno pa je treba in sicer takoj, pričeti z izdelavo tkanin iz sintetičnih in mešanih vlaken. Seveda oba predloga zahtevata temeljite proučitve, kjer bi z vsemi silami morali delati komunisti — strokovnjaki. — Pri obravnavanju proizvodnih problemov običajno začnemo pri nas z ugotovitvami in pokaza-zatelji operirati šele takrat, ko je že pozno, kar povzroča okvare, napake, pogoste izpade itd. Tu bo v prihodnje treba uvesti preventivne preglede, ki bodo omogočili odstranitev napak in pomanjkljivosti brez večjih izgub. — Tudi nabavna služba bo morala svoj način dela prilagoditi proizvodnji. Vsi vemo, da je treba včasih čakati mesece, predno dobimo določene rezervne dele, kar neposredno vpliva na proizvodnjo. Zaradi pogostih zakasnitev imamo zopet izpade, ki povzročajo izgube, nezadovoljstvo med člani kolektiva in nenadomestljivo škodo. — Nujno je treba znižati tudi materialne stroške, kjer obstojajo še dokajšnje rezerve. Poiskati bo treba možnosti za cenejše in hitrejše postopke obdelave, izbrati cenejši osnovni in pomožni ma- terial, začeti vestnejše uporabljati reprodukcijska sredstva, paro, elektriko itd. Naša naloga je, da poiščemo tudi takšno obliko stimulacije za vse uporabnike, da jih bo spodbujala k štednji. V ta (dalje na 2. strani) Iz vsebine • Letna konferenca komunistov podjetja • Ljudsko posojilo v našem podjetju • Pomagajmo zaščititi otroke v prometu • Diskusije s konference ZK • Problemi organizacije in evidence osnovnih sredstev v podjetju • Sektorska posvetovanja za izdelavo statutov • Kako napreduje delo okrog statutov • Programi za delo izvršnih odborov sind, podružnic • Priprave za letno mladinsko konferenco • Seminar v Podvinu • Resne težave v naših menzah • Naši rokometaši drugi • Abonmaji • Kako sem preživel svoj dopust • Moda • Morje, naše lepo sinje morje • Leteči čolniček Ljudsko posojilo v našem podjetju Kot drugod smo tudi v našem podjetju izvedli vpis posojila za obnovitev razdejanega mesta Skopje. Zaradi pomanjkanja časa je sicer vsa organizacija nekoliko šepala, pa tudi višina celotnega zneska bi bila ob ustreznih pripravah verjetno večja; kljub temu pa smo z akcijo vendar lahko zadovoljni, saj je večidel članov kolektiva pokazal polno razumevanje in pripravljenost pomagati, čeprav so mnogi imeli in imajo dokaj velike lastne finančne težave. V plemenitilnici I V tkalnici II so prihajali kar v skupinah Letna konferenca komunistov podjetja (nadaljevanje s 1. strani) namen je treba seveda omogočiti neposreden nadzor nad gibanjem teh stroškov v EE. Sistem bi moral biti taft, da bi vzpodbudno učinkoval na slehernega proizvajalca. Seveda pa je v ta namen potrebno izdelati dobre in pozitivne analize. — Tudi z rezultati nove strojne opreme ne moremo biti zadovoljni, saj niso takšni, kot jih želimo, kakršne smo pričakovali. Vzroki niso v strojih in objektih, temveč jih je treba iskati v kadrih, in to od upravljavca, ki jim streže pa vse do strokovnjakov strokovnih služb, ki naj bi delali v neposredni operativi. Mirno zato trdim, da so rezultati prenizki, da bi bili lahko boljši, če bi vsi merodajni predhodno zagotovili tej proizvodnji vse tiste pogoje, ki jih zahteva modernizacija in avtomatizacija proizvodnje. Zopet lahko samo ugotavljamo, da začnemo izkoriščati načrtno in smiselno novo strojno opremo vedno pozneje, kot smo planirali. Vzroki so naslednji: Nikoli si ne preskrbimo pravočasno utenzi-lij in pomožnih naprav ter potrebnega materiala; ne zagotovimo si pravočasno tistih rezervnih delov, brez katerih ne more obratovati niti nova oprema, čeprav vemo, da jih je treba dobiti iz uvoza in je zato dostikrat potrebno nanje čakati tudi pol leta; ne znamo vpeljati organiziranega sistema vzdrževanja nove opreme ter imamo zato vedno prekomerno število okvar, vzporedno pa seveda tudi visoke stroške. Pri tem bi morali pomisliti še na to, da nam slabo organizirano vzdrževanje te opreme slabi tudi odnose v proizvodnji, kaže na neodgovorno razsipavanje s sredstvi za novo opremo, ker ne daje potrebnih rezultatov, hkrati pa povzroča dvom v sposobnost strokovnjakov in odpor nasproti mladim strokovnim ljudem. Seveda je tu kriva tudi slaba priprava dela in notranji transport, slabo pripravljene analize za ustrezno vrsto tkanin za nove stroje, sposobnost operativnega kadra, ki ga začnemo prepozno usposabljati itd. Zavedati bi se morali, da zahteva moderna in avtomatizirana proizvodnja tudi ustrezno organizacijo dela. Stari obrtniški prijemi morajo odpasti. Od združitve v tem pogledu nismo kaj bistveno napredovali. Uspešno bi tu lahko pomagale ustanovljene nove službe in oddelki, vendar gre delo v teh vse preveč počasi. Te službe so namreč tako obremenjene z raznimi analizami in elaborati, ki jih zahtevajo razni forumi izven podjetja, da sploh nimamo časa za notranje probleme v proizvodnji. Prav tu pa bi moralo biti torišče njihovega dela, ker jih proizvodnja vsak dan bolj potrebuje in pogreša. V tem pogledu bo treba najti pot, da bodo strokovne službe resnično začele služiti osnovnim proizvodnim enotam, če pa bomo že vnaprej odstopali od osnovnih ciljev in nalog teh služb, lahko pričakujemo, da jih bo operativa sama smatrala kot privesek, ki na račun proizvajavcev prejema osebne dohodke, medtem ko v zameno ničesar ne nudi. NJIH NALOGA NAJ BO: POMAGATI REŠEVATI PROBLEME V PROIZVODNJI NA SODOBEN IN STROKOVNO ŠTUDIJSKI NAČIN, Z UPOŠTEVANJEM NAČEL MODERNE ORGANIZACIJE. — V okviru poglavja o sedemletnem programu razvoja podjetja, ki predvideva skoraj popolno strukturno spremembo osnovnih sredstev bomo morali vzporedno razvijati tudi kadrovsko politiko v podjetju, komercialno službo (poglabljanje v tržne razmere na domačem in tujem tržišču), razširiti raziskave za razvijanje in modernizacijo tehnološkh postopkov — skratka — prilagoditi bomo morali splošno organizacijo zahtevam in potrebam. Prav tu pa smo zopet poklicani komunisti, ki te potrebe moramo razumeti in jim tudi zadostiti. — Da bo pri vsem tem delu mo- ralo odigrati odločilno vlogo predvsem delavsko samoupravljanje, je jasno. Sedaj pa vidimo, da imajo naši organi delavskega samoupravljanja še vedno veliko pomanjkljivosti, ker se še vedno borijo s stranskimi problemi (z udeležbo, sklepčnostjo, pogoji udeležbe itd.), pa zato nimajo časa za reševanje res bistvenih nalog in problemov. Tu dostikrat vidimo, da tudi komunisti odpovemo, kar kaže, da je naše delo premalo povezano z življenjem podjetja. Prav komunisti bi morali delati tako, da bi se življenje vseh organov in organizacij v podjetju poživilo in pravilno usmerilo. Naša današnja naloga je, da vse te ugotovitve in iznesene napotke obdelamo, da začrtamo na osnovi konkretnih zadolžitev in programa naše delo za bližnjo bodočnost. če bomo znali pravilno in ustrezno ter na vseh področjih v podjetju angažirati naše sile, potem uspeh ne more izostati. Kot vidite, je bil referat res dober, dovolj 'kritičen in bi zato moral biti osnova za diskusije, vendar, kot sem že omenil, se ga razprava skoraj ni dotaknila. Res je sicer, da je bilo število (15) diskutantov številno, res je tudi, da so tudi v diskusijah bili iznešeni važni problemi in vprašanja, kot so: problem nagrajevanja, 42-tn*no fonTUratl Poseb~ koriščanje kapacitet. Ker je izko- v ‘ , ™slje po Posameznih riščanje strojev tako po izmenah ki «"»do ob kot tudi po strojnih zmogljivostih letnil\ p?.g da nenadoma tilnice. Tako vidimo, da izkorišča nja obstoječih kapacitet ni mogoče bistveno povečati z uvajanjem novih izmen. Kar se tiče povečanja proizvodnje z novimi kapacitetami pa je zaradi visoke vrednosti osnovnih sredstev prav tako treba zagotoviti njihovo polno izkoriščanje. V okviru prikazanega položaja obstane za več dni sto ali nekaj sto statev. Takega izpada pa potem zlepa ni mogoče nadomestiti. Drug, zelo pereč konkreten problem je tudi vprašanje, kako časovno uveljaviti skrajšan delovni čas; ali naj bo prost poleg nedelje še en dan v tednu in kateri, ali naj bo vsak dan krajši in podobno. Pri pogoju, da se ne sme zmanjšati stopnja izkorišča- Problemi organizacije in evidence osnovnih sredstev v podjetju Namen tega sestavka je, da načne nekatere, probleme v našem podjetju, ki so bili dosedaj potisnjeni ob stran in se jim'ni pripisovala tista pomembnost, ki bi jo sicer morali imeti. Z leti pa so postali ti problemi vse bolj vidni in pereči, ter zato vedno močneje zahtevajo energično in sistematično rešitev. Hkrati naj bo to tudi prispevek k splošni razpravi o pripravah za prehod na skrajšani delovni teden in določene smernice, ki naj bi jih po možnosti obravnavala komisija za pripravo pred- obratovanja novega stroja ali naprave? — osnovna sredstva in sistematična evidenca v komercialnem, tehničnem in finančnem sektorju. — izbira enotne dokumentacije za OS in njen krogotok. — kartoteka OS s tehničnimi podatki v posameznih ekonomskih enotah. — razporeditev strojnega parka z ozirom na predvidene rekonstrukcije in vprašanje interne klasifikacije OS. — Izdelava shem strojnega parka po posameznih ekonomskih enotah zaradi evidentiranja spre- loga Statuta podjetja, Ni potrebno posebej poudarjati, memb. kakšen pomen in vlogo imajo j,ah v stanju OS tehničnega osnovna sredstva v podjetju. Na- ekonomskega značaja. in pisanih je bilo že veliko knjig, razprav in študij s tega področja, ki so ga obdelali razni priznani strokovnjaki. Vendar moram na žalost ugotoviti, da je problem osnovnih sredstev z ekonomsko-organizacijskega in statističnega ^ ^ stališča v našem podjetju popol- ^ato noma nenačet, tisto pa, kar je »za silo« urejeno, nikakor ne ustreza več potrebam, ki so z ozirom na sodobni razvoj industrije, tehnike in mehanizacije vsak dan večje in bolj zahtevne. Mislim, da ta ugotovitev ni osamljena. Zato sem mnenja, da bi bili potrebni ustrezni ukrepi oziroma priprave na določenih mestih, ki bi zajele naslednja vprašanja; - — kako bolje organizsati , delo pri manipulaciji z osnovnimi sredstvi od trenutka prevzema do zaključka montaže, ali začetka dnevna evidenca o spremem-— inventarne številke OS za celotno podjetje. To so le glavni problemi, ki bi jih bilo treba obravnavati. V zvezi s temi pa bi nastala še razna druga vprašanja in podrobnosti. je naloga odgovornih forumov v podjetju najti ustrezno rešitev n. pr. na ta način, da se ustanovi poseben odbor ali komisija, ki bi vso zadevo v celoti obdelala in rezultate svojega dela predložila organom upravljanja v obravnavo in potrditev. Glede na dejstvo, da podjetje razpolaga z osnovnimi sredstvi, ki po nabavni vrednosti znašajo 10 milijard dinarjev in da je pri tem soudeležen celoten kolektiv, ter ob upoštevanju uvodnih pripomb smatram, da bi vsaka akcija v tej smeri rodila prav gotovo pozitiv- ne rezultate v splošno korist ko- letimo na vprašanje osebnih lektiva in družbe. V dosedanjih pravilih »Tekstil-indusa« govori V. poglavje o organizaciji podjetja in njegovih sektorjih. Vendar v določilih posameznih členov pod c) in d) nikjer niso izrecno omenjena tudi osnovna sredstva, ki so organizacijsko pod določenim nazivom dodeljena le finančnemu sektorju. Tu nastane vprašanje delitve dela, ki med drugim zajema tudi to: kje naj se zbirajo tehnični podatki in na čigavo iniciativo — finančnega ali tehničnega sektorja? Na vsak način je potrebno soglasje med tema sektorjema glede tega vprašanja. Nikakor pa ne morem odobravati dosedanje prakse, ko se dokumentacija in tehnični podatki zbirajo ali zadržujejo v raznih oddelkih in sektorjih in je sčasoma težko dobiti iz kupa map in korespondence podatek, ki je potreben. Spomin in ustne izjave posameznikov ali približne ocenitve pa v- nobenem primeru ne morejo biti osnova za nek stvaren podatek. Ne mislim s tem, da bi se v bodočem Statutu podjetja širše obravnavalo to vprašanje. Le v poglavju, o organizaciji podjetja bi morala biti v principu drugače izražena kategorija osnovnih sredstev. Drugo je vprašanje organizacijske sheme ekonomsko organizacijskega seklorja, tehničnega sektorja in finančnega sektorja. V teh sektorjih namreč ni predvideno delovno mesto tehnika, ki bi imel delo izključno samo z osnov-(nadaljevanje na 7. strani) glede obratovalnih zmogljivosti je na kapacitet, je skoraj nemogoče treba torej iskati možnosti za nji- misliti na to, da bi vsi zaposleni hovo še intenzivnejše izkoriščanje, imeli prost isti dan (recimo so-„ Ce nai sprostimo del delovnega boto) in bi bilo morda treba or-casa zaposlenih ob nezmanjšanem ganizirati delo tako, da bi imele izkoriščanju kapacitet, lahko to različne skupine (ali cele izmene) dosežemo s tem, da povečamo šte- prosto ob različnih dnevih Pri vilo zaposlenih. Tu pa takoj na- takih turnusih nastopi zelo kom- na-do- hodkov. Kajti ista proizvodnja prj povečanem številu zaposlenih pomeni manjši dohodek na enega zaposlenega. V položaju, ko tekstilna industrija z osebnimi dohodki zaostaja za ostalimi panogami, ta način ne more biti osnova za prehod na skrajšan delovni čas. To še posebej velja zato, ker pliciran način obračunavanja 111 izkoriščanja dopustov in še drugi problemi. Problemov je torej veliko, vendar bi prav tako kot prenagljenost škodovalo tudi, če bi zaradi predvidenih težav odlašali z intenzivnimi pripravami in čakali morda na to, da bo rešitev v celoti prišla od drugod. £ /V "H3- SSI ; ■IB , i?'- , ' iR i w ir 1 Ä.J - Mnogi so se dobro odrezali pri vpisu posojila Masovni sestanek ekonomske enote Splošna uprava, na katerem smo se pogovorili, kako bo treba izvesti akcijo za vpis posojila Vpis posodila Vpis je potekal še kar zadovo- predica FANI VOZLIČ, ki je vpi-Jjiivo. Posebno se je pa odrezala sala 30.000 dinarjev, čeprav »o njeni mesečni prejemki le 26.000 dinarjev. V predilnici I Sektorska posvetovanja za izdelavo statutov Kako napreduje delo okrog statutov Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva je organiziral več posvetovanj, na katerih bi predstavniki podjetij določene veje industrije izmenjali svoje ugotovitve, stališča in uspehe, ki so jih pri izdelavi osnutkov statutov dosegli, da bi dalje skupno proučili težje probleme in vprašanja ter tako našli skupne osnove in najboljše rešitve. Takšno posvetovanje za bom- vej industrije bila zelo plodna, če bažni sektor je bilo 26. septembra dalje pomislimo tudi na to, da tudi v našem podjetju. Vablje- imamo razmeroma le še malo ča-nih je bilo deset podjetij. Nosivci sa do obveznega sprejema statu-posvetovanja so bila tri podjetja, ta. Če bomo zopet, kot vedno do-in sicer: MTT Maribor, Predilnica slej čakali na zadnje trenutke in iz Škofje Loke in Tekstilindus. potem zmetali vso šaro v statut. Naloga nosivcev je bila, da pripra- potem bomo zopet primorani med vijo za posvetovanje določeno gradivo, ki naj bi bilo osnova za skupno delo. Gradivo, ki ga je pripravila komisija našega podjetja je bilo zelo splošno in ni nudilo osnove za konkretno in strokovno razpravo. Tudi predstavnik iz Škofjeloške predilnice ni kaj bistvenega prispeval. Dobro obdelan je bil edino material iz MTT, ki je obsegal eno najvažnejših vprašanj statuta, in to: OSNOVE POSLOVANJA. V tem poglavju hočejo doseči, da bi bilo to vprašanje obdelano tako da bi člani samoupravnih organov dobili vpogled v sistem poslovanja, da bi lahko osvojili potrebne pojme dn načela, kar bi jim omogočalo res načrtno in smiselno delo in sodelovanje v teh organih in na kraju tudi zavestno odločanje in sprejemanje sklepov. Doslej tega ni bilo, pa je' velik del članstva teh organov prav pri najvažnejših zadevah odločal, ne da bj vedel, kaj odloča in kaj spre jema. Ce pa vemo, da so vsa sredstva last delovnega kolektiva, če zahtevamo, da preko svojih organov z njim pravilno in odgovorno gospodari, potem je nujno, da razmere pozna dn spozna. Predstavnike MTT je treba pohvaliti, čeprav se na žalost ostali udeleženci za lepo prikazano in obrazloženo temo niso dosti zanimali. Verjetno prav ta nezainteresiranost kaže, kako daleč stran smo še od pravilne poti, kako nesposobni smo še, da bi začeli reševati in odpravljati sedanje slabosti dn pomanjkljivosti. Posvetovanje torej ni uspelo. To je žalostno dejstvo, če pomislimo, da so podobna posvetovanja drugih letom spreminjati, dopolnjevati ut morda celo ven metati člene, ki ne odgovarjajo zahtevam in sistemu. Prihodnje posvetovanje je določeno v novembru. Upajmo, da takrat naše podjetje ne bo imelo zopet samo splošne ugotovitve na programu, temveč res takšne teme, ki bodo služile za konkretne razprave in za konkretno obdelavo. Ce kdo prevzame obvezo, naj jo tudi ustrezno izpolni! P G. Podkomisija za delovna razmerja za sestavo statuta podjetja je že opravila svoje delo. Njena naloga je bila, da ugotovi, kaj so že dosedanji interni predpisi (Pravila podjetja, Pravilnik o delovnih razmerjih, Pravilnik HTV in drugi pravilniki) s tega področja obdelali, kako so v teh pravilnikih posamezna vprašanja rešena, kaj od tega je dobro in kaj ni več v skladu z novo ustavo in s sedanjo stopnjo razvoja delavskega samoupravljanja. Na drugi strani pa je bila naloga komisije, da preveri, kje so se posamezne dosedanje rešitve in določila v teh notranjih predpisih v praksi pokazale kot dobre, kje je v praksi prišlo do kršitev teh predpisov in zakaj se niso posamezna vprašanja reševala tako 'kot je bilo predpisano, kje in kaj so vzroki za odstopanja itd. Končno je bila najvažnejša naloga podkomisije ta, da na podlagi konkretne analize razmer in na osnovi programa statuta podjetja »Tekstilindus«, ki ga je izdelala centralna komisija za sestavo statuta, izdela predlog: kaj naj s področja delovnih razmerij in skrbi za proizvajavca zajema statut in v kakšnem obsegu in kaj naj na posameznih področjih urejajo drugi interni predpisi oziroma pravilniki. Naloge podkomisije so bile torej obširne in odgovorne, dlani so se tega zavedali in zato ves čas aktivno sodelovali pri delu. Podkomisija je imela prvo sejo takoj po imenovanju. Na tej seji je izdelala plan dela, po katerem so bili posamezni Člani zadolženi, da skupaj z ustreznimi strokovnimi službami obdelajo posamezna področja in pripravijo material. Ker so bili v tem obdobju tudi dopusti, se je delo nekoliko zavleklo, vendar so na drugo sejo prišli člani s pripravljenim materialom in z izdelanimi predlogi, kar je delo na seji podkomisije zelo olajšalo. Tako je podkomisija na treh sejah (vsakokrat z večurno razpravo o predlogih) zbrala vse tisto, kar je važno in potrebno, da pride v statut podjetja. Preveč bi bilo, če bi naštevali, katera vprašanja so bila predmet široke razprave oziroma so predstavljala največjo težavo, kako naj to reši statut. Povem naj le, da je glede na to, da manjka novih predpisov (Novi zakon o delovnih razmerjih in dr.) nekaj važnih vprašanj ostalo nejasnih oziroma nerešenih in jih bo moč zadovoljivo rešiti šele, ko bodo od pristojnih organov sprejeti zakoniti predpisi. Ko bo prvi osnutek ali pred-osnutek statuta pripravljen pa se bo podkomisija ponovno sestala in z dopolnilnimi predlogi skušala dati svoj prispevek za čim-boljši statut podjetja. Programi za delo izvršnih odborov sind, podružnic V plemenitilnici I Ena izmed zgradb v Skopju Vpisno mesto v splošni upravi 29. marca letos je bila sindikalna skupščina v podjetju, ki je nted drugimi zaključki sprejela tudi naslednjega: NA OSNOVI ZAKLJUČKOV KONFERENCE NAJ IZVRŠNI ODBORI PODRUŽNIC PO EKONOMSKIH ENOTAH IZDELAJO KONKRETNE PROGRAME ZA SVOJE DELO V OBDOBJU DO NOVE KONFERENCE V PRIHODNJEM LETU. V naslednji številki smo že objavili programe Tovarniškega odbora in nekaterih komisij, kj so se zavedale, da je načrtno in učinkovito delo brez programa nemogoče. Te je torej treba pohvaliti. Pet mesecev je od tedaj preteklo. Za nekatere so bili delovni in uspešni, za večino izvršnih odborov pa so predstavljali težak, izredno težak problem: KJE NAJTI CAS, KJE NAJTI SPOSOBNEGA ČLOVEKA, KI BO IZDELAL PROGRAM NJIHOVEGA DELA. Kaj pravite, člani kolektiva, kako bi delalo naše podjetje, če bi odgovorni ljudje izdelali program proizvodnje in druge vezane programe šele pet mesecev pozneje? Gorje, pravim, če bi bilo naše delo v podjetju odvisno od sposobnosti takšnih izvršnih odborov. Pri vsem tem pa moramo še dodati, da še vedno, niti po petih mesecih nekateri izvršni odbori niso uspeli izdelati omenjene programe. Kdo zmore najti opravičilo zanje? Kdo je odgovoren, kdo je kriv, da sicer zdrava in potrebna organizacija zgublja na ugledu, ne izvršuje svoje nalo- ge, svoje zadolžitve? V tem obdobju je predsednik podružnice podjetja večkrat opozoril sindikalne predstavnike omenjenih izvršnih odborov, naj vendar naredijo program, naj že pričnejo delati po smernicah konference. Kljub vsem opozorilom in nasvetom pa uspeha le ni bilo vse do danes. Verjetno tu ni več kaj reči. Ce bi bil leteči čolniček bi jim svetoval naj uvedejo tudi oni pozdrav gasilcev: NA POMOČ! KAKO IZGLEDAJO PROGRAMI IO, KI JIH SEDAJ KONČNO LE IMAJO? PREDILNICA I — mesečno je treba sklicati sestanek, na katerem je treba obdelati proizvodne uspehe, kvaliteto, probleme proizvodnje, izplačane osebne dohodke, — problematiko podjetja bodo obravnavali vsake tri mesece ali pa polletno, — zaradi rekonstrukcije je treba izvesti reorganizacijo dela, kar postopoma že izvaja strokovna komisija. IO ji mora nuditi vso pomoč, da bi potekalo delo na vseh delovnih mestih v predilnici I pod kolikor je možno enakimi pogoji, — delovna disciplina se je sicer Izboljšala, vendar še vedno ni kot bi bilo treba. V tem pogledu je treba narediti vse, da se razmere še popravijo, enako pa bo treba urediti tudi medsebojne odnose članov podružnice, — poiskati bo treba pot, ki bi zbližala sindikalno organizacijo z mladinsko, ki bi mladini nudila pomoč, ker je bila doslej premalo aktivna, — IO mora v prihodnje še bolj sodelovati ž ostalimi organizacijami in s samoupravnimi organi tako v enoti kot tudi v podjetju. Ta program ni slab. Ce se bod*-teh smernic držali, potem lahku pričakujemo tudi uspeh, čeprav so ga naredili dokaj pozno. PREDILNICA II — glavno delo odbora bo — poglabljanje v probleme proizvodnje in kvalitete, tesna povezanost z obratovodstvom in z ostalimi organizacijami v predilnici, s predsednikom ODS in s sekretarjem osnovne organizacije ZK ter s članom nadzornega odbora. Pripominjam, da je ta enota izdelala svoj program celo pred letno konferenco, vendar je kaj klavrn in vse preveč načelen. Kakšen bo zato uspeh njihovega dela bo pokazala bližnja prihodnost. TKALNICA I Program te enote je izredno obsežen in ga zato v celoti ne bi objavljali, ,pač pa bomo navedli njegovo vsebino. — Postavi se 6 komisij, in to: komisija za prošnje in pritožbe, za delitev ostankov, za organiza-nje, ideološka komisija, ki skrbi cijo razrCh akcij (volitve, vpis itd.), za delavsko samoupravlja-za delavce, ki gredo v pokoj, (nadaljevanje na 6. strani) Priprave na letno mladisko konferenco Ker se leto bliža koncu, pregledujemo tudj mi mladi, kot mnogi drugi prehojeno pot naše mladinske organizacije po obratih. Analiziramo naše uspehe in neuspehe ter začrtujemo nove oblike dela na političnem, kulturnem in zabavnem področju. Posebno pa je to razgibanost čutiti te dni, ko se mladina pripravlja na izvedbo redne letne konference mladinske organizacije. Po- aktivih oziroma po EE so konference MO že tako-rekoč za nami, vendar pa jih moramo omeniti, ker so dale nove smernice za delo. Poudariti je treba, da se mladina ob pomoči ostalih subjektivnih sil že aktivno vključuje v razne politične naloge ter skuša preko samoupravnih organov zastopati stališče svoje EE. Vendar pa je treba priznati, da povsod še nimajo dovolj razumevanja za vse težnje mladi- ne, čeprav se situacija iz leta v leto izboljšuje. Podobna vprašanja se obravnavajo na konferencah mladine po aktivih, vendar pa še vse premalo, pa zato obisko-vavec take konference dobi vtis, da mladina, kljub veliki privrženosti sami org. ne sodeluje dovolj z raznimi predlogi ter v razpravah. Zato so mladi sprejeli sklep, naj se organizira čimveč predavanj in seminarjev oziroma naj se da mladim možnost sodelovanja v vseh forumih v podjetju. Le praktično delo v organizacijah in organih daje možnost poznavanja situacij v EE oziroma v podjetju. Mladi smo tudi realizirali razne možnosti za povečanje produktivnosti dela, ker se zavedamo, da ob večji produktivnosti lahko pričakujemo tudi izboljšanje življenjskega standarda, omogočimo lažji prehod na 42-urni delovni teden itd. Glede rekreacijskega udejstvovanja je mladina predlagala, naj se ji zagotovijo možnosti za športno udejstvovanje ter ostale oblike zabavnega življenja, Tako so sprejeli sklep, da je treba mladini zagotoviti klubske prostore, ki bodo primerno opremljeni in ki bodo nudili dovolj pestrosti in razvedrila. Med drugim so na konferencah razpravljali o medsebojnih odnosih, o planu HTV zaščite ter o drugih vprašanjih iz življenja in dela podjetja ter mladinske organizacije. Vse te predloge in sklepe konference po aktivih bodo prenesli še na letni konferenci, nakar jih bo treba potem realizirati. O delu letne konference mladinske organizacije pa vam bom pisal v naslednji številki Tekstilca. Tejč Seminar v Podvinu Vodstveni kader v mladinskih organizacijah se razmeroma hitro menja. To naglo menjavanje pa povzroča hitre spremembe med člani, ki prihajajo v organizacijo, v njej odraščajo in naposled odhajajo iz nje z ustrezno prakso za delo v ostalih družbenopolitičnih organizacijah. Zato je normalno, da imamo v organizaciji tako po letih kot po izkušnjah razmeroma mlad kader. Da bodo bodoči mladinski aktivisti sposobni voditi delo organizacije, je zato nujno potrebno, da so splošno razgledani, da poznajo naloge organizacije itd. V ta namen je TK organiziral enodnevni seminar v Podvinu in sicer naslednje vsebine: tehnika vodenja sestankov, programska načela in statut ZMJ, organizacija dela TK (sekretariatov in komisij) in organizacija konferenc. Vsebina ideološkega izobraževanja mladine je imela tendenco, da se ob osvajanju osnovnega znanja iz znanstvenega socializma predvsem okrepi proučevanje sodobnih problemov teorije * in socialistične prakse ter marksističnega tolmačenja pojavov v svetu in pri nas. To. vse naj mladim ljudem pomaga izoblikovati merila o političnih, idejnih, etičnih in drugih temah vsakdanjosti, da bi se s socialističnim prepričanjem borili za novo in napredno na vseh področjih družbenega življenja. Po uspešnem predavanju je bil še razgovor o bodočih nalogah organizacije v podjetju. Člani sekretariatov v EE so podali na seminarju program bodočega dela, ki so ga sprejeli na letni konferenci aktiva. Talko so vsi člani seminarja bil neposredno seznanjeni z dosedanjim delom ter bodočimi nalogami sekretariatov. Obravnavali so tudi diskusije z letne konferen- vodili delo organizacij. Dejstvo je. da - je vzgoja mladine talko pomembna in odgovorna družbena naloga, da bi nikakor ne smela biti prepuščena sami organizaciji, temveč bi morali pomagati in sodelovati tudi ostali družbeni čini-telji, ki so kakorkoli povezani z njo. Zato bodo potrebni še nadaljnji napor; naše organizacije, da okrepi in izboljša vzgojo mladega človeka, predvsem pa da se bori zato, da prenese del skrbi zanj na ustanove, kjer je vzgoja in izobraževanje osnovna naloga. Metode vodenja sestankov je razlagal na seminarju tovariš L. ZIHERL ce mladinske organizacije. Seminar je sprejel konkretne zaključke o bodočem delu organizacije, ki bodo priloženi letni konferenci in vas bomo takrat o njih seznanili. Vsi člani seminarja so zaželeli še nadalje izobraževanje v prepričanju, da bodo tako lahko uspešno MARIJA MIKLAVČIČ: Sem zelo zaposlena, vendar bi sodelovala. Moja želja: prikrojeval-ni in kuharski tečaj. Udeleženci seminarja v Podvinu NA DELOVNIH MESTIH Pred bližajočo se konferenco smo mestih ter jim zastavili nekaj obiskali tudi nekaj mladink in vprašanj, na katera smo dobili mladincev na njihovih delovnih kratke, a jasne odgovore: OLGA ŠKOFIČ: VIKTOR HAFNAR: bi: foto tečaj In več športa. So- Sem premalo obveščen o delova- delovati sem pripravljen po svojih nju mladinske organizacije. Odnos močeh! Sem član ZM od vstopa v mojstra do mene je dober, želel podjetje. TONČKA PLAHUTA: je zelo dober. V bodoče želim po- želela bi kuharski in prikrojeval- magati pri delu. Želela bi tudi več ni tečaj. Odnos predpostavljenih izletov. Resne težave v naših menzah Večkrat nekateri kritizirate osebje menze oziroma samo poslovanje restavracije za vogali. Zato bom pojasnil in opozoril na nekatere probleme naše restavracije. Opisal 'bom vsak obrat posebej. V obratu I smo v letošnjem letu pričeli s preureditvijo prostora za pripravo jedil. Prej je osebje vse pripravljalo v sami kuhinji, kar je bilo v nasprotju s predpisi, občutna pa je bila tudi izguba na kvaliteti hrane. Sedaj je prostor za pripravo jedil opremljen z lično delovno mizo, s toplo in mrzlo vodo. Tudi priročna Shramba za kuhinjo je v novih prostorih, v kateri je še hladilnik. V kuhinji so nove delovne mize, montirali pa bomo še električno prekucno ponev, ki ho zelo olajšala delo za pripravo jedil. Montirana bo tudi cev za odvajanje vročine, ki pri štedilniku včasih presega 70“ C. Tudi v obratu II smo pričeli s preureditvijo. 'Na vrsti je bila jedilnica, v kateri bomo zamenjali izrabljeni ladijski pod s teraco ploščicami. Napeljana bo parna kurjava; jedilnico pa bomo prepleskali. Ker je sedanja kuhinja premajhna in skrajno slaba bomo iz obstoječih prostorov in dodatnih naredili novo, poleg nje pa še prostor za pripravo mesnih, testnih in zelenjavnih jedil, po-mivalnice za namizno in črno posodo, skladišče za kuhinjo in embalažo, garderobo s sanitarijami ter pralnico. V kuhinji bomo montirali tudi kombiniran štedilnik, parni kotel, električno prekucno ponev, namestili nove delovne mize ter napeljali toplo in mrzlo vodo, ki je dosedaj ni bilo, pač pa so jo morale kuharice greti v kotlu. Tudi dosedanjo neprimerno delitev kave in mleka bomo s preureditvijo prostorov primerno uredili. Pogoji, v katerih sedaj delamo, so nevzdržni in neprimerni, zato je kritika, ki pade na račun osebja restavracije dostikrat neupravičena. Resno je zato treba premisliti, kako izvesti preurejanje prostorov, da bo pozneje delo teklo nemoteno, da bo ob pravem času pripravljena hrana, itd. O tem verjetno danes še nobeden ne razmišlja, čeprav bo takrat, ko se bo delo v kuhinji pričelo, prepozno. Potrebno bi bilo, da bi naši vzdrževalni obrati organizirali skupino ljudi, da bi" to delo čim prej opravila, ker je praksa pokazala, da nas planiranje izgotovitve vedno nese. Ob preurejanju same kuhinje verjetno nekaj časa ne bomo mogli kuhati. Potrebno bo zato urediti prevoz malice iz obrata I. Kosila pa bodo takrat odpadla. Zato bi se morali odgovorni za izvršitve teh del zavzeti, da bi bilo delo čim prej narejeno. Ko sem govoril o tem, kaj vse smo že naredili in kaj še bomo, ne morem mimo tega, da ne bi pohvalil in se zahvalil odgovornim uslužbencem matičnega podjetja za razumevanje za težave restavracije. Pri problemih, ki sem jih nar vedel, moram spregovoriti še nekaj besed o odnosu nekaterih gostov do osebja restavracije in do inventarja. Dogaja se, da nekateri člani mislijo, da smo v restavraciji zaposleni manj vredni kot zaposleni v proizvodnji, kar upam, da ne drži. Delati v kuhinji je velikokrat težje kot drugje, saj prekomerna vročina in pogoji dela večkrat presegajo normalne pogoje. Tudi pravilen način posameznikov, da zmerjajo osebje zaradi kake malenkosti, ki jo velikokrat povzročijo sami. Ce se ne da urediti oziroma odpraviti napako v sami restavraciji, se lahko posamezniki obrnejo na člane Sveta restavracije, ki so člani matičnega podjetja, le-ti pa bodo zadevo uredili. Tudi odnos nekaterih gostov do inventarja ni pravilen. Iz restavracije namreč odnašajo jedilni pribor, skodelice in steklenice brezalkoholnih pijač. Mar nobeden ne pomisli, da gre vse to na račun abonentov samih, ker mora vse to plačati restavracija. Ko že pišem o stroških moram pripomniti, da je z ozirom na podražitev mesnih izdelkov za okoli 73 '% v letošnjem letu in tudi ostalih hranil izredno težko poslovati. Brez ustreznega povišanja restavracija ne more več shajati, če naj kvaliteta malic in kosil ostane sedanja. Zaradi nekaterih nejasnosti oziroma mišljenja nekaterih gostov bi navedel še to, da v ceni 60 di- narjev za malico še sedaj niso všteti samo stroški materiala, ki je potreben za pripravo ene porcije enolončnice, pač pa še ostali stroški, kot so: čistilni material, papir za zavijanje, zobotrebci, pisarniški materal, inventar (posoda, jedilni pripor, steklenice in drugo) zdravniški pregledi, ki so obvezn vsakih 6 mesecev, delovne obleke in drugo. Vse te stroške mora restavracija plačati sama, zato upam, da bo tudi to sedaj nekaterim bolj jasno. Podražitev seveda ni potrebna zaradi lepšega, temveč zato, ker to zahtevajo tržne razmere. Zato smatram, da je vsaka kritika v tem smislu na račun restavracije neumestna. Naš namen in cilj je: Takole izgleda stara kuhinja v Nuditi svojim gostom čim boljšo kJer je res premalo in na kulturen nacm postreženo hrano! Franc Koporec prostora Še na kratko o delu LJUDSKE TEHNIKE Društvo ljudske tehnike v našem podjetju je organiziralo nov tečaj za voznike — šoferje amaterje. Za jesenski tečaj se je prijavilo '22 kandidatov, število pri- javljencev je bilo namreč omejeno, ker je sedaj za praktično vožnjo na voljo samo avtomobil Opel-rekord, stari »Mercedes«, ki je »izučil« na stotine novih šofer- Naši rokometaši - drugi ! Občnska zveza za telesno kulturo v Kranju je pred dnevi organizirala občinsko sindikalno prvenstvo kranjskih delovnih kolektivov v rokometu. Ker je bilo to tekmovanje izvedeno iprvič, ni bila udeležba kot smo pričakovali. Je pa vsak začetek težak in zato lahko v prihodnjih letih računamo na večjo' udeležbo ekip iz delovnih kolektivov in ne samo iz Iskre, Save in Tekstilindusa, kot je bilo to letos. Kljub vsemu pa je bilo letošnje prvenstvo izredno zanimivo. Čeprav je šla ekipa na to tekmovanje popolnoma nepripravljena, je vendar osvojila presenetljivo drugo mesto. Premagala je ekipo tovarne Sava s 17:10 (10:3), čeprav so v reprezentanci Save nastopili sami aktivni tekmovalci, ki nastopajo v II. republiški rokometni ligi, v naši pa le dva aktivna tekmovalca — rokometaša. V prvi tekmi turnirja z Iskro je naša ekipa podlegla s 4:21 (1:10). Ekipa tovarne Iskra je bila namreč precej boljše moštvo kot Sava in Tekstilindus, saj v ekipi Iskre igrajo sami trenirani rokometaši, ki nastopajo v moštvu Mladost, le-ta pa je med najboljšimi v Sloveniji. Z uspehom naših rokometašev smo torej lahko povsem zadovoljni. Dosegli so več kot smo pričakovali. Vrstni red je bil torej naslednji: Za ekipo Tekstilindusa so nastopili na tem prvenstvu: Legat, Poljka, Bevk, Hilčar, Brglez, Javornik, Praprotnik, Žagar, Musar in Vojič. Gole za našo vrsto pa so dosegli na obeh tekmah skupaj: Poljka 10, Bevk 8, Legat 2, Hilčar in Praprotnik ipo enega. Za začetek torej kar dobro! Vsekakor, pa bi bilo potrebno, da bi se večkrat sestajali in za taka tekmovanja tudi skupaj vadili, kar bi prineslo ekipi oziroma tovarni še večji športni uspeh. J. J. jev, pa je odšel v zasluženi pokoj. Vodji tečaja sta Jože Javornik in Rajko Nadižar. Prometne predpise predava Miloš Štempihar, motoroznanstvo pa ing. Grošelj. Praktično vožnjo pa poučujeta Jože Fajfar in Jože Benedik. Spomladanski tečaj, katerega je obiskovalo nad 40 kandidatov, ni najbolje uspel. Verjetno je bil eden izmed vzrokov neuspeha preveliko število prijavljencev, pa tudi to, ker društvo ni organiziralo društvenih izpitov, da bi lahko tako najbolje preverilo znanje vsakega posameznika, predno bi ga poslalo pred občinsko komisijo v Kranju. Mnogi kandidati pa so se tudi zanašali na to, da bodo lahko ta izpit opravili s skromnim znanjem. Vse te napake oziroma pomanjkljivosti je bilo1 in bo še treba odpraviti pri tem novem jesenskem tečaju, če hočemo, da bodo kot vsa prejšnja leta, naši tečajniki v redu delali izpite. Še naj-večja skrb pa mora ležati na tečajnikih samih, ki morajo bolj resno zagrabiti za učenje, kot so nekateri v spomladanskem avto-moto tečaju v našem podjetju. KDAJ BODO ROKOMETAŠEM IN KEGLJAČEM SLEDILE TUDI DRUGE ŠPORTNE PANOGE? V Dfl d £ T? M d) bfl •o o 0) « d o cu s N d >o o >cn N Z 0-« s 1. Iskra 2 2 0 0 36:12 4 2. Tekstilindus 2 1 0 1 21:31 2 3. Sava 2 0 0 2 18:32 0 1 m .. / v ABONMAJI Da bi poživili gledališko dejavnost v Kranju, je uprava Prešernovega gledališča sklenila za sezono 1963/64 skupno sodelovanje z Mestnim gledališčem iz Ljubljane. Razpisala je abonmaje tudi za kolektive v prepričanju, da je delovnemu človeku po napornem delu potrebno tudi kulturno razvedrilo. Sodelovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane bo močno povečalo kvalitetno raven prireditev v tej sezoni. Naša sindikalna podružnica je ob uvidevnosti uprave podjetja sklenila pogodbo s Prešernovim gledališčem za prvo polovico abonmaja. Po dogovoru s sindikalno podružnico tovarne »Sava« bomo delili dvorano na polovico, da bodlo tako predstave po dvakrat, kar bo ugodno tudi za tiste, ki delajo v treh izmenah. Mestno gledališče iz Ljubljane bo v Kranju izvajalo: Kabaretno komedija »Smeh nii greh« že 18. oktobra 1963, Shakespeara »Kar hočete«, Bogdan Jovanoviča »Primer tov. Koprivice« in eventuelno kot četrto premiero Javorškovo »Kriminalno zgodbo«. Prešernovo gledališče pa: za-100-letnico ustanovitve čitalnice v Kranju: »Veliko besedo«, pri kateri bodo nastopali vsi igralci, ki so kdajkoli /nastopali/ sodelovali pri dramskem ustvarjanju v Kranju. Nadalje bo dramska sekcija še uprizorila dramo flamskega pisatelja Bruì,ima »Psi« in od Vadenberga »Biilo mi je sedemnajst let«. Oder mladih bo pripravil: Nikoličevo povojno dramo »Kupe 9 — 10« in Macievo povojno dramo »Oseba ki jo iščem«. V skupni uprizoritvi nadalje Blottcher-jevo komedijo »Zakon je zakon« in Stevensonrovo »Otok zakladov« ter skupno z dramsko sekcijo Gay — Brechtovo »Beraško opero«. Izven abonmaja pa bo Prešernovo gledališče pripravilo za otroke v času novoletnega praznovanja: Hep van Delft-ovo igrico »Hura soncu in dežju« in v začetku meseca marca Köstnerjevo igrico »Emil in detektivi«. Člani našega kolektiva lahko kupijo abonmajske vstopnice pri poverjenikih v ekonomskih enotah po din 70 in 100 za eno predstavo, vendar morajo dvigniti abonma za vse štiri predstave. Poverjeniki v posameznih ekonomskih enotah so: Delavec iz vzdrževalnih obratov vari počeno cev predilnica I predilnica II tkalnica I tkalnica II plemenitilnica I plemenitilnica II vzdrževalni obrat splošna uprava konfekcija tov. Jože Jezeršek tov. Jalovec Milka tov. Lederer Pavla tov. Florjan Marija tov. Zdešar Marija tov. Kristanc Marija tov. Sagadin Milena tov. Janželj Julka tov. Lebar Justina IZKORISTITE UGODNOST, KI SE VAM NUDI! Programi dela IO sind, podružnic Skupina proizvajalcev iz tkalnice II (Nadaljevanje s 4. strani) — poiskati je treba skrite rezerve in preiti na še povečani sistem statev, ki jih poslužuje ena tkalka. Pri tem je treba paziti, da tak sistem n,(J bi delavca bolj obremenil kot prejšnji, — delati je treba za uvedbo 42-urnega delovnega tedna, — v bodoče je treba pomagati tistim, ki so socialno ogroženi, — veliko skrb je treba posvetiti kvaliteti proizvodov, v ta namen je treba sklicati ustrezne sestanke z vodji izmen, z mojstri in s tkalkami, — novozaposlenim je treba posvetiti več pozornosti, — poiskati je treba vzroke, da stari delavci zapuščajo podjetje, — samovoljne zapustitve je treba jemati resno, jih proučiti in zavzeti potrebno stališče, — itd. PLEMENITILNICA I Program te enote izgleda takole: — plan in kvaliteta, — plan izvoza v naši e. e. — osebni dohodki, — mesečno doseganje norm po oddelkih in število nadur, ki smo jih opravili v tekočem mesecu, — obravnavanje sklepov TO sindikalne podružnice podjetja. Ne bi sedaj kritizirali še teh programov, pač pa bi svetoval članom izvršnih odborov, naj se sedaj resno lotijo postavljenih nalog, naj jih resno tudi izvršujejo, predvsem pa naj o vseh svojih ugotovitvah informirajo člane svoje enote — na raznih sestankih —-in člane kolektiva preko tovarniškega glasila. Le tako bodo lahko dokazali, da delajo tako, kot predvideva to pravilna politika te organizacije v našem družbenem sistemu. Peter Gunčar Problemi organizacije in evidence osnovnih sredstev v podjetju (nadaljevanje s 3. strani) nimi sredstvi. V velikih gospodarskih organizacijah ima knjigovodstvo osnovnih sredstev’ n. pr, naslednjo shemo: DELOVNO MESTO VODJE knjigovodstva osn. sred. DELOVNO MESTO knjigovodje DELOVNO MESTO tehnika DELOVNO MESTO strojepiske Naj navedem kot primer samo nekaj nalog, ki bi jih lahko opravljal tehnik: 1. Voditi evidenco o inventarnih številkah in inventarnih ploščicah, ter skrbeti, da imajo vsa osnovna sredstva ploščice. 2. Izdelava kalkulacije nabavne cene za kupljena osnovna sredstva v sodelovanju s tehničnimi organi v podjetju. 3. Sodelovanje s tehničnim sektorjem podjetja pri sestavljanju stroškovnika investicijskega vzdrževanja OS, ter sestavljanje pred-kalkulaoije in obračunske kalkulacije investicijskega vzdrževanja po posameznih predmetih. 4. Pomagati ob likvidaciji dokumentov o dobavi in izločitvi ter ostalih spremembah med osnovnimi sredstvi, kadar nastanejo vprašanja tehničnega značaja. 5. Pomagati pri pripravah gradiva za inventuro OS, pri izvedbi Inventure, sestavljanju poročil in obdelavi zbranih podatkov. 6. Sodelovati s tehničnim in finančnim sektorjem v zvezi z organizacijo in pripravami za izvedbo obširne naloge kot je to nastavitev nove tehnične in finančne kartoteke za osnovna sredstva. 7. Posebno skrbeti za osnovna sredstva na delovnih mestih, za njihovo vzdrževanje s tem, da bi se dnevno opravljali obhodi na območju obeh obratov. 8. Skrbeti za pravilno premeščanje osnovnih sredstev in zapisovati podatke o tem v evidenčne pripomočke v samem knjigovodstvu osn. sredstev, kakor tudi po obratih, oddelkih, delavnicah in pod. 9. Odgovarjati za ažurnost in točnost pri delu itd. Pri nas so navedene operacije deloma razdrobljene na več drugih delovnih mest, ki s knjigovodstvom osnovnih sredstev praktično nimajo nobene zveze, ker se . o tehničnih zadevah enostavno ne dajejo nobena obvestila ali pa so ta zelo redka, deloma pa se do sedaj sploh niso opravljale, čeprav bi bile nujno potrebne. Kaj lahko iz dosedaj navedenega zaključim? I. Potrebno ibi bilo proučiti vprašanje koliko sploh še odgovarja dosedanja organizacijska razporeditev delovnih mest, ki zajemajo področje osnovnih sredstev v podjetju? Ne bi se mogel strinjati s trditvijo, da se problem tiče samo finančnega sektorja. Težje je razumljivo to, da dosedaj verjetno še nihče ni določneje obravnaval problema s te strani, namreč: kako in koliko je še potrebno od nekoga, ki recimo opravlja samo knjigovodske posle, hkrati še doseči, da se prav tako dobro spozna tudi na popolnoma tehnična vprašanja, ki postajajo pri vedno širšem uvajanju avtomatizacije v podjetju tudi bolj zapletena? Ne rečem, da se taka praksa z leti ne doseže in nimam namena zagovarjati kakšnega stališča o meji med finančno in tehnično stroko. Toda, zakaj se potem tudi vsi tehniki dn inženirji ne spoznajo v celoti na finančna in knjigovodska vprašanja tako dobro, kot so sposobni za vprašanja v svoji stroki? O tem bi lahko širše razpravljali, vendar to ne spada več v okvir tega sestavka. Mnenja sem, da ima podjetje sedaj že tolikšen obseg, da bi zgoraj navedena shema že lahko prišla v poštev. Ob upoštevanju naših razmer in pogojev v podjetju, ter pravilni razporeditvi obsega dela pri teh delovnih mestih, bi problem prav gotovo zadovoljivo rešili. II. Bistveno pri vsem tem pa je vprašanje tehnične kartoteke osnovnih sredstev, ki je naše podjetje žal še nima! Uspešna rešitev te naloge in prednosti, ki bi jih taka kartoteka imela ni moč dovolj poudariti. Predvsem bi hila to solidna povezava med oddelki v obratih ter med tehničnim in finančnim sektorjem, ki si je brez take kartoteke ni mogoče zamisliti. Da je trditev točna, si lahko vsak sam ogleda stanje v proizvodnih obratih in drugih oddelkih. Navajam nekaj glavnih podatkov, ki bi jih taka kartoteka morala vsebovati in sicer: točen strokovni -naziv osnovnega sredstva, inventarna številka, dobavitelj, proizvajalec, tovarniška številka, dokument o nabavi (datum in št.), jamstvo, namestitev, dano v uporabo, likvidacija, tekoča popravila, investicijska popravila, odpisi, letni tehnični podatki o obratovanju v izmenah ali urah, nabavna vrednost in drugi Občasni podatki. Tehnični opis in skica pa bi vsebovala podatke o: tipu, modelu, montaži, pirboru, dimenzijah, materialu, teži, jakosti, kapacitetah, načinu mazanja, hlajenju, stanju uporabnosti, itd. Pri nas bi morali biti ti podatki prilagojeni tako, da bi kazali predvsem značilnosti in posebnosti tekstilnih strojev. Ako pa bi hoteli to ‘kartoteko opremiti še bolj sodobno, bi morala imeti nalepljene še fotografske posnetke tistih strojev, naprav ali orodja, ki so za proizvodni proces bistveni. Podatkom, ki bi jih lahko dobili iz take kartoteke za razne potrebe n. pr. statistike, tehničnega in finančnega sektorja, ni treba še posebej pripisovati pomembnosti. Zdaj se podatki o letih nabave, montaže, delavnih širinah, kapacitetah dn ostalem, strnjeno dobijo le v finančnem knjigovodstvu v naložbeni kartoteki. Pripominjam pa, da so tehnični podatki za posamezne stare stroje in naprave precej pomanjkljivi in nepopolni, kar je dediščina prejšnje organizacije, za novo opremo pa so že točaejši, vendar še vedno premalo Obdelani z ozirom na to, da ni nobenega tehničnega popisa osnovnega sredstva pri prevzemu in je treba podatke zbirati naknadno iz raznih virov, s povpraševanjem, prevajanjem itd. To velja predvsem za obrat I. Obrat II pa je glede tehničnih podatkov za osnovna sredstva poglavje zase. Ako bi n. pr. hoteli ugotavljati izkoriščenost oz. spremljati stanje uporabnosti posameznih strojev naj bo to v predilnici, tkalnici ali plemenitdlnici I in II z ozirom na dve aid triizmensko obratovanje, bi prav gotovo prišli, do težav, ker se evidenca o obratovanju posameznega stroja ali naprave pri nas ne vodi. Ti podatki bi nam lahko služili tudi pri izračunavanju tehnične in ekonomske zastarelosti posameznega osnovnega sredstva, kakor tudi pri bodočih investicijskih načrtih, ki bi na ta način dobili poleg drugih proizvodnih pogojev s te strani precejšnjo utemeljitev in upravičenost pri nabavah. V celoti pa bi se to odrazilo tudi pri razpravah o elementih perspektivnega razvoja podjetja. IH. V pripravah za skrajšanje delovnega tedna se priporoča, naj delovne organizacije »izdelajo dokumentirane analize ekonomskih, finančnih in drugih učinkov skrajšanega delovnega časa za svoje obrate, delavnice in druge delovne enote, kakor tudi za delovno organizacijo kot celoto.« Orientirajo naj se na odkrivanje in mobilizacijo rezerv, kot so med drugim: »možnost boljše uporabe Da bi mogli uspešno rešiti vsa vprašanja, ki sem jih navedel, je potrebno pri tem zajeti širši krog strokovnih sodelavcev, ki bi na podlagi izdelanega načrta sistematično začeli z delom. Naloga ni tako enostavna, kot bi mogoče kdo mislil. Potreben je predvsem nov In podroben tehnični popis vseh osnovnih sredstev podjetja, ki mora iti vzporedno s podatki, ki so sedaj na razpolago v knjigovodstvu osnovnih sredstev. Na podlagi tega popisa bi se sestavila najprej tehnična kartoteka osnovnih sredstev po ekonomskih V plemenitilnici montirajo 10-barvni tiskarski stroj enotah, nato pa šele nova finančna kartoteka in register osnovnih sredstev. Seveda bi morala biti pri nadaljnjem poslovanju temu ustrezno organizirana tudi vsa ostala evidenca o osnovnih sredstvih. Vsi prepisi originalne dokumentacije o prevzemu in likvidaciji OS bi morali prihajati v knjigovodstvo osnovnih sredstev, ki bi bilo z inventarno knjigo in primopredajnimi knjigami po oddelkih tesno povezano s tehnično kartoteko, poleg katere bi morala biti na razpolago primemo razporejena še vsa ostala dokumentacija oz. korespondenca. Celoten sistem organizacije, ki zajema vprašanje dokumentov o osnovnih sredstvih, je pri nas žeto pomanjkljiv in ne deluje tako, kot bi v sedanjih pogojih moral delovati. Posebno značilne so pomanjkljivosti najprej pri samih pogodbah, zaključkih in ostalih dogovorih glede nabave osnovnih sredstev. Knjigovodstvo osnovnih sredstev ne dobi niti kopije letnega investicijskega načrta, ne pošilja se mu prepisov dokumentov ali sklepov organov upravljanja glede nabave OS! Na razpolago je edino blagovna prevzemni-(nadaljevanje na 9. strani) V prejšnji številki smo objavili nagradni razpis za prispevke s temo: O DOPUSTU. Dobili smo tri prispevke, vendar je bil tretji prispevek nečitljiv. Objavljamo torej le dva (drugi je na 8. strani). Kako sem preživel svoj dopust Kadar grem na dopust, grem z odprtimi očmi in ušesi in to kar vsako leto. Letos smo se odločili za skupni izlet po Makedoniji, in sicer: Lojze, Milena, Milka in Tone. Dopust smo želeli preživeti na Ohridu. Seveda smo že v Kranju pri Izletniku naročili avion-ske karte Beograd—Ohrid. Vroč julijski dan nas je potil po beograjskih ulicah. Ogledali smo si Kalemegdan, živalski vrt, muzej in višek lepote, Avalo, ki je kakih 20 km izven Beograda. Spomenik neznanemu vojaku je lahko v ponos vsem Jugoslovanom. Je iz marmorja, tovor pa držijo na glavah žene v narodnih nošah iz vseh naših republik. Kdor ga je videl, mu bo vedno ostal v spominu, kdor ga pa še ni, mu iz srca priporočam, da si ga ogleda. Utrujeni smo pozno zvečer šli spat v »Hotel Park«, kjer so nas vsakega olajšali za jurčka. Zjutraj smo jo ob pol devetih mahnili do JAT poslovalnice. Oddali smo kovčke in se zbasali v Aerotransportne avtobuse; zdaj že drugič po tej poti, le s to razliko, da smo šli prvič iz Sarajeva na stari aerodrom, sedaj pa za Ohrid na novega. Res presenečen sem bil nad lepo urejenim poslopjem. Vse je iz marmorja in stekla. Težko je popisati, kako je lep. To je treba pač doživeti. Tam smo se še okrepčali z limonado in črno kavo, kar ni bilo niti pretirano drago. Po zvočniku so napovedovali čas odleta, in tudi, naj se potniki pripravijo na izhodu 5. Seveda nas je spremljevavka takoj v avi-onu pogostila z bonboni za vsakega pa je imela tudi prijazno besedo. Že smo bili v zraku in globoko pod nami prestolnica Beograd. Res čudovit je bil pogled na mesta, vasi, ceste in reke, ki se vijejo kot ogromne kače, dalje na gozdove, travnike in hribe. Vse to se ti zdi kot pravljica, ki jo gledaš iz udobnega naslonjača. Že smo nad Skopjem, ki ga danes na žalost ni več. Tako veličasten je stal pod nami in še misliti si nisem mogel, da bo kdaj razdejan v prah. Sledilo je 30 minut postanka na letališču. Popili smo črno kavo in dobili nove potnike. Nato smo odleteli pod vročim makedonskim nebom dalje. Malo pred 12. uro smo bili na letališču Ohrid. Od tam smo se odpeljali v mesto, ki je vse polno zgodovinskih ostankov in znamenitosti. Ko smo dobili stanovanje, sem šel rezervirat karte za avtobus Ohrid—Skopje—Peč—Titograd—Ulcinj, 1316 kilometrov. Štiri dni smo ostali v Ohridu in obiskovali muzej in druge znamenitosti. Drugi dan smo se odpeljali s parnikom na drugi kraj jezera k Sv. Naumu. To je star samostan s kapelo in dragocenimi freskami. Kapelo so baje postavili še učenci Cirila in Metoda. Za jezero pravijo, da je 34 km dolgo, 24 km široko in 886 metrov globoko. Nedaleč od samostana smo videli albansko mejo in graničarje. V času jugo-slovansko-albanskega prijateljstva so se menda Albanci umaknili in prepustili samostan Sv. Nauma Jugoslaviji. Čez 4 dni se je začelo že ob četrti uri zjutraj, ko smo odšli iz Ohrida. Že na prvi postaji Struga so nas novi potniki začeli metati s sedežev, češ da imajo tudi oni rezervacijo. Kdor prvi pride, prvi sede! Okolica ceste je lepa in zanimiva. Naredili smo postanek v Mavrovem. Nisem si prej mogel predstavljati mogočnega jezera, ki daje toliko električne energije. Tudi okolica je zelo lepa. Okrog enajste ure smo prišli v Skopje. »Kufre« dol, eno uro postanka! Za slovo smo si še hitro ogledali mesto in železniško postajo. Danes te kar srce zaboli, če pomisliš, da ni več tega lepega mesta. Ob dvanajsti uri nas je čakal drugi avtobus, poln potnikov. Po dolgem prerekanju smo se komaj stlačili noter, čeprav smo imeli rezervacijo do Ulcinja. Niti odskakovanje v starem avtobusu niti vročina jn žeja nam niso kvarili razpoloženja. V Prizrenu smo imeli daljši postanek. Res je, da se nove stavbe s starimi in umazanimi bajtami in ulicami nič ne ujemajo. Pot na Metohijsko — Kosovo polje pa je zelo zanimiva. V Prištini nas je že čakala uradnica avto-podjetja. Morali smo zopet v drug avto, ker se je moral prejšnji vrniti nazaj v Skopje. Mi smo se sicer enoglasno protivili, vendar smo po dolgem prerekanju podlegli. Tako smo zopet dali »kufre« dol in odjadrali naprej. Razkačeni smo prišli ob osemnaj- sti uri v Peč. K sreči mi je vzel sprevodnik vse sindikalne karte, češ da mi bo zjutraj dal sedeže. V Peči smo prespali in drugi dan je šlo zopet dalje. Dobili smo res še kar dohre sedeže. Vožnja je potekala vse bolj med pečinami in hribi. Bilo je čudovito. Priznati moram, da nisem mislil, da je črna gora tako lepa in bogata. Na vrhu pod Čakar-om (1894 m) je planinska koča. Kosilo stane tam z jagnjetino in drugim 200 din, črna kava pa 30 din. Res poceni je v teh hribih, vožnja pa je čudovita. V Titograd smo prišli ob trinajsti uri. »Kufre« dol, zopet v nov avto! Ko smo bili spet natrpani, (na rezervacijo še pomisliti nisi smel), smo se odpeljali. Voziti se po asfaltirani cesti je pravi užitek, posebno še mimo Ska-darskega jezera, ki je zelo lepo. Kar kmalu smo bili v Petrovcu na morju in od tam v Ulcinju, kamor smo prišli ob devetnajsti uri zvečer, vsi zamazani, utrujeni, kljub temu pa dobre volje, V tem kraju smo preživljali naš lepi dopust že osmo leto po vrsti. Po štirih dneh odmora smo morali zopet v avtobus Ulcinj—Dubrovnik (205 km), in to s postanki v najlepših krajih ob Jadranu, kot so: Stari in Novi Bar — Pe-trovac, Sv. Štefan, Boka Kotorska, Hercegnovi. To so kraji, ki bi si jih moral ogledati vsak Član kolektiva. Prepričan sem, da mi bo za nasvet hvaležen. Vsa ta dolga pot: vožnja z vlakom, avioni, avtobusi in s parnikom iz Dubrovnika, nas je stala le 7500 din. Za letošnjo jesen in zimo moda narekuje med drugim tudi precej gumbov, ki so velikokrat v dveh vrstah, od enega pa do šest parov, ali pa še več. Narisani modeli prikazujejo, kako lahko z gumbi damo poudarek obleki, kostimu ali plašču. 1. Dvodelna enobarvna obleka z drutgobarvnim vstavkom spredaj ter pasom s pentljo in štirimi bi druge ali nekoliko temnejše barve od bluze. 3. Enobarvna.ali tweed obleka, enostavnega kroja, primerna za službo v hladnih dneh. Poudarek je na dveh vrstah gumbov, ki so temnejše barve od obleke, npr.: če je obleka sive barve, so gumbi in pas črni. 4. Zopet enobarvna dvodelna obleka s poudarkom na gumbni- ravnega kroja, ki ga dopolnjujejo veliki gumbi in krznen ovratnik. 6. Ljubka obleka za jesenske dni, narejena iz enobarvnega blaga z istobarvnimi naborki spredaj. Kot novost za sezono 63/64 so modni kreatorji pripravili tudi različno oblikovane usnjene pasove k ohlapnim, jesenskim in zimskim oblekam. Gumbi vseh velikosti so pri- TO JE DRUGI PRISPEVEK S TEMO: O DOPUSTU Morje, naše sinje morje lepo istobarvnimi gumbi. Krilo je rahlo zvončasto. 2. Enobarvno plisirano krilo z zašitimi gubami do bokov in enobarvna bluza z dvovrstnimi gum- cah, ki so nekoliko večje kot normalno in obšite s temnim drugo-barvrim blagom. Gumbi pa so iste barve kot obleka. 5. Lep in enostaven zimski plašč Ljubim morje že od nekdaj in če le morem, se vsako leto vračam k njemu..Letošnje zares pusto in deževno vreme me je pa prisililo, da sem se odločila za počitnice tam, kjer je Še sonce toplo in prijetno. Sla sem v Makarsko. Vožnja z avtobusom do Reke je v lepem vremenu zanimiva, toda tisti dan, ko sem se odpravila, je bil pust in deževen. Kako lepo je, ko se takole s strahom, da te bo spet močilo, odpravljaš na pot, pa te pozneje toplo sončece prijetno pregreje. Tako se je tudi meni zgodilo, ko sem odšla z ladjo proti jugu. V poznem popoldnevu je ladja »Proleterka« zarezala valove in zavila med Kornate. Morje je bilo lepo in mirno, potniki pa smo bili dobre volje. Toda noč je bila še pred nami, in vsak potnik je skušal najti kar najudobnejši kotiček za počitek. Čeprav je dan na ladji vroč, so pa noči mrzle in vlažne. Tuji turisti so se samozavestno razšopirili po ladji in na ležalnih stolih, in to me je vzpodbudilo, da sem se tudi jaz po njihovem zgledu prav udobno namestila. Kaj se tudi ne bi, saj je ladja moja, naša, in prav zasmilila se mi je neka tovarišica, ki se je stiskala neudobno v nekem kotičku. Ko sem jo ponoči nagovorila, je dejala, da je bila prepričana, da sem tujka, ker sem se kar lepo kot »oni« razšo-pirila na stolu. Ladijska točilnica, ali kot jo nazivajo — bar, je imela zaradi mraza ali pa tudi zaradi privlačnosti »sliwowitz-e« velik promet in mraz se je kar občutno zmanjšal. Zares komični so tile turisti; posebna zvrst ljudi. Vse leto ti štedi in stiska, ko pa pride poletje, naprta kovčke in hajdi na pot. Drenja se, drenja, prereka, preriva, vse mogoče nevšečnosti ga dolete, in vendar se počuti kar najbolje, vzklika »wunderschön«, pritiska na fotoaparat, hiti spet dalje, piše na kupe razglednic, pije naše dobro vince, skoraj sapa mu poide od navdušenja, potem ko mine določena doba, pa je spet miren in soliden zemljan. No, noč je minila brez vsakih nezgod in dopoldne sem bila že na cilju — v Makarski. To je prijazno mesto na srednjem Jadranu, izrazito turistično v pravem pomenu besede. Nima industrije, v njem ne pristajajo velike potniške in 'tovorne ladje, morje je kristalno čisto in nemoteno se lahko koplješ, sončiš, sprehajaš. Pa tudi ljudje so zelo prijazni, ker vedo, da jim turizem prinaša lepe dohodke. Zato redno skrbe, da se gostje pri njih udobno počutijo. Mokarčani bi za goste storili vse, da bi le bili zadovoljni in se spet in spet vračali k njim na počitnice. Ni nikaka redkost, če srečaš nekoga, ki že dvajset ali več let redno vsako leto preživi tam svoj dopust. Poleg lepih hotelov je veliko sob na razpolago pri zasebnikih, ki svojega »gosta« sprejmejo kar v svojo sredo. Po več letih je zato že kar »član družine«, ki ga čakajo in se ga vesele. Zelo smo v či- merni za volnene obleke in lahked&n mi ie , .. ze star človek, ko je slisal, da sem kostime. Skice 2 do 5 prikazu- Slovenka, pripovedoval, da je bila jejo gumbe s strukturo, ki so njegova žena tudi Slovenka, da primerni za jesenske kostime in mu je žal, že umrla, »bila je vrlo za zimske plašče. dobra i jako smo se voljeli. Slo- venci su dobri«, je še pripomnit in odšel dalje ponujat fige in mandeljne. »Pišite o kakšnem zanimivem dogodku z dopusta« je dejal tovariš urednik, pa bom zato opisala ribolov, ki mi je krajšal čas. Tudi jaz se ustavim v Makarski vedno pri isti družini, kjer me smatrajo za »svojo«, pa sem zato smela z njimi lovit ribe. Vstati je bilo treba zgodaj zjutraj, še pred zoro, kar je bilo težko, vendar ie vse poplačala lepota takega jutra na morju. Lahek motorni čoln nas je odpeljal daleč ven na morje, v kanal med Hvar in Brač. Ker sem bila še zelenec, sem za prvič še kar dobro krmarila, čeprav je bila sled za čolnom precej vijugasta. Kmalu smo bili daleč zunaj, kjer smo pričeli s pripravami za lov. Najprej je treba na trnke na parangalu — natakniti na koške narezane sardele, pri tem pa moraš skrbno paziti, da se ti kaj ne zamota, kajti gorje, opravil si takoj za nekaj ur, predno vse vrvice spet odvozljaš. »Parangal« je dolga vrv, na kateri so nanizane vrvice s trnki, tudi do dvesto in več. Ko prideš na primerno mesto, spuščaš počasi to vrv s trnki, obteženo z železno kroglo, ki jo spet drži na površini druga vrv z bučo. Vrvice torej spustiš v morje, kjer jo pustiš na mestu 3 ure. Medtem, smo lovili ribe naokrog z najlonsko vrvico dolgo 50 metrov. Ko začutiš, da je utež, ki je na koncu, udarila na dno, jo dvigneš za nekako 10 cm in čakaš, da riba ugrizne. Včasih se to kaj kmalu zgodi in takrat moraš s trzljajem povleči, in če si imel srečo, izvlečeš tudi plen. Ker pravijo, da Čič, t. j. človek s kopnega, ni za v barko, sem se kar imenitno počutila, kadar sem izvlekla plen. Bil je kar dober: enkrat morska mačka, drugič škarpina, grda živordeča riba, ki sein se je kar bala, pa še druge ribe raznih oblik in velikosti, katerih imen si nisem zapomnila, ker sem pač Čič. Vendar je sreča sreča, pa včasih smo ujeli manj, drugič več. Da pa mi ne boste očitali ribiške latovščine, vam povem samo še to, da sem bila od sile ponosna na svoj plen in sem bila zelo huda, ker so mi potetti doma dražili, da sem ribe kupila na trgu. V morju pa niso samo ribice. Če si nadeneš masko za potapljanje, se ti odkrije šele prečuden podvodni svet. Ježi, zvezde, školjke raznih vrst in oblik, alge in med njimi živalice, ki zanje ne veš ali jih ne bi kvečjemu imel za cvetko. Neki naš znanec je vnet potapljač in fotograf. Kako hudo smešen je bil, ko je s kamero v roki in s plavutmi in masko kobacal pod vodo in ga zadnji del (v ilustracijo: ta znanec tehta 1J0 kg) ni in ni hotel ubogati in se potopiti. Takih in podobnih je bilo na pretek in kot blisk, je minul lepi čas dopusta. Še stisk rok, obljuba, da si bomo pisali, izmenjali posnetke in še nasvidenje za prihodnje leto, in že sta me močan dež in burja pozdravila na Reki, r Kranju pa jesensko deževno vreme. Bilo je lepo in spomini na to mi bodo krajšali mrzle zimske dni. M. H. Problemi organizacije in evi (nadaljevanje s 7. strani) ca, ki pa je večinoma strašno pomanjkljivo izpolnjena, ker ne daje podatka niti o tovarniški številki npr. statev ali kakega drugega stroja, kaj šele o čem drugem. Račun o nabavljenem osn. sred., ki je na razpolago v finančnem knjigovodstvu pa pride npr. za uvoženo opremo šele ob koncu leta, ko je stroj že postavljen in obratuje že več mesecev! Zapisniki o prevzemu OS se ne delajo, kljub temu, da v podjetju obstaja neka komisija za prevzem materiala in da so v zvezi s tem dana obširna navodila od vodstva podjetja. Zapisniški način prevzema OS bi poleg ostalih prednosti imel tudi to, da bi lahko vseboval vse tehnične podatke! Dalje se pismeno ne sporočajo v knjigovodstvo osnovnih sredstev nobeni podatki o zaključku montaže in postavitvi v obratovanje, o spremembah oz. premestitvah v strojnem parku med oddelki in obrati, o strojelomih ali večjih okvarah, o investicijskih in generalnih popravilih in kar je glavno, v našj interni praksi še nisem opazil zapisnika o demontaži ali izločitvi osnovnega sredstva iz strojnega parka. Pravna služba izdela kupo-prodajno pogodbo za osnovno sredstvo po večkratnih urgencah po dveh ali treh mesecih ali pa šele ob koncu leta za nazaj, medtem ko je prodani predmet odpremljen iz podjetja včasih kar na, podlagi ustnega naloga ali dogovora. Komentar ni potreben! Marsikdo bo mogoče ugovarjal, da je vse to papirnata birokracija. Ne! Leto 1946 ali 1948 je preteklost. Če hočemo danes Imeti dobro in brezhibno poslovanje tudi na tem področju, je potrebna in nujna tudi taka dokumentacija, ki sem jo v tem odstavku omenil. orodja, strojev in naprav, njihove smotrnejše razmestitve in boljše organizacijsiko-tehnološke usklajenosti.« Vse to je izvedljivo in analize so možne pod pogojem, da se temeljito prouči poleg ostalih faktorjev še posebno stanje strojnega parka v posameznih oddelkih in ÉE ob upoštevanju že znanih principov; da bodo morale ostati proizvodne kapacitete na isti ravni pri večjem oz. intenzivnejše mizkoriščanju določenih strojev in naprav in krajšem delovnem času. Pomoč pri tem delu bi vsekakor bili spet podatki iz dobre tehnične kartoteke in ne morda samo splošna ugotovitev, da imamo celotno opremo iz osnovnih sredstev že 60 odst. izrabljeno oz. knjigovodsko odpisano. Z ozirom na to ne hi bilo umestno postavljati temelje po izkustveni metodi, temveč upoštevati le realne izračune pri ugotavljanju izkoriščenosti in po dejanskem stanju razpoložljivih strojnih kapacitet. Vprašanje je zanimivo in bo verjetno zahtevalo širšo razpravo. Zaželjeno bi bilo zvedeti za uspeh take razprave. , Znano nam je, da imamo ob koncu vsakega leta na razpolago podatek, ki govori o knjigovod. odpisih in sedanji vrednosti osn. sredstev za podjetje kot celoto. Ne zasledimo pa iz poročil podatka, ki bi nam prikazal, v kakšni meri je n. pr. izrabljen strojni park v posameznih delavnicah, oddelkih ali ekonomskih enotah, kar bi v znatni meri izboljšalo sliko, v kakšnem stanju se posamezna taka enota nahaja in s kakšnimi sredstvi dejansko razpolaga. To bi na drugi strani vsaki EE dalo resnični pomen in tisto vlogo, ki je ekonomske enote v našem podjetju še nimajo, t. j.: razpolaganje z vsemi sredstvi, torej tudi z osnovnimi! Pri tem pa moramo upoštevati še en odločilen faktor. Knjigovodski odpisi so vsako leto ugotovljeni na podlagi začasnih amortizacijskih stopenj, ki so s predpisi določene za celotno državo. Ta režim amortizacije je v našem gospodarstvu v sedanjih pogojih postal zastarel in v praksi prihaja zaradi tega do vse hujših nasprotij. Nobene logike ni n. pr. v tem, da se stroj, ki obratuje na dve ah tri izmene amortizira z isto letno stopnjo odpisa kakor pa stroj, ki že dalj časa ne obratuje ali obratuje v določenih časovnih presledkih ali pa je celo demontirati in leži že več let v skladišču. Navedem pa lahko tudi primer za določene naprave, ki jih sploh ni več v osnovnih sredstvih, za ‘katere se pa še vedno plačuje amortizacija! Kakšno pojasnilo glede tega bi mogoče lahko dala Komisija za prodajo in namestitev strojnega parka, ki je v podjetju postavljena. (To samo mimogrede). Torej, na podlagi takega odpisovanja dobimo popolnoma nerealne sedanje vrednosti določenih strojev ali njihovih skupin; posledica tega pa je, da je kakršnakoli vrednostna primerjar va popolnoma onemogočena. O tem problemu se že dalj časa razpravlja in verjetno bodo novi predpisi o funkcionalni amortizaciji omogočili podjetjem več prostosti in smotrnejše gospodarjenje s temi sredstvi. Morda ne bi bilo prezgodaj že sedaj misliti na priprave v tej smeri tudi pri nas. Mnenja sem, da bi bilo potrebno celotno organizacijo kroženja teh dokumentov povezati z organi upravljanja v podjetju, kjer bi morala za to obstojati ustrezna komisija, ki bi delovala na podlagi določil predvidenih v Statutu podjetja. N. pr.: to bi' lahko bila komisija za prevzem OS, ki bi neposredno sodelovala s pravno službo, komercialno službo, organom, ki prevzema osnovno sredstvo, finančno službo, knjigovodstvom osnovnih sredstev, centralnim delavskim svetom, upravnim odborom in glavnim direktorjem podjetja. Ne zadošča namreč samo soglasno sprejet sklep, da se določeni predmeti iz osnovnih sredstev nabavijo na podlagi sprejetega investicijskega načrta, posebno proizvodnih pogojev in razmer, razpoložljivih sredstev itd. ali pa da se nekatera osnovna sredstva izločijo na predlog posameznikov, kar potem predlaga tudi komisija za prodajo in namestitev strojnega parka. Sklep se suho in kratko vnese v zapisnik, ta pa se odloži v mapo in zadeva je rešena. Vse, kar je v zvezi z nadaljnjim poslovanjem pa teče tako, kot sem prej omenil. Skušal sem navesti nekaj bistvenih problemov in svojih zapažanj, ki posegajo na področje organizacije in evidence osnovnih sredstev v podjetju. Razumljivo pa je, da problemov, ki sem se jih dotaknil, ni mogoče reševati izolirano in je nujno, da pri tem pride do določenih sprememb v celotni organizacijski strukturi podjetja, če hočemo, da bo naše poslovanje res učinkovito in da bo moč dobiti iz njega dobre podatke in pokazatelje, ki bodo koristni in uporabni pri vseh osnovnih principih poslovanja podjetja, to je: racionalizaciji, proizvodnosti, ekonomičnosti, likvidnosti in rentabilnosti. Iz vsega navedenega lahko zaključim, da bi lahko spremembe v organizacijski strukturi podjetja in boljši način manipulacije in evidentiranja osnovnih sredstev, dali tudi dragocene osnove za analizo osnovnih sredstev v podjetju kot celoti, kakor tudi po posameznih ekonomskih enotah. Temeljne naloge te analize sestoje namreč najprej iz proučevanja strukture, celotnih sredstev podjetja, nato pa iz proučevanja strukture samih osnovnih sredstev, njihove zaposlenosti in izkoriščenosti, kakor tudi iz proučevanja tehnične bonitete osnovnih sredstev ter njihove statike in dinamike. Razumljivo je, da bi morali rezultate teh analiz uravnovesiti z začrtanimi nalogami podjetja posebno pa še proizvodnje, kakor je treba proizvodnjo vsoglasiti z realizacijo, ker iz njih dobiva podjetje priliv novih potrebnih likvidnih sredstev, s katerimi zagotavlja nov ciklus dela. E. V. Sindikalni podružnici vzdrževalnih obratov Srčno se vam zahvaljujem za denarno podporo, ki sem jo prejel. Vesel sem bil vašega razumevanja za sotovariša, ki je mnoga leta živel in delal med vami. Trideset let skupnega dela mi je prineslo mnogo lepih pa tudi veliko žalostnih in težkih dni, morda celo bolezen, zaradi katere sem moral v bolnišnico. Že osem mesecev sem sedaj na zdravljenju, vendar še vedno mislim na naše delo, na naš skupni boj za boljše delovne in življenjske pogoje. želim, da bi podjetje in vaša enota imeli lepe uspehe tudi v bodoče. Zelo rad bi o teh uspehih tudi bral in zato pričakujem, da mi boste bolj redno pošiljali vaše glasilo, saj je meni in vsem ostalim iz podjetja v veselje in utèho, če beremo, da vam gre dobro, da imate uspehe in napredke. Iskren tovariški pozdrav iz bolnišnice v Valdoltri vam vsem pošilja vaš član Anton Vencelj Zahvala Julka Škapin, predica iz obrata II se iskreno zahvaljuje sindikalni podružnici predilnice II za darila in obisk v ljubljanski bolnišnici. Julka se lepo zahvaljuje tudi vsem sodelavkam in sodelavcem ter enako tudi vodilnemu osebju za pozdrave in cvetje. Srečno pot, Nežka 15. septembra tega leta je iz predilnice II odšla v zasluženi pokoj Nežka Guzelj. Člani kolektiva ji ob tej priliki, želimo še veliko srečnih in zdravih let. člani EE predilnica II Opozorilo Ponovno opozarjamo vse upokojence in starše, ki imajo sinove pri vojakih, naj nam pošljejo svoje naslove, če jim doslej časopisa nismo pošiljali. Brez teh podatkov je jasno, da ga tudi ne moremo. Za vse omenjene je časopis brezplačen! Uredništvo Nagradna zlogovnica REŠEVAVCI NAGRADNIH KRIŽANK — POZOR! Zaradi prepisovanja križank (to delate mnogi!) boste v prihodnje morali na rešitev prilepiti še nagradni kupon, ki bo tiskan poleg vsake križanke. Brez kupona ne bomo žrebali poslanih rešitev. Opozarjamo tudi, da ne bomo žrebali kopiranih rešitev! Vsaka križanka mora biti izpolnjena s črnilom ali kemičnim -svinčnikom! Kdor ne bo poslal ustrezno izpolnjene, bo izpadel. Ta ukrep je bil nujen zato, ker ne objavljamo nagradnih križank zaradi dodatnega zaslužka, temveč zato, da bi se pri samostojnem reševanju kaj naučili in pridobili. V prihodnje vas torej prosimo, da delate po zahtevanih pogojih, če želite sodelovati. Na razpis v 8. številki za prispevke s temo: O DOPUSTU smo prejeli le dva sestavka, ki ju danes objavljamo. Uredniški odbor je zaradi nezadostnega odziva razpis na to temo podaljšal do 10. novembra, v prepričanju, da boste do takrat oddali svoje prispevke tudi tisti, ki ste prejšnji razpis prezrli ali pa ste bili na dopustu. Pričakujemo, da bomo dobili toliko prispevkov, da bo možno izvesti ocenitev in tri najboljše tudi nagraditi. Uredništvo bi — ca — co — di — di — do — dra — dvo — er — go — go — gra — grad — ja — jav — jev — jev — ka — ka — kar — ko — la — la — lin — mi — ne — ni — nja — nje — nje — no — o — po — re — ri — ri — sa — san — se — ski — snu — sol — spo — sto — stvo — tev — to — va — ve — ve — vec — vi — vo — zi — žel — žen — ži — žu. Iz gornjih zlogov sestavi besede, kot jih zahtevajo spodnji opisi. Številke v oklepaju za vsako besedo pomenijo, katere črke je treba vzeti iz besede in jih vpisati v štiri navpične stolpce na levi. Če bereš potem črke v vsakem posameznem stolpcu navpično navzdol, dobiš v vseh štirih neko misel. 1. hidrocentrala na Dravi ob av-strijsko-jugoslovanski meji (1, 3, 5, 2), 2. prigovarjanje za poroko, pridobivanje koga za kaj (8, 2, 1, 3), 3. slovenski pisatelj, avtor prvega slovenskega naturalističnega romana »V krvi« (4, 6, 3, 1), 4. Od nagradne križanke, ki smo jo objavili v sedmi številki, smo prejeli 60 rešitev. IZŽREBANI SO BILI NASLEDNJI ČLANI: 1. nagrada — 1500 dinarjvec: Mira Rogelj, tkalnica; 2, nagrada — 1200 dinarjev: Marjeta Knez, predilnica II; 3. nagrada — 1000 dinarjev: Anica Mihelčič, predilnica II; 4. nagrada — 900 dinarjev: Saška Pirman, (hči našega potnika); 5. nagrada — 800 dinarjev: Andrej Kodele, predilnica I; 6. nagrada — 600 din: Franc Masten, gravura. Nagrade bodo izplačane 15. novembra pri ostalih osebnih dohodkih. Rešitve današnje zlogovnice morate poslati najkasneje do 8. novembra! vrsta bojnega plina, ki ga često uporablja policija v boju z demonstranti (4, 1, 2, 5), 5. privajanje na igro (1, 6, 9, 3), 6. obdobje preporoda staroklasične znanosti, književnosti in umetnosti (1, 2, 4, 6), 7. bigamija (7, 8, 4, 1), 8. otok v Velikih Antiljih pod ameriško upravo (originalno) (5, 2, 8, 6), 9. del ženskega nakita 4, 2, 1, 5), 10. ovčje olje, ki se očiščeno uporablja kot mast v kozmetiki in zdra- vilstvu (1, 3, 5, 6), 11. mačje oglašanje (3, 2, 9, 5), 12. insekt (2, 1, 4, 5), 13. ženska, ki opravlja domače posle (6, 7, 8, 9), 14. ruski kozmonavt, prvi vesoljski »milijonar« (Andrijan) (2, 9, 7, 6), 15. slovit Homerjev ep, ki opeva desetletna blodenja grškega junaka izpred Troje (4, 3, 5, 6), 16. velik ruski književnik, eden največjih pisateljev svetovne književnosti (»Zločin in kazen« — 4, 6, 1, 2). KUPON 1 2 3 4 5 6 7 8 Q 40 11 12 13 14 15 16 Veseli me, da ste me v zadnji Številki pogrešali, saj sedaj vem, da me imate radi, da me radi ditate. Doslej sem mislil, da pri večini romam tja, kamor mora še papež peš, sedaj sem pa prepričan, da ni tako pa bom zato še bolj vesten in seveda tudi nabru-šen. Veste, to dogodivščino je povzročil naš urednik, ki misli, da je vsemogočen. Kar enostavno me je vrgel ven zato, ker mu je zmanjkalo gradiva za osem strani, za šest ga je pa bilo preveč. Jaz sem ga sicer prosil in skušal prepričati, naj raje vrže ven kaj manj pomembnega, kot jè poslovno poročilo in podobno, vendar je težko, če imaš opravka s trmastim človekom. Razumljivo je, da si je zaradi tega nakopal novega sovražnika, ki ni kar od muh, kar bo že v bližnji prihodnosti spoznal. Da ne bom predolg sem hotel najprvo povedati, da sem enostavno moral objaviti tudi nekaj dogodkov iz tistega članka, kj sem ga bil namenil za prejšnjo številko. Pred kratkim se je zgodila v obratu I težja nesreča. Delavec iz plemenitilnice si je močno porezal roko, nakar so ga z nosili prinesli pred ambulanto. Tu so naleteli na nepremostljiv problem: vrata so le s težavo odprli, nosil pa nikakor niso spravili skozi preozki in izredno nerodno postavljeni vhod. Najprvo bi pohvalil tistega, ki je tak vhod projektiral, nato pa še vse tiste, ki zadeve ne znajo ustrezno popraviti. Vse skupaj pa je kaj žalostna resnica, ki v določenem trenutku lahko zahteva tudi življenje kakšnega člana kolektiva. Ni dvoma, da bo vhod treba prestaviti ali pa okno primemo razširiti in znižati. čeprav je bilo v listu že omenjeno, da bi razni sektorji morali biti označeni na vhodnih vratih, doslej ni bilo nič narejenega. Ljudje tako še vedno skačejo iz enega konca na drugega, iščejo in se jezijo, čeprav brez potrebe. Kolikor odgovorni oddelek ne bo zadeve uredil oziroma v listu obrazložil, ga bom v prihodnji številki bolj natančno obdelal. Izredno razveseljivo je dejstvo, da so si nekateri člani kolektiva že vpeljali skrajšani delovni čas, in sicer takole: pol ure porabijo za predvideni odmor, pol ure za obvezno kopanje in pol do triče-trt ure dnevno za kosilo. Tako delajo dnevno le po 7 ur, enkrat do dvakrat tedensko pa celo samo 6 ur in pol. Tako skrajšani delovni teden znese celo manj, kot predvideva predlog. Posebno razveseljivo pri nekaterih od teh je pa to, da se jim je tako povečala storilnost, da jim včasih zmanjka dela tudi za osem ur in več na teden. Tu je torej samoiniciativa brez dvoma na mestu. Ponekod v podjetju imajo večje težave s transportom polizdelkov. Med takimi je tudi tkalnica I, kjer tkalkam dostikrat zmanjka preje. Pa so prišle nekatere do kaj preproste rešitve. Pritrdile so vrvico na košaro, ki jo imajo pri stroju in odšle z njo po prejo v predilnico. Ker pa je niso mogle nesti, so jo enostavno vlekle po cesti in v samem obratu. Košara je pa kar težka, in ker so imele droben motvoz, jih je le-ta rezal v roko. Pa so jo zopet »pogrun-tale«. Vzele so kops, ovile okrog njega motvoz in: HI KONJIČEK. Enako podjet.no so vozile tudi smeti in odpadke v odpadno jamo. Posebno so jih pri tem sistemu občudovali razni tujci, ki hodijo tam okrog. (Nekaj podobnega sem lani že videl v obratu II, in sicer tudi v tkalnici.) Če zato porabijo dostikrat več košar seveda ni važno, saj jih tako plača podjetje. Kako se vam, dragi člani, kaj dopade ta njihov izum? Sedaj pa še o naj novejših dogodkih. V vzdrževalnih obratih so se nekateri člani razburjali, ker baje niso dobili odpadnih zabojev od KOVO avtomatov. Nekdo jim je celo rekel, da so vsi zaboji predvideni za zadružno gradnjo, če bi bilo to res, bi si zadružnike in tudi člane komisije krepko sposodil, vendar je res prav nasprotno, in sicer, da so nezadruž-niki dobili celo več takih zabojev kot zadružniki. V prihodnje bi zato svetoval, naj nikar ne razširjajo neresničnih reči, ker se jim to kaj lahko maščuje. Posebno so mi v našem podjetju pri srcu vajenci, čeprav so še mladi, kažejo že izredno močno nagnjenje do prijateljstva in ljubezni. Tako hodita po dva in dva objeta in vlečeta voziček, dostikrat eden tlači drugega v zaboj od preje, včasih se v skupini prijetno in leno pretegujejo in v kakšnem skritem kotičku uživajo ob misli, da gre vse v rok službe, hkrati pa se vesele še lahko zasluženega denarčka. Jaz jim dam seveda kar prav, saj je življenje kratko in ne posebno zanimivo, če pa slučajno vidijo urednika z aparatom, potem naj ga pa ne izzivajo, ker nima toliko smisla za lenarjenje kot ga imam jaz. Pravijo, da bo letošnja zima hujša od lanske. Mene sicer to nič ne skrbi, ker imam toplo sobico s centralno kurjavo, nekje imam skrito tudi električno peč, medtem pa imajo v predilnici I določene pomisleke, saj so trenutno enostavno odrezani od kotlarne in zato brez pare. Lani so se sicer precej bahali, kako prijetno toplo jim je, pa naj zato letos malo prezebajo. Vzdrževalni obrat se sicer res obira in zadeve ne zna hitro in ustrezno urediti, vendar dela to v svojo škodo, ker bodo zaradi manjšega doseganja plana v predilnici, tudi oni dobili manjšo maso za osebne dohodke. Zaradi pomanjkanja pare je namreč delo na predilniških strojih mnogo težje in tudi počasneje. Naši strokovnjaki, ki so bili na ogledu tekstilnega sejma v Hannovru, so tamkaj videli toliko zanimivih in poučnih zadevščin, da jih ne bi uspeli objaviti niti na vseh osmih straneh našega lista. Prepričan sem, da prav zaradi tega ni urednik prejel od njih nobenega sestavka. Zanesljivo so se bali, da bi potem moral izdati list na šestnajstih straneh, kar pa bi bilo precej drago. Jaz vam pa povem, da verjetno tiste zanimivosti vas — vsaj večino — tudi ne bi zanimale, ker so preveč strokovne in zapletene. Da pa ne boste čisto prikrajšani, smo vam pa objavili v sliki in besedi vsaj nekaj dogodkov s tega popotovanja. Mimogrede bi povedal še tole: kadar slika urednik kak masovni sestanek ali številčnejšo sejo, se vas veliko obrača proti njemu, se smejete in delate grimase, da je hudo in ga je strah. V prihodnje bodite lepo mirni in glejte v predsedujočega in pustite, da bo urednik lahko naredil naravne in dobre slike, če pa vas pride slikat k stroju, pa se lahko po želji zve-rate, delate »ksihte«, se smejete in podobno, da boste pač takšni, kot želite. Letošnjo zimo bo določena komisija izvedla telovadbo in drsalne tečaje tudi za nas Teksstilindu-ščane. Vsi tisti, ki hodite po cesti lukenj in jezerc, boste na tem tečaju lahko sodelovali. V ta namen bodo še do zime cesto pokrili s kupi peska in ile, nato pa pustili zadevo preko zime, da se bo malo ulegla. Ker pa bo med kupi verjetno več globokih kotanj z vodo, bodo nastale lepe drsalne ploskve, na katerih bo občina izvajala omenjeni tečaj za drsalce. No, uganili ste, saj boste morali preko vseh kupov in kupčkov, ki jih ne bo malo. Take podvige je treba samo pohvaliti, ker nudijo možnost rekreacije tudi takim občanom, ki podobnih prilik običajno nimajo. Ja, dragi moji, tudi tale zgodbica bo zanimiva. Zgodila se je pa tisti ponedeljek po nedeljski predstavi v sejni sobi CDS, kjer je imela konferenco naša mladina. Ne morete si predstavljati, koliko čikov in druge navlake je ležalo križem kražem po tleh. Do petsto sem naštel, potem sem pa kar počez ocenil, da jih je vsaj tisoč. Tak rekord lahko dosežejo samo mladi ljudje, ki so polni mladostnega poleta in samoiniciative. Sedaj se nič ne čudim, zakaj ta mladina ni posebno vneta za razne čistilne akcije v podjetju, saj je res težko zahtevati, da bi človek pospravljal in čistil tisto nesnago, ki jo je sam povzročil. Če si tole zadevico nekoliko natančneje ogledam, pa moram priznati, da pravzaprav niso tu glavni krivci mladinci, ampak predvsem oprema v tej sobi. Vsi verjetno veste, da imamo v njej klopi brez pepelnikov, čeprav bi jih lahko hitro in povsem enostavno namestili. Da v prihodnje ne bi prišlo do podobnih posledic, bi predlagal ustrezno rekonstrukcijo tudi v tej dvorani. Imam kar dva predloga: po prvem bi jo izvršili v dveh etapah, in sicer bi najprvo zmetali v staro šaro dosedanje klopi in namestili sodobne s pepelniki, hkrati pa bi odstranili tudi staro dekoracijo, ki je kvečjemu še za muzej. Po drugem predlogu — kolikor ne bi uspeli dobiti potrebnih sredstev za uresničitev prvega predloga — pa bi sedanje klopi rekonstruirali v stilu cerkvenih. To ne bi bilo niti težko niti drago, saj bi dodali samo kle-čalnike, pa bi bila zadeva urejena. V zadnjem primeru bi prišli na račun predvsem tisti člani samoupravnih organov in organiza-ciij, ki so na sejah in sestankih vedno molčeči, ker bi lahko pokleknili in se tako tudi navzno-traj spočili. V perspektivnem razvoju tja do leta 1970 bo ta rekonstrukcija izvedljiva, seveda ob vsestranski pomoči merodajnih, do takrat pa naj snažilke za vsako sejo pripravijo »ajmarje« pod klopi, ker bo ta ukrep zmanjšal njihovo trpljenje. Nekaj besed bi rad povedal tudi o našem znamenitem gasilskem avtomobilu, ki je zadnje čase pripravljen kar sredi dvorišča. To je zelo dober varnostni ukrep, ki omogoča poklicnim članom, da so takoj pripravljeni pomagati. Verjetno niso pozabili vtakniti vanj brizgalne, opreme in cevi, ker bi se jim drugače lahko zgodilo, da bi se s prizadetega področja morali vrniti. Kaj takega se pa lahko zgodi samo Butalcem, in ker naši fapntje niso Butalci, se jim kaj takega pač ne more zgoditi. Ne znam si pa tolmačiti, zakaj je nekega dne vlekel ta naš znameniti avto naš tovornjak na vrvi; morda se gasilci vadijo tudi v tej smeri, da bi se tako povečala njihova brzina in obvladanje težkega terena. Na pomoč! Joj, kako sem bil zopet žalosten, ker nisem smel imenovati vseh tistih članov iz obrata II, ki so hoteli nesti domov prihranjeni matérial, tokrat — »žajfo«. Mar ne bi bilo lepo, če bi jih ovekovečil v našem glasilu, ki ga bere toliko ljudi? Da smem, so dejali, navesti le številke. Sicer je pa tudi to korak naprej, ker urednik še tega ne sme; objavlja namreč lahko samo odstotke. Torej, naših tičkov je iz tkalnice v obratu II samo 12, iz predilnice 6 in iz vzdrževalnih obratov 2. Sfcča v nesreči za podjetje je to, da so statve tako velike, da jih ni moč nesti ven, ker bi drugače podjetje kaj hitro moralo zapreti vrata in ustaviti proizvodnjo. Tako, dragi moji bravci. Upam, da boste tokrat z menoj zadovoljni, saj sem napisal znatno več kot običajno, urednik pa tudi ne bo upal ugovarjati, ker ga je nekoliko le strah. Lep pozdrav vam vdani L. č. DZLET V HANNOVER NA SE3MU SMO SC KONČNO ODPOČILI.... ZVEČER SMO SE TEŽKO _ navadili na ndihove OBICATJE NA VELESEimu NI BILO VEC3IH SKOMiN. NAZA3 SMO SE PELI ALI Z OCARL1IVIMI MANEKENKAMI UREDNIK* DE STRASTEN b/ "-«i ZBIRATELJ -^MINIATURNIH STEKLENIČK....