Spremeniti položaj žena v družini Pred dnevi je bila v Hmeljarskem domu v Žalcu konferenca za društveno aktivnost žena, ki so ji prisostvovali — predstavnik Zve­ ze ženskih društev Slovenije ZIVA BELTRAM, predsednik 00 SZDL FRANC LUBEJ ter predstavniki političnih, gospodarskih in družbenih organizacij žalske občine. Družbena politična vloga žena je bila nedvomno velika že med NOB in je pomembna v našem sistemu sploh, je v uvodu dejala predsedni­ ca komisije za društveno aktivnost žena pri občinsikem odboru SZDL Jožica Dimec. Danes se je bistveno spremenil položaj žene v družibi, za­ to ga moramo spremeniti tudi v družini in se hkrati nenehno boriti za pravilno pojmovanje njene vlo­ ge. Spreminjanje družbenega polo­ žaja žene je proces, v katerem so prav subjektivne sile velikega pome­ na in omogočajo, da se ta pi-oces razvije hitreje in manj boleče. V mnogih gospodarsikih organiza­ cijah obstoje materialne možnosti za reševanje problemov, kako bi razbremenili ženo-proizvajal'ko, ven­ dar pa vsa ta sredstva do zdaj ni­ smo v dovoljni meri izkoristili. 2ENE IN DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE V žalski komuni so si žene že Utrle pot v politične forume, ven­ dar so v gospodarskih in drugih družbenih organih zastopane malo­ številno. V Tovarni nogavic v Pol­ zeli, ki zaposluje od 548 zaposlenih kar 417 žena, jih je v cemtralnem delavskem svetu le 4,3 odstotka, ,medtem ko je moških 7,6; v uprav­ nem odboru pa so od devetih članov le tri članice. Na vasi prihajajo žene še teže v organe oblasti, čeprav bi bilo to po­ trebno in koristno. Kaikor je pouda­ ril V. plenum SZDLJ, žene ne more­ jo biti ekonom:s,ko in politično a'k- tivne, če ne bodo dosegle spreme­ njenega položaja v družini. V okvi­ ru stanovanjske skupnosti se bo iz­ boljšalo delo in življenje družine ter predvsem olajšalo ženi delo v go­ spodinjstvu. PROBLEMI ZAPOSLENIH ZENA Žalska komuna ima mnogo zapo­ slenih žena, zato je treba pojmovati njihov problem kot problem celotne komune. Med ženami, ki so zaposle­ ne v gospoda'ski dejavnosti, jih de­ la največ v industr:>ji. V negospo­ darski dejavnosti jiih je največ v pro'-ačuniskih ustanovah, v prosveti o.krog 540, ter 178 gospod i njisiki'h po­ močnic. Medtem ko so se v tekstilni industriji priučile na delovnih me­ stih, je v tem pogledu slabše v ke­ ramični industriji, kmetijstvu in obratih družbene preh'rane. Kadarkoli govorimo o položaju zaposlene žene, je vedno jasno, da izvirajo te težave iz tega, ker mora žena poleg svoje zaposlitve oprav­ ljati še domača dela. Iz tega razlo­ ga se žene tudi ne vklijučujejo v družbeno življenje. PROBLEMI NA VASI V Savinjski dolini so kmečke že­ ne vedno bolj angažirane kot važ­ na delovna sila. Kot take se bodo vključile tudi v sodobno kmetijsko proizvodnjo. Kmečka žena v bodoče ne bo mogla več vztrajati pri sta­ rih proizvajalnih sredstvih in sta­ rem načinu dela. Poraja se vpraša­ nje, ali ji ne bi olajšale dela pral­ nice, šivalnice, varstvene ustanove in drugo. Na konferenci so mnogo razprav­ ljali o spremembi položaja žene v družmi. Ce gospodinji žena doma in je obremenjena z otroki, je v pro­ izvodnji njen zaslužek manjši. Ce mora v času, ko bi naj počivala, li­ kati, prati, če pride izmučena na de­ lo in je med delom obremenjena še s skrbjo za svojega otroka, ne­ dvomno to ne vpliva najbolje na njeno delovno storilnost. Zato bi bi­ lo v prvi vrsti treba organizirati družbeno pomoč za spreminjanje za­ sebnega .gospodinjstva vendar ne v smislu, da bi ljudem jemali njihovo družinsko srečo in se vmešavali v njihovo življenje, marveč, da bi to srečo naredili še leašo in prijetnej­ šo. ^ Zena, ki bo v proizvodnji dosega­ la enake rezultate kakor moški, ki bo sodelovala kot upravljavka in bo našla hkrati še dovolj časa za bra­ nje in kulturno izživljanje, bo svo­ jim otrokom mnogo več kakor, samo mati in svojemu možu prav tako več kakor žena. -iak Pred dnevi je bilo v novozgrajeni šolski telovadnici osnovne šole Miha Pintarja — Toleda v Velenju občinsko prvenstvo v vajah na orodju. Zmagale so učenke I. osnovne šele iz Šoštanja, ki jim je ob tej priliki predsednik Sveta za telesno vzgojo Bojan Glavač izročil pokal (Slika spodaj). V nedeljo se je preko 150 športnikov pomerilo v tradicionalnem spomladanskem krosu. V njem so sodelovali vsi večji kolektivi Ve­ lenja, pa tudi množične organizacije; nastopilo pa je 37 ekip. Po­ snetek kaže skupino mladink pred startom. Družbena prehrana v škripcih Nasproti železniške postaje v 2alcu je stara zgradba, v ka­ teri namerava stanovanjska skupnost odpreti sodobni obrat družbene prehrane, ki naj bi zamenjal dosedanjo nemogočo menzo, nudil boljšo in mnogo vrstne jšo hrano, hkrati pa rešil ne le kulinarično, marveč določeno družbeno problematiko. Do­ slej so v te namene investirali okrog 13 milijonov, vprašanje nadaljnjih investicij pa je odprto. MNENJA SO RAZLIČNA V Centru za napredek gospodinj­ stva so mi povedali, da ima druž­ bena pirehrana v Žalcu svoj pomen in seveda tudi namen. Prizadeva­ nja, da gredo v smer, ki obeta ustvariti popolnoma mehaniziran obrat, predvsem pa jedilnik sedanje menze, ki premore, mimogrede pove­ dano, en sam revni štedilnik, teme­ ljito prevetriti in vnesti vanj poleg standardnih in neizogibnih jedi še jedi po prosti izb': i abonentov. Vso stvar so si zamislili tako, da bi k obratu prJIklijučili mrzlo kuhinjo, bi­ fe, šolisiko kuhinjo, vse tople obroke kakor tudi malice za tovarne. Pri tem bi ikvaliteto in cene prilagcdili željam ljudi in uvedli družbeno upravljanje s svetom abonentov. Tako na kratko in nasploh. V Žal­ cu je zaposlenih mnogo ljudi in ne glede na to, da imajo nekateri radi gostilniško, spet drugi domačo hra­ no, bi se verjetno našli tudi nekateri tretji, ki bi jim ugajala hrama druž­ benega obr-ata. To je preprosto skle­ panje, treba bi bilo taik obrat le postaviti ma noge. Toda mnenja so različna. Pojavlja se univerzalni dvom. Nekateri pravijo, da so na­ črti preveč širokopotezni, iznad trd­ ne življenjske stvarnosti in da je potemtakem mentaliteta Zalčanov taka, da bodo pač še naprej jedli tam, kjer jedo. V glavnem — mor­ da. Pri tem ne vidijo potrebe, še manj pa perspektive takega cibirata nemara celo tisti, ki bi bili dolžni podpirati pozitivne težnje v ustvar­ janju določenega družbenega stan- •darda, kajti družbena prehrama je brez dvoma njegov sestavni del. OD KOD SREDSTVA? Ker iz vzrokov običnajno sledijo učinki, se je v tem primeru i'z'ne­ enotnega stališča porajalo vpraša­ nje sredstev za nadaljnjo gradnjo in morda dokončno izgradnjo objekta Praksa namreč kaže, da smo vselej uspeli rešiti kakršnekoli probleme povsod tam, kjer je bila nujnost re­ šitve jasna in nedvoumna, iz česar sledi, da bi bilo po vsej priliki lah­ ko podobno tudi tu. Medtem, ko je bilo treba v objektu samem z inter­ vencijo sanitarnih organov malce ^>kn-ig;rat!« nač-t. pr' čemer je šlo bržkone nekaj denarja v nič, pa je zeio t':odjetni Zalčan Jožef Lorber je leta 1878(1) postavil v trgu »strojno podjetje« za oskrbovanje bi žnje in dalj­ nje okoV.ce zlasti s stroji in z napravaipi za kmefjstvo, s posebnim poudarkom na sušilnice za hmelj. Prizadevni obrtnik je leta 1927. izdal propagandno brošuriro: »HMELJSKA SU- .•ilLMCA-sJstema »LORBER <-JOS. LOR­ BER & CO. Zalec (SLOVENIJA) - Prva in najstarejša tvornica hmeljskih sušilnic v Jugoslaviji.« Samo majhno zanimivost iz te brošu- rice — zaradi i'lustracije že takratne po­ membnosti podjetja! Brošurxa navaja, da je podjetje v letih cd 1903, do 1925. izdelalo ?i»0 (!) sušilnic. Za Slovenijo (154), Vojvodino (401), Madžarsko (16), Romunijo (8) in Bosno (Bijeljina) (1)! Seveda je nekdanji lastnik propag.iraL svoje podjetje kc.t največjo in najsta­ rejšo tvornico za sušlnice v Jugoslaviji, za kar je bil nekako upravrčen, ker dru­ ge sploh ni bilo, vendar je treba ugoito- vit:, da podjetje kljub siceršnji razšir­ jenosti doslej nikoli mi preraslo značaja obrti, kaji' do 1945. je zaposlovalo le po •»O delavcev, po vojni pa nekako po 60 do 80, medtem ko so stroji Jn naprave pre- zastareli (nekaj med njimi jnJi je še iz prv; h lqt. torej starih 80 let!!!), delovni način', pogoji in prostori so ves čas skoraj nespremenjeni, skratka, vse je v sedanjih prostorib ostalo skoraj tako kot nekoč, le obseg proizvodnje je štirikrat večji! VELIKO PRIZADEVANJE KOLEKTIVA KOVINSKEGA PODJETJA 2ALEC ZA REKONSTRUKCIJO IN PRESTAVITEV O neumornem pozadevanju ko- lektiiva ves čas po drugi svetovni vojni, da vsaj preuredi delo'vne pioS^vje teJko, da ho>±o 'ustrezali mi­ nimalnim zahtevam higiene, ozi­ roma, da si omogoSi rast, bi bilo m'oč napisati veliko. Toda raje za zdaj zapik! Opiši- mo le »vse opraviljene posle za gradnjo KOVINSKE TOVARNE Zafiec na stavbišou med žeiernico Celjis—Žalec in ceato I. reda Ljuto- Ijena^—iMaribor«! ODLOf-BA ObLO štev 03-KOT-14/1-1950 z dne 8. 4. 19(i0: . . . »Kovinskemu pod­ jetju Žalec se drvol: uporaba zemlji'ikih parcel SI. 897/1 objekt, s pogojem, da se izrooolnjo pismene zahteve bolnice No­ vo Celje od 28. 5. 1960 . . .« SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE - PLJUČNI ODDELEK Novo Celje. štev. 02-0-59/1-60 z dne 28 3. 1960: . . . »Lokacija na parceli št. 897/1. Soglašamo s pogcji: morebitne dimnike je treba opremMi z, napravami za ponolno ."zgorevanje plinov in saj in z lovilci saj in isker: prepre­ čitev prevelikega hrupa v večernih in nočnih urah; nadalje proti bolnici se podjetje ne sme razvijati! . . .« ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE - Ljubljana - 1020/14089 - 2i. X. 1959: ». . . Soglašamo s povečavo od'ema električne energ-je! . . .« ELEKTRO-CELTE št. 1728 z dne 8. 2. 1961: »... Soglasje o dobavi . električne energije! . . .« KOMUNALNA UPRAVA Žalec - štev. 69/59 z dne 23. 10. 1959: ». . . Dovolju­ jemo priključek vodnih instalacij . . .« Isti kot prej: štev. 69/59 z dne 23. 10. 19'9: ». . . Dovoljujemo priključek kana­ lizacije . . .« REVERZ h gradnji industrijskega ob­ jekta Kovinskega podjetja Žalec, ki »bo stal v km 8.300 desno proge Celje—Dra­ vograd in bo oddaljen 26,70 m od osi tira ter 13,00 m od železniške meje . . .« Štev. 1321/5-11/4-60. UDRUŽENJE MAŠINOGRADNJE JU­ GOSLAVIJE Beograd - Broj IIMS/RŠ- 5018 z dne 7. IX. 1960: ». . . Udruženje daje pozitivno mišljenje, da Vaše posto­ jeće kapacitete livnice rekonstruišete u cilju specializacije, povećanja kapaciteta proizvodnje sivog liva za potrebe lokalne industrije . . .« DOBAVITELJI, ki so se že doslej pismeno obvezali: »ODPAD« Celje: 113 ton starega železa letno, KOKSARNA »BORIS KIDRIČ« Lu­ kavac: 415 tona koksa godišnje, SURO­ VINA« Maribor: 1000 ton litine letno in ŽELEZARNA ŠTORE: vse potrebne koli­ čine surovega železa itd.! ODJEMALt:i s pismenimi obvezami: TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV Hrastnik: letno najmanj 10 ton >izdelkov, IP »GORENJE« Šmartno ob Paki: 600 do 700 ton litine letno, STROJNA TOVARNA Trbovlje: letno ca. 150 ton odlivkov sive litine, INDUSTRIJSKA RUDARSKA ŠO­ LA Zagorie: 500 do 1000 ton odlivkov sive litine. KERAMIČNA INDUSTRIJA Liboje: ca. 10 ton letno. CINKARNA Celje: ca. 50 ton letno. »JUTEKS« Žalec ca. 5 ton letno. »AGROSERVIS« Šempeter v Sa­ vinjski dolini: ca. 60 ton letno, KOVIN­ SKO PODJETJE »KLIMA« Celje: ca. 5 ton letno. »EMAJLIRKA« Celje: 40 ton letno, TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD: ca. 5 ton letno, TOVARNA ANHOVO: ca 120 ton vodovodnih armatur in drugih odi t- kov letno. KOVINOTEIINA Celje: ca. IjlO ton armatur, zasunov, hidrantov, talnih sifonov, kanalskih rešetk in cestn-h kap, »METALKA« Ljubljana: ca. 120 ton, »GRAMATA« Zagreb: ca. 40 ton itd.! SOGLASJE OLO CELJE OLO - ZAVOD ZA PLANIRANJE - CELJE štev. 07-159/1-61 z dne 28. 3. 1951 sDoroča: ». . . Vaš predlog Imvestioij smo skrbno proučili n z njim soglašamo. Ves program rekonstrukcije smo upoštevali v oerspektivnem družbenem planu okra­ ja Celje 1961—1965. V letnem družbenem planu 1961 pa smo že predvideli začetek gradnje I. faze (gradnja livarne). . . . Soglašamo s predvidenim predra­ čunom' za vso rekonstrukciijo (vse faze) v znesku ca. 230,000.000 din. . . . Soglašamo s finansiranjem I. faze v 1961 v znesku 55,000.000 din: 1. Lastna sredstva 15,000.000 din, 2. Sredstva ObLO Žalec 10,000.000 din in 3. Sredstva iz investcijskega sklada OLO Celje 30,000.000 din. . . . Ker je Vaš investicijski program vsklajen z družbenjm planom, ga bomo imelii v evidenci in bomo posredovali . . . Priporočamo Vam. da nadaljujete z de­ lom na investicijskem elaboratu in s teh­ ničnimi pripravami . . . Svetujemo Vam, da začnete s I. fazo gradnje! . . .« ZAKLJUČEK Kratiko! »Vse je nared! Začetek V maju 1961. Po zaključeni rekon­ strukciji bi bila letna zmoglji'vast KOVINSKE TOVARNE ŽALEC ca. 2.000 ton izdelkov vseh vrst. Delavcev in uskižbemcev 300 do 400«! GRMENJE Z JASNEGA NEBA Vse kaže, da »sunek v možgane« diskutanta na zboru volivcev o drugi ožji Ickacijii že učinkuje'... Tehtni paTaisleki urbamistične ure­ ditve Žalca! Zale^ se m'Cira ven­ darle preLeviitl iz trga v mesto! Razmahu turizma v Zaleu seda­ nja, odobrena lokacija ne godi! ...Itd.! Ze, že! Toda, dovtoilite javno vprašanj e: »Ali je mogoče, da o vsem tem ni razmislil in vse potrebno ukre­ nil niliče vsa ta leta nazaj?« Medtem je delovni kolektiv Ko- vinsckga poidjetja Zailec izdal sa­ mo za iizdeiavo raznih elaboraitov več milij'cnov din, priipiravil s skrajnim vairoevanjem začetna las'jna finančna sredstva v povsann zadostnih zn.ssikih, se že vieselil preselitve v sodobne prostore, kjer ne ibo več zdravstveno ogro­ žen ... Ze sikoraj legendarno piotrpežljd'v in disciipiliniran koIeiktiA^ čalka! Z njiim tudi mnogi državljani z domici'jom v Žalcu. Jaka Slcfcan Ročno dvigalo v livarni. Konstrukcija lesena, nosilnost 2 toni, zgra jena hkrati z livarno 1900 (!)