KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
38.
KOS.
V LJUBLJANI, dne 10. maja 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
249. Kraljeva odločba o ukinitvi kraljevskih poslaništev v Bernu, Madridu in Haagu in kraljevskega odpravništva poslov v Rigi.
230. Zakon o izpreniembah in dopolnitvah zakona o volitvah poslancev za narodno skupščino.
251. Odločba o natisku taksnih papirjev.
252 Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v ietu 1933.
253. Izpremembe v staležu državnih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Zakoni in kraljevske uredbe.
249.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
odločamo*
na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra brez portfelja, in na osnovi § 37. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije z dne 25. marca 1930., naj se ukinejo: kraljevsko poslaništvo v Bernu; kraljevsko poslaništvo v Madridu; kraljevsko poslaništvo v Haagu, in kraljevsko odpravništvo poslov v Rigi.
Namestnik Našega ministra za zunanje posle, Naš minister brez portfelja, naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 16. februarja 1933.
Aleksander s. r.
Namestnik ministra za zunanje posle, minister brez portfelja dr. Albert Kramer s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne H aprila 1933., št. 82/XXV/245.
250.
Mi
ALEKSANDER I„
po milosti božj} in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji XXV. redni seji, ki jo je imela dne 14. februarja 1933., in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji XXII. redni seji, ki jo je imel dne 23. februarja 1933.,
sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931. z izpremembami in dopolnitvami
ki se glasi:
dne 26. septembra 1931.,*
§ i.
§ 4. se izpreminja in se glasi:
»Za mesto Beograd, Zemun in Pančevo kot eno območje se voli pet poslancev.
Za poedine banovine se voli, in to; za Dravsko banovino 29, za Savsko 75, za Vrbasko 25, za Primorsko 24, za Drinsko 39, za Zetsko 33, za Dunavsko 52, za Moravsko 41 in za Vardarsko 45 poslancev.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. aprila 1933., št. 85/XXVI/256. — Zakon o volitvah narodnih poslancev, glej »Službeni list« štev. 352/55 (395/59, 425/62), zakon o izpremembah in dopolnitvah tega zakona pa »Službeni list« štev. 404/60 iz 1. 1931,
Od teh mandatov v banovinah se razporedi na vsak upravni srez po eden, na sreze: ljubljanskega, mariborskega levi breg, osiješkega, bjelovarskega, splitskega in mostarskega po dva in na mesta zunaj sedežev banovin, ki imajo nad 100.000 prebivalcev, po eden.
Ostanek mandatov se razporedi na banovinska središča, in to: na Zagreb 4, Ljubljano 2, Sarajevo 2, na Banjaluko, Split, Cetinje, Novi Sad, Niš in Skoplje pa po eden.
Poedine banovine se delijo na volilna okrožja, na katera se razporejajo mandati tako-le:
1. Dravska banovina.
Na volilno okrožje št. 1 skupaj 15 mandatov. K volilnemu okrožju št. 1 spadajo ti-le upravni srezi: 1. celjski, 2. dolnjelendavski, ;i. gornjegrajski, 4. konjiški,
5. ljutomerski, 6. mariborski levi breg, 7. mariborski desni breg, 8. murskosoboški, 9. prevaljski, 10. ptujski, 11. slovenjgrajski, 12. šmarski, 13. brežiški, 14. laški.
Na volilno okrožje it. 2 skupaj 14 mandatov. K volilnemu okrožju št. 2 spadajo ti-le upravni srezi: 1. črno-meljski, 2. kamniški, 3. kočevski, 4. kranjski, 5. krški,
6. litijski, 7. logaški, 8. ljubljanski, 9. novomeški, 10. radovljiški, 11. metliški in 12. mesto Ljubljana.
2. Savska banovina.
Na volilno okrožje št. 3 skupaj 10 mandatov. K volilnemu okrožju št. 3 spadajo ti-le upravni srezi: 1. brinj-ski, 2. donjolapaški, 3. gospiški, 4. gračaški, 5. kore-niški, 6. otočaški, 7. perušiški, 8. senjski, 9. udbinski, 10. rabski.
Na volilno okrožje št. 4 skupaj 11 mandatov. K volilnemu okrožju št. 4 spadajo ti-le upravni srezi: 1. cri-kveniški, 2. čabarski, 3. delniški, 4. novljanski, 5. ogu-linski, 6. slunjski, 7. sušaški, 8. vojniški, 9. vrbovski,
10.	kastavski, 11. krški.
Na volilno okrožje št. 5 skupaj 17 mandatov. K volilnemu okrožju št. 5 spadajo ti-le upravni srezi: 1. dugo-selski, 2. jastrebarski, 3. pisarovinski, 4. samoborski,
5.	sisaški, 6. sv. Ivan zelinski, 7. veliko-goriški, 8. zagrebški, 9. glinski, 10. karlovški, 11. kostajniški, 12. petrinj-ski, 13. vrginmostski in 14. mesto Zagreb.
Na volilno okrožje št. 6 skupaj 11 mandatov. K volilnemu okrožju št. 6 spadajo ti-le upravni srezi: 1. iva-neški, 2. klanjški, 3. krapinski, 4. ludbreški, 5. novo-marofski, 6. pregradski, 7. varaždinski, 8. zlatarski,
8.	čakovški, 10. preloški, 11. donjo-stubiški.
Na volilno okrožje št. 7 skupaj 9 mandatov. K volilnemu okrožju št. 7 spadajo ti-le upravni srezi: t. čaz-manski, 2. križevški, 3. bjelovarski, 4. garešniški, 5. dur-itiški, 6. grubišno-poljski, 7. koprivniški, 8. kutinski.
Na volilno okrožje št. 8 skupaj 8 mandatov. K volilnemu okrožju št. 8 spadajo ti-le upravni srezi: 1. brod-ski, 2. daruvarski, 3. novogradiški, 4. novski, 5. pakra-ški, 6. požeški, 7. vinkovški, 8. župnnjski.
Na volilno okrožje št. 9 skupaj 9 mandatov. K volilnemu okrožju št. 9 spadajo ti-le upravni srezi: 1. dja-kovski, 2. donjo-miholjski, 8. našiški, 4. osiješki, 5. slatinski, 6. valpovski, 7. virovitiški, 8. vukovarski.
8.	Vrbaska banovina.
Na volilno okrožje št. 10 skupaj 15 mandatov. K volilnemu okrožju št. 10 spadajo ti-le upravni srezi: 1. ba-
njaluški, 2. dubiški, 3. gradiški, 4. novljanski, 5. der-ventski, 6. kotorovaroški, 7. prijedorski, 8. prnjavorski,
9. dobojski, 10. tesliški, 11. gračaniški, 12. modriški, 13. maglajski, 14. dvorski in 15. mesto Banjaluka.
Na volilno okrožje št. 11 skupaj 10 mandatov. K volilnemu okrožju št. 11 spadajo ti-le upravni srezi: biha-ški, 2. krupski, 3. petrovški, 4. cazinski, 5. kljuški, 6. sanski, 7. bosansko grahovski, 8. mrkonjiški, 9. glamoški,
10. jajški.
4.	Primorska banovina.
Na volilno okrožje št. 12 skupaj 15 mandatov. K volilnemu okrožju št. 12 spadajo ti-le upravni srezi: 1. ben-kovški, 2. biogradski, 3. hvarski, 4. imotski, 5. kninski, 6. preški, 7. šibeniški, 8. sinjski, 9. splitski, 10. braški,
11. makarski, 12. korčulski, 13. metkoviški in 14. mesto Split.
Na volilno okrožje št. 13 skupaj 9 mandatov. K volilnemu okrožju št. 13 spadajo ti-le upravni srezi: 1. kb-njiški, 2. ljubuški, 3. mostarski, 4. stolški, 5. prozorski, 6. Tomislav-grad, 7. livenski, 8. bugojinski.
5. Drinska banovina.
Na volilno okrožje št. 14 skupaj 11 mandatov. K volilnemu okrožju št. 14 spadajo ti-le upravni srezi: 1. čaj-niški, 2. fojniški, 3. rogatiški, 4. sarajevski, 5. visoški,
6.	višegradski, 7. žepški, 8. zeniški, 9. travniški in
10.	mesto Sarajevo.
Na volilno okrožje št. 15 skupaj 7 mandatov. K volilnemu okrožju št. 15 spadajo ti-le upravni srezi: 1. bije-ljinski, 2. brški, 3. kladanjski, 4. srebreniški, 5. tuzlan-ski, 6. vlaseniški, 7. zvorniški.
Na volilno okrožje št. 16 skupaj 11 mandatov. K volilnemu okrožju št. 16 spadajo li-le upravni srezi: 1. azbu-kovški, 2. jadranski, 3. mačvanski, 4. posavo-tamnavski,
5.	pocerski, 6. radevski, 7. valjevski, 8. kolubarski, 9. podgorski, 10. posavski, 11 tamnavski.
Na volilno okrožje št. 17 skupaj 10 mandatov: K volilnemu okrožju št. 17 spadajo ti-le'upravni srezi: 1. arilj-ski, 2. zlatiborski, 3. požeški, 4. raški, 5. užiški, 6. črnogorski, 7. ljubiški, 8. trnavski, 9. dragačevski, 10. moravski.
6. Zetska banovina.
' Na volilno okrožje št. 18 skupaj 9 mandatov. K volilnemu okrožju št. 18 spadajo ti-le upravni srezi: 1. andri-jeviški, 2. beranski, 3. kolašinski, 4. šavniški, 5. bijelo« poljski, 6. mileševski, 7. novo-varoški, 8. pribojski,
9. pljeveljski.
Na volilno okrožje št. 19 skupaj 5 mandatov. K volilnemu okrožju št. 19 spadajo ti-le upravni srezi: 1. tre-, binjski, 2. bileški, 3. gatski, 4. ljubinski, 5. nevesinjski.
Na volilno okrožje št. 20 skupaj 9 mandatov. K volilnemu okrožju št. 20 spadajo ti-le upravni srezi: 1. nik-šiški, 2. danilovgradski, 3. podgoriški, 4. cetinjski, 5. boko-kotorski, 6. barski, 7. dubrovniški, 8. fočanski in 9. mesto Cetinje.
Na volilno okrožje št. 21 skupaj 10 mandatov. K volilnemu okrožju št. 21 spadajo ti-le upravni srezi: 1. de" ževski, 2. dreniški, 3. mitroviški, 4. sjeniški, 5. stude-niški, 6. staviški, 7. podrimski, 8. peški, 9. dakoviški,
10. istoški.
7. Dun&vska banovina.
Na volilno okrožje št. 22 skupaj 6 mandatov. K volilnemu okrožju št. 22 spadajo ti-le upravni srezi: 1. apa-tinski, 2. batinski, 3. dardanski, 4. odžaški, 5. sombor-ski, 6. kulski.
Na volilno okrožje št. 23 skupaj 9 mandatov. K volilnemu okrožju št. 23 spadajo ti-le upravni srezi: 1. pa-lanški, 2. topolski, 3. novo-sadski, 4. staro-bečejski, 5. ža-baljski, 6. senčanski, 7. titelski, 8. mesto Novi Sad in
9. mesto Subotica.
Na volilno okrožje št. 24 skupaj 7 mandatov. K volilnemu okrožju št. 24 spadajo ti-le upravni srezi: 1. ilo-ški, 2. iriški, 3. mitroviški, 4. rumski, 5. staro-pazovski,
6.	šidski, 7. zemunski.
Na volilno okrožje št. 25 skupaj 11 mandatov. K volilnemu okrožju št. 25 spadajo ti-le upravni srezi: 1. veli-ko-bečkereški, 2. novo-bečejski, 3. novo-kanjiški, 4. veli-ko-kikindski, 5. Tomič Jaša, 6. kovačiški, 7. pančevski, 8. alibunarski, 9. belocerkevski, 10. vršaški, 11. kovinski.
Na volilno okrožje št. 26 skupaj 10 mandatov. K volilnemu okrožju št. 26 spadajo ti-le upravni srezi: 1. gro-čanski, 2. jaseniški, 3. kolubarski, 4. kosmajski, 5. po-dunavski, 6. mladenovški, 7. požarevški, 8- ramski, 9. vra-čarski, 10. posavski.
Na volilno okrožje št. 27 skupaj 9 mandatov. K volilnemu okrožju št. 27 spadajo ti-le upravni srezi: 1. kra-gujevški, 2. gruški, 3. lepeniški, 4. orašaški, 5. oplenški,
6.	takovski, 7. kačerski, 8. oraški, 9. moravski.
8. Moravska banovina.
Na volilno okrožje št. 28 skupaj 11 mandatov. K volilnemu okrožju št. 28 spadajo ti-le upravni srezi: 1. be-liški, 2. despotovški, 3. levški, 4. paračinski, 5. resav-ski, 6. temniški, 7. ravaniški, 8. mlavski, 9. homoljski,
10. zviški, 11. golubški.
Na volilno okrožje št. 29 skupaj 9 mandatov. K volilnemu okrožju št. 29 spadajo ti-le upravni srezi: 1. bo-ljevški, 2. brzopalanški, 3. zaglavski, 4. zaječarski, 5. klju-ški, 6. krajinski, 7. negotinski, 8. poreški, 9. timoški.
Na volilno okrožje št. 30 skupaj 11 mandatov. K volilnemu okrožju št. 30 spadajo ti-le upravni srezi: 1. žup-ski, 2. kopaoniški, 3. ražanjski, 4. rasinski, 5. trste-niški, 6. žiški, 7. prokupski, 8. dobriški, 9. kosaniški,
10.	labski, 11. vučitrnski.
Na volilno okrožje št. 31 skupaj 10 mandatov. K volilnemu okrožju št. 31 spadajo ti-le upravni srezi: 1. ale-ksinški, 2. banjški, 3. belo-palanški, 4. lužniški, 5. moravski, 6. nišavski, 7. niški, 8. svrljiški, 9. caribrodski in
10.	mesto Niš.
9. Vardarskn banovina.
Na volilno okrožje št. 32 skupaj 9 mandatov. K volilnemu okrožju št. 32 spadajo ti-le upravni srezi: 1. gali-§ki, 2. gornjo-pološki, 3. donjo-pološki, 4. kačaniški, 5. šarplaninski, 6. podgorski, 7. nerodimski, 8. gračani-ški, 9. gorski.
Na volilno okrožje št. 33 skupaj 12 mandatov. K volilnemu okrožju št. 33 spadajo ti-le upravni srezi: 1. bo-Mljgradski, 2. krivo-palanški, 3. masuriški, 4. poljanski,
5.	preševski, 6. pčinjski, 7. jablaniški, 8. leskovški, 9. vla-sotinški, 10. žegligovski, 11. kratovski, 12. gnjilanski.
Na volilno okrožje št. 34 skupaj 10 mandatov. K volilnemu okrožju št. 34 spadajo ti-le upravni srezi: l.bitolj-®ki, 2. debarski, 3. kičevski, 4. prilepski, 5. ohridski,
6.	prespanski, 7. struški, 8. kruševski, 9. morihovski,
10.	poreški.
Na volilno okrožje št. 35 skupaj 14 mandatov. K volilnemu okrožju št. 35 spadajo ti-le upravni srezi: 1. ko-čanski, 2. maleški, 3. ovče-poljski, 4. radoviški, 5. carevo-selski, 6. štipski, 7. veleški, 8. dojranski, 9. devdelijski,
10.	kavadarski, 11. negotinski, 12. strumiški, 13. skopelj-ski in 14. mesto Skoplje.
Razen tega se voli še toliko poslancev, kolikor je nosilcev vsedržavnih kandidatnih list, ki so dobile nad
50.000	glasov.
§ 2-
V § 6., prvem odstavku, se poslednji stavek izpre-minja in se glasi: »To delo mora opraviti državni odbor in objaviti v ,Službenih noviiiah' najkesneje 30 dni pred dnevom volitev.«
V § 6., drugem odstavku, se izpreminja poslednji stavek in se glasi: »Državnemu odboru predsedujeta izmenoma predsednik senata in predsednik narodne skupščine.
§ 3.
§ 9. se izpreminja in se glasi:
»Volilne pravice nima:
1. kdor je obsojen z izvršno sodbo na robijo ali za-točenje ali na strogi zapor ali zapor, daljši od leta dni, dokler se mu pravice ne vrnejo;
2. kdor je obsojen z izvršno sodbo na izgubo častnih pravic za čas, dokler ta kazen traja;
3. kdor je v stečaju (konkurzu);
4. kdor je pod skrbstvom;
5. kdor je obsojen z izvršno sodbo na izgubo volilne pravice zaradi volilnih kaznivih dejanj.«
§ 4.
§ 11., drugi odstavek, se izpreminja in se glasi:
»Narodni poslanci ne smejo biti obenem državni ali banovinski dobavitelji ali podjetniki.«
§ 12., prvi odstavek, se izpreminja in se glasi:
»Aktivni državni in banovinski uradniki ne smejo kandidirati za narodne poslance.«
§ 12., poslednji odstavek, se ukinja.
§ 5.
§ 13. se izpreminja in se glasi:
»Mandat izgube poslanci:
1. ki izgube volilno pravico;
2. ki sprejmejo, ko traja njih poslanski mandat, državno ali banovinsko službo;
3. ki opravljajo, ko traja njih poslanski mandat, z državo ali banovino dobaviteljske ali podjetniške posle.
Odredba pod 2., kolikor se nanaša na državno službo, ne velja za ministre.«
§ 6. -
Naslov pod V. pred § 17. se izpreminja in se glasi:
V. Sestavljanje kandidatne liste.
§ 17. se ukinja.
§ 7.
§ 18. se izpreminja in se glasi:
»Državna kandidatna lista se sestavlja tako-le:
Na čelu se označi dan volitve. Potem se označi nosilec državne kandidatne liste, njegov poklic in bivališče.
Nato se označijo: ime in priimek, poklic in bivališče kandidatov za vse volilne enote v državi. Pod kandidatovo ime se zapiše za vsako volilno enoto ime In priimek, poklic in bivališče njegovega namestnika.
Pod imena nosilca liste, sreskih kandidatov in njih namestnikov se napišejo ločeno imena dveh predstavnikov te liste za glavni volilni odbor in dveh njiju namestnikov kakor tudi imeni po enega predstavnika in po enega njegovega namestnika za volišča.
Tako sestavljeno listo predloži najmanj po 30 predlagateljev (pravnih volilcev) iz vsakega upravnega sreza izmed polovice skupnega števila upravnih srezov v državi, toda tako, da so ti upravni srezi na ozemlju vsaj dveh tretjin banovin.
Nepismene predlagatelje podpiše z njih pristankom kdo drugi, ki pa se mora tudi podpisati.
Z državno kandidatno listo so predlagatelji dolžni predložiti sodišču tudi pismeno izjavo nosilca, vsakega kandidata in njegovega namestnika, ki se glasi; »Podpisani kot nosilec državne kandidatne liste — kot poslanski kandidat — kot namestnik narodnega poslanca
za srez ........................... izjavljam,	da pristajam
na to kandidaturo, in se zavezujem, da bom v svojem političnem delovanju varoval državno celoto in delal za narodno edinstvo in da ne bom pristopil k verskim, plemenskim in pokrajinskim strankarsko-političnim združbam.« Pridržki k tej izjavi niso dovoljeni. Podpis na izjavi mora biti overovljen po pristojnem sreskem sodišču, kjer pa takega sodišča ni, po pristojnem prvostopnem odnosno okrožnem sodišču.
Zavoljo pravilnosti liste predlagatelji niso dolžni, označiti na kandidatni listini, ki jo predlagajo, predstavnika in njegovega namestnika za vsa volišča.
Predstavniki za poedina volišča kakor tudi njih namestniki morajo biti iz občine, kjer se vrši glaso.vanje, in vpisani v njen stalni volilni imenik.
Brez vprašanja in odobritve se ne sme nikdo označiti in na listi zapisati za predstavnika nosilca državne kandidatne liste ali predstavnikovega namestnika.
Če kdo zve, da je na katerikoli listi vpisan za predstavnika ali namestnika brez svoje vednosti in odobritve, ima pravico izjaviti kasacijskemu sodišču v Beogradu, da tega ne sprejme, in sodišče ga mora izbrisati ter o teni obvestiti enega izmed predlagateljev državne kandidatne liste.«
§ 8.
V § 20., prvem odstavku, se izpreminja prvi stavek ln se glasi:
»Državno kandidatno listo smejo podpisati kot predlagatelji samo tisti, ki so vpisani v stalne volilne imenike.«
V § 20. se med predposlednjim in poslednjim odstavkom dodaja nov odstavek, ki se glasi:
»Osporavati podpjs predlagateljev je dopustno najdalj 8 dni od dne predaje liste sodišču.«
•	§	9
§ 21. se izpreminja in se glasi:
»Vsaka državna kandidatna lista mora imeti najmanj po enega kandidata v vsakem upravnem srezu, kjer se voli en poslanec, in po dva, kjer se volita dva poslanca, po enega kandidata v mestu, za katero se voli poslanec, kakor tudi po enega kandidata za vsak sod..' banovine, za katerega se voli poslanec, po dva ali več,
kjer se volita dva ali se voli več poslancev, in po pet kandidatov za upravno območje mesta Beograda, Zemuna in Pančeva (§ 4.); vsak teh kandidatov mora imeti svojega namestnika. V istem upravnem srezu, mestu, odnosno na sedežih banovin in v upravnem območju mesta Beograda, Zemuna in Pančeva ima državna kandidatna lista lahko tudi več sreskih kandidatov, odnosno več skupin kandidatov.
Sreski kandidati lahko kandidirajo največ v treh volilnih enotah; v tem primeru morajo biti vezani z isto državno listo.
Ena oseba sme biti na isti listi kandidat v dveh volilnih enotah in v tretji namestnik ali pa v eni volilni enoti kandidat in v dveh namestnik.
Namestnik sreskega kandidata je na isti listi lahko namestnik v treh volilnih enotah.
Če se izprazni kakorkoli mesto poslanca, ki je izvoljen kot sreski kandidat, pride na njegovo mesto njegov namestnik.
Kdor je izvoljen na več mestih za narodnega poslanca, se mora najdalj v 3 dneh, ko mu skupščina volitev potrdi, izjaviti, za katero mesto sprejema poslanski mandat.«
§ 10.
§ 22. se ukinja.
§ 23. se izpreminja in se glasi:
»Vsa mesta so s srezi, na katerih ozemlju leže, ena volilna enota, izvzemši mesta, za katera se kot banovinske sedeže voli po § 4. poslanec, odnosno se volijo poslanci, in razen mest, ki imajo nad 100.000 prebivalcev.«
§ 24. se ukinja.
§ H-
§ 25. se izpreminja in se glasi:
»Dva izvoda tako sestavljene državne kandidatne liste mora predložiti najmanj pet predlagateljev naj-kesneje 15 dni pred volitvami kasacijskemu sodišču v Beogradu v potrditev in ju predati predsedniku ali njegovemu namestniku, ki jim mora o prejemu takoj izdati potrdilo.
Sodišče se mora najprej iz predloženih potrdil pristojnih sreskih, odnosno prvostopnih ali okrožnih sodišč uveriti, ali so predlagatelji res vpisani v stalni volilni imenik, ali jih je potrebno število po § 18. in ali je priložena pismena privolitev in izjava nosilca, sreskih kandidatov in njih namestnikov po § 18.; ko se o tem uveri, potrdi listo. En potrjeni izvod vrne predlagateljem proti potrdilu najdalj v treh dneh od dne prejema, drugega pa hrani pod svojim pečatom na varnem kraju; od tega izvoda je poslati takoj prepis upravi Državne štanipa-rije, da se objavi v prvi številki »Službenih novin kraljevine Jugoslavije« in v službenih organih kraljevskih banskih uprav pod zaglavjem: »Kandidati za narodne poslance.«
§ 12.
§ 27. se izpreminja in se glasi:
»Vsako državno kandidatno listo, Čim je izročena javnosti, sme vsakdo prepisati ali ponatisniti.«
§ 13.
§ 28. se izpreminja in se glasi:
»Državna kandidatna lista, če je že izročena kasacijskemu sodišču v Beogradu, najsi še ni potrjena, se ne more več preklicati in tudi ne kako izpreminjati. Če pa kateri izmed predlaganih kandidatov umre ali če izgubi
pravico, biti izvoljen, se sme namesto njega predlagati drug kandidat.
Take izpremembe v listi so dovoljene samo najdalj do 48 ur pred volitvijo in se potrjujejo na isti način, kakor državna kandidatna lista.«
§ 14.
§ 61. se izpreminja in se glasi:
»Po izidu volitev ugotovi glavni volilni odbor predhodno, katera državna kandidatna lista je dobila največje število glasov (relativno večino), pri čemer sešteje vse glasove, ki so jih dobili vsi kandidati, vezani s to listo v vsej državi.
Nato potrdi glavni volilni odbor za poslance vse nosilce tistih državnih kandidatnih list, ki imajo v vsej državi nad 50.000 glasov.
V upravnem območju mesta Beograda, Zemuna in Pančeva pripadajo tri petine, t. j. trije mandati tisti državni kandidatni listi, ki je dobila v vsej državi največje število glasov, in to kandidatom v tistem vrstnem redu, kakor so označeni na državni kandidatni listi.
Če je več skupin po pet kandidatov vezanih z najmočnejšo državno kandidatno listo, pripadejo ti mandati tisti skupini, ki je dobila relativno večino med vsemi skupinami, vezanimi z najmočnejšo državno kandidatno listo. Razdelitev mandatov na poedine kandidate se vrši prav tako, kakor v prvem primeru. Ostala dva mandata se porazdelita tako-le: Če je dobila najmočnejša državna kandidatna lista absolutno večino glasov, oddanih v območju mesta Beograda, Zemuna in Pančeva, se razdeli ta ostanek med vse državne kandidatne liste, pri čemer se šteje semkaj tudi najmočnejša. Število glasov, ki jih je skupaj dobila vsaka državna kandidatna lista v upravnem območju mesta Beograda, Zemuna in Pančeva, se deli z 1 in 2. Od števil, dobljenih s takim deljenjem, se vzameta dve največjiin se po teh številih dodelita ta dva mandata državnim kandidatnim listam. Glede razdelitve teh dveh mandatov med poedine kandidate veljajo odredbe o razdelitvi prvih treh petin mandatov.
Državni kandidatni listi, ki je dobila največje število glasov v vsej državi, se dodele tri petine skupnega števila narodnih poslancev od tistega števila, ki spada na vse banovine.
Te tri petine mandatov se porazdele na poedina volilna okrožja, in to:
1. Dravska banovina.
Na	volilno	okrožje	št. 1	skupaj 9 mandatov; na
volilno okrožje št. 2 skupaj 8 mandatov.
2. Savska banovina.
Na	volilno	okrožje	št. 3	skupaj 6 mandatov; na
volilno	okrožje	št. 4 skupaj	7 mandatov; na volilno
okrožje	št. 5 skupaj 10	mandatov; na volilno okrožje
St. 6 skupaj 7 mandatov; na volilno okrožje št. 7 skupaj 5 mandatov; na volilno okrožje št. 8 skupaj 5 mandatov; Ha volilno okrožje št. 9 skupaj 5 mandatov.
3; Vrbaska banovina.
Na volilno okrožje št. 10 skupaj 9 mandatov; na volilno okrožje št. 11 skupaj 6 mandatov.
4.	Primorska banovina.
Na volilno okrožje št. 12 skupaj 9 mandatov; na volilno okrožje št. 13 skupaj 5 mandatov.
5.	Urinska banovina.
Na volilno okrožje št. 14 skupaj 7 mandatov; na volilno okrožje št. 15 skupaj 4 mandate; na volilno okrožje št. 16 skupaj 7 mandatov; na volilno okrožje št. 17 skupno 6 mandatov.
6.	Zctska banovina.
Na volilno okrožje št. 18 skupaj 5 mandatov; na volilno okrožje št. 19 skupaj 3 mandati; na volilno okrožje št. 20 skupaj 6 mandatov; na volilno okrožje št. 21 skupaj 6 mandatov.
7. Donavska banovina.
Na volilno okrožje št. 22 skupaj 4 mandfaie; na volilno okrožje št. 23 skupaj 5 mandatov; na volilno okrožje št. 24 skupno 4 mandati; na volilno okrožje št. 25 skupaj 7 mandatov; na volilno okrožje št. 26 skupaj 6 mandatov; na volilno okrožje št. 27 skupaj 5 mandatov.
8. Moravska banovina.
Na volilno okrožje št. 28 skupaj 7 mandatov; na volilno okrožje št. 29 skupaj 5 mandatov; na volilno okrožje št. 30 skupaj 7 mandatov; na volilno okrožje št. 31 skupaj 6 mandatov.
9. Vardarska banovina.
Na volilno okrožje št. 32 skupaj 5 mandatov; na volilno okrožje št. 33 skupaj 7 mandatov; na volilno okrožje št. 34 skupaj 6 mandatov; na volilno okrožje št. 35 skupaj 9 mandatov.
Ti mandati se porazdele v poedinih volilnih okrožjih pred vsem na tiste kandidate, vezane z najmočnejšo kandidatno listo, ki imajo v srezu, mestu, odnosno na banovinskem sedežu proti vsem ostalim kandidatom tega sreza, mesta, odnosno banovinskega sedeža absolutno večino glasov, in to vrstoma po velikosti števila dobljenih glasov. Če niso s tem omenjene tri petine izčrpane, se razdele ostali mandati po vrsti na sreze, mesta, odnosno banovinske sedeže, ki so najmočnejši po seštevku glasov, ki so bili oddani za vse kandidate v srezu, mestu, odnosno banovinskem sedežu, vezane z najmočnejšo državno kandidatno listo. Ti mandati pripadejo tistim sreskim kandidatom, ki so dobili med vsemi ostalimi kandidati tega sreza, mesta, odnosno banovinskega sedeža, vezanimi s to listo, relativno večino.
Pri tej razdelitvi mandatov se štejejo mesta, za katera se kot sedeže banovin volijo poslanci, in mesta nad 100.000 prebivalcev prav tako, kakor ostali upravni srezi. V srezih in mestih, za katere se volita po dva ali se voli po več poslancev, se proglase za izvoljene vsi kandidati, če je po absolutni večini, odnosno po moči seštevkov glasov, ki so bili oddajii za vse skupine kandidatov tega sreza, odnosno mesta, vezane z državno kandidatno listo, stopil ta srez, odnosno stopilo mesto v vrsto za dodelitev mandata. Če je več skupin po dva ali do več kandidatov, vezanih z najmočnejšo državno
listo, se proglase za poslance vsi kandidati tega sreza, odnosno mesta tiste skupine, ki je dobila relativno večino med skupinami, vezanimi s to najmočnejšo državno kandidatno listo.
Ostanek dveh petin mandatov se razdeli na poedina volilna okrožja, in sicer:
1. Dravska banovina.
Na volilno okrožje št. 1 skupaj 6 mandatov; na volilno okrožje št. 2 skupaj 6 mandatov.
2. Savska banovina.
Na volilno okrožje št. 3 skupaj 4 mandati; na volilno okrožje št. 4 skupaj 4 mandati; na volilno okrožje št. 5 skupaj 7 mandatov; na volilno okrožje št. 6 skupaj 4 mandati; na volilno okrožje št. 7 skupaj 4 mandati; na volilno okrožje št. 8 skupaj 3 mandati; na volilno okrožje št. 9 skupaj 4 mandati.
3. Vrbaska banovina.
Na volilno	okrožje št. 10	skupaj 6	mandatov;	na
volilno okrožje	št. 11 skupaj 4	mandati.
4.	Primorska banovina.
Na volilno	okrožje št. 12	skupaj 6	mandatov;	na
volilno okrožje	št. 13 skupaj 4	mandati.
5. Drinska banovina.
Na volilno okrožje št. 14 skupaj 4 mandati; na volilno okrožje št. 15 skupaj 3 mandati; na volilno okrožje št. 16 skupaj 4 mandati; na volilno okrožje št. 17 skupaj 4 mandati.
6. Zctska banovina.
Na	volilno	okrožje	št.	18	skupaj	4	mandati;	na
volilno okrožje št. 19 skupaj 2 mandata; na volilno okrožje št. 20 skupaj 3 mandati; na volilno okrožje št. 21 skupaj 4 mandati.
. 7. Dunavska banovina.
Na	volilno	okrožje	št.	22	skupaj	2	mandata;	na
volilno okrožje št. 23 skupaj 4 mandati; na volilno okrožje št. 24 skupaj 3 mandati; na volilno okrožje št. 25 skupaj 4 mandati; na volilno okrožje št. 26 skupaj 4 mandati; na volilno okrožje št. 27 skupaj 4 mandati
8. Moravska banovina.
Na	volilno	okrožje	št.	28	skupaj	4	mandati;	na
volilno okrožje št. 29 skupaj 4 mandati; na volilno okrožje št. 30	skupaj 4 mandati;	na	volilno	okrožje
št. 31 skupaj 4	mandati.
9. Vardarska banovina.
Na	volilno	okrožje	št.	32	skupaj	4	mandati;	na
volilno okrožje	št. 33 skupaj 5 mandatov; na	volilno
okrožje št. 34	skupaj 4 mandati;	na	volilno	okrožje
št. 35 skupaj 5	mandatov.
V tistih volilnih okrožjih, kjer znaša seštevek glasov z vseh ostalih državnih kandidatnih list manj, nego število glasov najmočilejše državne kandidatne liste, se
razdeli ta ostanek mandatov med vse državne kandidatne liste, vštevši listo, ki je dobila v teh volilnih okrožjih največje število glasov.
Ti mandati, ki še pripadajo vsakemu volilnemu okrožju, se dodele tistim kandidatom, ki imajo v svojih srezih absolutno večino oddanih glasov, in to vrstoma po velikosti števila dobljenih glasov.
Če s tem niso izčrpani vsi mandati teh dveh petin, se razdele tisti, ki še ostanejo, med vse kandidate državne liste sorazmerno po številu glasov, ki so bili oddani v tem volilnem okrožju za vse sreske kandidate, vezane s poedinimi državnimi listami, in to tako-le: Število glasov, ki jih je skupaj dobila vsaka državna kandidatna lista v poedinem volilnem okrožju, se deli z 1, 2, 3, itd. in naposled s številko, ki ustreza številu mandatov, ki dotičnemu volilnemu okrožju še pripada. Od števil, dobljenih s takim deljenjem, se vzame toliko največjih, kolikor še pripada mandatov temu volilnemu okrožju, in po teh številih se dodeli število mandatov vsaki listi. Kolikor se je vzelo teh števil izmed tistih količnikov, dobljenih, če se deli število glasov ene liste s številkami 1, 2, 3 itd., toliko mandatov pripada tej listi. Ti mandati se dodele v poedinih volilnih okrožjih po vrsti srezom, mestom, odnosno banovinskim sedežem, najmočnejšim po seštevku glasov, ki so bili oddani za vse kandidate v srezu, mestu, odnosno na banovinskem sedežu, vezane z dotično listo, v katerih ta lista ni več dobila mandata. Ti mandati pripadajo tistim sreskim kandidatom, ki so dobili med vsemi ostalimi kandidati tega sreza, mesta, odnosno banovinskega sedeža, vezani s to listo, relativno večino.
Če ni dobila kakšna državna kandidatna lista v vsej državi niti 50.000 glasov, se ne udeležuje razdelitve mandatov.
Če se primeri, da imata dve najmočnejši državni kandidatni listi enako število glasov, je volitve drugo naslednjo nedeljo ponoviti, računaje od dne, ko ugotovi glavni volilni odbor izid prvih volitev.
§ 15.
Minister pravde se pooblašča, da daje avtentična tolmačenja tega zakona, minister za notranje posle pa, da izda vsa potrebna navodila za izvrševanje tega zakona.
§ 16.
' Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 24. marca 1933.
Aleksander s. r.
Minister za notranje posle	Predsednik
Ž. Lazič s. r.	ministrskega sveta
Videl	dr. M. Srškič s. r.
in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata,	(Sledijo	podpisi
minister pravde	ostalih	gg.	ministrov.)
Bož. Maksimovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
251.
Natisk taksnih papirjev.*
Ker se je pokazala potreba, da se uprosti postopek glede pobiranja takse za carinske prijave, odločam
na osnovi člena 38. zakona o taksah tako-le:
Za plačilo takse iz tar. post. 202. taksne tarife za carinske prijave se natisnejo taksni papirji z vtisnjeno takso 7-50 dinarjev.
Vse ostale podrobnosti glede izdelave teh prijav izdela oddelek za davke sporazumno z oddelkom za carine in upravo državnih monopolov.
Katerega dne se naj ti papirji dajo v obtek, odredim pozneje.
V Beogradu, dne 10. marca 1933.; št. 20.948.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
Banove uredbe.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
11.	No. 8735/3.
Občina Kropa, v srezu Radovljica, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 120—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 120'—,
c) od 100 1 piva Din 100—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—,
d) od goveda nad 1 letom Din 30'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 15'—,
f) od prašičev Din 15’—,
g) od drobnice Din 5'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 100'—. S tem se razveljavlja objava glede občinskih trošarin v tej občini z dne 13. aprila 1933., II. No. 8735/1, Sl. list 217/32 iz 1. 1933.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. maja 1933.
U. No. 302/4.
Občina Nemška loka, v srezu Kočevje, bo pobirala °d dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. Baslednje občinske trošarine:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. marca 1933., št. 63/XVIII/189,
a)	od	100	1	vina Din	100'—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	100—,
c)	od	100	1	piva Din	50-—,
č)	od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25’—,
e) od goveda pod 1 letom Din 15—
f) od prašičev Din 15'—,
g) od drobnice Din 5—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. aprila 1933.
II.	No. 7571/1.
Občina Renkovci, v srezu dolnjielendavskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 10O-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. aprila 1933.
II.	No. 8966/1.
Občina Stražišče, v srezu Kranj, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	70’—,
c) od	100	1	piva Din	30'—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 6—,
e) od goveda pod 1 letom Din 3'—,
f) od prašičev Din 3-—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50’—,
h) od drobnice Din 3-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. aprila 1933.
II.	No. 2263/4.
Občina Studenec-Ig, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 40—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 12-50,
f) od prašičev Din 12-50.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. aprila 1933.
II.	No. 3556/1.
Občina št. Peter, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 75—,
c) od 100 1 piva Din 50—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—,
d)	od	100 1 sadnega mošta	Din	10'—,
e)	od	goveda nad 1 letom	Din	25'—,
f)	od	goveda pod 1 letom	Din	15'—,
g)	od	prašičev Din 15-—,
h)	od	drobnice Din 5’—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. aprila 1933.
II.	No. 7624/1.
Občina Vaneča, v srezu Murska Sobota, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 75'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. aprila 1933.
II No. 7083/1.
Občina Večeslavci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	ICO	1	vina Din	100’—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. aprila 1933.
II.	No. 6762/1.
Občina Vrtiče, v srezu mariborskem 1. br., bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100,
e)	od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. aprila 1933.
253.
Izpremembe
v staležu državnih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Z odlokom kralj, banske uprave z dne 13. aprila
1933., 1. No. 1730/1, je postavljen Dželebedžič S t e v a n, arhivski uradnik devete položajne skupine pri komisariatu žel. in obmejne policije na Rakeku, za arhivarja VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralj, banske uprave z dne 13. aprila
1933., I. No. 1329/2, je postavljen Fradel Fran, pod-nadzornik agentov II. razreda v deseti položajni skupini
pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za pod-nadzornika agentov I. razreda IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralj, banske uprave z dne 13. aprila
1933., I. No- 2942/1, je postavljen Luštek Josip, pod-nadzornik agentov II. razreda v deseti položajni skupini pri upravi policije v Ljubljani, za podnadzornika agentov I. razreda IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralj, banske uprave z dne 13. aprila
1933., I. No. 2944/1, je postavljen Močan Fran, pod-nadzornik agentov II. razreda v deseti položajni skupini pri upravi policije v Ljubljani, za podnadzornika agentov I. razreda IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralj, banske uprave z dne 13. aprila
1933., 1. No. 2943/1, je postavljen Nanut Fran, pod-nadzornik agentov II. razreda v deseti položajni skupini pri upravi policije v Ljubljani, za- podnadzornika agentov I. razreda IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 13. aprila 1933., I. No. 2946/1, je postavljen Rep še Alojzij, podnadzornik agentov II. razreda v deseti položajni skupini pri upravi policije v Ljubljani, za podnadzornika agentov I. razreda IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralj, banske uprave z dne 13. aprila
1933., I. No. 2947/1, je postavljen Slavujevič D jo k a, arhivski uradnik devete položajne skupine pri komisariatu žel. in obmejne policije na Jesenicah, za arhivarja VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralj, banske uprave z dne 13. aprila
1933., I. No. 2949/1, je postavljen Tabernik Alojzij, podnadzornik agentov II. razreda v deseti položajni skupini pri upravi policije v Ljubljani, za podnadzornika agentov I. razreda IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralj, banske uprave z dne 13. aprila
1933., I. No. 2950/1, je postavljen Turin Maks, podnadzornik agentov II. razreda v deseti položajni skupini pri upravi policije v Ljubljani, za podnadzornika agentov I. razreda IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralj, banske uprave z dne 13. aprila ,1933., L No. 2952/1, je postavljen Vrečar Anton, podnadzornik agentov II. razreda v deseti položajni skupini pri upravi policije v Ljubljani, za podnadzornika agentov I. razreda IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kralj, banske uprave z dne 13. aprila
1933., I. No. 2945/1, je postavl jen R e 1 j i č Peter, policijski agent III. razreda — zvaničnik tretje skupine pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega agenta II. razreda — zvaničnika II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 26. aprila 1933., L No. 2680/2, je bil upokojen Remec Jernej, policijski nadstražnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otinar MiclnUek v Ljubljani.
Slov-. 38
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 38. kosu IV. letnika z dne 10. maja 1933.	_________
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 2364/20.	1225
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. aprila do 30. aprila 1933
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
■55
e
58
Skupina tiluznih bolezni.
Brežice ..........  .
Gornjigrad ......
Konjice ...•••.>
Logatec............  »
Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Maribor desni breg
Novo mesto...........
Radovljica ..........
Slovenjgradec
21
1
Vsega .
Škrlatinka. — Scarlatina.
8 1
_2
14
Brežice .......
Celje ..............
Kranj
Konjice ••*».*.
Krško
Litije
Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Maribor levi bree Novo mesto . . . . Prevalje . . . . Slovenjgradec . . •
Vseea
41
7 13 — 35
Ošpice. — Morbilli.
Brežice .... Celje (mesto) Ljubljana (mesto)
Metlika............
Šmarje pri Jelšah
Vsesa
« 1 » •	2			—	—	2
• III	2	1	2	—	1
• • •	—	1	1	—	—
	10	—	10	—	—
	—	1	—	—	1
a . . •	14	3	13	—	4
Nalezljivo vnetje možganov.
Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Brežice .........	11 — 1 —	—	1
Slovenjgradec		1 1 1 —	—	1
Vsesa . • •	ll.ll-	—	2
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Brežicj			—	i	—	—	1
Litija .........	—	i	—	—	1
Maribor levi breg . ..	—	i	1	—	—
Murska Sobota . ....		i	—	—	1
Ptuj ...... . .....	—	i	—	—	1
ysega . • • | —		5	1	-	4
Srez	1 to o	H ž*	[Ozdraveli	Umrli	«r-e i| o ►
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice ..........	5	—	3		2
Celje ...........	2	4	—			6
Dolnja Lendava		2	—	1	—	1
	1	3	1	1	
	3	4	3			4
	2	—	1			1
	1	—	—			1
	1	—	1			—
Litija ...........	3	—	1			3
Logatec			1	3				3
Ljubljana (srez) ...»	6	1	2			5
Ljubljana (mesto) . > >	11	8	4			10
Ljutomer 				2	—	2			—
Maribor desni breg • •	2	3	1			4
Maribor levi breg . . .	2	2	1	—	3
Maribor (mesto) ...	—	3	—			3
Murska Sobota			1	1	—	—	2
	1	—	1	—	—
Prevalje 		1	1	—		'	2
Ptui			—	1	—			1
Radovljica		1	—	1			—
Slovenjgradec ......	1	—	—			1
Šmarje pri Jelšah ....	3	1	1	—	3
Vsega j . . Šen. — Erys	52 | 30 ipelas.		24	1	57
Brežice .......	1	—	—	—	1
Dolnja Lendava .....	—	1	—	—	1
Kram 			—	1	—	—	1
Konjice		 .	—	1	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	1	2	i			2
Ljutomer 		 .	1	—	1			—
Maribor desni breg . .	—	2	—			2
Maribor (mesto) ....	■2	—	—			2
Metlika		1	—	—	—	1
Novo mesto .......	—	1	—	—	1
Slovenjgradeo		2	—	2	—	—
Šmarje pri Jelšah ....	—	1	1			—
Vsega . . .	8	9	5	-	12
Vranični prisad. — Anthrax.					
Brežice ..........	—	1	—	—	1
	1		—			J
Vsega . . . Rdečke—Ru	1 1 1 beola.		—		2
Celie (mesto)		5	1	5	-	1
Vsega ... I 5 f 1 Hripa — Grippc			5	-	1
Črnomelj	3	3	3	—	3
Kočevje .........	4	—	—			4
Konjice	—	7	—	.		7
Kršk ...........	7	—	4	1	2
Laško	3	—	3	—	—
Ljubljana (mesto) . . .	1	—	1			—
Metlika			—	1	—			1
Slovenjgradec ......	40	—	40	—	—
Šmarje pri Jelšah ....	1	1	2	—	—
Vsega . . .	59	12	53	1	17
Vnetje priušesne slinavke, — epidemica.			Parotitis		
Celje (mesto)		1	-	1	—	—
Slovenjgradec		3	-	3		—
.Vsega . * .	4	-i	4	—	—
Srez
Otrpnjenje tilnika. — acuta.
o.„ = o
o
>
tS
M
•©
tj
O
■S ° O ►
Poiyomyolitis
Litija
Vseea ... I 1 Otročična vročica. — puerperalis.
Litija.............
Ljubljana (srez)
Metlika ...........
Novo mesto . . •
- - 1
Sepsis
> . * .	1	—	—	—	1
. > . .	1	—	—	—	1
....	1	—	—	—	1
....	1	—	—	—	1
a . . •	4	—	—		4
Vseea
Kraljevska banska uprava Dravske
banovine v Ljubljani, dne 4. maja 1933.
*
VI. No. 10035/1.	1229
Odločba.
Na pobudo mag. pliar. Eisenbarta Adolfa iz Ljubljane, ki ima po S b. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili kvalifikacijo za samostojno voditev lekarne, otvarjam predhodno postopanje radi ugotovitve pogojev za otvoritev nov© javne tekam© v Kranju.
Okoliš te lekarne bi tvoril od irtestne hiše proti vzhodu ležeči del občine Kranj.
Prizadete stranke naj tekom 15 dni po objavi te odločbe podajo eventualne ugovore pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Pravica pritožbe se priznava vsem onim lekarnarjem, ki smatrajo, da bi se z otvoritvijo nove javne lekarne njihovi interesi kršili v tolikšni meri, da bi bil njih obstanek ogrožen.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. maja 1933.
Za bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
❖
1244
VIII. No. 3175/1.
Razglas.
Drugi delni risarski tečaj za strokovno izobrazbo učiteljev na strokovnili nadaljevalnih šolali.
Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se priredi drugi delni risarski tečaj za učitelje na strokovnih nadaljevalnih šolah.
Ta risarski tečaj se bo vršil od 3. julija lo inklusive *26. avgusta tekočega leta.
Število udeležencev za ta tečaj je določeno na 30.
Kandidati, ki so v šolskem letu 1931/32 posečali in dovršili I. delni risarski tečaj, imajo pri sprejemu v razpisani II. delni risarski tečaj prednost ter jim je potrebno le javiti, da želijo dovršiti tudi razpisani tečaj, ki ga je smatrati za nadaljevanje lanskega tečaja.
Prijave se morejo izvršiti najkesneje do 31. maja t. 1. in nasloviti na VIII. oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani. Eventualna potrebna dovoljenja za poset tečaja od svoje predpostavljene oblasti si morajo sami preskrbeti.
V primeru, da hi se od lanskih absolventov ne javili vsi v letošnji tečaj, bodo na prazna mesta sprejeti le taki novi prosilci, ki so dovršili I. delni risarski tečaj prejšnja leta.
Ti kandidati morajo predložiti s 5'— Din kolkovane prošnje službenim potem na VIII. oddelek kraljevske banske uprave, najkesneje do 20. junija t. 1. O njih eventualnem sprejemu se bo sklepalo ob pričetku tečaja.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. aprila 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 39—4/33—1.	1184-3—3
Razpis.
Odda se mesto vodje zemljiške knjige pri sreskem sodišču v Ljubljani.
Obenem se zasedejo tudi mesta, ki se izpraznijo tekom tega razpisa ali zaradi njega.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti pri podpisanem predsedniŠtvu v roku 15 dni od prve oibjave tega raz-\risa v »Službenem listu«.
Predsedništvo okrožnega .sodišča v Ljubljani,
dne 1. maja 1933.
*
P 13/33-1.	1255
Oklic.
Tožeča stranka Grm Frančiška, zasebnica v Žlebiču štev. 29, je vložila proti toženi stranki Grm Antonu, pos. v Žlebiču štev. 29, sedaj neznanega bivališča, po skrbniku za čin radi plačila zneska Din 64.11053 s prip. tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 22 maja 1933. ob 9. uri pri tem sodišču v sobi štev. 6.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Igo Janc, odvetnik v Ribnici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Ribnici, dne 6. maja 1933,
*
VI O 59/33-4	1243
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Jaklič Josip, carinski posrednik v Studencih, Sokolska c. 27, je umrl dne
1.	aiprila 1933.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 31. maja 1933. dop ob 11. uri v sobi 4 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bd imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. VI.,
dne 5. maja 1933.
»j.
P 113/33—1	1240
Oklic.
Tožeča stranka Supanek Ida, trgovska sotrudnica pri tt. Savnik Ivan v Kranju, je vložila proti toženi stranki Weichsel Alfredu v Kranju, Kokriško predmestje št. 95, radi Din 320*— k opr. štev. P 113/33 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 3. junija 1933. ob 12. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 6., razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja oficial v p. g. Srečko Rus iz Kranja za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Kranju, odd. II., dne 5. maja 1933.
*
A IV 104/33—4.	1207—3—2
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči
Premrl Ivan, kočar v Zabukovju 11, je umrl istotam dne 26. februarja 1933. brez oporoke. K njegovi zapuščini se je priglasila za dedinjo temeljem zakona njegova vdova Premrl Marija.
Ker sodišču ni znano, ali in katerim zapustnikovim sorodnikom pripada do te zapuščine sodedinjska pravica, se pozivljejo le-ti in vsi tisti, ki nameravajo uveljavljati kake zahtevke do te zapuščine, da v roku 1 leta od dneva tega sklepa prijavijo pri tem sodišču svojo dedno pravico in oddajo z izkazom svoje dedne pravice svojo dedno prijavo. V nasprotnem primeru se bo o zapuščini razpravljalo le s tistimi, ki se bodo priglasili za dediče in izkazali svojo dedno pravico in se bo zapuščina prisodila le njim.
Za skrbnico zapuščine se postavi zapustnikova vdova Premrl Marija.
Sresko sodišče v Celju, odd. IV., dne 1. maja 1933.
$
T 44/33—4.	1220
Amortizacija.
Na prošnjo Časa Maksa, veleposestnika in župana v Ja vnele u p. Brezno, se
uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od dneva razglasitve v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznameniiio vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica »Občinske hranilnice« v Marenbergu, št. 6839, na ime Josef Hvala i Comp., z glavničnim stanjem z dne 8. februarja 1928 v znesku 1579'77 dinarjev.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 1. maja 1933.
I R 118/33—1.	1230
Amortizacija.
Na prošnjo Kamnik Pavle in Ane, zasebnic v Podgori, se uvaja postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki sta jih prosilki baje izgubili, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši 3. maja t. 1., svoje pravice, sicer bi se, po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilni knjižici Okrajne hranilnice v Slovenjgradcu štev. 16.549 z vlogo Din 12.300'— in štev. 24.936 z vlogo Din 11.400-—, glaseči se prva na ime Kamnik Pavla in druga na ime Kamnik Ana.
Sresko sodišče na Prevaljah, odd. I.,
dne 3. maja 1933.
*
E 861 /32—16.	1222
Dražbeni oklic.
Dne 1 7., m a j a 19 3 3. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Kremberg, vi. št. 63; 2. Kremberg, vi. št. 60; 3. Krihenberg, vi. št. 19; 4. Zg. Ročica, vi. št. 179.
Cenilna vrednost: adl.Din 25.514'—; ad 2. Din 552 —; ad 3. Din 1130'—; ad
4.	Din 3870'—.
Najmanjši ponudek: Din 36.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart,
dne 5. aprila 1933.
*
E 83/33—5.	1252
Dražbeni oklic.
Dne 20. maja 1933, dopoldne ob p o 1 d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Krihenberg, vlož. št. 35; 2. Kremberg, vlož. št. 68.
Cenilna vrednost: 1. Din 76.753'80, 2. Din 6.467-50.
.Vrednost pritikline: Din 90-—.
Najmanjši ponudek: 1. Din 51.229-20, 2 Din 4.311-34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart, dne 13. aprila 1933.
E 1055/32-21.	1257
Dražbeni oklic.
Dne 27. maja 1933. dopoldne ob p o 1 d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Biš, vlož. štev. 21;
2.	Selce, vi. št. 16; 3. Selce, vi. št. 17-
Cenilna vrednost: 1. Din 44.721-40,
2.	Din 5.410-80, 3. Din 5.410-80.
Vrednost pritikline: Din 1.040-—.
Najmanjši ponudek: ad 1. 30.507-60 dinarjev; ad 2. in 3. 7.214-40 dinarjev.
Navedena zemljišča se bodo dražila po skupinah, in sicer zemljišče vlož. štev. 21 d. o. Biš posebej in zemljišče vlož. štev. 16 in 17 d. o. Selce skupno.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče'Sv. Lenart, dne 12. aprila 1933.
*
E 84/33—6.	1256
Dražbeni oklic.
Dne 31. maja 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Osek, vi. št. 24.
Cenilna vrednost: Din 1.304-20.
Najmanjši ponudek: Din 873-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart, dne 12. aprila 1933.
E 295/33—3.	1232
Dražbeni oklic.
Dne 12. junija 1933. dopoldne ob p o l d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistriška, vi. št. 88, 97.
Cenilna vrednost: Din 8340-—.
Najmanjši ponudek: Din 5560-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Kamniku, dne 21. aprila 1933.
E 1129/32—9.	1231
Dražbeni oklic.
Dne 14. junija 1933. dopoldne ob poide ve tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slovenska Bistrica, vlož. št. 82, obstoječih iz hiše št. 166 (gostilna z drvarnico in gospodarskim poslopjem, zemljiških parcel, gostilniškega inventarja in pritikline).
Cenilna vrednost: Din 311.413-75.
Vrednost pritikline: Din 4.355"—.
Najmanjši ponudek: Din 207.609-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Slovenska Bistrica,
dne 29. aprila 1933.
*
E 1851/32—10.	1205—2—2
Dražbeni oklic.
Dne 14. junija 1933. dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi . št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studor, vlož. št. 459.
Cenilna vrednost: Din 75.090—,
Najmanjši ponudek: Din 50.060-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, dne 3. maja 1933.
*
E 239/33—6.	1113
Dražbeni oklic.
Dne 16. junija 1933. dopoldne ob poldevetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trbovlje, vi. št. 576.
Cenilna vrednost: Din 5.710-—.
Najmanjši ponudek: Din 2.855—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sioer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem, dne 20. aprila 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme: 437.
Sedež glavnega zavoda: Borovo, okrug Vukovar.
Sedež podružnice: Dolnja Lendava.
Dan vpisa: 13. aprila 1933.
Besedilo:: Bata cipele i koža d. d.
Obratni predmet: 1. isključiva prodaja fabrikata tvornice cipela T. et A. Bata u Zliinu in Bat’a Shoe et Leather Co.
2. Trgovina s cipelama, pripatcima za oipele, kožam, gumom te Čampama i srodnom robom,
3. Tvornička proizvodnja cipela, gumene obuče, gumenih djonova i potpe-tica, gumenih pribora, kajiševa, guma za točkove na biciklima, motociklima _i automobilima, gumenih izradjevina pri-menjenih u vazduhoplovstvu, gumenih prostirača, tkanina i ostalih gumenih izradjevina i srodnih artikala te meha-nička popravljaona cipela.
4. Promet sa svim iabrikacijama i tr-govačkiim poslovima potrebnim za po-stizavanje imenovanih svrha kao i obr-timično tjerjanje drugih trgovačkih po-
5.' Njegovanje nogu u cilju postizava-nja društvene svrhe.
6. Društvo je ovlašteno osnivati, sti-cati, uzeti pod najam tvomiice i trgo-vaaka preduzeča, učestvovati u takvim preduzečima, dalje osnivati skladišta, detaitne pošlo vilice kao sto u ovozem-stvu, tako i u inozemstvu.
Kod vršenja poslova je društvo pod-vrgnuto opčim propisima izdanim za do-tične pošlo ve. Ako društvo hoče, da tje-ra preduzeča, za koja je potrebno posebno ovlaštenje ili državno odobrenje ili kvalifikovani poslovodja, to je dužno, da ove preduslove ispuni po postoječim propisima.
Delniška glavnica znaša Din 5,000.000 in je razdeljena na 10.000 delnic po 500 dinarjev, glasečih se na prinositelja.
Olani upravnega odbora so: Bata Jan, industrialec v Pragi ob enem pred- ( sednik, Čipera Dominik, generalni direktor v Pragi, dr. Bajkič Velimir, novinar v Beogradu, dr. Horn Marko, advokat v Zagrebu.
Reprezentant podružnice:	Brdička
Vladimir, trgovec v Dubrovniku.
Družbina oblika:	Delniška	družba,
podružnica pri kr. kotarskem kot trgo-vačkem sudu v Vukovaru protokolirane delniške družbe Bat’a, cipele i koža d. d., ustanovljene na ustanovni glavni skupščini dne 15. decembra 1920. Dražba ie ustanovljena na nedoločen čas.
Podpis firme: Družbina firma se podpisuje tako, da predsednik upravnega odbora s članom uprave kolektivno stavi svoj lastnoročni podpis pod štampiljko odtisnjeno, tiskano ali po komerkoli napisano besedilo tvrdke. Namesto člana uprave lahko podpiše na spredaj navedeni način tudi prokurist, ki pa ne more nadomestiti predsednikovega podpisa. Za podpisovanje pooblaščeni uradnik mora svojemu podpisu dodati klavzulo, katera označuje prokuro.
Družbi ne objave se izvršujejo pravno-veljavno s trikratno uvrstitvijo v uradnih novinah: »Narodne novine« v Zagrebu. Te objave morajo biti razglašene in podpisane po predsedniku upravnega odbora.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13, aprila 1933.
Firm 183/33 — Rg. B II 35/1'.
*
138.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa; 6. aprila 1933.
Besedilo firme: »Delavnice pri Naši Slogi, Žmuc Alojzij & Co., v Ljubljani«.
Obratni predmet: Otvoritev in obratovanje pasarske delavnice, delavnice za paramente in kiparska dela in vnov-čevanje tozadevnih izdelkov.
Družbena oblika: Komanditna družba od 15. marca 1933.
Osebno jamčeča družabnika sta: Žmuc Alojzij, pasarski mojster v Ljubljani, Poljanska c. 10, in Mrkun Anton, župnik v Dobrepoljah.
Družbo zastopata in za njo podpisujeta oba javna družbenika vsak samostojno, slednje na ta način, da eden izmed njiju lastnoročno zapiše besedilo firme in ga podpiše s svojim osebnim podpisom.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. marca 1933.
Firm. 227/33 - Rg A VII 119/1.
*
439.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. aprila 1933.
Besedilo: »Oprema« družba z o. z.
Obratni predmet: Stalna razstava vsakovrstne oprave, opreme, pohištva in hišne oprave. Tehnična zastopstva podjetij in posameznih izdelkov, ki obsegajo navedeno stroko. Propagarida in dobava vsakovrstne oprave, opreme, pohištva in hišne oprave in sploh opreme za vse vrste stavb, bodisi za pri-, vatne ali javne namene. Posvetovanja in tehnični nasveti iz stroke arhitekture.
Družbena pogodba z dne 29. marca 1931.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 6.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini:
6.000	Din.
Poslovodje: ing. arch. Fatur Dragotin v Ljubljani, Stritarjeva ul. štev. 7; arch. Mesar Jože, Ljubljana, Dvorakova ul. štev. 6.
Družbo zastopata vedno po dva poslovodji kolektivno. Tvrdka družbe, ki je lahko od kogarkoli pisana, s strojem ali štampiljo vtisnjena, se podpisuje na ta način, da vselej oba poslovodji pristavita pod besedilo tvrdke kolektivno vsak svoj lastnoročni podpis.
Dež. kot trgovinsko sodisčo v Ljubljani, odd. III., dne 31. marca 1933.
Firm. 277/33 - Rg C V 110/1.
«
440.
Sedež: Maribor, Meljska cesta St. i.
Dan vpisa: 13. apnila 1908.
Besedilo: Josip Jaklič.
Obratni predmet: odpremni špedicij-ski posli in vsa v špedicijsko stroko spadajoča opravila.
Imetnik: Jaklič Josip, trgovec v Studencih pni Mariboru, Sokolska ul. št. 27.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. aprila 1938.
Firm 57/33. r- Reg A III 206/1,
*
441.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 13. aprila 1938.
Besedilo: Mariborska tvomica rublja (perila) družba z omejeno zaveso.
Obratni predmet: Izdelava, predelava, nakup dn prodaja moškega in ženskega rublja (perila) in ovratnikov vsake vrste ter nakup in prodaja vseh v to stroko spadajočih potrebščin, surovin, polfabrikatov in izgotovljenega blaga. Družba je pa upravičena nakupovati in prodajati tudii druge predmete in opravljati trgovske posle vsake vrate. Družbena pgodba z dne 30. marca 1933., posl. št. 954/33, izpremenjena z dodatkom z dne 3. aprila 1933., posl. štev. 956/33. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 100.000 Din.
Na to vplačani znesek v gok>«inS« Din
100.000.
Poslovodje: BradiČ Budimir, trgovski poslovodja v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 35.
Za namestovanje upravičen je p vodja samostojno.
Podpis firme: Firmo' podpisuje poslovodja samostojno tako, da pristavi pod natisnjeno ali po komerkoli napisano ali s štampiljko odtisnjeno les- _-.io tvrdke svojeročno svoj podpis.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. aprila 1933.
Firm 23/33 — Reg C II SfSjft.
*
442.
Sedež: Maribor, Mlinska ul. 10.
Dan vpisa: 13. aprila 1933.
Besedilo: Sečko — Tekstil družba z
o.	z.
Obratni predmet:' Manufaktuma trgovina na debelo. Družbena pogodba z dne 28. marca 1933., posl. št. 8726, dopolnjena z notarskim zapisom z dne 6. aprila 1983., posl. št. 8730.
Visokost osnovne glavnice: 100.000 dinarjev.
Na to vplačani znesek v gotovini Din 75.000-—.
Poslovodje: Sečko Matija, trgovec v Mariboru, Vrazova ul. 6.
Za namestovanje upravičen: poslovodja zastopa družbo samostojno; čim se imenuje več poslovodij, zastopata po dva poslovodja kolektivno.
Podpis: poslovodja podpisuje firmo pristavljajoč tiskanemu, pisanemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu tvrdke samostojno svoje ime, čim se imenu-
je več poslovodij, podpisujeta tvrdko po dva kolektivno; čim se nastavijo prokuristi, podpisuje prokurist vedno kolektivno z enim poslovodjo.
Družbine objave, osobito vabila na občni zbor se izvršujejo z vpisanimi dopisi, tako da je med dnevom oddaje pisma in občniim zborom vsaj osem dni.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. aprila 1933.
Fi 36/33 — Rg. C II 96/1.
*
443.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 20. aprila 1933.
ResediIo:Haberman Anton.
Obratni predmet: Trgovina s sadjem na debelo.
Imetnik: Haberman Anton, trgovec s sadjem v Ptuju, Dominikanski trg št. 1.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. aprila 1933.
Fi 83/33 - Rg. A III 236/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
444.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 27. marca 1933.
Besedilo: Boh & Ko., jugoslovanska-ameriška tovarna za brezalkoholno izdelavo kvasa v Ljubljani.
Vstopil je kot javni družabnik inž. Fran Domiadiš, industrialec v Ljubljani, Vrtača 8; zbog tega javna trgovska družba od 1. januarja 1933.
Družabnika zastopata družbo oba kolektivno in podpisujeta zanjo tako, da pod od kogarkoli napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme podpišeta svoje ime.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 24. marca 1933.
Firm. 246 - Rg A VI 185/3.
*
445.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. aprila 1933.
Besedilo: Delniška družba pivovarne Union.
Izbrišejo se upravni svetniki: Pogačnik Josip, dr. Windischer Fran in Neweklowsky Karol, vpišeta pa se upravna svetnika Pogačnik Bogdan, bančni ravnatelj v Mariboru, in Lorber Rudolf, tovarnar v Žalcu.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1933.
Fi 58/33 — Rg. B I 34/38.
*
446.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 27. marca 1933.
Besedilo: Ing. Guzelj.
Izbriše se Rupeoa Ivanu podeli«®8 prokura.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. ITI.,
dne 24. marca 1933.
Fiirm. 242 - Rg A VI. 188/3.
447.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. aprila 1933.
Besedilo: Jugoagenedja Česnik in dru-govi.
Obratni predmet: Zavarovalna agentura in trgovska agentura z živili in industrijskimi predmeti.
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 15. aprila 1933.
Družabniki: Cesnik Venčeslav, priv. uradnik v Ljubljani VII, Gubčeva 11.
Leder Janko, priv. uradnik, Ljubljana VII, Fran kopan ska 29.
Vydra Arnold, priv. uradnik, Moste, Prešernova 15.
Družbo zastopata po dva družabnika kolektivno in podpisujeta zanjo kolektivno na ta način, da se podpišeta pod natisnjeno, s štampiljko odtisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo firme.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. aprila 1933.
Fi 41/33 — Rg. A VII 120/1.
*
448.
Sedež: Ljubljana,
Dan vpisa: 14. aprila 1933.
Besedilo: Komisija in trgovina z usnjem Union, družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 6. aprila 1933. se je izpremenila družabna pogodba z dne. 21. februarja 1933. v točki »Šestič«, odstavek 1., in v točki »Sedmič«, ki se sedaj glasita:
1. >Šestič«, odst. 1. : Družba ima enega ali več poslovodij, ki jih imenuje občni zbor.
2. >Sedmiič«: Dokler ima družba le enega poslovodjo, zastopa družbo in podpisuje družbino firmo samostojno ali poslovodja, ali eventualno nastavljeni prokurist; če pa ima družba dva ali več poslovodij, zastopata družbo in podpisujeta družbino firmo kolektivno po dva poslovodji ali pa en poslovodja skupno z enim prokuristom na ta način, da pod-pisovalci pristavijo svoj podpis, odnosno svoja podpisa pod besedilo firme, ki mora biti s šampiljko odtisnjeno ali od kogarkoli napisano, prokurist s pristavkom, ki označuje prokuro (pp).
Izbriše se poslovodja dr. Pleša Peso, advokat v Zagrebu, ker je odstopil.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. aprila 1933.
Fi 15/33 - Rg. C V 108/2.
*
449.
Dan vpisa: 14. aprila 1933.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo:	Ljubljanska	komercijalna
družba z o. z.
Izbriše se prokura Jerala Franceta.
Kolektivna prokura je podeljena gosp. Urbančiču Valentinu v Ljubljani, Blei-weisova cesta 18.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. aprila 1933.
Fi 10/33 — Rg. C I 55/24.
*
450.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. aprila 1983.
Besedilo: »NicotHess« družba z o. z.
Z notarskim zapisom z dne 31. marca
1933.,	red. št. 521, se je izpremenila točka »Petič« družabne pogodbe in se glasi:
»Poslovodstvo družbe sestoji iz dveh poslovodij.
V družabni pogodbi postavljena poslovodji družabnik Vokač Franc v Ljubljani, Krekov trg št. 10, in novi družabnik Praprotnik Edvard v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15, ostaneta še nadalje poslovodji družbe.
Družabniki imenujejo poslovodstvo družbe s sklepom, storjenim s pristankom 60% (šestdeset odstotkov) celokupne osnovne glavnice.«
Izbriše se poslovodja Pehani Otmar.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1933.
Fi 43/33 - Rg. C IV 38/5.
*
451.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 27. marca 1983.
Besedilo: Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, glavna podružnica za Slovenijo, Ljubljana,
Vpišejo se člani upravnega odbora: Franjo Medič, industrialec, dr. Egon Starb, odvetnik, in Ivan Bratuš, industrialec, vsi v Ljubljani.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. marca 1933.
Firm. 248 — Rg B II 15/26.
*
452.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. aprila 1938.
Besedilo: »Union«, hotelska in stav-binska d. d. v Ljubljani.
Izbriše se član upravnega sveta Peterca Franc, vpiše pa član upravnega sveta Kralj Anton, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1933.
Fi 50/33 — Rg. B I 21/45.
*
453.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 20. aprila 1933.
Besedilo: Jos. Martinz.
Izbriše se prokura, podeljena Alfonzu Sirku.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. aprila 1933.
Fi 4/33 - Einz. I 3/17.
*
454.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 13. aprila 1933.
Besedilo: Podravska tiskarna družba z o. z. v Mariboru.
Družba sloni odslej na družabni pogodbi z dne 9. aprila 1929., posl. št. 1424, izpremenjeni z notarskimi zapisi (od-
stppnimd pogodbami % dure 22. Jamuafljai
1992.,	posl, št. 865/32, 3/10 1982., poŠČ št. 8589/32 z dne 4. oktobra 1932., pos. št. 8500/32, in z dne 4. aprila 1933., posl. št. 8729/33.
Izbriše se dosedanji poslovodja dr. Šnuderl Makso, vpiše pa novi poslovodja Strašnik Alojz, lastnik tiskarne v Mariboru, Vrtna ul. 21.
Pravico družbo zastopati in firmo podpisovati ima poslovodja Strašnik Alojz samostojno.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. aprila 1938.
Fi 51/33 - Reg. C II 52/12.
*
455.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 13. aprila 1933.
Besedilo: Viljem Freund.
Obratni predmet: Tovarna usnja. Izbriše se družabnik Viljem Freund zbog smrti. Odslej samoimetnioa dosedanja družabnica Marta Freund.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. aprila 1933.
Fi 65/33 — Reg. A I 132/25.
*
456.
Sedež: Mojstrana.
Dan izbrisa: 4. aprila 1983.
Besedilo: Portland-cementna tovarna d. d. Dovje v likvidaciji.
Izbriše se prokura Winzig Filipa.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. marca 1933.
Fiirm. 272 — Rg B II 172/12.
*
457.
Sedež: Pobrežje pri Mariboru.
Dan vpisa: 13. aprila 1933.
Besedilo: 51. Sečko & Co, mehanična tkalnica.
Izbriše se družabnik Sečko Matija zbog izstopa iz službe. Za namestovanje upravičeni so odslej Hugo Štern, industrialec, Wien I., Gonzagagasse 19, in Rock Rudolf, Wien I., Gonzagagasse 19, oba javna družabnika tvrdke Hugo Štern & Co., Wien I., Gonzagagassel9, in sicer vsak zase samostojno.
Podpis firme se vrši odslej na ta nar čin, da pristavi Stem Hugo ali Bock Rudolf samostojno od kogarkoli napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko od-tisn'enemu besedilu tvrdke svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v 5Iariboru, odd. III., dne 13. aprila 1033.
Fi 64/33 — Reg. A III 230/3.
*
458.
Sedež: Škofja Loka.
Dan vpisa: 27. marca 1933.
Besedilo: 51. Juvan nasl.
Izstopil je javni družabnik Thaler Rafael, vstopil pa je kot javni družab.-
trik njegov sin Rado Thaler, trgovec v Škofji Loki, Nunska ul. 2.
Firma in način zastopstva ostaneta ne-izpremenjena.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 24. marca 1933.
Firm. 228 — Rg A I 171/13.
Izbrisale so se nastopne firme:
459.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 25. aprila 1933.
Besedilo: Theer Franjo & Ko. družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet:	Izdelovanje	mila,
parfumov in kemičnih izdelkov.
Zbog odreka obrtne pravice.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 25. apnila 1933.
Rg. C II 68/5.
*
460.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 27. marca 1933. Besedilo:	»Balkan, delniška družba
za mednarodne transporte v Ljubljani.«
Po končani likvidaciji.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. marca 1933.
Firm. 234 — Rg B I 180/14.
*
461.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 27. marca 1933. Besedilo: Češkuti & Zajc.
Zbog razdružitve.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. marca 1933.
Firm. 220 — Rg A IV 174/2.
*
462.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 4. aprila 1933.
Besedilo: 0. Golob, Dental-D^pot. Zbog opustitve obrata Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. marca 1933.
Firm. 264 — Rg A III 216/2.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
463.
Sedež: Bled.
Dan vpisa: 6. aprila 1933.
Besedilo:	Kmetijska zadruga, regi-
strovana zadruga z omejeno zavezo na Bledu.
Namen: Kmetijska zadrilga je knie-tijsko-stanovsko-strokovno in gospodarsko združenje, ki ima namen, pospeše-* vati skupne interese svojih članov.
Svoj namen dosega zadruga predvsem na naslednje načine:
1. Nabavlja kmetijske stroje in druge gospodarske potrebščine za skupno uporabo članov.
2. Nakupuje kmetijske gospodarske potrebščine in jih dobavlja svojim članom.
3. Kupuje od svojih članov kmetijske pridelke in izdelke ter jih prodaja, lahko pa te posle tudi samo posreduje za svoje člane.
4. Naslavlja na državna in samoupravna oblastva predloge, peticije, mnenja itd., ki se tičejo interesov kmetijstva.
5. Prireja za svoje člane kmetijska, strokovna in stanovska zborovanja in predavanja.
6. Daje članom strokovna in gospodarska navodila.
7. Zalaga in objavlja spise, ki so v zvezi z njenim delokrogom.
8. Ustanavlja podjetja, ki morejo pospeševati kmetijsko proizvodnjo in predelavo proizvodov ali se udeležuje pri takih podjetjih ter pospešuje napredek in razvoj kmetskega stanu in njegove organizacije.
9. Prireja in podpira kmetijske razstave.
Zadružna pogodba z dne 19. marca 1933.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po objavah v » Kmetovalcu«.
Načelstvo sestoji iz predsednika, podpredsednika in 5 odbornikov.
Člani načelstva so:
Vester Janez st., posestnik, Zagorica št. 23, predsednik,	.
Dolar Franc, posestnik, Želeče 27,
Mežan Janez, posestnik, Bled-Grad št. 38,
Vrhunc Janez, posestnik, Bled-Grad št. 25.
Pazler Jože, posestnik, Mlin o 25,
Medja Jože, posestnik, Zagorica 28,
Poklukar Vinko, posestnik, Rečica 11.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo tako, da se podpišeta pod tvrdko zadruge predsednik ali podpredsednik in en član upravnega odbora.
Dež. kot trgovinsko sedišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 13. marca 1933.
Firm. 273/33 — Zadr. X 348/1.
*
464.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. aprila 1933.
Besedilo: Autoprometna zadruga v Ljubljani, registjrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarstvo svojih članov, in sicer s tem, da nabavi potrebne osebne in tovorne avtomobile in z njimi prevaža potnike na progah, za katere ji podeli banska uprava koncesije. Poleg rednega prevažanja po kon-cesioniranih progah lahko prevaža potnike tudi po naročilu, oziroma po voznem redu, ki ga odobri banska uprava. Končno prevaža tudi tovorno blago po naročilu in z odobrenjem banske uprave.
Zadružna pogodba z dne 1. aprila 1933.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po objavah v, »Službenem Listu Dravske banovine«.
Načelstvo sestoji iz načelnika, podna-čelnika in 3 do 5 odbornikov.
Člani načelstva so: Ing. Stare Vladimir, industrialec v Ljubljani, načelnik, Kersnik Anton, graščak na Brdu, pod-načelnik, Vovk Anton, veleposestnik na Bledu, dr. Kambič Miha, tajnik v Ljubljani, dr. Lovrenčič Ivan, odvetnik v Ljubljani.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za zadrugo na ta način, da se pod za-drugino napisano ali odtisnjeno tvrdko podpišeta po dva člana načelstva ali pa en član načelstva in en uradnik, ki je pooblaščen za sopodpisovanje.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1933.
Fi 45/33 — Zadr. X 354/1.
*
465.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 20. aprila 1933.
Besedilo:	Kmetija, registrovana za-
.druga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je, skrbeti in pospeševati pridobitnost in gospodarstvo zadružnikov s skupnim delom in poslovanjem zadružnikov v kmetijstvu in strokah, ki so z njim v zvezi.
V dosego namena se zadruga poslužuje posebno sledečih sredstev:
a) pridobiva v last ali zakup kmetije ali jih združuje zaradi skupnega obdelovanja, rabe in uživanja s pomočjo zadružnikov;
b) nabavlja in daje v rabo zadružnikom vse za kmetovanje, živinorejo, mlekarstvo itn drugo potrebno, zlasti stroje, posode, orodje;
c) nudi zadružnikom delovno skupnost v dosego njihove preskrbe in njih družine z vsem za življenje potrebnim;
č) vnovčuje pridelke, izdelke in drugo svojo za potrebe zadružnikov ali zadruge pridobljeno invovino potem ustanov, skladišč, kleti, zalog ali drugega načina.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 2. aprila 1933. Opravilni delež znaša Din 1000*— in se mora plačati v gotovini.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa, še z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo pismeno z na-bitjem v poslovnem lokalu ali z objavo v listu »Kmetovalec«.
Načelstvo sestoji iz 2 zadružnikov. Člani načelstva so: Kogej Jak, posestnik v Mariboru, Vrtna ul. 21 (načelnik), Kogej France, posestniški sin v Mariboru, Vrtna ul. 21 (namestnik načelnika).
Pravico zastopati zadrugo ima: načelnik, ako je on zadržan, pa njegov namestnik.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta načelnik ali njegov namestnik, vsak samostojno.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. aprila 1933.
Fi 20/33 — Zadr. V. 47/1.
Štev. 4995/11.	1236
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 4163/1.	125?
Razglas.
V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»U. 1.« štev. 28/125 ex 30) se razglaša, da je po sodbi sreskega sodišča v Radovljici z dne
4.	aprila 1933., Kps. 94/33—13, Mandeljcu Francu, roj. 20. maja 1881. na Bledu, Pristojnemu v občino Breznica, srez Radovljica, Dravska banovina, stanujočemu v Doslovčah št 20, oženjenemu delavcu, prepovedano zahajati v krčme Za dobo enega leta, t. j. od 4. aprila 1933. do 3. aprila 1934.
Vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. kaz. zakona, pa bi imenovanemu vendarle postregel z opojnimi Pijačami, bo kaznovan po § 268. kaz. zakona.
Sresko načelstvo v Radovljici,
dne 5. maja 1933.
Štev. 2360/33.	1247—3—1
Razpis.
Razpisuje se mesto zdravnika-pri-pravnika v drž. šolski polikliniki v Ljubljani.
Prosilci morajo izpolnjevati pogoje za Sprejem v drž. službo in imeti dovršeno zdravniško pripravljalno službo (staž).
Pravilno opremljene prošnje je vložiti pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, oddelek I. do 31. maja 1933.
Higienski zavod v Ljubljani, dne 8. maja 1933.
$
Štev. 1830/33.	1235
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani proda na Ponovni pismeni licitaciji okoli 10.000 kilogramov bukovega oglja.
Oglj© na skladišču poslopja šum-ske uprave v Kostanjevici na Krki, kjer si ga interesenti lahko ogledajo.
Licitacija se bo vršila 26. maja 1933 od 11. ure dopoildne dalje pri direkciji Šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta 1, kjer interesenti lahko dobe vsa ostala Pojasnila in prodajne pogoje.
Direkcija šum v Ljubljani, dne 6. maja 1933.
*
Štev. 5060/11.	1237
Objava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 18. maja 1933 dobavo sledečih živil, in sicer:
600 kg sirove kave,
2500 kg riža,
2000 kg gvinjske masti,
1800 kg bučnega olja.
Dobavni pogoji pri podpisani.
direkcija državnega rudnika Velenje, dne 4. maja 1933.	;
Objava.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 7. junija t. 1. ob 11. uri dop. dobavo 170 m brezšivnih manesma-novih cevi. Pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 5. maja 1933.
*
Št. 33/pr.-1933.	1182—3—3
Razpis.
Razpisuje se služba sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine v
bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studeaiec (III. drag. razred).
Prosilci za to službo morajo imeti pogoje za sprejem v državno službo in dovršeno zdravniško pripravljalno službo (staž).
Prošnje je vložiti pri upravi zavoda do 13. maja 1933.
Uprava državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec,
v Ljubljani, dne 1. maja 1933.
*
Štev. 182/2 pr.	1183—3—3
Razpis.
Na osnovi odloka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu z dne 26. aprila 1933.,
S.	štev. 6976, razpisuje uprava občne državne bolnice v Ljubljani v skrajšanem roku desetih dni naslednje tri službe:
1 (eno) mesto zdravnika-asistenta v VII. položajni skupini;
1 (eno) mesto sekundarnega zdravnika v VIII. položajni skupini, odnosno zdravniškega pripravnika. S to službo je po razpoložljivosti prostora zvezana pravica do brezplačnega stanovanja v zavodu;
1 (eno) mesto kontraktualnega zdrav-nika-specialista za urologijo kot vršilca dolžnosti šefa urološkega odseka z mesečno nagrado Din 1022'—.
Prosilci, ki imajo predpisano strokovno kvalifikacijo in so izpolnili pogoje, določene s § 20. zakona o bolnicah, naj vlože prošnje, opremljene v smislu § 3. uradniškega zakona najkes-neje do 15. maja 1933. pri upravi občne državne bolnice v Ljubljani.
Uprava občne državne bolnice v Ljubljani,
dne 1. maja 1933.
Upravnik: dr. Gerlovič s. r.
*
Štev. 1256/V—K.	1251
Razpis.
Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega razpisuje dobavo 2000 m litoželeznih cevi 80 mm notranjega premera (Schleudergussrohre) in fasonskih kosov.
Seznam fasonskih kosov in dobavni
pogoji se dobijo pri ravnateljstvu mestnega vodovoda, Krekov trg 10/11.
Ponudbe je poslati najkesneje do 31. t. m. v zaprtem ovoju pod označbo »Ponudba za cevi«.
Cene je navesti franko Ljubljana ocarinjeno, vštevši vse odtegljaje.
Ravnateljstvo mestne elektrarne in vodovoda v Ljubljani, dne 8. maja 1933.
•g*
Štev. 700/33.	1221
Objava.
Gospod dr. Janc Igo, advokat iz Kranja, se je dne 1. maja 1933 preselil s svojo pisarno v Ribnico na Dolenjskem.
V Ljubljani, dne 5. maja 1933.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani
predsednik: dr. Žirovnik Janko 1. ir.
Razne objave
1339
Razglas.
XXV. redni občni zbor Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske
se bo vršil dne 17. maja 1933. ob 15. uri v hranil-nični posvetovalnici s sledečim dnevnim redom:
1. čitanje zapisnika o XXIV. rednem občnem zboru.
2. Odborovo poročilo o društvenem delovanju v letu 1932.
3. Poročilo raču nsko-p reg ledov alne komisije o računskem zaključku za štiriindvajseto poslovno dobo.
4. Določitev števila odbornikov in njih namestnikov ter volitev teh upravnih organov.
5. Volitev članov računsko-pregledoval-ne komisije in njih namestnika.
6. Raznoterosti.
Anton Pauli s. r.
predsednik.
*
Vabilo
na XXXII. redni občni zbor Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, r. z. z n. z.,
ki se bo vršil v torek, dne 23. maja 1933. ob 16'30 (pol 5.) uri popoldne v hranilnični posvetovalnici.
Dnevni red:
1. Potrditev letnega računa za leto 1932.
2. Razdelitev čistega dobička.
3. Čitanje revizijskega poročila.
4. Sprememba pravil.
5. Slučajnosti in predlogi po § 36. pravil.
§ 35. pravil: V slučaju, ako bi občni
zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure na istem prostoru in %
istim dnevnim redom drug občni zbor, ki »me brezpogojno sklepati neglede na število navzočih zadružnikov.
!V Škofji Loki, dne 5. maja 1933.
Načelstvo.
*
1.223
Vabilo na XI. redni občni zbor
trgovsko industrijske delniške
družbe »Merkur« v Ljubljani,
ki se bo vršil v sredo, dne 24. maja 1933. ob 15-30 uri v prostorih ravnateljstva Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani,
z naslednjim dnevnim redom:
1. Poslovno poročilo upravnega sveta in predložitev računskih zaključkov za leto 1932.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Sklepanje o razrešnici upravnemu svetu.
4. 'Sklepanje o porazdelitvi čistega dobička.
5 Dopolnilna volitev v upravni svet.
6. Volitev nadzorstvenega sveta za poslovno leto 1933.
7. Slučajnosti.
Po § 27. pravil daje vsakih pet delnic pravico do enega glasu. Po § 28. imajo glasovalno pravico delničarji, ki naj-kesneje osem dni pred občnim zborom založijo delnice, ki tvorijo podlago za njihovo glasovalno pravico, pri blagajni Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani. Delničarjem, ki na ta način dokažejo svojo glasovalno pravico, se izdajo legitimacije, ki se glase na njihovo ime, in v katerih je navedeno število založenih delnic in nanje odpadajočih glasov.
V Ljubljani, dne 9. maja 1933.
Upravni svet.
*
Vabilo na šesti redni občni zbor Jurija grofa Thurnskega jeklarne na Ravnah d. d.,
ki se sklicuje na dan 26. maja 1933 ob Šestnajstih v Maribor, v pisarno dr. Leskovarja Josipa, Sodna ulica št. 16.
Delnico s© morajo založiti najpozneje do 23. maja 1933 ali pri družbini blagajni v Ravnah-Guštanju, ali pa pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova ulica št. 50. Po izročitvi delnic se ižroče imetnikom delnic izkaznice, ki upravičujejo do udeležbe na občnem zboru. Vsaka delnica daje imetniku en glas.
Dnevni red občnega zbora je:
1.	Predložitev poslovnega poročila in bilance za leto 1932.
2.	Poročilo računskih preglednikov.
8.	Sklepanje o bilanci, razbremenitev upravnega sveta in računskih preglednikov.
4. Določitev odškodnine preglednikom in njih namestnikom.
5. Volitev upravnega sveta.
6. Slučajnosti.
Upravni svet.
*
1238
Vabilo na XIII. redni občni zbor Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani,
ki ho dne 27. maja 1933. ob štirinajstih (ob 2. popoldne) v družbeni pisarni v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16. Dnevni red:
1. Poročilo o poslovanju v minulem letu.
2. 'Predložitev bilance za leto 1932.
3. Sklepanje o predloženi bilanci.
4. Volitev upravnega sveta, o. Volitev nadzorništva.
6. Predlogi delničarjev.
7. Slučajnosti.
§ 27. družbenih pravil: Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki založe najkesneje osem dni pred občnim zborom delnice, katere tvorijo podstavo za njih glasovalno pravico, na mestu, objavljenem v vabilu, s katerim se sklicuje občni zbor.
Delnice naj se založe pri družbeni blagajni v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 6. maja 1933.
Upravni svet.
*
1217
Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana.
Račun bilance dne 31. decembra 1932.
Aktiva: Blagajna 110.006-45, menice 99.856"—, efekti 89.207’—, dolžniki 4,875.647’42, nepremičnine 5,668.14818, premičnine 5,154.128-43, blago v kon-signaciji 68.693-97, blago na skladišču 9,523.099"75, bilančne prehodne postavke 33.027"84, skupno 25,621.815-04.
Pasiva: delniški kapital 5,000.000, rezervni fond 5,355.782-73 od tega redni rezervni fond 3,707.981*87 in specialni rezervni fond 1,647.850-86, upniki 14 milijonov 989.887-98, reeskont 25.000-—, neizplačana dividenda 2954-—, razni računi 248.190"33, skupno 25,621.815"04. Račun izgube in dobička na dan 31. decembra 1932.
Izdatki- administrativni stroški, obresti, plače, zavarovanja 4,457.924-18. Odpisi: od dubioznih terjatev 181.887-82, od vrednostnih papirjev 16.414-—, skupaj 4,656.226"—.
Dohodki: poslovni dobiček 3 milijoni 800.783-42, uporaba rezervnega fonda 855.442"58, skupaj 4,656.226-—.
Upravni svet.
1228
Objava.
Izgubil se je certifikat št. 155/11. parnega kotla sistema Lanz št. 29493. Najditelj se prosi, da ga vrne tvrdki: družba »Litija« v Litiji ali pa ga dopošlje inšpektoratu za pregledovanje parnih kotlov v Ljubljani — sioer se proglaša za neveljavnega.
Družba »Litija« v Litiji.
❖
1246
Objava.
Izgubil sem dovoljenje za prebivanje in zaposlitev v Kraljevini Jugoslaviji na ime: Božič Anton, rodom iz Vipave. Proglašam ju za neveljavni.
Božič Anton s. r.
*
1224
Objava.
Izgubil sem dovoljenje za zaposlitev v Jugoslaviji, izdano od inšpekcije dela v Ljubljani, štev. 1-2475/283, z dne 14. februarja 1929., na ime Marijan Delpin rodom iz Podgore pri Gorici, občina Podgora, Italija.
Proglašam ga za neveljavno.
Delpin Marijan s. r., elektromonter, Milna pri Splitu, otok Brač.
❖
1226
Objava.
Ukradena mi je bila- železniška legitimacija št. 179.404, glaseča se na moje ime. Proglašam jo za neveljavno.
V Ljubljani, dne 6. maja 1933.
Dr. Prijatelj Ivan s. r. redni univerzitetni profesor.
1227
Objava.
Ukradeni so mi bili: izpričevalo V. razreda drž. realke v Idriji, kapelniška koncesija, izdana od ministrstva prosvete v Beogradu, dovoljenje za prebivanje in zaposlenje v kraljevini Jugoslaviji, svedcčba hotela Werner v Vinkovcih, vse na ime: Slamič Ljubivoj, rodom iz Tolmina. Proglašam jih za neveljavne.
Slnmič Ljubivoj s. r.
*
1234
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo in vozno dopustilo na ime: Stangel Josip, rodom Hz Hrušice pri Novem mestu. Proglašam ju za neveljavni.
Stangel Josip s. r.
*
1245
Objava.
Izgubila sem poselsko knjižico, izdano od občinskega urada Preddvor na ime: Vovnik Frančiška.
Proglašam jo za neveljavno.
Vovnik Frančiška s. r.
Potoče 10 p. Preddvor.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Drednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Micbčlek v Ljubljani