št. 84/15. junij 2021 Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomocnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnicni urednik: Tomaž Koprivc Uredniški odbor: Nina Pader Topole, Rok Deželak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten – Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Mojca Knez Jovan Graficna priprava in tisk: Present, d. o. o., Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.150 izvodov Brezplacen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v obcini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Rok Deželak: Dejan Krajnc na Humu ob vetrni harfi Naslednja številka predvidoma izide 16. avgusta 2021. Prispevke in oglase je treba oddati do 31. julija 2021 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu. Naslednja oddaja bo 5. julija 2021. Na radiu Aktual Kum bo obcinski utrip župan predstavil 30. junija 2021 (zadnja sreda v mesecu). UVODNIK »Roža ne pomisli, da bi tekmovala s so-sednjo rožo. Roža le zacveti.« Slogan, ki so si ga za svojega izbrali ob letošnjem ocvetlicenju nekoc najbogatejše od Vi-pavskih vasic, kjer danes živijo samo šti­ri mlade družine ter »veterani«. Prijazni domacini, vodnjaki, ki nikoli ne usah­nejo, vinogradi, kjer se po biodinamicni metodi rojevajo presežki vinskih letnikov in lokalna kulinarika, ki je vas ponesla v svet. Do lanskega leta ste na najbolj zna­ni izletniški domaciji rezervirali mizo za eno do dve leti vnaprej, da okusite doma-co hrano po receptih njihovih non. Zgodba, ki jo z lahkoto preslikate v našo obcino in jo vašim prijateljem in znancem ponudite kot buticno, cebelam prijazno in zeleno destinacijo, prejemnico znaka Slovenia Green Gold. Veliko turi­sticnih vavcerjev je še neporabljenih, novi so na vidiku in to je priložnost, ki je ne gre zanemariti. Eno od kljucnih podrocij, na katere ima turizem multiplikativni ucinek je ravno razvoj podeželja. In želja naše obcine ostaja, da bi poleg storitev velikih turistic­nih ponudnikov v obeh centrih lahko gostu, ki pride v naše kraje, ponudili cim vecji nabor razlicnih dejavnosti na podeželju. Ravno zato poskušamo, ne samo z razpolo­žljivim proracunskim denarjem, ampak tudi s širokim naborom projektov v nacrtu razvojnih programov pridobivati nepovratna sredstva. Zgolj nekatere projekte, ki niso infrastrukturno obarvani, predstavljamo tudi v tokratnem biltenu. Obcina Laško je uspela na razpisu za sanacijo ostankov barocnega dvorca v Jurkloš­tru, energetsko prenovo in opremo Kulturnega centra Laško. Zakljucuje se projekt Tri lilije, v okviru katerega so bili odstranjeni svetlobniki na dotrajani strehi, izvedena nova strešna kritina in zamenjana svetila v športni dvorani z varcnejšimi. Vse z name-nom nadaljevanja uspešne zgodbe kulturnega in športnega turizma. V poletnih mese­cih bo v Debru poleg novega teniškega centra zaživel težko pricakovani »pumptrack«. Nadgrajujemo sistem izposoje javnih koles z novo postajo v Hudi Jami. V sklopu parti­cipativnega proracuna bo v bližini novega TIC-a v Rimskih Toplicah postavljen fitnes na prostem. V laški hiši iz preteklosti v sedanjost pa nacrtujemo, da bomo v razlicnih programih odstrli pajcevino z jedi in obicajev naših starih mam in v domacih sestavi­nah našli nove okuse ter jih ponudili najzahtevnejšim gostom. Lokalni turisticni ponudniki in ustvarjalci kulinaricnih zgodb prav tako ne pociva­jo, ampak so pod okriljem STIK-a svojo ponudbo nadgradili s promocijsko kampa­njo »Odkrijmo zeleno Laško«. Vaše prijatelje vabijo, da na svoje pocitnice pripotujejo z vlakom ali avtobusom in nato prenocijo pri zelenem ponudniku. Dober kilometer iz Laškega npr. preživijo pocitnice na turisticni kmetiji, ki je ravno v teh dneh dobi-la okoljski znak Zeleni kljuc. Casom in omejitvam navkljub lahko vseskozi kupuje-mo sonaravno pridelano lokalno hrano najvišje kakovosti, združeno v okviru znam­ke Okusiti Laško. Verjamem, da smo se tudi tisti, ki sicer radi kuhamo v casu zaprtja »nakuhali« in zaželeli druženja, zato smo z navdušenjem pricakali odprtje gostinskih vrtov lokalnih gostincev. Novo podobo dobiva planinski dom na Šmohorju, novega najemnika željnega izzivov pa išce planinska koca na Kopitniku. Z nestrpnostjo smo docakali odprtje termalnih in zunanjih kopališc. Dragi bralci, v zadnjem letu ste zagotovo tudi vi imeli dneve, ko je »ptica« v vaši duši na trdo zapirala predale in ste potrebovali in si želeli pobeg od vsega. Nekam stran. V naravo. Drugam. Med ljudi, ki vas ne poznajo in niso obremenjeni z vami. Kot ste lahko ugotovili sem svoj vavcer zapravila v Vipavski dolini, na prizorišcih trenutno popularne nadaljevanke. V podaljšanem vikendu sem dodobra napolnila »baterije« in ponovno spoznala, da smo turizem v prvi vrsti ljudje. Vsem nam želim tri mesece po­letnih potepanj in druženja s prijaznimi ljudmi. Da se odlepimo od ekranov, ponovno socializiramo in postanemo boljši clovek. Stanka Jošt, pomocnica odgovorne urednice zakljucku daljšega obdobja njegove kariere oziroma pomeni pri skupini ljudi doseganje potrjene faze razvoja. darkom na podrobnejšem opisu rezul­tatov, dosežkov, uspehov ali dela kan­didata, zaradi katerih se predlaga, • • Obcine Laško znanja: • tujini. • srebrni grb manitarnem, Vabilo na proslavo ob dnevu državnosti Kulturni program bodo pripravili ucenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Ob tej priložnosti bodo podeljena Aškerceva priznanja in najvišja obcinska priznanja. Župan Obcine Laško Franc Zdolšek Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v Obcini Laško (Ura­dni list RS, št. 28/21) in Odloka o proracunu obcine Laško za leto 2021 (Uradni list RS, št. 82/19, 174/20 in 88/21) in Obcina Laško objavlja JAVNI RAZPIS za dodeljevanje financnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v Obcini Laško v letu 2021 PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih financnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turiz-ma v Obcini Laško v letu 2021 po shemi sheme de minimis po­moci »Pospeševanje razvoja malega gospodarstva v obcini La-ško« (št. priglasitve: M001-5874505-2021), skladno z Uredbo Komisije (EU) 1407/2013 Sredstva v višini 32.000 EUR so zagotovljena v proracunu Obci­ne Laško za leto 2021 in se dodelijo za naslednje ukrepe: UKREP Višina sredstev Ukrep 1: sofinanciranje samozaposlova­nja in odpiranja novih delovnih mest 12.000,00 EUR Ukrep 3: sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij 20.000,00 EUR Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del tega javnega razpisa ter skladno s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega go-spodarstva in turizma v Obcini Laško (v nadaljevanju pravil­nik). Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: • prijavni obrazec za posamezni ukrep, • obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k po­sameznim ukrepom. Vlagatelj vlogo izpolni na racunalniku in jo natisne, podpiše in žigosa. Tako opremljena vloga mora biti oddane v zaprti ovoj­nici, z obvezno uporabo »Obrazca ovojnica«, opremljene z nas­lovom pošiljatelja, od zacetka razpisa do v razpisu opredeljenih rokov za prijavo, in sicer na naslov Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. ROK ZA PRIJAVO 30. 7. 2021 DATUM ODPIRANJA VLOG 4. 8. 2020 KRAJ IN CAS, KJER LAHKO PREDLAGATELJI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Brezplacna razpisna dokumentacija je od dneva te objave do iz­teka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Obcine Laško (www.lasko.si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvig­nejo v Glavni pisarni Obcine Laško in v Oddelku za gospodar­ske dejavnosti Obcine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, mag. Andrej Flis, tel. 03/7338-731, e-mail: andrej.flis@lasko.si, v casu uradnih ur. ODPRTJE PRIZIDKA VRTCA V RIMSKIH TOPLICAH V ponedeljek, 24. maja 2021, so otroci vrtca v Rimskih To-plicah koncno docakali dan, ko so lahko vstopili v nove pro-store. V vrtcu Rimske Toplice so se že dalj casa soocali s prostorsko stisko, saj je bila zaradi velikega vpisa otrok skupna igralnica spremenjena v igralnico za eno skupino otrok. Ideja o prizidku je dozorela na praznova­nju 40. obletnice vrtca v Rimskih Toplicah. V lanskem letu smo obja­vili razpis za izgradnjo prizidka. Najugodnejši ponudnik je bila Lesni­na MG oprema, ki je z deli zacela lani v drugi polovici julija. Dela so potekala v casu korone, ki je tudi krojila izgra­dnjo, predvsem pri za­mudah nekaterih doba­viteljev materiala, zato se je rok le-te podaljšal. Z deli smo koncali ko­nec meseca aprila. igralnici, sanitarije, garderoba in prostor za vzgojiteljice. V igralnicah so svoje prostore dobili otroci 2. starostne­ga obdobja, ki imajo tako tudi svoj vhod. V starem delu smo ponovno obnovili skupno igralnico, zunaj pa smo razširili igrišce za otroke. Obnovili smo igrala, nekaj pa smo jih tudi dodali. Pri sami gradnji in obnovi igral ve­lja še posebno pohvaliti hišnika vrtca Danijela Beleja, ki je s svojimi delom in predlogi pripomogel k marsikateri rešitvi problemov, s katerimi smo se soocali pri gradnji. Investicija je znašala 424.000,00 EUR. Ker gre za grad-njo skoraj nic-energijskega objekta (objekt je zgrajen iz lesa, ki ima vgrajene izolacijske materiale naravnega iz­vora), bomo od EKO sklada pridobili 76.000,00 EUR. Dimitrij Gril SANACIJA OSTANKOV BAROCNEGA DVORCA V KOMPLEKSU SAMOSTANA JURKLOŠTER Obcina Laško se je prijavila na javni razpis Ministrirava za kulturo in bila uspešno pri pridobitvi nepovratnih financnih sredstev za obnovo ostankov barocnega dvorca v kompleksu sa­mostana Jurklošter. Ministrstvo je za obnovo obcini odobrilo sredstva v višini 36.000 EUR. Zaradi izpadanja kamenja iz stropov, temu delu spomenika grozi zrušenje. Da preprecimo propad spomenika, bodo sana­cijska dela zajemala rocno razdiranje slabe, nenosilne kamnite zidave, kjer je to potrebno, cišcenje kamnov ter zidnih vdolbin in priprava za ponovno pozidavanje, cišcenje opecnato oboc­nih stropov, odstranjevanje in odklesanje ostankov ometov in odklesanje slabo nosilne ali od vlage preperele opeke in nato ponovno pozidavanje s kamnom na zidnih vdolbinah in robo­vih zidovja. Prav tako bo v dela zajeto tudi ponovno pozidava­nje z opeko ter ostala dela, ki zajemajo fugiranje kamnite zidave s sprotno vzidavo manjših kamnov ter zašcita pred zamakanjem vode v zidne zgradbe. OBCINA LAŠKO JE PREJELA NAZIV »PROSTOVOLJSTVU PRIJAZNA OBCINA 2021« Obcina Laško se je v letošnjem letu ucinkovitejše izvajanje skupnih akcij in ponovno prijavila na poziv Slovenske projektov, ter medgeneracijskih aktiv­ filantropije in pridobila naziv »Prosto-nosti. voljstvu prijazna obcina 2021«. Županu Francu Zdolšku je priznanje Slovenska filantropija podeljuje naziv podelila predstavnica Slovenske filan- obcinam, ki spodbujajo prostovoljstvo, tropije. zagotavljajo podporo delovanju prosto-Obcina Laško se zahvaljuje vsem pro- voljskih organizacij in izvajajo promoci-stovoljskim organizacijam, društvom in jo prostovoljstva v obcini. posameznikom na vseh ravneh delova­ Obcini Laško je bil podeljen naziv nja, ki s svojim nesebicnim prostovolj­ zaradi prepoznavanja vrednosti pro-skim delom delujejo v dobro drugih in stovoljstva, prostovoljk in prostovolj-za skupno javno korist, s tem pa zagota­ cev za razvoj obcine in življenje v njej, vljajo boljšo kakovost življenja obcanov za podporo široki mreži prostovoljskih in razvoj obcine. organizacij in aktivno povezovanje za Mag. Sandra Barachini Priznanje je prejel župan Franc Zdolšek. VECNAMENSKE REKREACIJSKE POVRŠINE IN TRAJNOSTNA MOBILNOST Obcina Laško je podala vlogo na javni poziv LAS Raznoli­kost podeželja, s projektom Vecnamenske rekreacijske površi­ne in trajnostna mobilnost. Partnerja v projektu sta Therma­na, d. d. in Športno društvo Recica, ki bosta aktivno sodelovala pri izvedbi in nadaljevanju projekta, prav tako pa zagotavljala svoj delež sredstev. Predmet operacije je ureditev vecnamen­skih rekreacijskih površin, in sicer: • pumptracka (koloparka) v Debru in • ureditev postaje sistema izposoje javnih koles v Hudi Jami v Recici. Pumptrack poligon (kolopark) je športni objekt sestavljen iz grbin in zavojev, ki so med seboj ritmicno povezani v krožno celoto. Gre za sodobno, atraktivno in inovativno športno infra-strukturo. Konfiguracija pumptrack poligona omogoca varno in zabavno izkušnjo tako zacetnikom kot tudi vrhunskim špor­tnikom. Je dostopen, za uporabo niso potrebni dragi športni Sistem izposoje javnih koles - slika je simbolicna prostem, spodbuja gibanje in motoricno-gibalni razvoj vseh ge­neracij na inovativen nacin, zato lahko postane medgeneracij­sko sticišce za celo skupnost. Sistem za izposojo javnih koles predstavlja mrežo postaj in prirejenih koles, ki uporabnikom omogoca izposojo koles in vracilo na drugi postaji znotraj sistema. Postaja sistema izposo­je javnih koles v Recici bo vkljucevala 4 stojala, kontrolni sistem (terminal) in mobilno aplikacijo. V okviru operacije je predvi-den nakup 3 elektricnih koles. Postaja v Hudi Jami bo dopolni­tev že vzpostavljenega sistema izposoje javnih koles v Laškem, kar bo zagotovilo poenoten sistem ter s tem mobilnost in razvoj turizma. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je projekt odobrila, predvidena izvedba aktivnosti je v poletnih mesecih leta 2021. Sofinanciranje operacije je predvideno iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Mag. Sandra Barachini PRIDOBLJENA SREDSTVA MINISTRSTVA ZA KULTURO Energetska sanacija Kulturnega centra Laško Ministrstvo za kulturo je v letu 2021 objavilo Javni poziv za sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastruktu­ro lokalnih skupnosti, na katerega se je Obcina Laško prijavila in pridobi-la sredstva za sofinanciranje projekta Energetska prenova kulturnega centra Laško. Predmet projekta je celovita energet-ska prenova Kulturnega centra, ki vklju-cuje menjavo dotrajanega stavbnega po­hištva, sanacijo toplotnega ovoja stavbe, temeljev in podzemnih del obodnih zi­dov, ustrezno izolacijo strehe in ureditev strojnih instalacij, ki zajemajo obnovo ogrevanja in ureditev prezracevanja. Namen projekta je energetska prenova objekta v obcinski lasti, ki bo prispevala k izboljšanju toplotnih karakteristik stav-be ter celotnega sistema ogrevanja, ohla­janja in prezracevanja. To bo prispevalo k vecji energetski ucinkovitosti. Investitor, Obcina Laško, namerava iz­vesti ureditev Kulturnega centra Laško zaradi znižanj obratovalnih stroškov ter zagotovitve boljših bivalnih in delovnih pogojev zaposlenih in obiskovalcev. Oprema za STIK oz. Kulturni center Laško Obcina Laško se je prijavila na Javni poziv sofinanciranja nujnih programov na podrocju kulture za leto 2021, za na­bavo opreme za STIK oz. Kulturni center Laško. Ministrstvo je vlogi ugodilo, predvide-no je sofinanciranje nabave opreme: luci, zvocne opreme ter video in projekcijske­ga sistema za dopolnitev in nadgradnjo obstojecega stanja. Prav tako je pred­videna nabava zunanjih razstavnih pa-nojev in razstavnih vitrin za dopolnitev razstavišcne dejavnosti na prostem, z na­menom prilagoditve covid razmeram za izvedbo razstav in drugih dogodkov na prostem. Mag. Sandra Barachini LAŠKA HIŠA IZ PRETEKLOSTI V SEDANJOST Obcina Laško je skupaj s partnerjem STIK Laško podala vlogo na javni poziv LAS Raznolikost podeželja s projektom Laška hiša iz preteklosti v sedanjost. V okviru tega projekta je predvidena ureditev hiše na naslovu Mestna ulica 11, z na­menom ureditve objekta kulturne dedišcine, njegova zunanja ureditev in pridobitev opreme, kar bo zagotovilo pogoje za iz­vajanje aktivnosti projekta. V objektu so predvidena usposabljanja in izobraževanja po razlicnih sklopih in ciljnih skupinah. Potekale bodo delavnice na temo lokalne kulinarike in dedišcine za otroke, kmete, pod-jetnike in druge skupine. Na podlagi tega se bo oblikovala tudi mreža lokalnih akterjev »Promocija lokalne ponudbe Laško« ter izvajala promocija lo-kalnih ponudnikov in njihove ponudbe. V okviru promocije je predvidena priprava novega produkta, to je video in foto vsebine s kuharji, priprava receptov lokalnih jedi in promocija lokalnih ponudnikov. Izvedba aktivnosti je predvidena v letih 2021 in 2022. Oce­njena vrednost projekta znaša 217.715 EUR. Sofinanciranje operacije je predvideno iz sredstev Evropskega sklada za regio­nalni razvoj (ESRR), v višini 145.098 EUR. Mag. Sandra Barachini OBNOVE JAVNIH POTI IN SANACIJA ZEMELJSKEGA PLAZU Obnova JP700701 Trobni dol­Suhadobje-Tovornik Konec leta 2020 smo priceli z obnovo makadamskega odseka JP700701 Trobni dol-Suhadobje-Tovornik, v dolžini 580 m, ki predstavlja dostop do posameznih stanovanjskih objektov in kmetij. Zemeljska dela so se izvajala v mini-malnem obsegu. Na mestih nezadovo­ljive zbitosti se je nosilni ustroj skom­primiral in po potrebi dosul. Vozišce in povozna mulda sta izvedeni v enoslojni asfaltni prevleki, debeline 7 cm. Na na­sprotni strani mulde ob vozišcu je izve­dena pešcena bankina v širini 0,75 m. Odvodnjavanje z vozišca je zagotovlje-no z minimalnim precnim sklonom v as-faltno muldo, ki se razbremeni z jaškom in naprej preko cevnega prepusta v bliž­nji jarek oz. brežino. Po celotni trasi ceste so položene cevi za optiko. V sklopu obnove se je porušil dotra­jan most in se na njegovem mestu zgradil novi, vecji. Skupna vrednost investicije, ki obsega izvedbo in nadzor, znaša 121.149,30 EUR z DDV. Dela je izvajalo podjetje AGM Nemec, d. o. o., pod strokovnim nadzorom pod-jetja PG -Tim, d. o. o., ki je za pooblašce-no nadzornico imenovalo Jožico Krajnik. Obnova JP701406 Marija Gradec­Jezovšek-Kocar in obnova JP701406 Marija Gradec­Jazbinšek-Urh Investicijska vzdrževalna dela v javno korist so obsegala zemeljska dela za sta­bilizacijo makadamskega cestišca in ure­ditev odvodnjavanja. Površina cestnih odsekov je izvedena v asfaltu debeline 7 cm. Na obnovljenih cestnih odsekih je položena tudi zašcitna cev za optiko. Skupna vrednost investicije, ki obse­ga strošek izvedbe in nadzora pri obno-vi JP701406 Marija Gradec-Jezovšek-Ko-car znaša 21.900,00 EUR Z DDV. Skupna vrednost investicije, ki obsega strošek iz­vedbe in nadzora pri obnovi JP701406 Marija Gradec-Jazbinšek-Urh znaša 22.736,00 EUR z DDV. Dela na navedenih cestnih odsekih je izvajalo Gradbeništvo Blaž Švelc, s. p., pod strokovnim nadzorom podjetja PG­-Tim, d. o. o., ki je za pooblašceno nad­zornico imenovalo Jožico Krajnik. Sanacija zemeljskega plazu na dostopni cesti JP700831 Šentrupert-Mackovšek V maju je bila izvedena sanacija ze­meljskega plazu, ki se je sprožil na strmem pobocju pod cesto. Do udora zemljine pod cesto je prišlo zaradi razmocenosti zemljine po mocnem neurju lani julija. Za sanacijo plazu in zavarovanje cestne­ga odseka je izvedena kamnita podpor­na konstrukcija v dolžini 13 m in višini 3,6 m, ki je zakljucena z robnim AB ven­cem. S sanacijo plazu in zavarovanjem sa­niranega cestnega odseka s cestno varno­stno ograjo je omogocen ponovni dostop do stanovanjskega objekta in varnejši promet. Dela je izvajalo podjetje MSV Žohar, d. o. o., pod strokovnim nadzorom PG­-Tim, d. o. o. Oddelek za GJSOP 23. APRILA NAS JE NA OBCINSKEM DVORIŠCU OBISKAL ZELENI JURIJ Jurjevanje je folklorni obicaj na kate-rem se poje in pleše in temelji na tradi­cionalnem slovenskem prazniku jurjeva­nju. Po starem obicaju enega od moških oblecejo v zelene veje bele breze in ga po­imenujejo Zeleni Jurij. V Laškem ta obicaj ohranjamo že 32 let! Letošnji sprevod je bil sicer druga-cen kot prejšnja leta, saj zaradi epidemi­je v njem niso mogli sodelovati vsi ucen­ci Podružnicne šole Debro, maticne šole OŠ Primoža Trubarja, PŠ Recica in NIS, temvec je šel skozi mesto le en razred. Je pa zato ta razred priredil pravo vzdušje, saj so veselo peli, igrali in plesali. S pomocjo OŠ Primoža Trubarja Laš­ko je letošnje jurjevanje organiziral Etno odbor Možnar Laško. Župan Franc Zdolšek je Juriju izrocil košaro polno dobrot, še pred tem pa je moral Jurij trikrat poskociti, saj tako ve­leva obicaj. Predsednica Etno odbora Urška Knez pa je izrocila zlata možnarja za leto 2020, ki se ju drugace podeli ob kulturnem pra­zniku, vendar zaradi epidemioloških raz-mer letos to ni bilo mogoce. Prejemnika možnarja sta bila letos Anka Levicar in Martin Selic. MKJ RISANJA S KREDAMI NA TEMO CEBEL Ob svetovnem dnevu cebel, ki smo ga praznovali 20. maja, so vrtcevski in šolski otroci v sodelovanju s Cebe­larskim društvom Laško nekaj dni s kredami na razlicnih lokacijah ustvarjali na temo cebel in cebelarstva. Tako je ne­kaj lepih slik nastalo tudi na obcinskem dvorišcu. MKJ OBCINA LAŠKO PREJELA LISTINO ZA CEBELAM PRIJAZNO OBCINO Cebelarska zveza Slovenije je že deseto leto zapored organizi­rala natecaj za izbor cebelam najprijaznejše obcine. Cilj natecaja je, da nagradi obcine za dobro sodelovanje s cebelarji na njiho­vem obmocju. Na posvetu so izmed 24 prijavljenih obcin izbrali pet cebelam naj­bolj prijaznih. Obcina Laško je prejela prizna­nje za 2. mesto. Listino je ob otvoritvi ucnega cebelnjaka pri OŠ An-tona Aškerca županu Obcine Laško Francu Zdolšku predala Lidija Senic iz Cebelarske zve­ze Slovenije. MKJ HSE OBCINI LAŠKO DONIRAL 10.000 ZAŠCITNIH MASK HSE, Holding Slovenske elektrarne, je sredi aprila Obcini Laško doniral 10.000 zašcitnih kirurških mask. Holding Slovenske elektrarne, najvecji slovenski proizvajalec elektricne energije, v regije, kjer delujejo njegove družbe, v teh dneh donira 170.000 zašcitnih mask. S tem pomaga lokalnim skupnostim pri spopadanju z epidemijo. V Laškem smo se na Obcini odlocili, da so maske prejeli Rde-ci križ Laško-Radece (6.000 kom), Župnijska Karitas (3.000 kom) ter društvo Vesele nogice (1.000). Prejemniki so se mask izredno razveselili, saj jim bodo v ve­liko pomoc pri delu. V društvu Vesele nogice so nad donacijo navdušeni: »Zahvaljujemo se tako holdingu HSE kot Obcini Laško, saj nam bodo te maske še kako prišle prav, predvsem za naše prostovoljce.» Prav tako je bil mask vesel sekretar pri RK Vlado Marot: »Ve­seli me, da še obstajajo podjetja, ki mislijo na ljudi. Maske nuj-no potrebujemo in ta donacija nam bo prihranila marsikatero skrb.« »Ko nas je HSE seznanil s to donacijo, smo bili preseneceni in veseli, da bomo lahko pomagali organizacijam in društvom v naši obcini. Holdingu in gospodu Ervinu Renku, ki je vse to zorganiziral, se zahvaljujem za to akcijo,« je dejal župan Obcine Laško Franc Zdolšek. Tokratna akcija je že druga vseslovenska vecja donacija HSE, povezana z zašcito pred novim korona virusom in zdravljenjem bolezni Covid-19 v zadnjem letu. MKJ LOKACIJE MERITVE HITROSTI Zaradi nespoštovanja cestno prometne signalizacije, zlas-ti signalizacije, ki omejuje hitrost, se v laški obcini že dlje casa pojavlja vse vec zahtev po izvedbi ucinkovitih ukrepov na pro-metnicah. Na zahteve in pobude obcanov bo Medobcinski in-špektorat in redarstvo Mestne obcine Celje, Laško, Štore in Ža-lec v prihodnjih tednih zacel meriti hitrost z radarji, in sicer na naslednjih lokacijah: • na lokalni cesti Debro-Recica-Brezno-Belovo (v Spodnji Recici pri podjetju Magles), OBCINSKI SVET LAŠKO Na majski seji sprejet rebalans proracuna 15. seja Obcinskega sveta je potekala 26. maja v Rimskih termah. Obcinski svetniki so se seznanili z zakljucnimi porocili za leto 2020, ki so jih pripravili: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Obmocna izpostava Laško, Rdeci križ Slovenije, Obmocno združenje Laško-Radece in Društvo Študentski, mladinski in otroški center Laško, Medobcinski inšpek­torat in redarstvo Mestne obcine Celje, Obcine Braslovce, Obcine Laško, Obcine Polzela, Obcine Štore, Obcine Tabor, Obcine Vransko in Obcine Žalec, JP Komunala Laško, d. o. o., in Adriaplin, d. o. o. Predstavnik slednjega je predstavil tudi plan gradnje za leto 2021. Za podjetje Adriaplin, d. o. o., je letno porocilo za leto 2020 in plan gradnje za leto 2021 predstavil dr. Boštjan Jurjevcic. Obcinski svetniki so potrdili Elaborat o oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo z uskladitvijo višine storitev. S 1. av-gustom se bosta povišali vodarina in omrežnina – vodari­na se bo dvignila iz 0,5506 na 0,6072 EUR/mł (brez DDV), omrežnina pa se bo za gospodinjstva dvignila iz 10,17 na 10,42 EUR/mesec (brez DDV). Sprejet je bil Odlok o spremembah in dopolnitvah Od­loka o ureditvenem nacrtu starega mestnega jedra. Spre­memba odloka je bila potrebna zaradi predvidene izgradnje prizidka k Zdravstvenemu domu Laško. Sprejet je bil tudi Sklep o lokacijski preveritvi za dolocitev obsega stavbne­ga zemljišca pri posamicni poselitvi na parcelah v Panecah. Na seji obcinskega sveta je bil sprejet Odlok o rebalansu proracuna Obcine Laško za leto 2021. Prihodki v predlo­gu rebalansa znašajo 21,2 mio EUR in so glede na sprejeto spremembo proracuna za leto 2021 vecji za 316.000 EUR. Odhodki proracuna v predlogu rebalansa za leto 2021 zna­šajo 24,4 mio EUR in so za 1,116 mio EUR vecji glede na sprejeti plan za 2021. Nacrtovana zadolžitev pri bankah v višini 2,5 mio EUR se ni spremenila in bo potrebna za re­ • v strnjenem delu naselja Brezno-Belovo, • v Rimskih Toplicah na državni cesti pri starem TIC-u, • na državni cesti pri Gostišcu Cater, • pri igrišcu na Strmci, • na lokalni cesti Marija Gradec-Radoblje-Plazovje-Rimske Toplice. Na lokalni cesti Debro-Recica-Brezno-Belovo (ravnina pri Kurjem Grabnu) bo postavljen stacionarni radar. Verjamemo, da bomo le s skupnimi napori vzpostavili pro-metni režim, ki bo varoval vse udeležence v prometu. alizacijo nacrtovanih razvojnih projektov. Zmanjšala pa se je nacrtovana zadolžitev pri MGRT za 257.477 EUR, ker od 1. 1. 2021 državni proracun obcinam za namene uravnote­ženja razvitosti obcin zagotavlja sredstva, ki so bila v pre­teklosti dana v obliki brezobrestnih posojil kot nepovratna sredstva (v preteklosti 23. clen ZFO). Razlika med vecjimi prihodki, manjšimi odhodki ter manjšo zadolžitvijo v viši­ni 1,120 mio EUR zmanjšuje stanje sredstev na racunih na dan 31. 12. 2021. Na zadnji dan leta 2021 bodo sredstva na racunih znašala 73.767 EUR. Sprejeta je bila tudi tretja do-polnitev Sklepa o Nacrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Obcine Laško za leto 2021. Na dnevnem redu majske seje je bil tudi predlog Odlo­ka o proracunu Obcine Laško za leto 2022, ki je bil sprejet v prvi obravnavi. Prihodki za leto 2022 znašajo 25,1 mio EUR in so glede na ocenjene prihodke leta 2021 vecji za 4,2 mio EUR. Odhodki proracuna za leto 2022 znašajo 26,8 mio EUR, kar je za 2,4 mio EUR vec kot znaša oce­na 2021. Nacrtovana zadolžitev pri bankah znaša 2,5 mio EUR. Stanje sredstev na racunih se bo v letu 2022 povecalo za 376.000 EUR. Na zadnji dan leta 2022 bodo sredstva na racunih znašala 450.220 EUR. V zadnjem delu seje so bila potrjena imenovanja. V Svet zavoda Zdravstvenega doma Laško so bili imenovani Da­mjan Kovac, Polonca Teršek, Marko Šantej in Maruša Horjak. Kot kandidat Obcine Laško za clana Razvojnega sveta Savinjske regije pa je bil dolocen župan Franc Zdol­šek. Obcinski svetniki na majski seji v Rimskih termah Naslednja redna seja Obcinskega sveta bo predvidoma 29. septembra. Gradiva za seje obcinskega sveta in posnetki sej so dostopni na obcinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na obcinski spletni strani objavljeni vsi spreje-ti obcinski predpisi (pod zavihkom »ZA OBCANE«). Tanja Grabrijan ZA DEŽJEM BO POSIJALO SONCE V mesecu maju smo se svetniki že 15. v našem mandatu udeležili seje Obcin­skega sveta. S prejšnje seje smo dobili odgovor na pobudo za postavitev kro­žišca v Rimskih Toplicah (odcep Hrastnik). Obcina Laško je problem izpostavila na sestanku z vodstvom Direkcije RS za in-frastrukturo. Pobudo naj bi vzeli kot pricetek reševanja za ures­nicitev realizacije krožnega prometa. Zanimalo nas je tudi, kakšni so nadaljnji nacrti pri tenis igri-šcu v Marija Gradcu. Župan je pojasnil, da se bodo postavila igrala za otroke, fitnes na prostem za starejše ter igrišci za košar­ko in nogomet. Kdaj se bo z deli zacelo, še ni znano. Ponovno smo izpostavili slabo internetno povezavo ter si­gnal na vaseh, ki otežujeta delo od doma zaposlenim ter šolanje na daljavo študentom, dijakom in tudi osnovnošolcem. Pojas­njeno nam je bilo, da naj bi se v mesecu juniju zacela postavitev bazne postaje na Vrhu nad Laškim, ki naj bi izboljšala trenutno stanje. V zvezi z obnovo javnih poti Macek–Govce in Plavc–Kalu­der nas je zanimalo, kdo je bil pobudnik in zakaj se je postopek javnega narocanja predcasno ustavil. Župan nam je odgovoril, da je bil postopek ustavljen zaradi previsoko ocenjenega stroška projekta. Prejet odgovor nas je zacudil, saj je bila ocena vred­nosti projekta znana že pred objavo javnega narocila. Dali smo pobudo, da se razpis v najkrajšem možnem casu ponovno ob-javi. POZDRAVLJENE OBCANKE IN OBCANI OBCINE LAŠKO! Pred nami je poletje, pred nami je ceplje­ nje, ki bo omogocilo normalno življenje, pred nami so novice, ki vam jih sporocamo in pred nami je predse­dovanje Svetu EU. Da pa vse ni tako enostavno, nas dnevno bombardirajo me-diji, ki si vecinoma želijo, da še en premier vrže puško v ko­ruzo, nato pa naj bi nastopili zlati casi za Slovenijo. A glej ga zlomka, vecino casa so bili na oblasti, in kaj so naredili? Da so tako imenovane nevladne organizacije v obdobju zadnjih 10 let v vsej Sloveniji samo na naslovu Metelkova 6 prejele 46 mili­jonov EUR, za sanacijo in popravila domov starostnikom pa 25 milijonov EUR, da so bile družine zapostavljene, da se je po Izrazili smo tudi nestrinjanje, da je projektant Esplanada za pripravo projektne dokumentacije prizidka k Zdravstvenemu domu Laško obcini dodatno zaracunal nesorazmerno visok znesek, 48.000 EUR, saj je Esplanada del te dokumentacije že pripravljala, ko je bila vloga za pridobitev gradbenega dovo­ljenja (neuspešno!) vložena prvic, za pripravo dokumentacije pa narocniku zaracunala 18.000 EUR. Del prejetega zneska je Esplanada narocniku sicer vrnila. Jasnih odgovorov na zastav­ljena vprašanja nismo prejeli. Sprašujemo se, zakaj ob tako viso­ki vrednosti projekta Obcina preko javnega zbiranja narocil ni iskala drugih projektantov. V Svet zavoda Zdravstvenega doma Laško smo potrdili 4 cla­ne kot predstavnike ustanovitelja. MMOL smo predlagali Mar-ka Šanteja, ki je bil tudi imenovan. OPPN Kamnolom Recica Na spletni strani Obcine Laško so objavljene pripombe in komentarji na javno razgrnitev osnutka OPPN za kamno­lom Recica. V pripombah vec deležnikov opozarja na vpliv na objekte v bližini (naselji Kuretno in Šmihel), ki neposredno ne ležijo v obmocju, ki ga zajema OPPN. Spadajo pa (vsaj po na­šem mnenju) v vplivno obmocje kamnoloma. Na tem vplivnem obmocju se nahajata tudi dva pomembna kulturna spomenika – cerkev sv. Mihaela (Šmihel) in cerkev sv. Katarine (Kuretno). Strokovna dokumentacija, ki je bila podlaga za pripravo OPPN­-ja, je bila pripravljena pred decembrskim potresom. Po potresu sta oba kulturna spomenika v neposredni okolici kamnoloma utrpela hude poškodbe, kar po našem mnenju zah­teva ponovno presojo Zavoda za kulturno dedišcino, saj smo prepricani, da bo nadaljnje miniranje v kamnolomu stanje obeh cerkva še dodatno poslabšalo. Predlagali smo ponovne meritve in oceno vpliva na okoliš­ke objekte pred sprejetjem OPPN ter ponovno oceno škode in popis stanja preden dobimo OPPN v obravnavo na odbore ter Obcinski svet. Podali smo predlog vkljucitve vseh naslovov v Kuretnem ter na Šmihelu, najmanj pa obeh kulturnih spomeni­kov v vplivno obmocje kamnoloma. To seveda ne pomeni, da smo proti sprejemu OPPN-ja. Za­vedamo se, da je potrebno tudi obstojeci kamnolom sanirati, a mora biti OPPN pripravljen kvalitetno ter vkljucevati zgoraj predlagane postavke. Verjamemo, da si nihce med nami ne želi biti odgovoren za škodo ali unicenje vec sto let starih simbolov laške obcine. Barbara Jancic, Mlada moc obcine Laško njihovem skrbelo za pluralnost medijev, a so denar prejema­li samo nekateri, da je zdravstvo skorajda na kolenih, in še bi lahko naštevali. Marsikaj se ocita tej vladi, a zunanji ocenjevalci stanja v Sloveniji temu nikakor ne sledijo, kajti v resnici smo v zgornji polovici uspešnih držav EU, smo ena izmed držav, ki ji napovedujejo veliko gospodarsko rast in smo v zgornji polovici držav v spopadu s pandemijo. To nas spodbuja, da na naslednjih volitvah izberemo obstojeco ekipo. Vse, kar se dogaja na državni ravni, se deloma odraža tudi na lokalnem nivoju. Vlada se je zadolžila, da bi gospodarstvo in posamezniki preživeli te težke case. Denar je namenila ljudem in lokalnim skupnostim, ne pa sanaciji, med drugim privatnih bank. Tako je obcina Laško iz naslova dviga glavarin prejela vec kot 1 milijon evrov vec denarja in iz naslova Zakona o razbre­menitvi financiranja obcin še dodatno 0,5 milijona evrov, kar za našo lokalno skupnost pomeni ogromno. Prav tako je v pripra-vi deveti protikrizni paket, ki v osnutku vsebuje pomoc gostin­stvu, turizmu in malemu podjetništvu in za katerega verjame-mo, da bo cim prej sprejet in bo spodbudil razvoj ter ohranil delovna mesta. Za nami je tudi tretja letošnja seja Obcinskega sveta Laško. Na njej smo sprejeli rebalans proracuna za leto 2021 in opravili prvo branje proracuna za leto 2022. Oba sta razvojna in glede na povecana sredstva, ki jih je prejela obcina v navezi z razpisi iz skladov EU, pomenita spodbudo za hitrejše doseganje rezulta­tov v zvezi s pitno vodo, kanalizacijo, ureditvijo cestne in IT in-frastrukture ter dograditvijo Zdravstvenega doma Laško. Ta bo kar velik financni zalogaj in tu je bila naša pripomba, da je nuj-no potrebno projekt izvesti na nacin, da se za koristnike zago­tovi, namesto v projektu predvidenih 12, najmanj 30 parkirnih mest. Žal smo po utemeljenem pojasnilu, zakaj imamo visoko omrežnino, sprejeli tudi dvig cen za porabnike pitne vode. Za­vedati se moramo, da dostop do pitne vode še vedno ni urejen za približno 25 % ljudi v obcini Laško in da je obcina zelo veli­ka ter ne prevec gosto naseljena, kar pomeni vecje stroške kot v vecjih mestih. Obcina ima projekte pripravljene in se bo tudi prijavila na razpise za EU sredstva. V nacrtu je tudi izgradnja te­lovadnice v Rimskih Toplicah, prav tako tudi naš predlog izpred nekaj let, da se za mlade zgradi park, ki bo omogocal treninge z rolerji in kolesi. Ta projekt pa ne bi bil realiziran, ce ne bi v ak­cijo stopili mladi in s svojo zahtevo seznanili župana, ki jim je prisluhnil ter dal projektu podporo. Še veliko se je dogajalo od zadnje izdaje Laškega biltena, ki je pravo okno v dogodke v naši obcini. Vsem, ki s svojim trudom prispevate k tako kvalitetnemu casopisu, iskrena hvala. Da pa smo v Slovenski demokratski stranki pripravljeni na razlicne situacije v slovenskem politicnem prostoru, smo doka­zali tudi na lokalnem nivoju, kjer smo z vašo pomocjo drage ob­canke in obcani na volitvah dosegli 100 % boljši rezultat. Stran­ka se pripravlja na volilni kongres, ki bo predvidoma v mesecu juniju. Zato smo v Obmocnem odboru izvedli predkongresno konferenco, kjer smo obravnavali stanje v Sloveniji, izvolili kan­didate za kongres SDS, pregledali delo obcinskih svetnikov SDS ter obravnavali posamezne pobude in vprašanja za razvoj laške obcine. OO SDS 26. 6. 2021 vabi clanice, clane in njihove družine na srecanje, ki bo na Kopitniku. Udeležbo prosim najavite Štefaniji Pavcnik na tel. 041 696 883. Vabimo vse dobro mislece ljudi na aktivno vkljucitev v delo SDS. Ostanite zdravi. Robert Medved, SDS www.nasadezela.si e.pošta; info@nasadezela.si V naši deželi, na naši zemlji smo in živi-mo med našimi ljudmi. Ti so naše najvec­je bogastvo. Spoštovani obcani, spoštovane obcan­ke. Dovolite, da v kratki pisani besedi predstavimo novo zgodbo, ki jo gradimo tako na slovenskem, kakor v svojem oko­lju, kjer živimo, ustvarjamo in gradimo medsebojno spoštovanje. V veliko vese­lje nam bi bilo, ce se nam pridružite in tako lahko pricnemo novo poglavje pri ustvarjanju zacetka skupnega dela in na­predka. Prihaja cas za novo in drugacno poli­tiko. Prišel je cas za novo politicno stran­ko, ki bo s pogumom, spoštovanjem, solidarnostjo in srcnim povezovanjem ljudi, od zahoda do vzhoda, od juga do severa, iz vseh slovenskih dežel, skrbela za enakopraven razvoj celotne Slovenije. Prišel je cas za Našo deželo! Novo poglavje na politicnem parketu bomo pisali skupaj, z vsemi slovenskimi deželami. Z zavedanjem in prepricanjem, da smo tako kot so to poceli naši predni­ki, skupaj z vsemi vami sposobni velikih dejanj. Pogumnih dejanj in velikih kora­kov, katere naša domovina Slovenija v teh izjemno zahtevnih casih še posebej pot-rebuje. Potrebuje drugacno pot. Pot, na kateri bomo s konstruktivnim dialogom skupaj poiskali najboljše rešitve na velike izzive sedanjosti in prihodnosti na vseh podrocjih. Velika dejanja lahko izpeljemo le po­vezani in z osebnimi doprinosi vsakega posameznika, ki si želi boljši jutri. S svo­jim delom v politiki bomo vsak dan zno­va dokazovali, da si želimo delati za dob-ro vseh, brez izjem, predvsem pa za boljši jutri preprostih ljudi. Z iskrenim in trans-parentnim delovanjem in povezovanjem bomo povrnili zaupanje ljudi v politiko. Dvignili bomo raven politicne kulture in z novimi osnovnimi programskimi izho­dišci postavili temelj našega delovanja in pogumnega boja z ljudmi, za ljudi. Stranka si bo z vsemi mocmi prizade­vala in prevzela polno odgovornost za odpravo državnega centralizma. Zavzeli se bomo za ustanovitev evropsko primer-ljivih slovenskih dežel, v katerih bodo lahko regije, mesta in obcine lažje in hit-reje uresnicevale svoje cilje in hotenja. Stranka bo odlocna zagovornica re-ševanja demografskih problemov, pove­zovala in poskrbela bo za vse generacije. Zagotovili bomo kvalitetno zdravstvo, ki na prvo mesto postavlja bolnika, brez cakalnih vrst, brez doplacevanj, z boljšo organizacijo dela ter transparentnim de­lovanjem. Posebno pozornost bomo na­menili invalidom, otrokom s posebnimi potrebami in drugim ogroženim, ranlji-vim skupinam. Stranka bo stremela k uresnicevanju cilja, da bodo mladi imeli možnost hitre ureditve stanovanjskega vprašanja in hi-trejši dostop do delovnih mest z dodano vrednostjo, predvsem pa tudi preprece­vanje bega možganov mladih v tujino. Za starejše prebivalce se bomo obvezali, da bomo ustvarili pogoje za dostojne pokoj-nine in kvalitetnejše pogoje za jesen živ­ljenja. Stranka bo podpirala oblikovanje kva­litetnega šolskega sistema, z zagotavlja­njem sredstev za najbolj izkušene do­mace in tuje mentorje in raziskave ter stabilizacijo trga dela bomo mlade us-merjali v zakljucek študija brez podaljše­vanja ter preprecili beg možganov. LAŠKO POTREBUJE RAZVOJ, DELOVNA MESTA IN PRETOCNE CESTE, POLITICNE KREGARIJE NAJ KAR OSTANEJO V LJUBLJANI Po dolgih mesecih omejevalnih ukre­pov na vseh podrocjih koncno prihaja cas vsaj delne normalnosti, ko se lahko vec družimo, spet okušamo male, a tako pomembne radosti našega vsakdana, spijemo kavo s prijatelji, se brez omejitev v nedeljo podamo na izlet na drug ko­nec Slovenije … Te vsakdanje prijetno­sti so sila dobrodošle in jih pozdravljam, a vladajoca politika si ob tem ne more privošciti pozabiti na tiste ljudi in dejav­nosti, ki so kljub sprošcanju še vedno na robu preživetja: v gostinstvu, turizmu, prireditveni in kongresni dejavnosti, pa obrtništvu … Najslabše bi si bilo v sedanjem casu delati utvare, da bo zgolj zaradi spro­stitve ukrepov cez mesec ali dva »vse v najlepšem redu« in da v epidemiji naj- Stranka bo podpirala razvoj podeželja, lokalne pridelovalce, biodiverziteto pri­delkov, ohranjanje kmetijske krajine in kratkih nabavnih verig, da bo naša deže-la ostala zelena dežela in postala samo­oskrbna dežela. Stranka se bo zavzemala, da Sloveni­ja postane država s privlacno in ugodno davcno politiko, kot novi dom vrhunskih športnikov, umetnikov in podjetnikov, ki zdaj bivajo in placujejo davke v tujini. Ker nam je program Naše dežele bli­zu, smo se obcinski svetniki, ki smo prej delovali v stranki DeSUS, soglasno od­ bolj prizadete dejavnosti ob koncu vseh omejitev ne bodo vec potrebovale po­moci države. Zato pozdravljam napo­ved Ministrstva za gospodarstvo za nove turisticne bone. Ministrstvo je sedaj si­cer prisluhnilo našim opozorilom, da se možnost korišcenja bonov razširi na športne, kulturne in ostale dejavnosti, a ob tem zopet pozabilo na upokojence. Ob prvotni izdaji turisticnih bonov sem v poslanski pobudi opozoril, naj se lju­dem, ki zaradi bolezni, starosti in osta­lih okolišcin bonov ne morejo koristiti v turizmu, omogoci korišcenje bonov tudi za druge storitve (npr. placljive storitve v domovih za starejše …), to govore real-nost in realne potrebe ljudi. Kot realnost v Laškem kaže tudi na potrebo po rekonstrukciji dveh kroži­ šc na cesti G1-15. V odgovoru na moje poslansko vprašanje je minister za infra- strukturo obljubil, da se bo z deli pricelo v prvi polovici letošnjega leta, na kar za­ radi vse bolj okrnjene pretocnosti te ces­ te že nestrpno cakajo obcanke in obcani Laškega. Gre samo za dva primera, ki kažeta razlike med realnimi potrebami ljudi in politiko kratkorocne všecnosti. Ta pre-pad med obljubami ter uresnicevanjem teh obljub je v aktualnem casu v politi­ki postal cedalje vecji. Namesto vsebin je parlament zadnje tedne zasedla politika locili, da pristopimo k tej novi stranki. Tako je Obcinski odbor DeSUS Laško s 1. aprilom 2021 prenehal delovati skla­dno z dolocili skupšcine. Prizadevali si bomo, da kot obcinski svetniki še nap-rej delujemo v korist obcine in za dob-robit vseh obcanov. Le povezani lahko ustvarjamo boljšo prihodnost, zato vas vabimo, da se nam pridružite v kolikor verjamete v naše dosedanje delo. Olga Cander, Irena Gradišnik, Matjaž Pikl iskanja manjkajocih glasov ter prereka­nja o razdelitvi števila mest v delovnih telesih. Koalicija si želi, tudi za ceno krše­nja poslovnika Državnega zbora in brez zaslombe na dejanskem razmerju moci med njo in opozicijo, imeti nadvlado nad zakonodajnim postopkom. Razprave v parlamentu postajajo vse manj poslušne, odlocitve vlade pa vse bolj vprašljive, ne samo z vidika zakonitosti in ustavnosti, temvec dnevnega sramotenja naše drža­ve na evropski ravni tik pred predsedova­njem Slovenije Svetu EU. Vse to aktualno vlado in njene predstavnike oddaljuje od ljudi. Ti so na nedavnih protestih jasno povedali, da imajo vsega skupaj dovolj. Tudi meni je ta, ce recem salonska po­litika stalnih razprtij tuja. Tuja bi morala postati še kakšnemu politiku, da bi ta raje kot iz svoje pisarne politiko »delal« na te­renu. Tam bi spoznal kako živijo ljudje in kaj ti potrebujejo. V Laškem prav gotovo ne novic o stalnih razprtijah iz Ljublja­ne, temvec urejene ceste in recna nabrež­ja, dobre evropske projekte za nova de­lovna mesta, podjetništvu spodbudno in ljudem prijazno okolje. Zato naj tisto, za kar v tem trenutku vecina politikov meni da je pomembno - kregarije in razprtije -raje ostane kar v Ljubljani. Vaš Matjaž Han REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO PREVERITE VELJAVNOST POTOVALNIH DOKUMENTOV Bliža se cas poletnih pocitnic in z nji-mi tudi cas povecanega števila potovanj v tujino, zato svetujemo, da preverite ve­ljavnost osebnih izkaznic in potnih listov ter pravocasno vložite vlogo za nov do-kument. Predlagamo, da vlogo za nov potovalni dokument vložite vsaj deset dni pred po­tekom veljavnosti dokumenta oz. pred­videnim potovanjem v tujino. Vlogo za izdajo osebne izkaznice ali potnega lista lahko vložite na katerikoli upravni eno-ti ali krajevnem uradu v Republiki Slove­niji. Za ureditev novega osebnega doku­menta se morate na vecini upravnih enot predhodno narociti. Upravna enota Laško zaenkrat poslu­je brez predhodnega narocanja. Zaradi ukrepov za zajezitev in preprecevanje šir­jenja koronavirusa pa še vedno velja re-žim posamicnega vstopanja strank v pro-store upravne enote, zaradi cesar se lahko zgodi, da boste morali na obravnavo ne­koliko pocakati. Darja Kuclar, Upravna enota Laško KS LAŠKO Varnostne ograje V tem pomladnem casu ste lahko na nekaterih odsekih naših krajevnih cest opazili nove varnostne ograje. Nekaj jih bomo zmontirali še v prihodnje. Pri tem opravilu gre posebna zahvala Aljažu Kr­picu z Obcine Laško, ki je prisluhnil na­šim prošnjam. Vsako leto nam pomaga v okviru svojih zmožnosti, za kar smo mu v naši KS zelo hvaležni. Živimo pac v kra­jevni skupnosti, ki je zelo razgibana kar se Sprehod skozi cas spominov Obicajno ste jo lahko zadnja leta slišali ob nedeljah po 10. uri na prvem progra-mu Radia Slovenija. Vodila je priljublje-no oddajo »Nedeljsko dopoldne z Ljer­ko«. Gledališka in filmska igralka Ljerka Belak, s polnim imenom Valerija Ema Belak je 21. aprila 2021 v 74. letu starosti izstopila z vlaka življenja. Rodila se je v Ljubljani 13. 2. 1948 in po študiju diplo­mirala na Akademiji za gledališce, radio, film in televizijo. Od leta 1971 do 1993 je bila zaposlena v Slovenskem ljudskem gledališcu v Celju. V tistih casih, bolje re­ceno v poznih 80. letih prejšnjega stole-tja je sodelovala tudi z Gledališko skupi-no Pivovarne Laško, ki jo je takrat vodila Fanika Lapornik, sedaj Wiegele. Ljerka je pogosto prihajala v Laško in vsi sode­lujoci so je bili zelo veseli. Tako je pusti-la svoj pecat dela tudi pri laških gledali­ških amaterjih. Sicer pa je Ljerka igrala v skoraj vseh slovenskih poklicnih gledali-šcih. Leta 1993 se je pridružila igralske-mu ansamblu Mestnega gledališca lju­bljanskega, kjer je bila vse do upokojitve. Z nekdanjim gledališkim igralcem Bogo­mirjem Verasom sta živela v prijetni hi-ški v bližini Iga pri Ljubljani. Ljerka Belak je za svoje delo leta 1981 prejela Nagrado Prešernovega sklada, leta 1987 Severjevo nagrado, leta 1989 Borštnikovo nagra-do za vlogo Gospe Peachum v Operi za tri groše in prejela je naziv Žlahtne ko- Postavljanje mlajev Postavljanje mlajev na Slovenskem ima že dolgo zgodovino, saj ga pisni viri omenjajo že v 17. stoletju. Postavljali so se ob razlicnih priložnostih. Tudi v dana­šnjem casu se postavljajo manjše in vecje okrašene smreke ob razlicnih praznova­njih. Prav posebni mlaji pa se postavlja­jo pred prvim majem, kjer na vrhu vihra tice terena in v kateri imamo precej ozkih in vijugastih cest, ki pa so na nekaterih odsekih zelo nevarne, zato le-te poskuša-mo dodatno zavarovati. Ker pa smo se­daj v casu, ko drevesa in podrast v gozdo­vih skozi katere potekajo naše ceste hitro rastejo, ne morem mimo tega, da lastnike parcel ob naših cestah kot vsako leto opo­zorim, da so dolžni v skladu z Zakonom o varnosti v cestnem prometu odstrani-ti vso vegetacijo, ki posega v cestni svet. Vzdrževalci cest v krajevni skupnosti si­cer vsako leto najmanj enkrat s primerno mehanizacijo ocistijo robove cest, vendar medijantke na Dnevih komedije v Ce-lju za vlogo služkinje Berte v uprizoritvi Stevardese pristajajo. Leta 2015 je preje-la Borštnikov prstan in Ježkovo nagra-do. Sam pa sem Ljerki izredno hvaležen za priložnost, ko mi je ponudila, da sem lahko z njo sodeloval pri ustvarjanju ne­katerih njenih radijskih oddaj ob nede­ljah dopoldne (na sliki med oddajo v živo v studiu prvega programa Radia Sloveni­ja). Skupaj z glasbeno urednico Ireno Ba-tis Janovsky nam je uspelo v slabih dveh letih pripraviti in izvesti kar osem oddaj. Poseben car te njene tedenske oddaje je bil, da je tekla v živo, kar je zahtevalo še posebno spretnost in zbranost pri izved-bi vseh sodelujocih. Zbranost in primer-na beseda v živem stiku preko telefona ter seveda prava glasba je bila tisto, kar so poslušalke in poslušalci najbolj ceni­li in po odzivu tudi vsak teden pricako­vali. Upam da bo podobna oddaja, ki je bila namenjena sicer vsem, ki so si vze­li cas za poslušanje, predvsem pa obcin­stvu starejšemu od 50 let, še naprej našla svoje mesto na radijskih valovih prvega gre tu za drobnejšo vegetacijo. Kot že re­ceno, vecje veje in debla ki ogrožajo pro-met, so dolžni odstraniti lastniki parcel, saj odgovarjajo za vso morebitno škodo. V nasprotnem primeru sledijo primerni ukrepi. Že vnaprej se zahvaljujem za ra­zumevanje. Martin Kokotec, KS Laško programa. Zahvala za prijateljstvo pa je v tem trenutku najmanj, kar lahko sedaj iz-recem Ljerki. Vsi ljudje so prah, nekateri so zlat prah. Martin Kokotec, KS Laško Park spominov V zadnji številki biltena smo vas z ne­kaj besedami seznanili o delovanju pos­vetovalne skupine, ki deluje v okviru Krajevne skupnosti Laško na podlagi ideje našega krajana Lojzeta Oberžana. V tej skupini sodelujejo, poleg že ome­njenega, še predstavniki Obcine, Ther-mane, Knjižnice Laško, Muzeja Laško, Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije enota Celje, Stika, Turisticne­ga društva Laško, na celu z arhitektom Bojanom Leva iz Slovenskih Konjic in z logisticno podporo KS. Srecanja skupine so namenjena pogovorom, poslušanju in razumevanju drug drugega, saj nas le-to lahko pripelje do boljšega jutri. Na naši spletni strani http://www.ks-lasko.si/ si zainteresirani lahko ogledate idejne za­snove posameznih projektov, poleg tega pa zapisnike posameznih srecanj oziro-ma predstavitev, iz katerih boste lahko razbrali kdo in kako sodeluje. Torej va­bljeni na ogled naše spletne strani, kjer vas caka še kakšna zanimivost. Martin Kokotec, KS Laško slovenska zastava. Tudi na sedlu med Šmihelom in Strmco že vrsto let pred pr-vim majem postavljajo domacini mlaj. Letos ga je skupina krajanov postavila 29. aprila. Zaradi epidemije koronaviru­sa ob tej priložnosti ni bilo družabnega srecanja krajanov. Hvala Marjanu Coklcu za malico, za katero je poskrbel ob ob za­kljucku postavitve mlaja. Tone Šterban KS RECICA Na ravno prav toplo soboto, 17. aprila 2021, se je na pobudo KS Recica zbralo približno 50 ljudi, ki so sodelovali v cistilni akciji. Vecina je cistila odpadke ob cestah in gozdnih poteh, ob potokih … V Zgornji Recici pa smo žal odkrili pravo divje odlagališce, ki za temeljito ci-šcenje zahteva ukrepanje strokovnjakov. Prva opozorila o zamašenih obcestnih kanalih in manjših vodotokih so se zara­di vse bolj zgodnjih nalivov pojavila že v mesecu maju, zato predvidevamo, da bomo vecino proracuna za letno vzdrže­vanje cest morali nameniti prav cišcenju obcestnih kanalov. Na prošnjo za dona-torstvo so se odzvali pri podjetju Gratex, d. o. o., ki je za potrebe letnega vzdrže­vanja KS Recica podarilo 150 ton peska. Hvala vam! Obcini Laško smo posredovali predlo­ge za asfaltiranje krajevnih cest v skupni dolžini 1.628 m, predlog za obnovo asfal­ta GD Recica-Huda Jama in predlog za sanacijo udarnih jam na cesti v Kurjem Grabnu. KS JURKLOŠTER Pomladna cistilna akcija Pomlad je potrkala na naša vrata in prišel je cas, da naš kraj ocistimo ter pripravimo na prihajajoce tople po­mladne, poletne dni. V skladu z ve­ljavnimi ukrepi, smo aprilsko sobo-to namenili cišcenju. Krajanom smo, kot je že v navadi, omogocili vrecke, rokavice in jih z nasmehi pod ma-skami spodbudili k cišcenju našega kraja. Zbrali smo zajeten kup odpad­kov, kljub temu, da divjih odlagališc v kraju, tudi zaradi vsakoletnih akcij skorajda ni. Zopet smo opazili, kako pomembno je poskrbeti, da je urejen komunalni odvoz odpadkov. Žal ta v našem kraju še vedno ni povsod ure­jen in ravno na teh koncih se je na­polnilo kar najvec vreck. Upamo, da se tudi to v bližnji prihodnosti uredi, prav tako upamo, da bo v prihodnje vedno manj polnih vreck in manjši kup na zbirnem mestu cistilne akcije. Hvala vsem krajanom za udeležbo in odgovorno ravnanje z odpadki. Maruša Horjak in Gregor Stopinšek Svet KS je prejel tudi dopis Obcinske volilne komisije, ki je na osnovi pobude SD in MMOL predlagala dolocene spre­membe volilnih okrajev. Mnenja posa­meznih clanov sveta je KS posredovala Obcini Laško. Med prijetnejše in vsekakor navdihu­joce dogodke v mesecu maju sodi obisk in cestitka ob 90. rojstnem dnevu Reci­canke Vekoslave Špiler, ki ga je organizi­ ral Rdeci križ, KO RK Recica, pridružila se jim je predsednica KS Recica. Predsednica se je odzvala tudi vabilu Združenja borcev za vrednote NOB Laš­ko, ki je 22. maja 2021 pri brunarici na Zavratih pripravilo spominsko svecanost ob 80-letnici ustanovitve Pokrajinskega odbora OF za Štajersko. Urška Knez, foto: Katja Goluh KS VRH NAD LAŠKIM Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak »Skupaj za boljšo družbo« je pobuda slovenskih komunalnih podjetij, ki delu­jejo pod okriljem GZS-Zbornice komu­nalnega gospodarstva. Komunala Laško že od samega zacetka podpira to pobudo in s tem povezane aktivnosti. V okviru te komunalna podjetja izvajamo razlicne aktivnosti, med katerimi izstopajo »En­kratno je stvari uporabljati veckratno«, »Pijmo pitno vodo iz pipe« in »Školjka ni smetnjak«. Slednja se je zacela in iz­oblikovala v casu epidemije s koronavi­rusom, ko je vecina ljudi ostajala doma, kar je posledicno dodatno obremenjeva-lo kanalizacijske sisteme. Še posebej, ker so ljudje stranišcno školjko zamenjali za smetnjak in vanjo metali najrazlicnejše odpadke. V stranišcno školjko pa sodijo le tri stvari. DA, le tri stvari. Vanjo sodijo le c.loveški iztrebki in izloc.ki ter toaletni papir. Stranišcna školjka je namrec vstop v kanalizacijski sistem in ravnanje vseh nas je bistveno za delovanje kanalizacij­skega sistema in ocišceno odpadno vodo. Vlažilni in cistilni robcki niso toaletni papir in ne sodijo v stranišcno školjko Zakaj so problematicni? V kanalizaciji zaradi vedno pogostejše uporabe vse vec­jo težavo predstavljajo vlažilni in cistilni robcki. Ti namrec ne sodijo v stranišcno školjko, ceprav jih nekateri proizvajalci oznacujejo kot take. Vlažilni robcki se od toaletnega papirja razlikujejo v tem, da je v celulozo dodano vezivo, ki preprecu­je, da bi se hitro razpustili. Zaradi svojih lastnosti vlažilni in cistilni robcki zasta­jajo na kriticnih mestih v ceveh, se tam sprimejo s preostalimi odpadki, ki v ka­nalizacijo ne sodijo in tvorijo vecje skup­ke, ki povzrocajo zamašitve hišnih na­peljav in kanalizacijskih cevi ter okvare crpalk in drugih naprav, potrebnih za nemoteno delovanje kanalizacijskega sis-tema. Posledicno pogosto prihaja do si­cer nepotrebnega dodatnega vzdrževanja sistema, ki ustvarja tudi dodatne stroške tako neposredno za same uporabnike, ce do tega prihaja znotraj stavb, kot tudi za upravljavce kanalizacijskih sistemov, ki se posredno kažejo tudi v višjih zneskih na položnicah. Vlažilni in cistilni robcki predstavljajo nevarnost za okolje Veliko cistilnih in vlažilnih robckov vsebuje mikroplastiko, ki mocno one-snažuje okolje ter ogroža zdravje ljudi in živali. V primeru odlaganja robckov v stranišcne školjke velika vecina mikrop­lastike ostane v odvišnem blatu, ki lahko, ce se uporabi na kmetijskih zemljišcih, prehaja v tla in vodo in tako povzroca obremenjevanje okolja ter tveganje za zdravje ljudi in živali. Tomaž Novak, direktor Vir: Zbornica komunalnega gospodarstva Školjka ni smetnjak za: • vlažilne in cistilne krpe • vato, palcke za ušesa • olja in mašcobe • kavne usedline • kontaktne lece ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA LAŠKO Naslov pisarne: Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 LAŠKO delovni cas pisarne: vsak petek od 13:00 do 15:00 prijave za svetovanje: tel. 03 733 87 26 (sprejemna pisarna) ali tel. 051 200 726 (svetovalec Robert Seme) ali na mail: robert.seme@gmail.com ali preko spletne strani www.ekosklad.si VPLIV EPIDEMIJE NA LAŠKO GOSPODARSTVO V 2020 Na podlagi podatkov iz letnih porocil za leto 2020, ki so jih gospodarske družbe (v nadaljevanju družbe) in samostojni pod-jetniki (v nadaljevanju podjetniki) predložili Agenciji Republi­ke Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES), je lani v laški obcini poslovalo 215 družb in 340 podje­tnikov. Ekonomska moc je predvsem v rokah družb, ki so lani ustvarile dobre štiri petine vseh prihodkov laškega gospodar­stva. Zaradi ukrepov proti širjenju okužbe s koronavirusom je bilo prizadeto zlasti gostinstvo. Vendarle pa je niz vladnih ukre­pov za pomoc gospodarstvu preprecil hujši padec gospodarske aktivnosti. Družbe laške obcine so v letu 2020 ustvarile 127,4 milijonov evrov prihodkov ali 3 % manj kot v letu prej. Vecino prihodkov so ustvarile s prodajo na domacem trgu (95,4 milijonov evrov). Leto 2020 je v zelenih številkah zakljucilo 60 % družb, neto cisti dobicek je znašal 4,2 milijona evrov, ki se je v primerjavi z letom prej zmanjšal za 7 %. V laških družbah je bilo lani 1.607 zapo­slenih ali 45 vec kot leto prej. Povprecna bruto placa je znašala 1.409 evrov, kar je za 365 evrov manj od slovenskega povprecja. Podjetniki laške obcine so v letu 2020 ustvarili 30,5 milijonov evrov prihodkov ali 5 % manj kot v letu prej. Vecina (84 %) podjetnikov je preteklo leto koncala v pozitivnih številkah, neto podjetnikov dohodek je znašal 2,4 milijona evrov, kar je 8 % vec kot leto prej. Dobri dve tretjini podjetnikov sta poslovali brez dodatne delovne sile, medtem ko je bilo pri preostalih podjetni­kih 243 zaposlenih ali 13 manj kot v letu prej. Povprecna bruto placa pri laških podjetnikih je znašala 1.178 evrov in je bila ne­koliko višja od slovenskega povprecja pri podjetnikih, a za 16 % nižja kot pri laških družbah. Vec podrobnih podatkov o rezultatih poslovanja poslovnih subjektov laške obcine je v Informaciji o poslovanju gospodar­skih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v savinjski regiji v letu 2020, ki jo najdete na portalu AJPES www.ajpes.si. In-dividualni podatki iz letnih porocil posameznih poslovnih su­bjektov so javno objavljeni in brezplacno dostopni na portalu AJPES v aplikaciji JOLP. Andreja Topole, AJPES, Izpostava Celje V LAŠKO LETA 1993 PRINESLI PRVO ITALIJANSKO PICO, KI PA JE V CASU ZAPRTJA DOBILA NOVO PODOBO »Umetnost uspeha je v tem, da znaš biti hkrati drzen in previ-den.« Napoleon Bonaparte Le kdo izmed nas še ni preizkusil odlicne pice, spil kave ali ohlajenega laškega piva v Hotelu Špica. Ce zaradi »koronskih« razmer še niste obiskali prenovljenega hotela, pa ste to zagotovo storili v stari in domaci Špici cez cesto, kjer so leta 1991 priceli s pripravo projektov za prenovo takratnega Turisticnega društva Laško. V Laško prinesli italijansko pico Ob prenovi je bilo potrebno razmisliti tudi o ponudbi in an-keta med prebivalci je kazalec želja usmerila k pici, italijanski specialiteti. V naših krajih je bila do tedaj namrec poznana pica z debelejšim testom, medtem ko se je o pravi italijanski pici ve­delo zelo malo. Prva, ki sta se odlocila stopiti izzivu naproti sta bila Rajko Šanca in Jože Sadar ml., ki sta po izkušnje in znanje odšla na akademijo za pico v Bologno. Tam sta pridobila osnov-no znanje o italijanski pici in ga dopolnila v piceriji Golobcek na Vranskem, kjer so takrat s krušno pecjo znali svojo pico prib­ližati tisti pravi, italijanski. Objekt je tako dobil na novi podobi, dodali so mu krušno pec in ga poimenovali kot Špica. Š kot špa­geti z dodano pico, saj je bila prva ponudba tista, ki je v Laškem pricarala vonj po pravi Italiji. Rajko Šanca je tako postal prvi picopek v Špici, ki je svoje znanje spretno prenašal na mlajše ge­neracije, med drugim tudi na Ivana Mehleta, ki v Špici deluje že vec kot 20 let, danes pa mu ob strani stoji tudi Ernest Divjak, ki je v Špici sprva deloval kot natakar, zadnja leta pa se je tudi sam izkazal kot odlicen picopek. A o pici malce kasneje, saj je le ta danes pridobila na novi podobi, okusu in stasu. Po lanskoletni prenovi sledilo polletno zaprtje Svet je v zadnjem letu mocno nazadoval, saj je korona kri­za ohromila marsikatero dejavnost. Med najbolj prikrajšanimi so bili v Sloveniji gostinci, ki so svoje objekte zaprli, delavce pa poslali na cakanje, marsikdo je ostal brez službe. S podobnimi težavami so se spopadali v prenovljenem Hotelu Špica, kjer so kaj kmalu po zacetni evforiji odprtja svoje nove prostore lahko zaprli. »Zaprti smo bili, vsaj kar se hotelskega dela tice, od 15. oktobra lani pa vse do zacetka aprila letos, ko smo po dolgem casu priceli z dostavo hrane,« pove lastnik takratne Špice, danes novega Ho-tela Špica, Jože Sadar mlajši. »Za dostavo hrane smo se odlocili predvsem s tega vidika, da se naši zaposleni po dolgem casu vrne­jo v delovni ciklus, saj je tudi za tovrstne reci potrebna kondicija. Zaprti smo bili prakticno pol leta in v tem casu poceli marsikaj, le tistega ne, kar prinaša prihodek. Država je neko obliko pomoci sicer nudila, a mi smo specificni primer,« dodaja lastnik, ki pove, da je bil osnova za izracun pomoci s strani države, predvsem za fiksne stroške, ki so bili bistveni v tem casu zaprtja, promet iz leta 2019, ki pa so ga takrat ustvarjali »cez cesto« na 180 m˛ in ne v prenovljeni zgradbi, kjer delujejo na 1800 m˛. »Zrak z nosnicami še zajemamo nad vodo, medtem ko so ustnice zaprte in pod gladino. Ce se stanje preteklega leta ponovi, ne morem tr-diti, da bo dihanje še možno,« o krizi, ki jih je pestila zakljucuje Sadar. Krizo izkoristili za prenovo ponudbe in kreativnost A težavam navkljub niso obupali, temvec so krizo dobro iz­koristili za prenovo ponudbe in kreativnost. O tem, kaj vse so poceli pa sem se pozanimala na lastne oci in usta ter povprašala kaj je tisto, kar je v Hotelu Špica novega. »Kljub temu, da so bili ljudje na cakanju, smo organizirali kup šolanj in izobraževanj naših zaposlenih. Najbolj ponosni smo, da smo precej osvežili našo pico, ki smo jo v italijanski podobi tudi prinesli v te kraje. Stopili smo nekaj stopnic višje in odzivi so dob-ri, saj so jo ljudje zelo lepo sprejeli,« nam pojasni Sadar, ki doda, da je skrivnost v testu in nadevih za pico. V preteklem letu so namrec ogromno vložili v prenovo kuhinje in hotelskega dela, a pica je, po lastnikovih besedah, ostala njihov paradni konj. Laško-italijanska pica z novo podobo Odpravila pa sem se tudi v kuhinjo, kjer sem se o lastnikovih besedah pozanimala še iz prve roke. Dobrodošlico mi je namrec izrekel Iztok Gumzej, ki ga mnogi poznate tudi po njegovih ku­harskih specialitetah iz »Garažne kuhinje«, v Hotelu Špica pa deluje kot vodja gostinstva. »Ekipa je bila v casu zaprtja res pri­ dna. Dejansko smo razvili kar nekaj novih jedi, ki so namenjene družinam, popotnikom in tudi turistom. Najbolj ponosni smo na to, da smo dolocene jedi certificirali z znamko »Okusi Laškega«, kar pomeni da imamo v naših jedeh 70 % lokalnih sestavin v ra­diju 5 km˛. Mislim da je to lep dosežek, s katerim bomo prepozna­ni v Laškem pa tudi v širši okolici.« Seveda me je poleg ponudbe zanimala tudi sama pica, za katero Gumzej v smehu pove, da je res »huda«. »Mislim, da smo pico dali na popolnoma drug nivo. Razvili smo popolnoma novo testo s fermentacijo 48 ur. Sestavine zanjo smo testirali s picopekom in za odlocitve porabili kar lepo število ur. A cas je prinesel izdelek, na katerega smo ponosni. Prvi odzivi gostov so tukaj in tako gostje kot mi smo izjemno zadovolj­ni. Upam, da bomo lahko za vas tako delali tudi v nadaljevanju.« Kaj pa v hotelu lahko pricakujemo v nadaljevanju odprtja? Seveda sem se na koncu pozanimala, kakšni so nacrti za pri­hajajoco turisticno sezono, ki pa je še vedno v zraku. »Nacrti so v upanju, da se konca virus. Mi smo pripravljeni, saj smo poleg pice prenovili tudi restavracijsko ponudbo. Sobe so urejene, og­romno dela posvecamo marketingu. Pricakujemo kakršnegakoli gosta, ne glede na to, da je to objekt, ki zahteva turista. Smo prip­ravljeni, a kot sem že poudaril, upam, da se jeseni kdo ne odloci za kakšno zapiranje, saj bi to pomenilo vecje probleme, za katere v tem trenutku ne poznam rešitve,« je zakljucil Jože Sadar ml., ki na prihodnost gleda z optimizmom, saj je gostinec, ki diha z mestom in za mesto. Ce želimo, da mesto ponovno zadiha in z njim vdihnemo svežino dogajanja tudi mi, je prav, da podpremo lokalne ponu­dnike, gostince in male turisticne ponudnike, saj brez naše po­moci in pomoci obiskovalcev ne bodo zmogli. Cas je, da se na­mrec vsak izmed nas za vsaj eno poletje »prelevi« v turisticnega vodica in promovira svoj domaci kraj na najboljši možen nacin. Vabljeni torej, da Laško ponovno oživimo, napolnimo terase in turistom sporocimo, da v tem mestu živijo dobrosrcni in veseli ljudje. Špela Juhart OKUSITI LAŠKO V DOBROTAH SLOVENSKIH KMETIJ »S hrano najbolj zacutimo pestrost in raznolikost slovenskega podeželja. Pride-lana v sožitju z naravo, predelana s skrb­nimi rokami na podlagi receptov, ki so se prenašali skozi generacije, tudi danes predstavlja najboljše cemur lahko rece­mo »domace«. V kapljici ali košcku uje-to sonce, svežina vonja in polnost okusa, nas vedno znova prepricata,« so zapisa­li organizatorji letošnje, že 32. izvedbe projekta Dobrote slovenskih kmetij. do 5. septembra. Na njej bodo razglasi­li tudi rezultate z ocenjevanj pridelkov in izdelkov ter podelili priznanja najbolj­šim. Mi pa vam že v pricujocem clan-ku odkrivamo, kateri clani KBZ Okusiti Laško so prejeli priznanja za dobrote, ki so jih poslali na ocenjevanje. Vsem do-bitnikom priznanj iskreno cestitamo, vas, dragi obcani in obcanke pa vabimo k okušanju in nakupu nagrajenih lokal­nih dobrot. KMETIJA PR‘ KOFETL JE PREJELA: ZLATO PRIZNANJE za hišno cajno me-šanico Kofetlc - Bezgova Metka in SREBRNO PRIZNANJE za Konopljin caj in za hišno cajno mešanico Kofetlc - Vedno dobre misli. Vsi trije caji so odlicni napitki tudi v prihajajocih poletnih dneh, saj naše telo hidrirajo na zdrav nacin, z obilico bla­godejnih snovi. Izdelki so vam na voljo na kmetiji po predhodnem dogovoru, v spletnih trgovinah https://www.kmeti­japrkofetl.com/trgovina/ in https://lasko. info/trgovina/, v TIC-u Laško, v trgovi­nah Katka in Lašcanka ter na Domacem koticku in na Laškem sejmu. Kontakt: Kmetija Pr' Kofetl, Silva Kajtna Poženel, Slivno 5, 3270 Laško, M: 040 611 252, E: silva.kajtna@gmail.com, www.kmetijaprkofetl.com ŽGANJEKUHA KNEJA JE PREJELA: ZLATO PRIZNANJE za Hruškovo žga­nje in SREBRNO PRIZNANJE za Jabolcno žganje z aromo cvetja šmohorskih lip. Nagrajena žganja lahko po predho­dnem dogovoru okusite in kupite na kmetiji, na kateri se ukvarjajo s tradi­cionalno žganjekuho in se nahaja pod vznožjem Šmohorja. Prodajna mesta so še TIC Laško, trgovina Katka in spletna trgovina http://lasko.info/trgovina/. Kontakt: Žganjekuha Kneja, Matjaž Pikl, s. p.,Šmohor 15a, Laško, M: 041 794 006, E: matjaz.pikl1@siol.net ŽGANJARSTVO ZAJEC JE PREJELO: ZLATO PRIZNANJE za borovnicevo žganje in SREBRNO PRIZNANJE za jabolcno žganje z aromo melise. Žganjarstvo Zajec je poznano po tra­dicionalni žganjekuhi, hišnih receptih in inovativnosti. Njihov Zelišcni liker iz 52 zelišc je umešcen na vrh gastronomske piramide Obcine Laško. Izdelke lahko po predhodnem dogo­voru kupite v Žganjarstvu Zajec, v TIC-u Laško, trgovini Katka in spletni trgovini http://lasko.info/trgovina/. Kontakt: Žganjarstvo Zajec, Marinka Brezovšek, Belovo 13, Laško, M: 031 268 004, E: marinkab0@gmail.com KMETIJA DIMEC JE PREJELA: ZLATO PRIZNANJE za sladek korenc­kov namaz. Poslanstvo Kmetije Dimec je iz pridel­kov, ki zrastejo na kmetiji, izdelati okus­ne, inovativne in zdrave izdelke, ki bodo pripomogli k boljšemu pocutju in zdrav­ju ljudi. Izdelke lahko po predhodnem dogovoru kupite na kmetiji, dostopni so tudi v spletni trgovini https://kmetija-di­mec.si/trgovina/ ter na petkovi Vojniški tržnici in sobotni Celjski tržnici. Kontakt: Kmetija Dimec, Darja Dimec, Lopata 34 a, Celje, M: 041 505 338, E: darja@kmetija-dimec.si https://kmetija-dimec.si KMETIJA KLJUCEVŠEK JE PREJELA: ZLATO PRIZNANJE za jogurt z oku­som vanilije in za mladi sir z zelišci in s cilijem, SREBRNO PRIZNANJE za jogurt z oku­som gozdnih sadežev in BRONASTO PRIZNANJE za navadni tekoci jogurt. Na kmetiji Kljucevšek s Pocakove­ga nad Radecami iz doma namolzenega kravjega mleka nastajajo odlicni siri, jo­gurti, skuta, maslo in pregreta smetana. Po predhodnem dogovoru jih lahko ku­pite na kmetiji, dostopni so tudi na so-botni tržnici v Radecah. Kontakt: Kmetija Kljucevšek, Matej Kljucevšek, Pocakovo 10, Radece M: 031 272 422 E: info@kmecki-muzej.si EKOLOŠKA KMETIJA ZAHRASTNIK JE PREJELA: ZLATO PRIZNANJE za ekološki pol-nozrnati pirin kruh in SREBRNO PRIZNANJE za suho doma-co salamo. Ekološka kmetija Zahrastnik je znana po pirini in ajdovi moki ter pirinem kru­hu, za katere ima certifikat ekološke pri­delave in predelave. Eko polnozrnati pi-rin kruh pecejo iz doma pridelane pire, zmlete v domacem mlinu. Po predho­dnem dogovoru lahko izdelke kupite na kmetiji. Kontakt: Kmetija Zahrastnik, Franc Zahrastnik, Jagnjenica 29, Radece M: 041 389 173 E: franc.zahrastnik1@gmail.com Želimo vam prijetne prihajajoce pole-tne dni. Veseli bomo vašega obiska sredi­nih Domacih kotickov, sobotnih tržnic, Laškega sejma in ostalih prodajnih mest okusov Laškega kot so TIC Laško ter tr-govini Katka in Lašcanka. Vabimo vas k obisku spletne strani https://lasko.info/ gastronomija/ in FB Okusiti Laško. STIK Laško in KGZS-Zavod CE, enota Laško razmer v povezavi s covid-19 nudi varno POVEZOVANJE PONUDNIKOV V DESTINACIJI odpoved rezervacije bivanja. Za name­ LAŠKO IN SKUPEN NASTOP NA TRGU ne oglaševanja je bilo pripravljenih vec promocijskih materialov, kampanja pa se V STIK-u Laško, ki opravlja naloge V sodelovanju z nastanitvenimi po­izvaja do julija 2021. V podporo kampa­osrednje organizacije za upravljanje tu-nudniki smo v aprilu pripravili digital-nji smo vzpostavili tudi rezervacijski sis­ risticne destinacije Laško, skozi številne no promocijsko kampanjo Se vidimo v promocijske kampanje združujemo turi-Laškem! v ospredju katere je promoci-tem, ki uporabnikom omogoca enostav­sticne ponudnike za skupen in posledic-ja destinacije Laško kot varne, zdrave in no rezervacijo nastanitve preko portala no mocnejši nastop na trgu. dostopne destinacije, ki zaradi negotovih lasko.info. Pomladno-poletna promocijska kampanja Se vidimo v Laškem! Kampanja Odprta vrata Laškega povezuje ponudnike doživetij v destinaciji. V marcu smo uspešno kandidirali na »Javnem razpisu za sofinanciranje aktiv­nosti promocije turisticne ponudbe vo­dilnih destinacij v Sloveniji v letu 2021«, ki ga je objavila Slovenska turisticna or-ganizacija. Namen projekta je izvedba intenzivne in ucinkovite oglaševalske kampanje na slovenskem in prednostnih tujih trgih (Avstrija, Italija). S promocij­skimi aktivnostmi v on-line in off-line medijih ter preko sodelovanja z vpliv­neži želimo poleg primarnih ciljnih sku-pin doseci tudi zahtevnejše obiskovalce (High Value segment). Že nekaj let zapored ponudbo doži­vetij združujemo v kampanjo Odprta vrata Laškega/Laško Open Points. Na-men slednje je predstavitev in dvig pre­poznavnosti turisticnih ponudnikov in promocija doživetij v destinaciji od maja do oktobra. V sklopu kampanje, ki pote­ka v digitalnih in tiskanih medijih, nasta­nejo številne oglasne kreative, ki obisko­valce pozivajo k obisku in delitvi svojih doživetij prek družbenih medijev z upo­rabo kljucnikov #myLaško in #Laško-OpenPoints. Z izvajanjem vseh promocijskih kam­panj želimo povecati prepoznavnost in konkurencnost destinacije Laško kot buticne in trajnostno naravnane destina­cije in se pri tem povezovati z vsemi zain­teresiranimi deležniki na podrocju turiz-ma v destinaciji. Ucinkovitost promocije vseskozi krepimo tudi preko družbenih kanalov destinacije Laško na omrež­jih Facebook, Instagram, YouTube, Lin-kedIn in Tripadvisor. Za vec informacij obišcite medijsko središce na krovnem portalu destinacije Laško, lasko.info. Petek, 2. 7. 2021 NAPOVEDNIK Parkirišce pod Obcino Laško Sreda, 16. 6. 2021 Laški sejem (8.00 – 16.00) TIC Laško Sreda, 7. 7. 2021 Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) TIC Laško Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov Sreda, 23. 6. 2021 (9.00 – 11.00) TIC Laško Sreda, 14. 7. 2021 Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) TIC Laško Obcinsko dvorišce Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov Proslava ob dnevu državnosti (19.00) (9.00 – 11.00) Petek, 25. 6. 2021 Sreda, 21. 7. 2021 Koncertna dvorana GŠ Laško TIC Laško Festival Romanica Antiqua Laško (19.30) Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) Sobota, 26. 6. 2021 Sreda, 28. 7. 2021 Nadžupnijska cerkev sv. Martina v Laškem Festival Romanica Antiqua Laško (20.30) TIC Laško Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov Nedelja, 27. 6. 2021 (9.00 – 11.00) Pivnica Savinja Laško Sreda, 4. 8. 2021 Festival Romanica Antiqua Laško (19.30) TIC Laško Ponedeljek, 28. 6. 2021 Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) Hiša generacij Laško Otvoritev klekljarske razstave: Petek, 6. 8. 2021 Prticki in prti ter druge reci (18.00) Pivnica Savinja Laško Parkirišce pod Obcino Laško Festival Romanica Antiqua Laško (19.30) Laški sejem (8.00 – 16.00) Torek, 29. 6. 2021 Sobota, 7. 8. 2021 Koncertna dvorana GŠ Laško Obcinsko dvorišce Festival Romanica Antiqua Laško (18.00) Operna predstava Seviljski brivec (20.00) Sreda, 30. 6. 2021 Sreda, 11. 8. 2021 TIC Laško TIC Laško Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) (9.00 – 11.00) Foto: Boris Vrabec Gozdna ucna pot Perkmandeljc nas po­pelje najprej v opušcene podzemne rove srednjeveškega rudnika svinca in sreb­ra, v katerih danes prebivajo netopirji in jamske kobilice. V samotnih in temnih ro­vih se je zacel oblikovati kraški svet: bo-dicasti aragonitni ježki, s stropa ponekod visijo drobni stalaktiti, na tleh so nastale sigaste ponvice. Pot se nadaljuje s sprehodom po gozdu, kjer uživamo v miru in tišini. Informativne table ob poti nas poucijo o kamninah ter pestrem rastlinstvu in bogatem živalstvu. Po dobrem kilometru se vrnemo na izho­dišce poti - nekdanjih upravnih rudarskih poslopij, zdaj dom družine Slapšak na Kmetiji Slapšak. so jo za izdelavo žlic, žebljev ter pred­vsem svincenih krogel. Prav zaradi izdel­kov krogel, je bil rudnik v Padežu slabo oznacen, v pozabo pa je dokoncno utonil v 19. stoletju. Rudišce Padež spada v skupino žilnih, svincevo cinkovih rudišc v karbonskih plasteh Posavskih gub. Rudišca so se na­hajala med ljubljansko kotlino na zahodu in Laškim ter Sevnico na vzhodu. Danes nobeno od rudišc ne obratuje vec. Po po­datkih iz dokumentacije nekaterih od teh rudišc so bile rudne žile debele od ne­kaj cm do 2 m. Glavni svincevo cinkovi rudni minerali v žilah so bili: galenit, sfale­rit in tetraedrit. Danes je v rudniku dostopnih okoli 264 m rovov, kjer je stalna temperatura 10 sto­pinj. Na vodenih ogledih po jami obisko­valci spoznajo veliko zanimivega o rudni­ku in nekdaj živahni rudarski dejavnosti, otroci pa najraje prisluhnejo zgodbam o jamskem škratu Perkmandeljcu. Na koncu vedno ostane še cas za ogled ali nakup unikatnih lesenih izdelkov, ki jih izdeluje gospodar Jernej. Izhodišce poti: Padež (Kmetija Slapšak) GPS: 46.171744, 15.273684 Potek poti: urejena gozdna pot Vrsta poti: gozdna ucna pohodna pot Cas hoje: 30 min Dolžina: 1,1 km Zahtevnost: nezahtevna Najnižja tocka poti: 446 m Najvišja tocka poti: 515 m Iz Laškega se lahko do Kmetije Slapšak pripeljete z avtom po cesti Marija Gra­dec, Lahomno, Reka, Padež ali pa se na pot podate peš, kjer greste po poti mimo Blaževe skale v Podhum, v smeri Tovste­ga in levo pod Žikovškim brdom v Padež. Dean Muhovec, STIK PESEM VETRA, KI SE VIJE IZ LAŠKEGA V SVET Na vetrne harfe sem prvic naletel pred leti, brskajoc po medmrežju za nekonven­cionalnimi inštrumenti, ki so mi zelo pri srcu že od najstniških let. Bil sem fascini-ran nad preprostim principom njihovega delovanja in harmonsko bogatostjo zvo­ka, ki ga ob primernih vremenskih po­gojih ustvarjajo. Strune v vetru namrec nihajo na enak nacin kakor, recimo, za-stave, kovinski resonator pa njihovo ni­hanje dovolj ojaca, da ga zaznamo kot zvok. Pojav so poznali že stari Grki, zapis o pojoci liri v vetru pa je omenjen tudi v mitu o Orfeju in Evridiki. Strune v vetru namrec oddajajo le višje harmonike svo­je osnovne uglasitve, ki se s spremembo hitrosti vetra spleta v neponovljive, ete­ricne napeve. Teh napevov sem bil deležen takoj, ko sem doma iz stare satelitske antene, kosa deske, dveh konzol in sto metrov laksa v enem popoldnevu izdelal odlicno delu­joc prototip, ki še danes krasi vogal ko­zolca in obcasno zapoje mimoidocim. Zacetniška samozavest se mi je posto­pno stalila pri naslednjih treh prototipih, ki so bili izdelani s precejšnjo vnemo, a niso niti pisnili, pa naj je veter še tako pi-hal v njihove strune. Veselje do vetrnih harf me je minilo prav tako, kakor sre­dnjeveško Evropo, saj je prvi tehnicni opis vetrne harfe po antiki zabeležil šele jezuitski ucenjak Athanasius Kircher v 17. stoletju. A okolišcine so mi dale še eno prilož­nost, da doumem za kaj gre pri bistvu vetrnih harf. Zgodilo se je v obliki proš­nje, ce bi sodeloval pri uglasitvi vetrne harfe, ki je bila izdelana za darilo. V ta namen sem mobiliziral še kolege fizike, glasbenike in akustike, da sem si z nji­hovo pomocjo izdelal nekakšno delovno teorijo, po kateri sem se ravnal pri ugla­ševanju. Teorija je delovala dovolj dobro, da je delovala tudi harfa. S tem pa se je vrnilo tudi moje veselje do nadaljnjega raziskovanja. Material za prve resne iz­delke sem izprosil od soseda, ki je staro, posušeno hruško želel razsekat za drva. Les je bil cudovito požrt in ko sem vse nepravilnosti zalil z epoksi smolo, so se kompleksni ornamenti naredili kar sami od sebe. Vizija razvoja vetrnih harf pod imenom Pneumaphone se je zacela jasno izrisovati skozi proces nastajanja prvih izdelkov. Konec preteklega leta smo prvo javno vetrno harfo v Sloveniji postavili v Ko­pru, pred nekaj tedni pa s pomocjo mar-kacistov PD Laško in Obcine Laško še drugo tik pod vrhom Huma. Medtem, ko tri harfe plujejo prek luže, da zapoje­jo v kalifornijskem in teksaškem vetru, v Bukovju sanjam o tem, kako bom ozvocil vse vetrove tega sveta. Pa pojdite kdaj na Hum, naj veter za­poje tudi vam! Primož Oberžan Knjižnica Laško – 25 let javni zavod Zavedamo se, da se obletnic ne sme praznovati prepogosto. Leta 2014 (ob 40-letnici Knjižnice Laško) smo izdali zbornik, v uvodu katerega smo razrešili vecino dilem okrog obletnic in za temelj-no letnico, ki naj bi jo odtlej v Knjižnici Laško praznovali, dolocili leto 1974, saj od takrat javna oz. splošna knjižnica v Laškem neprekinjeno deluje. To pome­ni, da bomo cez tri leta praznovali 50 let in še vedno verjamemo, da bomo ime­li res dober razlog za praznovanje in da bomo v lokalni skupnosti znali na prime-ren nacin obeležiti ta jubilej. Tokrat pa nekaj pozornosti name-njamo obletnici, ki je prav tako vredna omembe. Letos mineva 25 let, odkar Knjižnica Laško deluje kot javni zavod na obmocju obcin Laško in Radece. 19. 4. 1996 je bil sprejet Odlok o usta­novitvi Javnega zavoda Knjižnica La-ško. Prednosti organiziranosti splošne knjižnice kot zavoda so nedvoumne. Knjižnicarstvo je s posebnim zakonom dolocena naloga oz. javna služba, ki jo lahko najbolj optimalno izvaja samostoj­na ustanova z urejenim financiranjem, profesionalnim kadrom ter zagotovlje­nimi primernimi prostorskimi pogoji in skrbno urejenimi knjižnicnimi zbirkami. Po predhodnem 20-letnem vodenju laške knjižnice v okviru razlicnih oblik (predvsem kot obcinske maticne knji­žnice) je Javni zavod Knjižnica Laško od l. 1996 do upokojitve l. 2014 vodila di­rektorica Metka Kovacic, ki je najbolj za­služna za to, da je knjižnica v tem casu naredila izjemen razvojni preskok: na podrocju prostorov, kadrovsko, z raz­mahom dejavnosti in uporabe knjižni­ce s strani obcanov ter še marsikje. Pro-stori osrednje knjižnice in vseh enot so se med letoma 1998 in 2010 povecali za vec kot dvakrat in število redno zaposle­nih za trikrat. Ti pogoji so v zadnjih 10 letih ostali na enakem nivoju. Primerlji-vi z vsemi naštetimi preskoki v pogojih za delovanje knjižnice ali še izrazitejši oz. z vecjimi povišanji, so tudi številcni in drugi kazalci, s katerimi merimo delova­nje knjižnice, a o njih bomo spregovorili kdaj drugic. Skratka, sklenemo lahko, da je statusna oblika zavoda najprimernejša za delovanje splošne knjižnice in njen ra­zvoj, kar potrjuje tudi slovenska praksa. Kje je danes mesto splošne knjižnice – v dobi številnih kriz in neslutenega tehno­loškega razvoja? Za celovit odgovor na to vprašanje je treba knjižnico razume-ti širše, kot osrednjo kulturno instituci­jo v svojem okolju. Bibliotekarski termi­nološki slovar knjižnico opredeljuje kot ustanovo, ki sistematicno zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnicno gradivo in informacije ter kot prostor ali stavbo, kjer je urejeno in shranjeno knjižnicno gradi­vo. Vsi našteti postopki – od zbiranja in izbiranja, strokovne obdelave in hram-be – dobivajo v casu digitalnega nove dimenzije. Da o pomenu posredovanja gradiva uporabnikom, tako fizicnega kot na daljavo, sploh ne govorimo, saj se je le-ta krepko potrdil v casu epidemije. Po-men tretjega prostora knjižnice kot jav­nega, odprtega za vse in prosto dostop­nega družbenega prostora pa v teh casih postaja vedno vecji. In ne pozabimo, da zaposleni v knjižnicah preko knjižnicne­ga gradiva in dejavnosti pomagamo ob­canom pri zadovoljevanju njihovih izo­braževalnih, informacijskih, kulturnih, osebnostnih idr. potreb. Dobrih osnov za vse našteto smo de­ležni v vecini slovenskih splošnih knji­žnic, tudi v Knjižnici Laško. To lahko podkrepimo s statusno, organizacijsko in financno urejenostjo, razvito knjižnic­no mrežo in z odzivom državljanov, kar lahko glede na kazalce še nadpovprecno recemo za naše obcane, ki vsakodnevno potrjujejo, da splošno knjižnico potrebu­jejo in jo uporabljajo. Tudi knjižnicarstvo je podrocje, kjer stagnacija pomeni nazadovanje in je po­treben nenehen razvoj. Verjamem, da se tega vsi zavedamo in delamo za to naj­bolje, kar zmoremo in znamo. Upamo, da bo rezultat tega morda viden že ob praznovanju naše naslednje pomembne obletnice. Primerno velika in sodobna osrednja knjižnica bi namrec pomenila paleto novih možnosti za delo zaposle­nih in predvsem razmah raznovrstnosti uporabe splošne knjižnice s strani obca­nov. Matej Jazbinšek Pred novo sezono Bralne znacke za odrasle Aprila, ko se je nacrtovano iztekla 13. Bralna znacka za odrasle, so bile naše knjižnice odprte le za izposojo, priredi­tve pa še nedovoljene. Tako smo jo, ce-tudi z lepim številom bralcev, zakljuce­vali bolj »na daljavo«, s prebiranjem in preštevanjem številcnih bralnih kazalk, ki ste nam jih med letom vracali v knji­žnice v vseh naših enotah. (192 bralcev je sodelovalo in vec kot 800 izpolnjenih knjižnih kazalk ste vrnili v knjižnice – ponosni smo na vas in veseli takšnih od­zivov!) Najlepše in najbolj pristne zapise smo, da bi z njimi vzpodbudili tudi druge bralce, objavljali na družabnem omrežju Facebook, sam uradni zakljucek pa vam še dolgujemo. Kot že lansko leto v podobnih »ko­ronskih okolišcinah« bomo zakljucek 13. Bralne znacke združili z zacetkom 14. v varnem okolju, na knjižnicnem vrtu, kjer pa je sama izvedba prireditve vselej od­visna od vremena (in si, seveda, želimo ureditve vrta na nacin, da bi na njem laž­je izvajali prireditveno dejavnost v vseh pogojih). 22. junija vam bomo tako predstavili nekaj izbranih knjig s sezna-ma prihodnje sezone, poleg priznanj pa vam pripravljamo prav posebno prese­necenje, o katerem na tem mestu ne iz­damo nic … Žal smo v zvezi z njim ome­jeni s prostorom, zato vsi skupaj držimo pesti za soncno vreme. V primeru dežja bo naš zaprt prireditveni prostor knjižni­ce nezadosten in neustrezen za glasbeno presenecenje; upamo, da nam ne bo pot-rebno okrniti napovedanega dogodka (o cemer vas bomo, seveda, obvešcali spro-ti). Po zacetni prireditvi bo 14. Bralna znacka na »svojih mestih« v vseh naših enotah: vabljeni po brošurice in k branju! Nekaj najbolj branih naslovov pre­tekle sezone Bralne znacke za od­rasle Knjižnice Laško: Paula McLain: Pariška žena (biografski roman o Ernestu Hemingwayju), Alena Mornštajnova: Hana, Delia Owens: Tam, kjer pojejo raki, Marko Radmilovic: Kolesar, Bernhard Schlink: Bralec in Olga, Ruta Sepetys: V morju zrnce soli, Benedict Wells: O koncu žalosti. Barbara Rancigaj Iskanje poti – do ljudi Z junijem smo po osmih mesecih do­cakali tudi dolocene sprostitve pri orga­nizaciji prireditev. Zadnjo prireditev za odrasle smo namrec izvedli konec sep­tembra lani na knjižnicnem vrtu, v zacet­ku oktobra pa v Rimskih Toplicah zadnji popoldanski dogodek za otroke. V tem casu so nas zaradi epidemije preneha­le obiskovati tudi skupine otrok iz vrt-ca, zato je bilo sredi maja, ko so najmlaj­ši obiskovalci spet prišli v naše knjižnice prisluhnit pravljicam, kar nekoliko gan­ljivo. Nestrpno cakamo tudi na prireditev ob novi sezoni Bralne znacke za odrasle. V aprilu sicer tradicionalno obeležuje-mo slovenske dneve knjige, letos pa do-godki takrat še niso bili dovoljeni. Zato smo našim obiskovalcem 23. aprila, na svetovni dan knjige, ob obisku vseh naših knjižnic podarili cvet – in dobre misli. Prijetno preseneceni ste nam po­zitivno energijo in naklonjenost vrnili podvojeno. Verjamemo, da nam bo uspelo v pole-tnem casu poskrbeti za nekaj pristnega in kakovostnega druženja z vami. Za ot­roke nacrtujemo akcijo Poletni bralci in ustvarjalne delavnice v vseh naših knji­žnicah. Poleg tega tudi držimo pesti, da nam bo vreme naklonjeno in bomo lah­ko preživeli nekaj prijetnih poletnih ve-cerov na knjižnicnem vrtu v Laškem v družbi pisateljev, glasbenikov in drugih zanimivih gostov; v avgustu pa v Rim-skih Toplicah nacrtujemo izvedbo tradi­cionalnega lurškega koncerta. Iskreno vabljeni, da vas tudi poleti vaše poti cim veckrat pripeljejo do naših knjižnic. vaši knjižnicarji Zvocne knjige v Knjižnici Laško V zbirki gradiva knjižnice se nahaja tudi 29 izvodov zvocnih knjig na CD­-nosilcih, ki nam jih je letos poklonila Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne iz Ljubljane. Knjižnica deluje pod okriljem Zveze društev slepih in sla­bovidnih Slovenije. Namenjena je slepim in slabovidnim ter tistim, ki ne morejo brati obicajnega tiska (npr. osebam z di­sleksijo). V njeni organizaciji poteka tudi snemanje zvocnih knjig. Ob naštetem si prizadeva z razlicnimi dejavnostmi cim bolj sodelovati s splošnimi knjižnicami. Ena izmed teh oblik je tudi darovanje zvocnih knjig. V knjižnici smo pripravili poseben koticek s seznamom naslovov za lažjo odlocitev. Prisluhnete lahko nekaterim povestim Josipa Jurcica, Ivana Cankarja in Janka Kersnika, romanom Ivan Sivca in Toneta Partljica ter delom za mladi-no Primoža Suhodolcana itd. Naj vas še spomnimo, da od lanskega novembra clanom Knjižnice Laško nu-dimo tudi izposojo zvocnih knjig na pa-metnih telefonih, ki se izvaja v mobilni aplikaciji Audibook. Postopek izposoje je povsem enostaven. Ponudbo naslovov zvocnih knjig leposlovja, ki je namenjena razlicnim starostnim skupinam in osta­le informacije, spremljajte na naši spletni strani in družabnih omrežjih. Vabljeni, da si izposodite zvocne knji­ge, tako na fizicnih nosilcih kot na da­ljavo. Gabrijela Pirš Tudi letos bomo brali za Poletne bralce 2021! Šolsko leto se pocasi zakljucuje in kljub temu (ali pa prav zaradi tega), da je bilo posebno, bodo pocitnice pravi bal­zam za vas, kajne? Že sedmo leto zapored boste lahko so-delovali pri poletni bralni akciji Poletni bralci! Pravila ostajajo enaka: med pocit­nicami (od 26. junija do 31. avgusta) mo-rate brati vsaj 30 dni po pol ure na dan in med tem najmanj 5-krat obiskati knjižni-co, kjer boste za svoj obisk dobili nalep­ko. Preteklo leto nam je kljub epidemiji uspelo pripraviti zakljucek (kar dvakrat) z Žigo X. Gombacem – kako bo letos, ne ve nihce. Najpomembneje je, da beremo, berete, boste brali in uživali v dogodi-všcinah, ki jih ponujajo knjige, ter svoje vtise o branju delili z nami ob vaših obi-skih knjižnice. Zakljucek bralne akcije bo (takšen, ali drugacen), tudi z vsemi na­gradami, ki priticejo poletnim bralcem. Nasvet: tik pred koncem šole pridite v knjižnico po zgibanko, naberite celo goro najljubših knjig in hop – naj se bralne pocitnice zacno! • Jerica Horjak Poletne ustvarjalne delavnice v Knjižnici Laško in Rimske Toplice Otroci, tudi letos bomo v naših knjižnicah med poletnimi pocit­nicami izvedli ustvarjalne delav-nice, in sicer v Laškem ob sredah (predvidoma med 14. 7. in 4. 8.) in v Rimskih Toplicah ob cetrtkih (predvidoma med 22. 7. in 5. 8.). Na zacetku pocitnic pridite v knji­žnico po vabila s tocnimi datumi in vsebino delavnic. Se vidimo! Novi prirocniki za pot(ep) Ljudje smo se vedno radi odpravili na pot(ovanja), saj nas bogati(jo). Duša nam zapoje ob trenutnih obcutenjih, razpolože­njih, valovanjih, zazrtosti v neskoncnost ... Velikokrat nas k odlocitvi za izlet nagovori navdušenje prijateljev ali pa tudi opisi, ki jih najdemo v knjigah. Za vas smo izbrali nekaj novejših pri­rocnikov, ki jih na pot najlepše pospre­mijo besede avtorjev. Vabljeni k izposo­ji, pa tudi k izmenjavi namigov, saj tudi knjižnicarji komaj cakamo, da bomo spet »rajžali« ter obcudovali naravne in kul­turne bisere. Viki Grošelj: Krona Slovenije - vodnik po krožni poti Ljubljana-Triglav-Stol-Grintovec-Ljubljana Avtor je prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh sedmih celin, na­pisal je 17 knjig in že veckrat gostoval v naši knjižnici. »Sam Krono Slovenije ra­zumem in doživljam z vec plati. Vzpod­buja razvoj »mehkega« turizma, ki mini-malno vpliva na okolje. Promovira hojo in njene blagodejne ucinke.« Cilj projekta Korelceve Moja Jezera je s kolesom ali peš obiskati vsa v Sloveni­ji evidentirana jezera, bajerje in ribnike. Želi si ustvariti spletni leksikon sloven-skih jezer. »Raziskovanje jezer ni samo odkrivanje novih kotickov Slovenije, mar­ Manca Korelc: The Slovenia lakes: top 101 lakes (slovensko-angleški vodic) vec zanimiva in vseživljenjska pot med le­pimi vodami, nepozabnimi doživetji ter odkritji, ki segajo v globine jezer, mene same in življenja.« Andrej Poglajen: Jadranje za telebane Avtor besedila in vecine fotografij je k pisanju pristopil na osnovi dolgoletnih potepanj po razlicnih morjih. Prirocnik je namenjen predvsem zacetnikom - »v jasnem, jedrnatem, duhovitem in mesto-ma zbadljivem tonu so na humoren nacin predstavljene osnovne stvari o tem, kako se pripraviti na jadranje, kako na barki preživeti in se ob tem še dobro imeti.« Monika Baumüller: Najlepši izleti za podaljšan konec tedna »Leto nam ponuja 52 koncev tedna, ki vabijo na kratke izlete, in v Evropi je najmanj toliko ciljev, ki omogocajo vzne­mirljiva, sprošcajoca ali užitkov polna doživetja. Knjiga nas popelje v živahne prestolnice in ocarljive pokrajine ter nam predstavi pisano mešanico evropskih sanj­skih ciljev, primernih za posamezni letni cas. Znamenitosti, hoteli in restavracije, naslovi prodajaln in namigi za izlete – vse na enem mestu.« Jože Drab in Andreja Tomšic Drab: Najvišji vrhovi evropskih držav Zakonca Drab ne povezuje zgolj za­konska vez, ampak tudi neustavljiva lju­bezen do gora. Eden izmed njunih ciljev je bil osvojiti najvišje vrhove Evrope. »Slovenci smo narod planincev in tudi narod popotnikov. Pogosto na potovanjih udobne cevlje zamenjamo za planinsko obutev in radi osvojimo še kakšen planin-ski cilj. Najvišji vrhovi privlacijo ljudi, ne samo gornike in ljubitelje gora, temvec tudi turiste, ki si želijo kdaj biti na najvišji tocki necesa.« Gabrijela Pirš ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Dr. Avguštin Stegenšek (1875–1920), zacetnik slovenske umetnostne zgodovine (3) Umetnostni zgodovinar in spomeniški topograf Stegenšek velja za pionirja raziskovanja slovenske sakralne umetnosti in umetnostne zgo­dovine ter zacetnika naše spomeniške topografije. Zasnoval je nacrt za popis vseh cerkva Lavantinske škofije. Izdal je dve to-pografiji: Dekanija Gornjegrajska (1905) in Konjiška dekanija rodno umetnostno bogastvo in pospeševati sodobno umetnost. Centralna komisija za varstvo spomeni­kov na Dunaju je Stegenška kot strokov­ njaka s podrocja umetnostne zgodovine imenovala za castnega konservatorja, vendar se je kasneje s komisijo razšel. Najbrž zaradi drugacnih pogledov na ohranjanje spomenikov. Njegovi strokovni prispevki so iz­hajali v revijah Stromataion archa­iologikon, Der Kirchenschmuck, Ze­itschrift für österreichische Volkskunde, Dom in svet, Voditelj v bogoslovnih ve­dah, Casopis za zgodovino in narodopisje, Glasnik najsvetejših src, Ljubitelj kršcanske umetnosti ... Bibliografija dr. Avguština Ste-genška obsega preko 270 naslo­vov. Izdelal je številne skice in na-crte sakralnih spomenikov, prerisal mnoge umetniške stvaritve in na steklene plošce posnel veliko fotografij. (Se nadaljuje.) (1909). Prvi je znanstveno preuceval cerkvene spomenike v Jurkloš-Prispeval: Tomaž Majcen, Muzej Laško tru, Žicki kartuziji in na Ptujski gori. Fotografija oz. sken je iz zbirke Muzeja Laško Leta 1914 je Stegenšek pricel izdajati glasilo Ljubitelj kršcan-Rubriko pripravlja Knjižnica Laško ske umetnosti, katerega namen je bil predstavljati slovensko na-Vir: www.kamra.si ALBUM LAŠKEGA Juro Kislinger ml. (13. 5. 1931 – 24. 4. 1999) Letos se spominjamo 90-letnice rojstva dramskega reži­serja in pisatelja Jura Kislingerja ml. Juro Kislinger ml. se je rodil 13. 5. 1931 v Laškem. Njegov oce je bil šolski ravnatelj in domoznanec. Gimnazijo je obi-skoval v Celju in študiral na Akademiji za igralsko umetnost na oddelku za dramsko režijo v Ljubljani. Že leta 1953 se je zaposlil v ljubljanski Drami, najprej kot režiser – asistent. Sa­mostojno pa je v tem casu režiral mladinsko igro Princeska in pastircek (P. Golia). Proti koncu l. 1956 se je preselil v Mestno gledališce v Ce-lje. Tu je bil l. 1958 uprizorjen njegov dramski prvenec – igra v treh dejanjih Na slepem tiru, s katerim so nastopili tudi na Sterijinem pozorju. Kot gost je Juro Kislinger v tem casu reži­ral tudi na Ptuju in v Kranju. Po odsluženju vojaškega roka se je prvic zaposlil v Drami SNG Maribor, kjer je deloval kot re-žiser do leta 1961. V tem casu je režiral nekaj zelo prodornih uprizoritev. Pot ga je l. 1961 spet vodila v Celje, kjer je službo-val štiri leta kot režiser, nato pa se je do l. 1971 preselil v no-vinarstvo. Deloval je v dopisništvu mariborskega Vecera, ob­casno pa je objavljal tudi v Naših razgledih, v reviji Dialogi, Celjskem zborniku in drugje. V ta cas sodi Kislingerjevo ak­tivnejše ukvarjanje z leposlovjem. Od l. 1963 do l. 1974 je vodil Likovni salon v Celju, za ka­terega je pisal razstavne kataloge in objavljal o njegovem delo­vanju v razlicnih casopisih. Sicer pa je v letih 1971–1974 služ­boval kot direktor Skupne službe Kulturne skupnosti Celje. Potem pa je dokoncno odšel v SNG Maribor, kjer je bil uprav­ nik in kasneje pomocnik upravni­ka za investicije. Tu je bila njego­va aktivnost posvecena predvsem gradnji in obnovi stavbnega sklo-pa mariborskega gledališca. Leta 1991 se je upokojil. V svoji karieri je režiral 54 predstav (pri tem niso štete šte­vilne uprizoritve za otroke), od tega jih je bilo uprizorjenih 32 v Celju, 17 v Mariboru, dve v Kra­nju in ena v Ljubljani. Nekatere Kislingerjeve predstave so bile tudi prirejene za radio, ob-javljal pa je tudi režijske napotke v dramski knjižnici. Po-leg tega je avtor nekaterih dramskih besedil: Na slepem tiru, Pregnani iz raja, Izlet, Igra o zmaju in Gledališc.e o gledališc.u. Pisal je za otroke in odrasle. Njegovo najbolj znano proz-no delo pa je zbirka humoresk iz NOB »Debele zgodbe Petra Fuleža«, po katerih je v priredbi po razlicnih slovenskih krajih nastopil igralec Polde Bibic in izvedel nad 120 nastopov. Že v študentskem casu je v letih 1950–1955 pisal gledališka porocila v tedanjo Mladino. Pri Veceru je deloval v notranje­politicni in gospodarski rubriki za podrocje kulture, in sicer za obmocje vzhodno od Savinje. Med njegovo pomembnejše tovrstno delo pa sodijo že prej omenjeni katalogi in objave v gledaliških listih, tako v Celju kot v Mariboru. Obsežno je tudi njegovo porocanje o izvajanju gradnje oz. adaptacije v mari­borskem gledališcu. Zelo pomembno podrocje Kislingerjevega delovanja je or-ganizacijsko delo. Kot vodja Skupnih služb Kulturne skupnos-ti in kot upravnik v gledališcu se je veliko ukvarjal s kulturno politiko in financiranjem kulture ter o tem tudi pisal. Njegovo življenjsko delo je generalna obnova in novogradnja stavbne­ga sklopa Slovenskega narodnega gledališca v Mariboru. Bil je tudi svetovalec za nacrtovanje novega mladinskega gledališca v Zagrebu, recenzent prvega projekta novogoriškega gledali-šca, svetovalec pri obnovi velike opere v Minsku v Belorusiji in l. 1993 še svetovalec ob novogradnji dramskega gledališca v Tobolsku (Sibirija). Na Kislingerjevo pobudo in pod njegovim vodstvom je bilo junija l. 1989 v Mariboru ustanovljeno Društvo gledaliških tehnikov Slovenije z namenom strokovnega izpopolnjevanja in izmenjave izkušenj. Kot zanimivost še omenimo, da je bil Kislinger v casu služ­bovanja v Celju tudi atletski sodnik, dosegel je celo stopnjo zveznega sodnika. Dve leti je bil predsednik Atletskega društva Kladivar v Celju. Pripomogel je k dvigu Skokovega memoriala (velikega celjskega mednarodnega mitinga) in pritegnil k ude­ležbi veliko takratnih svetovnih rekorderjev in drugih znanih atletov. Vir: Metka Kovacic: Znani Lašcani Fotografija je last Knjižnice Laško Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Obljavljeno tudi na www.kamra.si, Album slovenije FLORJANOVCI KOT ZNANILCI BOLJŠIH CASOV Koncno! Po dolgem casu se je zacelo nekaj dogajati! Tako smo najprej pomislili, ko smo pod okni zaslišali ubrano moško pet-je. Na predvecer godu sv. Florjana so nas naši pevci razveselili s Florjanovo podoknico. Z velikim veseljem smo jim darovali že­ljene dobrote. Zaradi upoštevanja ukrepov NIJZ za prepreceva­nje širjenja okužb, so obiskali manj hiš, na pot pa se je odpravila le ena skupina pevcev. Da pa se dobrote niso pokvarile, so jih pevci podelili s svo­jimi najdražjimi in tudi ostali clani kulturnega društva smo jih bili deležni. Ta dogodek nam daje upanje, da se vracamo v neko normalo. Res je, da je zaenkrat vse potekalo na prostem, a se nadejamo, da tudi dvorane kmalu ne bodo vec samevale. TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE - DOGODEK LIKOVNEGA DRUŠTVA LAŠKO »Atelje o Savinji« Sedaj pa si lahko ogledate fotografije dogodka na Facebooku Li-kovnega društva Laško. V soboto, 29. maja 2021, je od 9.00 do 13.00 potekal dogodek Likovnega društva Laško z naslovom »Atelje ob Savinji«. Tri-Vabljeni k ogledu. najst clanov in clanic LD Laško je v zdraviliškem parku slikalo Milena Žohar, na prostem. Slikali so na temo Laško. Dela so razstavili v parku. Likovno društvo Laško PO ORIONOVI POTI – PO POTEH STARODAVNIH KULTUR – REKA ERIDAN (GRACNICA) Vabilo na slikanje na prostem in razstavo likovnih del Dogodek bo potekal 21. avgusta 2021 od 8. do 16. ure na obmocju kartuzije Jurklošter in na ribniku Marof. Po Orionovi poti, po poteh starodavnih kultur se podaja-mo že drugo leto. Letos bomo dali poudarek ozvezdju Eri­dan. Ker velja »kakor na nebu tako na zemlji,« je Eridan reka Gracnica. Že pater Gržan je v svoji knjigi opisal ozvezdje in njen tok. Zanimivo je, da se tok reke ujema s položaji zvezd na nebu. Kelti so gradili megalite, svete kroge, globoko spoš­tovali svet narave, vero v živalske vodnike (konj, macka, kaca, losos, sova, jelen, orel ...) ter cut, da je zemlja posvece­na. Da lažje razumemo sporocila, se moramo povezati s svo­jimi lastnimi koreninami in skleniti mir z lastnimi predniki. Šele nato smo sposobni premostiti razlike med rasami, naro­di in razlicnimi kulturami. Bili so odlicni poznavalci svete geometrije, ki je podlaga za gradnjo kamnitih krogov. Vsaka podoba je zasnovana na enakovredni rabi pentagrama, kroga (cerkve) in kvadrata. Voda je vir življenja, raztaplja snovi, prenaša informacije in je kljucna k razumevanju narave, njenih simbolov in kore­lacij. Simboli ob njenem toku nas popeljejo v jezik narave »Ogham«. Od starke, ki postane mladenka, do macke, ki mora biti mokra, da bo novo leto (1. avgusta) dalo obilo žita. Povezanih je tudi vec zgodb. Ena od njih pravi da, opisuje reko Pad. Vanjo je padel in utonil mladi Feton, ker ga je ubila Zevsova strela. Feton se je vozil po dnevnem nebu s soncno kocijo svojega oceta Helija, boga Sonca. Helijade, Fetonove sestre, so žalostno stale ob recnem bregu in gledale kako je labod reševal njegovo truplo iz reke. Sestre so ihtele in nji-hove solze so lile v reko. Zevsa je to ganilo, zato jih je spre­menil v topole, njihove solze pa v jantarjeve bisere. Ozvezdje na nebo je postavil sam Helij v vecni spomin na njegovega pogumnega in trmastega sina. Vabljeni, da se nam pridružite pri slikanju, razstavi ter za-cutite zgodbo, ki smo vam jo na kratko predstavili. Milena Žohar, Likovno društvo Laško ZAVELI SO NOVI CASI ALI SPOZNANJA PRETEKLEGA LETA ŽIVLJENJE. Bitka in borba neštetih ovinkov, hribov in prelepih razgledov. Pot, zaznamovana s številnimi vzponi in padci. Pravljica z napakami ali cvetoca pot s trni. Pandemija koronavirusa je prišla hkra-ti z mojo upokojitvijo kot hladen tuš na naša zagreta srca in utecenost vsakdana. Ledeni val strahu, samote, izolacije, izgu­ba kontaktov nas je pripravila do globoke osamitve, kot da bi se potapljali v globoke vode, kjer smo bili prepušceni sami sebi. Imeli smo sreco, ce smo lahko vecji del leta preživeli v krogu družine - v svojem mehurcku kot je sedaj moderno reci. Kar smo do takrat smatrali kot nor-malno, kar naenkrat to vec ni, izgine in stvari se korenito spremenijo. Nic ni sa­moumevno in vedno lahko pricakujemo spremembe. Vprašanje pa je, koliko smo na to pripravljeni. Pojem nove normalnosti se je zale­zel v vse pore naše družbe in to je ena od stvari, ki so me najbolj presenetile v preteklem letu. Kakor da smo se repro­gramirali kot racunalnik, da lahko le z masko in varnostno razdaljo preživimo. Velika vecina je prejšnje varno življenje zamenjala za nova pravila in zaceli so se ravnati po navodilih, kot roboti. Zgrozim se, ko pomislim, da hodimo po prstih ok­rog lastnega srca, da nas v želodcu stiska od negotovosti. Ko bi se vsaj še prijaznost tako širila kot virusi – svet bi bil veliko lepši. Življenje je lahko kruto, to smo verje­tno spoznali že vsi. Na razne nacine. In boli, zelo boli. A s casom se pocasi pric­neš dvigati, mocnejši, trdnejši, zrelejši. Spet opaziš, da sije sonce. Ne pusti se, ne izgubi volje in vere vase. Pozabi – ce je to sploh mogoce – na tegobe vcerajšnjega dne in spusti k sebi žarke sonca jutrišnjega dne, ki bodo, ver­jamem, lepši kot danes. Ce pustim splošnosti in recem o sebi: leto 2020 je bilo ogledalo v moji duši. To je bil cas dolocanja prioritet v mojem živ­ljenju, sploh, ker sem se upokojila in ime-la mnogo vec casa kot prej. Bil je cas obr­njenosti vase, razmišljanja o stvareh, za katere prej nismo imeli casa ali pa si tega nismo vzeli. Pozitiva in dobra volja, ki ju daješ med druge, sije tudi na nas. Nisem ne na levi, ne na desni, od tega se distanciram. Va-žno je, da smo drug do drugega pozorni. Lahko je imeti rad tisto, kar rad delaš, na-uciš se tudi imeti rad tisto, kar moraš de­lati in konec koncev, ko to dvoje uskladiš, daješ od sebe najboljše. Od vsega pa sem najbolj obcutila Hva­ležnost. Hvaležnost, da sem še zdrava, da imam okrog sebe ljudi, ki jim je mar, hva­ležnost tudi za negativce, ki me naredijo bolj odporno. Bilo je dolgo, turbulentno, nenavadno leto. Vprašam se lahko, ali bomo še kdaj enaki kot prej. Verjamem, da smo se vsi nekako vsaj malo spremenili. Marsik-do bo težko prebolel lekcije, ki nam jih je namenilo življenje oziroma situacija, v kateri smo se znašli, pocutili se bodo kot po opeklinah na lastni koži, ki nikoli vec ne bo enaka. Vemo, da življenje ni le crno-belo kot tipke na klavirju, temvec pisano kot mavrica, ki z vso pisano paleto barv ne­nehno barva naša življenja. Mi sami pa imamo v rokah copic in paleto ... Sama imam rada vesele barve, ce pa se kdaj razlije kakšna crno-bela, pa naj se iz tega naucim kaj koristnega. Slikajo nas barve, duša je paleta, v neskoncne crte barvica opleta .... Med drugim se mi je v preteklem letu zdelo še kako pomembno, da imam hobi­je. Vsak bi si moral zase vzeti nekaj casa, bodisi da dela, kar ga veseli ali pa samo pociva. Meni je ta cas pomenil napredovanje v slikanju, saj pravijo, da vaja dela moj­stra. Ko vzamem v roke copic, cas obsta­ne. Preselim se v sliko in barve in cas vse prehitro tece. Ce slika uspe, mi nariše na­smeh, ne samo na usta, tudi v srce, prep-lavi me zadovoljstvo in imela sem uspe­šen dan. Ce pa kdaj ne uspe najboljše, se pa iz tega nekaj naucim, in – ponovi vajo. Lepo se je uciti vešcin, ki jih imaš rad. Saj poznate rek: za dežjem vedno posi­je sonce! Tudi korona se bo umirila, živ­ljenje se bo nadaljevalo. Eni bodo odšli iz situacije brez prask, drugi z brazgotina-mi, ampak važno je, da se trudimo nada­ljevati z optimizmom. Moja takole. Pa vaša? C. Berginc Portret – Dejan Krajnc, glasbenik KO NENORMALNO DOGAJA POZITIVNA ENERGIJA Vsekakor ni vse v frizuri, je pa veliko v pozitivni energiji. Tako nekako bi lahko opisali Dejana Krajnca, Lašcana, ki je bil desetletje clan Poskocnih muzikantov, v letošnjem letu pa se je podal na samostojno glasbeno pot, na kateri mu družbo dela Dogaja band. Za pogovor smo ga ujeli tik preden se je za nekaj dni s clani svojega benda zaprl v studio. Ceprav Dejana poznamo kot odlicnega klarinetista, se je nje­gova glasbena pot pravzaprav zacela na klavirskih tipkah. Da želi postati klarinetist, je ugotovil, ko je kot otrok poslušal Fra­nja Macka, ki je danes med drugim tudi koncertni mojster Or-kestra slovenske policije. A ko je prišel cas za vpis v glasbeno šolo, takrat je obiskoval 1. razred osnovne šole, so bila mesta na klarinetu zasedena, zato se je vpisal na ure klavirja. Vseeno ni obupal nad klarinetom in že naslednje leto je ponovno poskusil sreco, s cimer se je njegovo glasbeno ustvarjanje s klarinetom tudi zacelo. Nikoli pravzaprav ni razmišljal, kako drugacna bi lahko bila njegova glasbena pot, ce bi se odlocil za kak drug inštrument. Ker mu je bila (in mu še vedno je) pri srcu naro­dno-zabavna glasba, bi verjetno preizkusil kitaro, bas, bariton, harmoniko ali trobento … Kakorkoli, prevladal je klarinet. V Laškem je zakljucil nižjo glasbeno šolo iz klavirja in klarineta, a le z igranjem slednjega je nadaljeval na srednji glasbeni šoli v Velenju in kasneje izobraževanje zakljucil na Akademiji za glas­bo v Ljubljani. Še ne tako dolgo nazaj je želel postati profesionalni klarine­tist, vendar ga je karierna pot zanesla v pevske vode. »Vcasih sem si predstavljal, da bom ucil klarinet ali da bom zaposlen v kakšnem profesionalnem slovenskem orkestru. Takrat sem mislil, da bom klarinetist, potem pa je naneslo na petje. Sem se pa želel ukvarjati z glasbo.« Od Poskocnih muzikantov do Dejan Dogaja Vec kot 10 let je od avdicije, ki jo je opravil za klarinetista pri Poskocnih muzikantih in ki mu je prinesla mesto clana skupi­ne. »Zaceli smo kot narodno-zabavni bend, nato so prišli prvi nastopi, kasneje smo zaceli preigravati še zabavno glasbo in v nekem trenutku smo bili prisotni na televiziji in po radiu. Tak-rat smo zaceli ustvarjati nove komade, uspešnice, imeli smo polnkoledar, v zadnjih letih tudi prek 100 nastopov letno. Še enkrat bi šel cez vse, ampak ni mi žal, da sem zdaj šel na svoje,« opisu­je zacetke na slovenski glasbeni sceni in odlocitev, da je cas za spremembo – podal se je na samostojno glasbeno pot kot De-jan Dogaja. Pojasnjuje, da je v zadnjem letu, ko se spopadamo s korono, le-ta prinesla vsaj nekaj dobrega, in sicer cas za razmislek. »Pri­nesla nam je cas, da razmislimo, kaj v življenju želimo. Drugace bi verjetno še danes s Poskocnimi skupaj igrali, vendar verjetno z nekim grenkim priokusom, tako da smo lahko mirno premislili in ugotovili, da nimamo vec skupne poti.« Odlocitve Dejan niti najmanj ne obžaluje in se že veseli prihodnjih projektov, pred­vsem pa vrnitve na glasbene odre, kjer se pocuti odlicno. »Pot­rebujem oder, da se znorim, da se mi »odpelje«, da ljudje pojejo moje komade in da skupaj žuramo.« Dodaja, da pogreša ljudi ob odru, predvsem tiste v prvih vrstah. »Tiste, ki so pivo polivali po monitorjih, da so se pokvarili. Takrat sem izgubljal živce, zdaj pa jih pogrešam,« smeje pojasnjuje Dejan. Sicer pravi, da je že od nekdaj razposajen in poln energije. »Zdaj se sicer znam umiriti, vcasih tega nisem znal. Vendar, ko stopim na oder, se v meni spro­sti neka bomba energije.« Želi delati glasbo za ljudi, zato vedno razmišlja, kaj bi ljudje radi poslušali in kaj jim je všec. To želi prenesti v svojo glasbo in na odre. »Vsekakor je pomembno, da je tudi meni všec, kar za­igramo. Ce bodo pesmi všec meni, bodo ljudje to zacutili in bodo všec tudi njim. Ker pa mi je všec vec stvari, imam vec možnosti.« Kot Dejan Dogaja bo svojo energijo in glasbo ustvarjal za raz­licne generacije – z Dogaja bandom želi nastopati na zabavah, porokah, abrahamih, veselicah, dogodkih …, medtem ko v igri še vedno ostaja tudi Poskocni Dejan. Ta bo zabaval otroke in v septembru za najmlajše poslušalce že snuje nov projekt, v sklo­pu katerega pripravlja zgibanko, igrace, zgošcenko in video vse­bine. Tako bo ustvarjal pod dvema prepoznavnima blagovnima znamkama, a Dejan Dogaja bo njegova prioriteta, poudarja. V aprilu je ponosno predstavil tudi prvo skladbo na samos­tojni glasbeni poti z naslovom Nenormalno lepo, katere avtor besedila je Rok Lunacek, glasbo je napisal Maj Vlašic, pod aran­žma pa sta se poleg slednjega podpisala še Matjaž Vlašic in Miha Gorše. Ob tem nas je zanimalo, ali se je tudi sam že preizkusil v pisanju avtorske glasbe, vendar pravi, da ceprav je že napisal ne­kaj lastnih skladb, se mu nobena ne zdi dovolj dobra. »Ne vem, ali še ni moj cas za to ali pa nimam teh sposobnosti, da bi napisal nekaj, kar bi bilo meni »waw«. Zato sodelujem z ljudmi, ki jim zaupam in ki so najboljši v tem poslu – trenutno z Majem in Ma-tjažem Vlašicem, Janom Plestenjakom, Rokom Lunackom.« Kljukice na listi želja Ker je bil pogovor osredotocen na glasbo, se nismo izogni­li debati o Evroviziji, katere finalni izbor je potekal ravno dva dneva pred intervjujem. Dejan pravi, da so bili prav Italijani eni izmed njegovih favoritov, všec pa mu je bila tudi skladba hrva­ške predstavnice. »Italijanom zelo privošcim in upam, da bodo z zmago tudi nekoliko dvignili rockovsko zavest.« Sicer je tudi Dejanova želja nekoc stati na evrovizijskem odru in zastopati slovenske barve. Morda še ne naslednje leto, razlaga, a v bližnji prihodnosti je to ena izmed njegovih ambicij. »To bi bila kljuki-ca na moji listi želja, ki bi mi v življenju veliko pomenila.« Tako je beseda med intervjujem nanesla na listo želja. Na njej je že nekaj kljukic – npr. osvojitev Triglava, bungee jumping (oz. skok z elastiko), skok s padalom s hriba –, kar nekaj pa je izzi­vov, ki nanjo še cakajo. »Zanimajo me odtrgane stvari, pa seveda stvari, povezane z glasbo.« Želi si stati na vseh vecjih slovenskih odrih kot samostojni izvajalec. »Le kdo si ne želi koncerta v Can-karjevem domu, SNG-ju, Križankah, Tivoliju ali Stožicah. Prav tako si želim voditi vecji televizijski šov ali oddajo in spoznati Ju­stina Bieberja.« Slednji je eden izmed njegovih idolov, vsi vzor­niki pa prihajajo iz glasbenega sveta. Ce je Bieber idol na sve­tovni ravni, je na evropski Andreas Gebalier, v katerem vidi tudi delcek sebe, v Sloveniji se zgleduje po Janu Plestenjaku, ki mu je podal že marsikateri nasvet in katerega glasbo obožuje, ima pa svojega idola tudi v lokalnem okolju, in sicer Franja Macka, ki je bil z njim na zacetku glasbene poti. Kot klarinetist se je že v osnovnošolskih letih pridružil godbi. Najprej je v glasbeni šoli sodeloval v t. i. mali godbi, dve leti kas­neje pa se je prikljucil še Laški pihalni godbi. Poleg vaj dvakrat na teden se spominja predvsem zabavnih trenutkov in mnogih potovanj. »Seveda so bile tudi traparije. Pa prve ljubezni, prvi poljubi, prva pijaca. Marsikaj se je zgodilo in od godbe sem veliko odnesel.« V zadnjih letih se zaradi vseh obveznosti vaj ne udele­žuje vec, se pa vedno rad odzove, ko ima cas, naj bo to za Pivo in cvetje, božicno-novoletni koncert ali kak drug dogodek – ce ne kot klarinetist zasedbe pa vsaj kot solist ali povezovalec do-godka. Clane godbe je vkljucil tudi v svoj videospot za skladbo Nenormalno lepo, ki je v vecini posnet v laškem kulturnem cen­tru in na gradu. Hkrati v zadnji sceni videospota sodeluje nekaj Dejanovih prijateljev. »Vkljucil sem ljudi, ki jih imam rad in ki mi v življenju nekaj pomenijo.« Z njimi tudi sicer rad preživlja prosti cas. Pravi, da je bolj »kafanski« tip cloveka, zato se najraje druži v kavarni ali restavraciji. Energijo si nabira tudi s kakšnim pohodom na Hum, medtem ko ga najbolj sprošca obisk savne. »Ko smo imeli nastope v petek, soboto in nedeljo, sem v ponede­ljek spal do kosila, po kosilu pa sem šel v savno v Rimske Toplice ali Laško in tam ostal do vecera. To mi je najbolj pomagalo, da sem dal možgane na off.« Za sprostitev si rad ogleda tudi filme, navdušen je predvsem nad dramami in trilerji, seveda pa so na njegovem sporedu tudi glasbeni filmi in razne klasike. Izzivi na medijski sceni Dejan je svoji prepoznavni frizuri v stilu Johnnyja Brava v zadnjih letih dodal še tatuje, ki že prekrivajo obe njegovi roki. Vsak tatu ima svojo zgodbo, a hkrati se vsi med seboj dopol­njujejo. Pokaže tatu, ki predstavlja njegovo dobrodelno akcijo #nivsevfrizuri, ko je zbral 15.000 EUR za božicno-novoletna darila za socialno ogrožene družine, nadaljuje s poslikavo, ki prikazuje njegovo roko oz. njegov zašcitni znak, vidimo tudi podobo Johnnyja Brava, pa televizijo in radio, kjer je v prete­klosti delal, ne manjkata niti mikrofon in klarinet ter mnogi drugi motivi, povezani z Dejanovim življenjem. Kot prepoznaven obraz na slovenski glasbeni sceni se je Dejan v zadnjih letih pojavil v razlicnih zabavnih oddajah. S Poskocnimi muzikanti so bili vec let hišni bend oddaje Sloven-ski pozdrav, sodeloval pa je tudi v šovu Zvezde plešejo. Sprva naj bi se sicer prikljucil udeležencem v oddaji Znan obraz ima svoj glas, vendar je zaradi prekrivanja obveznosti s Poskocnimi muzikanti, ki so ravno takrat dobili ponudbo za gostovanje v Avstraliji, odpovedal sodelovanje, so ga pa iz komercialne te­levizije nekaj mesecev kasneje poklicali in mu ponudili mesto v plesnem šovu. »Imel sem plesni preizkus. Ni bilo ne vem kaj, ampak šlo je skozi,« smeje pripoveduje in nadaljuje, da so bile priprave precej naporne. »Takrat sem še delal na radiu od 5. do 9. ure, nato sem šel v Ljubljano, kjer so bile vaje in intervjuji. Tri mesece sem spal po najvec dve uri na dan. Bilo je naporno, ampak imeli smo se zares dobro.« S prepoznavnostjo so prišli tudi ko­mentarji, ki se jim medijske osebnosti danes skorajda ne morejo izogniti. Pravi, da je bil v casu omenjenega šova precej na uda­ru in da so bili komentarji tudi žaljivi. Ampak s casom je tudi za negativne komentarje dobil trdo kožo. »Ko dobim kako slabo kritiko, ki ni utemeljena in ko komentira nekdo, ki ni podpisan niti s svojim imenom, objavo lajkam (všeckam) in se mu zahva­lim. To naredim, ce imam dober dan in sem pri volji za odgovor. Drugace pa le ignoriram in delam naprej.« Zadnja oddaja, v kateri smo lahko spremljali Dejana, se je zakljucila letos spomladi. Koncept oddaje Zvezde pod masko je temeljil na nastopajocih, ki so svojo identiteto zakrili z masko in s cim bolj razlicnimi vokali, da jih žiranti ne bi prepoznali. Dejan je bil zamaskiran v pando, svoj glas pa je zakril tako dob-ro, da ga žiranti niso prepoznali do zakljucne oddaje, ko so kot zadnjo razkrili prav njegovo masko. Pojasnjuje, da so udeležen­ci vokale za nastope posneli vnaprej v Sloveniji, medtem ko so bili vsi video deli oddaje posneti v Budimpešti. Tudi to izkušnjo opisuje kot izjemno. Medijski svet je preizkusil še kot radijski in televizijski vodi­telj, pri cemer razlaga, da se je veliko bolj našel na delu na tele­viziji in bi z veseljem ponovno stopil pred televizijske kamere. »Zdi se mi, da sem vcasih sam sebi karikatura in rabim sliko, da lahko povem tisto, kar mislim. Rad se dobro oblecem, uredim fri­zuro in make-up, moram biti pripravljen in dobre volje.« Pozitiv­na energija ga vsekakor spremlja vsak dan, saj pravi, da nikoli ne vstane z levo nogo in da je oseba, ki dviguje pozitivo. Da pa mu ves cas dogaja, pravzaprav pove tudi njegovo novo glasbeno ime, ki mu ga je prav s tem razlogom predlagal Jan Plestenjak. Želja po odru Danes na klarinet ne igra vec tako pogosto kot v casu šola­nja, ko je dnevno vadil tudi po šest ur, pa ce je bil božic ali veli­ka noc. »Ne vadim vec tako pogosto, niti ne vsak dan. Vadim, ko moram in ker to rad pocnem. Tudi ce grem v studio, ne potrebu­jem vec dni, da bi se spravil v kondicijo, ker sem ocitno v življenju toliko vadil, da ne bom nikoli pozabil.« Precej drugacen odgovor smo dobili, ko smo ga vprašali, kolikokrat še zaigra na klavir. V smehu nam pove, da klavirja že kot otrok ni rad vadil. »Na kla­virju že tako nikoli nisem bil prevec dober, zelo povprecen sem bil. Kakšni dve ali tri skladbe še zaigram, to je pa tudi to.« Pred Dejanom so novi (glasbeni) izzivi, za katere se zdi, da komaj caka, da se jih loti. Najprej se želi seveda cim prej vrniti na odre in z novim bendom oditi na turnejo po Sloveniji. Caka samo še na zeleno luc, da bodo glasbeni odri ponovno lahko za­živeli kot nekoc. Pa cetudi bo kakšen monitor zalit s kozarcem piva. Nika Teraž Foto: Rok Deželak CEPLJENJE IN LETNI DOPUSTI Spoštovane obcanke in obcani obcine Laško, Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da bi moralo biti za konec epi­demije cepljenih vsaj 70 odstotkov vseh ljudi. V Sloveniji smo po podatkih portala cepimo.se presegli milijon uporabljenih odmerkov cepiva proti Covidu-19. V pe­tek (28. 5. 2021) je bilo porabljenih 1.015.611 odmerkov tega cepiva. (Vir: STA, 28. 5. 21) V Obcini Laško se je do 31. 5. 2021 cepilo 29,6 % s prvim odmerkom cepiva ter 17,6 % prebivalcev z drugim odmerkom cepiva. Od prvega cepljenja proti Covid-19 v našem zdravstvenem domu je minilo že kar nekaj casa in veseli nas, da se povecuje odlocanje razlicnih starostnih skupin za cepljenje. Cepljenje za­radi prostorske stiske, s katero se srecuje Zdravstveni dom La-ško že vrsto let, izvajamo na zunanjih lokacijah s pomocjo Ob­cine Laško ter Civilne zašcite Laško. Ob tem bi se radi zahvalili županu Francu Zdolšku ter Matjažu Piklu, ki vedno znova po­skrbi, da lahko izvedemo vecje akcije cepljenja. Prav tako bi se radi zahvalili Kulturnemu centru Laško, ki nam vedno znova odstopi svoje prostore, Thermani Laško, kjer se je v soboto, 22. 5. 2021, izvajala vecja akcija cepljenja proti Covid-19. Iskrena hvala ob tej akciji tudi Rdecemu Križu Laško in prostovoljnim gasilcem za nesebicno pomoc. Ker se je cepilna strategija narocanja spremenila, se vsi, ki bi se želeli cepiti lahko narocite na cepljenje preko portala https:// zvem.ezdrav.si/cepljenje. V kolikor nimate dostopa do aplikaci­je oziroma potrebujete kakršnekoli informacije glede cepljenja, se obrnite na ambulante osebnega zdravnika, kjer vas bodo po presoji usmerili v cepilno ambulanto. V Zdravstvenem domu Laško se že vse od lanskega leta izvaja množicno hitro presejalno testiranje na prisotnost virusa SARS CoV-2. Ker stremimo k temu, da smo cim bolj dostopni upo­rabnikom zdravstvenih storitev, je izvajanje hitrih antigenskih testov možno vse dni v tednu. De-lovni cas splošnega presejalnega te­stiranja se redno objavlja na spletni strani ZD Laško. Prav tako lahko in-formacijo prejmete v tajništvu ZD. Kljub velikemu trudu, smo žal ne­malokrat deležni verbalnega nasilja in nerazumevanja posameznikov. Kljub vsemu pa nas vedno znova dvigne pozitivnost posameznikov, Tudi župan Obcine Laško Franc Zdolšek je za­upal stroki. ki so hvaležni za trud zdravstve­nega osebja. Še vedno v t. i. CO­VID coni izvaja-mo PCR testira­nje in obravnavo Ekipa ZD Laško – cepljenje 22. 5. 2021 pacientov, ki imajo znake in simptome bolezni Covid-19. Ker brez laboratorijske podpore ne gre, bi se ob tem radi zahvalili še NLZOH enoti Celje in vsem tam zaposlenim, ki sprejemajo in izvajajo analitiko PCR brisov. Ker so potrebe po obravnavi urgentnih pacientov vse vec­je, smo morali znotraj Zdravstvenega doma Laško nemudoma poiskati dodatne prostore. Zaradi ureditve nove Urgentne am-bulante, ki bo v bivših prostorih otroške zobozdravstvene am-bulante, je bila v mesecu maju otroška zobna ambulanta pre­novljena in preseljena v t. i. zobozdravstveni del Zdravstvenega doma. Tako je otroška zobna ambulanta locena od splošnega dela ambulant in je prikljucena ostalim zobnim ambulantam. Zopet bomo kma­lu lahko z vami v sklopu Zdravstveno-vzgojnih iz­obraževanj, referencnih ambulant ter delavnic skrbeli za vaše zdravje, zdrav življenjski slog in vam poskušali pomagati preprecevati slabe nava­de, ki lahko povzrocajo kasnejše zaplete pri zdravju. Vabimo vas, da spremljate spletno stran Zdravstvenega doma, kjer bodo objavljeni termini raznih delavnic. MESEC JUNIJ … • 1. junij - Evropski dan zobnih tehnikov • 3. junij - Dan bolezni ven • 4. junij - Dan slovenskega krvodajalstva • 4. junij - Mednarodni dan otrok, žrtev nasilja • 5. junij - Svetovni dan okolja • 6. junij - Mednarodni dan porodov doma • 6. junij - Svetovni dan obvešcanja o škodljivcih • 12. junij - Svetovni dan varnosti hrane • 12. junij - Svetovni dan proti delu otrok • 14. junij - Svetovni dan krvodajalstva • 15. junij - Svetovni dan osvešcanja o nasilju nad starejšimi • 18. junij - Svetovni dan ocetov • 21. junij - Svetovni dan ALS (amiotroficna lateralna skleroza) • 26. junij - Mednarodni dan podpore žrtvam mucenja • 26. junij - Mednarodni dan proti zlorabi in nezakonitemu prometu z drogami • 27. junij - Svetovni dan spirometrije LETNI DOPUSTI ZDRAVNIKOV Obvešcamo Vas, da bodo imeli Vaši osebni zdravniki letošnje leto predvidoma letne dopuste v naslednjih terminih: • Klemen Ajdic: 28. 6. – 9. 7. in 17. 8. – 20. 8. • Peter Ivacic: 21. 6. – 24. 6. in 19. 7. – 6. 8. • Bilka Stropnik: 9. 8. – 27. 8. • Melita Zlatecan: 26. 7. – 13. 8. • Nataša Knez: 5. 7. – 16. 7. in 16. 8. – 31. 8. • Jelka Markovic Grahek: 14. 6. – 24. 6. in 2. 8. do 13. 8. • Romana Hudomalj Virant: 12. 7. – 23. 7. in 23. 8. – 27. 8. Prosimo Vas, da si pravocasno priskrbite zdravila, ki jih re-dno jemljete in medicinsko tehnicne pripomocke. Za NUJNA stanja se obrnite na urgentno ambulanto. Redni tedenski razporedi delovanja ambulant bodo objavlje­ ni na vhodnih vratih ZD Laško in ZP Rimske Toplice ter na spletni strani. Hvala za razumevanje. ZD Laško POMOC NA DOMU - SOCIALNA OSKRBA NA DOMU Je socialno varstvena storitev, ki je opredeljena v Zakonu o socialnem varstvu (2007) in v Pravilniku o standardih in nor-mativih socialno varstvenih storitev (2010). Temelji na celostnem pristopu družini na domu. Socialne oskrbovalke združuje veselje do pomoci starejšim osebam na njihovem domu in za njih skrbijo v vseh vremenskih pogojih. Pomen socialnih oskrbovalk je veliko vec kot le oskrba uporab­nikov, so del družine, so negovalke, gospodinje, zaupnice, tolaž-nice, njihove zagovornice, svetovalke in še mnogo vec. Storitev izhaja iz potreb uporabnikov, je fleksibilna, prilago­dljiva, se pretežno izvaja vse dni v tednu, do 3-krat dnevno, dru­žini se pristopa celostno. Izdela se osebni nacrt, zastavijo se cilji, družino se spremlja, se ji nudi podpora, se jo usmerja k rešitvam za urejanje bivalnega okolja, uporabe ortopedskih pripomock­ov, nudi se pomoc oz. svetovanje v primeru financne stiske … Namenjena je osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti, hude invalidnosti, kronicne bolezni ali težje telesne in duševne motnje ne morejo oskrbovati in negovati sami, svojci pa take oskrbe ne zmorejo. Center za socialno delo Celje-Enota Laško že vec kot 25 let, v okviru socialno varstvene storitve pomoc družini na domu – socialne oskrbe, z zaposlenimi socialnimi oskrbovalkami, oskr­buje starejše in bolne obcane na domu, tako v obcini Laško ka­kor tudi v obcini Radece. Storitev, ki jo preko pomoci na domu lahko nudimo, se prila­godi potrebam posameznika in obsega naslednje sklope opravil: 1. Pomoc pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodi: • pomoc pri oblacenju in slacenju, • pomoc pri umivanju, • pomoc pri hranjenju, • pomoc pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, • vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomockov. 2. Gospodinjska pomoc: • prinašanje enega toplega obroka hrane, • nabava živil in priprava enega toplega obroka, • pomivanje porabljene posode, • osnovno cišcenje bivalnih prostorov z odnašanjem smeti, • postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora. 3. Pomoc pri ohranjanju socialnih stikov: • vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodniki, • spremljanje upravicenca pri opravljanju nujnih obveznosti (pošta, banka, zdravnik, trgovina), • informiranje ustanov o stanju in potrebah upravicenca ter priprava upravicenca na institucionalno varstvo. KDO SO UPRAVICENCI DO STORITVE POMOCI NA DOMU: • osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki sprem­ ljajo starost, niso sposobne samostojnega življenja, • osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki ne zmorejo samostoj­ nega življenja, stopnja in vrsta njihove invalidnosti pa omo­ goca obcasno oskrbo na domu, • druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje nege in pomoci za opravljanje vecine življenjskih funkcij, • kronicno bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojne­ga centra za socialno delo brez obcasne pomoci druge osebe, nesposobne za samostojno življenje, • hudo bolni otroci ali otrok s težko motnjo v telesnem ali tež­ko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vkljucen v organizirane oblike varstva. Namen socialne oskrbe na domu je pomoc pri zagotavljanju kakovostnejšega življenja uporabnikov ter jim na ta nacin omo-gociti cim daljše življenje v domacem okolju. Namen je tudi preprecevati osamljenost in vzpostavljanje njihove socialne mre­že in obenem razbremeniti in nuditi pomoc njihovim svojcem. Neposredno izvajanje storitve na domu upravicenca se lahko izvaja vse dni v tednu in sicer najvec 20 ur tedensko. Ceprav se je v zadnjih letih pomoc na domu zelo razvila, or-ganizirala in okrepila, žal sistemsko še vedno ne dopušca ena­kosti v dostopnosti do iste storitve, prav tako kadrovska zasedba ne zadošca za zadovoljevanje vseh potreb. V letu 2020 smo v obcini Laško oskrbovali kar 133 uporabni­kov in v obcini Radece 45. Skupaj smo, kljub epidemiji, opravili kar 13.226 efektivnih ur. Vse te ure je opravilo 13 oskrbovalk iz obcine Laško in 3 oskr­bovalke iz obcine Radece. V casu epidemije smo morali po na­vodilih in usmeritvah, ki smo jih prejeli od MZZ in NIJZ, zaradi preventivnih razlogov, odpovedati skoraj 70 % gospodinjske po­moci. Kljub zelo težkim razmeram, s katerimi smo se srecevali: od pomanjkanja zašcitnih sredstev, strahu pred okužbo, ki je bil prisoten med uporabniki in oskrbovalkami, pomanjkanja psihic­ne podpore zaposlenim, smo epidemijo uspešno prebrodili. Med oskrbovalkami sta bili do sedaj le dve okužbi, med naši-mi uporabniki 7 okužb, 4 uporabniki pa so zaradi posledic Co-vida, žal, umrli. V prav nobenem primeru pa se okuženost ni prenesla iz oskrbovalke na uporabnika ali iz uporabnika na os­krbovalko. Na tem mestu se želim zahvaliti vsem našim – vašim oskr­bovalkam, ki s tako veliko mero srcnosti, požrtvovalnosti, od­govornosti in previdnosti skrbijo za vse vas, ki to potrebujete in s hvaležnostjo sprejmete. Darja Trupi, univ. dipl. soc. delavka, koordinatorka pomoci na domu SKUPAJ OHRANIMO NAŠE LAŠKO ZELENO KONKURENCNA Slovenija PREDNOST JE zelena. SLOVENIJE RAZVOJ Slovenija ZELENEGA UKREPA zeleno. TURIZMA REPOZICIONIRANJE Slovenija SLOVENSKEGA PROMOVIRA zeleno. TURIZMA Destinacija Laško se je v zadnjih letih jasno zavezala k trajnostnemu razvoju turizma. Z željo, da bi destinacijo naredili kar najbolj zeleno, tako na podrocju okoljskega, družbenega kot ekonomskega trajnostnega razvoja, je naš župan leta 2015 podpisal Zeleno politiko Slovenskega turizma in s tem je Laško vstopilo v Zeleno shemo slovenskega turizma v okviru katere smo leta 2019 pridobili znak SLOVENIA GREEN GOLD, ki ga Slovenska turisticna organizacija podeljuje tistim destinacijam, ki izkazujejo odgovorno ravnanje do naravnega in družbenega okolja. Kaj je zelena shema slovenskega turizma? 59 72 4 8 4 12 1 TURISTICNIH PONUDNIKOV NARAVNI TURISTICNIH TURISTICNE RESTAVRACIJ PLAŽA DESTINACIJ NASTANITEV PARKI AGENCIJ ZNAMENITOSTI Zelena shema slovenskega turizma je celovito zasnovan sistem za pospeševanje razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji, namenjen pa je tako destinacijam kot tudi posameznim turisticnim ponudnikom. Kako pomagati? V zacetku prihodnjega leta bo destinacija Laško v postopku ponovne ocenitve trajnosti in del tega so tudi ankete za prebivalce. Zelena destinacija Laško je nekaj, kar lahko dosežemo samo vsi skupaj. Izrednega pomena je namrec, da je destinacija prijetna in prijazna za vse, ki delamo in živimo v Laškem. S tem bo takšna tudi za ljudi, ki nas obišcejo. Spoštovani! Vljudno vas prosimo, da izpolnite anketo, s pomocjo katere želimo prispevati k razvoju zelenega turizma in vašemu prijetnejšemu bivanju v našem kraju. Anketa je anonimna in traja približno 5 min. Prosimo, da izpolnjeno anketo oddate v TIC-u Laško ali TIC-u Rimske Toplice do 31. 7. 2021. Vsi, ki boste anketo oddali, sodelujete v nagradnem žrebanju za doživetje HoneyBrew Laško Tour za 2 osebi. 1. Zadovoljstvo s turizmom v destinaciji Oznacite stopnjo strinjanja s spodnjimi trditvami, pri cemer je 1 = sploh se ne strinjam, 2 = ne strinjam se, 3 = niti se strinjam, niti se ne strinjam, 4 = strinjam se, 5 = zelo se strinjam. 1 2 3 4 5 1.1 Zadovoljen sem z razvojem turizma v naši destinaciji. 1.2 Zadovoljen sem z delom organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v naši destinaciji. 1.3 O razvoju turizma v naši destinaciji sem dobro obvešcen. 1.4 Možnost imam sodelovati pri nacrtovanju razvoja turizma. 1.5 Pozitivni ucinki turizma v naši destinaciji odtehtajo negativne. 1.6 V visoki sezoni je število obiskovalcev naše destinacije previsoko in motece. 1.7 Zaradi turizma imamo vecjo izbiro storitev (trgovina, promet, zdravstvo ...). 1.8 Turizem omogoca boljše možnosti za preživljanje prostega casa (prireditve, rekreacija ...). 1.9 Turizem v naši destinaciji povzroca slabše zdravstvene razmere. 1.10 Zaradi turizma so se povišali moji življenjski stroški. 1.11 Zaradi turizma so se povišale cene nepremicnin. 1.12 Turizem v naši destinaciji povzroca prekomerno onesnaževanje. 1.13 Turizem v naši destinaciji povecuje prometne težave. 1.14 Zaradi turizma se v naši destinaciji pocutim manj varno. 1.15 Turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev narave in kulture. 1.16 Od turizma in turistov, ki nas obiskujejo, ima lokalna skupnost koristi. 1.17 Opažam, da naša destinacija razvija zeleni turizem. 2. Podatki o anketirancu 2.1 Spol (prosimo oznacite) . moški . ženski 2.2 Starost (prosimo oznacite) . do 24 let . 25 - 44 let . 45 - 64 let . 65 let ali vec 2.3 Status (prosimo oznacite) . zaposlen . študent, ucenec . upokojenec . drugo: 2.4 Ali vam oz. komu od vaših družinskih clanov turisticna dejavnost predstavlja neposredni vir dohodkov (zaposlitev, študentsko delo, dodatni zaslužek z oddajanjem sob, prodajo domacih izdelkov ...) ? (prosimo oznacite) . da . ne HVALA, ker nam pomagate ohranjati našo destinacijo ZELENO. Prosimo, da izpolnjeno anketo oddate v TIC-u Laško ali TIC-u Rimske Toplice najkasneje do 31. 7. 2021. Vsi, ki boste anketo oddali in izpolnili obrazec na naslednji strani, sodelujete v nagradnem žrebanju za doživetje HoneyBrew Laško Tour za 2 osebi. Izpolnite anketo, sodelujte v nagradni igri in se potegujte za privlacno nagrado! NAGRADA 1x doživetje HoneyBrew Laško Tour za 2 osebi (v vrednosti 160 €) Aktualni dogodki, Turisticna ponudba destinacije Laško, Poslovne novice s podrocja turizma Z izpolnitvijo obrazca, se strinjam z »Izjavo o zasebnosti po novi uredbi o varstvu podatkov (GDPR), ki je na voljo na www.lasko.info. Pogoj za sodelovanje je izpolnjena anketa in obrazec. Pravila nagradne igre so na voljo v TIC-u Laško. OBMOCNO ZDRUŽENJE Ob sprošcanju ukrepov RDECEGA KRIŽA LAŠKO v ospredje prihajajo redne dejavnosti Še vedno nas spremlja cas pandemije koronaviru­ sa, zato je naše poslanstvo še vedno prioritetno zazna­ movano z upoštevanjem predlaganih ukrepov za za­jezitev epidemije in skrbi za ljudi, ki so osamljeni in so se zaradi njenih posledic znašli v težki situaciji. Menimo, da morajo biti naše aktivnosti v tem casu usmerjene zlasti k ljudem, ki so sami in nimajo mreže svojih domacih, da bi jim pri tem stali ob stra­ni in jim pomagali. Zato vseskozi prosimo in nagovarjamo naše prostovoljce Rdecega križa na terenu, da v tem duhu usmerjajo pozornost in skrb njim. Na našem sedežu smo ob tem zakljucili z izdelavo financne­ga porocila, tako za našo organizacijo v celoti kot za vsako Kra­jevno organizacijo RK posebej. Njihove blagajnicarke so nam do datuma dostavile vso dokumentacijo, ki jo bo v naslednjih dneh pregledal Nadzorni odbor. Prav tako smo oblikovali pred-log vsebinskega porocila RKS-Obmocnega združenja Laško--Radece za leto 2020 in ga skupaj s porocilom o prostovoljstvu in financnim porocilom posredovali na Ajpes. Letno porocilo o našem delu, ki je bilo v minulem letu zaznamovano s pomocjo obcanom ob epidemiji in z njo povezanimi nalogami CZ, je bilo bogato tudi pri odpravljanju posledic nesrec in življenjskih stisk obcanov. Pomoc, ki smo jo namenili obcanom v stiski je bila lani izjemno velika. Porocilo smo, tako kot je praksa zadnjih nekaj let, tudi letos posredovali Obcini Laško, s katerim njihove organe seznanimo z našim delom in jim ob tem izrazimo hvale­žnost za obsežno sodelovanje in podporo. Pripravili in oddali smo tudi porocilo Fundacije FIHO 2020 in zakljucili z aktivnostmi v zvezi s pomocmi obcanom Obci­ne Radece, ki jih je mocno prizadelo lansko neurje s toco. Prav tako smo zakljucili s pomocmi obcanom po neurju v Recici. V sredini aprila smo že koncali z drugim razdeljevanjem hrane v letošnjem letu in sedaj smo že pripravili vse potrebno za izved­bo tretjega razdeljevanja hrane Sklada za evropsko pomoc naj­bolj ogroženim. Takoj, ko so se nekoliko sprostili ukrepi smo pohitrili z iz­vajanjem tecajem in izpitov iz prve pomoci za bodoce voznike motornih vozil in usposabljanjem v prvi pomoci za zaposlene na delovnem mestu. Naše krajevne organizacije pa so pricele s pobiranjem clanarine na terenu, saj je lani vec kot polovica te­rena ostala nepobrana. Ob tem sedaj vse clane prosimo, da naše prostovoljce RK sprejmejo dostojanstveno in z razumevanjem. Ponekod so se že, ponekod pa se bodo znova, po dolgem casu, sestali odbori KO RK, prav tako pa se bodo v kratkem sestali tudi organi Obmocnega združenja Rdecega križa Laško-Rade-ce. Po naših moceh se trudimo in veliko dobrega storimo na raz­licnih podrocjih, kar so nam izrazili tudi svetniki na seji Odbo­ra za družbene dejavnosti in Obcinskega sveta Laško in to nam veliko pomeni. Vse to zmoremo samo skupaj z našimi clani in obcani ter vsemi, ki nas pri tem podpirate. Seznanjanje z vsebinami Rdecega križa v osnovnih šolah V iztekajocem se šolskem letu je bilo zaradi epidemije okr­njeno tudi delovanje krožkov Rdecega križa in skupin prve po­moci v osnovnih šolah. Kljub vsemu je nekaterim uspelo veliko postoriti. V okviru naravoslovnega dneva za ucence 9. razredov Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice so med drugim pripravili vsebino, ki je povezana s pomocmi, nesrecami in hu­manitarnostjo. Na povabilo vodstva šole in mentorice Klavdije Artank smo se odzvali in ucencem podrobneje predstavili de­lovanje RK, organiziranost in njegove naloge v sistemu zašcite, reševanja in pomoci. Z odzivom ucencev in njihovim poznava­njem Rdecega križa smo zadovoljni, saj je med njimi bilo kar nekaj takšnih, ki so pred dvema letoma že sodelovali v ekipah prve pomoci OŠ in se ucili tudi o dejavnosti Rdecega križa. Pomoc prostovoljcev Rdecega križa pri izvajanju cepljenja V Obcini Laško cepljenje obcanov proti virusu SARS-CoV-2 izvaja Zdravstveni dom Laško. Po številu precepljenosti obca­nov smo trenutno v sredini med obcinami v Sloveniji. V dogovoru s štabom za Civilno zašcito naši prostovoljci ob­casno priskocijo na pomoc z logisticno podporo pri izvajanju cepljenja. Obicajno zagotovimo po dva prostovoljca na cepilni dan, ob izvajanju množicnega cepljenja v Thermani Laško, ki naj bi se ga udeležilo okrog tisoc prijavljenih, pa je sodelova-lo kar sedem prostovoljk RK, ki so po zahvalah sodec opravi­le dobro delo in bile dobrodošle pri podpori ob uspešnem iz­vajanju cepljenja. Vsem prostovoljkam in prostovoljcem RK, ki nam pomagate pri podpori cepljenja tudi v našem imenu iskre­na hvala. Prejeli smo donacijo zašcitnih mask Neradi se spominjamo zacetkov epidemije zaradi koronavi­rusa in z njim povezane stiske nas in obcanov z zašcitnimi ma-skami. Sedaj je, kar zadeva oskrbe z maskami situacija mnogo boljša in tudi cena je zanje bistveno bolj dostopna. Kljub vsemu smo bili veseli pobude župana Obcine Laško Franca Zdolška, da nas bodo z donacijo zašcitnih mask oskrbeli in jih bomo lah­ko namenili našim obcanom. Doniralo jih je podjetje Holding Slovenske elektrarne HSE, ki je Obcini Laško dodelilo deset ti­soc mask. Simbolna predaja donacije je bila pred stavbo Rdece­ga križa v Laškem iz rok Ervina Renka, pomocnika vodje HE Sava. Maske sta od skupne kvote prejeli še župnijska Karitas in društvo Vesele nogice. Županu in donatorjem še enkrat iskrena hvala. Obiski in pozornosti našim slavljencem Tudi v tem obdobju smo se trudili in izkazovali cast ter po­zornost našim slavljencem, ki jih je pot življenja pripeljala do lepih in castitljivih devetdesetih let. V imenu Obcine Laško in župana, predsednikov KS in društev, katerih clani so, smo jim poslali telegramsko cestitko in darilce, saj obiskov zaradi ukre­pov ob epidemiji, razen v enem primeru, ki je bil koncem maja, še nismo opravljali. Sedaj se ukrepi postopoma rahljajo, zato smo se dogovorili, da bomo nadaljevali obiske le v primeru, ce boste svojo željo izrazili in nas vsaj nekaj dni pred praznova­njem poklicali na Rdeci križ v Laškem, na številko 041-736-166 ali nam pisali na e- naslov: rdeci.kriz.lasko@siol.net. V aprilu in maju smo cestitali naslednjim slavljencem: ALOJ­ZU BRATCU iz Polane pri Jurkloštru, IVANI KOVACIC iz Žigona, VIDI DEŽAN iz Spodnje Recice, ANTONU LOKOŠKU iz Olešc, ZLA­TI JAGODIC iz Ceste v Recico in VALERIJI ULAGA iz Šmarjete. Obisk pa smo na povabilo njenih domacih opravili pri SLAVICI ŠPILAR iz Spodnje Recice. In še nekaj besed o njej: Slavica ŠPILAR iz Spodnje Recice je praznovala v drugi po­lovici maja v družbi domacih, sosedov in bližnjih sorodnikov. Prejeli smo povabilo, ki se mu ob rahljanju ukrepov nismo od­rekli, saj smo pred slabim letom obisk opravili že pri njenem možu Vinku. Zato se je spodobilo, da enako storimo tudi za Sla­vico. Na njen rojstni dan smo jo obiskali župan Franc Zdolšek, predsednica Krajevne skupnosti Recica Urška Knez, predsedni-ca Rdecega križa Recica Marija Šmauc in sekretar Obmocnega RK ter koordinator obiskov Vlado Marot. Bil je dan, ko je do-poldan deževalo kot iz škafa, kar v letošnjem maju ni bila nobe­na posebnost, zato so morali praznovanje izpod domace brajde na prostem prestaviti na drugo lokacijo pod streho in na toplo. Vseeno je bilo lepo. Slavljenka Slavica se je pred 90 leti rodila v Trnovem hribu pri Gozdnikar, kakor se je pisala dekliško in se je tako reklo tudi po domace. Poleg nje so bili še trije bratje, od katerih živi le še brat Miro, ki ga je pot prav tako zanesla v Recico. Po konca­ni osnovni šoli je obiskovala tecaj šiviljstva, ceprav se poklicno kasneje v življenju s tem ni ukvarjala, ampak jo je službena pot najprej popeljala do trgovke v Sedražu, nato pa je delala v ru­dniški menzi v Hudi Jami. Delala je še v proizvodnji Pivovarne Laško in kot snažilka v Zdravilišcu Laško. Od ustanovitve pod-jetja TIM v Spodnji Recici pa je bila kuharica v delavski menzi. Z Vinkom Špilarjem sta se porocila 1953 leta. Nekaj casa sta z družino med drugim živela na njeni domaciji v Trnovem hribu, potem pa sta se odlocila za nakup parcele v Spodnji Recici in lastno gradnjo hiše, v katero so se 1978 leta tudi vselili. Bila je izvrstna kuharica, tako doma, kar povedo domaci, kakor v služ-bi, ko nam takratni delavci Tima prav tako vedo povedati, da so tocno vedeli, kdaj bo dobra malica. Doma je skrbno gospodinji-la, ljubiteljsko pa je za domace in bližnje kaj zašila in urejala vrt, na katerem je zraslo marsikaj. Še sedaj se po svojih moceh trudi in skrbi, da je vrt lepo urejen in da je vsega na njem, pa cetu­di ni nujno. Med tednom še sama skuha in opere, ob nedeljah in praznikih pa za kosilo posrbijo domaci. Sin Slavko pravi, da takšne dobre orehove potice kot jo pece njegova mama, ni. Za­gotovo bi v to prisegla tudi njuna dva vnuka in dva pravnuka ter ostali domaci. Za svoje letošnje praznovanje pa je žal ni spekla, ker je s tem veliko dela in ker se tudi zaradi slabih vremenskih razmer ni pocutila najbolje. Zato pa je snaha Cvetka njej v cast tudi tokrat spekla odlicno torto. Mi pa smo prepricani, da bo še volja in priložnost, ko bo Slavica s svojo odlicno potico prese­netila svoje domace. Vsem slavljencem, ki ste v zadnjih dveh mesecih praznovali še enkrat iskrene cestitke tudi v imenu uredništva Laškega bil­tena. V juliju bosta dve krvodajalski akciji, najprej v Šentrupertu in nato še Recici Letošnja cetrta krvodajalska akcija bo v cetrtek, 8. julija, v Osnovni šoli Šentrupert. V Sindikalnem domu Huda Jama pa bo krvodajalska akcija v cetrtek, 29. julija. Obe akciji bosta potekali za potrebe celjske bolnišnice in v obeh primerih od 7. do 10. ure. Tako kot je praksa že ves cas epidemije se morate vsi, ki se nameravate udeležiti akcije, v casu od ponedeljka do srede pred akcijo, med 7.30 in 15. uro prijavi-ti. To storite tako, da poklicete na Transfuzijski center Celje in potrdite udeležbo in z njimi uskladite tudi uro prihoda, da na akciji ne bi bilo gnece. Telefonska številka je 03 423 35 97. Vse, ki vas bomo tudi pisno povabili na eno od omenjenih akcij, bos­te o vsem tem, ce bodo posebna navodila še vedno aktualna, podrobneje seznanjeni. Vsem krvodajalcem se za razumevanje iskreno zahvaljujemo in vas vljudno vabimo na eno od akcij v juliju. Kdo je lahko krvodajalec? Za vse, ki še niste postali naši krvodajalci in bi to želeli, vam namenjamo nekaj informacij o tem, kdo je lahko krvodajalec oz. sme darovati kri, kdo je ne sme in nekaj najosnovnejših nas­vetov pred odvzemom krvi. Kri lahko daruje vsak, ki: • je dobrega zdravja, • je v starosti med 18 in 65 letom, • tehta vsaj 50 kg, • zadnje mesece ni imel vecje operacije, • v zadnjem letu ni prejel transfuzije, • moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi, • ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseca. Krvi ne morejo darovati tisti, ki: • imajo hujša obolenja srca, • imajo ali so imeli maligne (rakave) bolezni, • sodijo v rizicno skupino za prenos bolezni, • imajo sladkorno bolezen, ki jo uravnavajo z insulinom, • prebolevajo ali so v zadnjih 14 dneh prebolevali akutni infekt. Nasveti pred odvzemom krvi: • Pocutiti se morate zdravi! • Pred odvzemom lahko pojeste lahek, nemasten obrok, npr. kruh z marmelado, caj, sok ali kavo. • Na krvodajalsko akcijo NE PRIHAJAJTE TEŠCI! Vsi, ki se najdete kot možni, nov krvodajalec, ste vljudno va­bljeni, da se udeležite ene izmed akcij, ki jih pripravljamo v juli­ju ali na katero izmed naslednjih akcij. Potrebno je le malo po­guma, dobre volje in veliko razumevanje vašega delodajalca. Vlado Marot SO LJUDJE, KI JIM JE PREPROSTO TREBA RECI: HVALA! Živim vsak dan posebej. Vsak dan poišcem zrno vesele spodbude. Zjutraj si recem: »Kaj je tisto, kar me bo danes zares razveselilo?« Potem se lotim dneva. Ne sprašujem se, kako bo jutri. Ko dobiš tako lepo pismo z vošcilom, kako ti ne bi od veselja za­igralo srce. So ljudje, ki jim je preprosto treba reci HVALA! To so ljudje iz Centra starejših Hiše generacij Laško. Vsem hvala in vsa pohvala koordinatorki, gospe Petri Kolšek. Zame je to zelo dalec, a rada grem, ko zmorem, v to Hišo ... Tam te nihce ne vpraša, kaj si po poklicu, kaj imaš in od kod si. Sprejmejo te takšnega kot si. Vedno si naberem novih moci in energije. Letos mi je ta »žlehtni« virus to preprecil. Mo-ram cepeti doma kot macka. A pridejo tudi lepši, svetlejši casi. Srecna sem, da lahko kot prostovoljka, kolikor zmorem, sodelujem. Zelo veli­ko se nauciš in obogatiš svoje tretje življenjsko obdobje. Tam sem spoznala veliko cudovitih ljudi. Z nekaterimi sem se bolj povezala in lepo je, ko te kdo izmed njih poklice in vpraša: »Kako si?« ali, ko dobiš napisano lepo misel, vošcilo. Želim si, da ostane in se nadaljuje. Hvala, da sem lahko ena izmed njih. Prostovoljki Marjeta Knez in Sabina Videc PRTICKI IN PRTI TER DRUGE RECI 28. junija 2021 ob 18. uri vas vabimo na odprtje klekljar­ske razstave klekljarske skupine Hiše generacij Laško-KITI­CE, ki je na ogled cakala leto dni, sedaj pa je cas, da se raz­kaže delo ljubiteljskih klekljaric, ki se v Hiši sestajajo že 15. leto. Tokratna razstava bo v ospredje postavila klekljane prte in prticke, seveda pa tudi druge unikatne izdelke iz pod pr-stov klekljaric, ki se bodo julija in avgusta sestajale vsako sre-do med 7. in 9. uro. Razstava bo na ogled do vkljucno nedelje, 4. julija 2021, med 9. in 12. ter 15. in 18. uro. MED NEBOM IN ZEMLJO je naslov avtorske fotografske razstave ljubiteljske fotogra­finje Darje Grdina, ki pri nas razstavlja svoje fotografije z zgodbo že 2. zapored. Odprtje razstave bo v torek, 6. juli ja, ob 17. uri. Cudovite fotografije pa bodo na ogled mesec dni. USTVARJALNO POLETJE S HIŠO GENERACIJ LAŠKO DOGAJANJE V DOMU STAREJŠIH LAŠKO Medgeneracijsko sodelovanje SIMBIOZA GIBA 2021 Stanovalci in zaposleni Doma starejših smo se (tudi) v leto­šnjem letu vkljucili v slovensko medgeneracijsko akcijo SIM­BIOZA GIBA 2021. SIMBIOZA GIBA je najvecja vsesloven-ska akcija, ki združuje idejo medgeneracijskega sodelovanja, prostovoljstva in gibanja. Spodbuja se zdrav življenjski slog vseh generacij, ustvarja medgeneracijsko sodelovanje, omogoca brezplacno spozna­vanje novih gibalnih, rekreativnih in športnih aktivnosti ter spodbuja aktiven in zdrav nacin življenja v vseh življenjskih obdobjih. V akciji se je na državni ravni zbralo skoraj 200 razlicnih or-ganizacij - od vrtcev, osnovnih do srednjih šol, zdravstvenih do-mov ter domov za starejše obcane in obcanke. Akcija je potekala v maju v t. i. GIBAlnih paketih, ki so vse­bovali naloge: 1. GIBAlni IZZIV Vsak teden smo si zastavili poseben GIBAlni izziv, s katerim smo želeli spodbuditi gibanje skupaj, cetudi smo narazen. V prvem tednu naše akcije smo bili izzvani, da napravimo 10.000 korakov in to zabeležimo s sodobno uro - s števcem korakov. Ker vcasih pri starejših oziroma stanovalcih doma šteje vsak po­samezni korak, smo v Domu starejših sodelovali vsak v okviru svojih zmožnosti in s svojimi »kapljicami« ustvarili »jezero ko­rakov«. V drugem izzivu smo se odpravili na sprehod v cudoviti park Thermane Laško in ga popestrili s predstavitvijo medovi­tih rastlin s strani cebelarja iz Cebelarskega društva Laško Jože­ta Blagotinška. Tretji izziv nas je pozval k plesu, izkoristili smo goste - izjemni Pihalni orkester slovenske policije, ter razgibali telo ob zvokih živahne glasbe. Cetrti teden smo se podali po šopek travniškega cvetja na bližnji travnik in v zadnjem, petem izzivu nas je pot sprehoda vodila preko »mosta želja« skozi bliž­nji gozdicek vse do »žegnanega studenca«. Ne glede na to, da so razmere v državi še vedno resne, smo vseeno izkoristili soncne dni in se na varen nacin, ob upošte­vanju minimalne razdalje in ostalih predpisanih preventivnih ukrepov, vseeno medgeneracijsko gibali v naravi, bodisi z ljud-mi iz svojega »mehurcka« ali z drugimi, seveda, ob upoštevanju vseh epidemioloških ukrepov in omejitev. 2. GIBAlni MIT ali RESNICA Odlocili smo se obracunati z mitom, ki pravi, da vadba nima ugodnega vpliva na naše psihicno stanje in pocutje, kar seve­da ne drži. Spoznali smo, da zdravje brez psihicnega zdravja in blagostanja ne obstaja. Z miti in resnicami smo želeli dvigniti zavest vseh generacij o pomenu zdravega nacina življenja in o pomenu skrbi za duševno zdravje. 3. GIBAlni NAVDIH Letošnja novost ozavešcevalne akcije so bili GIBAlni navdi-hi. Vsak teden smo v obliki fotografij ali videoposnetkov dobi­li posredovanih nekaj gibalnih navdihov, katerih namen je, da izgovori, ki jih vcasih koristimo vsi (»ne vem, kako telovaditi«, »nobenih vaj ne poznam«, »želim si, da bi mi kdo pokazal kako« ...) postanejo preteklost. Sledili smo GIBAlnim navdihom, jih vkljucevali v svoj dan in tako poskrbeli za svoje zdravje in pocutje. Spoznali smo sklop vaj »pozdrav soncu« in vse blagodejne ucinke njegovega izvaja­nja. Se preizkusili v izvajanju osnovnih joga položajev z indij-skim mojstrom joge v prijetnem ambientu atrija našega Doma. Nadgradnja »pozdrava soncu« in osnovnih položajev joge je v cetrtem tednu prinesla navdih »tibetanskih vaj«, ki jih imenu­jejo tudi vrelec mladosti. Seveda smo izvedbo le teh prilagodili osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi. V petem navdi­hu pa smo spoznali vaje za cujecnost - kako prisluhniti sebi, svojemu telesu, custvom in potrebam, na kar ljudje vsakodnev-no preveckrat pozabljamo. 4.GIBA NAGRADNI NATECAJ: Skrb za dobro duševno in fizicno pocutje v casu epidemije Covid-19 Z akcijo smo želeli posebno pozornost nameniti tako vplivu fizicne aktivnosti na našo custveno, duševno stabilnost kot tudi pomenu skrbi za duševno zdravje. Zato smo bili pozvani k na­tecaju, na katerem smo lahko sodelovali v obliki besednega za­pisa, fotografije ali videoposnetka. V cudovitem okolju Laškega in našega Doma starejših je tako ob pestrem dogajanju nastalo veliko trenutkov ujetih v vecnost fotografije. Nekaj teh v tem prispevku delimo z vami. Petra Vindišar, dipl. fizioterapevtka Joga z indijskim joga mojstrom Pratheepom pod slovensko lipo v cudovitem atriju Doma starejših. Prva vaja »tibetanckov« - vrtenje pod mogocno »piramido« Huma in pred kupolo Thermane. Položaj »kobre« za najbolj elasticne stanovalce. 9 LET VESELIH NOGIC Ali veste, da smo v društvu pred dve-ma mesecema praznovali 9. rojstni dan? Morda se marsikomu ta obletnica ne zdi nic posebnega, mi pa smo ponosni, da že deveto leto iz majhnega društva, ki je nastalo iz želje, da pomagamo najšib­kejšim v naši družbi, rastemo in se raz­vijamo. Ponosni smo na vsak dosežek in vsak korak, ki ga dosežemo za boljšo prihodnost oseb s posebnimi potrebami in njihovih družin. Seveda nam to brez podpore in zaupanja vseh prostovoljcev, clanov, donatorjev in sponzorjev, naših zaposlenih in drugih prijateljev ter pod-pornikov našega društva zagotovo ne bi uspelo. Hvala vsem in vsakemu posebej. Poleg dela na podrocju zagovorništva in zavzemanja za sprememb zakonodaje za oblikovanje enakopravnejše družbe za osebe s posebnimi potrebami ter nepo­sredne pomoci tem osebam in njihovim družinam, s programoma kot sta Tobal­kostop in Skupina za samopomoc, ki ju sofinancira Ministrstvo za zdravje, veli­ko skrb posvecamo tako skrbi za zdra­vo življenje (brez alkohola in tobaka) kot tudi za vkljucevanje v družbo in aktivno življenje teh družin. V preteklem letu pa smo postali tudi izvajalec osebne asisten­ce. Osebno asistenco v društvu Vesele nogice izvajamo od aprila 2020. V izva­janje osebne asistence smo vstopili pre­vidno in z veliko odgovornostjo. Osebno asistenco lahko koristijo osebe, ki pot-rebujejo vsaj 30 ur pomoci druge osebe tedensko. Zdaj lahko namesto odvisne­ga življenja, živijo neodvisno in aktivno življenje in se pri tem same odlocajo, kdo jim bo pomagal, kaj od pomoci potrebu­jejo in kdaj. Neodvisnost preprosto po­meni, da imate nadzor nad svojim živ­ljenjem in si sami s pomocjo osebnega asistenta oblikujete svojo dnevno rutino. Uporabniki si izvajalca izberejo sami, iz­vajalec pa jim pomaga pri izbiri asisten­tov in koordinaciji osebne asistence. Kot izvajalec skrbimo, da smo z uporabniki povezani in v dobrih, iskrenih odnosih ter skupaj skrbimo, da uporabniki preje­majo pomoc, ki jo potrebujejo za neod­visno življenje. Trenutno imamo vklju-cenih 16 uporabnikov, za katere skrbi 32 v našem društvu zaposlenih osebnih asi­stentov. Veseli nas, da v našem kolekti­vu sodelujemo z zaposlenimi, ki s svojim delom in pozitivno energijo pomagajo našim uporabnikom do neodvisnega in cloveku dostojnega življenja. Vse infor­macije za vkljucitev v osebno asistenco pri nas dobite na št. 031 567 588. V društvu se od same ustanovitve zavzemamo za pravico do zadostnih in celostnih obravnav in terapij za osebe s posebnimi potrebami. Zasnovali smo do-brodelni projekt »Korak za prihodnost Veselih nogic«, ki bo 70 otrokom, mla­dostnikom omogocil dostop do terapij in obravnav, ki jih potrebujejo za korak naprej v njihovem napredku. V okviru projekta bomo sestavili in vodili kolektiv 11 strokovnjakov (nevrofizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, manualni terapevt, logoped, asistent, maser, speci­alni pedagog in psiholog). Celotna stro­kovna ekipa bo prisotna na eni lokaciji, kar bo prispevalo h kvalitetni rehabilita­ciji in ogromni razbremenitvi družin, po­memben doprinos pa bo tudi priložnost za izmenjavo znanja med stroko. Naš pristop je edinstven, prvi takšen v Slo­veniji. S projektom želimo dokazati kak­šen napredek so sposobni doseci otroci s posebnimi potrebami, ko dobijo prilož­nost in možnost za to. Projekt bo vsem vkljucenim otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami nudil brezplac­ne terapije. Projekt je dobrodelen in ga bo moc zagnati le z zbranimi donacija-mi v vrednosti 360.000 eur. Podprete pa ga lahko tudi vi s prispevkom zgolj 3 eur vsak mesec za cas enega leta oziro-ma 36 evrov v enkratnem znesku. Do-nacijo lahko nakažete na Društvo Vese­le nogice, TRR SI56 0400 1004 6527 688 NKBM, d. d., (namen - Korak za priho­dnost donacija, koda namena - CHAR, sklic - SI00 740). Nekateri otroci se bodo naucili sedeti, komunicirati in govoriti, jesti, nekateri pa bodo naredili prve sa­mostojne korake! Vsem pa bo skupno to, da se jim bo dvignila kvaliteta življenja, njihovi starši pa se za to ne bodo potre­bovali izpostavljati javnosti v zameno za donacije in zagotovitev rehabilitacije svo­jim otrokom. Vec informacij o projektu si lahko preberete na povezavi: https:// korakzaprihodnost.si/ in telefonski šte­vilki 070 342 112. In kakšno bi bilo leto Veselih nogic brez tradicionalnega dobrodelnega teka? Tudi letos se ne bomo vdali koroni in tekli za vse, ki tega ne morejo. Vljudno vabljeni, pridružite se nam v nedeljo, 20. 6. 2021, od 10. ure dalje na parkiri­ šcu pred Kulturnim centrom. Poleg nas, vas tudi letos prica­kujejo ŠMOCL z otroško predstavo O dimnikarcku, ki je sreco iskal gledališca PRAVLJICARNA in seveda kosmati in pernati prijatelji iz Malih zverinic. Vsega vam seveda še ne smemo iz­dati, lahko pa vam zaupamo, da za vas pripravljamo še kakšno presenecenje … Ne pozabite: V NEDELJO, 20. JUNIJA, SPET TECEMO ZA DOBER NAMEN! Z donacijo 1 % vaše dohodnine podprete naše programe in vsebine, s tem pa omogocite nadaljevanje našega dela in izpol­nitev poslanstva, ki stremi k enakopravnejšem življenju v naši družbi za osebe s posebnimi potrebami in njihove družine. Prav tako nam lahko pri uresnicevanju naših ciljev in pos­lanstva pomagate z SMS-sporocilom z geslom NOGICE ali NO­GICE5, poslanim na številko 1919 ali pa z donacijo preko sto­ritve PayPal. Iskrena hvala vsem za zaupanje in podporo! Skupaj z Vami gremo novim izzivom naproti. REGRAT LUCKE SEJE V naš Šentrupert je prišla pomlad. Ta-koj smo opazili, da se je narava okoli nas zacela prebujati, saj smo na sprehodih v naravi opazili, da so iz zemlje zacele ku­kati prve pomladanske cvetlice. Prebudi­le so se pridne cebele in letale okoli njih. Ker dobro vemo, da se je zdravo gibati, biti v naravi in na svežem zraku, smo s pridom izkoristili (in še koristimo) našo »naravno igralnico« - naravo. Poleg kraj­ših in daljših sprehodov in pohodov po Šentrupertu in okolici, se veckrat odpra­vimo do bližnjega gozda, kjer raziskuje-mo, se gibamo in igramo. En dan pa nas je pot zanesla na cve­toci travnik. Privabile so nas male rume­ne glavice, ki so se »svetile« skozi travo. Otroci so hitro ugotovili, da so to regra­tovi cvetovi. Tako je nastala ideja, da iz­koristimo naravo ne samo kot »naravno igralnico«, ampak tudi kot vir naravne in zdrave hrane. Tako smo skupini Sove in Cuki, odšli vsaka na svoj travnik. Vzgojiteljice smo otrokom predstavile regrat od koreni­ne do cveta. Otroci so tako tocno vede­li, kakšne liste morajo iskati v travi. Na-biranje regratovih listov nam je šlo zelo dobro. Po prihodu v vrtec smo nabra­ne regratove liste odnesli v kuhinjo, kjer sta nam jih naši prijazni kuharici Anica in Zvonka umili, narezali in pripravili v okusno regratovo solato. Pri kosilu smo tako cisto vsi poskusili in jedli regratovo solato in ugotovili, da je ne samo zdrava ampak tudi zelo dobra. Ker pa so se na travnikih okoli nas bo­gato bohotili rumeni regratovi cvetovi, smo se ponovno odpravili na travnik. Ot­roci so natrgali regratove cvetove in vrni­li smo se nazaj v vrtec. Skupina Sove, se je odlocila, da iz regratovih cvetov nare­di regratov med. V skupini Cuki pa smo iz cvetov naredili regratovo marmelado. S sladkimi regratovimi dobrotami smo se posladkali pri zajtrku, ko smo si z vese­ljem na kruh mazali naš regratov med in marmelado. Veseli smo, da nas obdajajo takšna na­rava, travnate in gozdne površine in ko­ticki, ki jih lahko s pridom izkoristimo za raziskovanje in igro v naravi. Zavedamo se, da je lahko narava naša najvecja uci­teljica in da nam s svojimi naravnimi da­nostmi podari res veliko. Zato je na nas, da znamo te danosti prepoznati, jih upo­rabiti, z njimi delati preudarno in se od­govorno vesti do narave. Le tako bomo lahko v naravi uživali še naprej in jo oh-ranjali še za naslednje rodove. Otroci iz skupine Sove z Anjo in Vesno in otroci iz skupine Cuki s Katjo in Marino MALI SONCEK V SKUPINI ZVEZDICE V letošnjem šolskem letu smo se vklju-cili v gibalno športni program Mali son­cek. To je program, ki je namenjen pred­šolskim otrokom, njegov namen pa je, da z njim obogatimo podrocje gibanja v vrt-cu. Razdeljen je na štiri stopnje in ker so otroci v naši skupini stari od treh do šti­rih let, smo se vkljucili v zeleni program. Vsebuje osem nalog, morali pa smo jih opraviti vsaj pet. Ker nam jo je letos zopet zagodla »korona«, smo vecino nalog op-ravili v spomladanskem casu, nekaj na-log pa nas še caka. Pri izvajanju nalog so otroci z velikim veseljem sodelovali, ve­liko smo se vozili s tricikli, skiroji, igrali smo se z žogami, jih metali, lovili, kotali­ li. Veliko smo tudi tekali, se lovili, plazili, plezali, skakali, potiskali, vlekli in dvigo­vali. Vse te gibalne dejavnosti v vrtcu po­tekajo ves cas, saj vemo, da je ena izmed temeljnih nalog vrtca, da otrokom omo­goci in jih spodbuja, da z razlicnimi gi­balnimi dejavnostmi spoznavajo in raz­vijajo gibalne sposobnosti. Program Mali soncek nam je bil tako samo še spodbu­da, da smo se gibanju še bolj posvetili, za letošnje opravljene aktivnosti pa si bomo prav gotovo prislužili težko pricakovana priznanja. Lidija Škrobar, Vrtec Laško, enota Debro SVET SPOZNAVAM S CUTILI Otroci v neposrednem stiku z real-nostjo, ob življenjskih situacijah in z lastno aktivnostjo spoznavajo svet preko cutil. Naravno okolje je za otroka najbolj­ša izkušnja pri spoznavanju in spodbuja­nju cutnih zaznav. Otrok doživi dejstva. Ni dovolj, da jih samo sliši ali vidi, mora jih zacutiti z vsemi cuti, kar mu v najvecji meri ponuja naravno okolje. Tako otrok dobi konkretno izkušnjo, ki se trajneje vtisne v spomin kot katerikoli drug na-cin ucenja. V vrtcu se trudimo ustvariti cim bolj spodbudno ucno okolje, kjer imajo otro­ci v razlicnih situacijah možnost spreje­manja in doživljanja okolice, spoznava­nja novih materialov in izražanja svojih obcutij. S pripravo aktivnih dejavnosti jih vodimo skozi procese povezovanja, eksperimentiranja, predvidevanja, skle­panja, razmišljanja in spoznavanja novih pojmov. V Recici smo v skupini Gosenic, ki jo sestavljamo mali in veliki, izkoristili vsa­ko lepo dopoldne za raziskovanje. Ob de­ževnih dnevih smo raziskovali in spoz­navali dejstva, ob lepem vremenu pa smo smuknili na igrišce in raziskali sleherni koticek, da smo ugotovili, ce je napisa­nemu res tako tudi v resnici. Tu in tam smo si dovolili košcek narave prinesti kar v igralnico. Tako smo se zabavali tudi na cutni poti, kjer smo z vsemi cutili zazna­vali zunanji svet in teksture pod našimi bosimi nogami. Otroci so se preizkusili v igrah, kjer smo jim odvzeli možnost za­znavanja s pomocjo vida – prekrili smo oci in raziskovali s pomocjo okusa in vo­nja. V temi so se morali tudi prepustiti vodenju svojih prijateljev in uporabiti vse ostale cute, da so prišli do cilja. Gra­dili smo medsebojno zaupanje in se po­vezovali. Ko so se naša telesa popolnoma umirila, smo prisluhnili zvokom narave in krepili slušno zaznavanje. Ostalo je še veliko neraziskanega, zato se pocasi poslavljamo in odhajamo no-vim dogodivšcinam naproti. Pa lep poz­drav! Tjaša in Zvonka s skupino Gosenice ŠE MI SE VAM PREDSTAVIMO … Smo majna skupinica DV Gradišnik, ki šteje sedem malih, radovednih glavic, pet fantov in dve deklici. Vsako naše dopoldne je polno raz­licnih, novih doživetij. Radi se igramo, brskamo po knjigah in slikanicah ter raz­iskujemo nove stvari. Še posebno radi pojemo. Poznamo že kar nekaj otroških pesmic, katere prepevamo ob sami igri ali zjutraj, v jutranjem krogu. Tudi barve in ustvarjanje nam nista tuje. Vsak teden izpod naših malih prstkov, nastane kak­šen izdelek, risbica, ki jo z velikim vese­ljem pokažemo staršem. Zelo radi pa se igramo tudi zunaj, na našem igrišcu – travniku. Tako se igramo v peskovniku, spušcamo po toboganu, skacemo, tece­mo po travniku, vozimo se s poganjal­ci in raziskujemo vsak koticek travnika. Da smo zunaj še posebno aktivni, so do-kaz vsakodnevno umazane hlace, ki jih je potrebno preobleci, ko se vrnemo nazaj v igralnico. In tako cas dopoldneva resnicno hitro mine in že je tu kosilo. Po kosilu pa naše glavice potrebujejo pocitek, da si nabere-mo novih moci, za popoldanske aktivno­sti. Tako spoznali ste nas. Smo majhna, a zelo živahna drušcina. Pomembno pa je, da radi prihajamo v vrtec in se imamo zelo radi. Nikoli nam ni dolgcas. Ne ver­jamete? Pridite nas pogledat! Otroci DV z Matejo Gradišnik VESELJE NA TRAVNIKU … Otroci pohiteli na travnik so in peli: tra, la, la, la, tra, la, la, la, kako je to lepo. (Janez Bitenc, Pomladna) Tudi mi smo v tem mesecu veckrat pohiteli na travnik, ki je v neposredni bližini vrtca in soncne dni izkoristili za raziskovanje na njem. Na travniku smo se igrali (proste in usmerjene igralne dejavnosti), vec pozornosti pa smo namenili iskanju in opazo­vanju drobnih živali. S pomocjo lup smo iskali mravlje, pikapo­lonice, kobilice … in si jih pod povecevalnim steklom ogledo­vali. Cel mesec smo namrec podrobneje spoznavali prebivalce travnika, zato so tudi ostale dejavnosti v vrtcu potekale v tej smeri; prebirali smo razlicno literaturo na temo drobnih živali, se o njih pogovar­jali, se seznanili z novimi pesmica-mi, likovno ustvar­jali (izdelovali smo pikapolonice, ce­bele, metulje, kobi-lice, slikali travnik, gnetli plastelin in polže iz njega …), z gibanjem smo ponazarjali giba­nje travniških ži­vali in še bi se kaj našlo. Otroci so pri tem seveda vec kot uživali. V tem mesecu pa je bilo še nekaj veselega, nekaj, s cimer se moramo malce pohvaliti. V ponedeljek, 24. 5. 2021, smo imeli uradno (mini) otvoritev pri­zidka vrtca v Rimskih Toplicah. S tem smo pridobili dve novi, cudoviti igralnici in s tem vec prostora za vsakodnevno opra­vljanje dela. Prav tako smo dobili vecje igrišce, katerega so se še posebej razveselili otroci. Iz vrtca Rimske Toplice vas pozdravljamo najmlajši iz skupine BIBE z Julijo in Branko BIL JE JUNIJ 1991 Srce je predal za spomine. Vanj spravljaš vse, kar mine. (Boris A. Novak) Zakljucevalo se je šolsko leto 1990/91. Leto, ki je prineslo v vrtec Rimske To-plice veliko sprememb na pedagoškem podrocju. Takrat je bilo v vrtcu zaposle­nih pet delavk: vzgojiteljici Ivana Ska­lic, Jelka Kapun, pomocnici vzgojite­ljice Romana Košic, Petra Prevolšek in Zdenka Seme, pomivalka - cistilka. Dve sodelavki pa sta imeli delovno mesto zunaj vrtca. Milena Cesar, vzg. skrajšan program priprave na šolo, oddelek v OŠ AA Rimske Toplice in Jurklošter. Slavi-ca Kaše, družinska varuhinja. Sprejele smo odlocitev, da želimo ustvariti vrtec, ki bo dobil svojo podobo, svoj obraz – lastno identiteto. Vrtec, ki skupaj s starši ustvarja pogoje za srecno, zdravo, vese-lo in ustvarjalno otroštvo; ki je v pomoc družini; ki bo prijazen do vseh, ki pri­hajajo v njega in je vpet v življenje kraja. Veliko strokovnega dela smo usmerile v kvalitetnejšo komunikacijo in sodelo­vanje med starši in zaposlenimi. Starše smo obvešcale o našem delu v vrtcu, do-bili so priložnost, da sodelujejo v peda­goškem procesu. Nacrtno smo razvijale razlicne oblike sodelovanja, ki so teme­ljile na trikotniku otrok-vzgojitelj-star­ši. Ohranile smo prireditve iz preteklih let in iskale nove, ki so vodile k novim oblikam sodelovanja s starši in okoljem. Za nami je bilo leto prvih sprememb. Odlocile smo se, da ga tudi zakljucimo drugace. Naš cilj je bil, da pripravimo zakljucno prireditev za otroke in star-še, ki jim bo ostala v prijetnem spominu na cas, ki so ga preživeli v vrtcu. 19. 6. 1991 smo v avli OŠ AA Rimske Toplice izvedle 1. Mini maturantski ples za ot­roke, ki so septembra postali prvošolci. Vkljuceni so bili otroci iz vrtca in skraj­šane priprave na šolo. Prireditev je bila velik zalogaj in izziv za vse zaposlene, ki smo oblikovali in pripravljali priredi­tev. S sodelovanjem s starši, ki so nam bili v veliko pomoc smo uspeli. Bilo je svecano, otroško razigrano doživet­je, ki se nas je tudi custveno dotaknilo. Naše skupno druženje je bilo popolno, vsi smo bili zadovoljni in srecni. Takrat nihce od nas ni pomislil, da bo zacetek pocitnic zaznamovala osamosvojitvena vojna za Slovenijo. Kaj kmalu smo za­poslene v vrtcu spoznale novo odgovor­nost, negotovost in strah, kar je prines-la desetdnevna vojna. V tem casu smo poskrbeli za varstvo treh otrok. Roma-na Košic in Jelka Kapun sva spoznali stisko ob odgovornosti, ki sva jo spre­jeli za naše tri varovance (Boštjan Zem­ljak, Nataša Zemljak, Uroš Krampušek), ki so nam jih starši zaupali. Prav gotovo nikoli ne bova pozabili stiske in strahu, ki sva ju doživeli skupaj z otroki v zak­lonišcu v OŠ AA Rimske Toplice. Spre­jeli sva odgovornost za zaupane otroke, kot mami pa sva obcutili veliko stisko, saj ob sebi nisva imeli svojih otrok. Ro­manina otroka sta bila pri Romaninih starših, moja dva pa je vzela v varstvo Miša Mlakar, za kar sem ji bila neizmer-no hvaležna. Sreca, da je vojna trajala le 10 dni. V novo šolsko leto smo zaposlene stopile z novimi izzivi in izkušnjami, a še vedno pripravljene na povezovanje, sodelovanje, iskanje novih poti. Leta so tekla. V tridesetih letih se je veliko spre­menilo, a spomin na junij 1991 ostaja. V srcu so v posebnem predalu spravljeni prvi minimaturantje, kot prva ljubezen, ki je nikoli ne pozabiš. Lepo bi jih bilo ponovno videti. Morda pa se srecamo na obletnici mini mature. Javite se. Jelka Kapun OTROŠKI KOTICEK (A. Teršek) ZELENI JURIJ PRINAŠA POMLAD IN ZDRAVJE »Zelen´ga Jurija vodimo, za špeha, jajca prosimo. O sveti Jurij orožnik, bodi ti naš pomocnik.« Letos je v Laškem potekalo že 32. jur­jevanje. Seveda ne v klasicni obliki tako kot vsako leto, temvec z dolocenimi ome­jitvami, ki smo jih morali upoštevati gle­de na priporocila. Zeleni Jurij se koro­navirusa ne boji, kar je dokazal že lani, ko je jurjevanje potekalo na daljavo. Pri tem so nam pomagali starši, stari starši, tete, strici, sestre in bratje in skupaj nam je uspelo izvesti, sicer drugacen, a zato nic manj prijeten dan. Tudi v letošnjem letu do zadnjega nismo vedeli, ce bomo lahko jurjevanje izpeljali, a se nam je na koncu le nasmehnila sreca. Ucenci so si doma pripravili vencke, rogove, pišcali in »prdce« ter se oblekli v pastirska oblaci-la. V šoli se je vecji del jurjevanja odvijal po razredih, v »mehurckih« pa smo za­ peli in zaplesali pastirske pesmi in ple­se na šolskem igrišcu. Del ucencev se je skupaj z Zelenim Jurijem odpravil po ulicah Laškega in se na obcinskem dvo­rišcu udeležil predaje Zlatih možnarjev, ki jo je organizirala Zveza kulturnih dru­štev Možnar. Župan je Juriju predal da-rove, le-ta pa je v zahvalo 3x poskocil. Del ucencev PŠ Debro se je odpravil do Doma starejših, kjer so stanovalcem zu­naj na varni razdalji zapeli in zaplesali ter jim tako polepšali dan. S skupnimi moc­mi nam je uspelo, da obicaj tudi letos ni izvenel, Jurij pa je v našo deželo prinesel pomlad in zdravje. Urška Wiegele OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Na povabilo Radia Ptuj so v zacetku maja nekateri dobri pev­ci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško sodelovali na priredi­tvi Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Obicajno je to javna prireditev, letos pa so se pevci zaradi epidemije predstavili v studiu Radia Celje, kjer so tudi zelo lepo poskrbeli za promo-cijo dogodka. Zato posebej hvala Anici Šrot Aužner in Obcini Laško za financno podporo. Za našo šolo so nastopili Maj Šola Orožim, Špela Knez, Ana Koražija, Nastja Plahuta, Neja Marot in Tija Pevec v mlajši kate­goriji ter Sara Salobir, Neli Ela Gucek, Lucija Dobravc, Nina Jan­cic, Martina Juteršek in Špela Ojsteršek v starejši kategoriji. Vsi pevci so se zelo izkazali, v polfinale pa sta se iz mlajše kategori­je uvrstili Nastja Plahuta in Neja Marot, ucenki 5. razreda po­družnicne šole Šentrupert, ki sta zapeli pesem Rebeke Dremelj Še verjamem, v starejši kategoriji pa je žirijo najbolj prepricala Špela Ojsteršek, ucenka 8. razreda maticne šole Laško, ki se je v polfinale uvrstila s pesmijo Ob Kavi pevke Anabel. Nastja Plahuta in Neja Marot Špela Ojsteršek Za vse je bil nastop v pravem studiu nova in posebna izkuš­nja, v kateri so pevci zelo uživali, zato upamo, da kaj podobnega še sledi v prihodnje. Mateja Škorja ERASMUS+ KA1 PROJEKT »VKLJUCEVANJE UCENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI« Na OŠ Primoža Trubarja v Laškem smo 2. 9. 2019 priceli z Erasmus+ projek-tom »Vkljucevanje ucencev s posebnimi potrebami«. Pridobiti želimo izkušnje in znanja o primerih dobrih praks na po­drocju inkluzije na šolah in pri uciteljih v tujini. Upamo, da bomo lahko tako iz­boljšali pogoje za vkljucevanje naših ot­rok s posebnimi potrebami v dogajanje na osnovni šol in v lokalnem okolju. Izobraževanje oziroma strukturiran tecaj na temo vkljucevanja otrok s poseb­nimi potrebami bi moral potekati od 12. do 19. aprila 2020, izobraževalni obisk na razlicnih šolah pa med 24. majem in 1. junijem 2020. Zaradi Covida in posledic­nega zaprtja meja smo bili primorani vse že dogovorjene aktivnosti odpovedati. Sedaj, ko se razmere pocasi umirjajo, sva se uciteljici Marija Cibej in Valen­tina Gartner udeležili izobraževalnega obiska na otoku Fuerteventura, del ar­hipelaga Kanarskih otokov, ki spadajo k ozemlju Španije. Gostiteljica Isabel Ma­ria Chicharro (zaposlena na CEP Puerto del Rosario) nama je med 17. in 21. ma-jem 2021 omogocila obisk številnih usta­nov, ki skrbijo za izobraževanje otrok in mladostnikov. Ogledali sva si CEIP San Jose de Calasanz, IES San Diego de Al-cala, IES Puerto Cabras Rafel Baez, CEIP Agustin Millares Carlo, CEE Puerto del Rosario ter CEIP Toston. Sledili sva po­uku, videli razlicne metode dela pri pou-cevanju ucencev s posebnimi potrebami ter spoznali raznolike oblike vkljuce­vanja in obravnav ucencev s posebnimi potrebami. V casu odmorov so sledile razprave z ucitelji ter izmenjava mnenj. Vecina ucencev s posebnimi potrebami je vkljucenih v redne oblike vzgoje in iz­obraževanja, z ustreznimi prilagoditvami in dodatno pomocjo. Ucenci z izrazitimi motnjami so vkljuceni v posebne progra-me, kjer dobijo ustrezno pomoc. Vecina teh oddelkov je prikljucenih rednim šo-lam, ucence vkljucujejo v dejavnosti, pri katerih so zmožni sodelovati. Žal nis­va imeli priložnosti videti, kako ucence stnostmi ter sposobnostmi glede na svoje edinstvene znacilnos-ti. Pri aktivnostih smo se povezali in sodelovali s turškimi ucen­ci in ucitelji. Ucenci so izvajali razlicne prilagojene dejavnosti, komunicirali, navezovali stike in spoznavali kulturo države par-tnerske šole. Uciteljici Marija Cibej in Valentina Gartner sta se s šolami in ucitelji obenem dogovorili za izvedbo morebitne mo-bilnosti (izmenjavo) ucencev in uciteljev v Turciji v programu Erasmus+. Pri projektu so sodelovali tudi nekateri starši naših ucencev, za kar se jim najlepše zahvaljujeva. To je bil naš drugi in vsekakor ne zadnji eTwinning projekt. Marija Cibej in Valentina Gartner eTwINNING PROJEKT »I AM SPECIAL« Ucenci in uciteljice oddelkov NIS OŠ Pri­moža Trubarja Laško smo se v šolskem letu 2020/2021 vkljucili v eTwinning projekt »I am special«. Projekt spodbuja sodelu­joce k zavedanju, da vsak posameznik, ki živi v družbi, v njej sodeluje z razlicnimi custvenimi, vedenjskimi in fizicnimi la­ CRNA LUKNJA … Kot celotna izvedba letošnjega šol­skega leta je tudi izvedba projekta Tu-rizmu pomaga lastna glava letos pred­stavljala velik izziv ne samo Turisticni zvezi, ampak tudi nam osnovnošol­ cem in njihovim mentorjem. Na 35. državnem festivalu, v katerem je sodelovalo 63 šol iz vse Slove­nije, smo ustvarjali na temo Moj kraj, moj »chef«. Kljub temu, da Rimske Toplice v naših oceh predstavljajo sotocje zgodovi­ne in kulinarike razlicnih regij, nismo našli tipicno »naše« jedi. Odlocili smo se, da ustvarimo »Crno luknjo …«, kot spomin na nekdanjo vas Govce in poklon knapom v Sedražu in okoli­ ci. Povezali smo rudarsko jed »funšterc« in jabolka, hkrati pa kot eko šola nismo pozabili na lokalno in regionalno pridelano hrano ter privlacno in ekološko embalažo. Turisticna naloga je v duhu casa skoraj v celoti nastala na daljavo. Tedensko smo se srecevali na videokonferencah, kjer smo si razdelili naloge, vse­bino in naše ugotovitve sproti objavljali na Padletu. Informacije za teoreticni del smo poiskali na spletu, v razlicnih casopisnih clankih in v knjižnici. Slišali smo se s predstavniki razlicnih kra- s posebnimi potrebami vkljucujejo v lo-kalno okolje, saj razmere tega še vedno niso dopušcale. Šolski sistem se nekoliko razlikuje od našega, zato je težko oceniti, kateri je bolj prijazen in kateri bolj koristi otrokom s posebnimi potrebami. Vsekakor pa na podlagi pridobljenih informacij in iz­kušenj lahko potrdiva, da je vkljuceva­nje otrok s posebnimi potrebami v redne programe šole in v družbo možno, nujno, pravilno in koristno ob socasnem upo­števanju njihovih znacilnosti in zmož­nosti. Projekt želimo uspešno zakljuciti s pri­pravo nacrta za iskanje dodatnih in ucin­kovitejših oblik inkluzije otrok s posebni potrebami v dejavnosti naše šole in šir­še skupnosti, zato v tem letu nacrtujemo tudi lansko leto odpovedano udeležbo na strukturiranem tecaju. V primeru uspešne kandidature na naslednjem razpisu Erasmus+ KA1 pa si želimo izkušnjo potovanja in druženja s sovrstniki omogociti tudi našim ucen­cem. Valentina Gartner, koordinatorica projekta jevnih društev, sadjarstva Aškerc, sadjar­ske kmetije Rožej, gospo Mirico Štaut ter z gospodom Romanom in gospo Lidijo iz kulinaricnega ateljeja Meringa in pred­stavnikom Rimskih term, jim predstavi­li našo idejo in jih povabili k sodelova­nju in kreiranju naše sladice, donacijami v materialu ali sponzorstvu pri nakupu materiala. Še enkrat vsem hvala za od­ziv. Hvala tudi Dragu Podreberšku, ki si je vzel cas in ucenki Špeli Klopcic razka­zal krožno rudarsko ucno pot, rudarski muzej in prostor, kjer je pred vec kot pol stoletja stala rudarska vasica Govce. Me-ringa, kulinaricni atelje in Rimske terme sta nam obljubili, da se bosta s sestavina-mi, iz katerih smo izdelali sladico, tudi sami preizkusili v kreiranju nove sladi­ce. Kako smo zasnovali sladico, predsta­vitev in oblikovanje koncnega produkta, si lahko ogledate v nalogi na spletni stra­ni šole https://www.os-rimsketoplice.si/ projekti-turizmu_pomaga_lastna_glava. Kot del ocenjevanja se šole vsako leto predstavimo na turisticnih tržnicah v vecjih Mercator centrih po Sloveniji. Le-tos se je tržnica preselila na splet. Šole smo imele na voljo najvec 8 minut za cim bolj inovativno in privlacno predstavitev našega produkta. V ta namen smo ucen­ke in ucenci poleg predstavitve »v živo« pripravili še krajši videoposnetek, ki pri­kazuje našo pot od ideje do koncnega produkta. Ogledate si ga lahko na sple­tni strani Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice v zavihku Kulturni do-godki. Naš trud je bil nagrajen, saj je komisija v naši predstavitvi in izdelku videla svež in inovativen pristop h kulinaricni po­nudbi kraja ter podjetniško vez, ki smo jo stkali med šolo in krajevnimi podjetji ter nam podelila zlato priznanje. Poleg spoznavanja krajevne zgodovi­ne, kulturne dedišcine in gastronomije kraja z okolico sta Špela in Karolina prišli še do nekaterih osebnih in zelo pomemb­nih spoznanj. Obe se strinjata, da mora-mo pri timskem delu zavihati rokave vsi, saj prav vsak s svojim (ne)delom prispe­va h kvaliteti skupaj preživetega casa in h kvaliteti izdelka, v našem primeru izde­lavi turisticne naloge in turisticnega pro-dukta. Ce nam to uspe, lahko uživamo v pripravi projekta, se zabavamo in drug drugega motiviramo. Špela Klopcic, Karolina Lukmar in mentorici Jasmina Oblak in Nuša Ocvirk RAZISKOVALNA DEJAVNOST NA ŠOLI Kljub vsem izzivom, ki jih je prineslo to šolsko leto, se je osmošolka Špela in 5 devetošolk (Aleksandra, Mojca, Lana, Brina in Tjaša) odlocilo, da se bodo poleg rednega pouka podale še na pot mladih raziskovalk znotraj projekta Mladi za Ce-lje. Rezultat njihovega dela so tri razisko­valne naloge na treh razlicnih podrocjih. Špela Klopcic je na etnološkem po­drocju raziskovala vsakdanje življenje sedraških rudarjev. S pomocjo zbra­ne literature in poglobljenih intervjujev z nekdanjimi rudarji, ki so službovali v Govcah, Hrastniku, Trbovljah in Hudi Jami, ali njihovimi družinskimi clani, je ugotovila, da je na kvaliteto njihovega življenja najbolj vplivala njihova stano­vanjska situacija. Tisti, ki so živeli v hišah so imeli glede na premoženje tudi živali – krave, koze, konje, kokoši, race, zajce, prašice ... Na njivah so gojili žita, krompir in zelenjavo (krompir, zelje, solata, kore­nje ...). Ker so bili skoraj v celoti samo­oskrbni, so gojili sadno drevje – jablane, hruške, slive, nekaj jih je gojilo trto. Sadje so sušili in ga uporabljali v prehrani. Tisti, ki so živeli v »hausih« so imeli slabše življenjske razmere. Privošcili so si lahko le prašica, zajce in kokoši. Osnov-no zelenjavo so gojili na vrtovih, ki so se nahajali v okolici »hausov«. S pomocjo kmetov so v najem dobili del zemljišca, na katerem so lahko pridelali hrano zase in živali, vcasih so v zameno za delo do-bili obrok hrane. Koline so bile zanje ne­kaj posebnega, saj so imeli zagotovilo, da ne bodo lacni. Rudarji so imeli srednje visok življenj-ski standard. Prehrana in oblacila se niso razlikovala od ostalih krajanov. Tudi ce so rudarji kdaj zaslužili vec, se s tem niso hvalili ali kupovali dražjih stvari, saj so raje varcevali. Tisti iz »hausov« so pri­hranke vecinoma porabili za nakup zem­ljišca, da so si zgradili svojo hišo oz. ob-novili tisto, ki je na zemljišcu že stala. Živeci v hišah, so denar porabili za obno­vitev kmetije ali gradnjo novih objektov. Aleksandro Derganc in Mojco Tošic je zanimalo, kateri tip temperamenta ucen­cev prevladuje v njunih razredih in kako to vpliva na splošno zaznavanje razredne klime. Odgovori na test osebnostnega prereza so pokazali, da je v obeh razredih najvec ucencev s temperamentom kole­rika, sledijo jim flegmatiki, najdemo pa tudi nekaj melanholikov in sangvinikov. Število mešanih tipov temperamenta iz­stopa v 9. b razredu. Prav v tem oddelku je število kolerikov, sangvinikov in meša­nic teh dveh tipov jasno pokazalo na ži­vahno vzdušje v razredu, kjer izstopajo glasni koleriki, sangviniki pa poskrbijo, da se vsa morebitna napetost spremeni v zabavo. Vec melanholikov v a oddelku glede na splošno razredno klimo ni bilo presenecenje. Kakor flegmatiki, so tudi melanholiki introvertirani in za okoli-co najvecja uganka. Naceloma redkobe­sedni, ko pa spregovorijo, besede izbirajo premišljeno. So resni, radi imajo podat­ke, tabele in na splošno radi analizirajo. So temeljiti, natancni in samozadostni, zelo radi delajo sami. Imajo sposobnost organiziranja in nacrtovanja, na stvari pa gledajo dolgorocno. Poglobljeno znanje o razlicnih tipih temperamentov je gotovo zelo uporab­na izkušnja in nadvse zanimiva, saj se lahko veliko naucimo o sebi in drugih ter kako vstopati v interakcijo z razlicni-mi tipi osebnosti. Takšno analizo bi bilo zato smiselno narediti že prej kot v deve­tem razredu, saj bi s tem marsikateremu razredniku, ucitelju in razredu kot celoti prihranili marsikatero slabo izkušnjo. Lana Verbovšek, Brina Klepej in Tja­ša Stupan pa so raziskale, kaj ucenci zad­nje triade na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Primoža Trubarja Laško in PŠ Debro vedo o izbiri obveznih izbirnih predmetov. Obvezne izbirne vsebine v zadnji triadi osnovne šole so bile uvede­ne hkrati z devetletno osnovno šolo. Nji­hov namen je poglabljanje in povezova­nje znanja vsebin posameznih obveznih predmetov ali pa pridobivanje novih znanj, ki ucence zanimajo. Obvezne iz­birne vsebine so tudi odlicen nacin med-predmetnega povezovanja vsebin, inter-disciplinarnega povezovanja, uvajanja inovativnih oblik in metod ucenja. Z raziskovalno nalogo so ucenke ugo­tovile, da imajo ucenci dovolj osnovne­ga znanja ob izbiranju obveznih izbirnih predmetov. Vedo, koliko ur predmetov na teden morajo zbrati, da lahko pred-met v zacetku šolskega leta zamenjajo in da obiskovanje glasbene šole lahko nado­mesti kakšno od izbirnih vsebin. Vendar pa ucenci niso seznanjeni s podatkom, da mora šola obvezno na seznam obveznih izbirnih vsebin dodati pouk tujega jezika, pouk retorike ter verstev in etike. Mor­da bi bilo to ucencem dobro pojasniti, saj lahko napacno sklepajo, da šola njihovih predlogov o izbirnih predmetih ne upo­števa. Prav tako bi bilo smiselno ucencem na enostaven nacin razložiti, koliko pred­metov od ponujenih se bo v posameznem razredu izvajalo, da ne bo prevec razoca­ranj, ce predmet ne bo izbran. Ucenci najvec informacij o vsebi­nah obveznih izbirnih predmetov dobi­jo na informativnih listih, pri uciteljih, ki predmet poucujejo in pri razredni­kih. Glavna opora pri odlocitvi za izbir­ni predmet je pri sedmošolcih še vedno družina, pri ucencih zadnjih dveh razre­dov pa nekoliko manj. Tam ima prednost izbira prijateljev in lasten interes. Vese­li nas, da so rezultati pokazali, da ucen­ci niso pod pritiski in željami staršev, da morajo izbrati predmet, ki ni po njihovi volji in da so na splošno zadovoljni s svo­jo izbiro. Komisija je ocenila naloge in nastope, ki so bili letos izvedeni 21. aprila preko spletnega videokonferencnega sistema ZOOM. Vse tri naloge so vsaka na svo­jem podrocju osvojile zlato priznanje. Špela, Aleksandra in Mojca pa so se uvr-stile tudi na državno tekmovanje v dru­gi polovici junija. Vsem raziskovalkam iskrene cestitke. Mentorica Jasmina Oblak ZELENE MANDALE Ucenci 1. in 3. razreda so se letos odzvali na povabilo Tu­risticne zveze Slovenije, ki je ob Svetovnem dnevu cebel in ob Svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti obeležila Zeleni dan slovenskega turizma in tudi z našo pomocjo ustvarila Vseslo­vensko turisticno mandalo. Zeleno mandalo so lahko ustvarili iz naravnih materialov, ki bi jih našli v gozdu (gozdna mandala), na travniku (travniška mandala), v morju (morska mandala), lahko pa tudi iz avtenticnih jedi kraja (kulinaricna mandala). Vse se je zacelo z nacrtovanjem. Ucenci so najprej naredili skico mandale, nato pa se sprehodili po domacih travnikih in v okolici šole nabrali travniške cvetlice, trave in druge plodo­ve. Odpravili so se raziskovat koticke v kraju, kjer bi njihove mandale lahko obcudovali tudi drugi, a hkrati ne bi bile takoj opazne. Na primernem prostoru so sistematicno zaceli zlagati material pa zacrtanem nacrtu. Prvošolci so izdelali eno veliko mandalo, medtem ko so tretješolci ustvarili vec malih, a zato nic manj zanimivih mandal. Jasmina Oblak OTVORITEV ŠOLSKEGA CEBELNJAKA NA OSNOVNI ŠOLI ANTONA AŠKERCA RIMSKE TOPLICE V ponedeljek, 7. 6., smo se zbrali na travniku ob stari Kovacnici. Prisotni so bili župan Obcine Laško Franc Zdolšek in vodja Oddelka za družbene dejavno­sti, pravne in splošne zadeve Dimitrij Gril, ravnatelj Andrej Podpecan, pred­sedniki krajevnih skupnosti Rimske To-plice, Jurklošter, Sedraž in Zidani Most, predsednik Cebelarskega društva Laško Franc Šolar, naš mentor Tone Krivec ter upravni odbor Cebelarskega društva La-ško. Prišli so še podpredsednik Cebelar­ske zveze Slovenije Matej Kotnik in vod­ja služb cebelarske zveze Slovenije Lidija Senic ter direktorica marketinga in trže­nja zavarovanj Zavarovalnice Prva Nata-ša Hajdinjak. To je bil še posebej vesel dan, saj smo bili na otvoritvi cisto novega šolskega ce­belnjaka, ki bo olajšal delo krožkarjem ter ucencem izbirnega predemeta cebe­larstvo, popestril pa bo tudi pouk v prav vseh razredih naše šole s podružnicami. Prav tako je cebelnjak odlicna pridobitev za kraj Rimske Toplice. Cebelarski krožek ima na naši šoli dol­goletno tradicijo. Mentorji so bili cebe­larji, ki so z veseljem hodili na šolo in nas poucevali o cebelah. V sedemdesetih letih je v Rimskih To-plicah s krožkom prvi zacel pokojni ce­belar in ucitelj Stane Ropret, ki je bil tudi ustanovitelj krožka na podružnicni šoli Sedraž, kjer ga je vodil kar 30 let. V 80 letih je na maticni šoli vodil kro­žek cebelar Filip Mihevc. Nato je obcas-no prihajal na šolo cebelar Franc Nemec iz Sedraža, veckrat so organizirali tudi obisk njegovega cebelarstva v Sedražu. Naš zadnji mentor je cebelar Tone Kri­vec, ki vodi krožek že od leta 2009, od leta do 2019 pa skupaj z uciteljico Du-šanko Klancar. Pod njegovim vodstvom so mladi cebelarji od leta 2011 do 2019 osvojili dve bronasti, devet srebrnih in eno zlato priznanje na državnem cebe­larskem tekmovanju. Slovenci imamo poseben odnos do ce­bel. Naši predniki so v votlinah, nato v drevesnih duplih, še kasneje v kranjicih in nazadnje v panjih gojili cebele in pri­dobivali dragocen med in cebelji vosek. Stari Rimljani, ki so našemu kraju dali ime, so bili med prvimi cebelarji. Z me-dom so zdravili rane, uporabljali so zdra­vilno moc propolisa, vosek pa so med drugim namenili za izdelovanje vošcenih pisalnih tablic. Posebno vlogo pa so v srednjem veku imeli samostani. Nedalec od nas so kar­tuzijani v Jurkloštru gojili panje, pridelo­vali med in cebelji vosek za svece. Tudi kmetje so v naših krajih pridno cebelarili, kar pocnejo še dan danes. Ucenci cebelarskega krožka smo zelo navdušeni nad prakticnim delom s cebe­lami. Izrabimo prav vsako priliko, da si cebelnjak ogledamo od znotraj, opazuje-mo cebele in preizkušamo cebelje pridel­ke. Zadnja leta smo obiskovali društveni cebelnjak v Laškem, kar pa je casovno zelo zamudno. Pred desetletji je sicer stal pod šolo majhen panojcek s cebelami, kasneje pa še panj. Sedaj pa smo s skup­nim trudom prišli do cisto pravega cebel­njaka. Komaj cakamo, da bomo lahko za-celi skrbeti za cebele. Cebelarsko društvo Laško ima v naših krajih vodilno vlogo na podrocju cebe­larstva. S svojo dejavnostjo in prostovolj­nim delom clani prispevajo k razvoju ce­belarstva na nivoju obcine in tudi širše. Veliko skrb pa posvecajo izobraževanju mladih cebelarjev. Skrbno so prisluhnili naši želji in naredili vse, kar je mogoce, da se je uresnicila. Obcina Laško ves cas podpira prizade­vanje clanov, saj imamo v Laškem Cebe­larski center in obcinski Evstahijev cebel­njak. Veseli smo, da so nas pri glasovanju za ucni cebelnjak podprli starši, krajani, ob­cani, sorodniki in prijatelji. Nazadnje gre še ena velika zahvala ravnatelju Andreju Podpecanu, ki z navdušenjem sprejema naše ideje in nas vedno in na vsakem ko­raku podpira k realizaciji le-teh. V zadnjih tednih smo žicili satnike, prebarvali cebelnjak in uredili medovi-ti vrt. Pri ustvarjanju zasaditve nam je z idejnim nacrtom priskocil na pomoc uci­telj Srednje šole za hortikulturo in vizual­ne umetnosti Celje Matjaž Pustoslemšek. Šolska hišnika, Damjan in Primož, sta njegovo idejo obudila v življenje. Z ve­seljem so se vkljucili še tudi drugi delav­ci šole. V veliko pomoc nam je bila pri medovitih rastlinah še snažilka Erika. S skupnim delom nam je uspelo. Ponos­ni smo, da smo zaceli ustvarjati na tem Dodali smo namrec sicer droben, a pomemben kamencek v mozaiku traj­nostnega razvoja. Cebele so naša priho­dnost tako kot so prihodnost naši otroci. Drug od drugega se lahko veliko nauci-mo. In v skupnem sožitju nas caka lepši svet. Dušanka Klancar, mentorica cebelarskega krožka SE DANES SPLOH ŠE ZAVEDAMO POMEMBNOSTI SPANJA? Spanje je v clovekovem življenju nuj-no potrebno za nemoteno telesno in du­ševno delovanje. V casu epidemije je to še pomembneje, saj z zadostnim spa-njem krepimo tudi imunsko odpornost. O tem, kako spimo ter kakšna so pripo-rocila za zdrav spanec odraslih, otrok in mladostnikov, smo spregovorili s stro­kovnjakinjo z NIJZ Marjeto Peperko. Dobro spanje je osnovna biološka pot-reba in je temelj zdravja. Povezano je z boljšo kakovostjo življenja v vseh staro­stnih obdobjih. V marcu vsako leto pote­ka obeležitev Svetovnega dneva spanja. Letošnji slogan je bil: urejeno spanje za zdravo prihodnost. Urejeno spanje po­meni, da spimo vsak dan ob istem casu s ponavljajocim se številom ur kakovo­stnega spanja. Za kakovosten spanec je znacilna zadostna dolžina neprekinjene­ga in dovolj globokega spanja. Kakšne so posledice pomanjkanja ka­kovostnega spanja? • Pomanjkanje spanja in slaba kakovost spanja sta povezana s številnimi ško­dljivimi zdravstvenimi izidi. Kratko spanje negativno vpliva na našo odziv­nost in zbranost, ki sta zelo pomemb­ni v prometu, na delovnem mestu in drugje. 20 % vseh prometnih nesrec je posledica prekomerne dnevne zaspa­nosti. • Pomanjkanje spanja je eden od dejav­nikov tveganja za kronicne nenalezlji­ve bolezni: za srcno žilna obolenja, de­belost, sladkorno bolezen, demenco in rakava obolenja, predvsem rak dojke, prostate in debelega crevesja, saj slab-ša kvaliteta spanja in prekratko nocno spanje oslabita imunski odziv organiz-ma. • Slabo spanje je povezano tudi s slabim duševnim zdravjem. • Uporaba psihoaktivnih substanc, npr. alkohola, kofeina, nikotina in drugih prepovedanih drog je lahko posledica pomanjkanja spanja. Kako spimo Slovenci? Slovenci spimo premalo. Glede na raz­iskavo Z zdravjem povezan življenjski slog, ki jo je NIJZ izvedel leta 2020, v Slo­veniji spi skladno s priporocili (7 do 9 ur) le 33 % moških in 37 % žensk. Cisto sveža je raziskava Panda, kjer ocenjujemo vpliv pandemije na življenje in se dela v vec evropskih državah. V tej raziskavi je 60 % anketiranih Slovenk in Slovencev ocenilo, da se je njihova kako­vost spanja v casu epidemije poslabša-la. Anketiranci, ki so porocali o slabšem spancu, so doživljali vec depresivnih mo-tenj in težav v duševnem zdravju kot tisti, ki so porocali o ohranitvi ali celo izbolj­šanju spanja v casu epidemije. Kakšna so vaša priporoc.ila za zdravo spanje? 1. Pomembno je, da vedno hodimo spat ob isti uri pa tudi, da vstajamo ob isti uri. Kar velja tudi cez vikend. 2. Ce imamo navado cez dan zadremati, naj bo pocitek kratek, do 30 minut in ne prepozno v popoldne. 3. Izogibajmo se pitju alkoholnih pijac in kajenju. 4. 6 ur pred spanjem se izogibajmo ko­feinu, ki je v kavi, nekaterih vrstah cajev, energijskih in osvežilnih pija-cah ter crni cokoladi. 5. Izogibajte se mastni, pekoci in sladki hrani. Obrok pred spanjem naj bo la-hek in tudi lažje prebavljiv. 6. Redno pa se ukvarjajte s telesno vad­bo, vendar ne tik pred spanjem. 7. Uporabljajte primerno ležišce, vzgla­vnik in posteljnino. 8. Spalni prostor naj bo primerno pre­zracen in primerne temperature za spanje, bolj hladen kot topel. 9. Spalnica naj bo temna in brez mote­cih zvokov. 10. Namenite jo spanju in spolnosti in je ne uporabljajte kot delovno sobo ali telovadnico. Kaj pa otroci, kakšne so posledice ne­zadostnega spanja pri otrocih in mlado­stnikih? Ce otroci ne dobijo dovolj priložnosti za spanje, postanejo nezbrani, razdražlji-vi, nepotrpežljivi in hiperaktivni. Mlado­stniki so slabe volje, so nezainteresirani in se pri pouku dolgocasijo. Ucencem in predvsem mladostnikom pogosto kronicno primanjkuje spanja. Pomanjkanje spanja vodi v dnevno ut­rujenost, zaspanost in custveno nesta­bilnost. Povecuje verjetnost za nastanek motenj razpoloženja. Pomankanje spanja negativno vpliva na koncentracijo, sposobnost ucenja in pomnjenje in s tem na ucno uspešnost v šoli, kot tudi na telesno pripravljenost. Nezadostno spanje povecuje verjet­nost sprejemanja napacnih odlocitev, neprimernega in agresivnega vedenja in vstopanja v tvegane situacije, kot je raba PAS, to so alkohol, nikotin in druge dro­ge. Študije kažejo, da kronicno pomanjka­nje spanja vodi v prekomerno težo in de­belost, ki se tudi pri slovenskih otrocih in mladostnikih povecuje. Kaj kažejo raziskave? NIJZ vsaka štiri leta opravi raziska­vo Z zdravjem povezano vedenje v šol­skem obdobju, ki poteka med mladostni­ki starimi 11, 13, 15 in 17 let. V letu 2018 je pokazala, da le dobra petina ali 22 % mladostnikov med šolskim tednom spi skladno s priporocili, kar je 9 ali vec ur na noc. S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spijo skladno s priporocili, upada. Med 11-letniki jih vec kot polovi-ca (54,2 %) spi 9 ali vec ur na noc, med 17-letniki le še 2,0 %. Zanimiva je tudi primerjava z letom 2014, ko je skladno s priporocili spalo 31 % mladostnikov, kar je dobrih 9 % vec, kot v letu 2018. Zakaj so mladostniki tako kronic.no nenaspani? Eden od vzrokov je približno dve urni zamik pri uspavanju v casu adolescen­ce, kar je biološko in naravno. Hormon spanja melatonin se zacne izlocati kas­neje, zato mladostniki postajajo zaspani kasneje in posledicno odhajajo v posteljo kasneje. Druga težava je zgodnji pouk v šolah, ki je za mladostnike neugoden, saj svoje potrebe po spanju ne morejo zadovolji-ti, zlasti to velja za dijake, ki se vozijo v šolo z avtobusom. Tretja težava je upo­raba elektronskih naprav pred spanjem, saj modra svetloba zakasni izlocanje hor­mona spanja in uspavanje. Potem pa je tu še socializacija oz. pricetek vkljucevanja v družabno življenje s posledicno pozni-mi odhodi v posteljo, zlasti med viken­di. Kronicno pomanjkanje spanja se kaže kot dnevna utrujenost, pomanjkanje vi-tamina E, zaspanost, motnjami spomina in razpoloženja, poveca se tveganje za ri­zicna vedenja in neuspešnost v šoli. Kaj pravijo priporoc.ila za zdravo spa-nje? Otrokova spalnica naj bo brez elek­tronskih naprav, kar vkljucuje televizor, racunalnik in mobilni telefon, zaradi se­vanja modre svetlobe. Zato vsaj uro pred spanjem te naprave omejimo. Redna telesna dejavnost krepi zdravje in izboljša nocno spanje. Cez dan naj bo otrok oz. mladostnik vsaj eno uro telesno aktiven, vkljucno z aerobno aktivnostjo kot je tek. Uro pred spanjem se odsvetuje intenzivna TD. Hrana in pijaca, ki vsebuje kofein ni primerna za otroke in mladostnike. Vse­bujejo ga lahko caji, nekatere osvežilne pijace, energijske pijace in kava. Temu se izogibamo vsaj 4, še bolje 6 ur pred spa-njem, saj kofein podaljša cas uspavanja in zmanjša kolicino globokega spanja. Zve-cer pred spanjem se izogibamo prigriz­kom. Prav tako premajhen ali preobilen obrok pred spanjem lahko povzrocita ne­prijetno pocutje, ki onemogoca spanje. Za hitro uspavanje in vzdrževanje dnevno-nocnega ritma budnosti in spa-nja je izrazito pomembna dobra in stalna rutina pred spanjem s stalno uro vecer­nega uspavanja. Spalnica naj bo tiha in mirna, postelja udobna. Prostor naj bo temen, saj svet­loba zavira izlocanje hormona spanja in s tem zakasni vecerno uspavanje. Zjutraj pa se priporoca cim vecja izpostavljenost dnevni svetlobi. Prostor naj bo dobro prezracen in ne prevec ogret. Pogovor z otrokom oz. mladostnikom o vsem, kar jih teži pomaga, da svojih problemov ne nosijo v posteljo in tako hitreje in bolje zaspijo. Izogibati se predolgemu spanju med vikendi, saj pride do ponastavitve notra­nje biološke ure, to pripelje do njenega premika, kar vodi v pomanjkanje spanja že ob pricetku šolskega tedna. Spanje je torej tista temeljna vredno­ta, ki nas poganja skozi dan, življenje. Upamo, da smo vam s prispevkom, ki si ga lahko tudi ogledate na naši Facebook strani približali priporocila za zdrav spa-nec, na katere opozarjajo tudi strokov­njaki z NIJZ, ki se jim za njihov cas iskre-no zahvaljujemo. Naj bo zdravje vaša prioriteta. Špela Juhart, MMC TV Laško DOBRODELNI KILOMETRI Društvo LAK organizira dobro­delni projekt Dobrodelni kilometri, kjer bomo skupaj od 4. junija pa do 4. julija zbirali sredstva za dobro­delne namene. Projekt organiziramo v sodelovanju z društvom za pomoc osebam z motnjami v razvoju Vese­ le nogice, ki bodo tudi glavni pre­jemnik. Slogan projekta se glasi »LAKih nog naokrog, za lepšo prihodnost otrok«, saj želimo s tem projektom pomagati kar 70 otrokom, ki bodo preko programa Korak za prihodnost prejeli potrebne terapije. Nekateri se bodo naucili sedeti, govoriti, jesti, nekateri pa bodo naredili tudi prve samostojne korake. Za dosego tega cilja pa želimo tudi vašo pomoc! Sredstva se bodo zbirala s tekom, pohodništvom in kolesarje­njem. Sodelujoci se boste pridružili virtualni skupini znotraj apli­kacije Strava in beležili opravljene kilometre. Naše društvo bo doniralo 0,10 € za vsak pretecen/prehojen kilometer in 0,10 € za prekolesarjenih pet kilometrov. S to iniciativo želimo spodbuditi gibanje tistih, ki lahko, da se gibajo za tiste, ki ne morejo. 4. julija bomo projekt zakljucili skupaj, z vzponom na Šmohor, kjer bomo nabirali še zadnje kilometre. Povzpnete se lahko ka- Napovednik: 4. junij do 4. julij – Dobrodelni kilometri 3. julij – izmenjevalnica oblacil 4. julij – vzpon na Šmohor sredina julija – akusticni koncert (vec informacij na naših so-cialnih omrežjih) darkoli, s kolesom ali peš, na vrhu pa vas bomo pricakali z nagradnimi igrami in druženjem v okviru pravil. Lepo vabljeni! Ekipa LAK-a V NARAVO SAMO PO OZNACENIH POTEH Laški planinci oziroma njihov odsek za planinske poti je eden najbolj uspe­šnih v Sloveniji, zato so tudi poti na oko­liške hribe dobro oznacene, urejene in zavarovane. Po njih se lahko povzpne­te na Šmohor, Govško brdo, Babe, Ostri vrh, Kal, Mrzlico, Gozdnik, Malic in dru­ge. Število obiskovalcev narave je iz dne­va v dan vecje, kar je dobro. Na bližnje vrhove se vzpenjajo vse dni v tednu, še posebej zadnje mesece, ko ni bilo dovo­ljeno prehajanje iz obcine v obcino. Ta vzpodbudna spoznanja pa imajo tudi bolj žalostno plat. Mnogi od teh obisko­valcev narave se gibljejo v naravi povsod, samo po oznacenih in urejenih poteh ne. S tem vznemirjajo druge obiskovalce in ogrožajo predvsem prostoživece živali. Na te nepravilnosti jih opozarjajo goz­obvestila oziroma prošnje za uporabo oznacenih poti v naravi. Na ta obvestila so zapisali: V gozdu in na travnikih imajo svoj dom številne živali, ki so zelo plašne in se pred clovekom umaknejo. Potrebujejo prostor in mir za prehranjevanje, pocitek in pole-ganje mladicev, zato jih ne vznemirjajte s hrupom in hojo skozi osrcje njihovega do-movanja. Upoštevajte, da ste gostje gozda in trav­nikov ter njihovih lastnikov. Zato vas pro-simo, da spoštujete njihovo lastnino in ne hodite po neoznacenih poteh, ampak za svojo dejavnost v naravi koristite samo oznacene pohodne poti. Mnogi obiskovalci narave ste tudi bral­ci Laškega biltena, zato tudi vas prosimo, da prisluhnete tej prošnji in vam želimo veliko užitkov v naravi. Andrej MavriFoto: Boštjan Šmerc RAZŠIRITEV IN UTRDITEV POTI IZ ZIDANEGA MOSTA (CEZ RIGL) DO KOPITNIKA Kot so že v preteklosti ljudje dobro ve-deli, da udarniške, številcno mocne de­lovne akcije pomenijo tudi najhitreje in najbolj uspešno opravljeno delo, se tudi markacisti zavedamo, da je v slogi moc. Na prošnjo Planinskega društva Rimske Toplice, da bi razširili in utrdili pot iz Zi­danega mostu (cez Rigl) do Kopitnika, se je pomlajenemu markacijskemu odseku s potrditvijo javilo sedemnajst posamezni­kov iz še treh planinskih društev; Breži­ce, Lisca Sevnica in Radece. V soboto, 22. maja, smo se zjutraj ob osmih štirje markacisti iz PD Brežice, štirje iz PD Lisca Sevnica, trije iz PD Ra­dece ter šest clanov PD Rimske Toplice, zbrali pred znamenitim kamnitim mo-stom, kjer se križajo ceste Zidani Most­-Hrastnik, Rimske Toplice-Zidani Most in Zidani Most-Radece, in dan zaceli s prigrizkom izpod rok clanice PD Rimske Toplice, gostitelji in vodje akcije pa so vsem prisotnim pojasnili, kako se bomo lotili dela. Poprijeli smo za rovnice, krampe, mo-tike ter škarje in se odpravili od izhodi-šca blizu kamnoloma navkreber. Pot cez Rigl, ki smo jo ubrali, sicer obstaja vsaj že stoletje in so jo vcasih ljudje uporabljali, da so iz Zidanega Mosta do Velikega Šir­ja v koših, oprtanih na ramena, domacije oskrbovali z živežem, ki ga je bilo potreb-no kupiti v dolini. So pa markacisti PD Rimske Toplice ob obvestilu podjetja, ki proizvaja in trži apnenceve izdelke Apnenec, d. o. o., da se njihovo obmocje peskokopa širi, ob­stojeco pot nekoliko premaknili in tako so planinci prva vecja dela na tej poti iz­vedli že julija 2019 ob slovenskem dnevu markacistov. V letošnjem aprilu so tudi obžagali nekaj mogocnih bukev in iz­vedli nadelavo poti med padlimi drevesi, akcijo pa komicno poimenovali »slalom med bukvami« - namrec pot je bilo pot-rebno speljati cez tri od vetroloma podrte bukve - in kot so ocenili, so jo izpeljali res dobro, tako da delujejo kot neka­kšne škarpe. S tem pa so koncno spojili obe poti skupaj: kar je bilo na prvi akci­ji nadelano od spodaj, je bilo združeno z vsem, kar so naredili od zgoraj. Sobotna delovna akcija, na kateri so se povezala planinska društva, ki so sicer del skupnega MDO (Meddruštveni od­bor planinskih društev Zasavja in Posav­ja), je predstavljala v prvi vrsti veliko op-ravljeno delo, ki bi ga sami Miha Seme, Miroslav Skalic in Silvo Padežnik (clani markacijskega odseka PD Rimske Topli­ce) ter ostali prizadevni domaci planin­ci izvajali precej dlje. Je pa bil zakljucek s kosilom pri koci na Kopitniku tudi pri­ložnost za medsebojno izmenjavo mnenj in izkušenj, ki zaradi neizvedenega shoda markacistov, nacrtovanega v marcu 2021 na Lisci, med stanovskimi tovariši to leto še ni bila mogoca. 25. maja 2019 se je delo s potjo Zida­ni Most-Rigl-Kopitnik zacelo z aktiv­nostmi na samem terenu in sedaj, natan­ko po dveh letih, je pot malodane takšna kot mora biti. Zdaj caka planince iz Rim-skih Toplic le še sprotno utrjevanje poti, ki smo jo na najbolj kriticnih delih razši­rili in najbolj strme odseke omilili z na­delavo vkopanih/nakazanih stopnic. »Zelo smo veseli, da smo že ob prijavi in nato tudi na sam delovni dan nalete­li na takšen odziv na našo prošnjo glede pomoci in zato se na tem mestu v imenu celotnega PD Rimske Toplice zahvaljujem sodelujocim iz planinskih društev Brežice, Lisca Sevnica in Radece. S skupnimi moc­mi smo delo opravili lažje, hitreje in bolj ucinkovito kot ce bi se po posameznih od­sekih s potjo ukvarjali po trije, štirje. 17 ljudi je pa že mocna delovna ekipa, kar se je ob vzponu pokazalo tudi ob pogledu nazaj, na pot, kakršno smo v prenovljeni obliki pustili za seboj,« hvaležno dodaja Miha Seme, ki je pred nekaj leti prevzel delo nacelnika markacijskega odseka v PD Rimske Toplice. Cesar se sedaj nadejamo vsi sodelu­joci, predvsem pa vzdrževalci poti PD Rimske Toplice je, da se bo v prihodno­sti zaznalo, da se trasa, ki smo jo razširi­li in utrdili, cim bolj pogosto uporabljala med planinci in pohodniki – ti namrec planinsko pot še najbolj utrdijo in jo oh-ranjajo živo. Doroteja Jazbec Foto: Meho Tokic Planinsko društvo Rimske To-plice objavlja razpis za na­jem koce na kopitniku. Z izbranim ponudnikom bo društvo sklenilo najemno pogod­bo za dobo enega leta kot preiz­kusno obdobje, nato pa se bo v so-glasju z najemodajalcem najemna pogodba podaljšala za najmanj tri leta, z možnostjo podaljšanja. Dodatne informacije za celotni razpis za oddajo najdete na splet­ni strani PZ Slovenije pod rubriko NOVICE z dne 1. 6. 2021. AqUA ROMA BEACH wEEKEND 2021 Turnir v odbojki na mivki za moške dvojice, ženske dvojice in mešane trojice 5. in 6. junija se je v Rimskih Toplicah, na pešcenih igrišcih, ob bazenskem kom­pleksu hotela in restavracije Aqua Roma, odvijal dvodnevni rekreativni turnir v odbojki na mivki. V soboto je potekalo tekmovanje za moške in ženske dvojice, v nedeljo pa turnir za mešane trojice. Na turnirju je v dveh dneh sodelovalo 77 igralcev in igralk iz cele Slovenije, raz­porejenih v 33 ekip. Igralci in igralke so prikazali visok nivo igre, z atraktivnimi tockami in tako poskrbeli za zelo zanimiv in dinamicen turnir. Tudi vreme je tur­nirju, predvsem v soboto, dobro služilo. V nedeljo pa smo zacetek turnirja malo zamaknili zaradi dopoldanske plohe, ob kasnejši popoldanski dežni plohi se igral­ci niso dali motiti in so tekme nadaljevali v dežju. V soboto, 5. 6. 2021, se je, v pravem poletnem vzdušju, odvijalo tekmova­nje za moške dvojice in ženske dvoji­ce. Sodelovalo je 42 igralcev in igralk, za najboljša mesta turnirja se je pote­govalo 11 moških in 10 ženskih ekip. Tekme so potekale na dveh igrišcih. Ženske ekipe so skozi celotni turnir pri­kazovale visok nivo igre. Borbe v sku­pinskem delu tekmovanja so se odvijale s takšnim tempom, kot da bi vsaka tek-ma že bila finalna. Do koncnega final-nega dvoboja sta si pot priborili igral­ki Monika Erjavec in Lucija Levstek ter igralki Tina Vesna Novak in Jovana Ra­kic. Koncno zmago na turnirju ženskih dvojic sta si priborili Tina Vesna Novak in Jovana Rakic. Drugo mesto sta osvojili igralki Monika Erjavec in Lucija Levstek, tretje mesto sta zasedli Patricija Golob in Eva Pavlic. Finale moških dvojic je postreglo s pravim športnim spektaklom v soju ža­rometov. Nocni dvoboj sta z zmago sla­vila igralca Sergej Bercic in Gal Hafner. Drugo mesto sta zasedla igralca Tomi Kelert in Mitja Ribic, tretje mesto pa igralca Svit Hafner in Luka Weiss. V bor­bo za najboljša mesta so se podale tudi štiri domace ekipe. Žal se je tekmovanje za eno od ekip koncalo že v skupinskem delu, tri ekipe pa so zakljucile tekmova­nje v cetrtfinalu turnirja. V nedeljo, 6. 6. 2021, se je odvijalo tek­movanje za mešane trojice. Sodelovalo je 35 igralcev in igralk, razdeljenih v 11 ekip. Finalne zmage se je veselila ekipa »Jagodni džem« (Hafner, Jagodic, Weiss), drugo mesto je zasedla ekipa »ŠD Papa-gaji« (Horvat, Pecovnik, Javornik), tretje mesto pa domaca ekipa »BLNT« (Musar, Drobnic, Vlepic). Poleg ekipe BLNT je na turnirju trojk sodelovala domaca ekipa RB grafika, ki pa je tekmovanje zakljucila v cetrtfinalu. Tradicionalni turnir v odbojki na miv­ki, Aqua Roma Beach Weekend, se je dobro prijel pri ljubiteljih rekreativne od­bojke na mivki. Igralci iz celotne Sloveni­je se turnirja z veseljem udeležujejo. Le-tošnje leto se je tudi veliko udeležencev odlocilo za celotni vikend paket v Rim-skih Toplicah, saj so si prenocišce uredili v Hotelu Aqua Roma. Vzdušje v Rimskih Toplicah, lepa lo-kacija in gostoljubje vsako leto znova privabijo nove in tudi že znane ljubitelje odbojke v Rimske Toplice. Kot soorgani­zatorju dogodka si to štejem v veliko cast. Zahvaljujem se vsem sodelujocim za cudovit vikend. Hvala Gregorju Kristan-cu za soorganizacijo, hvala Turisticne-mu društvu Rimske Toplice in gospodu Gartnerju, hvala družini za potrpljenje, hvala podjetju AGM Nemec, komplek­su Aqua Roma za vso podporo in pomoc pri izvedbi turnirja. Hvala tudi vsem do-natorjem in podpornikom turnirja; RB Grafika Rok Borštnar, s. p., in Narjen. si, Sadjarstvo Aškerc, RST elektro stori­tve Rok Senica, s. p., Gostišce Hochkraut, Red Bull. Tilen Seliškar, Turisticno društvo Rimske Toplice DRUŽENJE KLJUB EPIDEMIJI V društvu Radioklub Laško smo poskrbeli, da smo se v casu epidemije družili brez zašcitnih sredstev kljub zaostrenim ukre-pom. Kako je to sploh mogoce? Smo društvo, ki nam je osnovna dejavnost vzpostavljanje radijskih zvez. Zveze vzpostavljamo z radioamaterji doma in po svetu, po domace z njimi se pogo-varjamo. Da pa to lahko izvajamo, se moramo najprej vclaniti v radioamatersko društvo. Ko smo enkrat vpisani je potrebno pridobiti znanje (tecaj) in napraviti izpit pred izpitno komisijo Zveze radioamaterjev Slovenije. Po uspešno opravljenem izpitu DELOVANJE ZŠAM LAŠKO Zaradi epidemioloških razmer v naši državi in zaradi ukrepov v letošnjem letu nismo mogli izvesti rednega letnega zbo­ra clanstva. Ker pa je potrebno vsako leto pregledati delovanje društva, smo se v ta namen na razširjeni seji sestali samo cla­ni upravnega in nadzornega odbora. Sejo je vodil predsednik Združenja, ki je predstavil delovanje Združenja v pre­teklem letu. Zaradi epidemije je veliko aktivnosti odpadlo, zato smo se udeleži- SPOMIN NA RUDARJA MATIJ0 ŽOHARJA– MATICKA Pretresla nas je žalostna vest, da nas je v petinosemdesetem letu za vedno za­pustil naš clan Matija Žohar iz Belovega nad Laškim. Rodil se je 24. 1. 1937 v Govcah nad Sedražom. Osnovno šolo je obisko-val v Sedražu. Ko je dopolnil 18 let se je zaposlil v Rudniku Laško. Priucil se je razlicnih rudarskih del in s svojo pri­dnostjo in požrtvovalnostjo opravil izpit za kopaca, pozneje še za strelnega moj-pa lahko zaprosimo za radioamaterski znak in radijsko dovo­ljenje. Za pogovor rabimo še radijsko postajo (sprejemnik in odda­jnik) ter anteno in že se lahko pogovarjamo. Vrste radijskih po­staj in ostale pripomocke bom opisal v enem od naslednjih pri­spevkov. Tokrat bom omenil samo del radijskih zvez, ki jih uporablja-mo lokalno. To so radijske zveze, ki jih izvajamo z UKV radij­skimi postajami direktno ali preko repetitorjev (pretvornikov na hribu) in te smo z veseljem izvajali v casu epidemije. Med drugim je to tudi preizkušanje zvez za potrebe v primeru narav­nih nesrec, strokovno se temu rece ARON. V radioamaterskem žargonu se tem srecanjem rece SKED in jih imamo vsak ponedeljek. Do danes smo imeli že 170 srecanj. Vodenje SKEDA sem izvajal S55KA Alojz. Poleg clanov društva Radioklub Laško sodelujejo todi ostali radioamaterji, do danes jih je sodelovalo že 79. Lani v casu razglašene epidemije pa smo od 17. 3. 2020 do 31.5.2020 imeli srecanje vsak dan, skupaj 66 krat na repetitor­ju UKV Malic. Vseh zvez je bilo 864. Zveze sem vzpostavil z 32 razlicnimi radioamaterji, najvec 16 na dan, minimalno 8, v pov­precju pa 13 zvez na dan. Na fotografiji so moje aparature za vzpostavljanje zvez. Se nadaljuje ... S55KA Alojz stra. To delo je opravljal vse do upoko­jitve. Z žalostjo v srcu je ugotovil, da se zaradi rudarjenja pocasi ruši in pogreza njegova domacija in celotna vas Govce, zato se je z družino preselil v novo zgra­roke na prvi šolski dan in sodelovalo pri usposabljanju otrok za kolesarske izpite. Za leto 2021 je bil sprejet optimisticen plan dela, ki se bo še sproti dopolnjeval in izvajal glede na razmere. Stažne znac­ke bodo letos vsem dobitnikom poslane po pošti. Posebej bi želeli izpostaviti vi-sok jubilej našega clana Vilija Logarja, ki je za 50 let aktivnega clanstva, kar na seji, saj je tudi clan upravnega odbora, prejel stažno znacko. Vsem dobitnikom znack še enkrat iskreno cestitamo. S šoferskim pozdravom Srecno vož­njo! David Ožek jeni dom v Belovem. Ob delu na svoji novi kmetiji je bil vedno pripravljen po­magati sokrajanom. Kot zvest rudar z rudarskimi naceli je pridobil in s pono­som nosil svecano rudarsko uniformo na rudarskih prireditvah in pogrebih stanovskih kolegov. Že od ustanovitve Rudarskega društva sv. Barbara Sedraž je z izkušnjami in nasveti pomagal mlaj­šim clanom. Spoštovani Matija – Maticek, pogre­šali te bomo vsi, ki smo poznali tvoj na­smeh ter dobro voljo. Za vedno nam boš ostal v lepem spo­minu. Drago Podreberšek, predsednik RD sv. Barbara Sedraž Iz zgodovinskega spomina nam uhajajo dogodki in dogajanja izpred tridesetih let, ko je bilo potrebno zavarovati s plebiscitom izglasovano in 25. junija 1991 razglašeno samostojno, suvereno in neodvisno Republiko Slovenijo. Nic nam ni bilo na pladnju podarjeno, prav nic ni bilo doga­janje operetna predstava, zato je prav, da se spomnimo tudi od­locilnih dni za našo osamosvojitev, ki jo je priborilo ljudstvo – z oboroženima komponentama: Teritorialno obrambo Slovenije in Ljudsko milico Slovenije ob pomoci civilnih struktur; zato kratek pregled dogajanja med vojno za suvereno Republiko Slovenijo 1991. Vojna za Slovenijo se je zacela 26. junija 1991 na Primorskem, 27. junija pa je prišlo do prvega oboroženega spopada. Ob 1.30 je oklepna enota JLA iz Karlovca prestopila slovensko-hrvaško mejo. Ob 2.40 je iz vojašnice na Vrhniki krenil proti letališcu Brnik tankovski bataljon. Ob štirih zjutraj je prišlo do streljanja pri Pogancih med Met-liko in Novim mestom in to je bil prvi oboroženi spopad v osa­mosvojitveni vojni za Slovenijo. Ob šestih zjutraj se je sestalo predsedstvo Republike Slovenije. Med sejo je prispela brzojavka poveljnika 5. vojaškega obmocja s sedežem v Zagrebu Konrada Kolška z obvestilom, da ima 5. vojaško obmocje nalogo, da prev­zame vse mejne prehode ter da bodo ukaz brezpogojno izvršili, vsak odpor pa zlomili. Predsedstvo Republike Slovenije je po­seg JLA ocenilo kot neposredno nasilno intervencijo in poskus trajne okupacije Slovenije. Od vseh aktivnih in civilnih oseb iz Republike Slovenije je zahtevalo, da zapustijo JLA in pozvalo vse starešine JLA, da ne sodelujejo v napadu na Slovenijo. Uka­zalo je izvajanje pripravljenih ukrepov za oviranje prodora enot JLA, za blokado infrastrukturnih objektov ter uporabo TO za obrambo objektov in komunikacij, kar je pomenilo, da sta mili-ca in TO lahko zaceli odgovarjati na ogenj. Popoldne tega dne je admiral Stane Brovet sporocil, da je JLA dosegla svoji cilj in za­varovala državne meje SFRJ. Te naj bi predala pripadnikom po­sebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve, ki so že cakali na vojaškem letališcu v Cerkljah na Dolenjskem. S heli­kopterji so jih nato spravili na nekatere mednarodne mejne pre­hode, ki jih je JLA zavzela. Na manjši del prehodov, ki jih JLA ni zavzela, so poslali helikopterske desante, s helikopterji pa so prispeli na nekatere mednarodne mejne prehode tudi pripadni­ki JLA, ki zaradi barikad do prehodov po cesti niso mogli priti. Slovenske obrambne sile, TO, narodna zašcita in enote zvez ter milica so s pomocjo podjetij in posameznikov blokirale vse vojašnice, odklopili so elektriko, vodo in telefon. V petek, 28. junija, so slovenske enote zacele vzpostavljati ravnotežje. JLA je zacela izvajati letalske napade - cilji so bili brniško letališce, Medvedjek, Šentilj, portalna stavba predora Karavanke na Hrušici. Z letali so napadli tudi televizijske od­dajnike na Kumu in Nanosu. Drugi dan vojne so ucinke zaceli dosegati intenzivno obvešcanje domace in tuje javnosti ter di­plomatska prizadevanja. Ponoci se je evropska trojica, ki je bila pred tem v Beogradu, srecala v Zagrebu s predsednikom Pred­sedstva Republike Slovenije Milanom Kucanom, ministrom za zunanje zadeve dr. Dimitrijem Ruplom, predsednikom Zvezne­ga izvršnega sveta Antejem Markovicem in predsednikom Hr-vaške Franjem Tudmanom. Pogajanja so se iztekla dokaj ugo­dno za Slovenijo. Že popoldne je bil dosežen tudi prvi dogovor o ustavitvi ognja, ki pa ni obveljal. V soboto, 29. junija, so se spopadi nadaljevali, v vecjih krajih so bili alarmi za zracni napad, ljudje so se umikali v zaklonišca. V Ljubljano je prišel general Andrija Rašeta, da bi s slovenskim vodstvom uskladil pogoje premirja. Obenem je JLA postavila ultimat, da mora Slovenija do 30. junija, do devete ure prenehati z vsemi obrambnimi aktivnostmi. Zvecer se je sestala republiška skupšcina, ki je izrazila željo po mirnem reševanju problemov, a ne na racun temeljne odlocitve Slovenije za samostojnost. V nedeljo, 30. junija, so po izteku ultimata proti Sloveniji po­letela vojaška letala, a je bil napad s strani beograjskih oblas-ti preklican. Proti veceru je prispela v Ljubljano delegacija ZIS pod vodstvom Anteja Markovica. Na pogajanjih je prišlo do do-govora o prekinitvi ognja in deblokadi zajetih kolon JLA. Zvecer sta Milan Kucan in Dimitrij Rupel znova odpotovala na pogaja­nja z evropsko trojico v Zagreb. V casu od 24. junija do 16. julija je bilo mobiliziranih 473 enot TO s povprecno 74 vojaškimi obvezniki ali 35.000 pripa­dniki TO, samo v casu od 24. junija do 30. junija je bilo mobili­ziranih 367 enot, od 1. do 16. julija pa še 106 enot. Vrocenih je bilo 33.026 mobilizacijskih pozivov, odzvalo se je 32.389 voja­ških obveznikov ali 98 % obveznikov. Mobilizacija ni bila splo­šna, ampak samo po dolocenih enotah in tudi kurirski sistem se ni aktiviral v celoti. TO je vojna zatekla v toku sprememb mobilizacijskega razvoja. Ves cas so mobilizacije formalno po­tekale kot poskusne, ki jih ukazuje poveljujoci v RŠTO, hitrost mobilizacije pa se je povecala z ukazom nacelnika RŠTO o pre­nosu pravice mobilizacije vojaških obveznikov na poveljnike PŠTO. Po oceni je bilo v Sloveniji skupaj angažiranih od 24.000 do 25.000 pripadnikov JLA. V ponedeljek, 1. julija, so zadnji slovenski in hrvaški delegati zapustili zvezno skupšcino, predstavniki Slovenije in Hrvaške so odšli tudi iz drugih zveznih organov. Tega dne je JLA poskusila z novo ofenzivo. Napadli so RTV oddajnike na Ljubljanskem gra­du, Kumu, Bocu, Nanosu, Krvavcu in Domžalah. Poskusili so s tankovskimi prodori, napadli so položaje v Krakovskem gozdu. V torek, 2. julija, se je predsednik republike Milan Kucan v Beljaških toplicah (Warmbad Villach) sešel z nemškim zuna­njim ministrom Hansom-Dietrichom Genscherjem. Sestalo se je tudi predsedstvo Republike Slovenije. Na njegov predlog je nacelnik RŠTO poslal nacelniku 5. vojaškega obmocja v Zagre-bu Životi Avramovicu predlog za ustavitev ognja. Avramovic je premirje zavrnil. Ob 21. uri je Slovenija enostransko razglasila ustavitev ognja. V vecernih urah se je napotila iz Beograda proti Sloveniji tankovska divizija, vendar je bil potem ukaz preklican in enota se je vrnila v vojašnico. V sredo, 3. julija, je obcasno še prihajalo do manjših spopa­dov. V Slovenijo se je iz Beograda napotila kolona petih avto­busov s starši vojakov JLA, ki so služili vojaški rok v Sloveniji. V cetrtek, 4. julija, so se enote JLA zacele umikati v vojašnice na Hrvaškem in v Sloveniji in promet je znova stekel. V petek, 5. julija, je prišlo do manjših izzivanj slovenskih enot, ki pa nanje niso odgovarjale. Blagoje Adžic je govoril v centru vojaških šol v Beogradu 150 oficirjem srbske in crno­gorske narodnosti, izbranim za poveljevanje enotam v Sloveniji in na Hrvaškem. Situacijo v armadi je ocenil za nestabilno, dejal je, da je ZIS ukazal akcijo JLA v Sloveniji in ponovil, da morajo prisiliti Slovenijo, da ostane v Jugoslaviji, in sicer do dogovo­ra, ki ga bo diktirala tudi JLA. »Od sedaj naprej je strah tisti, ki mora prisiliti nasprotnika h kapitulaciji, to pa pomeni uporabo vse sile, uporabo ognja proti vsem, ki se upirajo našim akcijam,« je še dejal. V nedeljo, 7. julija, je bila po petnajsturnih pogajanjih pod-pisana Brionska deklaracija. Osamosvojitveni proces je bil za-casno ustavljen, JLA se je odpovedala nadaljnjim posegom v Sloveniji. V njej je bil dolocen režim na meji, carine, nadzor zracnega prometa, varnost na mejah, ujetniki pa tudi mandat in trajanje mandata opazovalne misije. V sredo, 10. julija, je slovenska skupšcina z vec kot dvotretjin­sko vecino potrdila Brionsko deklaracijo. JLA je imela v desetdnevnem spopadu v Sloveniji unicenih ali poškodovanih 31 tankov, 22 oklepnih bojnih vozil pehote, 172 transportnih vozil, 6 helikopterjev idr. Po podatkih Rde-cega križa z dne 17. julij 1991 je bilo do 10. ure tega dne: 3.091 ujetih pripadnikov JLA, 139 ujetih pripadnikov zvezne milice, 4 ujete civilne osebe, 146 ranjenih pripadnikov JLA in 37 mrtvih pripadnikov JLA. Na slovenski strani je bilo 116 ranjenih pripadnikov TO, 28 ranjenih milicnikov, 38 ranjenih civilistov ter 2 ranjena tujca. Umrlo je 8 pripadnikov TO, 4 milicniki, 6 civilistov in 10 tujcev. Na slovensko stran je prestopilo 2.300 vojakov, 280 castnikov, 480 civilnih uslužbencev v JLA, 10 zveznih milicnikov in nekaj carinikov. 7. oktobra je slovenska skupšcina sprejela vec monetar­nih ukrepov in uvedla slovenski tolar kot nacionalno valuto. 8. oktobra se je iztekel trimesecni moratorij, sprejet z Brionsko deklaracijo, in Slovenija je znova prevzela nadzor nad mejami. 26. oktobra je JLA dokoncno zapustila Slovenijo. Tega dne se je zacela menjava dinarja za vrednostne bone. 23. decembra je Skupšcina Republike Slovenije sprejela novo ustavo Republike Slovenije. Tega dne je predsednik Zvezne re-publike Nemcije poslal predsedniku Milanu Kucanu diplomat-sko noto, da Nemcija priznava Slovenijo kot neodvisno državo. Zvezna republika Nemcija je s tem bistveno pripomogla k skle­pu Evropske skupnosti, da s 15. januarjem 1992 prizna Sloveni­jo kot neodvisno državo. Slovenska samostojnost je bila tako mednarodno potrjena in tudi doma se je nadaljevalo utrjevanje samostojnosti. OZSC LAŠKO Mineva 30 let odkar smo se odzva-Tokrat praznujemo 30 let od pomembne li klicu domovine, da ubranimo že prej odlocitve o suverenosti, samostojno­sprejeto politicno odlocitev in veliko že-sti neodvisnosti in demokraticnosti. Žal ljo vseh nas po samostojni državi Slove­ vsega tega nismo uresnicili tako kot smo niji. Ta želja se je takrat, kljub grožnjam, si takrat mnogi med nami predstavljali, pricela izpolnjevati, tudi za ceno oboro­ ko smo zanemarili vse posledice, ki bi ženega konflikta s takratno JLA. Na ob- jih lahko za vsakega posameznika med mocju takratne obcine Laško, katere del nami prinesel oboroženi konflikt z mno­ je bila tudi današnja obcina Radece, je OZVVS LAŠKO bilo vpoklicanih preko tisoc pripadni-go mocnejšo JA. Zaradi pomembnosti obletnice smo tudi zaprosili predsedni­ kov novo nastajajoce Slovenske vojske, Spoštovane obcanke, obcani, clani ve-ki so bili razporejeni v razlicne enote TO, ka Zveze veteranov vojne za Slovenijo, da teranskega in castniškega združenja, cla-štabe TO in enoto za zveze ter drugam. napiše prispevek za naše, obcinsko glasi­ni društva SEVER, clani Zveze združenj Seveda so se že mnogo pred tem pricele lo. Vabilu se je rad odzval in njegov pri­borcev za vrednote NOB in drugi! priprave na uspešno organiziran odpor. spevek v nadaljevanju tudi objavljamo. Spoštovane vojne veteranke in vojni veterani! Ob letošnjem prazniku, 30. obletnici samostojne Slovenije in vojne za Slovenijo naj, spoštovane vojne veteranke in vojni ve­terani 91, zapišem: izrekam vam iskrene cestitke ob vsesloven­skem prazniku, Dnevu državnosti! Letošnje praznovanje poteka v drugacnih pogojih kot smo jih bili navajeni v minulih letih. Epidemija, ki je zajela ne samo našo državo, ampak tudi celotno Evropo in ves svet, je spreme­nila marsikaj. Spremenila je medosebne odnose, spremenila je naše obnašanje in odnos do vsega, kar smo še v bližnji preteklo­sti razumeli kot nekaj samoumevnega. Odnos do vrednot, na katerih temeljijo pristni medosebni odnosi se je skorajda podrl, vse, kar je bilo pred kratkim kot javna dobrina nepogrešljivo, se sedaj spreminja in postaja last politicnih in kapitalskih elit, ka­terim slabše situirani ljudje ne pomenijo nicesar ali pa vsaj toli­ko, kolikor so lahko še dodatno izkorišcani. In vse to nas, vojne veterane, vsakodnevno, vendar vztrajno sili v razmišljanje in v logicni sklep: vse to je drugace kot smo si predstavljali v casu osamosvajanja, ko smo brez razmisleka prijeli za orožje in bili za samostojnost tudi umreti. Za takšno državo in takšne odno­se se nismo borili. In nekateri so za to samostojnost tudi padli. Zato se jih spominjajmo s spoštovanjem in ponižnostjo ter hvaležnostjo! Zaradi vsega navedenega in še marsicesa, kar se dogaja v naši družbi moramo stalno in vztrajno ponavljati in opisovati dogodke takratnega casa. Ponavljati moramo, da Teritorialna obramba ni bila nikoli razorožena in da so razorožitev prepre-cili narodno zavedni pripadniki TO, nekateri delavci oddelkov za ljudsko obrambo in civilno zašcito. Ponavljati, da je ta po­skus JLA sprožil upor tako v TO kot tudi v slovenski politiki in javnosti nasploh in da se je takrat zacela rojevati ideja o tajni vojaško varnostni organizaciji imenovani narodna zašcita in ki je bila šele kasneje poimenovana kot manevrska struktura narodne zašcite in katere pripadniki so opravili zgodovinsko pomembno delo. Govoriti moramo o vseh dogodkih, ki so se zgodili vse do zacetka vojne za Slovenijo v juniju 1991 in v ka­teri smo imeli priložnost in cast sodelovati. Veterani vojne za Slovenijo smo v vsakem trenutku vedeli, kaj moramo storiti za svojo domovino in to smo storili pogumno, pošteno, castno in brez izdajanja racunov, kajti zvestoba domovini in ljubezen do nje se ne placuje! Ob našem praznovanju in številnih lepih in kriticnih mislih se je potrebno spomniti vseh zaslužnih za ohranjanje in pre­bujanje narodne zavesti, brez katerih najverjetneje slovenskega naroda danes ne bi bilo. Ceprav so bili velikokrat v svojem casu prezrti, jih je v svojem spominu ohranila domovina, kajti vsem njim je bilo skupno to, da bi nekoc njihova domovina postala tudi država. Naši generaciji so se te želje uresnicile in danes imamo svojo, lastno državo! Letos mineva trideset let, odkar smo stopili v svet kot enaki med enakimi, ceprav kot majhen narod in ta obcutek je bil v zacetku našega potovanja v novo zgodovino nekoliko obreme­ njujoc, vendar pa sta kasneje ta nepotreben obcutek nadome­stila ponos in zavest, da se je temu majhnemu narodu uresnici-lo to, kar mnogi vecji narodi niso dosegli in mnogim narodom to ni bilo nikoli dano. Naj ne bo nikoli pozabljeno! Ladislav Lipic, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spoštovane obcanke in obcani, državljanke in državljani Republike Slovenije! Ob jubileju - tridesetletnici samostojne, suverene in neodvisne – lastne države vam v imenu Obmocnega združenja slovenskih castnikov Laško, Obmocnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Laško, PVD Sever za Celjsko obmocje-odbor Laško iskreno cestitamo ob državnem prazniku: 25. juniju - dnevu državnosti Republike Slovenije! Naj vam praznicni dan mine v mirnem, prijateljskem in sprošcenem vzdušju! Prijetno praznovanje! se ustavili pod mogocno skalo, kjer je bil KOJZICA – 80 LET OF 22. maja 1941 ustanovni sestanek Pokra­jinskega odbora OF za Štajersko. Skupina pohodnikov se je v soboto, 22. Ob tem so spomnili, da je okupator maja, zjutraj odpravila na pohod Po po­ pred 80 leti z uvajanjem okupacijskega teh OF iz Rimskih Toplic, preko Kojzice, sistema, v okviru katerega so vse ucili Sedraža in Govc do Zavrat. Med potjo so nemškega jezika in jih rasno ocenjevali, s tem povzrocil razmišljanje ljudi o organi­zaciji odporniškega gibanja. Na tem ob-mocju ni bilo komunistov, zato so vlogo organizatorjev OF prevzeli clani klerikal­nega sindikata Jugoslovanske strokovne zveze, ki so sodili v krog kršcanskih so-cialistov. Med njimi sta bila glavna Lojze Lešnik iz Recice in Lojze Diacci iz Sevc nad Rimskimi Toplicami, ki sta vodila sindikat v rudniku Huda jama. Zaupali so jima tudi organizacijo sestanka na ka­terem so 22. maja 1941 ustanovili Pokra­jinski odbor OF za Štajersko. Na tem se­stanku so sodelovali iz vrst komunistov: Slavko Šlander, Miloš Zidanšek, Angel Besednjak, Tone Grcar in Leon Novak; iz vrst kršcanskih socialistov pa: Lojze Di-acci, Lojze Lešnik, Metod Hocevar, Jože Jurac, Martin Kores, Karel Reberšek in Vinko Ustar. Temu je sledilo ustanavlja­nje odborov OF po vaseh, 6. julija 1941 je bil v Govcah pri kmetu Blažu Kurni­ku sestanek, na katerem so ustanovi­li za celjsko obmocje Okrajni odbor OF Celje, katerega predsednik je bil Lojze Lešnik, sekretar pa Tone Grcar. Glavni osvobodili domovino. Iz naše obcine je za svobodo padlo v partizanih 180 bor­cev, v taborišcih je umrlo 65 ljudi, 57 so jih ustrelili kot talce – skupaj pa je druga svetovna vojna iz naše obcine terjala 550 življenj. Prav bi bilo, da bi se jih pogoste­je spomnili in ne le na spominskih slove­snostih. Pot od mogocne skale s spominsko plošco, namenjene spominu na tamkaj­šnji sestanek izpred 80 let, so pohodni­ki nadaljevali do brunarice »Pri knapu« na Zavratih, kjer je bila spominska sveca­nost ob 80-letnici ustanovitve OF. Sveca­nost je organiziralo Združenje borcev za vrednote NOB, v sodelovanju z Združe­njem slovenskih castnikov. Na svecanosti so nastopili Laška pihalna godba, Moš­ki pevski zbor Sedraž in harmonikar­ka Hermina Lipar. Prisotni so bili clani Združenj borcev za vrednote NOB, vete­rani vojne za Slovenijo, slovenski castniki in pripadniki Policijskega združenja Se­ver iz Celja, Velenja, Šentjurja, Krškega, Hrastnika, Slovenskih Konjic, Mozirja in drugih krajev. Andrej Mavri Fotografije: Branko Gradišnik sklep sestanka v Kojzici je bil organizi­rati oborožen odpor proti okupatorju. V prvem letu vojne je življenje izgubilo se­dem udeležencev tega sestanka, kar kaže na brutalnost okupatorjev. Te priprave na upor so zagotavljale preskrbo parti­zanskih skupin, ki so se kmalu zatem po­javile na tem obmocju kot Revirska, Sa­vinjska, Pohorska in Celjska ceta. To pa je terjalo tudi številne žrtve, saj so bili zara­di policijskega dela odkriti številni akti­visti OF. Po štirih letih vojne so partizani Macji mladicki, stari 1,5 meseca, vsi sam-cki. VARNO V POLETJE NA SLOVENSKIH CESTAH! Med poletno turisticno sezono se pro-metna varnost navadno precej poslabša, saj se vožnja poleti v mnogocem razliku­je od vožnje v drugih obdobjih leta. Vecja gostota prometa in raznovrstnost prome­tnih udeležencev sta poglavitni znacil­nosti prometa v najbolj vrocih mesecih. Najpogostejša vzroka prometnih nesrec z najhujšimi posledicami pa sta prehit­ra oz. neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. lu pojavijo tudi tuji vozniki, ki prihajajo iz razlicnih socialnih okolij, z razlicnimi vozniškimi izkušnjami, znanji ter nava­dami. Zato policisti vsako leto med 1. ju­nijem in 31. avgustom pripravimo vrsto preventivnih in represivnih ukrepov, s katerimi želimo zagotoviti varnost ce­stnega prometa tudi v poletnih mesecih. Poletni meseci so bolj kriticni. Na ce­stah je veliko voznikov, gneca povzroca nejevoljo, svoje naredi še vrocina ... Vse to vpliva na manjšo varnost. Vse udeležence v cestnem prometu v tem obdobju posebej opozarjamo: • Kljub vrocini, gostemu prometu ter morebitnim zastojem ostanite strpni in upoštevajte cestnoprometne pred­pise! Do cilja vas lahko varno pripelje samo defenzivna vožnja. Vozniki, po-casi, strpno in previdno med zastoji! • Spremljajte prometne informacije o morebitnih zastojih in cakalnih dobah na mejnih prehodih in cestah. Infor­macije o razmerah na državnih cestah na svoji spletni strani objavlja Prome-tno-informacijski center oz. so doseg­ ljive na telefonski številki 1970 ali 01 518 85 18. Ce je le mogoce, se na pot odpravite takrat, ko na cestah ni zasto­jev oz. za pot izberite lokalne, regio­nalne in druge, manj obremenjene ce­stne povezave. • Pri daljših potovanjih je priporoclji­vo nacrtovati vec postankov. Pri tem vozilo dobro prezracite, naredite nekaj razgibalnih vaj ter uživajte osvežilne brezalkoholne pijace. To še zlasti ve­lja, ce vozilo ni opremljeno s klimat­sko napravo. • Poleti se pri voznikih pogosteje pojavi tudi utrujenost, ki je posledica soncne svetlobe in segrevanja avtomobila med vožnjo. Utrujenosti ali morebitnih prvih znakov slabega pocutja ne gre podcenjevati, saj se znakov velikokrat zavemo prepozno, ko smo že vpleteni v prometno nesreco. Najpogosteje se utrujenost pojavi med 1. in 6. uro zjut-raj ter med 14. in 16. uro popoldne. Na pot se zato vedno odpravite spociti, ce postanete med vožnjo utrujeni, pa se cimprej ustavite in si odpocijte. Ce je­ mljete zdravila, jih ne pozabite vzeti s sabo. Upoštevajte tudi, da je lahko vo­žnja pod vplivom psihoaktivnih zdra­vil zelo nevarna. • Najhujše kršitve na avtocestah so pre­velika hitrost, prekratka varnostna razdalja, vzvratna vožnja, prehiteva­nje po desni strani, hoja po avtocesti, vožnja v nasprotno smer in ustavljanje na odstavnem pasu, kadar to ni nujno. Vseh »sedem smrtnih grehov« na av-tocesti je izjemno nevarnih za vse ude­ležence v cestnem prometu! Vozniki bi morali zato dosledno upoštevati po­sebna pravila, ki veljajo za vožnjo po avtocesti in cesti, rezervirani za mo-torna vozila. • Alkohol, mamila, psihoaktivna zdra­vila in druge psihoaktivne snovi bi-stveno vplivajo na varno in zanesljivo udeležbo v cestnem prometu. Zato vo­zite trezni! • Prilagodite hitrost svoje vožnje ne le veljavnim omejitvam, temvec tudi svo­jemu vozniškemu znanju in izkušnjam ter lastnostim in stanju ceste. • Pri vožnji poskušajte predvideti doga­janje na cesti in ravnanja drugih, da se lahko nanje pravocasno pripravite. Po-sebej izpostavljamo pomen zadostne varnostne razdalje, na katero smo voz­niki žal vse premalo pozorni. • Za voznike in potnike v osebnih in to-vornih vozilih je obvezna uporaba var-nostnih pasov, za voznike motornih koles in koles z motorjem pa je nujna uporaba zašcitnih celad. • Med samo vožnjo bodite popolnoma zbrani ter pozorni na dogajanje na in ob cesti. Vse nepotrebne opravke v vozilu odložite na cas, ko boste vozilo ustavili. Kadar voziš, ne uporabljaj te­lefona! • Zavedajte se tudi, da na cesti niste sami! Od vašega ravnanja ni odvisna zgolj vaša lastna varnost, temvec tudi varnost vseh ostalih udeležencev v prometu. Pravilno razvršcanje ob za­stoju na avtocesti rešuje življenja! • V bližini naselij in v naseljih mora­te spoštovati hitrostne omejitve, na zaznamovanih prehodih za pešce pa upoštevajte, da imajo pešci prednost in jim omogocite varno preckanje ces­tišca. Vozniki, pazite na pešce! • Za poletje so znacilna tudi pogosta ne­urja s toco. Žal nekateri neodgovorni vozniki ob neurju na avtocesti svoja vozila še vedno ustavljajo v predorih, na odstavnih pasovih, obracajo ali celo izstopajo iz vozil in podobno. S tem ogrožajo tako sebe kot tudi druge ude­ležence v prometu, saj lahko pride do zastojev ali nevarnih naletov in pro-metnih nesrec. • Poklicite policijo na interventno te­lefonsko številko 113, ce v prometu opazite alkoholiziranega ali utruje­nega voznika ali voznika, ki s svojim ravnanjem na drug nacin ogroža varen potek prometa. Policisti bomo zoper takšnega voznika ustrezno ukrepali in s tem zagotovili varnost drugih udele­žencev in njega samega. • Vsem voznikom še svetujemo naj po­skrbijo tudi za varnost svojega premo­ženja, da njihovo vozilo na parkirišcu ali pocivališcu ne bo postalo tarca ta­tov in vlomilcev. Otrok, starejših oseb ali oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, se ne sme pušcati v zaprtih in zaklenjenih vozilih na vrocini, saj je to zanje lahko smrtno nevarno! Kolesarjenje je zdravo, a naj bo tudi varno! Kolesarjenje je v vzponu, z vedno ve-cjim številom kolesarjev pa narašca tudi njihova ogroženost. Vozniki motornih in enoslednih motornih vozil jih namrec velikokrat spregledajo, kar lahko vodi v nastanek prometne nesrece in hudih po­škodb. Kolesarji sodijo med bolj ranljive skupine udeležencev v prometu, zato ko­lesarje ter vse voznike pozivamo k upo­števanju cestnoprometnih pravil in od­govornemu vedenju v prometu. Kolesarji lahko za lastno varnost naj­vec naredimo sami, in sicer z upošteva­njem cestnoprometnih predpisov, pravil prednosti, prometnih znakov ter druge signalizacije. Pomembno je, da kolo vozi-mo po kolesarski stezi, ce kolesarske ste­ze ni, pa ob desnem robu cestišca v sme­ri vožnje. Vedno poskušajmo predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu, saj lahko tako preprecimo marsikateri neljubi dogodek. Pri zavijanju v križišcih jasno nakažimo smer z rokami in se pra­vilno razvrstimo. Nikoli ne vozimo v na­sprotni smeri vožnje, saj nas drugi vozni­ki ne pricakujejo. Ponoci in v mraku pa nujno uporabimo luci in odsevna telesa, da bomo dobro vidni in prej opazni. Med kolesarjenjem ne uporabljamo mobilne­ga telefona ali slušalk za poslušanje glas-be, saj to pomembno vpliva na zaznava­nje prometa in dogajanja v okolici. Pred kolesarjenjem, še posebej spomla­di, najprej preverimo tehnicno brezhib­nost kolesa. Kolo mora imeti brezhibno prednjo in zadnjo zavoro, belo luc spredaj za osvetljevanje ceste ter rdeco luc zadaj in rdec odsevnik zadaj, odsevnike na pedalih in na boku, zvonec, ustrezno napolnjene pnevmatike, primerno nastavljeno višino krmila in sedeža. Priporocljivo je imeti tudi blatnike, šcitnik verige ter prtljažnik ali nosilno košarico za prtljago. Raziskave dokazujejo, da zašcitna ko­lesarska celada zmanjšuje težo posledic in poškodb glave za od 40 do kar 70 od­stotkov. Uporaba kolesarske celade je za otroke in mladostnike do 18. leta zakon­sko obvezna, njena uporaba pa je pripo­rocljiva tudi za ostale kolesarje, tako pri vsakodnevnem kot rekreativnem kole­sarjenju, saj pomembno prispeva k var-nosti kolesarja. Kolesarsko celado mora­jo imeti tudi otroci potniki na kolesu ali pri vožnji na »poganjalcu«, priporocljiva pa je tudi pri rolanju, rolkanju, na skiro­ju ter pri uporabi razlicnih elektricnih naprav (e-skuter, hoverboard …). Celada mora biti ustrezne velikosti, da je dovolj trdno namešcena na glavi, tako da sega sprednji rob dva prsta nad obrvmi ter da so trakovi na celadi zapeti in zategnjeni. Za kolesarje so priporocljiva tudi obla-cila svetle barve oziroma uporaba odsev­nega brezrokavnika, da nas bodo vozniki prej opazili. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so bili po podatkih policije kolesarji ude­leženi v 247 prometnih nesrecah, 145 so jih povzrocili sami, najpogosteje zara­di neprilagojene hitrosti. Narašca števi-lo kršitev uporabe mobilnega telefona, ki jih je bilo letos že za 17 odstotkov. Za­skrbljujoca je visoka povprecna stopnja izmerjene alkoholiziranosti, ki pri ko­lesarjih letos znaša kar 1,61 promila, 82 odstotkov prometnih nesrec, ki so jih povzrocili vinjeni, se je koncalo s teles-no poškodbo. 89 odstotkov vseh prome­tnih nesrec z udeležbo kolesarja je letos zabeleženih v naselju. V letošnjem letu smrtnih žrtev med kolesarji na sreco ne beležimo, delež umrlih kolesarjev v ob-dobju zadnjih 5 let znaša 10 odstotkov od vseh preminulih v prometnih nesre-cah. V zadnjem 5-letnem obdobju je bil v prometni nesreci s smrtjo kolesarja naj­bolj pogosto udeleženec voznik osebnega avtomobila in to kar v 55 odstotkih. Ob vsem, pa bi vam želeli sporociti še, da smo preiskali kaznivo dejanje ropa, ki je bilo storjeno 4. 2. 2021 v spodnji Re­cici (trgovina Eurospin). Ugotovljeno je bilo, da sta rop izvršila dva obcana iz ob-mocja Velenja. Enemu izmed njiju je bila prostost odvzeta 20. 5. 2021 v Velenju in je bil s kazensko ovadbo priveden k prei­skovalnemu sodniku Okrožnega sodišca v Celju, ki je zanj odredil pripor. Drugi osumljenec je trenutno še na begu. Robert Bezamovski, vodja policijskega okoliša *Ko se družimo, spoštujemo vse priporocene higienske ukrepe. Ravnamo odgovorno. Ostajamo zdravi! ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE-ZRECE – gimnazija – gastronomsko-turisticni tehnik – strojni tehnik – oblikovalec kovin – orodjar – inštalater strojnih inštalacij Zakaj k nam? – imamo ucno-izdelovalni laboratorij U-LAB – ponujamo številne obšolske dejavnosti – sodelujemo v mednarodnih projektih – zagotavljamo PUD Vsak dijak je pri nas nekaj posebnega. SAMOPLA.NIŠKA ZDRAVSTVENA POSVETOVALNICA Redna cena: 44 € Ali imate težave s hrbtenico, vas boli križ, se težko gibate ali Cena s 30 % popustom: 30 € okrevate po poškodbi? Vas pestijo kronicne in akutne bolecine v sklepih? Imate težave z dihanjem? ZLATA NEGA OBRAZA 45 minZ vami bodo priznani specialisti medicine. Redna cena: 60 €Cena s 30 % popustom: 42 € MINI (pregled pri zdravniku + 6 terapij): 81 € MIDI (pregled pri zdravniku + 10 terapij): 135 € • 30 % popust na 5 hodni romanticni ali degustacijski meni v A la carte restavraciji So.ja s kozarcem penine MAXI (pregled pri zdravniku + 17 terapij) : 204 € • 50 % popust na obisk solne sobe, ki blagodejno ucinkuje na kronicno utrujenost, zdravstvo@rimske-terme.si nespecnost, slabo imunsko odpornost, pospešuje regeneracijo po napornih treningih in tekmah. Primerna je za astmatike, ljudi s pogostimi prehladi, vrhunske športnike, rekreativce in ljudi, www.rimske-terme.si info@rimske-terme.si 03 574 2000 ki so preboleli Covid.Možno t nakupa darilnega• 50 % popust na kopeli v Historicnem delu bona naših toritev. • Ob nakupu izdelkov v vrednosti 50 € v Kozmeticnem centru vam Ponudba velja do 31. 7. 2021 podarimo analizo kože brezplacno