Hatollšk cerkven list. / Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti /.a celo leto 4 gld 60 kr., za pol l«-ta 1 gid. 40 kr , -» .-'.■>. 1 gl ■ > fcr: V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta '2 gld.. za «"etert leta 1 al; ako zadene na fa dan praznik. š/.id»- J'«» m-h •'•»p koii^. * Tečaj XXX. V Ljubljani 28. grudna 1877. List 527 Ta bo dobra za Božič. (Konec.) Stari jud hiti k vodniku, ae pred njega vstopi in začne s premislikom in počasi razlagati tako-ie. jjBetlehem'*, moj milostni gospod, je to, kar „hiša kruha'. S-m si mislil..., mu Kvadrat pres«*ka besedo. Kaj pa se V To je preupodobna beseda, pravijo naši rabini, in pomeni, da Betlehem bo ob svojem času dal kruh za vesoljno zemljo. — Betlehem se imenuje tudi ,pirata'', to se pravi rodovitno ali sad ono sn o. Kvadrat, ki se je vedno a kakim psovanjem vmes vtikal, je na poslednje besedo rekel norčevaje: Stavim kaj, da se Efr«ta ima zato imenovati, ker bo naj boga tejše in naj dobrotljivše mesto na svetu, in ker bodo njegovi zakladi dohajali do naj zadnjih pokrajin na zemlji. Tako je, milostui gospod, odgovori jud z resuobo. — Betlehem se šteje k Judovemu rodu, in u danji iz ljudstva so ga imenovali ,,Davidovo mesto", ker tam je bil rojen sveti prerok David. David, David? praša vitez, sej ta je bil eden vaših kraljev? Tako je, gos po d ! In ta veliki kralj je bil rojen v Betlehemu? V Beti* hemu, gospod! iu to predpodobuje, pravijo naši rabini; da v Betlehemu bo rojun „piavi David", to je, Kralj vesoljnega sveta, kt?rem:i so ko dedina obljubljeni v?< ni rodi r.a zemlji. Shšiš OkUvj... to j^ red kaj velikanskega — to beraško ljudstvo v Judeji! vtarec, svetujem ti, govori bolj tiho. Ako bi cesar slišal, bi utegnil zavidovati bet lehemskemu kralju, je rekel k temu mesenež Kvadrat in se je debelo zakrohotal, ter dalje prašal: In David, kaj je počel v Betlehemu? Predenj je postal maziljeni Gospodov, odgovori jud, je čede pasel. Naši rabini pravijo, to je predznamnje včlikega Pastr,a, ki bo vse ljudi zbiral v eno čedo, in jih bo iz pustote tega svpfa vodil na večno pašo. To gre čedalje bolje in boije! kliče KvaUrat. Tedaj je betlehemski kralj neodvračljivo tudi kralj v „olimput; (tako so rimski malikovavci imenovali nebesa). Ravnokar je vergel cesarja s prestola; zdaj, le pazite! tudi Jupiter (naj veči rimski malik) ni več varen! Amen ! Tako je, je nadaljeval stari jud.... Pa tudi še drugi veliki možje so rojeni v tem mesticu, Eli-meleh, Booc> Obed, Jesse... Zemlja, na kteri zdaj tvoj konj stoji, je bila niiva Booeev ni » i j.. !;•.»•> K!ii»je brala, ktero so ji ženjoi pušali. Naši rabit-1 prav« : ta žetev je predpodoba prihodi.j-t-a živJon'a. ». a. v *ih duše, ki so bili kdaj na zem ji, rb^ar" u. p: : trudna in nadložna je. Stari vradnik je nato rekel neusmiljeno besedo, ki je mladega Rimliana spravila v veliko nejevoljo. Molči! mu je zaklical z g- spoaovalnim glasom. Naglo gibanje konj je v trenutku ločilo oba popotnika. Jožef je ostal ob strani pn Kvrdratu, žena pa ob strani, kjer je bil Oktavij. V tem času, ko *-*ari vitez nektere brez-paroetne prašanja stavil Jožefu, je bilo mlademu Rimljanu prav kakor bi mu hotlo seice počiti. Zbegano je pogledoval. Neko pretresenje, kteremu se ni mogel ubraniti, mu je izvabilo iz ust besede, kterih pomena sam ni razumel. Rekel je ženi derhteč in (zarad Kvadrata) tiho v hebrejskem jeziku: O ti, ktere ime ie Marija, kdor koli si, neznano čutilo m* zine, da naj te prosim, pojasni mi dobrotno skrivnost m je osod*-.. . O judovska hči, bral sem spise tvojih prerokov. Nahajam se med svojim obupanjem in njih tpuuji tn. Ako imaš eno b-sedo za razsvitljenje moje fluše, v imenu nebee, govori!... Marija ni odbila prošnje Rimljanu. Ko se Oktavij v Marijo ozre, jo vidi v toliki nepopisljivi nebeški lepoti, da nobeno pero ne sence tega popisati ne more. Devica je bila bleda, serafinBka svitloba je nad njo žarila, pa noben umerjoč ni vidil njenega oče:.a, kterega ni povzdigni1*. Rekla ie s pohlevno in ob enem resno besedo : Blagor jim. kteri ? o čistega serca, ker Boga bodo gledali! Po teh besevlah Oktavij ni nič več 3lišal. Ni več vidil in ne čutil več... Ko se je preoudii in z<» et zavertil, je bil sam v •obi neke g« stilnice v Betlehemu. Njegovo orožje, ki ga je ime! zaspavši suženj varovati, je ležalo na tleh. SvctilKa je sobo slabo razsvitlovaia. On sam, na komo lec nasioneo, je omolklo gUdal pred seboj, pred njim je i- žal zvitek papirja. O itavij je že d<-lj časa vs<; «V( je dogodbe zapi-sov>.. •. poseben dnevnik. -.ednje verste so bile prepis relepega speva ki jra ,e neiavno i.a svitlo dal pesnik, ter. ;e bil prav pri^ubljeu |-ri cesarji Avgustu. Spev kakor v prerokovanii popisuje prihodnjo srečo, ktero ima D''tc iz božjega rodu Ijuuem na zemljo prinesti. Nekaj verotic tega rpč*~a naj i»os!ovcnjenih tukaj prisUvun: Pesiiii Kumejaki verti \3ili v.kov -e zdajci poslednji; /oj»et od epredui začn1' leti j mogočni tečaji: Verne devit-a nazaj se. verne kraljestvo Saturna, /.daje i zemlji dajo nov z aro ! visoke nebesa, /bri-ejo se takrat zadol/enj.i na-ega znaki, Rešena zemlja posled bo srečno vednega straha. Malo ostane potem !e znam. ni .stare pregrehe. Virgil. I>clog. IV. Te lepe vcrsticc zopet prebira Oktavij: ali pri vsaki besedi se strese, tako prečudno resnične so se mu zdele, in tako čisto so 3e zlagale s skrivnimi predčutki njegove duše. Vzame zvitek in hoče pisati. Pa koliki spomini, kakošni občutki so se kopičili v Oktavijevem sercu! To ti je bil odhod iz Jeruzalema, Kvadratova vsilovana nadležnost, skrivne, resnobne reči, ki so se križale v njegovem znotranjem in so mu komaj dopustile besedo spregovoriti, sanje in upanja, ki so mu tako ihtavo pre-šinovale dušo; razodevanja starega juda in njegov m o-rebiti, ki ga je tako posebno povdaril; snidenje • tujima osebama na potu: ta mlada žena, ki se mu je vidila plemenitiši od kake boginje, čistejši od angela, to sladko ime Marija, čeznatorno sijanje tega bolj božjega kot človeškega obraza, don sladkega glasa, pohlevnega kakor glas kacega deteta in presunljivega kakor večnost, izrečene besede in zamaknjenje, ki je nasled-valo: — priserčna še neznana sladkost, ki jo je zdaj po letih dolgih dvomov in znotranjih bolečin občutil v globočini svoje duše; nekak predčutek, da odsibdob je njegov namen spolnjen, njegov cilj dosežen, in s tem sklenjeno silno kopernenje že skorej umreti: vse to se jc borilo v njegovi duši. Bil je kakor omagan, naslonjen na mizo, z glavo v diančh. Ali zdaj še le pride naj čudovitniše! Oktavij kar naglo pokonci plane; zdi se mu, da namesto noči sije nenavadna svitloba. Hiti na plani verh hiše, od koder se je vidilo po vsem betlehemskem okraju. Vse jo bilo v žarnosti in svitlobi. Celč globoka tišina jc bila viditi vsa živa, in od daleč se je do njegovih ušes razlegalo nedopovedljivo lepo petje, razločno slišal je nebeške besede: „Pax hominibus bonae volun-tatis!... Mir ljudem dobre volje!" — Samega pred seboj je bilo groza mladega Rimljana. Mislil je, da se mu meša in beži. Toda, berž ko prestopi prag v svojo stanico — je bil vse skozi čisto spremenjen. Globok mir je nastopil namesto prešnjega razburjenja. Čutil je, da je v posesti nezmerne dobrote, po kteri je tolikanj kopernel, ktero je tako neutolažljivo pričakoval... Od tega dne dalje Oktavijevo serce ni ničesar več iskalo, — le ljubilo jc Dobroto, ki jo je dobilo v last. Ta božji mir ga ni več zapustil. Komaj je bilo dva mesca po popisovanji, je umeri Oktavij. Poslednja njegova beseda je bilo ime Njč, ki jo je vidil blizo Betlehema. Rekel je: Marija! in izdihnil je dušo. Kteri so dobili dnevnik mladega Rimljana po njegovi smerti, eo se čudili, da poslednji zaznamki so bili ravno od ,,Svetega dneva", „B<>žiča", t. j. 25. grudna. Bili ste dve hebrejski verstici: „Blagor jim, ki so čistega serca: Boga bodo gledali." In pa ime: „Marija! ' Sol* Is t* in misifonsho sporoči to u52.) Množit* vernik je bila ene^a serca in enega doba. (Dj. ap. 4, 32.) V Rimu, 8. grudna 1877. Praznik ne-omadezauegu spočfja blažene Marije Device. Sedemnajstega preteklega sušca je ta družba dala oklic, da mesca rožnika bližnjega prihodnjega leta se bode obhajal spomna vredni oddelek časa, v kterem, ako Bog d&, b"do sv. Oče Pij IX dosegli leta, kolikor je apostoljski poglavar sv. Peter hil papež (vsega skupaj) v Antijohiji in v Rimu. Temu oklicu primerno so bili storjeni raz :i led-logi. Posvetovalni zbor je to reč dobro prevdaril. Menil je, da razun pobožnih opravil, ki se bodo obhajale tisti dan, bi bilo naj bolje in naj bul| všeč očetovskem nercu Njih Svetosti, tako-le obhajanje veselega teua godu (kar Jim je bilo tudi na«vetovano). namreč: N»j bi s»- ta prilika obernila v to, da se doverši dianjc prav ljubezni s podeljenjem denarnih pomočkov, ktc.-i bi služili za podporo in oserčevauje vsih šol in druzih naprav katoliškega podučevanja. ki so v Rimu, ah pa jih vzder-žujejo zedinjene katoliške družbe, in ako se more, tudi zadevnih družin tistih otrok, ki hodijo v enake naprave, in se nahajajo v stanu prave in resnične ubor.nosti. To pa v ta namen, da se jez postavi zoper povodenj brez-božnosti, ktera se na vse kriplje razlija, posebno s tem, da z brezbožnimi in protestanškimi šolami mladino pačijo. PomoČki pa, ktere bi utegnila Pijeva zveza nabrati samo v tem gospodovavnem mestu (Rimu), bi bili vse prerevni in bi ne mogli kaj opraviti proti tujemu zlatu, ki ga z veliko obilnostjo trosijo sovražniki katoliške vere, da bi dosegli tako satanski namen. Zara^ tega je družba določila, da se hoče oberniti do vsili katoličanov, ne samo po Italijanskem, ampak po vsi Kvropi. Tako tedaj, kakor se je z zunanjim denarom vse počenjalo in sc počenja vse to, kar se žalostnega ;u zoperkersan-skega godu v tem središu keršanatva, tako bi tudi zu nanji, ki so iz tega središa dobivali in vedno dobivajo tisto sapo večnega življenja, ki jih dela blažene na tem svetu in jim odpira vrata nebeškega Jeruzalema, zamogli priuomoči, kar je mogoče, da sc popravlja, kolikor se da, tisto toliko spač« nje zlasti v « d rast u i očem zarodu; to pa s posredovanjem pravega in svetega nauka, da se vera ohrani živa, in se poveme tista vera, z *rad ktere so bili od aposteljncv hvaljeni nasi očetje z besedami: „Fides vestra annuntiatur in universo mun io.u ,,Vaša vera se oznanuje po vesoljnem svet i." Podpisani toraj, kakor vradno predsedstvo „Pi;eve zveze" v imenu vsih in posameznih zastopnikov zedi-njenih katoliških družb, se v tem oziru in v tacih m:slih obračaj.i do Vas, pr. gospod, da bi o pomočjo m»««go-zaslužuega časnika naznaniti ta oklic in povaoiii katoličane, naj se poprimejo te lepe priložnosti, jubileja knti-johijsko rimskega tako češenega našega spiošnega rčeta in papeža, ter naj zopet pokažejo svojo ljubezen do Njih in skupno pripomorejo k vzvišeno katoliak- mu djanju. In tako vzvišeno katoliško djanje ravno je to, ki se predlaga, namreč podejevanje dar« v, ki na| bi se zbirali na taki način, kakor prebl. gospod raj pri-merniše mislite. Oddale uaj bi se potem zbirke naj pozneje 1. majnika 1878 v roke zedinjeno-družnega tajnika, gosp. markeza viteza Julija Mereghi a itd. v Rimu (via della Stamperia N. 13). Svesti si, da pr. gospod ne odrečete sodela tako sveti zadevi, v tako posebni in edini okoliaini, Vam v imenu vse družbe že naprej na-znanujemo naj bolj priserčno zahvalo. Lorenc knez Altieri, predsednik. Koment. Aleksander De Marchesi Capranica, podpredsednik. Markiz vit. Julij Mereghi, L. S. blagajnik. Markiz vit. Jožef Donati, tajnik. K temu budi pristavljeno le malo besed. Sv. Oče papež Pij IX, ako Bog d£, dosežejo Petrove leta vse, kar je bil papež v Antijohiji na Jutrovem in potlej v Rimu. Kaj tacega ni doživel noben papež, kar stoji sv. Cerkev Kristut^va, kakor tudi ne več druzih prednost Pija IX. O tem bo prilika še pisati v novem letu, komur ga Bog da doživeti. Delu pa, ki ga podpisani tako visoki gospodje in vse Pijeva družba želi o tej priliki doseči, je za vso katoliško Cerkev silo tehtno in imenitno. Frajma>rarji in krivoverci po Rimu denar tako rekoč „se;ejo", obilno ponujajo in trosijo, da bi mladino •pravili v krivo .erske šole, kterih so že brez števila napravili, zakaj oni hočejo glavno mesto katoličanstva v krivoverstvu utopiti, ako bi bilo mogoče. Ako se pomisli, kako pohujšanje delajo tudi z nesramnimi podobami, kazaiiši, časniki itd., je cčitno, da brezverci, sovražniki sv. Cerkve, hočejo napraviti doveršeno gnju-zobo „i»a svetem mestu". — Temu nasproti heče Pijeva družba s privoljenjem sv. Očeta tudi od katoliške strani kaj storiti za dobro odrejo mladine v Rimu, povzdigniti hoče več šol, podpirati ubogo mladino in njene starše, da bodo imeli manj skušnjave in nevarnosti se od krivo vercev in brczvercev dati podkupiti, otroke v take kuž-ljive šole dajati itd. In za ta namen bodo služili tudi darovi, ki želi družba, da naj se zbirajo na ta namen. Ako tedaj kdo blagoserčnih Slovencev kaj daruje: „za brambo katoliake vere v Rimu", bomo o svojem Čaau na odkazanem mestu darove oddali. Gotovo je, da mnogi katoliški otroci bodo tako obvarovani, da ne pridejo v roke zapeljivcem. To djanje „za katoliško mladino" je tako lepo, da vsak, ktertmu ni ugasnila naj zadnja iskrica za njegovo lastno vero (bodo si liberalec ali kar si bodi), mora t ga vesel biti. - ECCLcslaM ConscrVabit DeVs. PontIteX(,Ve. B. U Ljubljane, (/'i ,iovo l»to kaj.) Za novo leto bi bilo treba povedati k*j novega. Pa rečeno je, da i i nič novega pod solnem;. St in*ramis j; svoje dni zidala mesto Babilon v pr.dobo štirkotnika, strani so bile vrav-nane natanko po čveterih straneh sveta. Vsaka stran je bila 3—4 mil e dolga. St > železnih vrat je deržalo v mesto in iz tnea»a. Zid- vi s bili visi kot pri nas naj visi cerkveni stolpi. Neštevilni stolpi so bili še po obzidji, ki so segali še veliko više, kar je očitno. Sredi mesta sta bila dva gradova, na vsaki strani velike reke Evfrata euen, zvezana pa sfa bila gradova s prehodom ter mostovžera pod vod6, — tedaj je bil v resnici pre-rov ali „tunoi", in Angleži niso nič novega iznašli! Ker si tudi .,Danica" ne upa kaj novega izmisliti, začnimo pri starem, in jaz t>i svetoval eno prav navadno opravilo. Precej na vse zgodaj novega leta dan naj vsak pomete svojo hišo. Če to stori še poprej, je še bolje. To je pervo. Ne mara, v marsikteri hiši niso le zamo smeti in pajčevine, ampak tudi velike zveri in poaaati? Ven z njimi v novem letu! Le dobro poglej pometaje: v enem kotu najdeš morebiti ris jeze in prepira; v drugem behemijota preklinjevanja; v tretjem preae nesramnosti ali pa požrešnosti? Ven z njimi, in ne pusti jih več v hišo. Tudi tiči kje kak malik, n. pr. napuh, ošabnoat, zapeljive bukve, časnik? Venzmaliki! Treši vsacega malika ob tik, ob kamnje, da se pošast na tisuč koscev razdrobi! In kadar si hišo pometel, jo moraš še osnažiti, olepšati, okinčati, z lepimi napisi, podobami ozaljšzti. Zapisi po več krajih številki 10 in 5, to je, deset Božjih in pet cerkvenih zapoved. Obeai po 8tenah podobe: molitev, treznost, poterpežljivost, priljudnost, vera, upanje, ljubezen. Napolni tudi po sobi škodljive praznote, n. pr. z molitvijo, dobrimi mislimi, z usmiljenjem. Pripelji v sobo kake nebeške pomočnice, postavim, ,,našo ljubo Gospč presv. Serca" ter zapiši svoje domače v to bratovšino, ako jih še nisi. Našel boš ne mara kako praznoto, kar tiče sv. spoved in Obhajilo, Božjo službo: napolni take praznote! Marsiktere reči moraš precej ob novem letu skriti, n. pr. žeplenke pred otroci, kteri so z njimi že toliko hiš in vaei požgali. Škodljive maroge, čgerce, izrastke je treba oster-gati, odpraviti, n. pr. tabačne smodke, ki mole že smer-kolicom iz gobčekov, nezmerno košulje in Češulje, imenovano lišp, ki tako rado raste po mnozih napihnjenih glavah, previsoko ateganje vratu, in še več enacega, kar vse se še popisovati ne spodobi. Zamkarni se zedinjajo, da bi hudo delali; dobri pa naj se zedinjajo za osnaževanje in olepševanje hiše. Sv. pismo -jraja neosnaženo hišo, ker pravi: „Vedne gobe, in pa nečista hiša." (Lev. 14, 44.) , Hiša pravičnih bo na veke ostala" (Prov. 12, 7); „hiša brezbožnih bo razdjana" (Ib. 14, 11). Rekel pa je nečisti duh: „povernil se bom v svojo hišo, iz ktere sem izšel." (Luk. 11,24.) Nečisti duh je rad v nečistih hišah. Snažite, čistite, lepšajte torej 8voje hiše v novem letu, spoštovani Slovenci ! Ne terpite zveri, pošasti, malikov po svojih hišah. Ne terpite v hiši ne zelenega in ne šantavega, ne sanjskega in ne nemškega satana, pa tudi njegovega kožuha in njegovega sužnja ne! Kdor bo skerbel za lepoto svoje hiše, se bo spol-nilo, kar obeta Gospod, ker pravi: „Ibit homo in domum aeternitatis. Sel bo človek v večno hišo." (Eccles. 12, 5.) Iz Krope. — Tukaj smo imeli zadnjo pobinkoštno nedeljo pri farni cerkvi sv. Lenarta slovesno duhovno opravilo z zahvalno pesmijo. Povod tej slovesnosti so cerkvene naprave. Ko si hodil po Gorenjskem, in prišel tudi v terg Kropo, gotovo si zapazi), grede ali peljaje se notri, naj popred lepo cerkvico ,,pri Kapelici" imenovano, in Če si le imel toliko časa, si si jo tudi rad ogledal znotraj, ki te že zunanje tako prijazno vabi z lepim atoiporo in tudi lepo lego. Žal ti ni bilo, da si se potrudil nekoliko v breg, ker si se koj prepričal, ko si stopil v podružnico fare sv. Lenarta, da je tudi znotraj lepo okinčana, posebno kar je bila leta 1869 popravljena, nekoliko po dobrotnikih, nekoliko po za božjo čast vnetih farmanih. Škoda res, da se je nekdaj sloveča božja pot milostljivega serca naše ljube Gospč v Gozdu, zunaj poletnih nedelj in Marijnih praznikov, skoraj popolnoma opustila; pa naša ljuba Gospi že ve, zakaj si je izvolila slovenski Lurd — Brezje — da pobožnemu ljudstvu milosti deli. Ce si pa že v Kropi, boš pač tudi pogledal v farno cerkev, in kaj ne, stopivši v Božji hram, si se zavzel, misleč, da imaš pred sabo velik, mojstersko izdelan križev pot ljubljanske stolne cerkve. Sta pa tudi oba od enega umetnika, znanega dunajskega slikarja Blanka, ki ju je izdeloval po Fiiricbu. Slišal sem sam iz ust mladega, a po slovenskem in drugod že dovelj znanega slikarja, da je pač križev pot ljubljanske stolnice bolj marljivo in natančno delan, kar pa tiče živost barv, ima pa tukajšnji prednost pred unim. Ko si se pa nagledal križe vega pota, poslal marsikteri sdihljej k terpečemu Zveličarju, si bil pa v farni cerkvi s znamenitostmi tudi pri kraji, izjemši nektere podobe od ranj-cega Longus-a in njegove hčere; morebiti si celč izdihnil: Škoda križevega pota in podob za to cerkev. Tako bi bil govoril pred petimi mesci; a dragi čitatelj, pridi pa danes, in stermel bos nad nad lepoto Kroparske farne cerkve, zdela se ti bo, kakor novo oblečena nevesta. Vem, da si misliš, kako je mogoče zdaj kaj večega popravljati, čaai so slabi, zaslužka malo, in Kropar živi le od rokodelstva, kovanja žebljev. To je res, in to ravno je delalo tukajšnjemu, za olepšanje cerkvi zelč vnetemu gosp. župniku mnogo skerbi; rad bi se bil loM popravljanja, — toda kje denara vzeti za to? Prav čuditi smo se morali gorečemu gospodu, kadar se je bližal velik praznik, kako si je prizadeval, da bi kolikor mogoče s cvetlicami zakril velike rane, razpoke na svetnikih in altarjih. — pa Če je rana le prevelika, — ali kakor pravimo, vse ena rana, se ne d& lahko pokriti. Pa glej, Kropa ima že mnogo let velikega dobrotnika izmed visokočastite duhovščine, ki nikdar ne po žabi svojega rojstnega kraja, ki je veliko pripomogel, da se je tako lepo popravila in olepšala podružnica Marije Device, kteri je podaril več prav lepega in dragega cerkvenega oblačila; ki je v farni cerkvi napravil na svoje lastne stroške zgora) omenjeni križev pot. Letos pa je omislil zopet v vse okna slepo brušene šipe, ker je cerkev nekoliko presvitla, da križev pot prenaglo ne obledi itd. Ravno tako so se našli še drugi dobrotniki, tudi tukaj rojeni gospodje in izmed častite duhovščine, ki so prevzeli velike stroške letošnjega popravljanja na svoje ramena. Eden častitih dobrotnikov je prevzčl stroške za včliki altar sv. Lenarta, kateri so gotovo bili nad 600 gld., drugi gospod dveh stranskih, in še drugi enega večjega stranskega, kateri je bil že tako zdelan, da ni bilo varno pri njem maševati. Tudi se je leča popravila, katera je bila popravljanja jako potrebna, in daroval je v ta namen lep znesek tukajšnji posestnik, kateri pa že pri Bogu zato plačilo vživa; bodi mu Bog milostljiv, bil je veren, zvest sin matere katoliške Cerkve. Vsi prečastiti in preblagi dobrotniki pa naj bodo prepričani, da ne le zadnjo binkoštno nedeljo pri slo vesni zahvali je verno tukajšnje ljudstvo v olepšani cerkvi natlačeno molilo za svoje velike dobrotnike, temuč tudi nadalje s-* bo med 89. opravili velikrat ponavljalo serčno vošilo: Bog jim poverni stoterno! Delo ie prevzel in tudi na popolno zadovoljnost č. gosp. župnika in farmanov doveršii daleč in že mnogo lčt sloveči podobar gosp. Matej Tomec iz Šentvida nad Ljubljano. Ce k e, velja tudi tu pregovor: delo mojstra hvali. Kdorkoli je vidil poprejšnje stare oltarje, in zdaj vidi popravljene, pravi, da je nemogoče, da bi bili to tisti, ampak, da morajo biti popolnoma novi; zdi se, kakor bi sloveči mojster tukaj bil še samega sebe prekosil. Marmoriranje je tako natančno ponarejeno, da z očmi ga ne razločiš od pravega marmora, ampak le s tipanjem; ravno tako se Tomčevo zlatenje od druzega loči v svitlobi. Da pa ne boš rekel, da preveč hvalim, prosim, pridi, in prepričal se boš, da hvala ni pretirana. Misijonske sporočila r. P. Valjavca. LI. Križe pri Jeržiči od 3. do 10. listopada 1872. Danes je 3. listopad, pomenljiv dan za misijonarje perve slovenske na Kranjskem. Pred šestimi leti Brno pervič stopili ko draibani Jezusovi na Kranjsko v vinograd Gospodov. Smleiki misijon je bil pervi, ki ga je družba Jezusova prevzela v lepi ljubljanski vladiko-vini, in tega smo aačeli 3. listopada 1. 1866. Bila je nedelja taisti dao in v stolnici Slovenije, v beli Ljubljani, je sedela zjutraj gosta megla še ko sva šla z o. Kosom se poklanjat premil knesovladiku. Ko stopiva v včliko dvorano knesovo, je bila perva beseda gosp. vladika: Ali ni eden gospodov Valjavec? Da, jaz se pišem tako, odgovorim škofu. Nu, Vi ste mi prej ušli iz škofije, predno sem Vas spoznal! Ne, odgovarjam, milostivi knez, sej sem bil še pri Vašem vmesto-vanji na škofijski prestol ljubljanski pričujoč in sem Vas podložnik ponižno z rokoljubom pozdravljali. 1860. Ne ne, Vi ste mi res ušli, predno sem Vas spoznal, iz vladikovine, mi čversto odgovori knez. Sedeva s P. Kosom, škof za nama na blazine. Prijazno se pogovarjamo, povabijo naji na kosilo, ponudijo celč svoj voz in konja škofovska do Smlednika. — To je preveč, rečem škofu! Ni ni, to je moja dolžnost, odgovorijo knez.... Takrat je bilo pervič govorjenje od jezuitov-skih misijonov pri škofu ljubljanskem. Zdaj je ravno 6 lčt tega. Dobro, in prav dopadlo se jim je, ko je kriški gosp. župnik jim pisal v Ljubljano za dovoljenje, ic našteval vzroke, zakaj kliče v Križe sv. misiion, tehtne vzroke. Prav všeč mi je, kar je pisal fajmošter kriški, kaj ga zbuja k misijonu, so rekli P. Doljaku škof. Rad, prav rad, in na enkrat je bilo dovoljenje škofijsko iz pisarne v Križe odposlano. Spominjam se smleškega misijona. Kolika možica ljudi je skupaj bila takrat, ko smo se z dr Čebaškom, rojakom smleškim, v Smlednik pripel jali! Želja po misijonih, gorečnost zanje, se ljudstvu z lica tudi danes bere čez 6 let se zmiraj taista. Tudi v Križab je v cerkvi vse nagnjeteno, komaj smo zjutraj ob šestih do včlikega kriškega darilnika pririli. Obernil se je moj nekdanji teržiški tovars, verli župnik kriški in pred kovorski, od včlicega oltarja nazaj, da bi ljudstvo svoje in kovorske duhovmje, kjer je pred kratkim več lčt pastiroval, izročil v pričo kovorskega novega župnika za čas sv. poslanja v našo skerb za osem dni. Čudni čuti! Pred seboj gledam bivšega svojega dobrega pajdaša, Frančiška Ks«verjana Bohinca, ki nam z lepimi serčnimi besedami izročuje faro svojo in kovorsko. Kdo bi si mislil, mi je rekel župnik, da bom jaz enkrat župnik kriški in Ti misijonar?! Kdo bi bil kedaj menil, da bodo imele Križe misijon in da bi Ti mojih ovčic pašo za nekoliko časa prevzel?! Pa tako je; prav vesel sem tega djanja dobrotne previdnosti Božje. Bog daj svoj sv. blagoslov k. temu! In res, bil je blagoslov Božji nad kriškim misi,o-nom. — Serca bo se prec pervi dan omečile, P. Stare jim jih je prav ogrel. Bilo je ljudstva vse nagneteno v cerkvi, čeravno je dež lil spod neba ta dan. Gojzanov in Gojžank, ki imajo do svoje vasi debelo uro naj boij sterme poti, kakor bi po strehi bilo iti, je bi!o vse polno pri farni cerkvi še na večer videti. Ni jih ostrašil ne dež, ne mehka pot po več krajih, ne temna noč, nič jih ni oplasilo, nič jim težavne poti ogrenilo. Prišli so v dežji doli, šli so v nalivu gori, veseli av. poslanja. 4. listopad je danes, krasno jutro, jasen dan, solnce rumeno je posijalo iz vstoka na čistem nebeškem nebo-sklonu. — Kako ljuba, lepa je gorenjska zemlja očesu, kedar po velicem deževji zlato solnce nanjo posveti! Danes je pa še trikrat lepša. Ne terpti samo močno pozlačeno jabelko kriškega zvonika v bleščavi solnčni ljubo, glave vsih orjakov v polkrogu zapadnem in severnem terptijo v solnčnih pervih jutranjih žarkih ljubeznjivo in velikolepno, da se oko od gorenjske Švice kar ločiti ne more. P. Stare, ves ie sebe, občuduje veličastvo lepe Kranje, krasno jutro viaocega Gorenjskega. Oko in usta ae radostno amejijo temu rajskemu prizoru in jezik od veaelja prevzet kliče a pesnikom venčanim: prečuden je Gospod v višinah!... S temi mladenči navdušeno govori : Benedictua ea Domine, in firmamento coeli, et lau-dabilis, et gloriosus, et superexaltatua in aaecula! Be-nedicite, omnia opera Domini, Domino, laudate et super-enaltate cum in saeculu! Otroci so danes pri nauku, in spovedi Čakajo. Je jih veliko pred velikim oltarjem, dečkov io deklic. O da bi pač ostali pri svoji dobri volji, pri svojih misijonskih sklepih! Da bi bile bele, kakor je sneg na Karava!.kah dant3, njih duše v prihodnje, in ne bi zginila belota z njih. 5. liatopad. Žen veliko, spovednikov premalo, marsi-kteri je pritekla solza, ker ni opraviti mogla. 6. lištopad. M6ž vse černo pri spovednicah, tudi oni niso opravili vsi. — Nekaj prav malo, da števila ni vredno, s«* jih je zarotilo zoper mhijon, da ne pojdejo ne k govorom, ne k spovedi. Delati so hotli v kriški fari propagando zoper misijon, zoper jezuite. Domačim so ae pridružili nekteri lažisvobodnjaki teržiški, ki so napadali može z neumnim obrekovanjem zoper nas. A možje pravi kriški ne dajo več preveriti, ne verjamejo volkom zgrabijivim, ko so se jim v misijonu ušesa Oilperle. T. listopad. /a možmi so prišle dekleta na versto... Opravile tudi one niso vse, kakor možje ne vsi. 8. liat' pad. M>adenčev bilo ti jih je tolikanj in tako poslušnih pri govoru in spodbudnih pred spovednico, da je bilo ros ginljivo. Vse biti k spovedi. Bilo nas je spovednikov prav veliko — a nismo mogli vsim kaj. Stalo jih je na kerdela okoli spovednic, — pa niso opravili do danei še marsikteri ne, ker jih je prišlo nepričakovano veliko k av. spovedi. Celi petek popoldne in eob< to smo j;h spovednvali. (Konec tega oddelka prih.) Za doni in moIo. Ta-h- dd It-^o Krati pred jaslicami. B ažena Kvstohija je bila več iet bolna v postelji in je terpela velike bolečine. Vedno je bila vdana v voljo Božjo, v molitvi ^ \aelej našla sladko tolažilo. Premišijevaia je neskončno ljubezen Božjo do nas ljudi, ki e avuje«;a »-oinejra S;na poslal v naše odrešenje na avet, t-r je serčn-. hrepenela viditi Dete Jezusa. Tri dni je v obdnih solzah z detir.sko preserčnostjo prosila te milosti. Potem je zamaknila. Zdelo se ji je, kakor bi st« pila v majhno hišico. Tam je t ašla Marijo, Božjo Mater, ki j molila v jaslih ležeče Dete. Marija je vzela potim ljubeznjivo Dete, ga je nji podala in Evstohija ga j" j rejela z gorečo ljubeznijo v naročje, ga pritisnila na serc»? m kuševala mu nožice. Pri tem jo je obhajala taka sladk« st, da bi bila umerla od nezmernega veselja, ko bi j<* ne bili izdramili iz zamakmenja. Tolika je bila obilno-t neberke blaženosti, da bi bila njena duša vedno mogla bivati v njenem slabotnem telesu. Nekteri so jo potem vprašali, kakšna je bila Marija? Odgovorila jim je: „Bila je tako lepa, da ne morem dopovedati z besedami; zciela mi je še le 14 let stara." Čistim, nedolžnim dušam se razodeva Bog s svojimi svetniki po mnogoterih potih. Mladi in atari, varite tedaj lepo milost Božjo, ki ete jo zaupljivo zadobili v adventnem času z dobro spovedjo in jo poterdili z vrednim sv. Obhajilom. Poterjujte pa prijaznost Božjo tudi pri prijaznih jaslicah o božičnem času. Cvet in sad zveste molitve. Zahvala. Nekdo, večkrat rešen s pomočjo bratovske molitve, naznanja čast Bogu, in serčno zahvalo Marijnemu posredovanju, pa tudi bratovakim molitvam. Prošnje. Priporočeni v bratovsko molitev: Brat, pijančevanju in zanikamemu življenju vdsn, da bi se poboljšal. — Oseba, zarad volitve stanu, da bi se Božja volja spolnila. — Oseba na smertni postelji živo priporočena za zboljšanje, ali saj za voljno poterpljenje. — Na oččh zelč bolan mčž z Gorenjskega, ki ga je že začel vid zapušati, presilno užaljen v svoji nesreči, se še s terdnim zaupanjem do N. lj. G. priporočuje v bratovsko molitev, in ako je Bogu v čast in njemu v zveličanje, da se ozdravi, bode zahvalo po ,,Danici" razglasil. — Enako s terdnim zaupanjem — „kjer je naj veči sila, je Božja roka mila" — se priporoča že delj časa hudo bolna Marija Z. iz Kam. in po ozdravljenji hoče tudi zahvalo naznatiti. Bratovske zadeve. Nameni in priporotevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec prosinec. I. Glavni namen: Vsesplošno poboljšanje katoličanov, še dolgo obranjenje Pija IX, in zmaga sv. Cerkve. II. Posebni nameni: 1. prosinca 1878. Novo leto, Jezus. Priporoč.: Srečen začetek v imenu Jezusovem pri vsih delih v Božjo čast. Ljubezen do Jezusa. Sovraštvo greha. 2. Sv. Makarij. Priporoč.: Terpeči pomanjkanje po zimi. Vsi dozdaj v bratovako molitev priporočeni. Spreobernjenje Egipta. 3. Sv. Genovefa. Priporoč.: Mnoge terpeče žene. Odvernjenje pregreh po kerčmah. Nektere družine. 4. Sv. Tit. Priporoč.: Spreobernjenje Grecije in sploh Jutrovega, posebno slov. razkolnikov. Nektere osebe za popravo pohujšanja. Obvarovanje mladenčev pred ponočevanjem in sploh slabimi drušinami. Sv. veri primerno postavodajstvo. 5. Sv. Severin. Priporcč.: Spreobernjenje Nemčije. Zoper preganjatce samostanov. Otročiči, da bi jih Bog na Marijine prošnje obdaroval volkov pohujšanja. 6. Sv. 3 Kralji. Priporoč.: Spreobernjenje Indije, Perzije in druz. juter, dežel. Vai zmoteni, zlasti kteri žele resnice. Overženje hudobnih naklepov zoper papeža in zveste služabnike sv. služabnike sv. Cerkve. 7. Sv. Valentin. Priporoč.: Vsi, kteri terpe neznane bolezni, zlasti po Slovenakem. Duhovni po Slovenskem, zlasti ateri so hudih dušnih ali telesnih potrebah. Nektere fare in njih dušni pastirji. 8. Sv. Erhard. Priporoč.: Škofje katol. Cerkve. Rokodelski dečki. Slovenske mesta za posvečevanje nedelj in praznikov. Življenje dtirnajsterih pomočnikov v sili. X. Sv. Evstahij, vojvoda in spričevavec. (Dalje.) Evstahij ogleduje cesarsko armado, pa previdi, da je še premajhna in ni zmožna sovražnike premagati in ukrotiti; satorej berž razpiše novo nabiranje novincev. Med nabranimi novinci sta se sosebno odlikovala dva velika, berbka mladenča lepega obnašanja. Evatahij je nekako čudovito nagnjenje do njiju v serce čutil, ju še celo k svoji mizi vabil; pa ni vedil, da sta njegova sina; sina pa nista vedila, da je vojvoda njun oče, in da sta brata. Zdaj je bila vsa armada dobro izurjena, in pelje jo vovjvoda v jutrovo deželo proti roparskim sovražnikom ktere je sijsjno premagal. Po tej slavni zmsgi se vojvoda s svojo armado domu na Laško verne. Pri nekem mestu je armada pod šotorji počivala. Una dva verla mladenča, ki sta se v vojski jako srčno odlikovala, sta bila atotnika in sta v eni hiši Bkupaj počivala. Po kosilu gresta na vert in si v senci zgodbice svojih otroških in mlsdih let pripovedujeta. Stareji stotnik začne pripovedovati: „Spominjam se iz svoje otroške dobe, da so bili moj oče viši vojaški poveljnik; moja mati so bili grozno lepi in so mojega očeta in mojega mlajega brata pa tudi mene preserčno ljubili. Neko noč smo šli vsi iz hiše k morju, stopili smo v ladijo in se na Egiptovsko prepeljali; moja mati pa, ne vem zakaj, so v ladiji ostali. Vsi smo po njih po potu jokali. Prišli smo do dereče reke. Oče so naj pred mojega brata unkraj reke na breg prenesli; ko so se po me vernili, je lev mojega brata zagrabil in odnesel; niso bili še prišli takraj vode, že je volk mene seboj vlekel; pastirji pa so psa vanj poščuvali in me rešili. Eden pastirjev me je sprejel za svojega rejenca." Ko je mlaji stotnik te besede slišal, zdajci skoči po koncu in starejega stotnika objame, rekoč: „Pri živem Bogu! ti si moj brat Agapit; mene je bil lev zagrabil in odnesel, kmetje pa, ki so v gozdu derva sekali, so me bili oteli in so me izrejevali." Hišna dekla Teopista je te pogovore stotnikov na ušesa vlekla, in ko je slišala besede, da je bila mati v ladiji ostala, in da so vsi po nji jokali, je v svojem sercu globoko zdihnila: „Oh, oh, Bog hotel, da bi bila ta dva stotnika moja sinova!" Vso noč prejoka in moli, ter prosi Boga, da bi jo rešil iz sužnosti in ji priložno pot v Rim pokazal; notranj glas ji pravi, naj gre k vojvodu in naj ga prosi, da bi smela se ver-niti pod njegovim varstvom v svojo domačijo, ker je bila nekdaj žena višega vojaškega poveljnika. Drugi dan gre s svojo prošnjo k vojvodu, pa kakč ostermi, ko vidi pred seboj svojega ljubljenega možd. Vsa vesela zavpije: ,,Si li res ti moj Evstahij!" in se mu k nogam zgrudi. Tudi Evstahij jo koj spoznd, jo vzdigne in objeua. Bila sta oba vsa v solzah in takč ginjena, da nista mogla nekaj časa prav nič govoriti. Ko zopet sama k sebi prideta je bilo Teopistino vprašanje : ,,Predragi moj Evstahij! kje pa sta najina si-novaV" Evstahij ji zdihovaje odgovori: ,,()h. oh, ljuba moja! zverine so ju požerle; ko sem bil malega Teopista čez neko reko na breg prenesel, ga je lev odnesel ta čas, ko sem se bil po Agapita vernil; in ko sem bil po tega nazaj prišel, sem vidil, da ga je volk seboj vlekel." Teop'sta ga z mirnim sercem posluša, ter mu reče: „Dra.M moj! vsegamc 'ni, dobrotljivi Bog, ki je naju zopet združil, je lahao tudi najina sina pri življenji ohranil, in ju le-sein pripeljal." Nato mu pove pogovore, ki sta jih mlada stotnika, brata, na vertu imela, m poslednjič reče: „Nič več ne dvomim, da sta mlada stotnika najina sina." Evstahij ukaže oba stotnika k sebi poklicati, in prišla bistro gleda, rekoč: „Kdo sta, od kod sta prišla in kdo je vajin oče, kdo vajina mati V' Stotnika mu vso zgodbo na drobno in natančno pripovedujeta, in ko s solznimi očmi mater omenita, da je bila na ladiji ostala, in da so ju bile pri reki zverine zgrabile in odnesle, jima seže oče v besedo, rekoč: „0 ljuba moja otroka! o draga moja sinova!" ter ju s preserčno ljubeznijo objame in kušne, pa tudi sinova sta svojega očeta in svojo mater kaj ljubeznjivo objemala. Kdo premore popisati njih veselje in hvaležnost do Boga, kteri jih je po tolikem terpijenji zopet združil? Poslednjič je tudi Teopista pripovedovala, kakč se je nji godilo, rekla je: „Na ladiji sem bila v nezmerno žaloat vtopljena, noč in dan aem zdihovala in goreče Boga prosila, naj varuje mojo čistost m vender tega nepravičnega veselja r.e štor.jo. Bog i «tn Jih ohrani in Marija na) Jih varuje s vwj »nog <-u • pri-prošnjo! G. msg. Cernčič pozdravljajo vse iet ^nje romarje, ravno tako tudi pridna in pniiudna hi-. To i.acelli 1 ;>•» dog..voru za ranjkega vsakteri po tri sv. maše. I.'. 1. I'. Iz bohin8ke Bistrice, 22. grudna. Dan - smo pokopali S31etnega spoštovanega moža očetu našega gosp. župnika, J. Mesarja. Zbralo se je Hil-» mnogo ljudstva-Kaj ginljivo so peli černo mašo čast. g. Popmta iz srednje vasi. Imeli smo lep izgled, kako ljubezen bi morali imeti otroci do staršev, ker p> « *le noči so prečuli gospod župnik zraven jiostelje sv.jega bolnega očeta. *) Drugi, kolikor mi je znauo, so v enakem prim. ?si dali v poterditev. Vr. In ko so oče ležali na mertvaškem odru, ao srečno zahvalo naznanovali obiskovalcem in nepretergano med tem milošino delili. To nas je v serce ginilo, zato toliko bolj molimo, da nsj večna luč sveti ranjcemu, nam pa naj toliko več let Bog ohrani dobrega gosp. duhovnega pastirja. Zahvala. Poslanih 52 gld. kot darov sa cerkev v Suši sem prtj«*: hvaležno. Serčna hvala dobrotnikom, in Bog stoterno vse pov^rni! Na Zaiem »ogu, Sveti ve« er 1877. Ant. Pintar, župnik. Zagrebško vseučiliše ima to leto v deržavosl.vnem oddelku 237, na bogoslovnem 60. na modroslovnem pa 46 slušateljev, nekaj rednih, neka) izrednih. Vsih skupaj jih je 344: 61 več n.emo lansk-ga leta. Iz Rima pripovedujejo po>!ed< je novice, kako Bog milostno vslišujc goreče molitve »ernikov za sv. Očeta, čez pričakovanje ao terdri, večkrat spijo po celo noč brez prebujenja. V*ako jutro jim eden duhovnov tnašuje, kteri posveti dve hostiji, ker z eno se sv. Oče obhajajo. Pozneje zaslišijo kardinala tajnika iu prednike raznih kongregacij. Iz Venezuele *e nazn.nuie da se je ondotni vikši Škot Guevara povernii v giavuo mesto Karakas. Sedem let je, kar je bil na < tok Trinidad pregnan od ondot nega predsednika. Vzrok ni povedan. Venezuela je jugo amerikanska republika s kamni poldrugim milijonom preoivaicev. Taci h kurmkov je veliko v južni Ameriki, ki mergoll sovražljivih frajmavrarjev, kteri o vsaki priliki preženejo ali pa sicer tarejo kacega škofa in terpinčijo na vse kriplje uboge katoličane. Nadškof se je povernii med siluim veseljem in velikanskimi skazo-vanji ljudstva, in izročeno mu je bilo p: smo verne vdanosti s 25.000 poapisi. Telefon. Veliko se govori in piše o novi znajdbi, nekakem daljn< glasu, kteri človeški glas prenaša z ravno tisto naglico, kakor daljnopis ali telegraf besede. Če tedaj govoriš, poješ, se jokaš, se vse to more slišati v veliki daljini. Ako se ta iznajdba prav doverši, prideš v berzoglasno sobo in pogovarjal se boš lahko v Ljubljani s človekom, ki bo na Dunaju, v Parizu itd. V Ljubljani bi lahko poslušsli govornike v angleškem, ali v novem turškem parlamentu, v francoski zbornici, ali če se a cerkvijo pripravi v dotiko, slišali bi lahko daleč po svetu slavne pridigarje, cerkveno petje itd. Poslednje novice. Debel sneg na bojiščih ne dopusti posebnih vojnih djanj. Vender Serbi ob vzhodu in jugu nekoliko napredujejo; vzeli so Turku sotesko sv. Nikolaja, Kladnico itd. Neko poročilo celo hoče vediti, da Horvatovič od serbske in Skobelev z 10,000 možmi od ruske vojne sta se pri Belgradžiku že strinila. V tem primerljeju bi Vidin bil odšipnjen. Ob večeru (proti Bosni) Serbija ne misli meje prestopiti, ampak le napade odbijati. Rusi so neki še 6 ur daleč od Sofije, uzeli so Vildoz in Arabkonak. Turki namerjajo umakniti se v ravnino čez Balkan, le terdnjave takraj Balkana bi ohranili obsajene. Na otoku Kandiji buči upor zoper Turka; tudi po greških okrajinah je hrup. Car se je vernil v Petrovgrad. Dobrotni darovi. Za afrikanski misijon: M. Hace 1 gl. Za kristjane na Jutro vem: Fara Ternovska 2 gld. a. v. in 1 st. dvaja. Za bnlgarski misijon: Dobrotnica po g. K. Klunu 3 gld. Za sv. Detmstvo: Neimen. 20 kr. S!9£lei Vljudno vabilo n ju na €*t*rkv<»ii»-|»olitiSki časnik x imenom: M Zgodnja Danica", z»t leto 1^78. Dve reči ste znani vsakemu verlemu Slovencu in katoličanu. Ena je. da leto h koncu gre; in druga, da se mora na „Zgodnjo Danico- naročiti, ako hoče, da mu bo vsak petek skoz leto 187S prisvetila v hišo s celo polo poštenega, podučnega, spodbudnega, vedrilnega blaga, pa ob enem tudi vsakterih novic, ki se gode po vesoljnem svetu. Čast Bogi'i; vojsko satanu; ljudem poštenost, srečo. bl»2eiio*t! Tega se bo naš list de rž hI tudi v prihodnje. Toraj bodi Slovencem živa skerb: prav obilno narorevati se na,.Zgodnjo Danico1-. Hvala blagim dopisnikom in naročnikom ter prošnja za stanovitnost, vsim pa Božja pomoč in veselo novo leto! ..Zgodnja l>«inic*au iclja: za telo leto po pošti 4 gold. kr.. — v tiskarni prejemana 4 gold. .. pol leta .. 2 „ 40 „ — 2 „ .. četert ...... I ,, 3o „ — .. ,, 1 Za pošiljanje na d<»m v Ljubljani za celo leto se plača 40 kr.— Za spremenjenje napisa m e d letom 15 kr. Naročnina se pošilja založništvu (ne vredništvu). naj ložej po poštni nakaznici z napisom: Naj prejme založništvo ..Zgodnje Danice4, v L j ubij a ni. (Oddaj v tiskarnici Blaznikovih dedičev.) Vredništvo in založništvo. Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Rlaznibovi dediči v Ljubljani.