List 14.
Gospodarske stvari.
0 šolskih vrtih.
Nobena ljudska šola na deželi pogrešati bi ne imela šolskega vrta , in vsaka občina, katera napravi šolski vrt, naloži si s tem tako rekoč denar, ki bode gotovo donašal v prihodnje občini visoke obresti. Šola v zvezi s šolskim vrtom je v resnici prava šola za praktično življenje.
Tak vrt napraviti pa ni ravno velika težava, vsaj ostane le malo denarja, nekoliko truda in dobre volje. Skoraj vsaka šola ima nekoliko prostora, ki se lahko uporabi v ta namen, in če ne, imajo občine navadno še preveč neuporabljene zemlje , katero lahko brez svoje škode prepustijo šoli. Obžalovati moramo le to, da zastopajo naše občine dostikrat ljudje, ki nimajo razuma, ter takim in enakim brez dvombe koristnim napravam raje nasprotujejo, kakor bi za-nje glasovali in govorili.
Vsaj ni treba misliti, da mora biti šolski vrt velik, kajti skušnje nas učč, da s prevelikim šolskim vrtom le redkokrat dosežemo namen. Šolski vrt ima le takrat svojo vrednost, ako je dobro in umno napravljen in obdelovan, potem bodo gotovo tudi občani posnemali, kar vidijo na njem dobrega in zanje koristnega. Posebno na enorazrednih šolah , na katerih mora učitelj dostikrat podučevati 50-80 otrok, naj se nikdar ne napravi velik šolski vrt. Takemu učitelju ne dopuščajo niti njegove moči, niti čas, da bi skrbno vzdrževal vrt, in gotovo je boljše, da šola nima vrta, kakor pa če je vrt ves zapuščen ter v njem druzega ne raste , kakor mah, plevel in tu in tam kako pokvečeno drevesce.
Šolski vrt mora biti izgled za vso občino. 100 do 400 kvadratnih sežnjev zemlje zadostuje popolnoma za šolski vrt.
Vpeljava šolskih vrtov ni ravno nova stvar; uže pred mnogo leti so jeli najprvo v Belgiji in na Švedskem vprašanje o šolskih vrtih pretresavati, katero so tudi z najboljšim vspehom izpeljali. Isto tako so v prejšnjih časih tudi na Nemškem imele nekatere šole svoje drevesnice, torej samo dele šolskega vrta, katere so navadno le učitelji, ki so se s sadjorejo radi pečali, napravili in odrastle učence prostovoljno v sadjereji podučevali. Tudi pri nas v Avstriji bile so v prejšnjih časih enake razmere. Posebno imele so ljudske šole na Češkem, Moravskem, na Gornje- in Spodnje Avstrijskem lepo število takih drevesnic.   In da je sadjereja na Če-
škem na tak-j visoki stopinji, je edino le zasluga šolskih drevesnic in poduka v sadjereji  na ljudskih šolah.
V zadnjih letih jeli so se tudi v drugih avstrijskih deželah za šolske vrte zanimivati; na Kranjskem imamo sedaj uže lepo število dobro vredjenih šolskih vrtov.
Najvažnejše vprašanje je pa to: kako mora biti vrt napravljen, da zamoremo pričakovati od njega mnogo vspeha, da dosežemo z njim isti namen, zaradi katerega so sploh na ljudskih šolah vrte vpeljali?
Mi bi na to vprašanje odgovorili, da mora biti šolski vrt pravi vzor hišnega vrta za vso občino , kateri mora biti tako vredjen, da se v njem nikdar ne gojijo tisti stroki vrtnega obdelovanja; ki gospodarja tiste okolice ne zanimajo. S šolskim vrtom se mora gospodarjem in odrastli šolski mladini očividno dokazati, koliko dobička in koristi donaša umno obdelan hišni vrt.
(Dalje prihodnjič.)
List 15.
Gospodarske stvari.
0 šolskih vrtih.
(Konee.)
Navadno so naši šolski vrti le drevesnice, v katerih se izreja le sadno drevje ter se drugi kmetijski stroki zaradi tega večkrat popolnoma zanemarjajo.
Šolski vrt v pravem pomenu besede imeti mora več oddelkov, posebno pa za sadje- in zelenjadorejo, v krajih, v katerih raste trta, primanjkovati ne sme nikdar primerne trtnice. Tudi naj se v šolskem vrtu odloči nekoliko prostora za sajenje pletarskih vrb. Ako se nekoliko prostora ostaja , naj se ta zemlja nasadi z drugimi rastlinami, katere so bodi si za obrtnijstvo ali pa kmetijstvo iste okolice veče važnosti.
Mi smo tudi teh misli, da bi lilo jako dobro, ako bi bilo na vsakem šolskem vrtu odločenega nekoliko prostora za poskušnje.
Naša kmetijska družba na pr. ima svoj poskuse-valen vrt na Poljanah blizo Ljubljane, na katerem se je uže napravilo lepo število poskušenj z sajenjem raznih rastlin, z raznimi gnoji itd. Marsikatera poskušnja se je dobro sponesla. In ker se je ta ali ona rastlina na ljubljanskem poskuševalnem vrtu dobro obnesla, priporočati so jo jele tudi „Novice" in kmetijska družba našim gospodarjem.
Nobena avstrijska dežela nima tako različnega podnebja in tako različne zemlje, kakorravno kranjska. Tu vidiš močvirje, tam visoko planino, tu zopet skaloviti kras, tam rodovitno vipavsko dolino z italijanskim podnebjem itd. Ako napravimo na ljubljanskem poskuševalnem vrtu kako poskušnjo, in ta seje morebiti izvrstno obnesla, vendar ne moremo te stvari priporočati gospodarjem vse kranjske dežele; kajti kar je primerno za ljubljansko okolico, to ni za vse kraje kranjske dežele. Ni čuda toraj, ako se je uže marsikateri gospodar na ta način pri poskušnjah opekel.
Ako bi pa šolski vrti na ta način vredjeni bili, da bi imeli tudi nekoliko prostora za poskušnje , lahko bi marsikatero za kmetijstvo važno rastlino po vsi deželi saditi poskusili; vspeh bil bi gotovo različen, ali vedeli bi dobro, v katerih krajih in v kaki zemlji se ona obnese in kako podnebje ji je ugodno, potem bi še le stvar priporočan istim krajem, za katere bi bili prepričani, da je stvar dobra. In na ta način bi se mi nikdar ne opekli s priporočanjem,  drugi  pa ne z drago izkušnjo.
Mnogo bi še lahko pisali o šolskih vrtih, ali danes hočemo samo še spregovoriti o zadivi, katera je našim šolskim vrtom jako škodljiva; ta nadloga pa ni morda kak mrčes, ampak le tolikratno premeščenje učiteljev.
V naši deželi imamo res lepo število učiteljev, ki se jako pridno pečajo s sadjerejo , pa tudi z drugimi kmetijskimi strokami, ter so napravili uže lepe šolske vrte, katere so v resnici izgled vsi okolici.
Prigodi se pa, da je učitelj, ki je izgledno vodil šolski vrt, premeščen v drug kraj in na njegovo mesto pride učitelj, ki pa za sadjerejo in kmetijstvo nima niti razuma niti veselja. Nasledek tega je, da postane šolski vrt ne izgled, kakoršen mora biti domači vrt, ampak le vzor, kako se ne smejo vrti obdelovati. Posebno se tiče to mlajših učiteljev, ki dostikrat, akoravno so predavanja o kmetijstvu po štiri ure na teden obiskovati morali, ne ved6, zakaj se sploh kmetijstvo na pripravnici podučuje.   Pa za zdaj o tej stvari rajše molčimo.