Simon Gregorčič.*)
Ob   pesriikovi   Sestilesetletnial Naptsal Lati. Ogorek
|p»e v zadnji številki je omenil nZvonček", da je praznoval dne 15. vinotoka pesnik Simon Gregorčič šestdesetletnico svo-jega rojstva in štiridesetletnico svojega pesniškega delovanja. Simon Gregorčič, ki ga iraenujemo ngoriškega slavca", ker je Goričan in so njegove pesmi lepe in sladke kot slav-čevo petje, je skoro najpriljubljenejši in najbolj znan slovenski pesnik. Nje-gove pesmi so znane olikani in visoki gospodi, pozna jih učeča se mladina, deklamuje jih kmetiško dekle in mestna gospodična, prepeva jih potnik na eesti, pastir na paši in obrtnik pri svojem delu. Koder bivajo Slovenci, tamkaj se radoste ob Gregorčičevih krasnih pesinih, tatnkaj časte in slave svojega ljubega pevca.
S svojimi pesnitvami si je osvojil Simon Gregorčič vsa slovenska srca, z njimi je podaril Ijubljenemu slovenskemu narodu neprecenljiv zaklad, ki mu nikoli ne mine z zlatoin nekupljivo hogastvo!
Porojen je bil naš pesnik  dne 15. vinotoka I. 1844. na Vrsnem v hiši štev. 17.,  pol  ure  nad  Libušnjem,  v  prijazni  gorski   vasi  tain  pod sivim Krnora na levem bregu bistre Soče na Goriškem. Lepo opeva pesnik svoj rojstni kraj:
Oj, pašniki solnčni, lesovje temnd, vi viri, potoki studeni, ti slap moj grmeči, ti selo mirn6, pri srcu kot nekdaj ste meni!
Simon Gregorčič je po svajem stanu duhovnik. Služboval je po Go-riškem v raznih krajih. Novo mašo je pel 1. 1867. Kjer je opravljal svojo službo, so ga povsod ljubili in spoštovali.   Sedaj prebiva na Gradišču pri
*) Naša slika Gregortfčeva je iz mlajših njegovifl let. Njegove podobe iz sedanjih dni nismo mogli dobiti. Pesntk pravi:  Moja fotografija so moje pesmi.      UrtJmltve.
-v   281    ><-
Gorici.  Na  prijaznem  holmcu  stoji  njegova hiŠica. Obdaja jo vinograd in nekaj polja.
V  njegovih pesmih se nam odkriva njegovo plemenito srce, ki je polno Ijubezni do dumačega kraja, do solnčnih planin  (nPlanine solnčne, ve moj raj"),  do prijateljev,  naroda  in domovine  (HSoči,"   »Domovini".)  Njegove pesmi  so  polne lepote  in plemenitosti,  prihajajo  iz srca in gredo v srce. Težko je najti srce, ki bi bolj Ijubiio svoje rojake,  bolj gorelo v plemeniti Ijubezni za domovino nego Gregorčičevo srce.
Skupne njegove pesmi so izšle I. 1882. Slovencem so ugajale tako, da je bilo v pol leta razprodanih 1800 teh knjig. Prvi zvezek njegoviVi ,,Poezij" je izsel pozneje v drugeni natisku, izdal pa je pesnik še II. in III. zvezek MPoezij" in ravno za svojo šestdesetletnico prekrasno svetopisemsko zgodbo nJob" v dovršenolepem slovenskem  prevodu.
A Simon Gregorčič ni ostal znan samo svojim rojakom. 0 njem so pisali in priobčevali njegove pesmi v prevodih drugi slovanski narodi, a tudi Netnci imajo že nekaj njegovih pesmi, prevedenih v svoj jezik. Vsak teh narodov bi bii ponosen, da je Gregorčič njegov sin, njegov pesnik. Tako ni oslavil Gregorčič samo svojega imena, nego ves slovenski narod je deležen te slave!
Med njegovimi pesmimi so nekatere pravi biseri. Vzetnimo »Daritev":
Daritev bodi ti življenje celo:
oltar najlepši je — srca oltar,
Ijubezen sveta v njem — nebešk je žar,
Gospodu žrtva — vsako dobro delo.
O, da srce gojilo bi vsekdar
ta sveti Žar, naj živo bi gorelo,
enako kresu vedno ti plamtelo,
Bogii in doinu žgalo vreden dar!
OdloČno odpovej se svoji sreči,
goreče išči drugim jo doseči,
tiveti vrli mož nc sme zasž'.
lz bratov sreče njemu sreča klije,
ve5elje Ijudsko njemu v oku sije,
in tuja solza mu mečl srce!
V  Oregorčičevih   pesmih  je tudi polno zlatih naukov. V pesmi ^Življenje ni praznik"
pravi:
Ni praznik, predragi mi, naše Življenje, M,               živlienie naj bode ti delaven dan!
Od zore do mraka rosan in potan
ti lajŠai in slaišaj človeško trpljenie.
Ne p!aši se znoja, ne straši se boja,
saj moško dejanje krepčuje moža,
a pokoj mu zdrave moči pokonča,                                                     -.-i^j dy
fj                 dejanje ti Ijubi, a boj se pokoja!                                 '                           |
DolŽan ni samo,   kar veleva mu stan,
kar more, to mož ]e storiti dolžan!
Na delo tedaj, ker resnobni so ditovi,
a delo in trud ti nebo biagosldvi!
hw    282    ¦¦-
Ni se nam torej čuditi, ako so irnenovali knjigo takih pesmi — zlato knjigo!
Ta  zlata  knjiga  nam  dokazuje,  da je Gregorčič pesnik srca,  pesnik bratoljubja in domovinske Ijubezni, svojim rojakom plemenit in blag učitelj. S svojimi čudovitimi pesniškimi umotvori si je postavil med narodom sam   neminljiv spomcnik, prav po besedah,  ki jih je zapisal v spomin velikemu   pisatelju Jiisipu Jurčiču:                                                                                       
Pomnik tvoj prvi   -  tvoja dela,                                            
ki vek ne vniči jih nobenl