....

MQJ‘OSEBNl

RAČUNALNIK

PAPIRNATO

LETALCE

NIEUW AMSPTEj



SEP8EM

mm

Slika 2. Na mladinskem državnem prvenstvu letalskih modelar¬
jev v Kamniku so bili v kategoriji F [A najuspešnejši Primož Peskar
(2.), Boštjan Legenic (1.) in Luka Žnidaršič (3.).

Slika 3. Maketa trabakula Mosor (19. stol.) je natančna kopija
tovorne dvojambornice. Ladje podobne konstrukcije lahko še
danes srečamo na Jadranu. Maketo v merilu 1 : 40 je izdelal naš
rojak iz Splita, Robert Šibila.

Slika 4. Maketa akrobatskega letalc Bu 133 Jungmeister iz leta
1936, ki jo je izdelal Aleksander Sekirnik. Maketa v merilu 1 : 4
ima razpon kril 1645 mm, dolga je 1475 mm in tehta do 5,6 kg.
Poganja jo motor s prostornino 15  cm 3 .

Foto: Jože Čuden, Otokar Hluchy in Aleksander Sekirnik

V OBJEKTIVU

Slika 1. Večkratni svetovni prvak Aleksej Korjapin iz Murmanska
v Rusiji je nastopil tudi na letošnjem mednarodnem FAI-tekmo-
vanju v Logatcu. Tako kot večina ruskih modelarjev, tudi on
tekmuje z modelom z zložljivim krilom. Raketoplan vzleta s
pomočjo batnega lanserja.

REPORTAŽA

Pokal revije TIM

Tekmovanje z RV modeli čolnov kategorij FSR-E

Nekoliko starejši modelarji se gotovo še
spominjajo tekmovanj z brodarskimi mo¬
deli v avtokampu Sobec. Od takrat je
minilo že precej časa, na Sobcu pa je
medtem zraslo lepo urejeno rekreacijsko
središče in najvišje ocenjen slovenski av¬
tokamp.

Po dolgih letih je bil letos Sobec-predv¬
sem po zaslugi revije TIM - spet gostitelj
odmevne modelarske prireditve, Prvega
pokala revije TIM, ki ga je s pomočjo po¬
krovitelja, Mestne zveze organizacij za teh¬
nično kulturo iz Ljubljane, izvedlo Društvo
modelarjev Ljubljane. Že na začetku, ko
smo se s prijazno direktorico avtokampa,
gospo Vizoviškovo, še dogovarjali o mo¬
žnostih gostovanja v tem kraju, smo po¬
udarili, da bomo nastopali izključno z mo¬
deli na električni pogon in ne z eksplozij¬
skimi motorji. Slednji so iz naravovarstve¬
nih razlogov že na mnogih vodnih
površinah nezaželeni. Razlog so namreč
preveč hrupni motorji in možnost iztekanja
goriva v vodo. Tihi in ekološko neoporečni
modeli z električnim pogonompa niso mo¬
teči niti v takem okolju, kot je Sobec.

V soboto, 9. maja so imeli naši brodar¬
ski modelarji po dolgem premoru torej
spet priložnost nastopiti v tem čudovitem
predelu naše dežele. Zbralo se jih kar 31,
med njimi tudi gost iz Madžarske, tako da
smo imeli tekmovanje z mednarodno
udeležbo. Nastopili so v treh kategorijah,
in sicer z motorji, ki se napajajo iz šestih,
sedmih in dvanajstih akumulatorskih ba¬
terij. Na štartnem mestu je bila večina
naših uveljavljenih tekmovalcev, med nji-

Istvan Varady in Miha Holc med finalno
vožnjo

mi pa, kar je še posebej razveseljivo, tudi
nekaj mladih, obetavnih modelarjev.

Po dveh razburljivih predtekih v vsaki

Flota Livij, modelov znanega modelarja Pe¬
tra Burkeljca, si nabira novih moči.

186671

Urednikov predal

Počitnice so bile odločno prekratke.
S to trditvijo se vas gotovo strinja velika
večina. Najbrž se je le malokdo med
vami doma dolgočasil ali pa se mu je
stožilo po šolskih in drugih manj prijet¬
nih obveznostih. Te so zdaj pred nami
in vse se začenja znova -tudi novi letnik
TIMA. Upam, da bo prva številka po¬
tešila vse tiste najbolj neučakane bral¬
ce, ki so jo že nestrpno pričakovali.
Pogled na naslovnico bo nemara komu
obudil prijetne spomine na oddih ob
morju ali pa vas bo le opomnil, da bo
treba pripraviti kak model za jesenska
tekmovanja, ki jih bo do konca leta še
kar precej.

Priznati moram, da smo ob sklepu
lanskega letnika kar malce nestrpno
pričakovali vaš odziv na TIMOVO AN¬
KETO. Na naslov uredništva je prispelo
lepo število izpolnjenih vprašalnikov, iz
katerih je bilo mogoče ugotoviti, da je
večina med vami našla v reviji marsikaj
zanimivega. Vsak ima pač svoje prilju¬
bljeno področje, zato si modelarji želijo
čim več načrtov za modele, ljubitelji
elektronike novih elektronskih shem,
maketarji prisegajo le na male železni¬
ce ali plastične modele, hkrati pa bi
nekateri radi širili svojo priljubljeno ru¬
briko na račun druge. Splošna ocena
in sklep, ki smo ga izluščili iz vaših
odgovorov ter pripomb je, da smo z
raznoliko vsebino vendarle ustregli
večini bralcev naše revije. Na pripom¬
be, da bi lahko pisali še o kaki drugi
tehniški dejavnosti, smo glede na pro¬
stor, ki ga imamo na razpolago, letos
že vpeljali dve novi rubriki: fotografijo
in osnove računalništva.

Kot smo obljubili, smo izmed prispe¬
lih izpolnjenih vprašalnikov izžrebali
deset pošiljateljev, ki bodo po pošti
prejeli nagrade naših sponzorjev. Ime¬
na nagrajencev so objavljena na stra¬
neh te številke TIMA.

Opozoriti vas moram, da bo kmalu
izšla prva iz skupine knjig TIMOVE
KNJIŽNICE. To bo knjižica z naslovom
Osnove ladijskega modelarstva  izpod
peresa našega stalnega sodelavca,
znanega modelarja in pedagoga Ro¬
mana Zupančiča. Priporočamo jo
predvsem mladim, ki jih zanimajo mo¬
deli čolnov in jadrnic. V knjigi bodo
zbrani vsi temeljni napotki za gradnjo
modelov, ki postopno uvajajo začetni¬
ka v samostojno konstruiranje ladijskih
modelov.

Za konec vas vabim k prebiranju
prve številke TIMA in vas obenem pro¬
sim za sodelovanju v reviji z vašimi
prispevki.

Jože Čuden, urednik

TIM 1 • september 1993 • 1

Med nastopajočimi je bil tudi naš sodelavec
dr. Jan Lokovšek.

kategoriji so bile na vrsti finalne vožnje. V
kategoriji FSR-E (6 celic) so kar trije tek-

;  . REPORTAŽA ,/ iii;.:.

movalci prevozili 18 krogov. Zvrstili so se
v pičlih devetih sekundah. Najhitrejši je bil
gost iz Madžarske, Istvan Varady, tik za
njim je skozi cilj z brezkompromisno vož¬
njo pripeljal mladi Miha Holc, tretji pa je
bil Miha Gombač.

Jaka Ulaga je prepričljivo zasedel prvo
mesto pri modelih s sedmimi celicami. Se
enkrat je bil drugi Miha Holc, tretje mesto
pa je pripadlo Sergeju Lokovšku.

S prvim mestom v FSR-E (12 celic) je
Miha Holc samo še potrdil naziv naj¬
uspešnejšega tekmovalca prireditve. Sre¬
brno medaljo MZOTK Ljubljana si je pri¬
boril Jernej Korpar, bronasto pa - s tokrat
nekoliko bolj rezervirano vožnjo- izkušeni
Istvan Varady.

Sodelujočim je bilo naklonjeno tudi vre¬
me. Če ne bilo pred finalnimi vožnjami
kratkotrajne plohe, bi lahko rekli, da je bilo
ves čas prijetno pomladansko in ne preveč
muhasto, tako da so bili zadovoljni vsi, or¬
ganizatorji, tekmovalci in obiskovalci. Za
razvoj te dejavnosti pa je najbolj pomem¬
bno, da imamo spet na razpolago edin¬
stven prostor za pripravo ne le domačih,
temveč tudi večjih mednarodnih prireditev.

Jože Čuden

Izidi finalnih voženj:

FSR-E-ECO NACIONAL (6 celic)

2. mladinsko državno
prvenstvo z letalskimi
modeli F1H (A-l) in F1A

V sklopu športnega programa Letalske
zveze Slovenije je Modelarski klub Kamnik
29. maja pripravil 2. Mladinsko državno
prvenstvo letalskih modelarjev v kategori¬
jah F1 H (A-l) za juniorje do 1 6 let in F1A
za juniorje do 18 let starosti. V kategoriji
F1H je sodelovalo 35 tekmovalcev iz 10
klubov, v kategoriji F1A pa 10 tekmoval¬
cev iz 6 klubov. V drugem turnusu je na
žalost prišlo do poslabšanja vremenskih
razmer, ki so povzročile enourno prekini¬
tev poteka tekmovanja.

V kategoriji F1H (A-l) je bila razvrstitev
naslednja: prvo mesto je osvojil Marko
Klenovšek (AK Celje), drugi je bil Matic
Leskošek (AK Celje), tretji pa Andrej Po-
ličar (ALC).

V kategoriji F1A je zmagal Boštjan Le-
genic (AK M. Sobota), drugi je bjl Primož
Peskar (AK Litija) in tretji Luka Žnidaršič
(AK 'Ljubljana).

Prvenstvo je na splošno zadovoljstvo
tekmovalcev in organizatorja v celoti
uspelo. Po končanem tekmovanju so prvi
trije v posameznih kategorijah prejeli me¬
dalje Letalske zveze Slovenije. Sponzor
tekmovanja je bilo podjetje »Kemostik« iz
Kamnika.

Otokar Hluchy

Pomoč tekmovalcu v kategoriji F1A

Trije najboljši v kategoriji F1 H (Al): Matic Le¬
skošek (2.), Marko Klenovšek (1.) in Andrej
Poličar (3.)

TIMOVI OGLASI

KUPIM načrte modelov avtomobilov vrste
off-road in buggy.

Luka Cerar
Slape 156
61000 Ljubljana
Tel.: (061) 487-930

PRODAM dobro ohranjeno rolko. Cena je
2000 SIT.

Marko Cof
Dravska 8
62000 Maribor

PRODAM ladjico Virgo na preprosto ra¬
dijsko vodenje. Cena je 5000 SIT.

Marko Skoda
Gogalova ul. 4
64000 Kranj
Tel.: (064) 324-720

PRODAM nov in še nerabljen elektromotor
Mabuchi-550 s pripadajočo opremo (kor¬
don, os in vijak).

Jure Dimeč
Vodnikova 12
61230 Domžale
Tel.: (061) 712-066

PRODAM rolko, štiri ščitnike za noge in
roke, čelado in originalno torbo za vse
skupaj. Cena je 120 DEM. Prodam tudi
alarmno napravo in elektronsko napravo
Dog Shout za odganjanje napadalnih psov.
Cena je 180 DEM.

Tel.: (064) 82-424 (med 18. in 19. uro)

1

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih
KUPON ZA BREZPLAČNO
OBJAVO MALEGA OGLASA

2 • TIM 1 • september 1993

REPORTAŽA

Razstava modelov
starih ladij

Franciscu. Izmed ladij Jadranskega morja
so bile na ogled naslednje makete: grip iz
1 6-1 8. stol. (obalna jadrnica z enim jam¬
borom), leut iz 19. stol. (ladjica za ribar¬
jenje in prevoz tovora, ki je z majhnimi
različicami znana po vsem Sredozemlju),
bracera iz 19. stol. (obalna jadrnica z
enim jamborom za prevoz tovora; izvira z
otoka Brača, z vgrajenim ladijskim motor¬
jem pa jih lahko srečamo še danes), tra-
bakul iz 19. stol. (tovorna ladja z dvema
jamboroma, ki se je z delno spremenjeno
konstrukcijo ohranila do današnjih dni),
sambek iz 16. stol. (trgovsko-boj na ja¬
drnica z nosilnostjo do 15 ton, ki je pogo¬
sto služila gusarjem pri njihovih podvigih),
ter mala jadrnica Sagita ali Omiška strela
iz 10. stol. (služila je enakim namenom
kot prejšnja, uporabljala jo je tudi carin¬
ska služba.

Obdobje Starih Grkov in Rimljanov sta
predstavljali grška bojna diera iz 5. stol.
pr. n. š. ter rimska birema iz 1. stol.
pr. n. š.

Kot smo že napisali, so bile posebne
pozornosti deležne makete ladjic v stekle¬
nicah, ki so poleg znanja izkazovale tudi
veliko spretnosti in potrpežljivosti svojih
avtorjev.

Rok Zupančič

Falkuša

Dalmatinski leut je majhna ribiška ladjica.
Poleg ribarjenja jo uporabljajo tudi za preva¬
žanje tovora. Z majhnimi razlikami v izvedbi
je znana na širšem področju Sredozemlja.

V petek, 11. junija so v galeriji Com¬
merce v Ljubljani odprli razstavo maket
starih ladij, ki sta jih naredila upokojena
pomorščaka Robert Šibila in Jožef Ka-
menšek, člana slovenskega izseljeniškega
društva Triglav iz Splita. Razstavo sta omo¬
gočila Slovenska izseljeniška matica in
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Robert Šibila je kapitan bojne ladje in
kapitan dolge plovbe v pokoju. Rodil se je
leta 1 933 v Žalcu. Po upokojitvi ni prekinil
stikov z morjem; posvetil se je izdelovanju
in raziskovanju ladijskih modelov oziroma
starih ladij. Njegova posebnost so makete
miniaturnih ladjic v steklenicah. Na števil¬
nih razstavah je za svoje izdelke prejel
vrsto priznanj, diplom in plaket.

Drugi avtor razstavljenih modelov, Jožef
Kamenšek se je rodil leta 1945 v Spodnji

Grip

Sagita ali Omiška strela se omenja v
10. stoletju. Carinska služba jo je uporabljala
za varovanje sidrišč, luk in morskih ožin, stari
Omišani pa za gusarske napade...

Hajdini pri Ptuju. Do upokojitve je službo¬
val na podmornicah. Je izkušen izdelova¬
lec ladijskih maket, ki jih odlikuje zlasti
uporaba različnih gradiv. Sodeloval je na
mnogih razstavah, kjer jeza makete grške
diere, liburne, rimske bireme, trabakule,
bracere, bokeljskega sambeka in drugih
prejel več priznanj in plaket.

Na razstavi si je bilo mogoče ogledati
23 maket starih ladij, med katerimi so bile
liburna (ilirska bojna ladja), starohrvaška
ladja in galeja Nina iz 14. stoletja. Razsta¬
vljena je bila tudi maketa angleške jadrni¬
ce Mayflower, ki je v 1 2. stoletju prva pre¬
plula Atlantik. Občudovali smo lahko še
maketo ladje Bounty in norveške jadrnice-
ledolomilca Goa, ki je bila zgrajena
1872. leta, danes pa je restavrirana in
razstavljena v Pomorskem muzeju v San

Bracera je bila v 19. stoletju majhna obalna
jadrnica z enim jamborom. Ohranila se je do
danes, čeprav ji sedaj vgradijo ladijski motor.

Hvarska galija Sveti Jerolim iz 16. stoletja. V
tistem času so morala vsa mesta pod beneško
oblastjo vzdrževati po eno vojno ladjo s
posadko. Tako je ladjo Sveti Jerolim vzdr¬
ževalo mesto Hvar. Leta 1571 je sodelovala v
bitki pri Lepantu, kjer je bila turškemo ladjevju
trajno zlomljena moč.

TIM 1 • september 1993 • 3

REPORTAŽA

3. odprto prvenstvo
Slovenije v letalskem
maketarstvu

Muzej novejše zgodovine v Ljubljani je
29. maja gostil udeležence tekmovanja v
plastičnem maketarstvu, ki je bilo tretje v
samostojni Sloveniji in hkrati že šesto slo¬
vensko tekmovanje te vrste.

Kar 26 sodelujočih iz Slovenije in Hrva¬
ške se je z 47 maketami pomerilo v štirih
tekmovalnih disciplina: v merilih 1 : 72,
1 : 48, 1 : 32 in v dioramah. Letala v
merilu 1 : 72 so najbolj priljubljena, zato
je to merilo tudi tradicionalno najštevil¬
nejša disciplina, maket v merilu 1 : 32 pa
se je nabralo komaj za veljavno tekmoval¬
no disciplino.

Albatros D.III v merilu 1 : 48 s posnemanjem
lesene opiate trupa je Sašu Krašovcu
pomagal do prvega mesta.

V skupni razvrstitvi je letos zmagal Sašo
Krašovec z maketo lovskega letala iz prve
svetovne vojne, albatros D.III v merilu
1 : 48, ki ga je z veliko dopolnitvami na¬
redil iz češkoslovaške sestavljanke firme
Smer. Drugo mesto je osvojil Mitja Ma¬
ruško z dioramo britanskega lovskega
bombnika tornado iz vojaškega posega
Puščavski vihar. Na tretjem mestu jima je
sledil Avgust Kladušek z maketo ameriške¬
ga mornariškega lovca L.T.V. F-8E crusa-
der v merilu 1 : 72.

Komisija za letalsko maketarstvo je za
tokratno tekmovanje sprejela ocenjevalni

Ameriški lovec P-51 D mustang zagrebškega
maketarja Zdenka Kinjerovca v merilu
1 : 48 se je med dioramami uvrstil na drugo
mesto.

opomnik, ki ga [e pripravil izkušeni sodnik
Feliks Vodlan. Čeprav sta mu pri ocenje¬
vanju pomagala dva nekoliko manj iz¬
kušena sodnika, je v zlati sredini potekal
hud boj za točke. Veliko znanih imen na
prvih treh mestih in spodbudno število
novih imen nakazuje smer razvoja takih
tekmovanj. Vrhunski maketarji seveda
morajo enkrat na leto pomerili svoje moči
po najstrožjih ocenjevalni pravilih, vendar
bi morali za množico anonimnih mladih
maketarjev najti priložnost, da razstavijo
svoja dela in jih prepustijo oceni obisko¬
valcev.

Letošnje tekmovanje je bilo uvod v prvo
večjo razstavo letalskih maket ob 6. juniju,
slovenskem letalskem prazniku, ki je bila
odprta do konca meseca junija. Slovenska
uvoznika in prodajalca maket, trboveljski
Metronik Komet in ljubljanski Hibisco, sta
denarno podprla tekmovanje in razstavo.
Njima sta se pridružila še dva britanska
proizvajalca delov za dopolnjevanje ma¬
ket, PP Parts s kovinskimi dodatki in Blue
Rider s kompleti nalepk letalstev Slovenije,
Hrvaške, srbskih republik in t.i. Zvezne
republike Jugoslavije.

Klemen Grčar

Z Revellovo maketo ameriškega lovca
F-101B voodoo jev kategoriji 1 : 72 zmagal
Mitja Maruško

Novi modelarski raketni motorji

Pred kratkim smo že pisali o začetku
proizvodnje domačih modelarskih raket¬
nih motorjev MACH, tokrat pa spet lahko
sporočimo prijetno vest, ki bo razveselila
raketne modelarje: iz delavnice Marjana
Zidariča, proizvajalca modelarske opre¬
me, prihajajo novi tipi motorjev. Gre za
raketoplanske »D«-motorje, prešane v
ohišja s premerom 20 mm. Motorji so
izdelani po navodilih in v sodelovanju s
svetovno znanim češkim proizvajalcem
motorjev Delta, g. Taborskim.

Prvo serijo so modelarji preizkusili na
mednarodnem tekmovanju v Logatcu. Mo¬
torji so se izkazali za zelo zanesljive in pri¬
merne predvsem za trenažne lete, kajti v
kategoriji RV raketoplanov S8E se tekmuje z
motorji totalnega impulza do 40 Ns. Kljub
temu so tekmovalci ob ustrezno skrajšanih
maksimalnih časih leta uspešno izvedli tek¬
mo v natančnosti pristajanja (S8E/P) prav s
temi motorji, ki jih je g. Zidarič brezplačno
razdelil vsem nastopajočim.

Motorje je mogoče dobiti v raketoplan-
ski izvedbi brez traserja, po naročilu pa
tudi z ustreznim traserjem. Poleg teh mo¬
torjev bodo v kratkem na razpolago tudi
težko pričakovani mini-motorji s preme¬
rom 10 mm za tekmovalne modele raket
s padalom ali s trakom, za klasične rake¬
toplane in za višinske kategorije raketnih
modelov.

Jože Čuden

Diagram delovanja motorja MACFI D7-0 RC
(po licenci Delta)

Tabela novih motorjev

It - totalni impulz F m ox - maksimalna potisna sila

F sr  - srednja potisna sila t - čas delovanja

0 x I - premer x dolžina

4 • TIM 1 • september 1993

MODELARSTVO

Kako izdelamo

raketoplan (1. del)

Jesen je čas tekmovanj, ki se vrstijo kar
drugo za drugim, zato morajo biti modeli
pravočasno pripravljeni. Komur to še ni
uspelo, priporočamo izdelavo raketopla¬
na; če ga ne bomo uspeli dokončati do
zadnjih letošnjih tekmovanj, nam bo prišel
prav v prihodnji tekmovalni sezoni. Dokler
je vreme še lepo, ga izkoristimo za preiz¬
kuse modela na najbližjem travniku.

Vsak raketni modelar želi narediti čim
boljši model; to še posebej velja za raketo¬
plane v podkategorijah, kjer se za lansi-
ranje uporabljajo motorji z nižjim totalnim
impulzom 2,5 in 5 Ns, oziroma v podkate¬
gorijah S4A in S4B. Za izdelavo dobrega
modela niso dovolj le kakovostna gradiva,
temveč tudi posebej prilagojena konstruk¬
cija in ustrezna reglaža modela.

Tokrat predstavljamo načrt modela ra¬
ketoplana znanega raketnega modelarja
Egona Engelsbergerja, našega rojaka, ki
živi in dela v Splitu. Engelsberger velja za
enega naših najuspešnejših raketnih mo¬
delarjev; dolga leta je bil tudi član v nek¬
danji jugoslovanski reprezentanci. Njego¬
va specialnost je prav področje klasičnih
raketoplanov, s katerimi se je pred leti
uvrščal v sam svetovni vrh. Model, ki ga
objavljamo v prilogi, je namenjen tekmo¬
vanjem in je na voljo tudi v kompletu, sicer
pa ga lahko vsakdo naredi v samogradnji.

Za izdelavo potrebujemo naslednja
gradiva:

- mehka balsa za krilo
(5 x 90 x 330 mm),

- mehka balsa za horizontalni in verti¬
kalni stabilizator (1,5 x 60 x 200 mm),

- trda balsa za trup (8 x 1 2 x 500 mm),

- trda balsa za baldahin
(8 x 50 x 60 mm),

- jeklena žica s premerom 0,8 mm in
dolžino 250 mm za izdelavo vzmeti za
determalizator,

- papirnata cev s premerom 15 mm in
dolžino 60 mm za nosilec raketnega
motorja (lahko je tudi ožja ali širša - od¬
visno od motorja, ki ga nameravamo
uporabiti),

- trda balsa ali plutovinast čep s preme¬
rom 1 8 mm in dolžino 25 mm,

- aluminijasta pločevina debeline
0,4 mm za vodilo,

- trda balsa za nosilno podlago krila
(1,5 x 25 x 90 mm),

- košček svinca (2 x 10 x 20 mm),

- samolepilna aluminijasta folija za to¬
plotno zaščito krila in trupa

(100 x 120 mm),

- tanke elastike,

- počasi goreča vžigalna vrvica,

- papirnati trakovi (25 x 300 mm),

- raketni motorji 5 Ns (0 13,5 ali
1 8 mm) s traserjem dolžine 2-4 s;

Orodje in pribor

- modelarski nož ali skalpel,

- modelarski oblič (model »David«),

- vodobrusni papir različnih zrnatosti,

- lepilni trak,

- mehak svinčnik in ravnilo

- acetonsko lepilo ali specialno lepilo
za modelarstvo (npr. UHU- hart),

- brezbarvni nitrolak in nitrorazredčilo,

- smukec za osebno rabo,

- čopič,

- bucike,

- flomaster (rdeč),

- fluorescentna barva

Navodila za lepljenje

Za lepljenje delov raketoplana navad¬
no uporabljamo acetonsko celulozno le¬
pilo. Stiki bodo trdnejši, če lepilo na lepil¬
ne površine nanesemo v tanki plasti in ga
pustimo, da se posuši. Nato nanos rahlo
prebrusimo in znova premažemo z lepi¬
lom. Stik sestavimo in utrdimo z bucikami.
Pri bočnem lepljenju postopek ponovimo
dvakrat, pri čelnem pa trikrat ali večkrat.
Balsa je namreč tako porozno gradivo, da
moramo lepilo nanjo nanašati toliko
časa, dokler ga ne neha vpijati. Preden
lahko nadaljujemo z delom, se mora le¬
pilo sušiti nekaj ur.

Včasih smo lahko v prodajalnah kupili
že pripravljeno acetonsko lepilo (Model).
Ker ga ni več v prodaji, ga naredimo sami
ali pa namesto njega uporabimo special¬
no modelarsko lepilo UHU-hart. Lepilo je
gostejše, zato prej omenjeni postopek ni
potreben oziroma zadostujeta že en ali
največ dva nanosa lepila.

Acetonsko celulozno lepilo spada med
hitro sušeča se lepila na podlagi nitratne
celuloze. Gre pravzaprav za celuloid, raz¬
topljen v acetonu. Topilo izredno hitro
izhlapeva, na stiku pa ostane tanek film.
Ker je tako lepilo zelo preprosto za izde¬
lavo, ga lahko pripravimo sami. Hitrost
sušenja zmanjšamo tako, da v lepilo ka¬
nemo nekaj kapljic amilacetata ali pa del
acetona nadomestimo z nitrorazredčilom.

Izdelava krila

Pred začetkom izdelave krila pazljivo pre¬
gledamo gradivo. Če je plošča balse po
širini rahlo ukrivljena, naj bo vboklina na
spodnji strani krila. Ukrivljenost spodnje
strani krila je celo zaželena, saj ima model
s takim profilom krila med jadranjem boljše
letalne lastnosti od tistega s popolnoma
ravno spodnjo stranjo (risba 1).

Risba 1. Tako izkoristimo blago ukrivljenost
balsove plošče

Šablonsko desko, na kateri sestavljamo
dele pred lepljenjem, moramo obvezno
prekriti s plastično folijo, da preprečimo
sprijemanje s podlago. Površina šablon¬
ske deske mora biti povsem gladka, da
med obdelovanjem ne poškodujemo
spodnje ploskve krila. Desko zato lahko
prekrijemo tudi s tanjšim kartonom. Na
izbran kos balse iz načrta najprej pre¬
rišemo tloris krila. Izkoristimo cel kos bal¬
se, saj se del dolžine zgubi pri brušenju
lomov na sredini krila in na krivinah
(uškah). Na oba konca krila prilepimo
ojačitve iz gradiva, ki je ostalo pri obrezo¬
vanju krila (risba 2). Lepilo se mora dobro
posušiti.

Risba 2. Lepljenje ojačitev na koncih krila

Krilo naj ima polsimetričen profil z rahlo
dvignjenim vpadnim robom. Profil je enak
po celi dolžini krila (z izjemo desne krivine
- uške - ki je uvita) in se tanjša glede na
globino krila. To je na sredini debelo 5, na
stiku centroplana in krivine (uške) 4,5 in
na koncih krivin (ušk) 4 mm. Največja
debelina profila je na prvi tretjini globine
krila (risba 3).

Risba 3. Profil na sredini krila s točkami, ki
so pomembne pri izdelavi krila

-maks. debelina

TIM 1 • september 1993 • 5

MODELARSTVO

Na zgornji strani za krilo predvidenega
kosa balse z mehkim svinčnikom na¬
rišemo črte, ki označujejo sredino krila,
krivine (uške) in linijo največje debeline
profila. Zgladimo spodnjo stran in s spod¬
nje strani navzgor za 1 mm zaoblimo
vpadni rob krila. Nato naredimo desno
(uvito) krivino, ki jo najprej obdelamo na
spodnji strani. Izhodni rob je na koncu
krivine dvignjen za 3 mm. Krivino
tanjšamo proti koncu tako, da jo obdelu¬
jemo diagonalno od izhodnega roba pri
stiku centroplana s krivino proti koncu
vpadnega roba (glej prekinjeno črto na
risbi 41). Levo krivino naredimo na enak
način kot centroplan.

Risba 4. Mere za izdelavo uvite desne krivine

Zgornjo stran krila moramo obdelovati
zelo pazljivo. Če nismo vešči dela z mo¬
delarskim obličem, je bolje, da odvzema¬
mo odvečno gradivo z brušenjem. Vodo-
brusni papir nalepimo na kladico lesa in
brusimo krilo do ustrezne oblike. S tem se
izognemo možnosti, da z obličem zaradi
nepazljivosti odrežemo prevelik kos gra¬
diva in tako deformiramo profil.

Za linijo, ki označuje največjo debelino
profila, odvzemamo gradivo na en ali
drug način toliko časa, da dobimo izhodni
rob debeline 1 mm. Brusimo samo do
razdalje 10 mm od linije največje debeli¬
ne. Tudi v smeri proti vpadnemu robu
odvzemamo gradivo na podoben način.
Obdelovati začnemo na oddaljenosti
10 mm od linije največje debeline in na¬
daljujemo v blagem loku navzdol tako, da
ostane vpadni rob debel 2 mm. Vse ne-
ravnine in grobe prehode odpravimo z
brušenjem, vpadni rob zaoblimo in celo
krilo zgladimo s finim vodobrusnim papir¬
jem (št. 400).

Sedaj je na vrsti rezanje. Krilo najprej
prerežemo na sredini. Med seboj primer¬
jamo obe polovici in ju toliko časa popra¬
vljamo, da sta obrisa povsem enaka (risba
5). Nato odrežemo še obe krivini. Spet pri¬
merjamo in popravljamo oba dela centro¬
plana in obe krivini (desna jeseveda uvita).
Stiki vseh delov morajo biti med seboj
vzporedni in pravokotni na namišljeno

vzdolžno letvico. Stične ploskve obdelamo
tako, da ustrezajo zahtevanim kotom lo¬
mov krila in da se pravilno prilegajo.

Sestavljanje delov krila

Krilo ima dvojni lom, zato ga najlaže
sestavljamo na šablonski deski (risba 6).
Nagibe krivin in lom centroplana dobimo
s podlaganjem letvic ustreznih dimenzij na
predvidena mesta (risbi 6 A in 6 B). Letvice
nalepimo na konca dovolj široke šablon¬
ske deske. Mere so na risbah 6 A in 6 B.

Risba 5. Slabo in dobro zbrušen stik na
lomih krila

goditi zgornji krivulji profila. Ko jo vstavi¬
mo v utor, mora biti v njem popolnoma
skrita. Na sprednjem delu (pred vpadnim
robom) žico ukrivimo, da lahko krilo z
elastikami pritrdimo na trup. Presežek žice
odščipnemo in ostri del popilimo (risba 7).

Utor naredimo tako, da na vsako stran
stika centroplana odmerimo na vpadnem
robu po 5,5 in na izhodnem po 4 mm ter
narišemo obe črti. Po črtah vrežemo utor s

Risba 6 A. Spajanje krivine in centroplana Risba 6 B. Spajanje obeh polovic krila
na šablonski deski (centroplana) na šablonski deski


Risba 7. Oblika vzmeti determalizatorja

to na šablonski deski nekaj dni pri sobni
temperaturi, da topilo povsem izhlapi in
se strjevanje lepila konča. Tako popustijo
medsebojne napetosti, s tem pa se izo¬
gnemo večjim deformacijam krila.

Izdelava in vstavljanje vzmeti

Za izdelavo vzmeti determalizatorja je
najprimernejša 0,8 mm debela jeklena
žica, ki jo zvijemo v obliko, prikazano na
risbi 8. Kolikor je mogoče, se mora prila¬

pomočjo iglaste pilice. Utor naj bo nekoli¬
ko globlji od debeline žice oziroma globok
1 mm. Vanj najprej nekajkrat nanesemo
acetonsko lepilo, da se dobro vpije v les in
napol osuši, nato pa še vzmet, ki jo pritrdi¬
mo z navzkriž zabodenimi bucikami. Lepi¬
lo nanašamo v daljših presledkih, da pov¬
sem zapolni odprtine. Z UHU-hartom
končamo delo precej hitreje, še boljše pa
je epoksidno lepilo, ki izvrstno zapolni tudi
večje odprtine. Lepimo lahko celo s cia-
noakrilatnim lepilom večje viskoznosti.

6 • TIM 1 • september 1993

MODELARSTVO

Presežek osušenega lepila zbrusimo, da je
površina popolnoma gladka.

Sklepna obdelava krila

Krilo utrdimo in zaščitimo pred vlago z
lakiranjem. Navadno uporabljamo brez¬
barven (ali pa tudi rdeč) nitrolak, ki ga
razredčimo v razmerju 1 : 5. Prvi premaz
nanesemo tolikokrat, dokler balsa vpija
lak. Nanašamo ga na neosušeno
površino. Ko les laka ne vpija več, pustimo
krilo, da se osuši. Pri tem naj bo pritrjeno
na šablonsko desko. Nato ga zbrusimo s
srednje grobim vodobrusnim papirjem
(št. 280-360) in še enkrat lakiramo. Vsak
naslednji premaz brusimo šele potem, ko
je popolnoma suh. Za naslednja brušenja
uporabimo finejši vodobrusni papir
(št. 400-600). Lakiramo vsaj trikrat ali šti¬
rikrat. Povsem gladko površino dobimo,
če jo obdelamo s smukcem. Lakirano ne¬
osušeno površino posujemo s smukcem
za osebno uporabo ali pa ga vmešamo v
manjšo količino razredčenega nitrolaka
(t.i. modelarski kit) in s tem premažemo
krilo. Osušen premaz brusimo s finim vo¬
dobrusnim papirjem (št. 600). Postopek
ponavljamo, dokler ne dobimo površine z
želeno gladkostjo. Vodno lahko brusimo
le kovine, umetne mase ter zaščitne bar¬
vne premaze na takih površinah, les in
podobna gradiva pa brusimo z vodobru¬
snim papirjem le na suho, zato površine
nikakor ne smemo vlažiti.

Ker je model majhen, je zelo pomembna
njegova vidljivost med letom in po pristan¬
ku. Model leti zelo visoko in se že v slabem
vetru hitro oddaljuje od lansirnega mesta,
zato lahko zaradi boljše vidljivosti krivine
obarvamo z dobro vidno __ (oranžno ali
rdečo) fluorescentno barvo. Se bolje se ob¬
nesejo fluorescentni flomastri; z njimi lah¬
ko pobarvamo kar celo krilo.

Toplotna zaščita

Z nitrolakom prelakirana balsa je hitro
vnetljiva, dobro gori in se pri povišani
temperaturi rada deformira, zato mora¬
mo vse dele raketoplana, ki so izpostavlje¬
ni vročemu izpuhu motorja, zavarovati. Ti
mesti sta sredina krila in spodnji del trupa,
kjer privežemo vžigalno vrvico determali-
zaforja. Poškodbe najlaže preprečimo ta¬
ko, da ju oblepimo s tanko, najbolje sa¬
molepilno aluminijasto folijo.

Izdelava trupa

Trup povezuje vse dele raketoplana v
celoto, zato mora biti dovolj trden, da
lahko prenese velike obremenitve, ki se
pojavijo pri reglaži in med vzpenjanjem
na stopnji delovanja raketnega motorja.
Trup brez baldahina je dolg 470, visok 1 2
in širok 8 mm (od sprednjega konca do
oddaljenosti 20 mm od izhodnega roba
krila-od tam naprej pa se oža do preseka
8x6 mm tik pred vpadnim robom hori¬
zontalnega stabilizatorja).

Preden začnemo z oblikovanjem trupa,
prilepimo še baldahin. Stik bo močnejši,
če trup odrežemo poševno navzdol (risba
8). Baldahin oblikujemo tako kot je prika¬
zano v načrtu. Na zgornji strani ga
stanjšamo na 5 mm, sprednji del zaobli¬
mo, zadaj pa ga zbrusimo v oster iztek.
Baldahin naredimo natančno po merah.
Najpomembnejša je višina, ki znaša
20 mm (merjeno od zgornjega dela trupa
do osi nosilca motorja); od načrta sme
odstopati največ za 0,5 mm. Pri takem
načinu merjenja se lastnosti vzpenjanja
raketoplana ne spremenijo, če je premer
nosilca motorja večji ali manjši (pri
manjšem premeru cevi je baldahin višji in
nasprotno) - seveda ob domnevi, da je
srednja potisna sila enega in drugega
motorja približno enaka.

Glavo naredimo iz trde balse ali pluto-
vine. V cev nosilca mora segati vsaj
10 mm. Obdelamo jo tako kot vse glave
za raketne modele. Cev navijemo in zle¬
pimo iz najmanj treh plasti papirja na
kalupu s premerom 15 mm. Biti mora
trdnejša od običajnih trupov za rakete.
Narejen nosilec nato natančno prilepimo
na zgornjo stran baldahina.

Nekaj dni po lepljenju, obvezno pa
pred vsakim Startom preverimo, če je no¬
silec v pravilnem položaju in pod ustrez¬
nim kotom, saj lepilo zaradi krčenja med
sušenjem utegne na trupu povzročiti de¬
formacije.

Svinčeno obtežilo prilepimo v utor, ki ga
izrežemo na trupu in aerodinamično ob¬
delamo. Na dobro izdelanem raketopla¬
nu dodajanje obtežila na sprednjem delu
skoraj ni potrebno, ker naj bi bile vse
mase pred in za težiščem v ravnovesju.

Profiliranje trupa

Z ustreznim profiliranjem trupa po vsej
dolžini dosežemo na najbolj obremenje¬
nih mestih največjo možno trdnost. Profil
je na sprednji polovici trupa (meja je
20 mm za izhodnim robom krila) še naj¬
bolj podoben zaprti veliki črki »U«, na
sredini med krilom in horizontalnim stabi¬
lizatorjem je eliptičen, neposredno pred
horizontalnim stabilizatorjem pa je podo¬
ben enakokrakemu trikotniku z zaobljeni¬
mi oglišči (risba 9). Krilo se mora tesno

prilegati k trupu, zato na profiliranem
trupu naredimo nosilno podlago za krilo.
Del trupa, na katerega prilepimo nosilec
krila, obdelamo tako, da se prilega spod¬
njemu delu oziroma lomu krila. Podlago
na sredini prerežemo, zalepimo na trup in
nato obrusimo na širino 18 mm (risba
10). Obliko odrezka za horizontalni stabi¬
lizator prerišemo na zadnji del obdelane¬
ga trupa ter izrežemo ali odbrusimo tako,
da se lepo prilega zgornji strani obdela¬
nega stabilizatorja. Pri tem pazimo na
vpadni kot in nagib horizontalnega stabi¬
lizatorja (risba 11).

Risba 11. Mesto za horizontalni stabilizator
na zadnjem delu trupa

Izdelava horizontalnega in
vertikalnega stabilizatorja

Horizontalni stabilizator, ki ga izrežemo
iz 1,5 mm debele balse, ima polsime-
tričen profil z 0,5 mm dvignjenim vpad¬
nim robom. Najprej zgladimo spodnjo
stran stabilizatorja, sprednji rob zaoblimo
navzgor ter nazadnje obdelamo še zgor¬
njo stran. Profil stabilizatorja naj bo čim
bolj podoben profilu v načrtu. Tudi verti¬
kalni stabilizator izrežemo iz 1,5 mm de¬
bele balse. Od korena, kjer je debel
1,5 mm, ga stanjšamo na 1 mm in nato
simetrično profiliramo.

Konstrukcijski vpadni kot horizontalne¬
ga stabilizatorja znaša okoli -2°. Kot pre¬
verimo tako, da na spodnjo stran zaleplje¬
nega horizontalnega stabilizatorja posta-

TIM 1 • september 1993 • 7

MODELARSTVO

vimo ravnilo (ob vertikalni stabilizator), pri
čemer naj bi razlika med vpadnim robom
krila in podaljšano linijo ob ravnilu
znašala okoli 10 mm.

Horizontalni stabilizator mora biti na¬
gnjen, da model med jadranjem kroži v
desnih zavojih. Če gledamo od zadaj v
smeri leta, je desni konec horizontalnega
stabilizatorja dvignjen za 10 mm glede na
vodoravnico ob spodnjem delu trupa ozi¬
roma je levi konec za prav toliko spuščen
(risba 12).

Trup s prilepljenim baldahinom in sta¬
bilizatorjema prelakiramo enako kot krilo.
Obdelava s smukcem ni nujno potrebna.
S fluorescentno barvo (v pršilki) lahko po¬
barvamo samo sprednji del trupa, bar¬
vanju za težiščem pa se izogibamo, da je
model čim lažji. Na mestu, kjer je okoli
trupa ovita elastika za pritrjevanje krila,
nalepimo dvojno aluminijasto folijo za
zaščito balse pred tlečo vžigalno vrvico.

Risba 12. Nagib horizontalnega stabilizator¬
ja glede na krilo

Vodila

Eno vodilo prilepimo z leve strani na
baldahin, drugo pa v najvišji točki profila
krila na enaki razdalji od vzdolžne osi
(simetrale) modela kot vodilo na.baldahi¬
nu. Vodili naredimo iz 0,4 mm debele
aluminijaste pločevine. Premer vodila mo¬
ra biti nekoliko večji od premera lansirne
palice, njegova dolžina pa naj bo od 6 do
8 mm. Če model izstreljujemo iz poseb¬
nega viličastega lanserja, vodila niso po¬
trebna.

Sestavljanje raketoplana

Krilo postavimo na nosilno podlago.
Najprej z lepilnim trakom pritrdimo vzmet
na trup za zadnjim robom krila, nato pa
pred vpadnim robom prek kljukic na
vzmeti in okoli trupa napnemo še tanko
elastiko. Model je tako pripravljen za pos¬
kusne lete oziroma reglažo.

(Nadaljevanje prihodnjič)

Egon Engelsberger

Potniška ladja
Nieuw Amsterdam

Novi Amsterdam (v nizozemskem jeziku
Nieuvv Amsterdam) je čezoceanski pot¬
niški parnik, ki je včasih vozil na progi med
Amsterdamom in NewYorkom. V pretek¬
losti, ko je imel ladijski promet večji po¬
men kot danes, je ladja slovela po svoji
udobnosti in hitrosti, ki je bila tedaj značil¬
na za nizozemske ladje. Njeni lastniki,
družba »Holland America Line« iz Rotter¬
dama, so jo pogosto uporabljali za križar¬
jenja po Karibskem morju in Nizozemskih
Antilih. Ladja je dolga 231 m, široka 27 m
in ima 9,45 m ugreza. Največja višina
(skupaj z jambori) znaša 40 m, kar 14 m
- toliko kot štirinadstropna hiša - pa me¬
rijo njeni dimniki. Dva ladijska vijaka sta
jo poganjala s hitrostjo 37 km/h.

Maketa te ladje je narejena v merilu
1 : 400, tako da je dolga 55 cm. Nareje¬
na je iz papirja, ki spada med cenejša
gradiva. Izdelava makete je srednje zah¬
tevna, zato je treba imeti nekaj izkušenj.
Seveda to ne pomeni, da se je ne smejo
lotiti tudi začetniki; v najslabšem primeru,
če gre gradnja slabo in popustijo živci, vse
skupaj zmečkafno iiv'Vržemo v peč.
Stroškov z ladjico pač ni - če odštejemo
slab občutek, da smo nespretni ali da
imamo predebele prste.

Med tiste, ki bodo ladjico uspešno se¬
stavili, jo fotografirali in barvno ali črno-
belo sliko poslali v uredništvo revije TIM,
bomo razdelili tri lepe knjižne nagrade.
Izbrali bomo tiste slike, ki bodo najlepše
prikazovale maketo in vanjo vključevale
čimveč domišljije.

Fotografija bo imela vsekakor več duše,
če boste ladjico postavili v njeno »pravo
okolje« - v ustje amsterdamskega prista¬
nišča, ko se ravno vrača s 4000 km dolge
poti, ali ko pluje iz pristanišča in na ob¬
zorju zapušča znameniti obris mesta New
York.

Orodje in pribor

Za izdelavo makete potrebujemo zelo
malo orodja: škarjice, oster grafični

nožek, lepilo UHU, dve ravnili in vodene
barvice. Večino delov razrežemo s škarji¬
cami, za manjše dele in notranje izreze pa
uporabimo nožek. Pri upogibanju dolgih
ravnih ploskev si pomagamo z dvema
ravniloma, druge ploskve pa lahko zapo¬
gnemo kar s prsti.

Navodila za izdelavo

Timova priloga je na žalost pretanka in
premehka, da bi lahko uporabili njen pa¬
pir kar tak kot je. Zato je najbolje načrt
prefotokopirati in ga prilepiti na trši papir
(star koledar ali tanek šeleshamer). Seve¬
da pa papir ne sme biti predebel, saj bodo
vtem primeru nastopile težave pri prepo-
gibanju.

Gradnja poteka po vrstnem redu, ki ga
določajo številke na posameznih elemen¬
tih. Za lažje razumevanje so priložene
skice od 1 do 8, na katerih je narisan ves
postopek gradnje, nekaj detajlov pa raz¬
lagajo še fotografije.

1 - prekinjena črta pomeni prepogib
navzdol (najlaže in najbolj natančno pre¬
pognemo papir, če prej po črti narahlo
zarežemo z nožkom),

2 - prekinjena črta s križci označuje pre¬
pogib navzgor,

3 - polna črta označuje rez (z njo so
označene zunanje meje delov ter notranji
izrezi ali zarezi),

4 - črta-pika označuje površine, na katere
nekaj nalepimo (tako so označena mesta,
kjer stojijo različne kvadraste oblike),
-velike številke pomenijo dele,

- male številke pomenijo, kateri del prile¬
pimo na označeno mesto (če sta na ka¬
kem delu velika in mala številka, to pome¬
ni, da robova zlepimo skupaj).

Gradnja

Najprej izrežemo ladijski kljun (1), na
katerem sta tudi sprednja dela obeh ladij¬
skih bokov. Zapognemo ju po prekinjenih
črtah, da dobimo ravno ladijsko dno (ma¬
keta ladjice je namreč narejena samo do
vodne črte). Trakova pod vodno črto za¬
pognemo. Nanju bomo kasneje nalepili
podlogo kljuna. Na obeh straneh navzgor
zapognemo površino rešilnih čolnov in
navzdol še ograjico nad čolni. Seveda ne
smemo pozabiti ograjice na sprednji stra¬
ni krova z rešilnimi čolni.

Ograjice na sprednjem krovu (2) zapo¬
gnemo navzgor. Zadnji del zapognemo
po dveh črtah: po prvi navzgor, po drugi
pa navzdol, da dobimo stopnico. Krov
prilepimo najprej na zadnjem delu. Prile¬
pimo tudi ograjice, pri tam pa pazimo, da
se zunanji in notranji del dobro prilegata.
Prav te ograjice namreč dajo ladji pravilno
obliko kljuna in če smo pri delu pazljivi,
se obe strani kljuna tesno prilegata. Zle¬
pimo ju s pomočjo ploskvice na desni
sprednji strani kljuna. Na zadnji del krova
prilepimo še dve ploskvi, ki z obeh strani
utrdita stopničast nosilec drugega krova.

8 • TIM 1 • september 1993

Krov (2) na zadnjem delu ojačimo z delom
(2a), ki ga nalepimo, kot kaže točkasta
črta.

Drugi krov (3) ima na sprednji strani
ograjico, ki jo zapognemo navzgor. Z
obeh strani navzgor zapognemo dve plo¬
skvi, ki krov povezujeta z bočnicama. Za¬
pognemo še zadnji dve prekinjeni črti, in
sicer obe navzgor. S tem dobimo vbočen
prostor. Zadnji del ojačimo tako, da nanj
nalepimo del (3c), na sprednji del pa s
spodnje strani del (3a). Del (3b) nalepimo

zgoraj na za to označeno mesto. Pri le¬
pljenju drugega krova moramo biti pazlji¬
vi in se dobro prepričati, da jo bomo
zalepili pravilno. Krov zlepimo najprej na
strani ograjice. Zadnji del, ki je dvakrat
zapognjen in vbočen, sega v notranjost
ladje samo do polovice - do kratke črtice
na obeh straneh drugega krova (3).

Del (4) je notranja ograjica na kljunu.
Zapognemo jo po sredini in nalepimo na
notranjo stran ograje. Ladjico utrdimo s
prekatom (5). Zapognemo ga po preki¬

njenih črtah in vlepimo. Na spodnji del, ki
je označen s številko 24, bo kasneje pri¬
lepljeno ladijsko dno. Podoben prekat (6)
nalepimo tudi na zadnjo stran prvega
dela ladje, tako da deli, označeni s števil¬
ko 10, molijo ven. Z njimi bomo sestavili
sprednji in zadnji del ladje.

Pred drugi krov prilepimo čelno stran
prve kabine (7). Z robom jo prilepimo na
del (2), s strani pa jo upognemo in prile¬
pimo na bočnice. Del (8) je čelna stran
druge kabine, v kateri je ladijska restavra-

TIM 1 • september 1993 • 9

MODELARSTVO

MODELARSTVO

cija. Upognemo jo in prilepimo na drugi
krov. S strani jo zalepimo na ploskvice, ki
segajo čez rob bočnice. Nanjo prilepimo
dno tretjega krova (9), ki smo mu prej na
čelu in straneh navzgor zakrivili ograjice,
's spodnje strani pa prilepili del (9a).

Zadnji del ladje je označen s številko
(1 0). Zapognemo ga po prekinjenih črtah.
Spodnji del, kamor bo prilepljeno dno,
zapognemo navzdol. Enako prepognemo
del, na katerem so narisani rešilni čolni,
ograjico pa prepognemo navzgor. Sedaj
vlepimo tretji krmni krov (11), na katerega
smo prej nalepili del (11 a) in ga prepo¬
gnili po prekinjenih črtah. Najprej nalepi¬
mo bočne ograjice, nato pa ploskve v
bližini rešilnih čolnov. Nato vlepimo drugi
krmni krov (12), ki se z ograjicami nasla¬
nja na bočnice, s sprednjo stranjo pa na
tretji krmni krov, nato pa na enak način še
prvi krmni krov (13). Ko se lepilo posuši,
staknemo obe strani krme in ju zlepimo.
Na zgornjo stran krme prilepimo še ogra¬
jico (14). Sredino ladje ojačimo s preka¬
tom (15).

Oba dela ladjice zlepimo. Lepilo na¬
mažemo najprej na eno stran in ga vtisne¬
mo v zadnji del. Ko se posuši, zalepimo še
drugo stran. Če zlepimo oba dela hkrati,
se lahko zgodi, da nam med sprednjim in
zadnjim delom ladje ostane vrzel, ki
močno kvari videz izdelka. Na obe strani
zgornjega krova nalepimo stranici (16) in
(17), za njima pa krov za sončenje (18).
Na njem bo stal zadnji dimnik, ki ga bomo
nalepili na njegov podstavek (18a). Del
(19) je zadnja stranica krova za sončenje.
Nalepimo jo tako, da se ograjici lepo
ujemata. Sprednji zgornji krov zalepimo
med ograjice delov (16) in (17). Najprej
nalepimo eno stran in počakamo, da se
lepilo posuši. Na krov nalepimo tudi pod¬
stavka sprednjega dimnika (20b) in zgor¬
nje kabine (20a). Nato nalepimo čelno
stran komandnega mosta (21). Na krovu
za sončenje stoji zadnja kabina (22), ki jo
nalepimo na robove podstavka (18b). Spre¬
dnja kabina (23) je nalepljena na sprednjo
zgornjo palubo na podstavek (20a).

S spodnje strani sprednjega dela nale¬
pimo sprednji del ladijskega dna (24), v
katerega smo prej za lažje delo izrezali
okroglo odprtino. Najprej zalepimo zad¬
nji del dna, ki se ujema s prekatom (5).
Dno previdno lepimo proti sprednjemu
delu ladje, pri tem pa pazimo, da se
robovi dobro ujemajo. Enako zlepimo
zadnji del ladijskega dna (25).

Na krov komandnega mostu (26) prile¬
pimo komandno kabino (27), čelno stran
komandne kabine (28) in strop komandne
kabine (29). Dimnika (30) in (31) enako¬
merno ukrivimo, na njun vrh pa nalepimo
dela (30b) in (31 b). Nato ju nalepimo na
njuna podstavka (30a) in (3la). Ob zad¬
njem dimniku stojita še vetrovnika (32). V
nosilca jamborov (33) in (34) vrežemo
trikotno odprtino, skozi katero potisnemo
jambora (35) in (36). Jambora zvijemo v
trikotno obliko, ob njuni strani pa nalepi¬
mo jamborne prečke (37).

Ladjico označujejo različne zastavice.
Del (38) je nizozemska pomorska, del (39)
pa nizozemska državna zastava. Na ladij¬
ski krmi vihra zastava ladijske družbe, v
katero je vpisana kratica ladje Nieuw Am¬
sterdam (40).

Manjkajo še ladijske vrvi in antena. Z
vrhnjega dela jambora se proti koncu
vsake jamborne prečke spušča vrv, ki
utrjuje jamborno prečko. Od kljuna do
sprednjega jambora je napeta enojna vrv,
med jamboroma pa tečeta dve vrvici, ki
ponazarjata dolgovalovno anteno. Ta ima
na sprednjem delu dva odcepa, ki sta
speljana v komandno kabino. Z zadnjega
jambora sta speljani dve vrvici, ki se na
obeh straneh krova zaključita z bazenom.

Barvanje makete

Videz izdelka je v veliki meri odvisen od
barvanja. Če maketo pobarvamo površ¬
no in nedomiselno, nam natančna izdela¬
va prav nič ne koristi. Ladjo najlaže po¬
barvamo kar na listu, še preden jo ra¬
zrežemo. Če barvamo z vodenimi barvi¬
cami, pazimo, da papirja ne zmočimo
preveč. V tem primeru se zguba in močno
oteži delo.

Povsem na dnu ladje poteka po vsej
njeni dolžini rdeča vodna črta, ki na pravi
ladji označuje, do kam se sme ta pogrez¬
niti. Spodnji del ladijskih bokov je kremno
siv, vzdolž njega pa poteka rumena črta.
Okenca so bela, vanje pa - če imamo
potrpljenje - vrišemo modre odseve mor¬
ja. Zgornji del bokov je bel, le v oknih so
modre lise. Krovi so svetlo rjavi, saj so
prekriti z deskami. Na drugem krmnem
krovu je bazen, ki naj bo moder. Okrog
njega so klopi, ki jih pobarvamo zeleno.
Dimnika sta oranžna, nanju pa je vrisana
zastava ladijske družbe, ki je zeleno-belo-
-zelena. Tudi zgornji ploskvi dimnikov sta
zeleni. Jambora in njune prečke so
oranžni. Na levi strani komandnega krova

je rdeča, na desni pa zelena luč. Zgornje
ploskve rešilnih čolnov so sive, prostor
pod čolni pa je sivo-modre barve. Ploskev
ob ograjici na zgornjem krovu naj bo
oranžna.

Seznam sestavnih delov

1. Prednji del ladje sestavljata obe bočnici
in dno

2. Sprednji krov

3. Drugi krov

4. Notranja ograja kljuna

5. Prvi prekat

6. Drugi prekat

7. Čelna stran prve kabine

8. Čelna stran druge kabine

9. Sprednje dno tretjega krova

10. Krmni del ladje z bočnicama in dnom

11. Tretji krmni-krov

12. Drugi krmni krov

13. Prvi krmni krov

14. Ograjica

15. Sprednji prekat

16. Stranica
1 7. Stranica

18. Krov za sončenje

19. Zadnja stranica krova za sončenje

20. Sprednji zgornji krov

21. Čelna stran komandnega mosta

22. Zadnja kabina

23. Sprednja kabina

24. Sprednji del ladijskega dna

25. Zadnji del ladijskega dna

26. Krov komandnega mostu

27. Komandna kabina

28. Čelna stran komandne kabine

29. Strop komandne kabine

30. Sprednji dimnik

31. Zadnji dimnik

32. Vetrovnik

33. Nosilec sprednjega jambora

34. Nosilec zadnjega jambora

35. Sprednji jambor

36. Zadnji jambor

37. Jamborne prečke

38. Nizozemska pomorska zastavica

39. Nizozemska državna zastavica

40. Ladijska zastava

Sašo Avsec

Modelarski klub Kamnik prireja v soboto,

11. septembra 1993 ob 8. uri na odprtem bazenu v Kamniku

NEOSTIKOV MODELARSKI ŽUR

oziroma tekmovanje z modeli čolnov kategorij MČ-1, MČ-2, MČ-3 ter jadrnicami

razreda P in G

Tekmovanje je odprto in se ga lahko udeležijo vsi, ki so mlajši od 18 let.

Udeleženci plačajo organizatorju pred začetkom tekmovanja startnino, ki za
posamezno kategorijo znaša 300 SIT.

Prvouvrščeni bodo prejeli priznanja in medalje, za vse udeležence pa bo
organizator pripravil majice z znakom tekmovanja.

Podrobnejše informacije lahko dobite pri organizatorju tekmovanja na naslovu:

Modelarski klub Kamnik

c. o. Roman Ložar, Medvedova 12, Kamnik, tel.: 061/831-694

Na tekmovanju bodo sodniki-pripravniki opravljali tudi praktični del izpitov za
sodnike kategorij MČ in jadrnic.

TIM 1 • september 1993 • 11

MODELARSTVO

Nacionalni

modelarski

pravilnik

V zadnji številki lanskega letnika revije
TIM smo pisali o tekmovalnih pravilih za
brodarske modele s pogonom na veter,
tokratni prispevek pa objavljamo kot do¬
polnilo in pojasnilo k temu pravilniku.

Izmere za jadra in glavni sestavni
deli jadrnice

A - dolžina glavnega jadra in sprednja
dolžina floka ali prečke
B - širina glavnega jadra in širina floka ali
prečke

C - dolžina zadnjega dela glavnega jadra
in floka ali prečke

b - širina osnovnice priveznega trikotnika
h - višina lokov na glavnem jadru in floku
ali prečki

HI - višina ušesca za pritrditev zatege
floka ali prečke nad palubo
H2 - višina priveznega trikotnika glavne¬
ga jadra nad palubo
L1 - razdalja med prednjim robom jam¬
bora in nosilcem zatege floka
La - celotna dolžina modela
WL - dolžina vodne linije

St - debelina jambora

SL - lege letvic na glavnem jadru in floku

ali prečki

1 - trup

2 - kobilica

3 - paluba

4 - premec

5 - krma (krmno ogledalo

6 - bok trupa

7 - dno trupa

8 - krmilo

9 - linija gredlja

10 - obtežilo, balast

11 - jambor

12 - bum glavnega jadra

13 - bum floka ali prečke

14 - glavno jadro

15 - flok ali prečka

16 - sprednja napona (sprednja nape¬
njalna vrvica)

17-zadnja napona (zadnja napenjalna
vrvica)

18 - bočni priponi (bočni napenjalni vrvici)

19 - nosilec prednje napone

20 - nosilec prednje napone na jamboru

21 - nosilec zadnje napone na palubi

22 - nosilec zadnje napone na jamboru

23 - nosilca bočnih pripon na palubi

24 - nosilca bočnih pripon na jamboru

25 - nosilec floka ali prečke na palubi

26 - nosilec zatege floka ali prečke

27 -zatega floka ali prečke

28 - ušesce za pritrditev priveznega trikot¬
nika glavnega jadra na vrhu jambora

29 - ušesci za pritrditev priveznih trikotni¬
kov glavnega jadra ob jamboru in na
koncu burna (ušesce na koncu burna je
obenem tudi točka za merjenje površine
glavnega jadra)

30 - točka za merjenje površine glavnega
jadra ob jamboru nad palubo

31 - točka za merjenje površine glavnega
jadra na vrhu jambora

32 - ušesci za pritrditev floka ali prečke
na bum

33, 34, 35 - točke za merjenje površine
floka ali prečke

36 - nosilca za vang na jamboru in bumu
glavnega jadra

37 - napenjalec

38-vrvica za zategovanje ali popuščanje
glavnega jadra (Škota)

39 - vrvica za zategovanje ali popuščanje
floka ali prečke (škotina)

40 - rebro

41 - nosilca vrvice za zategovanje in po¬
puščanje glavnega jadra na bumu in na
palubi

42 - nosilca vrvice za zategovanje in po¬
puščanje floka ali prečke na bumu floka
in na palubi

V razredih P in G se meri samo dejanska
površina jader po formuli Ax B/2. Lokov
na jadrih ne merimo. Loki na jadrih v
razredu G ne smejo biti višji od 26 mm, v
razredu P pa višina lokov ni predpisana,
zato lahko s premišljeno oblikovanimi ja¬
dri bistveno vplivamo na hitrost modela v
tem tekmovalnem razredu.

12 • TIM 1 • september 1993

...MAKETARSTVO

Še o različnih
velikostih

V uvodnem članku o mali železnici, ob¬
javljenem v dvojni številki lanskega letnika
naše revije, smo napisali, da je na razpo¬
lago šest različnih sistemov (velikosti) ozi¬
roma da lahko izbiramo med v šestih
različnih merilih pomanjšanimi modeli
prave železnice.

Statistika kaže, da prek 90 % prodaje
po svetu odpade na sistem HO, okoli 7 %
na N, vse ostale velikosti pa so v okviru
preostalih treh odstotkov. Ker sem veli¬
kost HO izbral za maketo, katere grad¬
njo bomo postopoma opisovali v pri¬
hodnjih nadaljevanjih, bi rad vtem član¬
ku ljubiteljem male železnice prikazal
značilnosti, prednosti in slabe strani
vseh ostalih velikosti.

Velikost 0 (1 : 45) in 1 (1 : 32)

Kot nam pokažejo merila pomanjšanja,
so to zelo veliki in težki modeli (velika
parna lokomotiva s tenderjem je dolga
kar 60 cm). Odlikujejo se predvsem po
tistih podrobnostih, ki jih pri manjših mo¬
delih ni mogoče narediti. Seveda ne sme¬
mo pozabiti omeniti, da stane serijsko
narejen model v tej velikosti okoli osem¬
krat toliko kot enak HO model. V svetu je
le malo tovarn, ki izdelujejo modele serij¬
sko oziroma v večjem številu. Veliko več je
manjših proizvajalcev, ki napol ročno iz¬
delajo manjše število kosov, zaradi česar
so cene teh tudi do trikrat višje od serijskih
modelov. Vprašanje cene pa ni glavna
ovira za večjo priljubljenost te velikosti:
največ težav je s prostorom. S skice lahko
vidimo, da za maketo v velikosti 1 potre¬
bujemo 5,5 X 1 1 m prostora, za enako
opremljeno HO maketo pa »samo«
2x4 m. Ljubitelji te velikosti progo na¬
vadno postavijo kar na vrtu oziroma ob
steni hiše, ki ponuja vsaj malo zaščite pred
vremenskimi vplivi. Pri velikosti 0 je še ena
neprijetnost: nekateri proizvajalci delajo
modele v merilu 1 : 45, drugi pa v merilu
1 : 43,5, kar pomeni, da na isti progi ni
mogoče uporabljati vseh modelov. Na ve¬
likosti 0 in 1 v naših razmerah torej lahko
mirne duše pozabimo!

Velikost HO (1 : 87)

Ker je to daleč najbolj pogosto upora¬
bljan sistem, je ponudba v trgovinah naj¬
večja; ne samo pri izdelovalcih vozil, am¬
pak tudi pri tovarnah spremljevalne opre¬
me za gradnjo makete, kot so hiše, dre¬

vesa, avtomobilčki, človeške figure in po¬
dobno. Lokomotive so dolge do 30 cm in
še dovolj velike za izdelavo številnih po¬
drobnosti, kot so ročaji, lučke, tablice in

Primerjava nekaterih velikosti, prikazana na
prerezu lokomotive (zgoraj)

drugo. Zaradi velike konkurence so tudi
cene sprejemljive. O tej velikosti na tem
mestu ne bom več pisal, saj jo bomo
obravnavali v prihodnjih člankih. Ome¬
nimo samb še to, da boste pogosto našli
tudi oznako HOe, ki pomeni, da je mo¬
del sicer narejen v merilu 1 : 87, vendar
pa ne gre za normalnotirno, ampak za
ozkotirno progo. Modele HOe lahko
uporabimo na naši HO maketi, saj se
tudi pri pravi železnici včasih srečata
normalna in ozkotirna proga. Seveda so
lokomotiva in vagoni nekaj manjši, ven¬
dar je tako tudi pri pravi železnici. Za
tire uporabljamo kar 9 mm široke tire
velikosti N.

Primerjava potrebe po prostoru pri enako
zasnovanih maketah (spodaj)

TIM 1 • september 1993 • 13

MAKETARSTVO

Velikost TT(1  :  72 0)

Nekateri trdijo, da je sistem TT kot ne¬
kakšna »zlata sredina« najprimernejši, saj
merilo 1 : 120 po eni strani omogoča na
majhnem prostoru postavitev razmeroma
obsežne makete, po drugi strani pa mo¬
deli pri tej velikosti še vedno lahko prika¬
zujejo številne podrobnosti. Vsem tem le¬
pim besedam navkljub je ta velikost prak¬
tično brez pomena, saj z izjemo berlinske
tovarne TT-Zeuko (ki je bila prej v Vzhodni
Nemčiji) ni drugih proizvajalcev. Enako
velja tudi za vso spremljevalno opremo.

Velikost N (1 : 160)

V nasprotju s prejšnjo se je ta velikost
krepko uveljavila in je po obsegu takoj za
HO, čeprav zavzema 13-krat manjši delež.
Skoraj vsi večji proizvajalci (npr. Flei¬
schmann, Trix, ROCO, Hobbytrain in celo
naša tovarna Mehano iz Izole) imajo v
svojem programu poleg HO tudi velikost
N. Pri tovarnah Trix in ROCO je ta pro¬
gram celo zelo obsežen. Obstajajo pa tudi
tovarne, ki izdelujejo modele Izključno v
velikosti N; med njimi je na prvem mestu
Arnold. Največja prednost tega sistema je
možnost postavitve obsežne makete na
majhnem prostoru, zato je to najboljša
rešitev za gradnjo makete v stanovanju.
Kljub majhnosti (največja parna lokomo¬
tiva je skupaj s tenderjem dolga 14 cm)
pa nekatere tovarne izdelujejo že kar ne¬
verjetne podrobnosti. Za bolj »natančne¬
ga« modelarja so slaba stran tega sistema
tiri. Če hočemo zagotoviti mirno vožnjo
brez iztirjanj, mora biti tirnica visoka
2 mm. Če upoštevamo merilo 1 : 160, bi
to pomenilo, da so tirnice pri pravi progi
visoke kar 32 cm! Res na maketi tiri ne¬
kam nevsakdanje izstopajo, a za manj
občutljivega modelarja to ni kako resna
ovira. Razpoložljive kretnice imajo preve¬
lik kot odklona, zaradi česar so potem
vzporedni tiri preveč narazen, kar pa se
nekako da preboleti. Pravijo, da so tudi
sklopke med vozili - glede na velikost
modelov - prevelike; če bi bile manjše
oziroma v pravem merilu, pa ne bi zago¬
tavljale varnega sklapljanja vagonov.
Kljub naštetim »lepotnim napakam« je ve¬
likost N za modelarja, ki nima preveč
prostora, kljub vsemu najustreznejša.

Velikost Z (1 : 220)

Ta velikost pomeni glede modelov
skrajno »majhnost«, vendar pa omogoča
postavitev izredno obsežnih maket na zelo
majhnem prostoru. Za maketo, ki pri si¬
stemu HO meri 2 x4 m, je pri sistemu Z
dovolj 0,8 x 1,6 m, kar je več kot šestkrat
manj. Slaba stran sistema Z je, da so
naprodaj samo izdelki tovarne Marklin,
pa tudi ponudba spremljevalne opreme je
še skromna. Kljub temu, da je največja
parna lokomotiva dolga le 11 cm, so mo¬
deli narejeni dovolj podrobno. Njihova
cena je skoraj enaka modelom HO; mor¬

da je za 10 % nižja. Tovarna Marklin po¬
sveča tej svoji velikosti veliko reklamo in
po Evropi ustanavljajo posebne klube (t.i.
Z-Club International), ki združujejo ljubi¬
telje malih železnic tega najmanjšega si¬
stema. Izdajajo svojo revijo (Z-Club Ma¬
gazin) ter prirejajo mednarodna srečanja,
kjer izmenjujejo izkušnje in dajejo predlo¬
ge proizvajalcem spremljevalne opreme.
Posebno so zanimivi prikazi maket: nekdo
je naredil maketo v škatli za violino, drug

Maketo, narejeno v sistemu Z, je mogoče
»stlačiti« celo v škatlo za violino...

v ohišju televizorja, spet drug v kovčku in
podobno. Koliko tirov je mogoče postaviti
na manj kot treh kvadratnih metrih, kaže
slika. Pri postavljanju proge in graditvi
makete je potrebna zelo velika na¬
tančnost, zato menim, da za otroka ta
velikost za začetek ni primerna.

Tudi izdelke v sistemu N odlikujejo Podrobnosti, kot so piščalka na strehi,

številne podrobnosti, kar potrjujeta modela stiki cevi ob podvozju, razločno čitljive o
lokomotive in pulmana tovarne ROCO. znake in še kaj, je mogoče narediti samo

na velikih modelih sistema 1.

14 • TIM 1 • september 1993

MAKETARSTVO

Iz vsega napisanega lahko ugotovimo,
da za naše razmere odpadejo velikosti 0,
1, TT in Z, ostaneta pa nam HO in N. Če
nimamo na razpolago kleti ali podstrešja,
je za stanovanjsko sobo sistem N najpri¬
mernejši. Če hočemo sestavljati daljše
vlake in imeti za vožnjo dolgo progo, nam
bo sistem N spet najbolj ustrezal. Kdor pa
se misli bolj osredotočiti na postajni pro¬
met, na premikanje ter sestavljanje vla¬
kov, in kogar bolj zanimajo podrobnosti,
se bo odločil za sistem HO; tudi izbira je
mnogo večja. Za vozila sistema N smo
pred leti lahko prebrali, da se pri vožnji
slabše obnašajo kot HO. Nekatere revije
za ljubitelje male železnice so opravile
»preizkusne vožnje« in zbirale podatke na
razstavah. Pri tem so ugotovile, da sta v
tem pogledu obe velikosti skoraj enako¬
vredni. Pomembno je, da sta obe kolesi v
stalnem stiku s pozitivno in negativno tir¬
nico tudi na kritičnejših odsekih proge, kot
so kretnice in prehodi v naklone. Sčasoma
so tej zahtevi zadostili vsi proizvajalci. Kar
se tiče cen, je pri istem proizvajalcu loko¬
motiva velikosti N za 1 2-14 % cenejša od
enake v sistemu HO. Ugodnejša je razlika
pri tirih in kretnicah. Osnovni tir N ima
polovično dolžino tira HO, stane pa tretji¬
no manj. Dolžina 3 m v sistemu HO po¬
meni isto kot dolžina 1,6 m v sistemu N.
V prvem primeru rabimo 15 tirov, kar nas
stane okoli 2000 SIT, v drugem pa 16 ti¬
rov, za katere bi odšteli okoli 1400 SIT. Če
je maketa velika, lahko pri tirih precej
prihranimo. Kretnice so cenejše za okoli
25 %. Če upoštevamo še, da je za enako
obsežno maketo potrebna v sistemu N kar
3,3-krat manjša površina, bodo tudi
stroški za ploščo in ogrodje manjši.

Na skici 2,5 m dolgega kolodvora v
sistemih HO in N lahko primerjamo obseg
tirov. Pri sistemu HO je le 6 vzporednih
tirov, pri sistemu N pa 10 in njihove
dolžine so znatno večje. To se nam, ko
sestavljamo vlake, precej pozna. Hitri vlak
z lokomotivo in petimi vagoni je pri siste¬
mu HO dolg 153, pri sistemu N pa le
98 cm (za primerjavo: pri sistemu Z je ta
dolžina 70 cm). Navaden potniški vlak s
štirimi vagoni je pri sistemu HO dolg 70,
pri sistemu N pa le 40 cm. Na kolodvoru
bo tako v prvem primeru prostora le za
štiri dolge vagone, v drugem pa vsaj za
šest.

Kdor šele vstopa v svet male železnice,
se še lahko odloča med sistemoma HO in
N. Videli smo, da v svetu devet desetin
ljubiteljev male železnice uporablja sistem
HO. Potrebe po prostoru so pri tej velikosti
še v mejah normalnih možnosti, podrob¬
nosti modelov zadovoljive, delo pri grad¬
nji makete manj natančno, izbira modelov
in spremljevalne opreme zelo velika in
konkurenca močna, kar vse daje velikosti
HO nedvomne prednosti in pojasnjuje to¬
likšno razširjenost.

Vlado Zupan

UGODNOSTI IN NAGRADE ZA STARE
IN NOVE NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo
prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba
Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 61111 Ljubljana.

Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno
ceno revije, poleg tega pa še 20-% popust pri nakupu knjig in priročnikov naše
založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 15. septembra 1 993 prispele
na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: Robi Horvat, C. Cirila Ravčarja
1/B, 64270 Jesenice; Marjan Pušnik, Krakovska 10/B, 61230 Domžale; Aleš
Vežnar, Šmarje 61,66274 Šmarje.

NAROČILNICA ~~

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal
po položnici.

Ime in priimek:

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum:Podpis:

Vse morebitne spremembe rešuje sodišče v Ljubljani

ADRILAS Ljubljana, d. o. o.
Stegne 7, p. p. 59
61210 Ljubljana-Šentvid
Tel.: 061/198-308, 191-215
Fax.: 061/198-308, 575-985

Ljubljana d., o. o.

VEČNAMENSKA NAMIZNA STRUŽNICA UNIVERZAL - 3
z dodatnim priborom

• uporaba: kovine, les, plastika

• operacije: struženje, rezkanje, vrtanje, brušenje, skobljanje, žaganje, rezljanje,
ostrenje, vrezovanje navojev,

• uporabniki: pouk tehnične vzgoje, modelarstvo, domača obrt, ključavničarstvo,
precizna mehanika

GLAVNI TEHNIČNI PODATKI:

Število prestavnih stopenj

vrtilnih hitrosti vrtenja: 9

Rotacijska hitrost vrtenja: 200 do 3200 vrt./min

Vzdolžni pomik: 0,05-0,175 mm/vrt.

Korak metričnega navoja: 0,2-2,5 mm

Moč motorja:

enofazni priključek 370 W

Priključna napetost: 220 V

Zunanje mere: 670 x 370 x 285 mm

Masa (brez dodatnega pribora): 60 kg

TIM 1 • september 1993 • 15

MODELARSTVO

Papirnato letalce

Model letala, ki ga predstavljamo, je na¬
menjen za izstreljevanje s pomočjo elastike.
Izdelava je neverjetno preprosta; model
namreč lahko naredimo brez uporabe lepi¬
la, samo z zgibanjem lista papirja.

Potrebujemo list risalnega papirja (še-
leshamerja) ali polkartona formata A4, na
katerega prerišemo ali prekopiramo načrt
iz revije. Z modelarskim nožem ali s škar¬
jicami natančno izrežemo obris modela.
Paziti moramo, da zarezujemo le po pol¬
nih črtah; prekinjene namreč označujejo
samo pregibe. Naredimo jih tako, da z
modelarskim nožem na papirju naredimo
razo. Temu pravimo zarezni pregib; po¬
maga nam, da trši papir laže in lepše
preganemo.

Model oblikujemo tako, kot je prikaza¬
no v načrtu. Najprej zgibamo po črtah,
označenih s črko A, in nato v isti smeri še
po črtah z oznako B. Oba prepognjena
dela, levega in desnega, potisnemo skozi
zarezi v sredini trupa. Da se nam zgibani
papir ne bi izmuznil nazaj skozi zarezi,
manjše, temno označene zavihke zapog¬
nemo navzven - in model je končan. Po
želji ga lahko tudi pobarvamo z barvnimi
svinčniki ali flomastri.

Za izstreljevanje potrebujemo eno ali
dve tanki elastiki, ki ju povežemo med
seboj. Letalce izstrelimo tako, da najprej
zataknemo zob na spodnji strani modela
za en konec elastike. Z eno roko držimo
za vertikalni stabilizator na modelu, z dru¬
go pa prosti konec elastike, ki jo napne-
mo. Model usmerimo rahlo navzgor in ga
spustimo. Krivuljo oziroma smer leta urav¬
navamo s pomočjo krmile na horizontal¬
nem stabilizatorju. Če hočemo, da se le-

16 • TIM 1 • september 1993

RADIJSKO VODENJE

talce vzpenja bolj strmo, jih zapognemo
nekoliko navzgor in nasprotno. Paziti mo¬
ramo, da krilo ni zvito; prav tako je po¬
memben tudi vertikalni stabilizator, ki - če
ga zvijemo levo ali desno - lahko vpliva
na smer leta.

Letalce spuščamo na
travniku, da ne bi pristalo
na kakem drevesu ali strehi,
od koder ga ne bomo mogli
dobiti nazaj. Če ga na¬
tančno izdelamo in pravil¬
no nastavimo, leti zares iz¬
vrstno. Predvsem mlajši bo¬
do imeli z njim veliko vese-

Jože Čuden

Zvezni regulator
TIM CV/SMD

Samogradnja zveznih regulatorjev je za
modelarja vedno zanimiva, saj je cenejša,
poleg tega pa mu daje tudi dober
občutek, ker je nekaj naredil sam. Z malo
truda je namreč mogoče doma narediti
dobro vezje, ki je manjše in lažje od ku¬
pljenega. To je za marsikoga, ki tekmuje
in se tako bori za vsak gram in milimeter,
že dovolj dober razlog. SMD tehnika, ki
omogoča zares miniaturno gradnjo, je
danes dostopna že vsakomur, SMD se¬
stavne dele je pa mogoče kupiti tudi že pri
nas.

Za podlago sem vzel uspešno različico
regulatorja z oznako TIM CV, ga nekoliko
izpopolnil in ga priredil za gradnjo v SMD
tehniki. Kot tak je sedaj namenjen regula¬
ciji pogonskega elektromotorja v sistemih
za radijsko vodenje; veseli ga bodo tek¬
movalci z avtomobilskimi modeli, pred¬
vsem pa ladijski modelarji v razredih FSR-E.
Regulator prenese tokove prek 30 A, na¬
pajamo lahko .6-14 Ni-Cd celic, poleg
tega pa napaja tudi sprejemnik za radij¬
sko vodenje in servomehanizme iz pogon¬
ske baterije, zato ne potrebujemo poseb¬
ne baterije.

Slika 1. Regulator TIM CV-SMD med
ROBBE-jevim modelom MC 112 (na levi) in
predhodnikom, zgrajenim v klasični tehniki
(na desni strani).

Zvezni regulator krmilimo z enakim si¬
gnalom kot servomehanizem. To so pra¬
vokotni impulzi, ki se ponavljajo na 1 5 do
20 ms (1 ms = 1/1000 s), čas trajanja
impulza pa se spreminja od 1 do 2 ms, pri
čemer ustreza čas 1,5 ms nevtralni legi.

Opis vezja

Signal vodimo prek upora R2 na ope¬
racijski ojačevalnik »1«, ki ga oblikuje v
lepo pravokotno obliko in mu obenem da
j stabilno (stalno) velikost 3,5 V pp . S po¬

močjo upora R3 in kondenzatorja C3
spremenimo pravokotne impulze v eno¬
smerno napetost, katere velikost je odvi¬
sna od povelja in sicer se giblje od 0,18 V
(poln plin) do 0,35 V (stop). Drugi opera¬
cijski ojačevalnik je v vezavi generatorja
trikotne napetosti. Amplitudo le-te nasta¬
vljamo s spremenljivim uporom (trimerpo-
tenciometrom) P2, enosmerni položaj pa
s Pl. V jeziku radijskega krmiljenja to
pomeni poln odklon (plin) in sredinsko
lego. Trikotno napetost odvzemamo s
kondenzatorja C4 prek uporovnega delil-
nika R8/R9. Operacijski ojačevalnik «3«
primerja to trikotno napetost z napetostjo
na C3, ki sicer pomeni povelje. Tako do¬
bimo na izhodu pravokotne impulze, ka¬
terih razmerje signal/pavza je odvisno od
povelj. Te posredujemo prek tranzistorja
Tl močnostnim FET-om T2-T5, ki krmilijo
motor »M«. Njegova moč je neposredno
odvisna od razmerja signal/pavza. Ker
tega zvezno spreminjamo s poveljem, to
pomeni, da tako zvezno spreminjamo tudi
moč motorja.

V vezju je še nekaj elementov, ki za
samo regulacijo niso nujno potrebni, pač
pa »olajšajo življenje«. Tako sem s po¬
močjo signala iz operacijskega ojačeval¬
nika »2«, diod Dl, D2 in D3 ter konden¬
zatorjev C5 in C6 dvignil napetost za
odpiranje močnostnih FET-ov na najmanj
8 V (za primer petih Ni-Cd celic, ko je
napetost nizka). Tolikšna napetost je tudi
nujno potrebna za tranzistorje vrste BUZ
11, da dosežemo notranjo upornost 0,04
ohma. S pomočjo operacijskega ojače¬
valnika »4« sem naredil detektor polne
moči, ki je koristen pri uravnavanju na¬
prave. Ko pride povelje »polna moč«, za¬
sveti svetleča dioda D5. Vezje vsebuje tudi
stabilizator za napajanje sprejemnika in
dveh servomehanizmov. To razkošje je ko¬
ristno v modelih, kjer je pomembna vsaka
pridobitev pri teži in prostoru. Kdor ima v
tokokrogu varovalko, lahko v primeru na¬
pačnega priključevanja, kratkega stika ali
preobremenitve veliko prihrani. Dioda D4
ni samo koristna, temveč nujno potrebna.
Elektromotorji med delovanjem namreč
povzročajo sunke višje napetosti, ki lahko
uničijo pogonske FET-e. Tako diodo je
najbolje imeti neposredno na motorju, nič
pa ni narobe, če imate še eno (ta je
narisana s prekinjeno črto). Skicirano je
tudi blokiranje motorja s kondenzatorjem
C9 (100 nF). Tisti, ki ne razlikujejo dobro
med pozitivnimi in negativnimi sponkami,
lahko zaporedno s stikalom vežejo še di-

TIM1 • september 1993 • 25

jemnik. Če želite nasprotno, tj. da v takem
primeru motor stoji, potem vežite upor R1
na sponko + 5 V. Na risbi 2 je ta možnost
narisana s prekinjeno črto. Dodani upor
R13 ob izklopu regulatorja izprazni kon¬
denzator C6 in tako prepreči, da bi motor
še nekaj časa tekel. To je bila namreč
pomanjkljivost prejšnjega vezja. SMD teh¬
nika je omogočila tudi preprosto in boljše
blokiranje (C2 in C7), saj so ti elementi
zares majhni in ne pomenijo skoraj ni¬
kakršnega povečanja velikosti ali mase
napravice. Kondenzator C8 sem zmanjšal
na 100 nF, upor R14 pa sem povečal,
tako, da sem se izognil uporabi elektrolit¬
skega kondenzatorja. Varovalko sem pre¬
stavil v tokokrog motorja, saj ta regulator
uporabljam tudi v letalskem modelu (ne¬
posredni pogon s propelerjem, ki se ne
zloži). V primeru, ko zaradi preobremenit¬
ve varovalka pregori, sprejemnik še vedno
dobiva napajanje. Izgubo nadzora si pri
letečem modelu vsakdo težko privošči...

Izbira sestavnih delov

V SMD tehniki so naslednji sestavni deli:
integrirano vezje LM 224, upori, konden¬
zatorji C2, C4, C7 in C8 ter tranzistor Tl.
Ostali sestavni deli so klasični. Elektrolitski
kondenzatorji so nizkonapetostne minia¬
turne tantalove izvedenke. Diodi Dl in D3
sta germanijevi, D2 in D5 pa silicijevi
(univerzalni). Dioda D4 je »hitre« vrste,
BYF 507 ali podobna. Svetleča dioda ima
premer 1,5 mm ali manj. Varovalka je
ploščata, 30-amperska (avtomobilska),
stabilizator pa je vrste 7805 ali 78S05, če
mislite napajati več kot dva servomeha-
nizma. Kdor želi, da bi mu napajalni del
(BEC) deloval tudi še pri petih celicah, naj

vgradi nekoliko dražje vezje z oznako LT
1086-5 CT ali L 4940V5. Trimerpotencio-
metri so za pokončno montažo (raster
nožič je 5 mm), za ploščico pa potrebuje¬
mo enostransko kaširan vitroplast. Moč¬
nostni FET-i naj bodo vrste BUZ 11, Sl 10,
Sl 20, SMP 60N03 ipd. za tokove 25-
30 A, če tranzistorjev ne hladimo. Če pa
jih hladimo oziroma se zadovoljimo s to¬
kovi do 1 5 A, so dovolj dobri tudi BUZ 1 0,
BUZ 71 ipd. Integrirano vezje, stabilizator,

Gradnja

Gradimo v kombinirani SMD in klasični
tehniki. Ploščica je velika 25 x 38 mm. V
merilu 1 : 1 jo prikazuje risba 3.

Nekaj sestavnih delov je klasičnih. Pri¬
ključne sponke zanje sem oštevilčil na risbi
4, kjer je vrisan tudi položaj SMD sestavnih
delov in njihove vrednosti.

Pred začetkom gradnje se prepričajmo
o brezhibnosti ploščice,ki mora biti tudi

Risba 3. Ploščica vezja TIM CV-SMD v merilu
1  : 1

kondenzatorje in tranzistor Tl sem dobil
pri IR-Electronics na Ziherlovi 2, SMD upo¬
re in močnostne FET-e BUZ 11 sem kupil
v trgovini HTE na Roški cesti, FET-e Sl 10
ter originalne priključke za servomehani-
zem sistema FUTABA-ROBBE in AMP pri¬
ključke za baterijo pa dobite v Modelar¬
skem centru na Ciril-Metodovem trgu 14.
Za večje tokove in predvsem za leteče
izvedbe priporočam pozlačene izvedenke.

W s / / / S /7 S S " - s S' ' ' '

, \ ' s r r s r s s / s ' ' S ‘ ' S ' s s s ’  ■ ■  /s  J

Risba 4. Povečana ploščica tiskanega vezja s
spodnje strani

26 • TIM 1 • september 1993

RADIJSKO VODENJE

pospajkana. Gradnjo začnemo s klasični¬
mi sestavnimi deli. Pri SMD elementih je
prvo na vrsti integrirano vezje LM 224,
sledijo pa upori in kondenzatorji. Kable
prispajkamo tudi na spodnji strani; v ta
namen sem naredil nekoliko večje kon¬
taktne površine. Kabel za servomehani-
zem prispajkamo tako (glej risbo 4!): belo
na »V«, rdečo na + 5 V in črno na 0. Za
močnostni del vzamemo nekoliko debe¬
lejše kable s prerezom 2,5 ali celo 4 mm .
Skupaj z AMP-N ali MC-4 priključki jih
prodajajo v Modelarskem centru. Te kable
spajkamo na spodnji strani vezja, kjer so
kontaktne površine označene z 0, minus
(tj. negativni pol pogonske baterije), B (tj.
negativni priključek pogonskega motorja)
in A (ki jo vežemo na stikalo oziroma prek
njega na pozitivni pol). Pozitivna sponka
elektromotorja je prek 30-A avtomobilske
ploščate varovalke priključena naravnost
na pozitivni priključek pogonske baterije.
Po pazljivem pregledu pod lupo je vezje
zrelo za preizkus.

Uravnava

Za uravnavo in preizkus potrebujemo
preizkuševalnik servomehanizmov ali pa
delujoč RV-sistem. Namesto pogonskega
elektromotorja priključimo 15-60-W avto¬
mobilsko žarnico. Vključimo vezje in daj¬
mo povelje za minimalni plin. Lotimo se
drsnika trimerpotenciometra Pl in opa¬
zujmo žarnico. Le-ta zasveti in - odvisno

od položaja drsnika - sveti bolj ali manj
močno. Poiščimo tak položaj, da žarnica
ravno ugasne. Sedaj dajmo povelje za
polno moč. Tik preden dosežemo skrajno
lego povelja, bi morala žarnica svetiti s
polno močjo,/zasvetiti pa bi morala tudi
svetleča dioda. Če ni tako, to popravimo
z obračanjem drsnika trimerpotenciome¬
tra P2, pri čemer nam za indikacijo služi
svetleča dioda D6. Tako je vezje uravnano
in pripravljeno za uporabo.

Katere napake najraje delamo? Na¬
vadno želimo takoj preizkusiti vezje tudi z
elektromotorjem in pri tem pozabimo na
blokiranje, predvsem pa na zaščitno di¬
odo D4. Takrat se »poslovi« vsaj eden
izmed FET-ovT2-T5, ki potem onemogoči
delovanje ostalega dela vezja.

Izpopolnitve

Kdor želi imeti napravo za še večje
tokove, naj hladi FET-e ali uporabi naj¬
boljše (beri dražje) tipe. kot so npr. SMP
60N03; kdor pa želi imeti vezje za večje
napetosti (do 24 Ni-Cd celic), naj zapo¬
redno z diodo D2 veže upor 330 ohmov,
vzporedno z uporom R13 pa zener diodo
18 V (če imate v vezju tranzistorje SMP
60N03, lahko diodo D2 kar opustite). Ne
pozabite, da je pri napetostih nad 15 V
regulator 78S05 treba hladiti.

dr. Jan I. Lokovšek

Tabela klasičnih sestavnih elementov

Za konec poglejmo še tehnične podatke vezja:

Velikost ploščice. 25 X 38 mm

Masa s stikalom, AMP priključkom in kabli. 48 g

Najmanjša notr. upornost, tok za nehlajen regulator

T2-T5 = BUZ 10, BUZ71. 25 mQ, 15 A

BUZ 11 . 10 mQ, 25 A

Sl 10.6 m£2, 30 A

S120. 4 m<2, 40 A

SMP 60N03. 3 m£ž, 50 A

Napetost. 6,5 (6,0) - 15 V

Napajanje sprejemnika. 5 V / 1 (do 2) A

Nekaj
o Ni-Cd
akumulatorjih
v modelarstvu

Ni-Cd akumulatorji so najbolj razširje¬
na vrsta obnovljivih baterij. Za modelarje
so posebno zanimivi za pogon električnih
modelov RV letal, čolnov in avtomobilov.
Pred vsakim nakupom akumulatorjev se
pojavi kup vprašanj, na katera znajo od¬
govoriti samo izkušeni modelarji, vsaj ne¬
kaj najpomembnejših stvari pa se bodo iz
nadaljevanja tega prispevka lahko naučili
tudi začetniki.

Ne bom opisoval uporabe Ni-Cd aku¬
mulatorjev v napravah, kjer teče pri delo¬
vanju v primerjavi z njihovo- kapaciteto
majhen tok. To so RV oddajnik in sprejem¬
nik, majhni motorji, luči itd.; izbira aku¬
mulatorjev za ta namen namreč ni težka,
saj se v večini primerov lahko zadovoljimo
s standardno kakovostjo Ni-Cd akumula¬
torjev katerega koli proizvajalca. Zelo
»požrešni« porabniki v modelarstvu so
elektromotorji za pogon letal, čolnov in
tekmovalnih avtomobilov. Pri nakupu mo¬
torja in v odvisnosti od modela izberemo
tip celic (velikost), odločiti pa se moramo
tudi za vrsto.

Nazivna napetost Ni-Cd akumulatorjev
je 1,2 V. Ta se lahko med dokončnim
izpraznjenjem zmanjša za 0,2-0,33 V, kar
pomeni, da kak akumulator ni prazen
takrat, ko na njegovih priključnih sponkah
izmerimo 0V, ampak od 0,9 do 1 V. Na
vsakem akumulatorju je označena njego¬
va nazivna kapaciteta  v Ah ali mAh (am-
perskih oziroma miliamperskih urah); ka¬
paciteta je v primeru, ko ga praznimo s
tokom 0,2 x Č (C = nazivna kapaciteta),
5 ur. Razpoložljiva (praktična) kapaciteta
akumulatorjev pa je odvisna od mnogih
dejavnikov (hitrosti praznjenja, notranje
upornosti akumulatorja, temperature in
načina polnjenja) in je vedno manjša od
nazivne kapacitete. Nekje tukaj pa se
začne pot iskanja »pravega« akumulator¬
ja za modele.

Da bi ugotovil, koliko je mogoče »izti¬
sniti« iz Ni-Cd akumulatorjev, sem naredil
poskus, ki ga brez težav lahko ponovite
tudi sami. Na akumulator sem priključil
upor 0,5 ohma/20 W, ki je nadomeščal
elektromotor, ter meril časovno odvisnost
električnega toka in napetosti na akumu¬
latorju. Uporabil sem dva znana tipa:
7,2-V akumulator Top Cap firme Robbe z
nazivno kapaciteto 1800 mAh (dotlej je bil
polnjen samo desetkrat) in 7,2-V akumu-

TIM1 • september 1993 • 27

RADITSKO VOPENIE

Diagram 1: Potek napetosti in toka, merje¬
nega med praznjenjem Ni-Cd akumulator-

latorCadnica 1700 mAhSCE firme Sanyo
(polnjen vsaj stokrat). Oba akumulatorja
sem tik pred poskusom napolnil z 2,2 Ah
z napetostno in temperaturno zaščito na
polnilcu (največkrat imajo akumulatorji
večjo kapaciteto od nazivne). Upor sem
med poskusom hladil z vodo, da ne bi
pregorel. Izmerjena časovna odvisnost to¬
ka in napetosti za oba akumulatorja je v
diagramu 1. Iz poteka napetosti in toka
lahko sklepamo, da ima akumulator Cad-
nica firme Sanyo manjšo notranjo upor¬
nost, zato pri isti obremenitvi teče skozi
upor (motor) večji tok. Uporabna meja
akumulatorjev je 6 x 1 V = 6 V, torej sta
pri tej obremenitvi akumulatorja uporab¬
na približno 6 minut (feritni motorji za
napetost 7,2 V porabijo 1 5 A). V diagra¬

mu 2 je časovni potek zmnožka toka in
napetosti oziroma električna moč. Po
značilnem začetnem padcu se krivulja
moči za oba akumulatorja skoraj zravna,
vendar je razlika med akumulatorjema
približno 10 % moči. To pa je že razlika, ki
na tekmi največkrat odloča, kdo bo zma¬
govalec. Iz poskusa je razvidno še nekaj:
velika nazivna kapaciteta akumulatorja še
ne zagotavlja uspeha.

Priznani proizvajalci Ni-Cd akumula¬
torjev so: Varta (te celice pod različnimi
imeni prodajata tudi modelarski firmi
Graupner in Robbe), Panasonic (celice
Red Amp in Red Amp Plus), Hitachi (Hita-
nica) ter Sanyo (Cadnica). Vsak od teh
proizvajalcev ima v svojem programu raz¬
lične tipe celic (za normalno uporabo,

hitro polnjenje, visoke temperature, viso-
kokapacitivne celice in še kaj bi se našlo).
Drugo poglavje so izdelovalci posebnih
uparjenih Ni-Cd akumulatorjev, kakršni
sta npr. ameriški firmi Duratrax in Trinity.
Kot osnovo vzamejo komercialne akumu¬
latorje, ki jim izmerijo kapaciteto, notranjo
upornost in napetost ter nato iz kar najbolj
(glede na podatke) podobnih akumula¬
torjev naredijo pakete celic. Prednost teh
akumulatorjev pred ostalimi je predvsem
največja možna in enakomerna izrablje¬
nost vseh celic med praznjenjem. Razum¬
ljivo so take celice nekoliko dražje od
navadnih, neuparjenih.

V modelarstvu se za pogon elektromo¬
torjev najpogosteje uporabljata naslednji
vrsti: celice za hitro polnjenje (SCR in
SCRC celice Sanyo Cadnica, Red Amp
Panasonic, High in Top Cap Robbe) in
visokokapacitivne celice (SCE celice Sanyo
Cadnica, Red Amp Plus Panasonic). Prve
prenesejo visoke polnilne tokove, vendar
moramo med polnjenjem nadzorovati
temperaturo. V sili lahko te celice napol¬
nimo v manj kot pol ure, seveda pa se bo
s tem njihova življenjska doba precej
skrajšala. Ne smemo pozabiti, da v po¬
datkih omenjena možnost 1000 polnjenj
enega Ni-Cd akumulatorja velja samo za
počasno polnjenje (s tokom 0,1 xC). Ko
so celice 100-odstotno polne, je njihova
temperatura 35°, (če je bila začetna tem¬
peratura 20 1 ), pri 120-odstotni napolnje¬
nosti pa že 45°. Pri tej temperaturi naj bi
polnjenje Ni-Cd celic prekinili. Priporočlji¬
vo polnjenje za visokokapacitivne celice je
napetostno kontrolirano polnjenje (angl.
delta peak charging). Ko so celice polne,
začne napetost na celicah počasi padati,
njihova temperatura pa zelo hitro na¬
raščati. Ker hitreje zaznamo padec nape¬
tosti kot dvig temperature, je najbolje z
digitalnim voltmetrom meriti napetost na
celicah in ob prvem padcu napetosti pol- '
njenje prekiniti. Nikakršne velike škode ne
bo, če bomo visokokapacitivne celice pol¬
nili hitro. Večina proizvajalcev za te celice
sicer priporoča polnilne tokove do 1 x C.

Če že imamo take celice, si je pametno
omisliti tudi dober polnilec, kajti cena celic
je dokaj visoka, škoda pa nepopravljiva.
Skoraj vsi dražji komercialni polnilci Ni-
-Cd akumulatorjev vsebujejo enega ali
kar oba načina kontroliranja napolnjeno¬
sti celic.

V bližnji prihodnosti bomo začeli upo¬
rabljati nove, nikelj-hidridne akumulator¬
je, pri katerih je katodo iz strupenega
kadmija zamenjal kovinski hidrid, poleg
tega pa imajo ti akumulatorji pri enaki
velikosti tudi dvakrat večjo nazivno kapa¬
citeto od nikelj-kadmijevih. Z malo sreče
jih že lahko najdete (za zdaj samo v veli¬
kosti AA Mignon in s kapaciteto 1 Ah) v
trgovinah na zahodu. Manj je vabljiva
njihova cena, saj je skoraj petkrat višja od
podobnih Ni-Cd akumulatorjev.

dr. Janez Holc

28  •  TIM 1 • september 1993

ELEKTRONIKA

Avdiomešalnik
za kamkorder

K dobremu filmu sodi tudi dober zvok.
Posneti kakovosten zvok z malo videoka¬
mero pa je za večino amaterskih filmskih
ustvarjalcev nepremagljiva ovira. V kam-
korderje vgrajeni mikrofoni niso ravno
najboljši, imajo pa tudi precej slabo
usmerjenost, zaradi česar je njihova ločlji¬
vost izredno slaba. Tak mikrofon »sliši«
veliko neželenih šumov in zvokov ob ka¬
meri in za njo (npr. hrup prometa, klepet
ljudi za kamero itd.), poleg tega pa ne
moremo posneti drugega zvoka kot tiste¬
ga, ki ga zaznava mikrofon na kameri.
Velikokrat namreč želimo posneti še kako
glasbeno podlago, kar pa brez avdio-
mešalne mize ni mogoče.

Kolikor vem, večina amaterskih kam-
korderjev nima vhoda za zunanji mikro¬
fon, ki bi nadomestil vgrajenega, zato pa
imajo vsi ločen VIDEO in AUDIO izhod,
kar omogoča, da pri presnemavanju vi¬
deokaset dodamo ali spremenimo zvok,
posnet na izvorni kaseti. Če pa ima kame¬
ra tudi vhod za zunanji mikrofon, je stvar
še veliko zanimivejša, saj lahko v tem
primeru že med samim snemanjem zvoku
iz mikrofona dodamo tudi glasbeno pod¬
lago (npr. s kasetofona). Za dodajanje
zvočne podlage v obeh primerih potrebu¬
jemo posebno mešalno vezje.

Trikanalni avdiomešalnik z enim mikro¬
fonskim vhodom in dvema vhodoma za
močnejše signale (kasetofon, CD, avdio-
izhod videorekorderja itd.) brez dvoma
zadovoljuje vse prej naštete želje. Vezje je
v monoizvedbi, saj tudi videokamere ni¬
majo stereozvoka. Dodan je še izhod za
nizkoohmske slušalke, ki omogoča kon¬
trolo snemanega zvoka. Mešalnik ni upo¬
raben samo za mešanje avdiosignalov
med snemanjem, temveč ga lahko upora¬
bljamo tudi pri presnemavanju na video¬
rekorder ali pri presnemavanju kaset z
enega videorekorderja na drugega. Pri
presnemavanju na videorekorder po¬
vežemo izhod za slušalke z avdiovhodom
videorekorderja, s čimer dobimo možnost
regulacije jakosti zvoka.

Opis vezja

MAGNETOFON --- TV kot monitor

IN izhod mikserja

KASETOFON

IC1=NE5533

1/2 IC1

LINE1

LINE2

nik IC1. Ker mešalnik napajamo z enojno
napetostjo (9-V baterija), moramo umet¬
no ustvariti simetrično napajanje, ki ga
zahtevajo operacijski ojačevalniki. Temu
namenu služi uporovni delilnik R1 in R2.
Upor R4 omeji vhodno impedanco na
47 kfi. Ojačanje operacijskega ojačeval¬
nika določata upora R5 in R3 v povratni
zanki vezja. Ker je upor R5 potenciometer,
lahko ojačanje mikrofonskega predoja-
čevalnika zvezno spreminjamo od 1 do
11. Kondenzator C7 preprečuje osciliranje
ojačevalnika. Signal iz mikrofonskega

na camcoder
—O ST2

predojačevalnka upor R8 poveže z mešal¬
no točko. Ker operacijski ojačevalnik upo¬
rablja simetrično napajanje, ima njegov
izhod enosmerno napetost, ki je polovica
napajalne. Ta napetost služi za enosmer¬
no prednapetost emitorskega sledilnika
Tl, ki zagotavlja nizkoimpedančni izhod.
Ta služi za povezavo z vhodom za zunanji
mikrofon na kameri.

Signal iz mešalnega vezja, ki ga sesta¬
vljajo upori R8, R10, R11 in R1 7, je pove¬
zan tudi z neinvertirajočim vhodom ope¬
racijskega ojačevalnika IC2. Ta tvori
ojačevalnik za slušalke. Kondenzator C8

Linijska vhoda (LINE1 in LINE2) sta prek
blokirnih kondenzatorjev C5 in C6 ter
mešalnih potenciometrov R6 in R7 pove¬
zana z izhodnim tranzistorjem Tl. Ker sta
namenjena priključitvi močnejših signa¬
lov, nimata predojačevalcev, zato pa ima
mikrofonski vhod kakovosten nizkošumni
predojačevalnik. Mikrofonski signal iz ■■
vhoda MIC ojačuje operacijski ojačeval-

TIM 1 • september 1993 • 29

ELEKTRONIKA

blokira enosmerno napetost izhoda mi¬
krofonskega predojačevalnika. Tudi ta
operacijski ojačevalnik (IC2) potrebuje si¬
metrično napajanje, vendar pa napajalne
napetosti ne delimo še enkrat, temveč za
enosmerno prednapetost uporabimo kar
napetostni uporovni delilnik R1 in R2.
Operacijski ojačevalnik IC2 je z njim po¬
vezan prek upora R9.

Povratna vez ojačevalnika za slušalke je
podobna mikrofonskemu predojačevalni-
ku. Razmerje uporov R15 : R16 določa
ojačanje vezja in se giblje med 1 in 45,
odvisno pač od položaja drsnika poten¬
ciometra R15. Izhod operacijskega
ojačevalnika je prek upora R14, ki ome¬
juje izhodni tok, in blokirnega kondenza¬
torja 0 2 povezan z izhodnim pri¬
ključkom (konektorjem).

Izdelava vezja in priključitev

Avdiomešalnik naredimo na ploščici ti¬
skanega vezja, ki jo prikazuje risba. Naj¬
bolje je, če najprej prispajkamo vse krat-
kospojnike in upore, potem pa nada¬
ljujemo z montažo kondenzatorjev. Pri tem
moramo zelo paziti na pravilno polariza¬
cijo elektrolitskih kondenzatorjev, ki naj
bodo v ležečem položaju. Na koncu pri¬
spajkamo še potenciometre in polprevod¬
nike. Ker so potenciometri montirani kar
na ploščico tiskanega vezja, moramo pa¬
ziti, da ne kupimo prevelikih. Tudi vhodni
in izhodni konektorji so kar na ploščici
tiskanega vezja, vendar je zanje vseeno,
kakšnega tipa so. Najbolje je seveda upo¬
rabiti »cinch« konektorje, ker so taki tudi
na avdioizhodih kamere in večine kaseto¬
fonov. Če ima vaša kamera vhod za zu¬
nanji mikrofon, je to po vsej verjetnosti
3,5-milimetrski »jack« konektor, ki ob pri¬
ključitvi zunanjega mikrofona samodejno
izklopi notranji mikrofon. V tem primeru
naredimo približno 1 m dolg mikrofonski
kabel, ki ima na enem koncu 3,5-milime¬
trski »jack« vtič, drugi konec pa prispajkamo
kar na sponki Sl in S2. Oklop mikrofonske¬
ga kabla je vedno vezan na maso vezja.

Poraba vezja je izredno nizka, zato lah¬
ko mešalnik brez strahu napajamo z malo
9-V baterijo, ki jo skupaj z vezjem vgradi¬
mo v primerno ohišje. Z baterijskim napa¬
janjem se izognemo nadležnemu brumu,
ki ga povzroča večina cenenih usmerni¬
kov.

Miha Zorec

Seznam elementov:

Upori:

R1,R2,R4, RIO, Ril = 47 kfl

R3 = 10 kn

R5 = 100 kn potenc.

R6, R7 = 50 kn potenc.

R8 = 4,7 kn

R9 = 470 kn

R12 = 12 kn

R13 = 180n

R14 = 15n

R15 = 250 kn potenc.

R16 = 5,6 kn
R17 = 27 kn

Kondenzatorji:

Cl,CII = 47 pF / 16 V
C2, C5, C6 = 220 nF
C3 = 1 (iF / 16 V
C4, CIO = 10(iF/ 16V
C7, C9 = 22 pF
C8 = 47 nF
0 2 = 100 nF/ 16 V

Polprevodniki:

Tl = BC 548
IC1 = 1/2 NE 5532
IC2 = 1/2 NE 5532

Nekaj za očetov avto

Pametne utripalke

Potem ko izravnamo volan avtomobila,
se smerne utripalke avtomobila samodej¬
no izklopijo. Preprost mehanizem zataji
pri manjših zasukih krmila in pripeti se, da
voznik tega ne opazi. Primer je kar pogost
po menjavi voznega pasu ali po vključitvi
v promet na avtocesti, posebno v času
gostega prometa, ko je večji del voznikove
pozornosti usmerjen na trenutek izvedbe
manevra. Po uspešno opravljenem deja¬
nju voznikova koncentracija zelo hitro pa¬
de, zato ne zazna pritajenega zvočnega
signala vključenih utripalk. Te potem še
dolgo časa povzročajo zmedo v okolici,
kar seveda ogroža varnost prometa.

Na tako pozabljivost (in nevarnost) pa
lahko voznika opozori zmeren zvočni

alarm. Oglasi se, ko ostanejo utripalke
dalj časa vključene (pristop utegne kdo
imenovati alarm alarma ). Vezje, ki to omo¬
goča, sestavljajo ura Ul, števec U2 in
krmilni tranzistor Tl piskala XI s pripada¬
jočimi elementi. Ura, standardni astabilni
multivibrator z vezjem 4047, nenehno
vzbuja vhod števca U2. V času, ko utripal¬
ka ne deluje, je U2 pod stalnim rešetom
in vsebina števca se ne spreminja. Ko
vključimo utripalke, se omenjeni signal
spremeni in ob vsakem udarcu ure se
vrednost števca poveča za eno. Po 4095
udarcih se izhod U2/1 prevrže (postane
»1«), tranzistor Tl se odpre, piskač XI pa
dobi polno napajalno napetost in se seve¬
da oglasi. Takoj ko avtomobilske utripalke
izključimo, obnovimo rešet U2, tranzistor
Tl se zapre in piskač utihne.

Cl

R1

Ji221

4040

Ki

U4

1

+120

n J n

Sl

ČT

“

Priključitev vezja
A - akumulator
KI - priključni konektor
Sl - stikalo smernih utripalk
XI - PI3,5M, piezo piskač

Frekvenca generatorja Ul je približno
20 Hz, kar pomeni, da se piskalo odzove
po dobrih 200 sekundah (4095 x 50 ms).
Odzivni čas alarmnega vezja določata
elementa R1 in Cl. V grobem ga lahko
spremenimo (skrajšamo) tudi z izbiro
izhoda U2. Elementa R2 in C2 filtrirata
vhodni signal in s tem onemogočata t.i.
signalno travo. Podobno vlogo ima kon¬
denzator C3, le da ta gladi napajalno
napetost.

Razpored elementov na tiskanem vezju

RT

Pogled na tiskano vezje s strani elementov

as

Ploščica tiskanega vezja (22,5 x 50,5 mm)

30 • TIM 1 • september 1993

RAČUNALNIŠTVO

*♦

E L E M E NT I

HTE - PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN INŽENIRING
S PODROČJA ELEKTRONIKE d.o.o.

61000 LJUBLJANA, Roška 19-Tel.: 061/301-178 in 061/301-234-fax.: 061/301-234
Odprto: vsak delavnik od 9. do 17. ure

Vezje deluje v širokem napetostnem in
temperaturnem območju. Pritrdimo ga na
primerno mesto pod armaturno ploščo
vozila ter povežemo z električno napelja¬
vo. Vhodni signal za U2 poiščemo na
stikalu (Sl), ki ga krmili ročica, s katero
upravljamo utripalke. Med točko 2 in
ohišjem avtomobila (maso) moramo iz¬
meriti 0 voltov, kadar utripalke delujejo,
in približno + 1 2 voltov, ko le-te ne delu¬
jejo.

Jernej Bohm

Seznam elementov:

Rt = 100kn, 1/8 W (10%)

R2 = 1 kCŽ, 1/8 W (10%)

R3 = 560 Q, 1/8 W (10%)

C1 =120  nF/35 V, poliestrski kond. (10%)

C2 = 100 nF/35 V poliestrski kond. (10%)

C3 = 100 nF/35 V poliestrski kond. (10%)

Tl = BC 107

Ul = CD 4047

U2 = CD 4070

KI = priključni konektor

V naši prodajalni lahko dobite:

• kompletne serije logičnih, linearnih in avdio-
videovezij

• mikroprocesorje, spominska vezja in periferijo

• tranzistorje, triake, tiristorje, diake in diode

• optoelektronske elemente, LED-diode in
displeye

• kristale in filtre

• upore, trimerne potenciometre in kondenza¬
torje

• konektorje in kable

• inštrumente, multimetre in pribor

• programatorje

• hladilna telesa, ventilatorje in ohišja

• spajkalnike in drugo orodje

• strokovno literaturo

Material pošljemo tudi po povzetju. Naročniki revije TIM imajo pri nakupu kompletov vseh potrebnih
delov za izdelavo naprav, katerih načrti so objavljeni v reviji, 5% popusta. Cene kompletov veljajo do
spremembe tečaja SIT/DEM, če bo ta večja od 10% (po tečaju BS).

Moj osebni
računalnik

Danes se skoraj na vsakem koraku
srečujemo z računalniki, čeprav se tega
navadno sploh ne zavedamo. Prodrli so
namreč že na vsa področja človekovega
dela, izobraževanja in zabave. Marsikdo
je pri vsakdanjem pehanju za ljubi kruhek
popolnoma odvisen od računalnika, še ne
tako dolgo tega pa so bili za navadne
smrtnike dostopni le mali računalniki, kot
npr. SPECTRUM in COMMODORE 64.
Čeprav sta v primerjavi z današnjimi naj¬
preprostejšimi hišnimi računalniki samo
še dolgočasni igrački, sta v svojem času
pri nas vendarle povzročila pravo ra¬
čunalniško mrzlico. Računalnika tehno¬
loško nista pomenila nič posebnega, bi¬
stvenega pomena pa sta bila njuna cena,
ki je bila dostopna skoraj vsakomur, in
predvsem izredno preprost računalniški
jezik (BASIC), ki sta ga uporabljala.

Kaj je pravzaprav računalnik? Računal¬
nik je elektronski stroj, ki zna početi veliko
zanimivih reči. Lahko ga primerjamo z
drugimi vsakdanjimi stroji, kot so pralni
stroj, pisalni stroj, kuhinjski multipraktik...,
vendar pa ga nikakor ne kaže metati z
njimi v isti koš. Večina aparatur in strojev,
ki jih srečamo v naši bližini, je enonamen-
skih in opravljajo samo eno, natančno
določeno delo. S pisalnim strojem lahko

samo tipkamo in ga je nemogoče pre¬
pričati, da bi z njim počeli še kaj drugega.
Enako je s kuhinjskim multipraktikom;
čeprav omogoča kar nekaj različnih opra¬
vil, je vendarle namenjen samo za do¬
ločeno delo - obdelovanje hrane. Z ra¬
čunalnikom pa lahko počnemo veliko raz¬
ličnih stvari: lahko se igramo računalniške
igrice, lahko napišemo pismo ali celo knji¬
go, nadzorujemo delovanje raznih strojev,
vodimo robote, rešujemo zapletene ma¬
tematične probleme, rišemo ali naredimo
risanko itd. Brez pomisleka lahko rečemo,
da je računalnik resnično večnamenska
naprava.

Raznoliko uporabo računalniku omo¬
gočajo računalniški programi. Te mu vtis¬
nemo v spomin in elektronska vezja, ki te

programe oživijo. Računalnik je brez pro¬
gramske opreme namreč samo kup elek¬
tronskih in mehanskih sestavnih delov, žic
ter kovinskih ohišij. Vsej tej šari, brez ka¬
tere je tudi programska oprema neupo¬
rabna, pravimo strojna oprema.  Drži, da
ima tudi sodoben pralni stroj več progra¬
mov in strojno opremo, ki izvršuje pro¬
gramske ukaze, vendar so ti programi
zelo kratki in neprimerno bolj preprosti od
računalniških. Poleg tega so programi v
pralnem stroju namenjeni samo pranju
perila, računalnik pa lahko hkrati vsebuje
programe za več različnih opravil. Najbolj
zanimivo je to, da lahko za računalnik
napišemo svoj program.

Program golo »mašinerijo« oživi in jo
naredi uporabno. Z vsakim programom,
ki ga vstavimo v računalnik, se ta spreme¬
ni v nov stroj. Z enim programom postane
računalnik stroj za računanje, z drugim
stroj za pisanje knjig, s tretjim vodi me¬
hansko roko robota in tako naprej.
Možnosti je res veliko. Novejši računalniki
imajo dovolj velik spomin, da si lahko
zapomnijo več deset programov, ki jih
potem ni treba več vsakokrat vstavljati. Če
si med pisanjem knjige zaželimo nekoliko
razvedrila, preprosto prekinemo program
in sprožimo program z igricami. Z dobrimi
programi in kakovostno strojno opremo
lahko dobimo izredno vsestransko orodje,
ki je nekaterim celo osebni prijatelj pri
vsakdanjem delu in zabavi.

»Klepet« z računalnikom

Če bi radi, da računalnik kaj naredi, mu
moramo natančno razložiti, kaj želimo. To
ni vedno tako preprosto, kot se zdi, saj
nedoločno ali celo dvoumno izraženih že-

TIM1 • september 1993 • 31

RAČUNALNIŠTVO

Ija niti najzmogljivejši računalnik ne razu¬
me. Za vsako nalogo mu moramo torej
dati natančna navodila, pri katerih ne bo
prišel v dvome, kaj naj naredi. Navodilu,
po katerem računalniki opravljajo kako
delo, pravimo računalniški program.
Računalniške programe lahko razdelimo
na različne načine. Mi se bomo za zdaj
zadovoljili z dvema skupinama. V prvi so
programi, ki delujejo samostojno in na
njihovo delovanje skoraj ne moremo vpli¬
vati, v drugi, zanimivejši, pa so programi,
ki »klepetajo« z uporabnikom. Med delo¬
vanjem se večkrat ustavijo in nam kaj
povedo ali pa nas kaj vprašajo. V to sku¬
pino sodijo skoraj vsi programi, ki jih
uporabljajo današnji osebni računalniki.
Celo resen in neprijazen operacijski si¬
stem osebnega računalnika DOS nam tu
in tam kaj sporoči; če ne drugega, nas
vpraša vsaj za uro in datum. »Klepetavi«
računalniški programi z okolico in upo¬
rabnikom izmenjujejo razne informacije,
ki usmerjajo njihovo delovanje. Informa¬
cije morajo biti pravilne, enoumne in
predvsem zdrave. Računalnik je namreč
tako požrešen, da pogoltne vsakršno in¬
formacijo, če jo le prepozna (zato je izred¬
no dovzeten za različne računalniške viru¬
se), lahko pa je tudi zelo izbirčen. Če
informacija ni prave oblike, se sploh ne
zmeni zanjo. Lahko mu preberemo cel
matematični učbenik, pa še vedno ne bo
vedel, koliko je 1 + 1, saj je gluh za govor.

Izmenjava informacij med računalni¬
kom in uporabnikom poteka na več ra¬
zličnih načinov. Računalnik sporoča svoja
sporočila in rezultate dela večinoma prek
ekrana, lahko pa tudi prek tiskalnika ali
risalnika oziroma različnih izhodnih vme¬
snikov, ki ga povežejo z drugimi aparatu¬
rami (mehanska roka, relejni krmilniki
itd.). Informacije, ki jih računalnik potre¬
buje za izvajanje programa, mu najpogo¬
steje posredujemo s pomočjo tipkovnice
in miške, lahko pa jih dobi tudi s pomočjo
tipal (senzorjev), ki so prek vmesnikov
povezana z računalnikom.

Programska oprema

Skoraj vsakzna zamenjati predrto gumo
na avtomobilu ali očistiti svečke, nihče pa
ne more popolnoma sam sestaviti celega
avtomobila. Podobno je s programiran¬
jem. Ko se naučimo osnov, ni več težko
napisati krajšega programa. Večina res
uporabnih programov pa zahteva veliko
več znanja in izkušenj. Tako kot načrtuje
avtomobile več skupin strokovnjakov, tako
tudi večje programe piše več programerjev
ali celo več programerskih skupin. Sesta¬
vljanje avtomobila je podobno sestavljan¬
ju večjega programa. Na tekočem traku
bodočemu vozilu postopoma dodajajo
posamezne dele, katerih večina je nareje¬
na iz manjših delov, ki jih že prej sestavijo
tako, da v sklepni montaži sestavljajo le
večje kose. Tudi večjih programov ne pišejo
kar v enem samem zamahu, temveč tak
program sestavijo iz več prej pripravljenih

in preizkušenih manjših programov. Tak
način izdelovanja računalniških progra¬
mov je predvsem zelo pregleden, saj omo¬
goča hitro sestavljanje, kontroliranje ter
nenazadnje iskanje in popravljanje more¬
bitnih pomanjkljivosti in napak.

Programi, ki nastajajo v posebnih pod¬
jetjih, so programska oprema računalni¬
kov.  Delijo se na več enakovrednih skupin.
Prvo sestavljajo programi, ki omogočajo
osnovno delovanje računalnika. Ta jih
uporablja pri »pogovarjanju« z okolico,
pri branju in pisanju informacij iz spomina
na zaslon (monitor) in nazaj ter za izvr¬
ševanje raznih matematičnih operacij.
Tem programom pravimo operacijski si¬
stem računalnika.  V naslednji skupini so
programi, ki prevajajo programe, napisa¬
ne v različnih višjih programskih jezikih, v
strojni jezik. Najobsežnejša skupina pro¬
gramske opreme so uporabniški progra¬
mi,  ki omogočajo opravljanje različnih na¬
log. Z njihovo pomočjo pišemo knjige, obli¬
kujemo reklamne plakate, vodimo industrij¬
ske robote ali igramo računalniške igrice.

Glede na način uporabe programske
opreme lahko uporabnike računalnikov
razdelimo na dve veliki skupini: prvo se¬
stavljajo programerji, ki s pomočjo poseb¬
nih programov izdelujejo nove programe,
drugo pa uporabniki teh programov. Da¬
nes že obstaja izredno veliko najrazličnej¬
ših uporabniških računalniških progra¬
mov. Ponudba je tako pestra, da med
njimi prav gotovo najdemo program, ki
zadovolji naše potrebe in nam ni treba
razvijati svojega. Tudi njihova cena je raz¬
meroma nizka, saj jih proizvajajo v velikih
količinah. Če pa vendarle želimo imeti
svoj računalniški program, moramo vede¬
ti, da je razvoj popolnoma novega pro¬
grama izredno drag, včasih lahko celo
preseže koristi, ki bi nam jih prinesel. Zato
se bolj splača naše delo prilagoditi kake¬
mu že razvitemu programu. Poleg tega
večina uveljavljenih proizvajalcev pro¬
gramske opreme iz leta v leto izboljšuje
svoje izdelke in omogoča lastnikom prej¬
šnjih verzij programov dokup izboljšanih
programov po izredno nizki ceni.

Mih a Zorec

Kako sam
razvijem
čmobeli
film?

Tisti, ki želi nekoliko resneje zagristi v
fotografijo, se bo moral - seveda v ok¬
viru svojih zmožnosti - slej ko prej spo¬
pasti tudi z obdelavo filmov. Namenoma
še ne omenjam barvne, pač pa samo
črnobelo fotografijo, ki se spet zmagovi¬
to vrača med ljubitelje, saj je edina, ki
lahko amaterju - pa tudi izkušenemu
profesionalcu - ponudi obilico tehnične¬
ga in umetniškega užitka. Vrh vsega da¬
nes skoraj ni več laboratorija, kjer bi
vam dobro razvili črnobel film in naredili
črnobele fotografije. Prav zato bomo to
opravili sami.

Kaj potrebujemo?

- Ročno uro,

- dve plastenki za shranjevanje kemikalij,

- manjše plastično vedro,

- dve menzuri (eno za razvijalec in eno za
fiksir),

- škarje,

- plastično žlico ali kuhalnico,

- dozo za razvijanje filma (JOBO, JES-
SOP KINDERAAANN, PATERSON...),

- manjšo gumijasto cev,

- termometer, '

- kopalnico ali kak drug prostor, kjer je
tekoča voda,

- razvijalec (ILFORD ID-11, KODAK HC-
110...),

- fiksir (ILFORD HYPAM, EFKE FF-1...),

- nekaj kapljic tekočega detergenta za
pomivanje posode,

- absolutno čistočo ter

- veliko dobre volje in veselja;

Priprava

Ko smo posneli črnobeli film in ga v
fotografskem aparatu previli nazaj v ka¬
seto, se pripravimo na razvijanje. Najprej
»nastavimo« - kot se temu reče v fotograf¬
skem besednjaku - razvijalec.

Razvijalec v prahu ILFORD ID-11, ki ga
navadno prodajajo v beli škatli, je name¬
njen za pripravo 2,5 I raztopine. Najprej
v plastično vedro vlijemo 2 I vode, segrete
na 45 °C. Po vrstnem redu raztapljamo
kemikalije ter ves čas močno mešamo s
plastično huhalnico, dokler se kemikalije

32 • TIM 1 • september 1993

iz vseh vrečk ne raztopijo. Nato vedro
napolnimo s hladno vodo, dokler ni v
njem 2,5 I tekočine. Če smo se odločili za
tekoči razvijalec KODAK HC-110, gosti
koncentrat iz tovarniške plastenke raz¬
redčimo z vodo v razmerju 1 + 30, pri
čemer računamo kot končno količino de¬
lujočega razvijalca številko 31. Obširna
navodila v angleškem jeziku so priložena
obema razvijalcema, zato ne bi smeli ime¬
ti težav. Med njima pa je seveda razlika.
ILFORD ID-1 1 lahko uporabimo večkrat,
razvijalec KODAK HC-110 pa moramo
takoj, ko smo v njem razvili film, zavreči.
Enako velja za fiksir. Tistega, ki smo ga
pripravili iz kemikalij v prahu, lahko upo¬
rabimo večkrat, fiksir, ki ga dobimo v
tekočem koncentriranem stanju in ga
redčimo z vodo v razmerju 1 + 4, pa po
opravljenem fiksiranju zavržemo. Kakor
koli že, razvijalec in fiksir shranimo v plas¬
tenkah, ki jih označimo ter spravimo na
temen in hladen prostor. POZOR/ Posode,
v katerih hranimo razvijalec, in tiste, v
katerih hranimo fiksir, ne smemo nikoli
zamenjati. Zato je najbolje, da označimo
vsako posebej: posode z razvijalcem  z
rdečo, posode z razvijalcem pa z modro
barvo.  Ilfordove kemikalije dobite v lju¬
bljanski trgovini KEFO, Kodakove pa v
novi trgovini Meditrade na Malem trgu 8
v Ljubljani.

Razvijanje od A do Z

S škarjami odrežemo film (risba 1), od¬
premo dozo za razvijanje (risba 2) in v
temi navijemo film v spiralo (risba 3). To
je razmeroma zahtevna operacija, ki se je
je najbolje že prej pri dnevni svetlobi

_ FOTOGRAFIJA_

naučiti s kosom starega filma. V temi
potem potisnemo spiralo v kaseto in jo
dobro pokrijemo s pokrovom (risba 4).

Ves ostali postopek se odvija pri dnevni
svetlobi. Iz plastenke vlijemo v menzuro
razvijalec, ki mora imeti temperaturo
točno 20 °C. Razvijalec nato prelijemo v
dozo s filmom (risba 5), jo zapremo s

5

pokrovčkom in z njo nekajkrat močno
udarimo ob dlan, da s površine filma
odstranimo morebitne zračne mehurčke.

Pogledamo na uro (še boljša je štopari¬
ca) ter 1 5 sekund obračamo dozo gor in

dol (risba 6). Nato vsakih 30 sekund
obrnemo dozo na glavo in nazaj. To
počnemo ves čas razvijanja, ki navadno
traja - odvisno seveda od filma in razvi¬
jalca - dobrih sedem minut. Po opravlje¬
nem razvijanju odstranimo pokrov in raz¬
vijalec vlijemo nazaj v plastenko (risba 7).

Dozo napolnimo s čisto vodo, ki naj ima
približno 20 °C, ter jo eno minuto neneh¬
no obračamo. Vodo nato izlijemo in v
dozo nalijemo fiksir (risba 8). Dozo
obračamo enako kot pri razvijanju. Ta

postopek traja navadno 10-15 minut,
spet odvisno od vrste filma in fiksirja. Ko
fiksir po tem času prelijemo nazaj v pla¬
stenko, v dozo napeljemo gumijasto cev

(risba 9), ki jo na drugi strani nataknemo
na vodovodno pipo. Izpiramo nekako
dvajset minut,, nato pa odpremo dozo,
izvlečemo film in ga dobro minuto izpira¬
mo v raztopini litra vode in nekaj kapljic
tekočega detergenta (risba 10). Film s
ščipalko obesimo na vrvico ter ga pote-

10

gnemo med dvema prstoma, skozi vlažno
gobo ali skozi košček jelenove kože, na¬
močene v raztopini detergenta (risba 11).
Ko se film osuši, ga shranimo.

Tako smo dobili črnobel negativ, kar je
šele pol poti do fotografije. O kopiranju
in izdelavi fotografij s povečevalnikom pa
bomo pisali prihodnjič.

Tadej Bratok

TIM 1 • september 1993 • 33

MAKETARSTVO

Jedkani kovinski deli

Šola plastičnega maketarstva (11. del)

Pojav jedkanih kovinskih delov na ma-
ketarskem tržišču pred nekaj leti je pov¬
zročil pravo kakovostno revolucijo. Če¬
prav je samogradnja posameznih delov
maket v želji po verodostojnem in na¬
tančnem izdelku mnogokrat edina rešitev,
je za mnoge maketarje nakup kovinskih
delov za detajliranje preprostejša rešitev.

Prvi komercialni preboj je naredila bri¬
tanska firma PP Aeroparts, ki je ponudila
jedkane kovinske letalske lestve, ki na
maketi letala z odprto kabino pričarajo
nekaj več resničnosti. Omenjena firma je
kasneje svoj program razširila še z litimi
kovinskimi dodatki, zadnja uspešnica pa
so kompleti Super detail set,  ki ponujajo
izredno veliko število dodatkov. Komplet
za britanski jurišni bombnik tornado, ka¬
terega makete bomo podrobneje predsta¬
vili v eni izmed prihodnjih številk revije
TIM, ima jedkane kovinske dele za notran¬
jost letala, razne pokrove odprtin, krilca
raket in antene, epoksidne dodatne rezer¬
voarje in oborožitev ter nekaj delov iz lite
kovine.

Pred dvema letoma se je na trgu poja¬
vila povsem nova firma, češki Eduard, ki
so ga ustanovili nekateri najboljši češki
maketarji. Ta danes vsak mesec na trgu
ponudi do 20 novih kompletov za detajli¬
ranje. Razlog za tak tržni uspeh je izredna
kakovost. Poleg običajnih instrumentalnih
plošč prodajajo tudi fotografije instru¬
mentov na prozornem filmu. Celo v merilu
1 : 72 je pilotska kabina skoraj fotografski
posnetek originala.

Kaj so pravzaprav jedkani kovinski deli?
To je navadno plošča iz bakrena zlitine, ki
ji kislina nažre tiste dele, ki niso bili za¬
ščiteni s fiksirno plastjo na infrardečo sve¬
tlobo občutljive emulzije. Uporaba teh de¬
lov zahteva nekoliko več spretnosti in
znanja. Upoštevati moramo namreč dej¬
stvo, da so vsi ti kompleti navadno nare¬
jeni za natanko določeno maketo, ki je tisti
čas na trgu najbolj kakovostna. Če dele
uporabimo pri gradnji kake druge make¬
te, se lahko zgodi, da jih bomo prisiljeni
nekčliko obrustiti. Priložena navodila sicer
zadoščajo za uspešno vgraditev, vendar
nam bo v veliko pomoč tudi dodatna
literatura. Pri gradnji pilotske kabine bo¬
mo to še posebej potrebovali.

Vse sestavne dele pred vgradnjo pobar¬
vamo. Na trdi podlagi (najprimernejša je
steklena plošča, uporaben pa je tudi kos
trde plastike) jih z ostrim skalpelom ločimo
od ogrodja. Pri rezanju na mehki podlagi
se bodo deli namreč zvili in poškodovali.
Pred lepljenjem moramo stične površine
obrusiti, kajti stem povečamo površino, na
katero nanesemo cianoakrilno lepilo. Le

TOM'S

MOTTEL.WOR.KS

HP.AI F NO. 7/lft

Tom's Modelv/orksova mojstrovina: množica
sestavnih delov za ‘staro letalsko strojnico na
letalih prve svetovne vojne.

R R Aeroparts ima v svoji ponudbi le nekaj
kompletov za detajliranje, zato pa so ti iz¬
vrsten vir dodatkov za sovjetska letala. Na
sliki je komplet za letalo mig-21.

wz

Majhna a pomembna razlika med zračno
zavoro na miau-21; levo je plastičen del iz
Fujimijevega kompleta, desno pa končana
zavorna loputa iz kompleta R R Aeroparts.

redko nam bo uspelo odstraniti »popkovi¬
no«, ki drži del na ogrodju, zato je pazljivo
brušenje nujno potrebno. Če klešče obla¬
zinimo s kosom debelega lepilnega traku,
bo ta preprečil morebitne poškodbe dela.
Lepilni trak lahko uporabimo tudi pri
ločevanju najmanjših delov, ki radi odletijo
izpod rezila neznano kam. Nekateri proiz¬
vajalci sicer ponujajo kak kos te vrste »kri¬
tičnih« delov, vendar so ti le redki.

Nekatere dele je treba pred montažo
ukriviti. Kovinsko ravnilo ali kak drug do¬
volj tanek, a trden dej položimo nad kovin¬
ski elementin njegov pregibni del upogne¬
mo s pomočjo rezila. Že izjedkan žleb na
kovini nakazuje, v katero smer smemo del
upogniti. Najbolj zahtevno je oblikovanje
ovalnih površin. Odrezan in obrušen del
na mehki podlagi povaljamo pod ustrezno
debelo kovinsko cevjo (npr. za hladilne jo¬
piče mitraljezov zadošča že žebelj).

Kovinske dele lepimo s cianoakrilnimi
lepili, ki izredno hitro primejo. To je po eni
strani prednost, lahko pa tudi velika te¬
žava. Ker so večinoma tekoča, moramo
paziti pri nanosih na izredno tanke po¬
vršine. Pri tem opravilu si zato pomagamo
z iglo, ki jih toliko odščipnemo vrh, da pri
njenem ušesu nastane nekakšna majhna
rogovila. Najboljša rešitev so vsekakor
cianoakrilni geli, ki popolnoma otrdijo
šele čez nekaj sekund. To lastnost izkori¬
stimo, ko moramo pritrditi krilca raket.

Če se cianoakrilno lepilo razlije, po¬
čakamo, da se popolnoma posuši, nato
pa ga z brusnim papirjem odstranimo.
Stične površine morajo biti kar se da glad¬
ke, sicer bo stik slabše kakovosti. Pri bar¬
vanju makete se kaj rado primeri, da se
nam kak tak de[ zaradi nepazljivega rav¬
nanja odlomi. Čista delovna površina je
zato prvi pogoj, da se nam tak »izgublje¬
nec« ne izmuzne. Trdnost stika povečamo,
če ležišče za kovinski del očistimo z alko¬
holom in naredimo primeren utor.

Povprečen izdelek vsebuje instrumen¬
talno ploščo v kabini, stranske konzole,
ročice in vzvode, različne rešetke hladilni¬
kov, varnostne pasove, vzvratna ogledala,
zunanje ter notranje površine zračih zavor
in podobno. Barvanje teh delov je sicer
preprosto, saj posamezne sestavne sklope
pobarvamo že pred vgradnjo, manjše de¬
le na zunanjih površinah pa barvamo sku¬
paj s podlago. Jedkani kovinski deli imajo
štirikoten profil, zato moramo za simula¬
cijo okroglih profilov uporabiti nekaj plasti
zelo goste barve.

Proizvajalci reklamirajo novosti z obja¬
vo črnobelih shem sestavnih delov, kar
omogoča, da se dodobra prepričamo o
vsebini kompleta, ki ga kupujemo. Ponud¬
ba je iz dneva v dan večja in skoraj težko
bi našli tip bolj znanega letala, za katere¬
ga še ni kompleta dodatkov. Povprečna
kovinska ploščica dosega ceno srednje
velike makete, kar seveda ni zanemarljiv
strošek. Naložba pa se - če želimo nare¬
diti res kakovostno maketo - vsekakor
obrestuje.

Mitja Maruško

34 • TIM 1 • september 1993

ZA SPRETNE ROKE

Zmaj

Vsi, ki radi v jesenskem vetru spuščate
zmaje na pokošenih travnikih, imate pred
seboj risbo preprostega zmaja, ki ga lah¬
ko naredi vsak začetnik.

Za izdelavo potrebujemo kos pisar¬
niškega papirja formata A3, 350 mm dol¬
go smrekovo ali lipovo letvico s presekom
3x5 mm, lepilo UHU za papir, lepilni trak
in tanko vrvico ali močnejši sukanec pol¬
jubne dolžine.

Na pripravljen list papirja narišemo
črte, s katerimi razdelimo list na štiri trikot¬
nike (risba 1). List preganemo na pol, da
dobimo format A4, nato pa vsako polovi¬
co prepognemo navzven še po diagona¬
lah, da dobimo končno obliko našega
zmaja. Notranja trikotnika, označena s
črko »A«, zlepimo skupaj, da dobimo
spodnjo navpično ploskev zmaja (risba 2).
V točki »B« privežemo vrvico za vleko zma-

Risba 4

ja. Mesto, kamor privežemo vrvico, lahko
pred lepljenjem z notranje strani ojačimo
s koščkom debelejšega papirja velikosti
20 x 20 mm. Točka »B« za privez vrvice je
oddaljena 120 mm od vrha zmaja - ozi¬
roma leži točno na tretjini (33 %) spodnje¬
ga roba navpične ploskve, če si izberemo
drugačno velikost papirja. Letvico prilepi¬
mo na zgornjo stran zmajevega krila tako,
da sega od levega do desnega oglišča
deltoida (risba 3). Za rep služijo 10-
1 5 mm široki papirnati trakovi, ki naj bo¬
do dolgi do 1500 mm. Potrebujemo šest
do osem trakov, ki jih dobro prilepimo na
spodnje oglišče (risba 4).

Če ste bili pri izdelavi zmaja vsaj malo
natančni, vam bo trud poplačan z obilo
užitka v sončnih jesenskih dneh. In še

nasvet: zmaja spuščamo vedno proti vetru
- in če bo ta dovolj močan, se bo zmaj
povzpel tako visoko, kolikor mu bo to
dopuščala vrvica. Nikoli ga ne spuščajmo
v bližini daljnovodov ali TV kabelskih si¬
stemov!

Franc Virant

TIMOVI OGLASI

KUPIM pol litra tekočine za jedkanje (feri-
triklorid).

Matjaž Smerdu
Vrtna ulica 3
61000 Ljubljana

PRODAM novo CB postajo PRESIDENT
J.F.K. (15 W, 120 kanalov, AM/FM, SVVRcall
control, roger beep).

Miro Robek
Škocjan54
68275 Škocjan
Tel.: (068) 76-360

KUPIM načrt jadrnice Lipa, objavljen v lan¬
skem letniku revije TIM, oziroma kakršen
koli načrt RV jadrnice do dolžine 110 cm.
Igor Gašperin
C. revolucije t/B
64270 Jesenice

MENJAM znamke za znamke ali znamke
za stare razglednice.

Sašo Zatler
Aškerčeva 24
62000 Maribor

UGODNO PRODAM akumulatorske celice
SANYO 1,2 Ah SCR CUT-OFF, primerne za
oddajnike, sprejemnike, letalske elektro-
modele in čolne. Cena je 4,2 DEM (v tolar¬
ski protivrednosti) za kos.

Miran Kos
p. p. 3

62106 Maribor

Tel.: (062) 37-147 (zvečer)

PRODAM dvokanalno RV napravo ATTACK-
R z enim servomotorjem in akumulatorji.
Cena je 150 DEM (lahko v tolarski proti¬
vrednosti).

Andrej Krek
Parje 26
66257 Pivka

TIM 1 • september 1993 • 35

ZA SPRETNE ROKE

Kazala za knjige

Vsako jesen se vrnete v šolske klopi in
se prve dni najbrž težko vključite v šolski
direndaj. Misli vam odplavajo nazaj v čas
počitnic. Lepo se je spominjati prijetnih
trenutkov, a spet se je treba učiti in pisati
naloge. Učbenikov ste se med počitnicami
najbrž malce odvadili, a nič ne de; hitro
jih boste spet »posvojili«. Za začetek vam
predlagam izdelavo prisrčnih knjižnih ka¬
zal, ki vas bodo od plavajočih misli
vračala nazaj med podatke in definicije.

Potrebujete škarje za papir, olfa nož,
lepilo, trši barvni papir ali trši beli papir in
barvni kolaž papir. Kot vedno si lahko
pomagate tudi z ostanki darilnega papir¬
ja, tekstilom itd. Pazite le, da gradivo, ki
ga boste uporabili za kazalo, ne bo
puščalo barve (npr. papiriz revij, časopisni
papir, fotokopije), sicer boste po nepo¬
trebnem umazali knjige.

Risbe 1,2, 3 in 4 prekopirajte in po želji
povečajte. Prenesite jih na barvni papir
(lahko jih npr. izrežete in si naredite šablo¬
no, uporabno za več kazal). Vsa kazala so
dvojna, da jih lahko zataknete na stran v
knjigi, ki jo želite označiti. Pregib je oz¬
načen na risbah 1-4. Pri srčku (risba 1)
prevlecite z lepilom štrleči kvadratek, ga
zapognite in nanj prilepite prepognjeni
dvojnik srčka. Medvedka (risba 2) morate
izrezati dva in ju zlepiti z ušesi. Zajček
(risba 3) je prepognjen pri ušesih, zlepljen
pa z repkom. Ptiček (risba 4) je prepo¬
gnjen pri krilih in zlepljen z zapognjenim
pravokotnikom na prsnem delu. Živalcam
narišite še obraz oziroma oči, kot kažejo
slike 2-4, in kazala so pripravljena za
uporabo.

Alenka Pavko Čuden

Antus d.o.o. EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK EBERHARD FABER

Cesta železarjev 12
64270 JESENICE
Tel. in fax: 064/81-094

Prodaja:

- ILA. Blalnica 12, Trzin, 61234 MENGEŠ

- MAPA, Železniška 12, 64248 LESCE

- GASILSKA OPREMA d.o.o.. Levstikov
trg 7, LJUBLJANA

- OPUS d.o.o., C. Krških žrtev 44, KRŠKO

- SKRINJA d.o.o., Vetrinjska ul. 30,
MARIBOR

- TRGOVINA & PROIZVODNJA, Savinova
ul. 3, CELJE

Program EFA - EBERHARD FABER obsega:

- materiale za modeliranje in oblikovanje (FIMO, HOLZY, EFAPLAST,
AOUAFORM, PAPPMACHE, plastelin),

- materiale za odlivanje (CERAMOFIX, CERAMOFORM),

- svinčnike vseh vrst. barvice različnih debelin,

- akvarelne, vodene, tempera in prstne barve.

- voščenke in akvarelne voščenke,

- različno debele flomastre in lakirne flomastre,

- kemične svinčnike, peresa, šilčke, radirke, krede itd.

Vabimo vse trgovce, zainteresirane za prodajo kompletnega programa
tovarne EFA - EBERHARD FABER, da se nam oglasijo.

36 • TIM 1 • september 1993

ZA SPRETNE ROKE

Prijazna pisma

Pred mnogimi leti, ko še niso ure in ure
presedeli pred telefonskim aparatom (mi¬
mogrede-bonton uči, naj bodo telefonski
pogovori kratki in jedrnati), so si ljudje
pogosteje pisali pisma: vabila, čestitke,
vljudne pozdrave, prijazna sporočila. Z
obliko in vsebino pisem so si izkazovali
naklonjenost. Danes je življenjski ritem
hitrejši in bolj naporen, zanemarjanje pri¬
jateljstev je prešlo v navado, izgovori o
pomanjkanju časa pa so, čeprav do neke
mere resnični, postali oguljena fraza.
Vrnite se v stare čase in obudite običaj
pisanja pisem. Naučite se odkrito izražati
svoje misli in čustva, besede pa likovno
podkrepite z domiselnimi pisemskimi pa¬
pirji ali ovojnicami. Začnite s preprostimi
sporočili, z vajo pa boste postali umetniki
pisanja pisem.

Če ste med počitnicami spoznali nove
prijatelje, ki živijo v oddaljenem kraju, in
jih zato ne morete pogosteje obiskati, jim

lahko napišete, kako se je
začelo vaše šolsko življenje. In
da ne bodo vaša pisma pre¬
več oblikovno dolgočasna
(da bo njihova vsebina zani¬
miva, ni dvoma), jim pošljite
sporočila v obliki živalic. Ideja
je seveda uporabna tudi za
čestitke, vabila ipd.

Potrebujete bel in barvni pi¬
salni ali fotokopirni papir,
škarje, olfa nož, lepilo, luk¬
njač in črn flomaster ali svin¬
čnik.

Risbi 1 in 2 kažeta muco in
pujska. Povečajte ju s fotoko¬
piranjem in prenesite na bel
ali barvast papir. Če je osnov¬
ni papir bel, lahko prednjo
stran prelepite z barvastim
darilnim papirjem. Ne poza¬
bite, da je na risbah označen
pregib. Pujskov rep prelukj-
najte z luknjačem (skozi luk¬
njico lahko napeljete darilni
trakec in ga skodrate) in na¬
rišite oči. Zanje lahko upora¬
bite tudi bleščice - le po¬
brskajte po šivalni košarici in
jih prilepite. Mucki lahko oko¬
li vratu zavežete pentljico iz
darilnega papirja. Poiščite
' primerno ovojnico, ter naslov
in se takoj lotite pisanja.

Alenka Pavko Čuden

PREGIB

Risba 1: Muca

Risba 2: Pujsek

TIM 1 • september 1993 • 37

IZDELEK ZA DOM

Obešalnik za
kravate in pasove

Le redki očetje imajo svoje kravate in
pasove lepo zložene na enem mestu. Ve¬
liko več je takih, ki se vedno znova hudu¬
jejo, ko zadnji trenutek pred odhodom v
službo ali na kako prireditev, na katero se
ne spodobi priti brez kravate, brskajo po
predalih, omarah, žepih oblek in še kje,
pa ne najdejo kravate, ki bi se najbolj
podala k oblečeni srajci oziroma obleki.
Te nevšečnosti odpravlja ličen obešalnik,
na katerem bodo vse kravate, pasovi ali
celo metuljčki vedno pregledno obešeni.
Poleg uporabne vrednosti, ki jo ima
obešalnik, katerega načrt vam predsta¬
vljamo, ga lahko izkoristimo tudi kot nev¬
sakdanji okras na steni z obešalniki, ki jo
imate morda v predsobi.

Izdelava obešalnika za kravate in paso¬
ve je preprosta in se je lahko lotijo celo
tisti, ki še nikoli niso imeli v rokah rezljače.
Tudi z gradivom ne bi smelo biti težav, saj
je mogoče dobiti odpadne kose 4 ali
5 mm debele vezane plošče pri vsakem
mizarju. Poleg rezljače potrebujete za iz¬
delavo še svinčnik, papir za kopiranje,
daljše ravnilo, list mehkejšega kartona

(hrbtna stran odsluženega stenskega ko¬
ledarja), škarje, modelarski nož, košček
mila, podložno mizico za rezljanje, rašpo,
grob in fin brusni papir in čopič, od ma¬
teriala pa še lepilo Neostik in nitrolak
oziroma zaščitni premaz za les.

Zaradi pomanjkanja prostora v reviji je
načrt obešalnika narisan v polovični veli¬
kosti, zato je prek njega narisana mreža,
s katero si pomagajte pri povečevanju.
Seveda bo ta postopek neprimerno lažji in
krajši, če načrt iz revije na fotokopirnem
stroju tolikokrat povečate, da dobite širino
obešalnika približno 44 centimetrov. Fo¬
tokopije nato zlepite skupaj, obris obešal¬
nika prek kopirnega papirja prerišite na
mehkejši karton ter ga s škarjami in ostrim
modelarskim nožem ob ravnilu pazljivo
izrežite. Dobljeno šablono sedaj položite
na dovolj velik kos 4 ali 5 mm debele
vezane plošče, ki ste jo prej dobro zgladili
z brusnim papirjem, ter s svinčnikom na¬
tančno občrtajte. Ta postopek morate po¬
noviti dvakrat, saj je obešalnik zaradi
večje trdnosti sestavljen iz dveh popolno¬
ma enakih delov.

Pri rezljanju pazite, da bo lok z žagico
ves čas pravokoten na kos vezane plošče
in da ga boste vodili tik ob narisani črti.
Zagico, ki naj ima nekoliko večje zobce,
občasno namažite s koščkom mila, saj bo
potem laže tekla. Na izrezana dela
obešalnika na tanko nanesite lepilo Neo¬
stik, počakajte pol ure, nato pa ju staknite
skupaj in za nekaj časa dobro stisnite.
Pomagajte si s svorami in primežem, če
pa teh pripomočkov nimate, lahko zlepek
navsezadnje obtežite tudi z nekaj debelimi
knjigami. Ko se lepilo posuši, začnite z
obdelovanjem robov. Pri tem si pomagajte
z rašpo in grobim papirjem. Bolj ko ste bili
pri rezljanju natančni, manj bo popra¬
vljanja.

Ko ste zaoblili vse robove in obešalnik
še enkrat zbrusili s finim brusnim papir¬
jem, pride na vrsto barvanje. Uporabite
lahko vsako barvo, ki je namenjena za
zaščito lesa. Kdor želi pisan obešalnik, naj
ga pobarva z nitrolakom ali oljno barvo,
lahko pa uporabite tudi lazuro za les (npr.
Beltop) in obešalnik pobarvate v enakem
tonu, kot je lesna obloga v predsobi. Če
se boste odločili za lakiranje, najbrž ne bo
dovolj samo ena plast laka, ampak bosta
morali biti vsaj dve. Pred vsakim nasled¬
njim lakiranjem z zelo finim brusnim pa¬
pirjem narahlo zgladite vse površine in
robove, da se kasneje svilene kravate ne
bodo zatikale obnje ali se celo poškodo¬
vale.

Presenečeni boste, koliko kravat in pa¬
sov gre na tak obešalnik, pri čemer je vse
skupaj zelo pregledno in zavzema le malo
prostora. Če ima oče več kravat, naredite
več obešalnikov. Poleg tega se bo morda
kmalu pokazalo, da bo kakšen prišel prav
tudi sestri ali mami za obešanje šalov, rut
ali manjših torbic.

Matej Pavlič

TIMOVA NAGRADNA
ANKETA

IZIDI ŽREBANJA ZA NAGRADE
NAŠIH SPONZORJEV

Izmed prispelih anketnih lističev smo v uredništvu izžrebali naslednje bralce TIMA:

1. Matej Hafner, Podgrad 24, 69250 Gornja Radgona

2. Maja Rašl, Kicar 2, 62250 Ptuj

3. Primož Iskra, Bevke 67, 61360 Vrhnika

4. Marko Belšak, Tomaž 1/d, 62258 Tomaž

5. Maja Bajgot, Tomšičeva 7, 62310 Slovenska Bistrica

6. Rok Jarc, Jelovškova 1 7, 61230^ Domžale

7. Jaka Mrak, Moste 11 F, 64274 Žirovnica

8. Katica Vučko, Dolnja Bistrica 37 b, 69232 Črenšovci

9. Marko Cof, Dravska 8, 62000 Maribor

10. Andrej Žvanut, Toma Brejca 2, 61240 Kamnik

Vsem iskreno čestitamo! Nagrajenci bodo po pošti prejeli praktične nagrade, ki
so jih prispevali:

Unihem - UHU
MACH (M. Zidarič)

Mitol

38 • TIM 1 • september 1993

IZDELKI ZA DOM

TIM 1 • september 1993 • 39

Skrita misel

ŽELIMUE - SLOVAK - MUZEJ - POSPEŠEK -
BRONZA - ČETVERKA - ŠOLMAN - SMUČKE
-GALICA - RAKETA

Če v vsaki besedi prečrtate tri črke, vam
bodo po vrsti brane preostale črke dale
neko misel.

Šahovski konjiček

Uganko rešujete tako, da enako kot
konjiček na šahovnici skačete po poljih v
liku. Če začnete v levem zgornjem kotu,
boste dobili rešitev, ki je povezana z revijo
pred vami.

Sarada

a =  zamaknjenost
b = oblika
c = trenje

a + b + c = X

Če besede, ki jih zahtevajo opisi, vnesete v
enačbo, dobite elektrotehniški element,
namenjen spreminjanju izmenične napetosti.

UGANKARSKI KOTIČEK
Številčnica z izrekom

1 2 3 4,= notranji del zapestja
5 6 7 8 = glas, ton
9 10 11= žival z bodicami
12 13 14 = premetenec, navihanec

Najprej ugotovite besede, ki jih zahtevajo
opisi, ter jih napišite k številkam tako, da
vsaki številki pripada ena črka. Vse črke
besed nato s pomočjo številk prenesite v
polja lika. Tam posamezna številka pomeni
eno, vedno isto črko. V vodoravnih vrstah
lika boste ob pravilni rešitvi prebrali
ameriški pregovor.

Posetnica

IVO N.

gozdar

Ivu na posetnici sicer piše, da je gozdar,
vendar je v resnici strokovnjak za vedo, ki se
ukvarja s preteklostjo.

Izšel je prvi iz serije TIMOVIH
NAČRTOV:

TRENAŽNI RV LETALSKI
MODEL BASIC 4 STAR

Načrt modela, ki smo ga pred¬
stavili že v TIMOVI DELAVNICI
na sejmu Učila '93, je narisan
v merilu 1:1. Naročite ga lahko
na naslov: Tehniška založba
Slovenije, Lepi pot 6, 61111
Ljubljana. Cena načrta znaša
496 SIT in jo plačate pismonoši
ob prevzemu pošiljke.

Rešitvi nagradnih ugank iz prejšnje številke
TIMA:

Številčnica z izrekom: Ogenj se začne z iskro.

Vreteno: R AR PAR, RAPA, PARTA, APARAT,
TRAPA, PARA, RAA, AR, R;

Nagrade za pravilno rešeni uganki v 9/10.
številki revije TIM prejmejo:

1. Zdenko Stare, Ptujska 76, 62327 Rače

2. Mira Brežič, Ul. Iga Grudna 3,

61000 Ljubljana

3. Jure Razpotnik, Kresnice 1A,

61281 Kresnice

Rešitve ugank prepišite na dopisnico (ne
trgajte revije!) ter najkasneje do 1. oktobra
pošljite na naslov: Tehniška založba
Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 61111 Ljubljana
(s pripisom »Timove uganke«). Trije
izžrebani reševalci bodo po pošti prejeli
lepe knjižne nagrade naše založbe.

• JLJL _. ,,

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

SEPTEMBER 1993, CENA  15 8,00 SIT, POŠTNINA PLAČANA NA POŠTI 61102

Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d.

Naslov uredništva: Lepi pot 6, 61111 Ljubljana, telefon: 061/213-749 (uredništvo),
061/213-733 (naročniški oddelek), fax: 061/218-246

Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo na naslov uredništva. Posamezna številka
stane 158,00 SIT, polletna naročnina pa 790,00 SIT.

Žiro račun pr! SDK Ljubljana: 50101-603-50480

Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec,
'Roman Zupančič

Odgovorna urednica: Mihela Mikuž
Urednik revije: Jože Čuden

Oblikovanje in tehnično urejanje: Božidar Grabnar
Tisk: Tiskarna Ljubljana

Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za
znanost in tehnologijo Republike Slovenije

Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa
proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo in šport št. 415-155/92 mb z dne
4.3.1992.

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI:

Jadrnice razreda »G« so med mladimi modelarji najbolj priljubljene. Z vgradnjo
sprejemnika in običajnih servomotorjev lahko postanejo zabavni rekreacijski modeli._

Foto: Jože  Čuden

KAZALO

UREDNIKOV PREDAL 1

POKAL REVIJE TIM i

2.MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO Z
LETALSKIMI MODELI

F1 H (Al) IN F1A 2

RAZSTAVA MODELOV STARIH LADIJ 3

3.ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V
LETALSKEM MAKETARSTVU 4

NOVI MODELARSKI RAKETNI MOTORJI 4

KAKO IZDELAMO RAKETOPLAN - 1 .DEL 5

POTNIŠKA LADJA NIEUVV AMSTERDAM 8

NACIONALNI MODELARSKI PRAVILNIK 12

ŠE O RAZLIČNIH VELIKOSTIH 13

PAPIRNATO LETALCE 16

ZVEZNI REGULATOR TIM CV/SMD 25

NEKAJ O NI-CD AKUMULATORJIH V
MODELARSTVU 27

AVDIOMEŠALNIK ZA KAMKORDER 29

NEKAJ ZA OČETOV AVTO 30

MOJ OSEBNI RAČUNALNIK 31

KAKO SAM RAZVIJEM ČRNOBELI FILM 32

JEDKANI KOVINSKI DELI 34

ZMAJ 35

KAZALA ZA KNJIGE 36

PRIJAZNA PISMA 37

OBEŠALNIK ZA KRAVATE IN PASOVE 38

40 • TIM 1 • september 1993

^PottesT^

Patronen

Hcdm  i

VSEBIN«

KOMPONENTA

komponenta

R ««fOCllo

IgSHB

IZBERITE PRAVO ^
LEPILO

*#


o*

<c>


O

V

*2W


V

v

UKU

V DOBREM IN V ZLU

Lepila za vse materiale

©

©

UHU al lolast_

©

©

©

©

©

Univerzalno tekoče lepilo na podlagi
umetnih smol za točkovno in
ploskovno lepljenje.

Hitro vezoče tekoče lepilo za vse
vrste papirja v pisarni, šoli ali doma.

Temperaturno visokoodporno
kontaktno kavčukovo lepilo.

Dvokomponentno epoksidno lepilo
z visoko končno trdnostjo.

Hitro vezoče lepilo za les, papir in
stiropor.

Lepila

Lepila in mase
Industrijski tlaki JjJJJjpijR

POKROVITELJ
„o»‘ v  DRŽAVNE
REPREZENTANCE
RAKETNIH MODELARJEV

©

©

©

®

Hitro vezoče lepilo za splošno
uporabo in modelarstvo.

Univerzalno lepilo z visoko lepilno
močjo za vse vrste umetnih mas.

Trenutno cianokrilatno lepilo za
neporozne materiale.

Trenutno cianokrilatno lepilo za
porozne materiale z možnostjo
kratkotrajne korekture.

f10) Vodoodporno lepilo za les,
‘ ' iverne in panelne plošče

d.o.o. Kajakaška 30 61211 Ljubljana—Šmartno
Telefon: (061) 59-275, Telefax: (061) 59-296

TIMI • september 1993 TIMI • september 1993

Iz nacionalnega modelarskega pravilnika

Tekmovanje v trajanju leta raketoplana (kategorija S4)

To tekmovanje združuje niz podkategorij, predvidenih za katerikoli model, ki se dviga v zrak brez
izkoriščanja nosilnih površin in vzdržuje gibanje, nasprotno sili Zemljine težnosti med delom leta, ko
je pospešen oziroma izpostavljen sili modelarskega raketnega motorja. Svoj jadralni del vrača na
zemljo v stabilnem jadralnem letu s pomočjo aerodinamičnih nosilnih površin, ki nasprotujejo
gravitaciji. Cilj tega tekmovanja je zagotoviti športno tekmovanje raketnih modelov z jadralnim
povratkom na zemljo.

Raketni model, ki vzleta v spiralnem vzpenjanju in ga poganja raketni motor, tako da pri vzpenjanju
izkorišča krila, ne more tekmovati v tej kategoriji, padalski sistem za pristajanje, nameščen v zgornjem
delu modela, ni takšna dopolnilna aerodinamična površina, lahko pa se uporablja na ta način, da
vpliva na pristajanje drugih delov modela.

Modeli z mehkim krilom (rogallo) v tej kategoriji niso dovoljeni.

Cilj tekmovanja je ugotoviti, kateri model doseže najdaljši čas leta pri vertikalnem ali skoraj
vertikalnem, prostem, balističnem vzletanju in stabilnem aerodinamičnem jadranju pri spuščanju k
tlom. Čas leta vsakega modela se meri od prvega premika na rampi do trenutka, ko se jadrajoči
del dotakne tal.

Za merjenje časa in določanje uvrstitve v tej kategoriji se ravnamo popravilih, ki veljajo za kategoriji
S3 in S6 (rakete s padalom oziroma s trakom).

Del modela, ki jadra, je lahko radijsko voden, če hočemo obdržati tirnico leta v bližini poligona.

Najmanjša štartna masa (masa modela skupaj z motorjem) vseh raketoplanov, natančneje,
modelov kategorij S4, S8 in S10, ne sme biti manjša od 30% največje predpisane štartne mase za
posamezno podkategorijo.

RAKETOPLAN
KATEGORIJE S4B

Konstruiral: Egon Engelsberger
Merilo: 1:1

Sestavni deli:

1 Profil krila

2 Cev nosilca motorja

3 Baldahin

4 Vodilo na baldahinu

5 Trup

6 Krilo

7 Vzmet determalizatorja

8 Elastika

9 Toplotna zaščita trupa

10 Vžigalna vrvica

11 Lepilni trak

12 Vertikalni stabilizator

13 Vodilo na krilu

14 Horizontalni stabilizator

15 Toplotna zaščita krila

16 Svinec

TIMI • september 1993 TIM  1 •  september 1993

TIMI • september 1993 TIMI • september 1993 • 23

N>

CD

to

to

3

cr

to

H

M

■sD

U>

rD

"S

rD

3

er

ra

Ml

M

sO

U>