Andreja ~ e l e InStitut za slovenski jezik Frana RamovSa ZRC SAZU, Ljubljana Slovenski razvoj besedotvornih pomenov pri izglagolskih samostalnikih, posebno pri glagolniku Z obravnavo izglagolskih tvorjenk je predstavljen razvoj besedotvorne teorije pri nas. Opozorjeno je na razlitne delitvene kriterije tvorjenk do danaSnjih raziskav, ki temeljijo na vzrotno-posledit- nem razmerju med skladnjo in besedotvorjem. The present paper presents the development of Slovene word-formation theory, the various distri- butional criteria of complex words, and research which is today based on the cause-effect relation- ship between syntax and word formation. The paper proposes new possibilities for further re- search in Slovene word-formation theory. 0 Pri pregledu sem izbrala kronoloSko zaporedje, tako da je neenakomeren razvoj besedotvorja Se izraziteje poudarjen. Pri obravnavanih avtorjih tudi ni poeno- ten0 sodobno teoretiCno staliSCe obravnave predvsem zaradi ielje predstaviti besedo- tvorno miselnost posameznega jezikoslovca. Graf z binarnimi nasprotji in kratiCna poimenovanja sem povzela po A. VidoviC Muhi;' s tem je nazorneje predstavljen ob- seg besedotvornih pomenov, in kar je pomembnejSe, razmerja med njimi. rppO 1 (Binarni graf pomenske podstave povedi z besedotvornimi pomeni in s prikazom na- sprotja besedotvorna podstava obrazilo v pretvorbeno-(besedo)tvornem postopku.) Pov +De U to, da +Op 71 I ~OV-0 0 D m -7 Ok +Md 1 D, +Vd/ Pd tamm/ils, kjer + Op tisti, k i +Op lov-iKe lov-ecinos-ilec OE +Cd D-I tedajmliIs, k o +Op I I prazn-ik D4 +Rd tisto, ka r +Op D6 +Sd odrez-ek to, s Cimer +Op brus-ilec ' A. Vidovii: Muha, SSB ob primerih zloienk, Lj. 1988. Na str. 18 je graf pomenske podstave povedi (PPo) s pretvorbenimi povezavami (primeri izglagolskih tvorjenk). 70 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) Legenda: Pov - povedje De - dejanje P - pripona Op - priponsko obrazilo U - udeleienci 0 - okoligtine D - delovalnik Ok - okoligEine kraja OE - okoligtine Easa Md - mesto dejanja Cd - tas dejanja Vd - vrgilec dejanja Pd - predmet za dejanje Rd - rezultat dejanja Sd - sredstvo dejanja Zgradba grafa kaie hierarhiEna razmerja med besedotvornimi pomeni (le-ti so pretvorbe doloEenih sestavin pomenske podstave); izpostavljen je besedotvorni pomen dejanja (De), ki je posamostaljeno povedje in zato tudi osnovna pretvorba. 1 UzaveBEanje besedotvornih pomenov Pri slovniEarjih nagtevanje priponskih obrazil kaie na priznavanje tvorjenosti besed. Slovnitarji so se besedotvornih pomenov zavedali ali jih vsaj slutili, niso pa jih ge znali natantno izraziti in opredeliti (tvorjenje besed je opisano kot >>delati iz<<, ~prihajati od*). A. Bohorit ~glagolje* (tako poimenuje glagolnik) dela iz nedolotnika - nzlog -ti zamenjamo z -nje<<, k temu pa pripomba nali Ee ti je ljubge jih lahko de- lag iz trpnih deleinikova (primeri so delanje, piJanje, lublenje, peEenje, ~ i t j e ) . ~ Ta- ko je odprl problem, s katerim se jezikoslovci ukvarjajo Se danes: je glagolnik tvor- jen iz nedolotnika ali iz deleinika na -en. Tvorjenost je izpostavil tudi pri drugih izglagolskih tvorjenkah. Imenoval jih je >>Verbalia<< in povedal, da nprihajajo od<< glagolov. Njegovi primeri so delu, lubesan, delavez, kovazh, piJir, piJmu). Za tvor- jenke, ki imajo priponsko obrazilo z besedotvornim pomenom mesta dejanja (Md) ali Casa dejanja (Cd) nima primerov. Opazen je razkorak med jezikovno prakso in med opisom jezika v Bohoritevi sl~vnici.~ Tako analize Trubarjevih besedi14 predstavljajo bogat in raznovrsten reper- toar tvorjenk, medtem ko je v Bohoritevi slovnici besedotvorje Se skromno? vendar je skromno predvsem po obsegu besedotvornih vrst (obravnava predvsem izpeljavo), ne pa tudi po pomembnosti ugotovitev. 0 tem gl. Solarjevo oceno Bajtevega Besedotvorja, SR, 4 (1951), 142-148. A. Bohorit, Arcticae horulae succisivae - Zimske urice proste, Wittenberg 1584, prevod in spremna beseda J. ToporiSita, Maribor 1987, 100-164. A. Vidovit Muha, Struktura glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi, SR, 32 (1984), St. 3, 245-256; Neglagolske tvorjenke v Trubarjevi Cerkovni ordningi, Obdobja 6, Lj. 1986, 349-374, na str. 366: ~Raztlenitev tvorjenk v CO dokazuje izoblikovanje besedotvornih vrst in be- sedotvornih pomenov - strukturna razlotevalnost skladenjske podstave je torej enaka danaSnji 1 ... 1.u J. ToporiSit, Oblikoslovje v Bohoritevih Zimskih uricah, XX. SSJLK 1984, 189-222, kjer so predstavljene tudi skupine izpeljank v Bohoritevi slovnici (208, 209). Na str. 208: rPri tvorbi ne- zloienih glagolskih oblik Bohorit ni tako rekot nitesar prezrl 1 ... I . Med glagolskimi oblikami so tudi glagolniki delanje, pijanje in lubleinje~ (podt. A. Z.). Isti avtor je v spremni Studiji k prevodu Bohoritevih Zimskih uric prostih (Maribor 1987, 331 str.) na straneh 311-313 obdelal tudi besedo- tvorje v Bohoritevi slovnici. B. Pogorelec, Dalmatinovo besedilo med skladnjo in retoritno figuro in Bohoriteva gramatitna norma, 478: ~Kratka, a vendar dovolj iztrpna kontrastivna slovnica, ki je A. iele. Slovenski razvoi besedotvornih vomenov ... 71 BOHORIC: Izglagolski samostalniki I I (Glagolje) - ~ d v - De6 Udeleienci -(a)nje/-enje, -tje Delovalniki OkoligEine (delanje, pvanje, lublenje, DI - Vd 1 pezhenje, pitji) -vez/-viza, -6zh, Verbalia (izglag. Sam) -6, na -u, -esan (delavez, delaviza, (delu, lubesan) kovazh, pqar) Dq - Rd -mu (pismu) Vsi zgornji izglagolski samostalniki (imenuje jih Verbalia) so v Bohoritevi slov- nici naSteti v poglavju De Verbo (Glagol). 0 tvorbi glagolnika pige v slovnici na str. 100 in 101. 2 Oblikoslovnopomensko (analitiEno) obdobje Cas, ki je bil zaznamovan s teorijo Frana MikloSita - mikloSitevsko ~bdobje.~ Vendar tudi predmiklogitevsko obdobje in obdobje pred Vodnikom uvrgta v obliko- slovno obdobje, saj so oblikoslovne lastnosti besed prvotnejSe in enostavnejge merilo razvrgtanja tvorjenk kot kasnejga pretvorbena merila. Binarni graf pomenske pod- stave povedi pa je pokazatelj, kateri besedotvorni pomeni so bili upogtevani. 2.1 Obravnava izglagolskih samostalnikov glede na imenske kategorije V primerjavi z Bohoritevimi spodbudnimi razmigljanji o tvorjenosti besed je to nazadovanje ali vsaj zastranitev, ker je glavno delitveno merilo izglagolskih samo- stalnikov SPOL in Sele znotraj njega so razvrgteni besedotvorni pomeni; tako so be- sedotvorni pomeni gele drugotno (vetkrat Eisto nakljuEno) merilo delitve. M. Poh- lin, Kraynska grammatika, 1768, 112-117, obravnava besedotvorje pod Von der Verleitung und Zufammenfetzung der Worte (str. 112), priponska obrazila (Op) poleg traktata o pravopisu obsegala prikaz oblikoslovja po besednih vrstah, vmes nekaj skromnega besedotvorja 1 ... I.% A. VidoviE Muha, Struktura glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordnin- gi, SR, 32 (1984), St. 3, 246: ~Vsiljuje se vpraSanje, kako je besedotvorne moinosti slovenskega jezi- ka predstavila prva slovenska slovnica. Iz konkretne (tudi) besedotvorne raztlenitve (molitev oEe- naS, 166-178) je razvidno, da BohoriE loti predvsem dve besedotvorni vrsti - izpeljevenje in zla- ganje, v katerega uvrSEa tudi sestavljanje; pri tvorjenki sami loEi obrazilni del, zlasti predpono od podstave, npr. po-svetenu (168), iz-idi (169), od-pustimo (172) idr. (podE. avtorica). Zanimivo pa je, da je teoretitna izpostavitev besedotvorja skromnejsa, vezana pravzaprav le na del izpeljave (neka- tere samostalnigke in pridevniSke tvorjenke).~ A. VidoviE Muha, SSB ob primerih zloienk, 351: ~NajpogostejSe obrazilo tvorjenk s pome- nom dejanja je -nje, ki ima pribliino 190 primerov; sledi -0 s 35 primeri ter -a z 12, 1 ... 1.s Lahko bi rekli, da graf potrjuje staliSEe Antona Breznika (Zloienke v slovenSBni, Lj. 1944, 329), ki na prvo mesto po pomembnosti uvrsti besedotvorni pomen dejanja (De), takoj za njim pa besedotvor- ni pomen vrSilca dejanja (Vd) ali kot ga on poimenuje rpomen povzro8telja dejanja.~ Poimenovanje povzemam po Adi VidoviE Muhi, SSBPZ 1988; v poglavju Iz zgodovine ob- ravnavanja tvorjenk, zlasti zloienk slovenskega knjiinega jezika, gl. str. 35. 72 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) deli po spolu. Razvrstitev priponskih obrazil kaie na prevlado izglagolskih samo- stalnikov z besedotvornima pomenoma dejanja (De) in vrgilca dejanja (Vd), kar si na tej stopnji lahko razlagamo kot posledico samodejne teinje jezika, da si izbere besedotvorna pomena, ki sta z dejanjem najtesneje povezana. POHLIN: Izglagolski samostalniki Delitev Op (priponskih obrazil) glede na SPOL: m.: De: -0, -e (krik, tek, po- gled, veuele), Vd: -ar, -azh, -avz, -ik, -ivz, -aj (sidar, kovazh, bravz, sapovednik, brivz, zhuvaj); 2: De: -0, -ava, -a (prepovd, kurjava, navada), Vd: -ariza, -ka, -(n)iza, -avka (pastariza, podpihovavka, porozhniza, poslushavka), Rd -ava (bleitava), Md: -(n)iza (spovdniza); s: De:' -(t)je/-(-a-I-uva-)nje8 (bitje, danje, branje, permiruvanje), Sd: -allu, -ellu, -ilu (nalivallu, gladilu). M. Pohlin ima v svoji slovnici najveE primerov za besedotvorna pomena De in Vd, vendar teh besedotvornih pomenov ni izpostavil. Oba besedotvorna pomena sta namreE vzroEno-posleditno povezana, zato metonimiEni prehod med njima ni mo- got, medtem ko je metonimitna povezava med glagolniki (De)"in izglagolskimi sa- mostalniki z drugimi besedotvornimi pomeni (Rd, Sd, Md, Cd) pogosta. Besedo- tvornemu pomenu dejanja (De) dodaja Se primere za besedotvorni pomen lastnosti (L), npr. uzhenust, dobruta, gerdoba, kar nakazuje Pohlinov jezikovni Eut za skup- no glagolsko izhodigEe teh izglagolskih tvorjenk. V okviru premen pa v slovnici na strani 160 nagteva glagolske oblike pomagam - pomozh, lhanjem - lhetva, redim - reja, kar vsaj posredno kaie, da se je za- vedal tvorjenosti besed. Globlje kot M. Pohlin je v oblikoslovje zagel 0. Gutsman: delitvi po SPO- LU dodaja Se dopolnilno delitev po SKLANJATVENIH VZORCIH. 0. Gutsman v slovnici Windilche Sprachlehre (Klagenfurt, 1777) omenja glagolnik pri obravnavi sklanjatvenih vzorcev na str. 13 v opombah (Anmerkungen) poglavja 11. Abanderung. Nekaj glagolnikov je skupaj z netvorjenimi samostalniki nagtetih tudi v poglavju 11. Abfchnitt (Fehler in Annehmung fremder Wijrter, kjer obravnava vdor nemgkih besed in njihovo prevlado nad domatimi oz. izvirnimi, str. 141-144). V tem poglavju so glagolniki le prevodi nemgkih izrazov: n l .../ Gemeinde, sdrushba, Hochzeit, shenitva, vdaja I.../<< (podE. A. Z.). Pri teh tvorjenkah (prim. vdaja) ima tudi oblikoslovne napotke? J. ToporiSiE, Gutsmanova slovnica, Protestantizem pri Slovencih (Dunajski slavistiEni alma- nah, Dunaj 1984), 209-225, str. 220: rMorda je Pohlin slovensko slovnico oSkodova1, ko je izmed nedoloEnih oblik stare slovnice (prim. WSB 123) ifkljuEil gerundij na -di, kar so podajali z nedo- loEnikom: je zhal Jekati/Sekanja 1 ... I< (podE. A. Z.). Sicer pa imamo natanEnejSo predstavitev, ki je obenem tudi ovrednotenje Pohlinovega jezikoslovnega delovanja v ToporiSiEevi razpravi Pohli- nova slovnica (XIX. seminar SJLK, Lj. 1983, 95-128). 0. Gutsman v slovnici Windilche Sprachlehre (1777, Ignaz Ulons Kleinmaner) omenja gla- golnik pri obravnavi sklanjatvenih vzorcev na str. 13 v poglavju 11. Abanderung v opombah (An- merkungen). Opozarja, da pri primeru vdaja v rodilniku mnoiine j prehaja v i in da to velja za besede, ki se konEujejo na -aja, -eja, -oja, -uja ali -va. A. iele. Slovenski razvoi besedotvornih vomenov ... 73 GUTSMAN: Izglagolski samostalniki (Delitev Op glede na SPOL - sklanjatvene vzorce): I. m. skl.: De: -0, -elh (lov, tepelh), Vd: -(n)ik, -ar, -(i)vez (najemnik, puar, brivez), Pd: -avz (kazavz), Rd: -0, -(i)vez (razhun, brivez); I. 2. skl.: De: -ba, -(i)tva, -ja, -a (sdrushba, shenitva, vdaja, osdrava), Sd: -a (pizha), Md: -vniza (delavniza); 11. 2. skl.: De: -0 (/-kerb, misel); I. s. skl.: De: -(a)nje/-enje (barantanje, is- vosenje), Rd -ilu (oblazhilu), Sd -ilu (vesilu), Md: -ilhe (tershuhe). Pod 11. iensko sklanjatev je uvrstil Se zglede tvorjenk iz pridevnikov s pome- nom lastnosti, prim. lenolt, marlivoJt. V isto skupino uvrsti tudi primere, ko se pri- ponska obrazila veiejo na pridevnigko podstavo, npr. delavniza, najemnik. Zgornja preglednica pokaie, da se tvorjenke z besedotvornim pomenom dejanja pojavljajo v vseh osnovnih sklanjatvah (I.m., I.?., IIZ., 1s.). Zanimivo je, da so vsi izglagolski samostalniki z besedotvornim pomenom vr- Silca dejanja v I. moSki sklanjatvi (poklici so se omejevali na moSke), s Eimer i e po- segamo na podrotje sociolingvistike. V slovnici na straneh 142 in 144 je 0 . Gutsman zajel z zgledi vse besedotvorne pomene razen Easa dejanja (Cd), vendar se teh besedotvornih pomenov ni zavedal oziroma jih obravnaval le v okviru sklanjatev. Na glagolnike je vsaj posredno, z vidika pomenske metonimije," opozoril J. Kopitar v svoji slovnici. Grammatik der Slavikhen Sprache in Krain, Karn- ten und Steyermark (Laibach, 1808). J. Kopitar pri sicer skromni obravnavi izglagolskih samostalnikov ostaja na ob- likoslovni ravnini;" v slovnici, 216-300, navaja primere kadilo, kreJalo, kropilo, na- rozhilo, piJino, raba, drushba), pa Se to je le okviru slovensko-nemSkih primerjav. Po BohoriEu je povzel tvorbo glagolnikov iz trpnih deleinikov - ,,das vom palliven participio durch Anhhngung der Silbe -je gebildete Substantivum Verbale (dtlanje, hvalenje, delenje das Abeiten, Loben, Zheilen),* v slovnici, str. 302. KOPITAR'~: Slovensko-nemika protistava: (poudarjen SPOL) : homonimija v nem. primeru leiden I I activum (iz -iti) : neutrum (iz -&ti) I (v pomenu trpeti) l ~ e -4 : (V pomenu trpljenje, bolezen) lo Kopitar je to opisal, danes pa ta pojav poimenujemo kot Brazlaganje po metonimitni potkc (J. ToporiSiE, SS 1976, 129) ali kot nmetonimiEni pomenski razv0j.c (A. VidoviE Muha, SSB, Lj. 1988, str. 75). l' 0 tem gl. J. ToporiSiE, Kopitarjeva slovnica - oblikoslovje, SR 28 (1980), 398: ,,I ... 1 tu Klopi- tar1 le naSteva, lahko pa bi bil sestavil i e listo ustreznih priponskih obrazil 1 ... I formalni vidik ima, ko pravi, da grejo sem vse veEzloinice na -ast, -ost, -ust (te ima i e Gutsman), -azen, -ezen; 1 ... 1.u l2 A. VidoviE Muha, SSBPZ, Lj. 1988, 35: BJ. Kopitar je v svoji slovnici (1808) poleg izrazne podobe jezika in njegove fonologke relevantnosti sicer natanEno predstavil oblikoslovje, vendar 74 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) nNevtrumu leiden<< doloEi besedotvorni pomen dejanja (De) glede na razlote- valno skladenjsko vlogo v povedi. Kopitar je v slovnici na straneh 365 in 366 takSne primere tudi razloiil: >>I ...I na vzhodu je poznano, da vzamejo glagol vtasih kot nevtrum* (>>wnd bald als Activum vorkommen, wenn ich. z. B lage: der Menlch muls oft unlchulding leiden - lo gebrauche ich Verbum leiden als ein Neutrum; sage ich aber: Ich muls grolses Unrecht leiden - lo gebrauche ich leiden als Acti- vum (poud. A. i.), I.../ Infinitiv von terpim (ich leide) terpeti I.../ die Neutra, der Konjugation in im haben im Infinitive -eti, die Activa -itis). 2.2 Obravnava izglagolskih samostalnikov glede na glagolske kategorije Velik napredek na podrotju besedotvorja; prvit zasledimo opisno predstavitev besedotvornih pomenov, in tako Sele pri V. Vodniku lahko govorimo o zaEetkih besedotvorne teorije pri na~ . ' ~ Za osnovno delitveno merilo sem pri oblikovanju gra- fov izbrala glagolski vid, ker so ga jezikoslovci tega obdobja pogosto izpostavljali pri tvorbi izglagolskih izpeljank. VODNIK:14 Izglagolski samostalniki (opisna predstavitev besedotvornih pomenov) I Pov - De I Udeleienci Pomenio poJebane dela: Delovalniki 1- OkolilEine -ba, -aria, -ot, -0, -a Vd Md (sodba, sidaria, ropot, Moshake pomenio Pomenio hrambe, tek, pravda) k'deblu perdjani posode in de- zlogi: lavnize: Delovalniki OkolilEine m. sp.: -aj, -ak, -vniza, -azh, -an, -ar, -ej, -azhniza, -nik, -ot, - a d , -avt -ilhe (zhuvaj, kovazh, sidar (delavniza, I.../) kovazhniza, pogoriJhe) zlasti s staliSEa pregibanja in tvorjenja (besednih) oblik, besednovrstno pa le posredno, npr. s po- moijo vezavnosti oblikoslovnih kategorij, deloma, npr. pri medmetu, Se s pomoijo pomenskih last- nosti /.../. Zlasti v besedotvorju je bila posledica tega normativnost v veliki meri temeljeta na slo- vensko-nemSki protistavi.~ l3 Na to me je v pogovoru opozorila prof. dr. A. Vidovii Muha. l4 V. Vodnik, Pilmenost ali Gramatika za Perve Shole, 1811; poglavje Isobrasenje besed s pod- naslovom Isobrasenje imen, 148-156; na str. 150 posredno nakazana tudi pomenska metonimija priponskih obrazil: ,/ ... 1 ilhe pomeni kraj, ker re kaj godi, tudi orodje, s'zhim le kaj dela, kakor: pogoruhe, toporuhe, koJiJhe.u A. iele. Slovenski razvoi besedotvornih vomenov ... 75 Pd - pomeni tudi sbor Shenlke pomenio: takih ltvari, ktire 2. sp.: -avlla, -otla, obdelujemo: -ilo -ajka, -akina, -azhiza, (belilo) -anka, -avka, -ejka, -edka, -ekina, -elhka, -etla, -ina (zhuvajka, kuvazhiza . . .) Rd - pomeni glagolovo Sd - pomenio orodje: 410, -elo, lturjenje: -aj (lutaj) -ilo, -ula, -ilhe, -hva (krelalo, kadilo, ropotula, komhe, kurjava) Ne loti tvorjenk, pri katerih se priponska obrazila dodajajo pridevnigki podsta- vi: delavniza, kovazhniza. Tvorjenka ropot ima priponsko obrazilo -0, po Vodniku pa priponsko obrazilo -ot; verjetno je to veljalo za vse glagole, ki naj bi bili po ta- kratnih razlagah tvorjeni iz medmetov (v slovnici na str. 150: >>/ ... I ot pomeni lilneji glal, kakor: ropot, bobot<<). Priponskemu obrazilu vedno doloEi besedotvorni pomen, vendar se pri navajanju priponskih obrazil opazi, da ima teiave z lotevanjem bese- dotvornih morfemov v okviru posameznih tvorjenk. Vrednost in prednost Vodniko- vega razmigljanja o besedotvorju je tudi v tem, da v nasprotju s svojimi predhodniki zna svoje ugotovitve jasno izraziti, poglavje Isobrasenje besbd, str. 148: >>I.. / Na- lha beleda perltavla k'lvojmu deblu kaklin slog na konzu, ki ob enim vle pomCni, kar drugi jesiki s'dvema vkup lpopadenma beledama isrekajo, poltavim: noghzh namelt velikanog. Od takih le bomo sdaj menilis Sledi podnaslov Isobrasenje imen, pod katerim obravnava tudi izglagolske izpeljanke. V slovnici na strani 150 je nakazana tudi pomenska metonimija priponskih ob- razil: >>/ ... I -qhe pomeni kraj, ker le kaj godi, tudi orbdje, s'zhim le kaj dela, kakor: pogorqhe, 1.. .ltoporqhe, koMhe.<< Poleg besedotvornega pomena stanja, definira ga kot >>pomeni poleban ltan: lladkota, JuzhnoJnost, devqhtvo<< in besedotvornega po- mena lastnosti, ki ga razloii kot npomeni polbane lastnosti: lladkoba<< ter pomen- ske razlike med njima: >>lladkoto millimo lploh bres vle lladke ltvari 1.1, tedaj lladkota je sapopadik mojih milli, lladkobo ima v 'lebi pela, repa, bresova voda<<, so v istem poglavju Vodnikove slovnice predstavljene tudi modifikacijske izpeljanke!' Nadaljevanje Vodnikovega besedotvorja sta Dajnkova in Metelkova slovnica. P. Dajnko v svoji slovnici Lehrbuch der Windilchen Sprache - ein Ver- h c h von Peter Dainko (Gratz 1824, 197, 248-249); glagolnik poimenuje Das Zeit- hauptwort (Verbale). DAJNKO: Glagolniki (Das Zeithauptwort) deleinik (stanjaltrpni) izpeljava (Ableitung) glagolnik na -je glagolnik na -je (delanje, vutenje) (odvzetje, potetje) l5 V. Vodnik, vir, nav. v op. 13; na str. 151: .I ... 1 manjlhavni, priasni, lubi, milni perltavki -izh, izhe, izhik (noshizh,Jerzhize); manjlhavni shenlki -iza, -izhina (dekliza, goipo-dizhina); per- ltavki -on, -azh, -ina pomenio povelizhanje (hlapzhon, bahazh, deklina); grajavni, gerdivni per- ltavki -uh, -ura, -usa, -avl, -avt (lenuh, babura, babusa, krnetavi, srnikavt).u 76 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) Dajnko pove, da je glagolnik tvorjen iz preteklega deleinika in da je tako tvor- jeni samostalnik pomensko blizu sedanjiku (197). Primeri pa kaiejo, katera pripon- ska obrazila je pri tvorbi glagolnika upogteval: n l .../ delane das Arbeiten, vutene das Lehren, spotetje das Beginnen, odvzetje die Wegnahmes Na str. 250 Se niivlene das Leben, gorene das Brennen, germlene das Donnern, bliskane das Blitzens Tudi pri obravnavi spregatev vsakemu glagolu doda glagolnik kot >>posebno glagolsko ob- like<< (str. 199-248). Pri P. Dajnku prviE zasledimo poimenovanje za besedotvorno vrsto - izpelja- va (Ableitung)J6 Za F. Metelka pa lahko citiram ugot~vitev:'~ >>V predmiklogitevski dobi je be- sedotvorje v Metelkovi slovnici izjemno. Samo za potrditev te misli se ustavimo ob njegovem modernem jezikoslovnem spoznanju o odvisnosti razvrstitve priponskih ob- razil od pomena podstave I.../. Metelko sluti povezavo med pomenom podstave in razvrstitvijo priponskih obrazil; I.. .I.<< METELKO:18 Glagolniki (Verbalia) -n- -t- glagolnik na -je glagolnik na -je (nagnene) (pitje) Izbral je gest glagolov z razlitnimi glagolskimi priponami in v zaporedju ne- doloEnik - deleinik na -n/-t - glagolnik prikazal tvorbeni postopek (npr. pitb - pit - pitje; vpralhatb - vpralhan - vpralhane I.../). V slovnici pod naslovom Verbalia (142) pripominja: >>I.. .I vstajkne, die Aufer- stehung, vstajane ali vstane sta manj navadni tvorjenki<< (podt. A. 2.). Potrebno pa je pripomniti, da se Metelko pri podajanju besedotvorja zgledoval po Dobrov~kern.'~ l6 P. Dajnko je uporabil natanEen izraz za besedotvorno vrsto (249): sDa aber doch alle des Verbals (Zeithauptwortes) fahig rind, lo gibt man der Ableitung (podE. A. 2.) wegen auch dielen friiher formel das leidende Mittelwort, als man ihre Verbalien bildet, z. Bedkutung shivlen, goren, germlen, bliskan, Verbalien !hivlene das Leben, gorene das Brennen, germlene das Donnern, blis- kane das Blitzend (podE. A. Z.). l7 G1. A. VidoviE Muha, SSBPZ, Lj. 1988, str. 34, 35. l8 F. Metelko, Lehrgebaude der Slowenilchen Sprache im Kiinigreiche Illyrien und in den be- nachbarten Provinzen, 1825; v okviru poglavja Bildung des Zeitwortes je tudi naslov Verbalia, str. 142. l9 GI. J. ToporiSiE, Kopitarjeva slovnica - oblikoslovje, SR 28 (1980), 411. A. Zele. Slovenski razvoi besedotvornih vomenov ... 77 Metelku sledi A. Murko. Njegovo besedotvorje v Theoretilch-praktifche Slowenilche Sprachlehre (Graz, 1832) in v Theoretilch-practifche Grammatik der Slowenifchen Sprache (Graz, 1843) lahko strnemo v shemo: MURKO: Glagolniki -n- glagolniki na -je -17 delanje vutenje igranje vpraganje -t- glagolniki na -je - 1 1 vretje pitje Izpostavil je >>Easovne samostalnike<< iz nedovrgnikov in dovrgnikov. Nakazal je hierarhijo besedotvornih pomenov, ko je dviganje, vsdiganje oznatil kot dejanje (De), ki izraia trajanje, dvignjenje, vzdignjenje pa kot rezultat dejanja (Rd), ki izraia dokonEnost dejanja. ielja ustvariti slovensko jezikoslovno terminologijo je zelo izrazita pri F. Lev- stiku. F. Levstik je utitelj normativnosti (v zvezi z njo je izpostavil tudi glagolnik) in vzgojitelj na migljenjski ravni, saj je s svojimi razlagami posegel v globinsko struktu- ro jezika. Glagolnike omenja F. Levstik v svojih Jezikovnih spisih (X. knjiga Levstiko- vega ZD, 158). Omenja jih kot eno izmed sestavnih lastnosti nedovrgnih glagolov: nNedovrSljivi glagoli pa morajo imeti /...I d) glagolBEek (substantivum verbale).<< Pod opombo pa Se: nGlagolBEeke slovanska naretja prav delajo samo iz nedovrilji- vih glagolov, ker si pri tem vedno le trajanje mislijo<< (poud. A. 2.). LEVSTIK: Glagolniki - GligoliEeki (Substantivum verbale) glagolski vid 7'- "nedovrgljivi glagoli s priteklino -n-" (-nje> (pomanjkanje) "dovrgljiva priloija s priteklino - t -" (-tje> (podrtje) Eden izmed Levstikovih nasvetov je, naj, kjer je to mogote, namesto nedo- loEnika vselej naredimo glagolsko ime." 20 V Napakah slovenskega pisanja, VI. knjiga Levstikovega ZD, 52, pa beremo: .Za = zum z nedoloEnikom, n. pr.: .per0 za pisatic. To menda vsak ve, da je tuje, ali vendar se bere Easi tudi po knjigah morda zato, ker je priSlo jako v navado celo po tistih krajih, koder se najEisteje govori. SliSal sem Dolenjca: .Ta riba ni za j ed~ ; rnema niSta za jelo~. Tukaj moramo tedaj namesto nedo- loCnika vselej narediti glagolsko ime (podE. A. z.). 78 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) V Napakah slovenskega pisanja (1858) je izpostavil tudi problematiko izbire pomenskih sestavin po natelu, da je duh naroda dostopen z analizo jezika. V SSB, na str. 46: n/ .../ Pri Levstiku se namreE i e sreEamo z modernim strukturalistitnim loEevanjem predmetnosti, zlasti pa vsebine in poimenovanja (ubeseditve), ali kakor pravi sam, z lotevanjem nmisli<< od >>zaznamovanja<< te misli; o tem, kako se bo za- znamovala >>misel<<, bo odlotal nduh jezika<<. V bistvu gre torej za spoznanje, da je prevedba dolotene vsebine (predmetnosti) v pomen v obeh jezikih, nemgkem in slo- venskem, mogoEa z izpostavitvijo razliEnih lastnosti te vsebine na vsebinski ravni, kar ima za posledico razliEnost pomenskih sestavin v obeh jezikih na pomenski ravni 1.. .I.<< Prva obseinejga slovenska slovnica je slovnica A. Janeiita, posebej njena druga, predelana izdaja iz leta 1863. V JaneiiEevi slovnici (1854) se tvorjenje besed obravnava kar v okviru obli- koslovja. JANEZI~:~ ' Izglagolski samostalniki I I' Pov - De U d e $ e n c i -0, -et, -ev, -ezen/-azen, -nja, -ot, -ilo, -ba, -ej, -ei, -(j)a, -ija, -je (lom, trepet, kletev, bolezen, bojazen, voinja, ropot, oznanilo, streiba, pomiglej, tepei, reja, razpertija, pitje) Delovalniki OkoliBEine Vd Md m. sp.: -6E, -arnica, -6, -ar, -ba, -iSt e -telj, -ir, (pisarnica, -nik, -ei boriite) (berat, streia, pisar, godba, utitelj, pastir, stvarnik, grabei) Pd - -(i)lo (zdravilo) i . sp.: -aEica, -azen, -ilja Rd - -lej, -ljej, -ek (beratica, bojazen, (vgrizlej, vzdihljej, pridelek) Sivilja) Sd - -(a)Ea, -6j, -ilo, -ivo (vertata, deriaj, mazilo, gradivo) Za trepet in ropot navaja priponski obrazili -et in -ot in njun pomen opige kot nkaie kako precej vaino djanje, p. trepet, dersket, hropet<< in nkaiejo kak glas, ki se veEkrat ponavlja, p. ropot, pleskot, Sumot<<. Iz teh primerov je Se nazorneje razvidno, da tvori glagole iz medmetov in od tod potem priponski obrazili -et in -ot. Druga nagteta priponska obrazila (str. 13, naslov NajnavadniBe konEnice) so pomembna predvsem s staligta pomenske metonimije obrazil, npr.: n/ . . ./ -6j pomenja sluieEo osebo, orodje ali prostor: tuvaj : deriaj : tetajs A. JaneiiE, Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva, 1854; poglavje Zla- ganje samostavnih imen, 12-15, na str. 68 a) glagolno ime I ... I. UpoStevane so Se izdaje (2. izd. 1863; 5. izd. 1876; 6. izd. 1889; 7. izd. 1894; 8. izd. 1900; vse v Celovcu). A. iele. Slovenski razvoi besedotvornih vomenov ... 79 Glagolniki - Glagolna imena (~razodevajo dejanje v samostalnikovi obliki*, SS 1894, str. 235) I I -t- -n- I I glagolnik na -je glagolnik na -je I I (igranje) - 1 7 (+) -eti (-1 -itizZ trpenje trpljenje iivenje iivljenje V poglavju Zlaganje samostavnih imen A. JaneiiE v svoji slovnici navaja Se tvorjenke s priponskim obrazilom -0 (lom, grom), vendar nikjer ne opozori na nji- hov besedotvorni pomen. Pri tvorjenkah s priponskim obrazilom -0 ga zanimajo samo samoglasnigke premene zveneti - zvon, germeti - grom. Osrednja avtoriteta oblikoslovnopomenskega obdobja je F. MiklogiE. Z njegovim poznavanjem in z njegovo analizo oblikoslovnopomenskih lastnosti pod- stavnihZ3 besed se je besedotvorje dokonEno osamosvojilo in izstopilo iz okvira zgolj oblikoslovnih obravnav. MIKLOSIC:~~ Izglagolski samostalniki I I Pov - De I Udeleienci -0, -a, -0, -je, -tje, -ija, -1- -(a)j, -aj, -($a, - ha , -ezen, Delovalniki OkolilEine -ota, -t, -(a)va, -k, -ka, -c, Vd Md -ica, -(e)i, -nja, -stvo, -tva/-tev, -nja, -telj, -arna, -bt, -dt, -da, -ba, -ja -ka, -ica, -iSEe (uboj, doliv, stava, obedo, veselje, bitje, drtje, golufija, lutaj, tetaj, -ec, -aE (pekarna, beia, boletina, ljubezen, drernota, (ovtarnja, pogoriite gonitelj, propast, rnenjava, vriek, uganka, prdec, ornedlevica, grabei, groinja, rojstvo, pevka, skotica, vriitva//dobitev, peket, ropot, jedec, bahat) pravda, pogodba, prodaja) Rd -ek (zasluiek) Sd -Ea (brisata) 22 JaneiiE na str. 71 utemeljuje: ~ T e m pravilom, ki se posnemajopo razloEku vezivnega e in i, so bili naSi predniki zvesteji od nas, ki so govorili in pisali: iivenje in terpenje; ker se iivljenje in terpljenje, kakor sedaj govorimo, ne more izpeljati od iiveti in terpeti, ampak je le prisiljeno iz neprave oblike iiviti in terpitid (podE. A. Z.). 23 PO Adi VidoviE Muhi, SSB 1988, v poglavju Iz zgodovine obravnavanja tvorjenk, zlasti zlo- ienk slovenskega knjiinega jezika, 33-50, str. 35. 24 F. MikloSiE, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen, zweiter Band, Stammbil- dungslehre (Wien 1875). 80 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) Priponska obrazila za vse besedotvorne pomene so >>z vidika sodobnega slo- venskega knjiinega jezika* predstavljena v razpravi A. VidoviE Muhe (1992, str. 173-191). Iz druge knjige MikloSiEeve Primerjalne slovnice slovanskih jezikov (Stammbil- dungslehre) iz leta 1875 sem izpisala vsa priponska obrazila z besedotvornim pome- nom dejanja: - glasovno prazno (funkcijsko) priponsko obrazilo -0: uboj, doliv; - samoglasniiiki priponski obrazili: -a (obava, stava), -0 (obedo); - soglasniiika priponska obrazila: -lo (kadilo, platilo), -nja kroinja, is- kuinja), -ina (boletina, opeklina), -ezen (ljubezen), -ota (dremota, Skripota), - t (propast), -tva (vrSitva, ienitva), -stvo (samo iz Sam in Prid: selstvo, rojstvo), -tev (vezitev, ietev, delitev), -13, -bt (bek : beket, blisk : blisket, Sep : Sepet, brb : brbot), -je (zdravje, veselje), -tje (cvrtje, jetje) -nje (bledenje, hrtanje, stanje, bogovanje, pritevanje, zdavanje), -( j)a (beia, kraja), -aj (lutaj, tetaj), -da (pravda), - ba (bramba, ponudba), -ava (menjava, svetava), -ek (vriek, zasluiek), -ka (uganka, povzemka), -ica (dav-ica, omedlevica), -ec (padec, prdec, udarec), -ez (videz), - e i krabei, bodei, derei, kladei). Glagolniki prvotni substantivi glagolski vid -1- nedov. glagoli dov. glagoli (-ije: bytije, pbsanije, (-a: izbava - uporaba je manj Sbstije, otbvrbstije) navadna) iz nedov. glagolov 7- trpenje : trplJenjeZs (+I (-1 MikloSiEeve ugotovitve soz6: a) glagolnik (substantivum verbale) iz nedov. glagolov tudi pri Slovanih ozna- Euje abstraktno dejanje in ima abstrakten pomen (str. 877); b) tvorba iz dovrgnika je manj navadna (str. 877); c) pri pretvorbi glagola v glagolnik izguba se ne vpliva na glagolski pomen (str. 880); 25 V Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen, 3. del, 170: *I ... 1 Ce v trpnopretekli deleinik vkljuEimo Se -1j- je neorgansko, vendar trpljenje, {ivljenje poleg trpenje, iivenje in gr- menje 1 ... I ; poielenje je ustreznejSi kot poieljenje~ (podE. A. Z.). 26 MikloSiE v delu Syntax der slavischen Sprachen (Wien 1883) obravnava glagolnik na straneh 877-880. A. iele. Slovenski razvoi besedotvornih vomenov ... 81 d) vaien je vpliv glagolnika na reorganizacijo stavEne zgradbeZ7 (str. 879). Pri MikloSiEu se izraziteje pokaie, da je glagolnik kot posamostaljeno dejanje izloEen iz tvorbe debel in potisnjen v skladnjo, tako postane predvsem skladenjski problem (tE. d). Po MikloSiEu se je zgledoval J. Suman, to je povedal i e v naslovu svoje slov- nice Slovenska slovnica po MikloliEevi primerjalni (Lj. 1881). Suman je predstavil glagolnik s staliSEa normativnosti v skladenjski rabi. SUMAN: SKLON (poudarjena skladenjska vloga) nedoloEnik - glagblnik izglagolski samostalnik doprnaianje maitevati se - maitevanje ~ ' 7 (-) to:. (+) rod. njegovo v o w njegove volj, J. Suman v svoji slovnici na straneh 367 in 368 obravnava glagolnik ali, kot ga sam imenuje, glagolski samostalnik: ,,/...I glagolnik stoji tam, kder se zahteva doloten sklon, nedoloEnik pa tam, kder se ima djanje v obEe dopolniti; zato stoji po predlogih le glagolnik: vrzite mreie na lovljenjea (poud. A. z.). Za glagolnik J. suman tudi pravi, da nstavi vsaj v starejgih pismih svoj predmet prav po glagolskem v toiilnik*. Vendar v oklepajih napige tudi razliEico v rodilniku: ,I.../ streznili bi se vraijih mrei na doprnaganje njegovo voljo (njegove volje)<< (poud. A. i.). Ceprav R. Perulek v svoji razpravi Zloienke v novej slovenlEini (Novo mesto, 1890)28 obravnava predvsem zloienke, na straneh 32-36 omenja tudi glagol- nik v razmerju z drugimi besedotvornimi pomeni izglagolskih izpeljank. Iz njegovih ugotovitev lahko razberemo ieljo po logiEni predstavitvi tvorjenk. Iz poglavja Imena izvedena iz prefiksovanih glagolov citiram zanimivo ugotovitev, str. 33: ,,Pri nekterih primerih mogel bi kdo sumnjati, da so besede se- stavljene iz gotovega substantiva in prepozicije, npr. v besedi izvoz. Ali ta beseda ni sestavljena iz prepozicije iz in substantiva voz currus, nego je izveden? iz glagolske prefiksovane osnove izvez, od katere imamo glagol izvesti<< (poud. A. Z.). S tem je PeruSek dokazal, da dobro loci morfemizacijske sestave tvorjenk, pa tudi stopnje izpeljave. 27 Kot pretvorbo omenja glagolnik tudi v razpravi Die Verba impersonalia im Slavischen, Wien 1865, 3-48. Na str. 24 pravi, da je v tipitni stavtni zgradbi nove slovenSEine stvarno ime v toiilniku, vtasih pa uporabimo tudi glagolnik (uporablja poimenovanje Verbum substantivum~, ki ga ne uporabljamo brez kopule, npr. .gola ljubezen ga je do gresnika, Ravn. 2. 285.6 (podt. A. Z.). 28 R. PeruSek, Zloienke v novej slovenSEini (Posebej natisneno iz izvestja novomeSke gimnazije za let0 1890, 3-42). 82 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) Izglagolski samostalniki iz dbv. glag.29 I Rd (-ije) (vzetje, urnrtje) proti iz neddv. glag. I De (-(a)nje, -ije) raba I (+I (-1 dokontavanje : dokontanje zakopavanje : zakopanje Na str. 34: nod glagolov izvajajo se (poud. A. i.) poleg imen, katera znaEijo kraj, kjer se kaj godi, ter sredstvo ali orodje, s katerim se kaj godi, posebno Se ime- na, ktera znatijo dejanje ali stanje (nomina actionis) in imena, ktera znaEijo osebo ali stvar, ktera deluje ali se v kakem stanji nahaja, ali pa na kterej se dejanje in stanje pojavlja (nomina agentis).<< VkljuEuje torej vse besedotvorne pomene razen Cd. Ne ostaja zgolj pri nagtevanju primerov za razlitne besedotvorne pomene, ampak jim skuga dolotiti tudi pomenske meje (gl. op. 33). J. Sket3' je pri tvorbi glagolnikov poleg glagolskega vida upogteval tudi (ne)prehodnost glagolov, s tem pa je besedotvorje i e bliie skladnji. SKET: Glagolniki3' I prehodnost 711 -n- -t- leianje dklanje odkritje 29 Na str. 32: *I ... 1 a po pravilu smejo se izvajati iz perfektivnih glagolov substantiva na -ije samo ondu, ako ne pomenjajo dejanja ali stanja, nego efekt ali uEinek tega dejanja, ter so postali popolnoma substantivi, v katerih ne h t imo vet glagolske radnje, npr. poftenje 1 ... I< (podE. A. Z.). 30 Tako na str. 35 beremo: ~Oblik odvoz ni samo abstrakten pojem, nego postane, kakor v nemSEini Zufuhr, ktera beseda je jednako izvedena iz glagolskega korena, okasionalno konkreten. Tako se zovejo namreE ona abstraktna imena, ktera izraiajo dejanje v prostoru in Easu omejeno, v razliko od onih konkretnih imen, ki znamenujejo kako snovno reE..~ 31 J. Sket, Slovenisches Sprach und ~bungsbuch Neblt Chreltomathie und slovenilch-deu- tlchem und deutlch-slovenilchem Worter-Verzeichnis (Klagenfurt 1893, na str. 152-154 je 66. Lec- tion - Sestingestdeseta naloga Slovenilche Wortbildungslilben und deutlche Compolita = Slovenske pritikline in nemgke sestavljenke). JaneiiEeva Slovenska slovnica v predelavi Jakoba Sketa, Celovec 1906. Tretji del slovnice je Besedotvorje; avtor najprej obdela izpeljavo (123-134). 32 V Sketovi slovnici iz 1893. leta (str. 121) beremo, da se glagolniki (imenuje jih Verbalsub- stantivi) tvorijo iz trpno-preteklega deleinika s sufiksom -je. Med primeri so: delan - delanje, das Arbaiten; I ... 1 vpit - vpitje, das Gelchrei. Loti pa Verbalsubstaqtive, ki so izpeljani iz neprehod- nih glagolov: trplje'nje, das Leiden; lefdnje, das Liegen (podE. A. Z.). A. iele. Slovenski razvoi besedotvornih vomenov ... 83 Glagolnik obravnava A. Breznik v svoji slovnici Slovenska slovnica za srednje iole (Celovec 1916), na str. 156 pod naslovom Glagolnik. BREZNIK: Glagolniki (dejanje v samostalnigki obliki) glagilski vid 11 iz nedov. glag. iz dov.' glag. I I De De I I -(e)nje/-(a)nje -(i)tev/-(i)tva, -ba, -ek, (sedenje, vrtenje, bahanje) -ljaj, - ilo (dovolitev, naredba, opravek, - 1 7 dogodljaj, opravilo) -(a)nje/-(ova)nje -nja De : Rd33 De : Cd (odpuicanje, povzdi- (koinja) govanje) L m e t ~ n i m i j a ~ ~ 1 Primere z -ek pige v oklepaju, npr. na str. 156: ,/...I opravilo (opravek); do- godljaj (dogodek);l ... /<<, kar lahko pomeni, da i e takrat obrazilo -ek ni bilo pove- zano samo z besedotvornim pomenom dejanja. Ne v tako strnjeni obliki pige o glagolniku tudi v razpravi Zloienke v slo- venBEini (1944), in sicer pod naslovom Glagolske zloienke (str. 327-333). Na primeru zloienke opozori na metonimiEni pomenski raz~oj:~ kar pa velja tudi za izglagolske samostalnike. Pomembno je tudi Breznikovo hierarhiEno pojmovanje besedotvornih pomenov. To je predstavil s primeri zloienk, str. 326: nV vseh glagolskih zloienkah se da iz- vesti pomen na dejanje; iz dejanja se je razvil pomen povzroEitelja ali kraj ali Eas dejanja itd. I.../ drvosei: pomeni najprej dejanje, tj. sekanje drv, po metoni- miji (poud. A. 2.) kraj, kjer se drva sekajo, tj. gozdni del, zavod; v strsl. pomeni drbvoseEb povzrotitelja dejanja, tj. drvarja 1.. .I.<< Breznikova izpostavitev glagola kot bistvenega stavEnega tlena in kot organiza- cijskega in pomenskega jedra stavka nasprotuje strukturalistitni miselnosti o enako- vrednosti osebkovo-povedkove zveze pri ubeseditvi prostorsko-Easovnega d ~ g o d k a . ~ ~ 33 Na str. 156: .I ... 1 Pravega dovrSnega glagolnika slovenSEina nima, zato si pomaga a) z ne- dovrSnimi glagolniki tudi tam, kjer si mislimo dejanje dovrseno; taki glagolniki so: darovanje, po- vzdigovanje (pri maSi), l.../. StarejSih, sploSno sprejetih dovrSnih glagolnikov, kakor razodetje (razodenje), dopuSEenje, priznanje, stvarjenje I ... 1 itd. se ni mogoEe ogibati, ustavljajmo pa se, ko- likor se da, novejSim tvorbam!~ 34 Breznik v razpravi Zloienke v slovenS8ni (1944), 327-333, piSe: *I ... 1 prvotna oblika je bi- la vodonosb, kar i e samo po sebi pomeni neko dejanje (noSenje vode), po metonimiji (ne po meta- fori, kakor pravi JagiC) pa pomeni tudi povzroEitelja dejanja (Wassertrager) in posodo, s katero se vrSi dejanje. KonEaj -ja je pristopil Sele pozneje, da se je razlikovanje pomena bolj poudarilo.~ 35 V zvezi s to problematiko me je mentorica opozorila na dve razpravi, ki sta odloEujoEe vplivali na naS jezikoslovni razvoj: R. F. MikuS, K sintagmatiki profesorja A. BeliCa (Lj. 1952), in B. VoduSek, Za preureditev nazora o jeziku (Krog, Lj. 1933, 66-76). 84 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) 1948.36 je izgel tlanek F. Bezlaja Doneski k poznavanju glagolskega as- pekta. Omenjam ga, ker opozorja na potrebnost proutevanja glagolskih pripon, ki so del besedotvorja glagola: >>I ... I Glagolske pripone, ki sluiijo v slovanskih jezikih za tvorbo denominativ in deverbativ, glasoslovno Se vedno niso dovolj pojasnjene. Ako sprejmemo Meilletovo razlago, da se je prezentna pripona -aie- posplogila "po denominativih iz a-jevskih in o-jevskih samostalnikov tipa igra, delo (podt. A. Z.), bi to v marsitem osvetlilo nastanek slovanskega glagola I.../.<< Za Miklogitem je najpopolnejgi pregled priponskih obrazil napisal A. B a j e ~ . ~ ~ Popolnejgo predstavo o BajEevem Besedotvorju I pa dobimo s krititno oceno J. Solar- ja, ki je izila samo let0 pozneje v SR (let. 4, 1951, 142-148). BAJEC: Izglagolski samostalniki d e l iz dov. glag. iz nedov. glag. I I -ek, -(i)tev, -(i)lo, -(i)tev, -nja, glagolnik3* -a, -ba, -0, -(a)nje -ja, -ba, -ei, (iz osnove navidez- -(i)lo, -0 nega trpnega De : Rd3' deleinika): (zabdenje, spoznanje, presenecenje) -n- I -t- I L -je 1 domenek 'domenjena stvar ali domembd zalezovanje vpitje glagolnik = glag. dejanje -(a)nje : -0, -(i)tev, -a, -ba (koienje, sluienje I.. .I) De : Rd (iganje, iaganje, branjel.. .I) pomenski premik40 2 pomenski odtenki Vd, Md, Rd, Sd (bitje, domovanje, branje, pisanje) 36 F. Bezlaj, Doneski k poznavanju glagolskega aspekta, SR 1 (1948), 199-220, str. 216. 37 A. Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika I, 1950152, str. 16, 78, 91, 126-128. 38 Bajec trdi (vir v op. 51): .I ... 1 Ker je glagolnik izrazit nomen actionis, so ga prvotno imeli samo nedovrSniki 1 ... 1.u 39 Na str. 16: .I ... 1 BeliCev sklep velja tudi za slovenS8no: jezik ne trpi tvorb za oznako dovr- Senega glagolskega d~janja, ako le-te ne pomenijo tudi rezultata tega dejanja in imajo zatorej sa- mostalniSki pomen. Ce pa katero drugo obrazilo pove prav toliko, potem ljudstvo le redko rabi do- vrSni glagolnik.~ 40 Na str. 29: .I ... 1 Seveda je pomen utegnil s e 8 prek glagolskega dejanja: naselitev pomeni tudi naselbino I ... I. Vse to so pomenski prehodi, ki jih je doiivel tudi glagolnik na -nje, - t je.~ A. iele, Slovenski razvoj besedotvornih pomenov ... 85 V Besedotvorju slovenskega jezika 1 (126, 127, 128) deli priponska obra- zila glede na pomen v 24 pomenskih skupin (naslov na str. 126: Pripone po njih pomenu). Pri nagtevanju postavi na zaEetek pet besedotvornih pomenov v nasled- njem vrstnem redu: De, Vd, Rd, Md, Sd; pod toEkami 7, 8, 9 sledijo priponska obrazila modifikacijskih izpeljank, med druga obrazila pomega tudi priponsko ob- razilo -aj (pod totko 20 ima luEaj, ki ga opredeli kot nobseg, meja glagolskega dejanja<<). Pod totko 22 na str. 128 navaja obrazili -et in -ot z opisom >>Imena, ki posnemajo naravne glasove (hehet, hohot).<< (podt. A. 2.). Slovenska slovnica gtirih avtorjev (Bajec - KolariE - Rupel - Solar) iz leta 1956 predstavi glagolnik skupaj z glagolom in predvsem s staligta upora- be (str. 237, 238). Na str. 237: >,I.../ oranje, brananje, kopanje, vpriganje, razbi- janje, takanje /...I vpitje, gretje /...I izgorivanje, grmenje /...I bitje, iitje. Vsi zgornji glagolniki so narejeni z obrazilom -je na osnovi navideznega trpnega de- leinika na -n in -t; navideznega zato, ker vtasih ustrezni glagol nima tega de- leinika; tudi nima nobeden gornjih glagolnikov kakega trpnega pomena, vsi pomenijo tvornost. Vsi so narejeni iz nedovrgnikov, prehodnih ali neprehodnih; samo glagolniki iz nedovrgnikov res zaznamujejo glagolsko dejanje v teku. Zato ja ta oblika glagolnika tako razgirjena, da nam velja za glagolsko obliko ne za samostojno besedo; v slovnici gteje za pravi glagolnik. Glagolnik delamo navad- no le iz nedovrgnikov, in sicer z obrazilom -je na osnovi navideznega trpnega deleinika na -n, -t.<< Z danagnjega staligta sta zanimivi ugotovitvi, da nNekateri nedovrgniki izra- iajo glagolnik s posebnimi besedami na pripone -tev, -nja, -ja, -ba, -lo, -ei ali pa brez pripone<< (str. 238) in >>Glagolniki so samostalniki po obliki in zvezi. Gla- golski osebek in toiilnigki predmet sta izraiena s prilastkom v rodilniku<< (str. 239). V drugi popravljeni izdaji iz leta 1964 pa na str. 213 beremo: n/ ... I vrtenje, prerojevanje, 1.. .I presnavljanje, petje. 1.. .I besede sodijo med samostalnike, izra- iajo pa neko dejanje. Narejene so iz glagolskih osnov z obrazilom -je. Imenujemo jih glagolnike. Glagolnik izraia torej dejanje v samostalnigki obliki.<< Slovnica na podrotju besedotvorja ne prinaga niE novega, ostaja v okviru oblikoslovnopomen- ske analize besed, tej pa ustreza ugotovitev, da je glagolnik dejanje v samostal- nigki obliki. 3 Skladenjskopomensko (sintetiEno) obdobje4' V sedemdesetih letih se glagolnik obravnava po skladenjskopomenski besedo- tvorni teoriji, kar s staligEa glagolnika pomeni, da so izdelani ustrezni besedo- tvorni pomeni in skladenjske podstave. Dela in publikacije iz tega obdobja bod0 v nalogi primerjalno omenjane in obravnavane pozneje. 41 Poimenovanji za obdobji pod toEkama 2 in 3 povzemam po A. VidoviE Muhi, SSB ob pri- merih zloienk, Lj. 1988; poglavje Iz zgodovine obravnavanja tvorjenk, zlasti zloienk slovenskega knjiinega jezika, 33-50. 86 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) TOPORISIC:~~ GPO (govorna podstava); besednozvezna enota na ravni govora 1. Vd 2. Pd 3. De kdor (Clovek) bere to, s Cimer reiemo to, da bere bralec rezilo branje kar (iival) poje (ptica) pevka 4. Rd to, kar bere berilo 5. Md to, kjer sete seCiSCe 6. snov, s katero se kaj dela belei, strelivo (ge nrazni posebni pomenia, ki se dajo uvrstiti med zgornje pomene) Stevilke pred besedotvornimi pomeni kaiejo, kakgno je zaporedje besedotvor- nih pomenov pri avtorju (SS 1976, str. 124-130, NSS 1982, str. 337). Avtor trdi, da besedotvorne pomene razvrgEa po naEelu pomenske strani stave- nih Clenov, kakor jih ponazarja model stavCne gradb be:^^ (1) os., (2) pov., (3) pr., (4) pd.; takgno razvrstitev besedotvornih pomenov sem uporabila za zgornjo grafiEno predstavitev. Vendar shema stavCne zgradbe vsaki tvorjenki oz. njenemu globinskemu pomenu doloEi le Se povrginsko pomensko vlog0,4~ ki pa za razumevanje posameznih besedotvornih pomenov tvorjenk ni pomembna. KritiEno razmigljanje o slovenskem besedotvorju omogota knjiga A. Vido- viC Muhe Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloienk, Lj. 1988. 42 J. ToporiSiE razlaga svoje pojmovanje Sestih pomenskih skupin na straneh 222-223 v raz- pravi Besedotvorno Solanje, SR 39 (1991), kot pravi, je 6 pomenskih skupin porazdelil po naEelu pomenske strani stavtnih Elenov, kakor jih ponazarja njegov model stavtne zgradbe. A. VidoviE Muha mu v zvezi z izbiro meril za doloEanje besedotvornih pomenov odgovarja v razpravi Nekaj temeljnih prvin za rbesedotvorno Solanje*, SR 39 (1991), 321: rl ... 1 KonEno smo torej dobili kriti- kovo merilo za Stevilo Sest v zvezi z besedotvornimi pomeni, ki pa se - presenetljivo - v bistvu ne razlikujejo od mojega, le na poved je bilo treba zato pozabiti.~ 43 A. VidoviE Muha, vir, nav. v op. 42, str. 321: .I ... 1 Kritik je s tem izena81 globinski pomen tvorjenke z njeno potencialno povrSinsko pomensko vlogo. I ... 1 Pri besedotvornih pomenih gre to- rej za pretvorbeno zvezo (nemodifikacijske) tvorjenke s propozicijo njene globinske (potencialne) povedi s stavtno zgradbo; nemodifikacijska priponalpriponsko obrazilo je tisti (pretvorjeni) mor- fem, ki na povrSinski ravni izraia enega izmed svojih globinskostrukturnih propozicijskih pome- nov. Katere skladenjskopomenske vloge privzema i e tvorjena (poud. avtorica) beseda, za besedo- tvorje (poud. avtorica) ne more biti relevantno.~ 44 A. VidoviE Muha, vir, nav. v op. 1; avtorica je za izhodiSEe Stevila in vrst besedotvornih pomenov vzela pomensko podstavo tvorjenke; dejanje (De) pa se kot pretvorba povedja v binarnem grafu izloEa i e v izhodiSEni delitvi. A. iele. Slovenski razvoi besedotvornih vomenov ... 87 VIDOVIC MUHA: (Binarni graf pomenske podstave povedi z besedo- tvornimi pomeni in s prikazom nasprotja besedo- tvorna podstava - obrazilo v pretvorbeno-(bese- do)tvornem postopku.) POV 4 ~e - U to , d a +Op lov-0 I D Ok +Md Dl +Vd/ Pd Itammlils, kjerl l+Op Itisti, kilil.i +Op lov-iSCe lov-eclnos-ilec '1 OE +Cd D-I Itedajmlils, ko l +Op -1 prazn-ik D4 +Rd 1 1 tisto, kar l +Op D6 +Sd odrez-ek I to, s Eimer I +Op brus-ilec Zgradba grafa kaie hierarhiEna pomembnostna razmerja med besedotvornimi pomeni (le-ti so pretvorbe doloEenih sestavin pomenske podstave); posebej izpostav- ljen je besedotvorni pomen dejanja (De), ki je posamostaljeno povedje. Novo avtoriEino spoznanje za slovenske besedotvorne pomene je, >>da je tudi (tvorjena) beseda (poud. avtorica) povrginsko strukturirana tako, da z nekaterimi svojimi pretvorbenimi (obrazilnimi) morfemi izraia (globinski) propozicijski pomen; znana (uzaveSEena) so torej merila (poud. avtorica), po katerih lahko besedotvorne pomene tako 5tevilEno kot vrstno doloEamo. I.../ njihovo gtevilo in vrsta je blokirana s pomensko podstavo p~vedi*?~ Zgornji graf sem uporabljala za preglednejgo predstavitev razvoja besedotvornih pomenov. Navedenke Bajec, A., 1950152: Besedotvorje slovenskega jezika I-IV. Ljubljana. Bezlaj, F., 1948: Doneski k poznavanju glagolskega aspekta. SR 1, 199-220. BohoriE, A., 1584: Articae horulae succisivae. Wittenberg. Zimske urice proste. Pre- vedel in spremno besedo napisal J. ToporiSiE. (Maribor 1987). 45 A. VidoviE Muha, vir, nav. v op. 42, str. 321. 88 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) Breznik, A., 1916: Slovenska slovnica za srednje Sole. Celovec. - - 1944: Zloienke v sloveniini. Ljubljana: AZU 11. 55-76. - - 1982: Jezikoslovne razprave. Izbral in uredil J. ToporiSiE. Ljubljana: Slovenska matica. 5-458. Dajnko, P., 1824: Lehrbuch der Windilchen Sprache. Gratz. Gutsman, O., 1777: Windilche Sprachlehre. Gratz. JaneiiE, A., 1854: Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva. Ce- lovec (Se 2. izd. 1863, 5. izd. 1876, 6. izd. 1889, 7. izd. 1894, 8. izd. 1900). Kopitar, J., 1808: Grammatik der Slavilchen Sprache in Krain, Karntenn und Ste- yermark. Ljubljana. Levstik, F., 1858 a: nav. po izd. 1956. Jezikovni spisi. X. knjiga Levstikovega ZD. Ljubljana: DZS. - - 1858 b: nav. po izd. 1956. Napake slovenskega pisanja. VI. knjiga ZD. Ljublja- na: DZS. Metelko, F., 1825: Lehrgebaude der SloweniJichen Sprache im Konigreiche Zllyrien und in den benachbarten Provinzen. Ljubljana. MikloSiE, F., 1865: Die Verba impersonalia im Slavischen. Wien. - - 1868-1874: Vergleichende Syntax der slavischen Sprachen. Wien. 125-249. - - 1875: Vergleichende Stammbildungslehre der slavischen Sprachen. Wien PeruSek, R., 1890: Zloienke v novej sloveniini. Novo mesto. 3-42. Pohlin, M., 1768: Kraynska grammatika. Ljubljana. 112-117 Prunt, E., 1983: Textologische Grundlagen und lexikologische Untersuchung seiner Sprache. Graz. Sket, J., 1893: Slovenisches Sprach und Ubungsbuch NebJt ChreJtomathie und slove- niJich-deutlchem und deutlch-sloveniJichem Worter-Verzeichnis. Celovec. 296 str. - - 1906: Janeiiteva Slovenska slovnica v predelavi Jakoba Sketa, 3. del = Besedo- tvorje. Celovec. 123-134. ToporiSiE, J., 1976: Slovenska slovnica. Raba glagolskih oblik. Maribor: Obzorja. 338-339. - - 1980: Kopitarjeva slovnica - oblikoslovje. SR XXVIIIl4. 395-413. - - 1981: Norma in predpis v Kopitarjevi slovnici. SR XXIXl2. 123-148. - - 1983: Pohlinova slovnica. XIX. SSJLK. Ljubljana. 95-128. - - 1984 a: Oblikoslovje v Bohoritevih Zimskih uricah. XX. SSJLK. 189-222. - - 1984 b: Gutsmanova slovnica. Dunajski slavistitni almanah. Wien. 209-225. Vidovit Muha, A., 1984 c: Struktura glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ord- ningi. SR XXXIIl3. 245-256. - - 1986 a: Neglagolske tvorjenke v Trubarjevi Cerkovni ordningi (16. stoletje v slo- venskem jeziku, knjiievnosti in kulturi). Obdobja 6. Ljubljana. 349-374. - - 1988: SSB ob primerih zloienk. Ljubljana. A. iele. Slovenski razvoi besedotvornih vomenov ... 89 - - 1992: Besedotvorna tipologija ~~novoslovenskegacc gradiva pri Mikloiitu. Miklo- SiEev zbornik. 173-191. Vodnik, V., 1811: PiJ-menoJ-t ali Grammatika sa Perve Shole, Ljubljana. Prispelo januarja 1996, sprejeto decembra 1996 Received January 1996, accepted December 1996 Slovenski razvoj besedotvornih pomenov pri izglagolskih samostalnikih, posebno pri glagolniku Glagolnik z besedotvornim pomenom dejanja (De) je kot izglagolsko tvorjenko med glagolske oblike uvrSEal i e A. Bohorit in ga poimenoval glagolje. Zastranitev besedotvorne problematike pomeni obravnava izglagolskih tvorjenk glede na spol pri M. Pohlinu in 0. Gutsmanu. Vendar tolikokrat ponovljeni spol kot delitveno merilo tvorjenk dokazuje in opravituje obstoj skladenjske podstave tvorjenke z izraienim spolom - tako skladenjska podstava predstavlja vmesno slovniEno pretvorbeno stopnjo med tvorjenko in njeno pomensko razlago. Pravi zatetek besedotvorja je pri V. Vodniku, ki je opisno predstavil besedo- tvorne pomene izglagolskih tvorjenk. Nadaljnji razvoj besedotvorja je opazen pri P. Dajnku in F. Metelku. Slednji se je zgledoval po J. Dobrovskem. Pri P. Dajnku pa prvit zasledimo poimenovanje za besedotvorno vrsto izpeljava - Ableitung. F. Levstik je obravnaval glagolnik s staligta jezikovne norme in ga poimenoval glagolitek ali tudi glagolsko ime, ki naj bi v stavkih nadomegtalo nedoloEnik. F. Miklogit je besedotvorje postavil kot samostojno problemsko podrotje. Pri njegovih raztlembah tvorjenk stopa v ospredje razmerje pomen : oblika. Z obseinim Stevilom priponskih obrazil je Miklogit predstavil vse besedotvorne pomene z moi- nimi metonimitnimi pomenskimi premiki tvorjenk, posredno pa je opozoril na po- vezavo besedotvorja in skladnje in na njuno medsebojno odvisnost. To pa so i e za- metki skladenjskega besedotvorja. Na tvorbene posebnosti glagolnika in tudi drugih izglagolskih samostalnikov s staligta glagolskega vida in glagolske (ne)prehodnosti so opozorili R. PeruSek, A. Breznik in A. Bajec; slednji je priponska obrazila razvrstil v 24 t. i. pomenskih skupin. Danagnje raziskave J. ToporiSiEa in A. Vidovit Muhe pa temeljijo predvsem na vzroEno-posleditnem razmerju med skladnjo in besedotvorjem in odpirajo moinosti za nadaljnje raziskave na podroEju slovenskega besedotvorja. 90 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 1 (1997) The Slovene Development of Meanings in Deverbal Nouns, with Particular Reference to the Verbal Noun The verbal noun with the word-formational meaning of Action (De) as an or- dinary substantival derivative from a verb by suffixation was classifed as early as A. BohoriE, who used the term glagolje. A certain stagnation and deviation from pro- gress toward a theory of word-formation is the treatment of substantival derivatives based on gender by M. Pohlin and 0. Gutsman. Nevertheless, the fact that gender as a distributional criterion of a complex word is such a recurrent feature also demon- strates the importance of the syntactic base with expressed gender - so the syntactic base represents an intermediate grammatical transformational phase between a com- plex word and its semantic base. The true beginning of Slovene word-formation is represented by V. Vodnik with the description of word-formational meanings of substantival derivatives from verbs. Further developments in word-formation are observed in Dajnko's and Metel- ko's grammars. F. Metelko had taken J. Dobrovskf as a model, and P. Dajnko intro- duced the term Ableitung for ordinary derivation by suffixation. A normative view of the treatment of the verbal noun is represented by F. Levstik with the terms glagolitek or glagolsko ime, which may substitute for the in- f initive. Slovene word-formation was recognized as an independent linguistic field by F. MikloSiE. His theory of word-formation revealed the relationship meaning : form. A comprehensive inventory of suffixal formants represents all word-formational mea- nings, including the possible metonymic meaning shifts of derivatives. MikloSit had also pointed out of the relationship between word-formation and syntax, and thus to him we may ascribe the concept of syntactic word-formation. The formational peculiarities of verbal nouns and of others substantival deriva- tives with respect to verbal aspect and (in)transitive verbs are presented by R. Peru- Sek, A. Breznik and A. Bajec. Finally, all suffixal formants are classified in twen- ty-four groups. Today the research of J. ToporiSit and A. VidoviE Muha are based on the cause-effect relationship between syntax and word-formation and their research opens new possibilities for further research in Slovene word-formation theory.