IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 (- TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN leto xm glasilo kranj, sobota, 26, novembra 1960 ST. 138 fi9SBi OCIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA t J U D S T IZHAJA OD OKTOBRA 1MT KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK* 7 KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK va za gorenjsko Pollane p™* inJetl danes Največjo proslavo v našem okraju ob Dnevu republike pripravljajo v Poljanah. Na Dan republike bodo odkrili visok spomenik, ki bo spominjal na znano poljansko vstajo v decembru 1941. leta. Desetega decembra 1941 so v Poljanah počili prvi streli. Sledila je hajka. To je bil povod za množični odhod v partizane 12. decembra. Teden kasneje so partizani že vdrli v Poljane, 25. decembra pa je Cankarjev bataljon z močnim napadom povzročil tamkajšnji novi sovražni postojanki hude izgube. Sledile so množične aretacije, streljanje talcev in represalije proti Prebivalstvu te doline. Vse to pa ni moglo več zatreli upora. Na spomeniku je vklesanih 160 imen Padlih borcev in žrtev iz Poljan in bližnje okolice, večina teh so bili Prvoborci. Danes, po devetnajstih letih, ko Se prebivalci Poljan skušajo oddolžiti padlim žrtvam z odkritjem spomenika, diha po tej dolini drugačno življenje. Obrati tovarne Motor, Planike, tamkajšnja kmetijska zadruga in druga dejavnost, nudi zaposlitev velikemu številu Prebivalstva. Drugi se zaposlujejo v Škof ji Loki in drugod. Hotavlje, Vinharje, Delnice, Malenski vrh, Žakobilk in drugi okoliški kraji, ki so bili žarišče vstaje in zatočišče partizanov pred 19. leti, so danes obnovljeni, ljudje si s pomočjo širše skupnosti izboljšujejo življenjske razmere, se selijo v dolino, v tovarne, utrjujejo nove družbene odnose, za katere so padali njihovi svojci. Kranj, 25. nov. - Iz Bohinjske Bele, iz Škofje Loke, iz Preddvora in iz drugih krajev sporočajo o pripravah na posebne svečanosti, ki jih pripravljajo po šolah v glavnem za jutri, soboto, 26. nov., ob sprejemu cicibanov v pionirske organizacije. Kot je predvideno bo K-tos stopilo v pionirske vrste 2479 otrok in bodo vsi pionirski odredi v okraju vpljuče-vali v svojih organizacijah skupno nad lii.000 članov. Starešinski sveti Društva prijateljev mladine in šolski odbori so Be letos zelo dobro pripravili na te sveč mosti. Praznik Dneva re- 29. november — Dan republike Letos že sedemnajstič praznujemo naj- okraju vsak štirinajsti državljan. Okrepila § 1 večji praznik vseh jugoslovanskih narodov se je tudi materialna osnova komun. Prav i j I — rojstni dan Federativne ljudske repu- sedaj se pripravljajo nove spremembe v I 1 blike Jugoslavije. Praznujemo ga obogateni bančništvu, na področju zdravstva, social- 1 1 z novimi izkušnjami v razvijanju in po- nega zavarovanja, šolstva in prosvete in 1 1 glabljanju novih družbenih odnosov. — v mnogih drugih službah, ki bodo mate- 1 1 Sedemnajst.let pravzaprav ni dolga doba, rialno še bolj okrepile komune in s tem i S a vendar za nas Jugoslovane Domeni več omogočile še hitrejši razvoj družbenega 1 1 kot prej mnoga, mnoga desetletja. samoupravljanja. Pri tem ne gre zgolj za § 1 V petnajstih letih, kar svobodno gra- kvantitativen proces prenašanja posamez- 1 1 dimo novo domovino, smo dosegli na go- nih Pristojnosti z višjih na nižje državne j 1 spodarskem' področju neslutene usrjehe. — organe, marveč za kvalitativen premik v j 1 Prej nerazvita država, znana v svetu le po našem družbenem sistemu. Prenašanje no- | I korumpiranom režimu in poljedelskih pro- vih pristojnosti in večjih sredstev na ob- g 1 izvodih smo postali - kljub mnogim te- cmske ljudske odbore ne pomeni krepitev j I žavam ' ki so nas v povojnem razvoju administrativnih funkcij upravnega apa- | 1 spremljale - industrijsko in kmetijsko raz- rata ~ čePrav postavlja pred te organe | 1 vita dežela. Po stopnji porasta industrijske vazne m odgovorne naloge - marveč kre- ^ I proizvodnje' smo med prvimi na svetu. V Pltev materialne osnove komunalnega sa- p I mnoge dežele v vseh delih, sveta izvažamo moupravljanja. Zato bo treba še razširiti | I naše industrijske izdelke. Tudi v kmetijski krog lJudi, ki sodelujejo v družbenih orga- f 1 proizvodnji smo dosegli že lepe uspehe. — nih upravljanja v zdravstvu, šolstvu, pro- i 1 Sodobna mehanizacija in uvajanje drugih sveti in kulturi, socialnem zavarovanju itd. | 1 agrotehničnih pripomočkov, krepitev druž- v okviru stanovanjskih skupnosti in kra- benih posestev in kmetijskih zadrug, razvijajoče se sodelovanje med kmetovalci in zadrugami — vse to je omogočilo, da smo dosegli in ponekod celo presegli povprečne hektarske donose v kmetijsko razvitih državah. Vsi ti uspehi so v prvi vrsti rezultat novih, socialističnih družbenih odnosov, ki jih iz leta v leto krepimo in poglabljamo. Delavsko samoupravljanje je že zdavnaj dokazalo svojo zgodovinsko upravičenost. Postalo je močan materialni činitelj našega nadaljnjega razvoja. V našem okraju je v delavskih svetih 4032 delavcev, v upravnih odborih pa 1296. Osnova delavskega samoupravljanja se vedno bolj širi. Preko obratnih delavskih svetov in različnih komisij vključujemo nove neposredne proizvajalce v upravljanje. Z ustanavljanjem ekonomskih enot po podjetjih in z novim načinom delitve dohodka znotraj kolektiva izkoreninjamo zadnje mezdne in birokratske ostanke upravljanja z ljudmi. Močno se je razvilo tudi družbeno jevnih odborov, bomo morali z različnimi j oblikami omogočiti, da bo vsak državljan i lahko konstruktivno prispeval svoj delež i k nadaljnjemu razvoju svojega kraja in L vse komunalne skupnosti. Smo v procesu vse intenzivnejšega po- g družabljanja vseh doslej izrazito »uprav- 1 nih« služb. V okviru komunalne skupnosti f| uresničujemo v praksi vizijo prvih marksi- §j stičnih mislecev o komuni kot resnični §j obliki ljudske samouprave. Ob uveljavlja- I nju novih družbenih odnosov, ki jih te §s spremembe nujno narekujejo, se rušijo §| moralne norme in pisani ter nepisani za- |j koni in se ustvarjajo nove, socialistične jj§ norme in novi nepisani zakoni. Družbeno s samoupravljanje je visoka šola nove socia- H listične družbene etike. g Ko razmišljamo o vseh teh spremembah, §j ki jih človek vse hkrati in v celoti ne more § niti dojeti, nam šele postane jasen ogromen §§ zgodovinski pomen II. zasedanja AVNOJ § in njegovih sklepov pred sedemnajstimi §§ leti. Ponosni na velike uspehe, ki smo jih §| doslej dosegli v našem druž*benem in go upravljanje v komunah. V raznih organih spodarskem razvoju, zato z veseljem praz-družbenega upravljanja sodeluje v našem nujemo rojstni dan naše ljudske države. OB JESENIŠKIH DIMNIKIH SO SE V ZADNJEM ČASU, KOT SIMBOL ZMAGE ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE, DVIGNILI PROTI NEBU TUDI VISOKI STANOVANJSKI BLOKI. Pred Dnevom republike oslave © vsei Gorenjski Samo še nekaj dni nas loči od 29. novembra, ko bomo z zastavami in delovnimi zmagami počastili ta veliki praznik vseh jugoslovanskih narodov. Vsako leto ob tem zgodovinskem dnevu proslavimo rojstvo naše Jugoslavije. Tudi letos, ko bo poteklo 17 let, odkar so položili temelj naši novi državi, se delovni Ijudjcširom po Gorenjski in vsej domovini pripravljajo na proslave, akademije, otvoritve no»ih poslopij, lokalov, klubov itd. Poglejmo, kako bodo Dan republike počastili v nekaterih naših krajih. V KRANJU se posebno v zadnjih dneh živahno pripravljajo. Občinski odbor SZDL Kranj pripravlja slavnostno akademijo, ki bo danes ob 20. uri v Prešernovem gledališču. Občinstvo bo deležno velikega umetniškega užitka, saj bo imelo priliko slišati prvaka ljubljanske opere, sopra- Obračun dveletnega dela komunistov kranjskega okraja Aktivno sodelovanje v dri dogajanju naloga vsakega cl Največja pozornost družbenemu in delavskemu sam©upra¥Slai?iu Kranj, 24. novembra — Danes je v dvorani Okrajnega ljudskega odbora v Kranju končala delo dvodnevna konferenca komunistov našega okraja, ki je dala kritični obračun dela komunistov v preteklih dveh letih. Konferenci sta v imenu Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije prisostvovala tudi tovariša Stane Kavčič in Boris Ziherl, nadalje člana Izvršnega sveta LRS Miran Košmelj in Tone Fajfar, sekretar okrajnega komiteja Nova Gorica Tine Rcmškar, zvezni in republiški poslanci, člani prejšnjega okrajnega komiteja ZK, predstavniki JLA, mnogi gosti in 251 izvoljenih delegatov. Razen obširnega poročila, ki je bilo razposlano delegatom že vnaprej, je v začetnem, plenarnem delu konference sekretar okrajnega komiteja Janko Rudolf prebral uvodni referat o aktualnih publike, ki je hkrati tudi Dan pionirjev, bo letos dobil posebno obeležje. S prispevki raznih podjetij, staršev in organizacij, so skorajda povsod pripravili novim pionirjem poleg značk tudi rdeče rutke, ponekod celo baretke in druge rekvizite. Mnoge šole že danes krasijo prostor, kjer bodo jutri pionirji zaprisegli. Nekatere šole pripravljajo tudi primerno pogostitev, razne recitacije, govore v pozdrav mladim državljanom ob njihovem vstopu v pionirsko organizacijo. Ta dogodek je vsekakor pomemben. Z zaprisego stopajo na- ši najmlajši prvič v organizacijo. Na prsa si bodo pripeli značko prve organizacije v njihovem življenju. Pionirski odredi so prva stopnja, kjer se mladi državljani začno uveljavljati v našem družbenem razvoju, kjer se uvajajo k samoupravljanju in aktivnemu zavestnemu in samostojnemu delovanju v javnem življenju. Njihov pristop v pionirske vrste pomeni prav ob Dnevu republike vsakoletno pomladitev prvih vrst v veliki stavbi samouprave, v naši novi družbi svobodnih ljudi. Zato naj velja mladim pionirjem ob tej svečanosti še poseben pozdravi problemih Zveze komunistov. Nato je govoril organizacijski sekretar Andrej Levičnik o nekaterih oblikah dela organizacij ZK v podjetjih, v občinskih vodstvih in v osnovnih organizacijah. — Vinko Hafner je poudaril, da so v sklopu nadaljnjega razvijanja komunalnega sistema potrebne določene organizacijske spremembe s krepitvijo občin ter vzporednim uveljavljanjem vseh demokratičnih organov v komuni. Na dopoldanskem delu konference je govoril še Jakob 2en o nalogah komunistov v organizacijah Socialistične zveze delovnih ljudi. Popoldne so se delegati razdelili v tri komisije, ki so ločeno razpravljale o določenih problemih. Največ se jih je vključilo v raz-(Nadaljevanje na 2. strani) NiHlt!llllll!l!lllll!ll!ll!l!i!l!li!!li:illlliH nistko Vilmo Bukovčevo in basista Ladka Korošca ter recita-torja, člana SNG Ljubljana, Janeza Rohačka. Razen tega pa bodo nastopili tudi člani Delavske godbe iz Velenja. V počastitev praznika bo danes zvečer ob isti uri akademija tudi v domu Svobode v Stražišču, na kateri bodo nastopili člani DPD Svoboda S,tražišče. Proslave bodo tudi po vseh šolah in podjetjih. Kot vsako leto tako tudi letos Sindikalna podružnica delovnega kolektiva »Iskra« pripravlja proslavo z bogatim in pestrim sporedom. Ob tej priliki bodo razvili sindikalni prapor, ki mu bo botroval predsednik Sindikata kovinarjev Jugoslavije, tov. Aca Icev. Za prijetno praznovanje pa je poskrbela tudi restavracija — »•Iskra«. Na plesni prireditvi, ki bo danes ob 20. uri, bo igral"orkester »Dobri znanci« iz Celja, s pevcema Marjano Roblek in Brankom Dobravcem ter humoristom Matevžem. Jutri, v ponedeljek in torek pa bodo igrali za ples »Veseli Kranjčani«. V TRŽIČU se bodo vrstile športne in kulturne prireditve vse do praznika. Včeraj ob 15. uri se je pričelo v strelski dvorani na Rav- (Nadaljevanje na 2. strani) sebno dva bratranca sta si — sta si močno prizadevala, da bi na vsak način cesto popravili in dogradili tja do njunih kmetij, Pravzaprav imajo v tistem predelu trije kmetje svoja posestva. In sedaj hočejo, da bi jim vsa vas gradila cesto. Doseči želijo, da bi zbirali po vasi prispevke zanjo, S Ondan, po zboru SZDL, sva se E 7. Lojzetom nekoliko zaklepetala. S Včasih, ko sva bila Še fanta, sva i§ bila vedno skupaj. Sedaj pa je S postalo življenje tako pestro, da S se ne srečava več tako pagosto. 9 Po običajnem uvodu: »Kako se = kaj imaš?« itd., je Lojze začel pri- H povedovati tudi o razmerah v nji- nista hotela niti slišati. §f hovi vasi. Tako se je hudoval Lojze. j§ »Zadnjič smo na zboru voliv- »Kako pa, da takih stvari nisi H cev precej govorili o ces)i. Po- povedal prej, na zboru? Zakaj da bi sprejeli na zboru volivcev delovne obveze za gradnjp tiste ceste itd. Da pa bi zbrali denar in material za dograditev prostorov za sestanke krajevne organizacije SZDL in drugih organizacij, ki pa bi bili res koristni in potrebni za vse vaščane, o tem pa molčiš prav tam, kjer je treba § stvari povedati in se o njih pogo- m voriti?* H »Kaj bi pravil! Nič ne bi za- §3 leglo, vem. Končno pa je to moje §| privatno mnenje in ga ne maram g vsiljevati drugim,* je dodal Loj- S ze- , i Dolgo sva se pogovarjala in 5 skorajda spričkala o tem. Lojze §jj nikakor ni hotel razumeti, da je 3 v naši družbeni ureditvi, v pogo- 9 jih poglabljanja socialistične de- || mokraoije in družbene samoufa^ f| ve, važno prem osebno mnenje §§ vsakega posamezniku. Venomer je fj trdil svoje: da se ne mara, niko- 9 mur zameriti, da tudi če kaj reče 9 nič ne zaleže, da imajo tako le ne- S kateri besedo. || Na srečo pa je ljudi s takimi §| mnenji vsak dan manj. Na zbo- || rih, na sp^t^-ikih in povsod dru- B god, ljudje vsak dan bolj spro- §J ščeno in odkrito govore. K. Makuc s notranja in zunanja politika SOBOTA, M. NOVEMBRA 1«? Te Dni po s u e t u miiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffl ljudje in dogodki KOCA POPOVIC NA DUNAJU Državni sekretar za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovlć Je v četrtek prispel na tridnevni uradni obisk v Avstrijo. Na jugovzhodni železniški postaji ,okrašeni z jugoslovanskimi in avstrijskimi državnimi zastavami, so jugoslovanskega državnika pozdravili In mu zaželeli dobrodošlico zunanji minister dr. Kreiskv, državni sekretar v zunanjem ministrstvu dr. Gschnitzer, načelnik političnega oddelka v zunanjem ministrstvu dr. Wodak in drugi ugledni avstrijski funkcionarji. OBISKI V ITALIJI Britanski premier Macmillan in zunanji minister lord Home sta zaključila svoj obisk v Rimu. Včeraj pa sta prispela v Rim francoska državnika Debre in Couve De Murville, po komentarjih sodeč manj dobrodošla od prvih dveh. Na dnevnem redu bodo v glavnem ista vprašanja, ki so bila predmet italijansko-britanskih razgovorov. Italijansko britanski razgovori so se zaključili brez kakih posebnih sklepov in iz uradnega komunikeja je celo izpadla običajna formula »-o popolni skladnosti stališč«, vendar bi bilo po vsemu sodeč napačno sklepati, da so bili razgovori brezplodni. GOSPODARSKI VIDIKI RAZOROZTVE V ekonomskem odboru razpravljajo o decentralizaciji gospodarske in socialne dejavnosti OZN in o -krepitvi njenih regionalnih gospodarskih organov. Preden so začeli razpravljati o tem je odbor sprejel osnutek resolucije, katere namen je omogočiti širše dojemanje gospodarskih vidikov razorožitve in povezanosti gospodarskih problemov z razorožitvijo. Med razpravo so poudarili, da se nerazvite države zlasti zanimajo za gospodarski vidik razorožitve in obravnavajo ta problem kot ne tako daljno realno možnost. 8TRANKA PODPIRA NATO Kongres socialno demokratske stranke Zahodne Nemčije Je sprejel resolucijo, s katero stranka podpira politiko Atlantske zveze, hkrati pa tudi zahteva, naj ostane atomski klub omejen na sedanje tri člane. Glede atomske oborožitve Bundeswehra se je kongres omejil na zahtevo, naj vlada ne deluje v tej smeri. Republiška konferenca strokovnjakov DOZ Zavarovanje živali Od KL do »3. novembra s« Je ▼ hotela »Pod voglom« v Bohinju posvetovalo okoli 50 strokovnjakov DOZ ln veterinarjev, ki sodelujejo pri zavarovanju živine po vsej Sloveniji. Na posvetovanju so razpravljali o poenostavitvi dela pri skupinskih zavarovanjih živine, o znižanju stroškov v administraciji, o urejanju premij za zdravljenje, o znižanju škodnega procenta, o ukrepih proti tistim mesarskim podjetjem, ki zasilne zakole zavarovanih živali izkoriščajo za neupravičene dobičke itd. Zavarovanje živali Je težka in odgovorna naloga, saj Je to zavarovanje vezano na posebne preglede ln še na niz težkoč, ki jih druge panoge zavarovanja ne poznajo. Zavarovanje živine ima tudi socialni pomen, vključeni preventivni ukrepi proti raznim boleznim pa dvigajo naše zavarovanje živine daleč nad raven klasičnih kapitalističnih zavarovanj. Razširjeni načini zavarovanja živine omogočajo veterinarski in kmetijski službi odkrivanje žarišč kužnih bolezni ln tako kažejo smernice za delo preventivne veterinarske službe. Na Gorenjskem se je zavarovanje živine v povojnih letih zelo razširilo in doseglo lepe uspehe. Lahko pa rečemo, da zavarovanje živine ni deležno takega razumevanja in podpore merodajnih forumov, kakšnega bi zaradi svojega pomena tudi zaslužilo. Argumenti sile Poro81!a, U t« dal prihajajo hi Konga povedo, da se Je položaj v tej afriški deželi spet nevarno zaostril. Hkrati je Generalna skupščina s 53 proti 29 glasovom ln 19 vzdržanim, potrdila akreditive Kasavubujeve delegacije v Združenih narodih. Spričo take odločitve je komisija za pomiritev spet odložila odhod v Leo-poldville, iz komisije pa je razen delegatov Gane ln Gvineje, izstopil še delegat republike Mali. Vse to so podatki, ki kažejo, da se razvija kongoška kriza v nevarno in škodljivo smer. Zaradi tuje intervencije — predvsem s strani Belgije in ZDA — so se tako. v Kongu samem kot v Združenih narodih, uveljavili tisti elementi, ki Jim ni do konstruktivne rešitve kongoške krize. Iz Leopoldvilla javljajo o terorju, ki ga izvajajo nad prebivalstvom ln pripadniki OZN oborožene tolpe polkovnika Mo- bvtaja. V zadnjih dneh m Mo- butujevi vojaki odvzeli predstavnikom OZN preko 40 avtomobilov. Med drugimi so napadli tudi jugoslovanskega vodnika Mačkica, ki pripada četam ZN v Kongu. Razen tega so več uradnikov ZN zaprli ln jih mučili. Višek je dosegla njihova samovolja, ko so se pred ganskim veleposlaništvom spopadli s četami ZN in pregnali iz dežele gan-ske diplomate. Po zadnjih vesteh pa nameravajo Izgnati iz dežele diplomatske predstavnike še nekaterih drugih držav. Pobuda za te akcije polkovnika Mobutuja je nedvomno prišla od zunaj. Teror v Leopold-villu je samo odraz pritiska, ki so mu bile izpostavljene delegacije neodvisnih afriških dežela — in tudi druge delegacije — v Združenih narodih, ob razpravi o kongoškem predstavništvu v tej svetovni organizaciji. Zaradi takega pritiska se je kar 10 delegacij afriških držav Izjavilo v prid Kasavubuja ln le 6 proti, medtem ko se dve delegaciji sploh nista udeležili seje. Taka »rešitev« kongoŠkega predstavništva na liniji Kasavu-bu-Mobutu seveda najbolj ustreza tistim silam v svetu, ki žele preko njiju uveljaviti svoje interese v Konjju. Zato so se te sile odkrito postavile proti svobodno izvoljenemu kongoškemu parlamentu ln proti legalni vladi, čeprav se sicer kaj rade sklicujejo na svojo demokracijo In parlamentarno tradicijo. Kapitulacija Združenih narodov pred pritiskom teh sil pomeni zmago neokolonlalizma, kar vsekakor ne bo prispevalo h krepitvi zaupanja mladih, neodvisnih dežela do OZN. Indijski premier je prav zategadelj še pred glasovanjem o kongoškem predstavništvu v ZN opozoril, da se prav v Kongu in na vprašanjih Konga odloča usoda OZN. Tak razvoj položaja pa ima še druge negativne posledice. Ko- misija za pomiritev, ki bi lahko nedvomno odigrala pozitivno vlogo pri urejanju notranjih sporov v Kongu, še vedno nI odpotovala Iz New Yorka. Zaradi zadnjih dogodkov sta iz komisije izstopila že predstavnik Gvineje ih Malija in grozi nevarnost, da bo komisija razpadla. Po izjavi delegata Gvineje obstaja celo neko pismo, ki ga je Kasavubu poslal generalnemu sekretarju OZN Hammarskjoldu, v katerem ostro nasprotuje prihodu komisije za pomiritev v Kongo. Ce se bodo ob tem uresničile še napovedi, da bodo Združeni narodi zaradi finančnih težav morali umakniti svoje čete I« Konga, potem bo to že drugi pO" raz te organizacije In druga zmaga tistih sil, ki jim nI do pomiritve v tej afriški deželi. Se manj pa do uveljavljanja dejanskih teženj tamošnjega ljudstva ln njegovih dejanskih predstavnikov. Aktivno sodelovanje v družbenem dogajanju naloga vsakega člana Zveze komunistov (Nadaljevanje s 1. strani) pravo o delavskem samoupravljanju. Na današnjem, ponovnem skupnem sestanku so delegati najprej poslušali poročila o delu komisij. O delu komisije za delavsko samoupravljanje je poročal Štefan Kadoič, o delu komisije, ki je razpravljala o nalogah komunistov v družbenem upravljanju v komuni, je poročal Jakob Zen, Smilja Gostiševa pa Je prebrala poročilo o glavnih problemih, o katerih so delegati razpravljali v komisiji za ideološko-politična ter organizacijska vprašanja. Nato je govoril še predsednik OK LMS tovariš Zdravko Krvina o nalogah komunistov v mladinskih organizacijah, Maks Krmelj pa o odnosu, ki bi ga morali zastopati komunisti pri nadaljnjem utrjevanju in reorganizaciji kmetijskih zadrug. Na koncu so izvolili nov okrajni komite in revizijsko komisijo. V pismu, ki so ga poslali generalnemu sekretarju ZKJ tovarišu Titu, zagotavljajo, da se bodo še vnaprej zavzemali za vsestranski razvoj komunalnega sistema in samoupravnih organov kot nosilcev novih družbenih odnosov. — Pozdravno pismo so poslali tudi sekretarju IK CK ZK Slovenije Mihi Marinku. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin DAN REPUBLIK po vsei Goreniski proslave (Nadaljevanje s 1. strani) nah tekmovanje z zračno puško. Nastopile so ekipe sindikalnih podružnic, društev in družbenih organizacij. Ob 20. uri pa je bila slavnostna akademija v Cankarjevem domu, na kateri sta sodelovala TVD Partizan in DPD Svoboda Tržič. Za danes ob 19. uri pa pripravlja akademijo KUD Lom, in sicer v osnovni šoli v Lomu. Jutri popoldne prirede člani avto-moto društva Tržič lov na lisico. Zvečer ob 19. uri pa bo akademija v Kovorju. V strelski dvorani na Ravnah pa bo še istega dne finalno tekmovanje za pokal med posameznimi strelskimi ekipami. Tekmovanje prireja Občinski odbor ZROP Tržič. Nadalje bodo v torek, ob 14. uri, cestno hitrostne dirke okoli Tržiča, istega dne pa se bo zaključilo kegljaško tekmovanje med sindikalnimi podružnicami, ki se je pričelo že 21. novembra. Da bi Dan republike v škofjeloški občini čimlepše proslavili, se po vseh kulturno-umetniških društvih in ostalih organizacijah, kakor tudi po podjetjih in šolah skrbno pripravljajo. V SKOFJI LOKI člani DPD Svoboda pripravljajo svečano akademijo z bogatim programom. Nastopila bosta dva pevska zbora ln sicer iz Vir-maš in iz Loke. Občinski komite pa skupno s TVD Partizan organizira za ta dan tek po mestu, šahovsko prvenstvo posameznikov in tekmovanje v namiznem tenisu. Po vseh manjših krajih bodo pro- svetna društva skupno s šolami pripravila samostojne programe za kulturne prireditve. Po hribih pa bodo zakurili kresove. Največji dogodek pa bo 29. novembra popoldne v Poljanski dolini. Tu bo odkritje spomenika padlim borcem NOB ln žrtvam fašističnega terorja. To bo eden najlepših spomenikov v tem delu Gorenjske. Kulturni program so pripravili recitatorjl, godba na pihala in pevski zbor. Po proslavi bo partizansko rajanje. V ponedeljek, 28. novembra, bo v kino dvorani v RADOVLJICI centralna akademija ob sodelovanju članov KUD »-Anton Linhart«. Krajevni odbori Socialistične zveze bodo poskrbeli, da bodo svečane akademije tudi v Lescah, Begunjah, v Kropi, Podnartu, v Kamni gorlti itd. Tudi na JESENICAH se bodo v teh dneh vrstile v počastitev Dneva republike številne prireditve. Danes in jutri bodo proslave po podjetjih in šolah. V ponedeljek, 28. novembra, bo ob 9. uri otvoritev samopostrežne trgovin« na Javorniku, ob 10. url pa prav tako otvoritev samopostrežne trgovine na Plavžu. Istega dne zvečer bo v »Cufarjevem gledališču« ob 19.30 akademija, združena z gledališko predstavo »Globoko so korenine«. Najzaslužnejši delavci jeseniške občine bodo ob zaključku prejeli odlikovanja. Na sam praznik pa bodo organizirali avtobusne Izlete na Vršič, Krvavec in Mežaklo. Na BLEDU bo centralna proslava v kino dvorani, in sicer danes ob 20. uri, v organizaciji Občinskega odbora SZ. V kulturnem sporedu bo sodeloval tudi blejski pevski zbor. Posamezni krajevni odbori pripravljajo proslave tuđ v Gorjah, Bohinjski Beli in i Ribnem. M. t* PRED OBŠIRNIMI NALOGAMI Pretekli teden j« bil* skupna PJ ja upravnega odbora Kranjsk«e* akademskega društva in predstavnikov mladinske organizacije LM Gimnazije Kranj. Na sestanku *đ obravnavali program dela društvi do občnega zbora in nekateri možnosti sodelovanja kranjskeg' akademskega društva s kranjski Gimnazijo. Bili so mnenja, da «j bilo tako sodelovanje v nekateri« smereh dokaj koristno. Društv< pripravlja do svojega občneg* zbora tri zanimiva predavan]' med njimi bo verjetno najzanirni' vejše predavanje Vitka Muska < filmu. Nameravajo pripraviti tu» celodnevni izlet v Begunje ter kaj športnih tekmovanj. Kovi okrajni komite In revizijska komisija Okrajni komite: Rudolf Janko, Bavdek Dušan, Bernik Stane, Ber-gant Jože, Bertoncelj Ivan, Božič Ida, Cerkovnik Ivan, Čuden Janez, Debeljak Ivanka, Djukanovič Dušan, Eržen ing. Janez, Globočnik R6k, Glušič Miha, Gostiša Smilja, [Hafner Darinka, Hafner Tone, Hafner Vinko, Jelovšek Ciril, Jenster-le Albin, Jere Franc, Kadoič Stezan, Kavčič Tomaž, Kobal Svetko, Košir Martin, Krvina Zdravko, Le-(vičnik Andrej, Logar Vladimir, Menard Stana, Mlakar ing. Franc, Mihelič Stane, Naglic Peter, Nemec Štefan, Polajnar Milka, Pin-tar Marija, Rakovec Franc, Saksi-da Ivan, Šolar Marija, Tomažin Zdravko, Tribušon Milan, Verbič Andrej, Zavrl Cilka, Zakelj Milan, 2en Jakob. Revizijska komisija: Dijak Franc, Gril Danila, Marinko Valentin Peraič Vladimir, Simčič Mihela Boštjančič Angela, Troj ar Janez. Nov komite se je že sestal in ponovno izvolil za sekretarja tovariša Janka Rudolfa. Sekretar OK Janko Rudolf Je za uvod v konferenco prebral zbranim komunistom svoj referat mala anketa — mala anketa—mala anketa-mala anketa—mala anketa—mala anketa-mala anketa —mala anketa Mnogo dobrih pobud v vsakem krajevnem odboru Ko Je bil v letu 1955. sprejet zakon o ureditvi občin in okrajev -smo dobili tudi nove organe družbenega samoupravljanja v naseljih — krajevne odbore. Po daljšem obdobju njihovega obstoja lahko že ocenjujejemo mnjlhovo delo. Predvsem lahko ugotovimo, da so se krajevni odbori Izkazali kot tisti družbeni organ samoupravljanja v naselju, ki je najbolj sposoben reševati lokalne probleme. Krajevni odbori največ prispevajo predvsem pri vzdrževanju cest, popravilu mostov, javnih vodovodov, kanalizacij, ureditvi razsvetljave, urejanju pokopališč In pri drugem. — To so področja, kjer ljudje v največji meri In radi pomagajo s prostovoljnim delom ln s samoprispevki. Ko govorimo o krajevnih odborih, pa Je treba poudariti, da Je nujno treba razširiti njihovo delovno področje tudi na socialno problematiko, na pomoč pri vzdr-. zevanju hiš, na kulturno-prosvetno i dejavnost v naselju ln podobno. Poglejmo, kaj smo zvedeli o delovanju KO v bohinjski občini v Nomnju ln v Poljanski dolini v Gorenji vasi. V Bohinjski občini je 6 krajevnih odborov. Naš načrt, da bi o delu, katerega izmed njih zvedeli pri vaščanih, ki niso odborniki se je na več mestih izjalovil, ker ti o delu odbora niso ničesar vedeli. Dogajalo se je celo, da so nas posamezniki začudeno pogledovali — ker niti tega niso vedeli, da Je v njihovem kraju tak odbor. Ta ugotovitev nas navaja na razne po-mislike. Morda se ljudje v teh krajih ne zanimajo za delo svojih KO in tedaj to delo brez podpore ostalih vaščanov nikakor ne mor« biti povsem uspešno. Možno Je tudi, da je KO tako zelo nedelaven, . da o nJem res nI mogoč« ničesar «vedeti. Ne izključujemo pa tudi možnosti, da smo v vseh primerih naleteli prav na ljudi, ki se za dogajanja v svojem kraju pač ne zanimajo. Tudi v Nomnju nI šlo po našem načrtu, zato smo se obrnili kar na predsednika KO Jožeta Burjo. Na vprašanje o delu njihovega odbora je povedal, da Ima odbor 9 članov, ki so po večini mladi in čutijo, da ljudje z nezaupanjem gledajo na njihovo delo in sklepe Prav v tem išče predsednik tudi delno opravičilo za manjše uspehe njihovega dela. Do sedaj so se 7 krat sestali in razpravljali pred vsem o tem, kako bodo uporabili dotacijo ObLO v višini 70.000 din. Organizirali so popravilo nekaterih lokalnih poti in premenjall drogove na električnem omrežju. Prav tako so oskrbeli načrte ca gradnjo vodovoda. Menijo, da bi , lahko začeli tudi gradnjo samo, če 'bi vaičanl prepustili organizacijo zbiranja sredstev in začetnih del KO. Tako pa so ustanovili poseben iniciativni odbor in je sedaj vsa stvar nekoliko zamrla. Poklicali so tudi komisijo, da je pregledala možnosti za regulacijo potoka Bezdene, ki sedaj večkrat poplavlja in odnaša rodovitno zemljo. Problemov je v Nomnju torej dovolj, KO odbor se je polotil k;\r vseh. Brez dvoma bi jih ob pomoči in razumevanju vaščanov in ob večjem sodelovanju z ostalimi organizacijami v vasi, tudi izpeljal. Ko smo se te dni mudili v Poljanski dolini, smo tudi v Gorenji vasi povpraševali tamkajšnje va-ščane, naj nam kaj povedo o dosedanjem delu in o nalogah njihovega odbpra. Možakar, ki sem ga srečala pred pisarno krajevnega urada ni bil nič kaj zgovoren. Zato sem se napotila kar v prvo hišo. Tu sem našla tovarišico Pl-panovo. V pogovoru z njo sem zvedela, da so naloge krajevnega pdbora zelo obširne, da pa Je njegovo delo usmerjeno predvsem na področje urejanja komunalnih vprašanj. Pri tem so nekateri prebivalci zares veliko pomagali in tudi prispevali po svojih možnostih, se- veda pa jih je nekaj, ki še danes stoje ob strani, češ da Imajo lastne vodovode in nočejo priznati, da ti niso trajni in kar je najvažnejše, da so nehigienični. Nadalje mi je tovarišica Pipanova pripovedovala na zboru volivcev, kjer so va-ščani govorili o javni razsvetljavi, za katero so načrti že izdelani, in zagatovljena delna sredstva. — Tudi lokacija za gradnjo bencinske črpalki je že določena. Končno so v Gorenji vasi ustanovili tudi servisno delavnico, ki nudi prebivalcem razne usluge. Gradijo tudi nov most čez Soro. Stari se je letos v oktobru zaradi velikih poplav porušil. — Izvedela sem, da bo most, ki je za Gore-njo vas zelo pomemben, v najkrajšem času dograjen. Ker smo se zanimali za njeno sodelovanje v javnem življenju v Gorenji vasi, nam je povedala, da so tu prav v teh dneh zaključili s krvodajalno akcijo prebivalcev Poljanske doline, katero organizator Je bila. Iz vasi Sovodenj, Tre-blja, Hotavlje, Leskovica, Gorenja vas, Poljane ln JavorJ« J« bilo prijavljenih 510 krvodajalcev. Člani transfuzijske ekipe iz Ljubljane so vzeli kri 431 vasčanom. Z mladinske konferenc« v Ratečah Obširen program Sodelovanje v krožkih — Organiziranje predavanj in tečajev V soboto, 12. novembra, Je bi'* v Kulturnem domu v Rateča redna letna mladinska konferenc3' V slavnostno pripravljeni dvoraj1 se je zbralo precejšnje šteVi1^ mladink in mladincev. Navzoči s^ bili tudi predstavniki vseh niPjj žičnih organizacij in sekretar L^ iz Škofje Loke. Delovanje v omenjenem R^^.a se je v zadnjem času zelo poživil • Njegovi člani sodelujejo v drafn ski, tamburaški, pevski in na"11 noteniški sekciji. Prihodnjo mlad nameravajo urediti zemlji^ pri Pilarni za odbojkarsko igri 0 in še nadalje sodelovati pri vS' sekcijah. Pripravili bodo zabavo 1 si s pridobljenim denarjem uf dili sobo za igranje namizne tenisa. , Skupno z drugimi organi zaci J**™ bodo sodelovali pri graditvi n° j mesnice. Sodelovanje želijo utr o z vsemi množičnimi organizacij mi. j, Nekateri so želeli tudi ustanO^J tev likovnega krožka, ker J« *^ nimanje zanj precejšnje. - *!t3 mladih strelcev imajo dovolj« a sredstev za nabavo pušk nimW NOTRANJA rCLITIKA IN GOSPODARSTVO STRAN 3 Iz referata tovariša Janka Rudolfa Zveza komunistov za vse. kar Na okrajni konferenci Zveze komunistov v Kranju, ki je bilalutu Zveze komunistov je ena te preteklo sredo in četrtek, je referat prebral« sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Kranj tovariš JANKO RUDOLF. Med drugim je dejal, da med poglavitne naloge, ki bodo v bodočem delu terjale od komunistov povečano aktivnost, spadajo vsi problemi, ki so povezani z burnim procesom .nadaljnje rasti organov delavskega upravljanja v delovnih kolektivih. V zadnjem času se povečuje materialna osnova delav ■kega upravljanja, krepi se samostojnost gospodarskih organizacij, odpirajo se velike možnosti za dolgoročno perspektivno gospodarjenje tako, da vsak delovni kolektiv vnaprej lahko planira svoj gospodarski napredek istočasno z dvigom osebnega in družbenega standarda. Najvažnejše pri tem je, da bodo delovni kolektivi z večjo produktivnostjo in boljšim gospodarjenjem ustrezno povečali dohodek, to pa se pravi večji osebni dohodek in več skladov, ki jih bodo delili po svojem preudarku, tako Za potrebe standarda, kakor tudi za modernizacijo in napredek same proizvodnje, kar naj zagotovi vsestranski razvoj tudi za prihodnji čas. Pri tem se sam od sebe vsiljuje zaključek, da je vprašanje nadaljnje decentralizacije na ekonomske enote in naprej do manjših obračunskih mest ena najvažnejših nalog, ki jo bo treba zelo odločno reševati. Se vedno se namreč srečujemo • pojmovanji, ki kažejo, da ni dovolj jasnosti o tem kaj pomeni razdeliti podjetje na manjše enote, ki naj gospodarijo na jodlagi isnovnih ekonomskih elementov, to pa je najmanj s skladom za Osebne dohodke ob upoštevanju stroškov proizvodnje, čimbolj samostojno. Se vedno ponekod mislijo, da je najvažnejše postaviti — in da je to tudi vse — realne norme, čimbolj precizno določiti I premije in morda še določiti po ..možnosti pravilne kriterije za delitev tistega dela dohodka, ki nastane zaradi boljšega gospodarjenja. Zato je razumljivo, da se ob takem gledanju na stvari smatra odstotek del, ki so kakorkoli povezana z merili za ugotavljanje osebnega učinka, za edino merilo Uspešnosti »stimulativnejšega nagrajevanja«. Ker je v večini podjetij kranjskega okraja plačevanje Po normah, akordih itd. že precej tradicionalno, seveda ni posebnih 'zgledov za bistven napredek, če bi ostali samo pri tem. Nujno je torej priti do bistvene preorientaci-je. Sprijazniti se moramo z ugotovitvijo, da je izpolnjevanje sistema nagrajevanja po učinku sicer lahko bolj spodbudno, da tudi lahko povzroči boljši gospodarski Uspeh, da pa ne spreminja dosti na stvari pri odpravljanju starih odnosov v proizvodnji. Gre namreč za tole: povezovanje osebnega interesa z interesom vsega kolektiva je prešibko, da bi lahko bi- stveno vplivalo na položaj vsakega posameznega proizvajalca, če je ta povezan samo z boljšimi ali sU;bšimi uspehi vsega podjetja. To je samo kar zadeva gmotni interes vsakega člana kolektiva, pa niti ni najvažnejše. Najvažnejše pri tem je nekaj drugega, in sicer to: kako odpravljati vse tiste mezdne elemente, o katerih' je bilo govora, kako odpraviti elemente uka-zovanja, podrejenosti v družbenem smislu, ki je ostanek klasične delitve dela med izvrševalci in med tistimi, ki ukazujejo. Tu pridemo do bistva problema zaradi česar govorimo o družbeni in ekonomski nujnosti decentralizacije. Gre namreč za to, da v manjših enotah, kjer lahko merimo skupni učinek tega manjšega kolektiva, njemu samemu prepuščamo odločanje o vseh zadevah. Na tak način spreminjamo odnose med posameznimi enotami, kakor tudi odnose enot do celega kolektiva v popolnoma drugačne od teh, ki jih poznamo sedaj. Skratka, pred nami se odvija intenziven proces, ki je nadaljnja demokratizacija, decentralizacija v odločanju in dejansko vključevanje v upravljanje celotnega kolektiva, ki ni odvisno samo od družbene zavesti in politične zrelosti, ampak tudi od ekonomskih interesov neposrednih proizvajalcev. Ko je tovariš Janko Rudolf govoril o delovni disciplini, je še poeebej poudaril, da se družbena in delovna disciplina spreminja iz pokorščine v objektivno zavestni činitelj, ki ustvarjalno povezuje vsakega posameznika v celoto in ga vključuje v aktivno sodelovanje pri reševanju vseh tistih vprašanj, ki so v interesu tako posameznika kot vsega kolektiva in vse naše družbene skupnosti. Zlasti sindikati so v kranjskem okraju v tej smeri že veliko naredili. Gospodarski uspehi in dosežki v izboljšanju standarda so v podjetjih, kjer so krenili po poti decentralizacije, že lepo vidni. Tudi v odnosih med ljudmi v proizvodnji Je prav pri njih opazen bistven napredek. Pri tem se pa ne moremo znebiti občutka, da gre vse to vendar prepočasi če pri tem upoštevamo vse pogoje, tako tehnično-ekonomske kakor tudi kadrovske, ki Jih v našem okraju imamo. Tovariš Rudolf je dejal, da Je stvar načelno popolnoma jasna. V gospodarski organizaciji imamo organe upravljanja, ki samostojno v okviru zakonov in pristojnosti upravljajo s celim podjetjem, imamo sindikalno organizacijo, ki dela samostojno, imamo mladinsko organizacijo In strokovno upravo podjetja s svojimi strokovnimi službami In nižjimi organi. Zveza komunistov nima nobenih upravnih pristojnosti. Druge organizacije niso transmisija Partije, kljub temu pa je Zveza komunistov politično odgovorna za vse kar se v kolektivu dogaja. Tu moramo po-ufdaritl politično odgovornost komunistov, ker je v našem sistemu odgovornost državljanov za svoje delo določena. V programu in sta- kako proizvajamo (h diskusije člana Izvršnega komiteta CK ZKS Staneta Kavčiča na letni konferenci komunistov okraja Kranj) Pred zaključkom dvodnevnega dela okrajne konference ZKS za okraj Kranj se je javil k besedi tudi STANE KAVClC, ki Je prisostvoval celotnemu poteku konference. Najprej je govoril o pojmu socialističnih odnosov, kar je, kot je dejal, še marsikomu nejasno. To je boj za idejno osvobajanje človeka vsega, kar ga teži, tako da bi čimprej in kar najzavest-Ucje ne le sodeloval kot enakopraven član družbe v skupnem Proizvodnem procesu in dogajanju, niarveč da bo on tu tudi v resnici odločal. Se pravi, da ga je treba osvobajati od raznih ostankov preteklosti kot na primer hlapčevstva, sebičnosti in podobnega ter dvigati v ljudeh splošno obzorje, srčno kulturo itd. Zatem je govoril o nekaterih Ipspodarskih ukrepih v prihodno-•tl, ki bodo v naši proizvodnji zahtevali določene spremembe. Se Vsa preveč poudarjamo količino Proizvodnje v gospodarstvu, kar Je bilo naše geslo preti leti. Sedaj 8e je treba preusmeriti, in to zelo jamo, pod kakšnimi pogoji, po kakšnih cenah, ali proizvajamo dobro, praktično, sodobno ali ne itd. Doslej so marsikatere objektivne ali pa subjektivne slabosti v proizvodnji zameglene z raznimi instrumenti, predpisi, z devizno politiko in podobno. V prihodnje bo treba vse to postopoma odpravljati in se pripravljati na svobodno konkurenco z drugimi proizvajalci na notranjem kakor tudi na zunanjem trgu. Takrat bo marsikatero podjetje, ki je danes rentabilno, prišlo v težave ali pa obratno. Zato se je prav na te nujne spremembe, ki bodo dejanski pokazatelj naše moči in sposobnosti, treba že danes pripravljati. Prav tu pa je veliko delo komunistov. Treba je to neizogibno zakonitost tolmačiti v kolektivih in pripravljati same proizvajalce na te in nekatere druge spre- meljnih dolžnosti članov aktivu delo v ostalih organizacijah in organih. To se pravi, da bi delal grobo napako tisti, ki bi iskal delitev dela med Partijo in drugimi. Nasprotno pa politična odgovornost organizacij Zveze komunistov pomeni, da morajo neprestano skrbeti za to, da se bodo njem člani povsod aktivno borili za vsa tista napela in konkretne odločitve, ki so v duhu Programa in našega socialističnega razvoja. Ljudi moramo pritegniti k delu in sodelovanju ne samo kadar gre za boljše izpolnjevanje vseh nalog, temveč tudi takrat ko se odloča, se pravi k upravljanju. To je mogoče praktično uresničiti samo tako, da se odločanje v najrazličnejših oblikah približa neposrednim proizvajalcem. V nadaljevanju svojih izvajanj je tovariš Rudolf dejal, da je ena osnovnih stvari, ki jo moramo čimprej odpraviti, tudi med komunisti, v praksi precej razširjena delitev na politike, tehnike, ekonomiste in ne vemo kaj še vse. Že tako ne moremo točno razmejiti kje se neha tehnika in začne politika ter obratno, saj bi težko našli probleme te vrste, ki bi ne bili hkrati tudi zelo važni politični problemi. Očitno je po vsem tem, da bo v boaoče nujno potrebno v delu organizacij in komitejev Zveze komunistov celovito in zlasti izrazito politično obravnavati prav vsa vprašanja in ob tem določiti stališča, ki so potem obvezna za vse člane, kjerkoli se pač nahajajo, ne da bi seveda sprejemali sklepe, ki so domena samoupravnih organov itd. Pojem partijske discipline v duhu demokratičnega centralizma je treba dvigniti na višji nivo, skladno s tem tudi odgovornost komunistov do svoje organizacije, obenem pa mora biti organizacija vsakemu komunistu tisto mesto, kjer bo lahko dobil odgovore na vsa vprašanja. Člani konference ZK so o nekaterih problemih razpravljali tudi ločeno: v treh kom'sijah. Na naših sil-, kah sta komisija za ideološko politična (zgoraj) in komisija za družbena in komunalna vprašanja ISU S konference SZDL na Bledu Za ves Bled ena krajevna organizacija SZDL Na Bledu so na konferenci Socialistične zveze, ki je bila v četrtek, 17. novembra, govorili o gospodarstvu in komunalni ureditvi v občini. Udeležba na volilni konferenci na Bledu je bila razmeroma dobra, saj je bilo navzočih 89% izvoljenih delegatov. Občane je posebno zanimalo, kako potekajo dela pri gradnji vodovoda. Prvi del te pomembne gradnje je pravzaprav že zaključen, cevi do Bleda so položene, zgrajen pa je tudi rezervoar na Bledcu. V prihodnje bodo z deli nadaljevali. V načrtu je gradnja rezervoarja na Straži, glavne cevi pa bodo speljali naprej proti Rib-nem in okoliškim naseljem. Volivci so tudi zvedeli, da priprave za prečiščenje Blejskega jezera uspešno potekajo. Do prihodnje sezone bo v jezero že stekla sveža voda, speljana iz Radovne po posebni umetni strugi in po ceveh. Med gospodarskimi vprašanji je bilo med drugim na dnevnem redu tudi vprašanje združitev kmetijskih zadrug in delo kmetijskega posestva na Bledu. Živahna je bila nadalje debata o turizmu, šolstvu in končno o prihodnjih nalogah krajevnega odbora na Bledu, ki bo odslej združeval ves Bled s podružnicami Mli-no, Rečica in Zasip v eno organizacijo. — Nova in močnejša organizacijska enota bo laže obravnavala posamezne probleme., hkrati pa bo imela boljši pregled nad vso dejavnostjo. -jb Krajevna konferenca SZDL na Bohinjsk Beli Na Bohinjski Beli so prebivalci minulo soboto zvečer imeli krajevno konferenco SZDL, na kate ri so razpravljali o problemih, ki so bili že nekajkrat na dnevnem redu. To so predvsem: prodaja mesa, vodovod, ureditev cest v st ranska naselja, pomanjkanje primernih prostorov za organizacije in .društva pa tudi za trgovine in podobno. Prebivalci so na konferenci povedali še vrsto drugih težav, vendar je bilo ob zaključku ugotovljeno, da bi bilo marsikaj moč urediti kar z domačimi zmogljivostmi in dobrimi organizacijskimi prijemi. Volivci so bili mnenja, da bi bilo manjše probleme potreba reševati kar v okviru SZDL in drugih organizacij. Predsednik občinskega odbora SZDL, tovariš Dijak, je na konferenci priporočal zbranim vaščanom, da bro zavedajo, koliko bi jim pomenila dobra prometna zveza oziroma urejena cesta, saj do sedaj niti zdravnik ali rešilni avto ne more v vas, čeprav naselje ni tako oddaljeno od središča, -jb Se marsikaj jih caka V Ribnem pri Bledu so imeli minulo nedeljo volilno konferenco Socialistične zveze. Razen številnih občanov so se' je udeležili tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Bled, Albin Jensterle, predsednik občinskega odbora SZDL, Franc Dijak in sekretar Janez Strgar. Tudi v Ribnem so se vaščani, člani SZDL, precej pogovorili. Iz diskusije je bilo razbrati, da jih težijo nešteta nerešena komunalna vprašanja. Najbolj si želijo, da bi se končno le pričelo z urejanjem ceste Bled—Ribno ter cest Ribno—Bodešče in Ribno—Selo. Tu- je treba najprej misliti na lastne <« nekateri mostovi čez Savo, ka sile in zmogljivosti in šele s konkretnimi predlogi prositi za pomoč in podporo. Pri vsaki akciji naj sodeluje kar največ vaščanov, ker je le na ta način mogoče doseči zaželeno. Tako so prebivalci naselja Strmine blizu Bohinjske Bele sami pripravljeni graditi vodovod, le da bi jim pomagali s sredstvi za nakup cevi in ostalega materiala. Tudi Kupljenčani si zelo želijo, da bi razširili cesto, ki vodi iz Bohinjske Bele čez Savo proti Kupljeniku. Na zadnjem posvetovanju podružnice so sklenili, da bi večji del težaških opravil prevzeli sami, samo da bi jim občina pomagala z denarnimi sredstvi. Kupljenčani se namreč do- k-Hro, na višjo stopnjo razvoja in membe, ki bodo nujno sledile naj ■« vprašati: kaj in kako proizva- | sproščenem tržišču. 1 kor Ribno—Selo, so v zelo slabem stanju. Na mnogih mestih Sava prav rada odnaša plodno zemljo. Zato jih čaka v prihodnje tudi naloga: regulirati Savo na tem odseku. Je pa seveda tudi še več manjših problemov komunalnega značaja. Mnoge od teh bodo prebivalci, združeni v SZDL, poskušali sami odpraviti. Preskrba z mesom v Ribnem je zelo slaba, saj morajo hoditi ponj na Bled. Na konferenci SZDL so ugotavljali, da bi v marsičem bolje uspeli, če bi organizacije tesneje sodelovale druga z drugo. V nekaterih akcijah se je to lepo pokazalo v lanskem letu. Ob velikem prazniku DNEVli REPUBLIKE iskrene čestitke Obrtno podjetje »Kamnosešivo« Kranj Naročnik« in bralce obveščamo, da bo zaradi praznikov ob Dnevu republike prihodnja številka »Glasa« izšla v soboto, 3. decembra 1960. Uredništvo in uprava O gradnji Zdravstvenega doma Železnikih Dela se bližajo koncu n Poslopje novega zdravstvenega doma v Železnikih Občinski ljudski odbor Železniki gradi v Železnikih nov Zdravstveni dom. Kljub temu, da so si vsi prizadevali, da bi bil dom dograjen do Dneva republike, se to >redvsem zaradi slabega vreme-a, ki je oviralo delo, ni uresniči. Do julija je bila stavba do-.rajena, brez instalacij in obrtniških del, čemur je krivo predvsem pomanjkanje zidarjev in pomožnih moči. V prihodnjih mesecih bodo na novem domu opravili še razna pleskarska dela, položili parket in očistili prostore. Zavod za socialno zavarovanje is Kranja je za novi dom v zadnjem času prispeval rentgenski aparat v vrednosti 7,5 milijona dinarjev. Prav gotovo bo Zdravstveni dom izredno pomembna pridobitev za Selško dolina GOSPODARSTVO S seje ObLO Kranj Volivci v Tupaliiah so proti V tovarn Špik naj pride pesibna komisija Kranj, 25. novembra Ob poročilu o Izpolnjevanju gospodarskega načrta v letošnjem tričetrtletju, ki ga je včeraj obravnaval Občinski ljudski odbor v Kranju, so odborniki razpravljali o težavah, ki so v dveh kranjskih podjetjih: v tovarni Planika, ki ne bo mogla izpolniti postavljenega plana in o tekstilni tovarni Spik. Zlasti so govorili o »Špiku«. Tu so že dalj časa težave s prodajo izdelkov in podobno. Posledica tega so tudi sorazmerno nizki prejemki, kar povzroča nerazpoloženje med kolektivom. Odborniki so predlagali, naj bi posebna komisija ugotovila vzroke ter težave v podjetju in izdelala predlog, kako naj bi pomagali kolektivu na »zeleno vejo«. Zelo živahna razprava je bila tudi o predlogu reorganizacije nekih pokopališč. Pokopališči v Bes-nici in v Zabnici naj bi ustrezno razširili. Hkrati pa naj bi opustili pokopališče v Tupaličah. Območje 60SPGDS1RSK © Poskusno ga agregata obratovanje druge-hidroelektrarne Ož-balt. Prejšnjo soboto je začel v ožboltski HE obratovati drugi agregat. Do Dneva republike ga bodo priključili na omrežje. #) Razdelitev dieslovih in električnih lokomotiv. Od ameriške firme General Motors bomo nabavili 57 lokomotiv, od tega jih bo dobilo Železniško transportno podjetje Beograd 37, 2TP Zagreb 13 in ostala železniška podjetja sedem. Te lokomotive bodo vozile na progi od Skopja do Jesenic, ft Nova luka v Splitu. V Splitu bodo v kratkem dogradili obalo pred žitnim silosom, tako da bo imel ta pristaniški objekt 850 m operativne obale z zmogljivostjo 1 milijon ton blaga. Ob obali bo lahko hkrati pristalo 6 velikih trgovskih ladij. £ Naše podjetje montira stroje v tovarni usnja v Sudanu. Stroje je izdelalo podjetje KOSTROJ iz Slov. Konjic. Tovarna bo stala v Kartumu. £ Trgovinski sporazum s Ceho-slovaško. V Beogradu so podpisali protokol o blagovni izmenjavi med FLRJ in Čehoslovaško, ki predvideva za prihodnje leto izmenjavo blaga v vrednosti 62 milijonov dolarjev, to je za 20 odstotkov več kot lani. Tupalič naj bi se priključilo pokopališču v Preddvoru. Odbornik iz tamkajšnjega kraja pa je povedal, da so volivci odklonili ta predlog. Ne strinjajo se za pokopališče v Preddvoru, češ da dokler bodo imeli svoje pokopališče na Beli in v Olševku, ki sta po njihovi oceni še slabše urejeni, bodo tudi v Tupaličah ohranili svoje. Spričo odpora volivcev v Tupaličah, so odborniki trenutno odgodili zadevo in predložili, naj sanitarna komisija in urbanisti znova pregledajo stanje. Opustitev tega pokopališča je namreč predvidena v perspektivi zaradi nujne razširitve prometnih zvez, stanovanjske gradnje in tudi zaradi sanitarnih razlogov. Na isti seji so odborniki razpravljali tudi o kmetijskem posestvu v Zabnici, kjer so nujne nekatere investicije. Pravila občinskega stanovanjskega sklada pa niso sprejeli. Menili so, da so še mnoge stvari nejasne in da je potrjevanje pravil še preuranjeno. -I. c. Pred 14 dnevi je v Poljanah pričel obratovati nov obrat tovarne »Planika« iz Kranja. V lepi, prostorni, moderno urejeni delavnici, sede ob tekočem traku in ob strojih delavke iz Poljan ter bližnjs okolice. Pridno delajo in vse kaže, da so se kaj hitro privadile novemu delovnemu mestu. 10 letnica delavskega samoupravljanja v Almiri v Radovljici l rekonstrukcijo 53 odstotno povečanje proizvodnje Že sredi novembra so dosegli letni proizvodni plan Izpolnjen družbeni nacrt v Jelovici Družbeni načrt v lesnem podjetju Jelovica v Skofji Loki je letos predvideval za 932 milijonov dinarjev proizvodov. Ta je bil soraz-meroma visoko postavljen, a so ga prizadevni člani kolektiva, teh je 466, že izpolnili pretekli torek, 22. novembra. Tako je vsak zaposlen ostvaril za 2.6 milijonov dinarjev proizvodov. Pri tem so materialni stroški za 3 % izpod planiranih, dohodek podjetja pa obsega 390/o vsega bruto-produkta. 2e v prvih devetih mesecih je bilo doseženo 90 0 o letnega družbenega načrta in 85 % letnega čistega dohodka. Vzporedno z rezultati v proiz- vodnji, se je večal tudi izvoz in dosegel v drugi polovici novembra planirani letni obseg. Skupni izvoz presega 50 milijonov deviznih dinarjev, tako da znaša 12 % vrednosti vse realizacije. Najugodnejši rezultati so bili doseženi pri izvozu furnirja ter žaganega lesa iz listavcev. O teh rezultatih so razpravljali tudi vsi člani kolektiva na zadnjih dveh množičnih sestankih. Sprejeli So sklep, da bodo večji del preostanka sredstev iz osebnega dohodka, in sicer 5.2 milijona dinarjev, namenili za rekonstrukcijo podjetja in ga tako ne bodo razdelili med člane kolektiva, -om Danes, 26. novembra, praznujejo člani delovnega kolektiva »Almira« iz Radovljice jubilej — 10-letnico delavskega samoupravljanja. Proizvodni uspehi omenjenega podjetja so iz leta v leto boljši. — Ugotovili so, da se je proizvodnja v tem obdobju povečala kar za 659 '/o, čeprav so v tem času zaposlili le 297 % delavcev več. Veliko sredstev so vložili za razširitev podjetja in nabavo nove opreme, v prihodnje pa nameravajo še bolj obsežno rekonstruirati podjetje. Po predvideni rekonstrukciji se bodo proizvodne zmogljivosti povečale za 53 %. Zaradi pomanjkanja delovne sile, so v Novi Gorici ustanovili obrat, kjer delajo na ročnih ple-tilnih strojih, v prihodnjem letu bodo v tem obratu zaposlili 130 delavk. Izdelki Almire so kakovostni in lični. Izdelujejo volnene pletenine iz česane preje, prodajajo pa tudi sintetično prejo, ki je zelo ekonomična, lažja itd. Nogavice izdelujejo iz perlona, nylona in enakovrednih sintetičnih materialov. Almirini izdelki so znani tudi v inozemstvu, na letošnjem Le-skovačkem sejmu pa so prizadevnemu kolektivu priborili kar dve zlati medalji. 18. novembra letos so v podjetju izpolnili proizvodni plan za leto 1960. - Vzrok tako velikega uspeha je vsekakor nagrajevanje po učinku. Da je to res, nam zagotavlja samo bežen pogled na dosežene rezultate pri dvigu storilnosti, prihranku materiala, izboljšani kvaliteti, zmanjšanju izostankov z dela itd. Vsekakor je k uspehu podjetja pripomogla tudi uvedba toplega obroka, organizirano letovanje v počitniških domovih, skrb za strokovni dvig ka<« dra itd. Velika pridobitev za podjetje pa je ustanovitev barvarne za česano volneno prejo. S tem so znižali prevozne stroške, možnost izbire barv pa je še večja. Ker je barvarna hkrati tudi uslužnostni obrat, barvajo volneno prejo za vse tovarne v Sloveniji. Z letnega občnega zbora DPM v Skofji Loki er začete Prejšnji teden je bil v Skofji Loki letni občni zbor Društva prijateljev mladine. Pred začetkom občnega zbora je bilo vzgojno predavanje o mladostniku. Predavanju je sledilo letno poročilo o delu te organizacije. V teh dneh je bilo v Tržiču dograjeno ic.no kopališče - vaekakur vel.ka vi Društvo prijateljev mladine je v preteklem letu sodelovalo z vsemi družbenimi organizacijami na terenu (s taborniki, Partizanom, SZDL, mladinsko in pionirsko organizacijo). Na pobudo te organizacije je bila v občini ustanovljena občinska pionirska komisija in komisija za socialno varstvo otroka. V lanskem letu je DPM sodelovalo na republiškem tekmovanju Mladih tehnikov in doseglo prvo mesto. Sodelovali so tudi v veliki akciji mladih zadružnikov in pri-rodoslovcev, skupaj s pionirji iz Poljanske doline. V razne krožke, ki so jih ustanovili med šolskim letom (kulturno-umetniški, tehnični, zabavni, športni), je društvo vključilo preko 200 mladih ljudi. Društvo je s svojimi člani sodelovalo pri proslavah Dneva mladosti in 40-letnice ZKJ ter pri vseh drugih proslavah. Društvo je poslalo 10 najboljših pionirjev in pionirk na tritedensko tekmovanje v zvezni tabor Sutjeska. Zelo se zavzema tudi za gradnjo otroške varstvene 'istanove, ki je v Loki še ni, a bi jo nujno potrebovali. Delo odbora je bilo težko, ker je bilo vse breme več ali manj na njem samem. Organizacije in podjetja pogosto niso imele dovolj razumevanja za njihove potrebe in prošnje. Se vedno je zakoreninjeno mišljenje, da je za vzgojo mladine odgovorna le šola. V resnici je celotna socialistična skupnost dolž-i na reševati tudi to problematiko. 1 Po poročilu predsednika Društva so govoril še o pripravah za Novoletno jelko in sprevod Dedka mraza. Člani so se zavzemali Živel 29. november, dan rojstva nove Jugoslavije Cevljarna „Storžič" Visoko pri Šenčurju za to, da v prihodnje ne bi obdarovali posameznih otrok. Podjetja še vedno sama obdarujejo otroke svojih delavcev in so bili tako ne- kateri otroci obdarovani tudi P° večkrat, drugi pa samo enkrat ali pa še to ne. Na zboru so govorili tudi o finančnih problemih in nekaterih organizacijskih oblikah dela društva. Po razpravi so izbrali nov odbor in za novega predsed* nika izvolili tovarišico Božo Galof. Odobren Investicijski načrt za rekonstrukcijo »Lepenka«, podjetje v zgornjem koncu Tržiča, bo prihodnje leto slavilo že 80-letnico svojega obstoja, saj so ga ustanovili že 1881. leta. 2e od vsega začetka v tem podjetju proizvajajo lesno lepenko in so se uveljavili tudi že z izvozom v Italijo in Turčijo. Zmogljivost proizvodnje je pred vojno znašala približno 650 do 750 ton, v povojnem času pa se je ta občutno povečala. Posebno se je še povečala v letu 1953, ko je bila opravljena elektrifikacija na Slapu. Danes tovarna proizvaja razen lesne lepenke še specialno celulozno lepenko, ki jo največ uporabljajo pri živilski embalaži. Zmogljivost tovarne je letos 2000 ton lepenke. Strojni park v tem podjetju je že zastarel in ne ustreza več vsem potrebam proizvodnje. Tako je iz dneva v dan vedno več popravil in vzdrževalni stročki rastejo. Toda kljub omenjenim težavam je bil načrt proizvodnje že v celoti presežen. Količinsko je bil plan izvršen do 30. septem- Ob Dnevu republike iskrene čestitke bralcem, naročnikom in vsem delovnim ljudem delovni kolektiv ČASOPISNEGA PODJETJA c Iskrene čestitke itke^) vsem delovnim ljudem Jugoslavije ob Dnevu republike Tovarna »OVEN« Kranj bra letos in znaša 109,3 odstotka, brutoprodukt 117,3 odstotka irt doseženi dohodek 113 odstotkov ter čisti dohodek podjetja 112-8 odstotka. Direktor tovarne tovariš Franc Markclj nam je povedal, da so letos zgradili tudi pet-stanovanjski blok za svoje delavce. Vsega skupaj pa so v zadnjem času zgradili že 11 stanovanj in 4 samske sobe. Za obnovitev strojnega parka ima tovarna že odobren investicijski načrt, s katerim se predvideva povečanje proizvodnje za 550 ton lepenke letno. Zgraditi nameravajo tudi parno kotlarno in sortirno dvorano s skladiščem. J. H. NOVOSTI GOSTINSKEGA PODJETJA DOM Preurejena kavarna - Izboljšanje družbene prehrane Gostinsko podjetje Dom je pokazalo v zadnjem času Veliko delavnost pri reševanju nekaterih problemov gostinstva. Najprej je popolnoma preuredilo kavarno, ki je bila že precejšen kamen spotike, posebno v turističnem pogledu. Mize v kavarni so preobleki! z ultrapasom. naslonjače z novo usnjeno prevleko, točilna miza j« dobila prikupnejšo obliko, kuhinja pa boljšo in sodobnejšo ureditev. Razen tega so uredili tnd* ventilacijo, tako da je kamniški lokal, za katerega so bili investirani precejšnji zneski, postal za* res prikupen. Restavracija Dom je morala z» teden dni abonente odpustiti, ker bodo tudi kuhinjo popolnoma preuredili. Stari štedilnik, na katerem so pripravljali kosilo in večerjo za številne abonente — njihovo število se giblje okrog 200 - bodo zamenjali z novim kombinirani'** štedilnikom. Kupili bodo še nov kotel, ki bo lahko sprejel 150 litrov vsebine. Proces dela bo poenostavljen, vendar bodo kljub večji kapaciteti lahko opravili delp * manjšo delovno silo. Restavracija bo lahko sprejela do 300 abonen-tov, s čimer bo znatno pripomogla k reševanju družbene prehrane v Kamniku. Vsa preureditvenn đel* je omogočil tamkajšnji občinski ljudski odbor, ki je odobril kre* dit. PROBLEMI STANOVANJSKE GRADNJE STRAN 5 le želja mnogih že leta in leta - Skoraj nič mani pa ni tistih, ki že neka! let, ali od včeraj, žive v novih stanovanjih - Graditi bomo morali hitre e, in vsaj v desetih letih preiti na normalno gradnjo stanovanj - Grsdnia stanovanj je bila v primerjavi s prejšnjimi leti hitrejša že zadnji dve leti - Lani le bilo zgrajenih v kranlskem okraju 867 stanovanj, letos pa jih bo 1398 - Precej visoka številka, ki pa bi marala ostati tudi v prihodnje neizpremeniena - Toda, če hoče-mo obdržati takšen tempo gradenj, bomo morali vsako leto zbrati prav tolikšna sredstva kot letos - To pa bo težavna naloga in ne bo rešljiva, že pri tem m bo sodeloval sleherni državljan, predvsem pa tisti, ki so naiboli zainteresirani, da dobe nOvo stanovanje Da bi čimprej rešili problem stanovanjske gradnje, bi jo morali v nekem smislu industrializirati. Na ta način bi bila gradnja vprihodnje hitrejša in cenejša. O tem, za družbeni standard še vedno najvažnejšem problemu, smo se zadnje dni razgovarjali z nekaterimi predsedniki občinskih ljudskih odborov na Gorenjskem in strokovnjaki v gradbeništvu. Iz razgovorov bomo skušali izluščiti najvažnejše misli o vzrokih, ki so doslej zavirali stanovanjsko gradnjo. V letošnjem prvem polletju so vsi občinski ljudski odbori v kranjskem okraju razpolagali s približno milijardo dinarjev sredstev za stanovanjsko gradnjo. — Lani je bilo teh sredstev skupno 1800 milijonov dinarjev. To poceni, da so ljudski odbori v letošnjem prvem polletju razpolagali praktično z večjimi sredstvi kot lani v istem času. Vendar moramo pri tem upoštevati, da so lani ostala v stanovanjskih skladih precejšnja sredstva, ki so ' jih prenesli v letošnjo leto. Zato tudi v začetku ni bilo občutnej-ših posledic zaradi spremenjenega načina finansiranja stanovanjske gradnje. — Te posledice pa bodo opazne že prihodnje leto. Zaradi zmanjšanega prispevka gospodarskih organizacij v občinske stanovanjske sklade, obstaja nevarnost, da se obseg stanovanjske gradnje deloma skrči. 2e letos bo po naših občinah do IV. faze dograjenih več blokov. Za njihovo dokončno dograditev pa bodo morali zavodi za stanovanjsko gradnjo uporabiti že sredstva, ki se bodo natekala v letu 1961. - Zato se ponekod upravičeno sprašujejo, kje bodo dobili sredstva za nove gradnje v prihodnjem letu, kajti, če bi samo dogradili že letos začete objekte, potem v letu 1962 ne bi bilo nobenih novih stanovanj. Tu bo treba razen ».preizkušenih* oblik zbiranja sredstev za stanovanjsko gradnjo, najti nove vire, in sicer v gospodarskih organizacijah in pri posameznikih. — Doslej so se zavodi za stanovanjsko zgradnjo opirali predvsem na sredstva sklada in na večjo ali manjšo participacijo posameznih Podjetij. Tako je bilo seveda sredstva najlaže dobiti. Odslej pa bo potrebno preko najrazličnejših oblik skušati dobiti tudi čimveč sredstev od državljanov samih. Z ozirom na naloge, ki jih jo »Prejel V. kongres SZDLJ in po- zneje tudi zadnji plenum SZDL Slovenije, stanovanjske gradnje v prihodnje ne smemo skrčiti. - V Sloveniji moramo v naslednjem petletnem obdobju zgraditi 50.000 novih stanovanj. To pa pomeni, da moramo na Gorenjskem graditi na leto vsaj toliko stanovanj kot letos. Za primer naj navedemo, kako so s° lotili tega problema v škof- (1960 - 250 milijonov, 1961 okoli 220 milijonov dinarjev). To je že občutna razlika, zlasti še če vemo, da je v loški občini potrebnih vsako leto 135 novih stanovanj (110 v družbenem sektorju in 25 v privatnem), da bi v desetih letih vsaj približno normalizirali stanovanjski problem. Ločani so si doslej izbrali 4 variante zbiranja manjkajočih sredstev: 4 Prodaja novih stanovanj, s tem da vsak posameznik plača za stanovanje 25 odstotkov vrednosti stanovanja. $ Predplačilo na stanovanjsko pravico. Z drugimi besedami: 25 odstotkov plača za stanovanje podjetje, v katerem je zaposlen novi stanovalec, 50 odstotkov sredstev gre iz stanovanjskega sklada, 25 odstotkov pa plača vem letu zagotovljena vsa potrebna sredstva, obstaja pa vendar perspektiva, ki precej obeta. LAHKO BI GRADILI CENEJE IN HITREJE Ne gre tu samo za mehanizacijo v gradbeništvu. Mnenje skoraj vseh, s katerimi smo razgovarjali je, da bi lahko stanovanjsko gradnjo pocenili ln pospešili že z načrti za stanovanja. Morda bi bil potreben celo specializiran projektantski institut za izdelavo načrtov za stanovanjske bloke. Ta naj bi izdelal nekaj tipov stanovanj s standardnimi okni, vrati in raznimi instalacijami. S tem bi pocenili načrte, v pravem pomenu besede industrializirali proizvodnjo sedanjih obrtniških gradbenih elementov in precej pridobili na času. Nesmiselna je dosedanja praksa, Novi stanovanjski bloki v Radovljici jeloški občini. Razlika med letošnjimi sredstvi In sredstvi, ki bodo zbrana prihodnje leto (v stanovanjskem skladu in sredstva, ki jih še posebej dajejo podjetja ea stanovanjsko gradnjo), bo znašala okoli 30 milijonov dinarjev Stanovanjski problem v Iržiču letos rešujejo v rekordni gradnji vsak posameznik, s tem da se mu za vložena sredstva zmanjša najemnina. £ Prodaja stanovanj v družbeni lastnini. V tem primeru gre za stanovanja v že dograjenih starejših poslopjih ljudskega premoženja, za katera podjetja ali občinski ljudski odbor niso zainteresirana, da bi jih vzdrževala, ker zanje skratka tudi nimajo sredstev. Vsekakor pa bo precej občanov, ki bodo zainteresirani tudi za ta stanovanja, čeprav bodo za ureditev prostorov morali vložiti še precejšnja sredstva. $ Štednja za stanovanje. Nekakšna dolgoročna hranilna služba. Precej je ljudi, ki znajo prihraniti denar za eno ali drugo stvar, da bi varčevali za stanovanje,, pa jim doslej skoraj ni prišlo na misel. Gre namreč za to, da bi se oče ali mati odrekla vsak mesec določenemu manjšemu znesku, ki bi ga po več letih dala svojemu otroku za nakup stanovanja. Vse kaže, da je prav ta varianta najbolj razumljiva, čeprav je na prvi pogled nekoliko smešna. Stvar pa je v tem, da nikjer ni zapisano, da mora plačati stanovanje podjetje, v katerem je nekdo zaposlen ali celo občina. Podjetja in občinski ljudski odbor bodo seveda" tudi v prihodnje reševali stanovanjski problem predvsem za tiste, ki ga sami dejansko ne morejo »-kupiti-«, ostali pa naj pokažejo zainteresiranost za novo stanovanje tudi s te strani. Nadalje, primer tržiškega »-Peka«: v kratkem bo dograjen 20-stanovanjski blok in razumljivo, da je za nova stanovanja precej interesentov. Nekaj pa je tudi takšnih, ki so pripravljeni stanovanje odkupiti. Zato jim bo podjetje posodilo denar, ki ga bodo posamezniki v določenem času postopno vrnili. Verjetno pa s tem še niso izkoriščene vse možnosti zbiranja sredstev za stanovanjsko gradnjo. Prav tako fie ni nikjer zapisano, da bi bila i tem že v dt- da je treba vsak načrt za vsak posamezni stanovanjski blok posebej odkupiti. Povsod po naših občinah gradijo hkrati po več enakih stanovanjskih blokov, vendar morajo za vsakega posebej plačati načrte. V Skofji Loki so na primer gradili pet enakih blokov in so morali za vsak blok plačati po 700.000 dinarjev za načrte. Tudi tu bi se dalo marsikaj prištediti. Hkrati bi bilo treba zagotoviti, da bi pristojni organi hitreje potrjevali gradbene načrte. Dogaja se, da sedaj posamezni p»ojekt čaka na odobritev tudi po pol leta in več. To po neportebnem zavlačuje gradnje. Vsi nanizani problemi sicer niso edini, ki zavirajo hitrejši razmah stanovanjske gradnje. Zaradi Med gradnjo stanovanjskih blokov na Zlatem polju v Kranju trega razvoja na vseh področjih, j je tudi v gradbeništvu pojavilo rmogo težav, ki se jih ne da rešiti čez noč. Toda z aktivnim . ključevanjem širokega kroga ljudi in z upoštevanjem njihovih predlogov — ki so, razumljivo, prav na področju stanovanjske gradnje najbolj kritični — bi se dalo premostit marsikatero težavo in doseči boljše rezultate. Stanovanje je eden najpomembnejših sestavnih delov standarda napega delovnega človeka. Zato moramo s skupnimi napori stremeti, da^ mu to dobrino čimprej zagotovimo. Tretjič o temi: o plačal škodo? Izvajalec gradbenih del dolži projektanta Ze v začetku novembra smo v članku z naslovom »Kdo bo plačal škodo« prvič pisali o večjih napakah v gradnji, ki so se pokazale tik pred vselitvijo v 20-stanovanjski blok v Tržiču. Ker je bilo treba napake popraviti, so se stroški gradnje seveda precej dvignili. Projektant je z dopisom, ki smo ga objavili 14. novembra v »-Glasu« obdolžil za nastalo škodo graditelja - SGP Gorenje iz Radovljice, le-ta pa trdi, da te obdolžitve niso utemeljene in nanje odgovarja takole: »■Vzidane omare, ki jih je projektant predvidel, so serijski izdelek Tovarne pohištva Maribor. Ker te omare prepleskajo že v tovarni, mora biti stanovanje pred montažo seveda pobeljeno in tudi okenske police vzidane. Iz projekta je razvidno, da bi morali vgraditi vtične doze in sti- kala 1,5 m od tal, sevnik pa 2 r« od tal, to je pod visečimi omarami. Zaradi tega je bil projektant na gradbišču in je tudi narisal skico, ki je nakazala vzidavo stikal in doz na višini 1 m od taL navadni sevnik pa naj bi zamenjala fluorescenčna cev, ki bi osvetljevala delovni pult.« Iz tega dopisa SGP Gorenje torej lahko razberemo, da je škoda nastala zaradi slabega projekta, ker so oni delali le po navodilih projektanta. O gradnji bloka v Radovljici v dopisu pripominjajo, da je grajen v drugem tipu kot v Tržiču (prvi blok je tipa A, drugi tipa C). Kuhinje se v teh dveh blokih bistveno razlikujejo, zato tudi v Radovljici ni prišlo do takih nevšečnosti. V Skofji Loki Di morali vsako leU uraditi 135 stanovaal 6 •nun TURIZEM NA GORENJSKEM SOBOTA, M. NOVEMBRA M* Bohinj ima vse pogoje za turizem skozi vse leto rajena žičnica prati števila goltov v letal sozoil tuđi zimsko stzoao - Klub B V pretekli letni sezoni so v Bohinju kljub slabemu vremenu dosegli kar lepe uspehe. Po številu nočitev (112.405) so se povzpeli na šesto mesto v Sloveniji. V vrsti jugoslovanskih krajev, ki gojijo mladinski turizem, so kar drugi v Jugoslaviji. V primerjavi z lanskim letom se je število vseh gostov povečalo za 106 %, število inozemskih obiskovalcev pa za 104 %. Bohinj „osvaja" " '-m Bohinjsko tihožitje z ostanki starega zidu V Kranjski gori med počitkom Pred zimsko sezon® Tudi pozimi veliko gostov - Na Vitrancu vedno boljša smučišča Pravijo, da za turizem ni slabšega meseca kot je november. Ta ugotovitev velja tudi za Kr. goro, vendar so ta mesec pač drugače izkoristili. Hotel Erika je že ves mesec zaprt zaradi čiščenja, pripravljajo pa tudi klubski prostor z verando, da se bodo gostje tu še bolj udobno počutili. V Razor-ju pravijo, da bi potrebovali za zimo vsaj še 200 postelj, predvsem še za čas med zimskimi počitnicami, tolikšno je povpraševanje. Tudi tu so ta »mrtvi« mesec uporabili za čiščenje in beljenje. Za zimske mesece so v Kranjski gori predvideli vrsto prireditev, od katerfh naj omenimo le smučarsko tekmovanje gostov na Vitrancu, ki bo imelo, zaradi velikega števila inozemskih gostov, mednarodno obeležje in državno akademsko prvenstvo v smučanju. Radi bi usposobili tudi drsališče, kjer bi potem lahko prire- jali drsalne revije in hokejske tekme ali vsaj treninge nekaterih hokejistov, ker je jeseniško drsališče precej zasedeno. — Za »zimsko izdajo« Kranjske gore se zelo zanimajo Angleži, Belgijci in Nizozemci. Na vrhu Vitranca so pred kratkim uredili lažjo smučarsko progo, že prej obstoječo progo pa so še razširili. Tudi žičnici sta pripravljeni. RAZOR SE VEDNO NA DNEVNEM REDU 2e nekaj let sem je od turističnih zvez preko kranjskogorskega turističnega društva in drugih organov pa vse do raznih inšpekcij, slišati nenehno kritiko na račun hotela Razor. S staro stavbo, urejeno še po okusu, ki je bil upoštevan v času avstroogrske monarhije, res ne moremo in ne smemo biti več zadovoljni. Vsakdo, ki bo Razor le enkrat obiskal, bo brez pomišljanja podprl željo in zahteve po sredstvih za preureditev hotela. Ker rednih dotacij za adaptacijo Razorja ni mogoče dobiti, so se na sestanku, ki so se ga udeležili predsadnik ObLO Jesenice Franc Treveu, podpredsednik OLO Kranj Sveto Kobal, predsednik republiške turistične zveze dr. Dougan, direktor Železarne in nekateri predstavniki turističnih zvez in laz-nih organizacij pomenili o izrednem finansiranju Razorja in upajo, da bodo že v prihodnjem letu lahko pričeli z adaptacijo. 2e sedaj pa so nabavili nekaj nove opreme za sobe, hladilne naprave za kuhinjo in električno frite-zo, s katero lahko v pol ure postrežejo s paniranimi jedrni šestdesetim gostom. V Bohinju nimajo visoko luksuznih hotelov, a lahko se ponašajo s sodobno in prijetno ureditvijo velikega števila sob, med katerimi vsekakor prednjačijo sobe v novi depandansi hotela Zlatorog. Bohinj ima veliko oboževalcev, ki ga v večjem številu redno obiskujejo. Prav zato so tudi potrebe po novih investicijah velike. Tako na primer še vedno nimajo primernega prostora za večje družbene prireditve, ki se zaradi nestalnosti vremena ne morejo prirejati samo na prostem. Pri hotelu Jezero so sicer zgradili primerno dvorano, ki pa jo zaradi Ko na Bledu ni gostov £e bi imeli športne naprave Le hotel „Jelevica" m ve za Gorenjska potrebuje turistično privlačne objekte TURNA bi zapolnila to vrzel Res je, da Bled kot turistični kraj zaživi le poleti, ko nikoli ne zmanjka njegovih obiskovalcev. Zadnja leta pa se na Bledu močno potegujejo tudi za zimske goste in do neke mere jim to tudi uspeva. Tudi v obdobju med poletno in zimsko turistično sezono na Bledu ni čisto mirno. To dokazujejo odprti hoteli Jelovica, Krim in Lovec; čez 14 dni bodo odprli tudi hotel Toplice. Seveda tu ne moremo govoriti o velikem številu turistov, nekaj pa jih je le, razen tega pa so v tem času nudili prostore prirediteljem raznih posvetovanj in seminarjev. Tako na primer hotel Jelovica, ki ima primerne prostore za delo, sploh ne občuti medsezonskega časa. Blejski grad je v zaključni fazi izgradnje in bo v celoti adaptiran do prihodnje letne sezone. Da bi pridobili kar največ zimskih obiskovalcev so izvedli široko turistično propagando na domačem, od tujih pa predvsem na italijanskem tržišču in pripravili obširen program zimskih pri- Pri Gorenjski turistični xvni se ie dal) lasa ukvarjajo z mislijo, da. bi na Gorenjskem zgradili turistično privlačen objekt — »miniaturno Jugoslavijo*. Ideja si je zaradi izrednega vsestranskega pomena takega objekta kaj kmalu pridobila veliko zagovornikov in vse kaze, da jo bo po sedanjih predvidevanjih v nekaj letih mogoče realizirati. Na dva hektara zemljišča naj bi bile prenesene vse najvažnejše^ značilnosti naše države. Objekti bi zajeli najvažnejše kulturne in zgodovinske spomenike, objekte vseh panog gospodarstva, pomembne objekte večjih mest in nekatere komunikacije in vidne kulturne objekte, pridobljene v dobi socialistične graditve. Vsi objekti naj bi bili v merilu 1:25. Zemljišče bo imelo obrise FLRJ, obhodna pot pa naj bi bila dolga 3 km. Če bo glavnemu pobudniku, Gorenjski turistični zvezi, uspelo izpeljati skrbno pripravljene načrte, ki so predvideli prav vse, kar se le da predvideti, bo Gorenjska, in z njo vsa Jugoslavija, dobila edinstven objekt velike vzgojne, turistične in gospodarske vrednosti. »Miniaturna Jugoslavija« ne bo le igrača za otroke, pa vendar velika igrača, ki bo v skladu z nenehno človekovo željo, da bi se igral z elementi resničnosti ter jih sestavljal po svojih zamislih,« je med drugim rečeno v uvodnem delu pojasnjevanja objekta. »Miniaturna Jugoslavija« bo imela brez dvoma velik vzgojni in izobraževalni pomen, saj bo otrokom in odraslim pomagala v težnji po spoznavanju ožje in širše domovine in dajala pregledno sliko naše države in njene graditve tudi vsakemu tujcu, ki se bo v njej pomudil. K temu se pridružuje tudi gospodarski pomen tega objekta, ker so tu predvideni pomanjšani objekti vseh najvažnejših gospodarskih Organizacij, skupaj z nekaterimi izdelki, in bi bila to tudi nekakšna stalna gospodarska razstava. Seveda pa nikakor ni prezreti prvenstvene pomembnosti novega objekta — za turizem na Gorenjskem. Gorenjska ima vsako leto zelo veliko obiskovalcev, obišče jo tudi precej prehodnih gostov in izletnikov. Številni inozemci, ki potujejo na Jadransko obalo, se pripeljejo čez gorenjske mejne prehode. Lansko leto ln i»-senskega dolgočasja. — Ceste so prazne! Tu v knjigarni nisem sam. Hodim od police do police, ki so polne knjig, revij in časopisov, prebiram naslove in opazujem ljudi. Na vrhnji polici je poezija — Zidarjeve »Kaplje og- njene«, pesmi Saše Vegri. Samo hip naprej so Lorcove pesmi, pa pravkar izšli »Potofi«. Polico niže kraljujejo Dostojevskega »Besi«, »Spomini na sodobnike«, Feucht-wangerjev »Goya« in- Sar tre je vi »Nepokopani mrtveci«. Ljudje hodijo med policami in si sami izbirajo knjige. Nežno jih jemljejo v roke, jih dolgo ogledujejo, potem pa vrnejo na svoje mesto v polici. Izbral sem si drobno knjižico, stopil k pultu in plačal. — Obenem sem vprašal, kako kaj gre na Bledu s knjigami. Povedali so mi, da ljudje nasploh le malo kupujejo; zdaj na jesen pa bo že Ob 80-letnici Rajka Gradnika Bogato življenje Pot slovenskega šolnika, zlasti nekdaj, v predvojni dobi, ni bila lahka. Toda kakšno zadoščenje in radost lahko občuti prav učitelj, pedagog, ki se spet srečuje z nekdanjimi učenci. Vsakdo od njih ga spominja na del bogate preteklosti, polne dela, zamisli in pri- ma za uan -~ jjffl"š zadovtolj. Prav tisti učenci, ki jim nemškega amaterskega gledalma.\ ^ £ jih bogatil z izkušnjami in spoz-1 nanji ter jih učil za življenje, mu O Antologija makedonske poezi-f danes s hvaležnostjo stiskajo ro je in proze, ki jo je uredil Aleksander Spasov je te dni izšla pri beograjski založbi Nolit. Urednik je zbral v knjigi dela 18 avtorjev. % Pri Državni /...'.ožbi Slovenije je v teh dneh Izšla velika pesnitev ruskega pesnika M. J. Ler-\ — ----------- -------------- ---------- montova - Mciri. Prevedel jo jej in znanstvenemu delavcu Rajku Mil« Klopčič. ' Gradniku. ko, saj je storil zanje vse, kar je mogel. Takšne misli so se mi vsiljevale, ko sem se vračal s sprejema, ki ga je priredil pred dnevi učiteljski kolektiv osnovne šole na Bledu znanemu slovenskemu šolniku Rajko Gradnik je še vedno poln načrtov in pravzaprav še sredi dela. Čeprav je bil uradno upokojen že 1937. leta, je z delom nadaljeval vse do današnjih dni. Se vedno sodeluje pri raznih javnih nastopih in uči v glasbeni šoli. — Aktivno se še ukvarja z znanstvenim delom, hkrati pa opravlja meteorološka in fenološka opazovanja za Hidrometeorološki zavod v Ljubljani. Ze vrsto let je redni član Geografskega in geološkega društva v Ljubljani, na Bledu pa je predsednik muzejskega društva in član številnih organizacij in združenj. Sivolasega moža sem pogostokrat srečeval na blejskih ulicah in drugod. Vedel sem, da je to nekdanji blejski upravitelj in upokojeni šolski nadzornik. Dodo- bra sem ga spoznal šele zadnjič ob njegovi osemdesetletnici. Njegova osebnost je napravila name nenavaden vtis. Občudoval sem njegovo duhovito prisebnost, prodornost in vedro razpoloženje. Svojo delovno pot je začel Rajko Gradnik kot učitelj v Kozani na Primorskem. Od leta 1920 dalje pa je živel in delal na Bledu. Kot vzgojitelja in učitelja ga lahko prištevamo med tiste slovenske pedagoge, ki so vnašali že v predvojno šolo življenjski in nazorni pouk. Toda šolsko in vzgojno delo je le ena sama stran njegove dejavnosti. Ukvarjal se je tudi z znanstvenim raziskovanjem. Za geološke probleme naših krajev 3e je zanimal že zelo zgodaj. Prvi njegov mentor in učitelj v tej šlo. Povprašal sem še, katere knjige imajo najraje, pa ml niso znali povedati. »PREDRAGE SO«, nam je dejala prodajalka v Skofji Loki. -Ljudje zadnji čas najraje segajo po Hemingwayevem romanu »Zbogom orožje«. Tudi »Numberški proces« so ljudje na široko kupovali. Sicer pa našim bralcem najbolj ugajajo knjige Primorske založbe Lipa iz Kopra. Tudi knjige Prešernove knjižnice so priljubljene, saj imamo v knjigarni več kot 100 naročnikov.« Ljudje največ knjig kupujejo za darila, tako nekako je izzvenelo v našem razgovoru. Povprašal sem še, kako je s poezijo. Povedali so mi, da le slabo gre in da jo največ kupujejo dijaki. Pravkar izšle knjige Jarčevih novel niso imeli. Bilo je blizu dvanajstih in zapirali so trgovine, zato sem odšel. RADOVLJIŠKO KNJIGARNO sem dolgo iskal. Le malokrat me pot zanese tja. Ko sem vstopil, je bila prazna. Povprašal sem po knjigah, pa so mi takoj odgovorili, da so prodajo knjig opustili. »Ne gre«, so mi dejali! Za zdaj prodajajo še nekaj slikanic in pa nekatere priročnike, kakor razne gospodinjske knjige. Zunaj je sijalo sonce, na skromni polici pa je dremal od vsega sveta pozabljeni Stritar s svojimi izbranimi deli. KO SEM STOPIL k pultu, sem našel za njim vse naše-ljubljence — stare in nove. Pravkar dotiska-ne Jarčeve novele pod naslovom »Človek in noč«, Rollanda, Silo-neja, Sinclaira, Steinbecka, Šolo-hova, Tolstoja, Vaillanda, Dostojevskega, Hugoja, Jovca, Gradnika. .. Kdo bi našteval vse. Prav zares je kranjska knjigarna dobro založena. Zaželel sem si še novo slovensko revijo, ki jo je pred meseci začela izdajati Državna založba Slovenije »Perspektive«, pa so imeli samo prvo številko, čeprav smo pri nas v redakciji doslej prejeli že tri. Prav gotovo bo • treba v Kranju prej ali slej mi-2&-*22lr?K2£ S£Tr5aJditi M sam°stojno knjigarno. Na r>t n MP011* °b strani je stala Aristote-njegovo pobudo se,je Rajko Grad-flova Poetika) D>Albertov Uvod v nik začel zanimati za geologijo, J enciklopedijo, Goldmanove Hu- KSSSH m t°r0^ne 7?S- -{manistične vede in filozofija, Go-Gradnikovo raziskovalno delo najričarjev 0ris političnih teorij Le-Pođrofijti je rodilo prve sa-1 febrova Misel Karla Marxa, Vol-dove ko se je preselil na Bled. Zftairovi Filozofski pomenki... Tu vso skrbjo in vnemo se je posve- f lahko dobiš . L H f til sistematičnemu proučevanju* na, Gradnika. Tagorea, Zidarja, l^uLTmeV B1*JS*ega ** ^"{Vegrijeve... človek bi za hip ob' hinjskega jezera. V Geografskem f setjei vestniku je priobčil tudi več raz prav te vrste. Sedaj je v tisku razprava Klimatske poteze Bleda, precej gradiva iz sorodnih ved pa pripravlja in ureja. Njegovo znanstveno raziskovalno delo je za blejsko in bohinjsko območje zelo{zatiovoljnL Knji„e gredo dobro pomembno, prav tako pa tudi za* geografijo in njene vede v širšem Prišla je neka stara žena in kupila slikanico — za njo so prihajali drugi. »KNJIGARNA« SE JE oglasilo iz telefona. Vprašal sem, kako je kaj s knjigami v Tržiču. Povedali so mi, da so z.daj na jesen nadvse promet, saj so jih v oktobru prodali kar za 100.000 dinarjev. Kot gu" f navadno sem še povprašal, kakšne Obe svetovni vojni sta Rajkaf knjige imajo najraje. Rekli so mi, Gradnika in njegovo družino hu-fda so prodali Hemingwayev roman do prizadeli. Ze 1914. leta je bil f »Zbogom orožje« že v celoti, prav skupaj z očetom in bratom-pesni-Ptako knjigo »Nurnberški proces«, kom Alojzem Gradnikom - inter-f Baje ljudem najbolj ugajajo knji-niran v goriškem gradu. - Druga ^ge založbe Obzorja in Cankarjeve svetovna vojna pa ga je pahnila t založbe. Ob vprašanju, kako je v Begunje in naprej v izgnanstvo f kaj s poezijo, so mi dejali kot v v Valjevo, kjer je sodeloval z NOB*refren ostalim odgovorom drugod v izgnanskih organizacijah, ^jb f»največ Študentje«. 8. STRAN RAZVOJ LJUDSKE OBLASTI 096T vaaw3A0N "92 'vioaos Z obiska v Selški dolini MISLITI JE TREBA Dolina je postajala vse ožja. Megla je pritiskala k tlom in v hišah je bilo temno že opoldne.. Vrstile so se vasi: Praprotno, Bukovščica, Dolenja vas, Selca, Češnjica .. . Kmalu za tem smo bili v tovarni NIKO. Franc Kovačič nam je pripovedoval o delu tega kolektiva. — Težke preizkušnje so doživeli tam v zadnjih letih. Prodaja se je bila kar na lepem zataknila. Mali motorčki niso šli! Kupci so se pritoževali, odklanjali so pošiljke .. . To so bili črni dnevi za kolektiv. O tem so takrat govorili delavci in delavke, ko so po opravljenem delu odhajali proti Dražgošam, navzgor proti Zalemu logu in navzdol proti Skofji Loki. Kot bolezen v hiši, kot suša na kmetijah, se je takrat težava tovarne Niko usedla na dušo ljudem teh krajev. Toda niso se jezili. Samo ugibali so — kako bi se dalo vse to urediti. — Imeli so zaupanje v kolektiv. Tistim, ki so bili zaposleni, so dajali nasvete, kako in kaj. Vsi, po vsej dolini so takrat z zaskrbljenostjo govorili samo o tem. Saj ni bilo čudo. Malone vsa dolina živi od te tovarne in lesno - industrijskega podjetja v Češnjici. — In zaupanje ljudi v ta kolektiv je bilo pravilno. Delavci v tovarni NIKO so z odgovornostjo vse doline, s predlogi in dobrimi željami znancev in prijateljev, začeli urejati stvari v kolektivu. Težave so hitro odstranili. Pomanjkljivosti na motorčkih so odpravili. Nove preizkušnje so ugotavljale velik uspeh. Toda v kolektivu se še niso sprijaznili s stanjem. — Preizkušali in reorganizirali so stari način proizvodnje in iskali nove načine, izdelkov. Kaj kmalu se je vsa stvar spremenila. Njihovi motorčki, veliki kot ženska pest. ki so namenjeni za šivalne stroje, za ventilatorje in podobno, so našli znova kupce. Ogledi tovarne in preizkusi Izdelkov so bili vsakodnevni pojav. — Hkrati pa so se v upravi podjetja kopičila nova naročila, pogodbe za stalni odkup proizvodnje in podobno. Znova je steklo delo. Delavci so lahko prejeli polni zaslužek — banka je dobila svoje in v dolini so se oddahnili. Izločali so nekatere izdelke in sprejema- li druge, iskali so nove strokovnjake, sami so se učili in učili, vadili so se ob strojih, se posvetovali, poslušali tistih nekoliko tehnikov in inženirjev, ki so jih imeli in se skušali vživeti v nove potrebe in zahteve na delovnih mestih. Bilo pa je tudi nekaj burnih sestankov in nekateri so celo odšli. Prav to pa je ostale še bolj združilo; okrepilo je njihovo tovarištvo in pripravljenost, da odpravijo vse težave, da izboljšajo tisto, kar ni bilo prav, da dvignejo kvaliteto izdelkov, da ohranijo ime in obstoj kolektiva. Toda težave so bile velike. Banka je terjala odplačilo dolga za novo tovarno, delavci so spraševali po plači. Blagajnik je kimal z glavo. Denarja ni bilo. Spodaj v montaži, v obdelovalnici in v drugih oddelkih so takrat stisnili zobe. Ko so se zbirali v menzi ob malicah, so stiskali glave in kramljali. Niso iskali krivcev v vodstvu zgoraj -marveč med seboj samimi. O tem so govorili največ komunisti na svojih sestankih, člani delavskega sveta na sejah . . . Veliko so govorili o tem, zakaj je to nastalo. Potem so na tistih delovnih mestih spremenili vse. — Zahtevali so stard**o v^t-olo izdelkov. Ko danes govorijo o teh težavah, jih povedo navadno le kot dokaz njihovih izkušenj, njihove življenjske šole, ki je utrdila kolektiv in hkrati zaostrila čut za kvaliteto izdelkov. Vsakdo ob stroju ima še zmeraj v spominu tiste čase. Vsa težava je bila takrat nastala prav zaradi nekaterih posameznikov, ki so bili površni ali pa nesposobni ob svojih strojih. Danes se kaj takega ne more več pripetiti. Smisel za kvaliteto izdelka je prodrl do vsakega posameznika. Prav to pa je omogočilo kolektivu, da so tam pred kratkim prepustili kontrolo izdelkov samim delavcem na njihovih delovnih mestih. O tem so ondan pripovedovali Franc Kovačič, ing. Noč in tudi sami delavci v proizvodnem oddelku. Kontrola izdelkov je bila včasih, kot pravijo, samo v ekspedi-tu. Slo je samo za to, da ne bi kupcem poslali slab izdelek. Toda znotraj kolektiva, med proizvodnjo, med delom, ni bilo prave kontrole. Potem so uredili to. Nastale so štiri kontrole: pri surovinah ob vhodnem skladišču — kontrola dela na strojih, pregled polizdelkov v montažnem oddelku ter zadnja, super kontrola pred odpošiljanjem končnih izdelkov. Toda med vsemi je najvažnejša kontrola izdelkov na strojih v proizvodnem oddelku. Ce tam ni kaj v »edu, potem so zagate vseskozi. Zato so imeli tri ljudi, ki so samo kontrolirali in odstranjevali polizdelke za vsako najmanjšo napako bodisi po funkcionalni vrednosti ali po estetskem izgledu. Toda postopoma so med delavci tako zaostrili smisel za kva- spričo evidence. Pri vsakem stroju je za vsako izmeno poseben evidenčni listek, iz katerega je zmeraj razvidno, kdo je določene izdelke delal in kdaj. Ze to je vodilo vsakega posameznika, da je zelo pazil na to, kar naredi. Zato so pred kratkim ukinili delo kontrolorja v proizvodnem oddelku. Kontrolo izdelkov je pre- V tovarni NIKO v Železnikih so pred mesecem in pol uvedli poseben način kontrole kvalitete izdelkov, ki je zaupana samim delavcem. Rezka Benedičič (na sliki) pravi, da je to dobro. »Več je treba paziti in misliti« pravi ona, toda skladno s tem je vsak tudi bolje nagrajen Letos 42.205 brigadirjev in brigadirk na cesti bratstva in enotnosti Prihodnje leto 140 kilometrov nove ceste liteto, da je taka kontrola postala povsem odveč. Delavci so tako vešči svojega dela in hkrati tudi tako samokritični,'-da''je kontrola samo še formalnost. To še zlasti vzel vsak delavec''na svojo odgovornost. Delavdl morajo sami vpisovati na evidenčne liste morebitne pripombe o kvaliteti, oziroma izločiti izdelke, ki iz kakr- šnihkoli vzrokov niso najboljši. Seveda so delavci za to tudi plačani. Vsem, ki so prevzeli to odgovornost prištejejo h končnim zaslužkom še 8 odstotkov. Toda, la, bi poleg denarne kazni in izgube pravic do samokontrole moral zapustiti tudi to delovno mesto. Zato po poldrugem mesecu še ni bilo takega primera. Ce nastanejo morebitni pomisleki in težave pri kvaliteti izdelkov, posamezniki takoj pokličejo oddelkovodjo, mojstra in druge ter se skupno posvetujejo. Ko smo se ustavili v proizvodnem oddelku in spraševali o tem, nam je Francka Blaznik povedala, da je s tem načinom zelo zadovoljna. »Kaj bi zmeraj nekdo hodil kontrolirat, kako delamo? Kot, da še ne znamo sami!« je dejala in v njenih besedah je bilo čutiti določeno samozavest, kateri j« morda prispevala svoj drobec tudi samostojnost v kontroli lastnih izdelkov. Prav takrat je bila izmena. K stroju, kjer je delala Blaznikova, je prišla nova delavka: Benedičifi Rez£a. »Prav tako ali pa še bolj« gre zdaj naprej,« je povedala tudi ona, ko smo jo vprašali, kako je sedaj, ko nimajo več kontrolorja nad sabo. Pokazala je kakih 8 cm dolg vijak, ki jih ona izdeluje na tem stroju. Enkrat, v tem času, ko sama kontrolira kvaliteto izdelkov, se je že zgodilo, da vijaki niso bili kot je ona želela. Poklicala je mojstra. Nič ni bilo posebnega. Da ne bi bilo poznejših težav, jih je vendar vpisala posebej in tudi posebej oddala. Tako se je rešila morebitne od-govornosta. »Lepše se ml adi sedaj,« je št povedala Rezka. »Samo mMiti i* treba, to je pa res,« je dejal« n* koncu. Da, misliti je treba! Ko smo odhajali iz tovarne, ko «mo potovali mimo žage in delavnice lesnega obrata v Češnjici, mimo čevljarne Ratitovec in navzdol po dolini, se je venomer nekje oglaševala Rez-kina ugotovitev: misliti je treba. Misliti je bilo treba ob tamkajšnjih strojih, da so izdelki kvalitetni, misliti je bilo treba ob razširjanju industrije in obrti v tej dolini, misliti ob razvijanju v teh krajih, ki so še do nedavnega veljali za »nerazvite kmetijske predele.« K. Makuc Iz leta v leto — letos že tretjič — podarja jugoslovanska mladina ob rojstnem dnevu republike narodom Jugoslavije svojo cesto — cesto Bratstva in enotnosti. To darilo ni samo prispevek k našemu splošnemu gospodarskemu razvoju, ampak je mnogo več. Cesta, ki iz leta v leto raste v daljavo postaja cesta naše mladosti, cesta smelih sanj in tisočih doživetij, cesta bratstva. Razpenja se iz doline v dolino, seka ravnine in spaja kraje in ljudi, ljudi vse naše domovine ter jih trdno povezuje v močno skupnost. Mladi ljudje z žulja-vimi dlanmi, potnimi hrbti, z nasmehi, smelo segajo s svojo cesto v daljavo. Letos so mladi ljudje dogradili B2 km nove ceste. Od tega 51 kilometrov v Srbiji (od Malošišta do Grdelice) in 31 km v Makedoniji (od Udova do Djevdjelije). Cez vse leto je na tem tako širokem delu sodelovalo 446 brigad s skupno 42.205 brigadirji. Vsi ti ljudje so ob svojem bivanju pripravili kopice športnih tekmovanj (78 tisoč) in opravili številne tečaje. Vse te poznam. Poznam široke nasmehe, sončne sinje dni na cesti, neskončno prijetne večere, ki pridejo z mrakom po razbeljenem dnevu. S to cesto si bo mladina izklesala podobo našega jutrišnjega dne. Srečal sem ga, bilo je v počit- nicah. Tako kot drugi je v mrzli, skorajda jesenski dan meril cesto proti postaji. Nenadoma se mi je zazdelo, da ga že dolgo nisem videl. In ker si ljudje ob srečanjih navadno postavljajo vprašanja — kot: kje hodiš, ali podobno, sem tudi jaz pričel najin razgovor tako. »Na cesti,« mi je z nasmehom dejal. Nekoliko čudno mi je bilo, od njega in njegovih prej nikdar ne bi kaj takega pričakoval. — Nikdar ne bi pričakoval, da bo skupaj s tovariši s fakultete pomagal graditi našo cesto. Pa jo je! Nasmeh se mu je počasi raz-lezel čez ustnice v oči, čez ves obraz. »Na cesti«. Nič več nisva govorila, a ko sva se poslovila na -i- Tovarna lepenke Tržič proizvaja poleg bele lesne lepenke tudi specialno celulozno lepenko za vlečeno embalažo v priznano naiboljti kvalitet'! Ob Prazniku republike iskrene čestitke d lovnim kolektivom oglu ter odšla vsaksebi sem vedel, da je srečen in da bo prihodnje leto z mnogimi drugimi nekje gradil, da bo z mnogimi drugimi zjutraj godrnjajo vstal, in da bo z mnogimi drugimi čez mesec samo z lepimi spomini odhajal proti domu. Doma pa bo ob večerih tako kot mnogi drugi pričenjal svoja pripovedovanja: »ali pa..., ali pa, ko smo . . ., ali pa . . .« Morda ga poznate. Letos sem ga srečal nekje v moravskih ravninah. Ze ko sva si segla v roke, se mi je zazdelo, da je nenavaden mladenič, in res je nenavaden, nenavaden, pa vseeno tak kot vsi drugi! Letos je že desetič sodeloval na akcijah desetič zapored ... Brčko Banovlći, avtocesta Zagreb - Beograd, Ljubljana—Zagreb, Beograd—Niš ... kdo bi našteval vsa imena. Ko sva stopala v jutru po trasi čez njive mimo vitkih jablan in nasadov to-nolov, nisem mogel verjeti, da bo čez nekaj skopih mesecev stekla tod najmodernejša cesta. — On je verjel — in stekla je! Res je nenavaden mladenič - tak kot tisoči drugih. Osemnajst jih ima, črne oči in prav take lase. Hodi v kino tako kot vsi mladi ljudje, rada sanjari i in posluša Ivesa. Montanda. kadar^ poje, a še bolj ji ugaja Vice Vu-kov; rada pleše, tako kot vsi drugi mladi ljudie. Nekje iz goreniskih tovarn je. Ko jo letos odhaiala v brigado, so jo v podjetju nogrešali — pa je vseeno odšla . . . Vrnila se je udarnica. In kadar jo povprašaš, ti zaupno pove, da bo prihodnje leto ponovno odšla, odšla z mnogimi drugimi, da zgradi svojo cesto. Takih je na tisoče in cesta raste v daljavo. Mladi ljudie s potnimi hrhii in nasmehi grade, grade svetlo belo cesto, cesto bratstva in enotnosti, cesto naše mladosti. Ob I takem času v prihodnjem letu bo i mladin-; Jugoslavije jugoslovanskim narodom podarila novih 110 i kilometrov avtomobilske ceste. — Mlada generacija s to cesto gradi I svojo mladost, sebe in svojo svetle I prihodnost. 1 Peter Jasmin Lesno industrijsko podjetje Preddvor pri Kranju čestita vsem delovnim kolektivom k 17-letnemu jubileju nove Jugoslavije I „NE ZAUPAM VSAKEMU" Ob volitvah v prve narodnoosvobodilne odbore Pot je nepričakovano hitro za-/ila iz komaj prehodne grape okrog hriba pod visoko obraščeno skalo in peljala na gladko, odprto košenico. Košnja je bila poleti 1944 kar lepa in tudi vreme ni tako nagajalo kmetom pri sušenju in pospravljanju, kot letos. Nehote smo zaustavili korak. Toda bila je bolj moč navade v tistih časih, kajti tam onstran Blegoša, po cerkljanskem, idrijskem in tolminskem je bilo vse bolj mirno in varno kot po Gorenjskem. Cerkno je imelo celo redne avtobusne zveze navzdol ob Idrijci. Zato so tam dosti prej in tudi mnogo glasneje in javno smeli govoriti o prvih volitvah v narodnoosvobodilne odbore. Tako je pripovedoval vodič-kurir in se na vsa usta smejal, češ zakaj tak strah prod soncem in pred golicavo, ko smo prišli iz gozda. Ce bi se tako drl in smejal nekje nad Železniki, bi bila tam že ob naslednjem svitu prava hajka. Usedli smo se. Dolina je bila mirna. Cerkno (domačini so to vas takrat imenovali samo Mala Moskva) je bilo zadaj za hribom. — Vodič Je kazal nekatere vrhove, kjer naj bi bila Trnovska in Banj iška planota in pripovedoval, kje so najbližje sovražne postojanke (v Idriji in na Mostu na Soči). Kar smejali smo se. Ves dan bi lahko hodili po širokih belih cestah po dolini brez strahu. Potem smo krenili naprej, navzdol po senožetih, mimo senikov in kaj kmalu se je prikazala izza drevja prva domačija. Star upognjen, suh možak je klopal koso v senci zadaj za hlevom. »A, ti si!« je starec nenadoma zazijal in se nekako zakotalil proti nam, da smo kar obstrmeli. Toda brž smo spoznali, da pozna le vodiča, ki ga Je kar objemal in pozdravljal. Kljub temu smo se kaj kmalu vsi zapletli v pogovor ln priletna žena je prinesla košaro z debelimi mehkimi hruškami. »Vi boste pa prav gotovo vedeli, kaj se sedaj spet pripravlja 10 kuha.« je dejal starec in hotel vedeti vse o volitvah. »Nič ne bo posebnega, volili boste odbore, narodnoosvobodilne odbore kot jim pravijo,« mu j« brž začel pojasnjevati naš vodič. »Ja, saj jih imamo že!« 2e skoraj dve leti sem odbornik, čeprav sem tako star,« se je hudoval starec. »Ze očka. Ampak to so odbori OF, ki še niso prava oblast,« je hitel dopovedovati vodič in skušal najti pri nas ustrezno pomoč. »Sedaj bodo volili odbore po vseh pravilih. Zato bodo ti novi odbori šele sedaj resnična oblast prave države.« Staremu nikakor ni šlo v glavo. Pravil je, kitko je bil on vseskozi zraven. Najprej je bil intendant. So sedi'j jo gospodarski referent. Pobira davke, celo podpore 80 SOBOTA, 26. NOVEMBRA 1960 DRUŽBENO SAMOUPRAVLJANJE STRAN (S spomenika v Poljanah) Prav na Dan republike, na rojstni dan nove Jugoslavije bo v Poljanah odkrit spomenik 165 žrtvam in padlim borcem za svobodo tega kraja. Ponosen spomenik bo nam in posebno zanamcem tiho, a zgovorno pripovedoval o vsem, kar je bilo treba doživeti in žrtvovati za svoj narodni obstoj, še več — za obstoj človeka, za novo življenje. Na to slovesnost so vabljeni vsi aktivisti in borci te doline, borci IX. korpusa, škofjeloškega odreda, predvsem pa preživeli, a žal redki pripadniki Cankarjevega bataljona, ki so z domačimi prvoborci decembra 1941 v tej dolini dvigali upor, ki je potem tako prestrašil Nemce in ki je svoj slavni vrh doživel v nepozabnih bojih na Pasji Ravni in v Dražgošah. Ob tej priložnosti objavljamo odlomek iz knjige o draž-goški bitki, ki je v pripravi. Kmalu po udarcu Cankarjevega bataljona v Rovtah je Poljance revolucionarna povodenj odnašala v upor. To kar so se dogovarjali že precej dolgo, je prišlo: vse v boj, vse v vstajo! V Poljanski dolini je bilo precej skritega orožja še iz časov okupacije bivše kraljeve vojske, zato se je Cankarjev bataljon, ki je v nekaj dneh narastel za svojih 300 ljudi, precej oborožil. Vendar je bilo najudarnejše orožje tisto, ki so ga pobrali potolčenim Nemcem v Rovtah 12. decembra. Kljub vsemu pa je bilo veliko upornikov brez pušk. Ti so poprijeli kar za sekire, cepine in žage, da bi s temi podirali mostove in vse, kar je služilo okupatorjem. Po vaseh so hodile trojke in zbirale ljudi - prostovoljce v bataljonske vrste. Sicer je bila na pragu huda zima, a ko je šlo za tako velike reči, je bilo le malo odsotnih. Vstaja naj bi se pričela tudi po drugih krajih. Kdo ne bi sodeloval, ko pa je šlo za osvoboditev doline, za skorajšen konec vojne, za to, da jih Nemci ne bodo selili neznano kam, kot so o tem prihajali glasovi iz okolice Bre- žic. Ljudje so bili tedaj prežeti z mišljenji, da bo po uspešnem uporu vojske kmalu konec. Med mladinci te doline, kot so bili Jože Galičič. Franc Oman. Pavle Rus. Ive Šubic in njegov bratranec istega imena ter še več drugih, je v dneh vstaje in priprav nanjo vrelo kot v kotlu. Ti so sodelovali že pri napadu na Poljane 18. decembra, ko so žandar-ji Šli na sprejem novega -gaulei-terja« Reinerja v Kranj. Po tistem so fantje šli kar z bataljonom. Ta skupina je hodila z Narigar-jevim Janezom z Bukovega vrha, s tistim, ki je s podstrešja streljal na nemškega žandaria, ki mu je hotel odpeljati očeta. Sli so mimo Skobla k Presečniku, kjer so se vključili v bataljon. Tam zgoraj, je bil tedaj že sneg. Posebno doživetje je bila prisega. Bilo je v Presečnikovi štali. Pripravljal jih je voditelj in narodni heroj Stane Žagar. Zagarjeva stasita postava, njegov glas, njegov — vero in polet vzbujajoč nastop, vsa njegova pojava, vse to je prehajalo v fan- Pred dnevi se je v Kranju sestal odbor za postavitev spomenika revolucije. Razpravljali so zlasti o načinu zbiranja sredstev, da bi tako zagotovili izvedbo tega obsežnega dela. Menili so, da bi lahko delovni kolektivi dali velik delež, tako da bi na vsakega zaposlenega prispevali po 1000 dinarjev. Več kot polovico celotnih stroškov bo poravnal ObLO. Hkrati bodo zbirali sredstva s široko akcijo med prebivalstvom, po šolah in drugod. — Ta nabiralna akcija ne bo le ekonomskega, marveč tudi političnega pomena, saj bo zagotovila množično udeležbo občanov pri postavljanju tega trajnega spomina na nekdanje revolucionarne dni preskrbeli nekaterim siromašnim. Kadar pride tam okrog Prešernova ali Vojkova brigada, ko je prišla enaintrideseta divizija, takrat je on skupno z drugimi moral skrbeti, da partizani niso bili lačni. Vse urejuje njihov odbor. — In zdaj je kar na lepem treba še posebej voliti neko pravo oblast. Sedaj, ko je najhujše že skozi, ko bo kmalu konec vojne! Stopil je za korak naprej, se še posebej upognil in s pritajenim glasom dejal: -Lepa reč. Zdaj ko je vsa dolina naša, ko se lahko pri belem dnevu sestajajo sredi glavnega trga v Cerknem. Ce smo takrat lahko sami delali, ko so fašisti noč in dan stikali po hišah, nas zapirali, potem bomo tudi sedaj, ko bo svoboda.« Vodič se je ves nemiren presedal po starem orehovem hlodu in skušal najti primerne besede v obrazložitev. Pravil je starcu o zasedanju AVNOJ, ki je že novembra prejšnje leto v Jajcu sklenilo, da se postavi taka in taka oblast, da bodo odbori OF še zmeraj ostali, ampak zadržali le še politično funkcijo. -To ne bo nič! Samo prepirali se bodo! Zakaj dva odbora? Dva gospodarja v hiši še nikoli nista prav gospodarila,« se je hudoval starec. -Saj ne bosta dva. Novi odbori bodo morali skrbeti za gOSpOdar-.V« I^UmH. vi u <-wiWm-ih OF TIR TA politične,« je laično tolmačil vodič. - Starec je še zmeraj kimal z glavo. Zato je prevzel tolmačenje kolega. Izsilil si je sedež na hlodu ob starcu in z vso aktivistično vnemo začel tolmačiti vlogo Osvobodilne fronte. Tudi Partijo je omenil. Potem pa je pojasnjeval pomen svobodnih volitev in izgradnjo ljudske oblasti. Starec je gladil ovelo, kosmato lice in vneto poslušal. -Vi ste prišli sem čez, iz Jugoslavije. Kako je pa tam? Ali tudi tam zdaj govorijo o teh volitvah in hočejo te narodne odbore ali kako jim pravite,« je še vprašal možak. -Po Gorenjskem je še vsak grm poln Nemcev,« je začel znova kolega. -Zato zdaj tam še niso volitve. Bodo pa verjetno že to jesen. V Beli Krajini in tudi drugod po Kočevskem pa so že volili. — Tam že imajo take odbore. Povsod bodo volili kot se gre. Brž ko bo mogoče. Tu ste pa že svobodni.« Cez čas, ko je nastal nepričakovani molk, pa je starec z vso resnostjo dejal: -Ce je pa tako, potem je v redu. Toda jaz vam povem čisto tako kot je. Do zdaj mi še ni bilo jasno. Nobeden ni tukaj tako lepo pčvedal. Tudi ondan, ko smo bili na sestanku je Drišel eden iz te, ki so pripravljeni na vse čakali na začetek prisege. Po kratkem premolku je Žagar začel svečano, a brez izmišljenega patosa brati prisego, ki so jo prisotni fantje resnih obrazov, s puškami na ramah in z levico čez prsi, ponavljali: »Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega ljudstva . . .« Besede so bile enostavne, a jasne in velike, da je šlo do kosti. Zvenele so tako, da je vsem šlo do srca, da je vsakega izmed njih stresal mraz. Bilo je svečano — resno in nadvse nepozabno. Ive Šubic je s seboj prinesel smuči, da bi bU za kurirja, kot se je ponudil Žagarju. Ta je bil tega nadvse vesel: -Takih vedno najbolj potrebujemo!« Tudi Rudi Robnik iz Žabje vasi, najboljši smučar te doline, je prišel med partizane s smučmi. Tako so prihajali med Cankar-;evce unorni Polianci. ki nikoli niso radi krivili hrbtov, a so znali pošteno poprijeti za delo, za sekiro, za žago ali konja. Okoli Poljan in Lučen je bilo najhujše v božičnih dneh 1941. Tedaj so Nemci hoteli-seliti svojce tistih, ki so bili med> upormki in tiste vasi soloh. Toda — preseljevala so bili tedaj sami preseljeni: večina nazaj od koder so prišli, v Skofjo Loko. ostali med padle, kajti krogle Cankarjev^ev so tiste mrzle dni v tej dolini marsikoga položile v sneg. In 27. decembra je bila potem huda bitka na Pasji Ravni, kjer so Nemci pritisnili s petih strani. Niso imeli slabega načrta, ne majhnih sil, kaiti Nemcev je bilo okoli dva tisoč. Partizanske upornike so hoteli potisniti z vseh grebenov in vrhov v doline, kjer so jih čakale močne nemške zasede. A tu se je prvič zgodila mala Sutjeska: bataljon se je umaknil prav tja in prav tam sko--v., kier so Nemci najmanj pričakovali. A zgodilo se je drugače . .. Kako hud boj je divjal tisti dan, nam pove tole: Mitraljezec Janko Mlakar je bil še nedorasel fant, komaj sedem-najstletnik. A kaj vse je počel z orožjem. Tovariši so večkrat ugibali, odkod taka strelska spretnost!? Bil je skoraj fanatičen, zagrizen borec. Tega Janka so po bitki dobili na nekem zasneženem hribu. Toda mrtvega, z otrdelo, mrzlo roko na petelinu, v njegovem telesu pa je ! bil cel rafal iz brzostrelke, ki ga ; ie vanj spustil nemški avtomati-j čar. To je bil dvoboj, ki se je v I kratkih, napetih trenutkih odigraval na tistem zasneženem vrhu. A tudi Nemec je ležal tam z brzostrelko v stisnjenih rokah, z glavo obrnjen proti Jankovi in komaj meter od njega. Malo prej je Janko hitel na vrh. Slo je za tisti -kucelj«. Kdor bo na njem prvi, bo gospodaril okolici vse do koder seže strel. To so vedeli tudi Nemci, ki jim ni šlo odrekati vojaških sposobnosti. Janko je hitel navzgor, trgal sneg in ni se oziral nazaj. Preveč okrožja. Veliko je govoril, ampak jaz nisem vedel, kako in kaj bodo' ti odbori, kdo bo potem ukazoval. Zdaj pa že nekaj vem.« Potem pa se je ogledal proti hiši in z nižjim glasom zaupno nadaljeval: -Veste, jaz ne zaupam vsakomur. Niso vsi za našo stvar. So-' seda mi je prav ondan pravila, da' je slišala nekje v Cerknem, ko so' vpili, da hočejo nekega drugega Tita. Pravi, da niso bili Slovenci,1 ampak neki Hrvati ali kaj. Ce so* to res partizani, če so naši ali ne, boljšega jaz mislim, ne bodo na-1 šli kot je ta Tito.« Pri tem se je1 starec hudo jezil in zgražal. Kolega se je obrnil vstran. Ho-' tel je ostati resen, toda že v naslednjem trenutku je iz njega izbruhnil hezadržan smeh. Vsi smo1 se tako smejali, se držali z rokami za trebuhe in si brisali solze,1 da je prišla žena iz hiše vprašat,1 kaj se je zgodilo. Starcu je bilo< nerodno. Verjetno je slutil, da jel povedal nekaj smešnega. Vendar I se ni hotel smejati z nami. Samo! dvignil se je, vzel koso in se odVl pravljal. Vodnik ga je ustavil. Vsi i smo mu pojasnjevali zmoto. Potem se je začel še on sme-1 jati. -Kaj čete, mi tu na Primorskem i ne znamo srbsko',« se je nerodno i opravičeval in pri vsem tem jei postajal še bolj simpatičen. Maral se mu je mudilo. Zdaj je legel, zdaj je spet silil naprej in spuščal kratke rafale ... Dosegel je vrh. Da bi bil tam že kakšen Nemec, ni bilo videti. A Janko ga je opazil, čeravno le slabo, kajti Nemci so bili v belih zaščitnih oblačilih. Tako se je tisti tejtmec - prav tako kot Janko, plazil tja gor, ne da bi ga Janko videl. In ko sta oba ogledovala pred seboi. če jima ne preti kakšna sovražna cev, sta se opazila oba hkrati. Morda je Nemc-^ Janka vi^l že nrei, a to ni bilo tako važno! Va*neie je. da sta tudi pritisnila oba naenkrat, kajti — očitno oba dobra vojaka — sta drug drugemu v drobovje SDusti-W kratka rafala. Tako sta si bila hl;zu, da niti meriti ni bilo treba. Le za dve roki vsaksebi sta se zarila v snogr, ki je od njune krvi pordel.- Kaj takega se ni zgodilo ne nrej ne pozneje. Vsaj da bi vedeli ne. Toda takih borcev je bilo še: mitralje^e^ Henrik Biček, ostrostrelec Bri^o-Ivan Zupan'", desetar Janez Perko in še in še. Neznani udeleženec teh bojev, ki je pozneje nekje nadel, še prej pa skril svoj dnevnik, piče o teh dneh: -Ko smo bili na drugi strani (italijanski), so Nemci sklenili, da bodo Poljansko dolino iaselili. Sreča nas je prinesla nazaj. Bilo ie pred boričem. Zbrali smo se na Valterskem vrhu, da bi šli k pol-nočnici. Toda šli smo - a ne vsi — na cesto. Vso noč sem podiral in žagal mostove. Ko se je pričelo daniti, so se začeli vračati polni kamioni z Nemci. Sprejeli smo jih zelo lepo . .. No, in takrat je šlo kar na kun. V prvih treh avtomobilih so bili sami gest?D0vci in selilna komisija. Ti so bili najprej na vrsti... Nabrali smo precej orožja in druge opreme. Ko smo se pa umaknUi, so šli kmetje večidel ?pet domov. Nemci so spet dobili pomoč in spet 3nio se spoprijeli... A spet so Nemci vlekli -kratko«. Niso računali, da se bomo držali tako dolgo ... Naenkrat so na nekem predelu začeli vpiti: -Niks schiitzen. Suc policija, nismo gestapo!« Toda mi smo jih obkolili in nekaj ujeli. Pobrali smo jim orožje in druge koristne reči. kar smo pač potrebovali ... z njimi pa obračunali tako, kot bi oni z nami, če bi nas dobili v pest!« Ta neznanec je s skopimi besedami razgrnil pred nas veličino in pomembnost ter istočasno tudi negotovost tistih dni, ki so se končali čisto drugače, kot so nameravali Nemci. Kot rečeno so Nemci napadali kar s pelih smeri čez vrhove. Celo italijansko mejo so prestopili, da bi er a njihova kolona napadala s hrbta, s polhograjske strani. Saj ne bi bilo treba drugega, kot partizane potisniti z vrhov v dolino, kjer bi jih pokončale močne, čakajoče zasede. Kam bi se torej prebili? V dolin- levo in desno je grozila smrt, uničenje,! Premik proti Skofji Loki ni prišel v poštev, kajti tam je bilo pač največ nemških s:i! Jasno proboj bo najuspešnejši proti zahodu v smeri Kremenka! -Morda pa ne?« je razmišljal heroj Jaka Bernard, ogledoval teren in karto, na katero se je kot rezervni oficir dobro spoznal. -Predlagam, da se prebijemo prav v smeri Škofje Loke! Ce kje, potem so njihovi obroči tam najslabši!« V štabu so se o tem precej dolgo posvetovali —. a končno je zmagala Jakova. Ta človek je poleg korajžc in znanja imel tudi nadvse dober vojaški posluh, nos in talent. Kakšna škoda, da je na Stirpniku padel že v začetku februarja 1942 - komaj mesec in pol po teh dogodkih! Dolga bataljonska kolona, ki so jo tja pod Lubnik vodili partizani, ki so poznali vsak korak, se je tisti večer prebila brez vsakega , strela. Bataljon je kmalu dosegel Mohor — pogosto pribežališče partizanov - in krenil potem proti Dražgošam, v -Dražgoško republiko«, za katero se je potem spet tolkel cele tn dni in noči. Ivan Jan ZIN0PREJA Kranj, JeSetova 3 Čestita vsem delovnim ljudem OB DNEVU REPUBLIKE Hkrati vam priporočamo svojs kvalitetne izdelke, kot so: žima za žimnice, žične ščetke in plastiko Ob dnevu republike plamtece pozdrave l Svojim odjemalcem sporočamo, da imamo na zalogi vedno kvalitetne KAMGARN OBLEKE. Znižali smo cene. Obiščite nas in prepričajte se! UARTEKS Poslovalnica Kranj vam priporoča svoje kvalitetne izdelke: žagani les srnreke-jelke, resonančni-avionski les, vezane plošče za gradbeništvo, vezani les, ladijski pod, opaži vseh vrst, stropne in stenske obloge, lamelirana gladka vrata, strešne konstrukcije, panel plošče, sredice, lesna volna, lesne vrvi, lesna moka, lesna embalaža vseh vrst in če- belni panji Ob dneva republike iskrene čestitke l r na Visokem Koraki v prazno dvorano Zadružnega doma so ostro odmevali od visokih zidov. Nekdo je odmaknil težko zaveso nt odru in nervozno pogledal na uro. Da. bilo >c točno devet. In rb devetih je bil napoved-"1 zbor. Pcmhočil je z odra in se približal. »Oprostite, da vam nismo poslali vabila. Nismo mislili, da bi tudi kdo od vas prišel,« se je opravičeval boh za to, da bi navezal razgovor. Potem je s Pogledom prelevi dvoran* in dejal: »Saj bodo prišli. Pri nas na Visokem pridejo, samo tako točni niso.« Res ie bilo tako tudi ondan na zboru SZDL. Niti akademska četrt niti pol ure ni zadostovalo in šele tri četrt ure pozneje je predsednik Franc Vrtačnik zaČel s konferenco. Poročilo je bih zelo konkretno in vendar ne predoho. Udeleženci, bili so to samo izvoleni delcati, so se zamaknili v ciklostirane l:ste, ki so jih preieli že na dom. Ko je pital tisti del poročila o konferencah osnovnih organizacij v Olševku in na Visokem, ko je bral o delu šolskega odbora, o poravnalnem svetu, o dveh hišnih svetih, ki jih imajo tam, ko je- bral odstavek o zadružnem svetu; vsakikrat se je nekdo drugi z«čel nervozno premikati po leseni klopi in se opravičevati pri sosedih, zakaj so podatki taki in taki, da je kriv pac ta ali oni... Zlasti se jih je precej razgibalo, ko so slišali oceno o delu krajevnega odbora, o zborih volivcev, o izobraževanju članstva SZDL in še posebno ob programu nadaljnjega dela. Zmeraj je bil nekdo prizadet. Tako je bilo videti po njihovem obnašanju. Najprej se je dvignil postaven možak in spregovoril o šolskih odborih. Res je, da med šolo in starši še ni doseženo sodelovanje. Morda doslej šolski odbor ni dobro delal. Vendar, ta odbor se je sestajal, je povedal možak. Brž zatem se je dvignilo kar nekaj rok. Dve ženi sta ena Za drugo menili, da j f treba pionirje uveljavljati v družbenem delu. »Ne veste, kako so otroci ponosni, če nekaj "delaio, če hodijo od hiše do hiše s spiskom in obveščajo za sestanek. Ti se jim zdi nekaj velikega.« Najbolj pa je navzoče razgibala beseda mlajšega moškega, ko je povedal nekaj pikrih o enem izmed tamkajšnjih hi'nih svetov. Od spomladi jim leži pred hišo strešna opeka, ki je bila tako nujna, da bi jim ne zamakalo stanovanja. Kljub vsemu pa ta ope^a še zmeraj stoji tamkaj neuporabljena. Člani tega hišnega sveta se sploh ne zmenijo, niti toliko, da bi si popravili streho nad lastno glavo. Tako so pravili delegati in se zgražali. Več navzočih je govorilo o tem. Starejša žena v zadnji vrsti je že drugič dvignila roko. »Na učitelie pri nas v OlŠevku bi tudi morali bolj misliti. Stanovanje je tam nujno. Sedaj je tam samo soba in vsak učitelj se navadno zadrži samo toliko časa, dokler ne najde boljše dužbe drugje, če smo že toliko delali za cesto, za za- družni dom in drugod, bi delali tn-di za učiteljsko stanovanje,« je dejala odločno in mnogi, ki so se bili pri tem obrnili nazaj, so prikimavali njenim beseden. Govorila -e tudi o šolski zadrugi. Ljudje v Olševku so celo ponujali zemljo za šolski vrt. Toda nikogar ni, ki bi se za to zavzel in organiziral. Učitelj pa seveda nima časa, da bi se uk-^arjal z zemljo. Še preden je sedla, se je že dvignilo več rok. Povovor je zaživel. Nihče ni več čutil mraza, dasi je bil tisto jutro po cestah prvi led in je bilo v tej veliki nezakurjeni dvorani hudo mraz. Razprava je vse »ogrela«. »V OlŠevku imate še denar za ceste,« je omenil nekdo. Oglasili so se »obtoženi«, potem pa še oni iz MUK Hotemaž in Lhž in znova oni iz Visokega in Olševka. Izkušnje prostovoljnega dela, zbiranje materiala in podobno je treba še zmeraj koristiti, so menili. Ljudje so Še zmeraj pripravljeni pomagati. Samo organizirati je treba stvar kot se gre. Zatem se je nenadoma pogovor preusmeril na kmetijstvo. Neka žena z rumeno ruto na glavi ob koncu vrste je govorila o krompirju. »Prej so nam pravili to in ono, sedaj pa nihče noče slišati, ko ga ne moremo prodati. In še to pravvo, da so krompir uvozili iz Poljske. Kaj je to res? Rada bi vedela jaz in tudi drugi,« je dostavila odločno. Skupina delegatov na drugi strani klopi je zašepetala, češ da je prav, da je to odkrito povedala in v tistem hipu se je v prvi klopi dvignil zastopnik iz občine, knt so ?a bili predstavili. Vsi pogledi so bili še toliko bolj h vrti vani. ker so bili radovedni, kakšen bo odgovor na to konkretno vprašanje o krompirju. Toda govornik le govoril o splošnem gospodarskem '"ZPonu v občini, o dvivin'm osehnih prejemkov in o nenehni krepitvi kmetijskega posestva v ^enč'irju ter o agrotehničnih mer-th v Cerkljah. Potem pa je zakliučil svoj govor in sedel. »fzogiblje se odnovora.« je menil *"udo ni levi strani in mnogi so bili razočarani, ker niso slišali pojasnila na konkretno vprašanje. Mraz je s! HI skozi plašče. Nekateri so hodili ven. se skušali segreti z gibanjem, d^tigi pa so še ž'vah-neje govoril'. Prostor za Socialistično zvezo bodo uredili, kot so se zmenil'. Tudi če ne bodo dobili pomori, bo^o pa kar sami za'eli. Saj stoji nedokončan del stavbe prav ob zadružnem d^mu. Potem so volili. Niso se sprijaznili z javnimi volitvami. Zahtevali so tajne in to, kle zavijala v plašč. Ko so odhajali, je zunaj ie prijetno grelo opoldansko sonce. Peš, s kolesi in celo z motorii, so odhajali na vse strani zadovoljni, da so se marsikai dobrega zmenili. \. Makuc TELESNA KULTURA Med eklu jeseniškimi športniki zdrav ravem duh esu Hokej še vedno šport št. 1 - Dekleta se zanimajo za košarko Napredek odbojke - Nova sankaška proga? Železarske Jesenice so bile tudi tokrat puste, saj je megla pokrila vso dolino. Pod močnimi konstrukcijami je teklo jeklo, kot to teče noč in dan. 2uljave roke delavcev so premagovale še tako težke ovire in krivile žico, ali pa upravljale velikanske stroje. Na Jesenicah je pravzaprav Železarna vse. Ce koga iščeš, ga dobiš v Železarni, saj je tam zaposlenih večina Jeseničanov in okoličanov. Tudi športnikov ne manjka. Kdo ne pozna imen, kot so Pečar, Lakota, Krznarič, Klinar, Valentar in drugi. Prav oni nudijo v prostem času razvedrilo številnim delavcem Železarne in druTih podjetij na Jesenicah. Malo je domačinov, ki si še niso ogledali kakšne tekme v športnem parku pod Mežakljo. Vsak rad zaide tja, kjer je zmeraj veselo. No, tudi sam sem obiskal ta športni park. Sreča] sem se s številnimi športnimi delavci na Jesenicah in tudi s tekmovalci, ki so mi pripovedovali o uspehih in problemih jeseniškega športa. DVAKRAT SLOVENSKI PRVAKI Menijo, da je kegljanje gostilniški šport. Toda na Jesenicah ne mislijo tako. O tem nam je pripovedoval znani tekmovalec na asfaltnih stezah ZVONE ŠPEC: Zvone Špec »Začetek je bil tudi na Jesenicah težak. Najprej smo se vsi stiskali na majhnem neprostornem kegljišču pri bivši gostilni »La-san«. Toda kmalu smo prišli do zaključka, da zaradi velikega zanimanja za kegljanje, to kegljišče sploh ne ustreza. Železarni in članom kegljaškega kluba se imamo zahvaliti, da smo zgradili novo štiristezno kegljišče. Z boljšimi tekmovalnimi pogoji so rasli tudi uspehi. Tako smo že dvakrat zapored osvojili naslov republiškega prvaka. Na državnem prvenstvu pa nam ne gre preveč dobro. Moram reči, da je kegljaški šport na Jesenicah dosegel svoj namen. Ob raznih praznikih se zvrsti tudi po 500 do 600 tekmovalcev na stezah. Finančnih težav za sedaj nimamo. Ce nam pa primanjkuje kaj denarja, potem gremo na udarniško delo v Železarno.« BOLJŠE PRIPRAVE, KOT PREJŠNJA LETA O jeseniškem hokeju mi je tokrat pripovedoval eden najboljših igralcev FRANC SMOLEJ, dijak II. letnika Tehnične srednje šole na Jesenicah. Takole je stekel pogovor: -Priprave za letošnjo hokejsko seiono so bile občutno boljše, kot prejšnja leta. Pred prvo tekmo smo bili teden dni na skupnem treningu na Mežakli, razen tega je bil tudi trener na Jesenicah že dva meseca prej kot prejšnja leta.« Franc Smolej -Kaj meniš o kvalitetah moštva v tej sezoni?« -Naša ekipa je kvalitetno precej napredovala, saj smo zgubili s svetovno znanimi ekipami le s U-snimi rezultati. To je le zaradi tega. ker nam primanjkuje kondicija. Ko bomo spet kondicijsko sposobni, potem sem prepričan, da bo tudi kakšen boljših nasprotnikov podlegel.« »Od kdaj pa že igraš hokej?« -Na drsalkah sem že od sedmega leta. Od tedaj pravzaprav tudi dirjam za pučkom. V prvi ekipi igram že tri leta in sem letos tudi prvič nastopil za državno reprezentanco.« -Ali boste letos spet prvi v državi?« -Menim, da za sedaj pri nas še nimamo konkurence. Edini resnejši nasprotnik bo letos Partizan iz Beograda. Ce bomo hoteli napredovati, potem je nujno, da pridemo do pokritega drsališča. To se bo verjetno zgodilo že v treh, štirih prihodnjih letih. -In v kateri petorki najraje igraš?« »To je težko reči. Najbolj se razumemo mladi, ki že več let Igramo skupaj. To so Felc, Tišler, Ravnik itd.« SKRB ZA MNOŽIČNOST Na Jesenicah ima smučarija že precejšnjo tradicijo. Prizadevni športni delavci y smučarskem klubu se v zadnjem času trudijo, da bi svoje vrste kar najbolj pomnožili. Zato so se tudi obrnili na vse šole na Jesenicah, da bi skupaj v okviru šolske telesne vzgoje v zimskem času organizirali smučarske šole. Tako bi lahko iz Jože Zupan množice pridobili tudi kvalitetne tekmovalce. Nekaj mi je o tem povedal tudi predsednik kluba tovariš JOŽE ZUPAN: -Pripomnil bi tole: Zdi se mi, da vrhunski tekmovalci vse premalo sodelujejo v smučarskem klubu. Oni bi morali malo bolj paziti na naraščaj in dati mladini vzgled. To se sedaj, ko so iz smučarskih vrst odšli Pogačnik, Ber-toncelj, Praček, ne dogaja več. V klubu imamo danes nad 80 aktivnih tekmovalcev, prevladujejo pa predvsem alpski tekmovalci. Zato bomo letos poskrbeli tudi za tekače, s tem da jim bomo dali tudi opremo. Imamo tudi nekaj finančnih težav. Rešujemo Jih največkrat tako, da kaj naredimo s prostovoljnim delom in zato potem dobimo denar. Za letošnjo sezono smo se dobro pripravili, saj imamo na razpolago kar 8 mladih perspektivnih alpskih tekmovalcev.« NAJVEČ ŽENSKE MLADINE Košarka na Jesenicah nima tradicije. Gojijo jo šele 6 do 7 let. Največji uspeh je prav gotovo ta, da se na Jesenicah za ta šport najbolj navdušuje ženska mladina. Saj imajo vedno na razpolago več kot 30 deklet, prav toliko pa je tudi pionirk. Tudi moški nočejo zaostajati za dekleti. Letos so prvič organizirali ekipo in že tekmovali v II. republiški moški ligi. Osvojili so častno tretje mesto. O uspehih jeseniških košarka-ric in košarkarjev mi je pripovedoval predsednik društva SLAVKO TUMA: -V letošnji tekmovalni sezoni je ženska ekipa osvojila odlično drugo mesto v republiški ligi in s tem prehitela večne rivalinje, tekmovalke mariborskega Branika. Na zveznem košarkarskem turnirju so naša dekleta osvojila 6. mesto. Kot sem že omenil so bili moški v drugI republiški ligi tretji. Za prihodnjo sezono računamo, da bodo ženske v Sloveniji spet druge, kajti prva bo ljubljanska Olimpi- Slavko Turna ško tekmovanje se vedno prijavi okoli 750 tekmovalcev z navadnimi in tekmovalnimi sanmi. KAJ PA NOGOMET? Tudi tu gre precej na bolje. V Gorenjski ligi. kjer sedaj tekmuje jeseniška ekipa, računajo kar na najvišje mesto. Vendar na gre jim tol'ko za uspehe, hočejo vzgojiti predvsem dobre in disciplinirane nogometaše in športnike. ŠPORT IN DELO STA POVEZANA © Na Jesenicah sta šport in delo isto. Saj se večina tistih, ki delajo v Železarni ali kje drugje, udejstvuje pri tem ali onem špor-cu. Eni so aktivni tekmovalci, H drugi pa delajo kot športni funk-|| cionarji. Prav gotovo gre tu ve-5 lika zahvala Železarni in tudi Občinskemu ljudskemu odboru, ki nudita jeseniškim športnikom ob vsakem trenutku vso možno pomoč. MILAN ŽIVKOVIC ja, in sicer največ po zaslugi odlične igralke Sonje Mrakove.« ODBOJKA SI UTIRA POT Pravijo, da je o odbojki kaj malo slišati. Vemo pa, da so Jeseničani prav v tej športni panogi Franc Bajt osvojili prvo mesto v moški re-publiš-ki ligi in tako sodelovali tudi na kvalifikacijah za zvezno ligo. Za las jim je ušla tudi priložnost sodelovanja v najvišjem tekmovanju. Tajnik odbojkarskega kluba FRANC BAJT nam je povedal še tole: -Letos klub slavi 15. obletnico ielovanja in v njem sodeluje da-:es že nad 80 pristašev te športne panoge. Edine probleme imamo v tem, ker nimamo trenerja za prvo ekipo. Težava je tudi, ker igralci ne stanujejo vsi na Jesenicah. Nekaj jih študira v Ljubljani, dru^i pa so doma izven Jesenic. Ce bo šlo vse po sreči, bomo tudi letos obdržali najvišji naslov v republiki.« BREZ DOBRE PROGE NE GRE Sankači na Jesenicah pravijo, da brez dobre sankaške proge ne gre. Predsednik sankaškega društva JOŽE JELOVCAN mi je povedal, da je danos na Jesenicah že preko 100 aktivnih tekmovalcev. Tudi letos nameravajo na Jesenicah organizirati nekaj san-kaških tekem. 'Pri tem pa so sklenili, da bodo začeli z gradnjo nove sankaške proge pod Mežaklo v okviru sedanjega športnega parka. Za gradnjo proge so že izvolili 7-članski gradbeni odbor, ki bo že v teh dneh poskrbel, da bodo pričeli z zemeljskimi deli. Ta šport je na Jesenicah precej množičen. Kadar organizirajo kakšno sanka- Ob ustanavljanju občinskih športnih zvez Podružabljanje S podružabljanjem posameznih služb, ki so bile doslej v pristojnosti ljudskih odborov in posameznih svetov v okviru komune, se postavljajo velike naloge tudi pred občinske svete za telesno vzgojo. Te organizacije nimajo samo namena, da združujejo vso obstoječo športno dejavnost v okviru občine, marveč imajo predvsem nalogo usmerjati in nadalje razvijati to dejavnost in najti take oblike športnega udei-stvovanja, ki bodo zajele čim širši krog delovnih ljudi in jim nudile potrebno sprostitev in razvedrilo. Športno udejstvovanje ni le za tiste, ki »imajo čas« in za tiste, ki »se jim ljubi« ukvarjati s to ali ono panogo, marveč postaja važen sestavni del zdravega izživljanja vsa-kca delovnega človeka. Za normalno športno izživljanje pa so seveda predvsem potrebni ustrezni športni objekti in rekviziti. Teh pa še v nobeni občini ni do- volj. Zato bo nedvomno ena izmed najvažnejših nalog občinskih zvez za telesno vzgojo zagotoviti čimveč Športnih igrišč in drugih naprav v okviru stanovanjskih skupnosti m krajevnih odborov, pa tudi centralnih Športnih parkov v občinskih središčih. Doslej so reševali te pro-bleme občinski ljudski odbori preko svojih svetov in tajništva za splošno upravo. Občinski sveti za telesno vzgojo bodo morali dobršen de' funkcij odslej prevzeti na svoje rame — seveda ob materialni podpori ljudskih odborov v kranjskern okraju. Za čimprejšnje formiranje teh telesno-vzgojnih institucij in H njihovo pravilnejšo usmeritev, bi se razen okrajne zveze za telesno vzgojo morale zavzeti tudi občinski odbori SZDL. Resolucija I. zveznega kongresa za telesno vzgojo nudi mnogo konkretnega gradiva, ki ga naj občinske zveze ^sprejmejo V svoj program. SOP „Gorenje" Radovljica s projektivnim birojem čestita ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem Najboljši športnik Z Gorenjske v letn 1960 UR Na našo anketo -Izberite najboljše športnike Gorenjske« se je letos odzvalo rekordno število bralcev, in sicer iz Kranja, Jesenic, Ljubljane, Škofje Loke, Železnikov, Preddvora, Nakla, Zab-nice, Besnice, Bohinja, Radovljice in še iz številnih drugih krajev Gorenjske in Slovenije. Težko je bilo izbrati najboljše športnike Gorenjske, vendar menimo, da je vrstni red dokaj realen, saj anketiranci, teh je bilo 140 veljavnih, omenjajo kar 63 športnikov Gorenjske. Lestvica najboljših pa je naslednja: 1. JANEZ KOCMUR 1022 točk 2. MARJAN PECAR 1018 točk 3. JANEZ TERAN 797 točk 4. LEON PINTAR 775 točk 5. VLADO BRINOVEC 513 točk 6. LADO MARTELANC 390 točk 7. SLAVA ZUPANČIČ 308 točk 8. MARJANA PLUT 294 točk 9. EMA BREGAR 287 točk 10. PETER LAKOTA 258 točk VRSTNI RED OSTALIH PA JE NASLEDNJI: Drago Petrič 244, Roman Seljak 209, Peter Brinovec 173, Rajko Stare 159, Lilo Klinar 154, Majda Ankele 139, Cene Bogata smučarska sezona pred durmi v alpskih &sci®§i®ah i Že pred nekaj dnevi je bila v Ljubljani redna letna skupščina Smučarske zveze Slovenije. Glavni zaključek te izredno bogate in plodne skupščine je bil, da je treba v bodoče še bolj prenesti težišče dela na osnovne enote — klube in sekcije. Na tej skupščini pa so bili za marljivo delo v minuli sezoni pohvaljeni tudi trije gorenjski klubi: Triglav, Part^zan-Gorje in Mojstrana. Prav tako so na tej skupščini sprejeli koledar prireditev za smučarsko sezono 1960-61. Letos, če bo seveda do* dovolj snega, bo veliko več tekem na snegu kot prejšnja leta. Med njimi bo nekaj tudi zelo pomembnih v mednarodnem merilu. Med temi moramo vsekakor v prvi vrsti omeniti veliko mednarodno prireditev v alpskih disciplinah v Kranjski gori, kjer bodo nastopili vsi najboljši evropski tekmovalci in tekmovalke. Ta prireditev bo 4. in 5. marca. V Ljubljani ali v Planici pa bo letošnje tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Kongsberg. Razen tega bo letos državno prvenstvo v klasičnih disciplinah v Mojstrani. Kakšen pa je ostali spored najvažnejših smučarskih prireditev na Gorenjskem v bližnji smučarski sezoni je razvidno iz spodnjega koledarja: t DECEMBER 1960 4. — na Krvavcu, slalom 18. — na Krvavcu, teki 25. — na Črnem vrhu, veleslalom 0 JANUAR 1961 8. — v Bohinju, teki z mednarodno udeležbo t —na Joštu nad Kranjem, veleslalom 18. — Smarjetna gora, slalom 22. — podzvezno prvenstvo v vseh treh disciplinah 0 FEBRUAR 1961 4.-5. — na Krvavcu, prvenstvo Slovenije za mladince in mladinke v alpskih disciplinah — v Ljubljani ali Planici, pokal Kongsbeig (skoki) — v Gorjah, prvenstvo Slovenije v tekih 7. - Bohinj, memorial Tomaža Godca (štafete) 15.-19. — Mojstrana, državno prvenstvo v skokih in tekih % MAREC 1961 4.-5. — Kranjska gora, mednarodna prireditev FIS v vseh treh alpskih disciplinah — na Bledu, Jakopičev memorial (skoki in teki) 17.-19. — Kranjska gora, prvenstvo ljubljanske univerze v alpskih disciplinah — na Krvavcu, veleslalom — na Peci, veleslalom t APRIL 1961 2. — na Zelenici, smuk 23. — Triglavski smuk 30. — na Zelenici, veleslalom * MAJ 1961 15. — Triglavski veleslalom 21. — Češka koča, Majnikov veleslalom 0 JUNIJ 1961 25. — Za Akom, slalom 30. — Češka koča, slalom -ek Valentar, Jemc Božo 127, Ivanka Jelene 105, Milan Juvan 88, Sašo Košnik 73, Miha Poljka 62, Franc Blenkuš 43. V. Tišler 35, Janez Sumi 28, T^maž Jamnik, Francka Kavčič, Mara Rekar, Vlado Tome 22, Vinko Cuderman, Janez Jenko 19, Matevž Kordež 15, Marko Hafner 14, Janez Cuk, Milan Košnik 13, Mija Gunčar, Vesna Znidar 12, Vinko Grašič, Maja Rutar 11, Miha Hafner 9, Janez Arh 8, Iztok Belehar, Bar-i bara Koncilja, Otrin, M. Kralj 7, Stražišar 5, Stane Rozman, Stare, Branko Medja, Lado Stružnik 4, Stanko Pire, Peter Koren 3, Kob-lar, Mošič. Gašper Kordež, Anka Ankele, Mile Ahačič, Berčič, Ciril Klinar, Milan Krašovec 2, Marija Kolman in Janez Bregar po 1 točko. Pri strokovnem ocenjevanju so sodelovali stalni športni dopisniki -Glasa« in nekateri športni delavci. LESTVICA PA JE NASLEDNJA: 1. MARJAN P^AR 59 točk 2. JANEZ KOCMUR 53 točk 3. JANEZ T^.RAN 45 točk 4. LEON PINTAR 43 točk 5. I ADO MARTELANC 28 točk 6. MARJANA PLUT 22 točk 7. VLADO BRINOVEC 15 točk 8. PETER LAKOTA 10 točk 9. SLAVA ZUPAN^C 8 točk 10. CENE VALENTAR 8 točk 11. DRAGO PETRIC 8 točk VRSTNI RED OSTALIH PA JE NASLEDNJI: Rompn ScLak, Jože Slibar 6. Tomaž Jamnik, Peter Brinovec 4. Janez Si'mi, M'.tevŽ Rozman 3, Francka Kavčič, Rajko Stare 2 in Cuk 1 točko. IN ŠE NAGRADE Prvo nagrada: Orfed mednarodne rlOgomsthe tekme med Madžarsko in Jugoslavijo, prejme Mal-či Vrhunc, Bled, Zagorica 148. Drugo nagrado: Ogled evropskega košarkarskega prvenstva prejme Jože Juvan, Kranj, Ljubljanska cesta 15. Tretjo nagrado: Ogled državnega prvenstva v smučarskih skokih prejme Tone Kodran, Kranj, Ljubljanska cesta 15. Četrto nagrado: Ogled tekme v zvezni hokejski ligi na Jesenicah prejme Anton Bitenc, Kranj, Suha 30. Peto nagrado: Ogled plavalnega dvoboja nekje ob morju, kjer bo nastopil kranjski Triglav prejme Olga Rajgelj, Kranj, Ljubljanska cesta 30. Kdaj bodo vse omenjene tekme, naj se nagrajenci pozanimajo v uredništvu. lože Jelovčan Medzadružno letno industrijsko podjetje „CfiŠlljiCa ii na Češnjici pri Železnikih čestita ob zgodovinskem prazniku jugoslovanskih r.arodov - 29. novembru, Dnevu republike - vsemu jugoslovanskemu ljudstvu in vsem kolektivom z željo, da bi še v bodoče s svojimi delovnimi zmagami prispevali k čimprejšnji izgradnji naše socialistične domovine •bBOTA, M. NOVEMBRA 1WW RADIO — ZANIMIVOSTI tfTEAlf || t V RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 13,. 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. NEDELJA, 27. novembra 6.00 Jutranji pozdrav 6.30 Veseli zvoki 7.15 Reklame 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Igra pihalni orkester JLA 8.00 Radijska igra 8.35 Iz albuma otroških pesmi 8.50 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 Pesem in ples z Balkana 10.00 Rezervirano za prenos svečanosti ob otvoritvi avtomobilske ceste 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Čestitke in pozdravi naših kolektivov 15.15 Reklame 15.30 Kar radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Igramo za vas 17.10 Peli so jih mati moja ... 17.30 Radijska igra 18.15 Legenda orkester RTV Ljubljana 18.26 Cez kontinente z orkestrom George Melachrino 18.40 Zabaval vas bo Lovski kvintet godbe LM 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Športna poročila 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 Godala v ritmu 21.00 O Verdiju in njegovem delu 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Nočni koncert PONEDELJEK, 28. novembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Odkestralna matineja 8.40 Zabavni ansambel Boruta Lesjaka 9.00 Naš podlistek 9.20 Od arije do arije 10.15 Zvočni kaleidoskop 10.40 Ljubljanski komorni zbor 11.00 Po svetu jazza 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Trio Slavka Modica 12,15 Radijska kmečka univerza — dr. Vilko Masten: Bre-skova muha — nevarnost za sadjarstvo 12.25 Glasbene čestitke delovnih kolektivov 13.15 Zabavna glasba in obvestila 13.30 Lirična suita 14.09 Od tu in tam (spored zabavne glasbe) 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.35 Finale iz Pete simfonije 15.40 Spomini dr. Ivana Ribarja na zasedanje AVNOJ 16.00 Tito, svoboda ... 16.20 Vedri zvoki 17.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce 17.35 Poslušajmo naše pihalne godbe 18.00 Bela kovina in ljudje 18.20 Kaj so nam pripravili domači ansambli 18.40 Slovenski oktet z novimi pevci in novimi skladbami 19.00 Obvestila in zabavna glasba 20.00 S pesmijo po domovini . .. 20.30 Jugoslovanski pesniki za Dan republike 21.00 Iz naših študijev 22.15 Lepe melodije 23.05 Z našimi plesnimi ansambli 23.55 Za prijeten počitek TOREK, 29. novembra 6.00 Praznična budnica 7.15 Dan republike - 29. nov. 8.00 Minilo je 17 let 8.05 Dve slavnostni uverturi -igra Pihalni orkester LM 8.30 Komorna zbora RTV Zagreb in Beograd 9.00 Beograd in njegovi najmlajši prebivalci 9.30 Simfonični koncert 10.30 V ojjnju vstaje 11.00 Po domače in po partizansko 11.40 Naše ljubljeno mesto 12.00 Pred mikrofonom se vrstijo vaši ljubljenci 1 OD NEDELJE, 37. NOVEMBRA DO SOBOTE, 3. DECEMBRA 1960 13.15 13.30 14.00 14.35 15.15 16.00 16.40 17.00 18.00 18.25 19.00 20.00 20.40 21.00 21.40 22.15 23.20 23.55 Obvestila in zabavna glasba Odmevi iz Dalmacije in drugih hrvatskih pokrajin Sestanek v studiu 14 »Zdaj naj zapleše mami« Naši delovni ljudje pošiljajo praznične pozdrave Z glasbo v mesta in vasi Ne povej kdo si, ampak, kaj znaš! Zabavno popoldne Bilečanka — uvertura Radijska igra — Ko bi padli oživeli Zabavna glasba in obvestila Dve prvi izvedbi Aktivnost Jugoslavije v ZN Melodije raznih dežel Dvajset minut z zabavnim orkestrom RTV Beograd RTV Ljubljana gostuje na Jesenicah Z lokom po strunah Za prijeten počitek SREDA, 30. novembra 6.00 Množične pesmi in koračnice 6.30 Pa si zavrtimo nekaj vedre glasbe 7.15 Ljudske pesmi 7.35 Radijski koledar in prireditve dneva 7.40 Orkester Slov. filharmonije 8.00 Z mladinskimi pevskimi zbori po naši deželi 8.25 Mladinska radijska igra 9.00 Novi pevci pred mikrofonom in pred publiko 10.00 Koncert pihalnega orkestra RTV Ljubljana 10.30 Zapojmo in Zaigrajmo 11.00 Jaz in ti, mi vsi 11.20 Tri domače partiture 12.00 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Praznični pozdravi 14.30 Obisk pri slovenskih skladateljih •)! * 1 15.15 S Kozare ..T 15.45 Skladbe domačih avtorjev igra ansambel Mojmir Sepe 16.00 Jugoslovanske gradnje v prijateljskih deželah 16.20 Iz albuma popularnih orkestrskih melodij 17.00 Opatija 60, malo za šalo malo za res 18.00 Zgodba dandanašnja 18.20 Beograd - Zagreb — Ljubljana 18.40 Zadovoljni Kranjci z novim programom 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Veliki zabavni orkestri 20.15 Ekvinokcij — opera 22.15 Zaplešite z nami 23.05 Iz sodobne jugoslovanske glasbe ČETRTEK, l. decembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.35 Ukrajinski zbor 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Iz solistične glasbe 10.15 Popevke se vrstijo 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Madžarska in poljska zabavna glasba 11.20 Orkester RTV Ljubljana 12.00 Planinski kvintet bratov Koscev 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v decembru 12.25 Pojo solisti zagrebške opere 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Koroški Akademski pevski oktet 13.45 Majhni zabavni ansambli 14.05 Koncert za klavir in orkester št. 5 v F-duru 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Zabavni zbori 16.15 Pesnikova ljubezen in življenje 17.15 45 minut turizma in melodij 10.00 Med manj znanimi francoskimi operami 18.30 Klavir v ritmu 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.25 Simfonija št. 4 v G-duru 22.15 Po svetu jazza 22.45 Sonata za harfo in godalni kvartet 23.05 Mladim plesalcem 23.55 Prijeten počitek PETEK, 2. decembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Otroška suita 8.30 Melodije na tekočem traku 9.00 Naš podlistek 9.20 Poje zbor JLA 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Dvajset minut ob mazur- kah F. Chopina 10.35 Od plesišča do plesišča 11.00 Iz Bizetove Carmen 11.30 Človek in zdravje 11.40 Operetni zvoki 12.00 Pihalni orkester LM 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Vera Marentič: Izobraževanje kmetijskih proizvajalcev 12.25 Hitri prsti 12.40 Izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pevec Dušan Jakšič 13.45 Zdaj pa kar po domače 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje sopranistka Ada Sardo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza — prof. Branko Vesel: Čudeži v luči znanosti 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Izbrali smo za vas 18.00 Iz naših kolektivov , 18.15 Dunajski valčki Televizijski spered NEDELJA, 27. NOVEMBRA 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 Serijski film za otroke Popoldne prenos event. športnega dogodka 18.30 Plesna šola 20.00 Sedem dni 20.30 Bežno srečanje — ameriški film PONEDELJEK, 28. NOVEMBRA 19.00 TV pregled 19.25 Znanost in tehnika 19.50 Dokumentarni film 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Deveti krog — igrani film TOREK, 29. NOVEMBRA 17.00 Športniki za Dan republike 18.15 Koncert narodne glasbe 19.30 TV dnevnik 19.45 Dodatek k TV dnevniku 20.00 »Naparaci« drama 21.30 6 slavnostnih vabil SREDA, 30. NOVEMBRA 17.30 Športni prenos 19.30 Svet v znamkah 20.00 TV dnevnik 20.15 Titov Veles — reportaža 20.30 Igrani film ČETRTEK, 1. DECEMBRA 9.00 TV v šoli 18.00 Kje je medvedek — otroška slikanica 18.10 Družinska oddaja 18L20 TV pošta 18.30 Plavalci, TV film iz serije Interpol 19.00 Poljudno znanstvena oddaja i9.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.30 Spoznavajmo svet in domovino 21.30 Oddaja o Louisu Armstrongu PETEK, 2. DECEMBRA 20.00 TV dnevnik 20.15 Konzul — opera SOBOTA, 3. DECEMBRA 16.00 Oddaja za otroke 18.30'Tako pojo in igrajo tuji 18.45 Film iz serije Nevarnost je narodi 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Zabavni orkester Raphaele 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Z violino skozi čas 21.00 Serenada za godala 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Za ljubitelje modernih ritmov 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni komorni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev SOBOTA, 3. decembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Samospevi J. Hatzeja in R. Savina 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Zvočna mavrica 10.15 Simfonični plesi in rapsodije 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmice 12.00 Trio iz Doline pri Trstu — poje Darko in Dario 12,15 Kmetijski nasveti — ing. Tone Simončič: Z večjo uporabo umetnih gnojil povečamo živinorejsko ' proizvodnjo 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Odmevi iz naših planin in dolin 13.50 Izbor priljubljenih arij 14.20 Sport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trgm 16.00 Ali vam ugaja? 16.40 Moški komorni zbor iz Celja 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Plesni orkester Max Gre-ger 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Štirje pastorali 18.30 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Narodne in domače za sobotni večer 20.30 Dovolite, ime mi je Cox 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 V plesu do polnoči moj poklic 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 Prenos iz gledališča Nosoroge lovijo v Južni Rodeziji na dokaj nenavaden način, tako da jim najprej ustrelijo narkotične puščice, s katerimi jih popol-noma omamijo, da obležijo na tleh. Potem jih na posebnih splavih in naprej po kopnem prepeljejo do živalskih vrtov, kjer jih polijejo z vodo, da jih spet spravijo k zavesti. Na sliki vidimo, kako lovci peljejo na splavu 1000 kg težkega omamljenega nosoroga Videl sem jetija Osvajalec Mount Everesta Hi-lary to pot nd uspel. Po več tedenskem bivanju na Himalaji se je vrnil domov praznih rok. Ne samo zaradi tega, ker ni ujel legendarnega »snežnega človeka*« — jetija — kar je bil tudi glavni cilj njegove ekspedicije — ni ga niti videl, niM našel njegovih sledov. Tisti, ki trdijo, da je snežni človek le izmišljotina, so s tem dobili potrdilo za svojo trditev. Toda kljub temu zgodbe o »-snežnem človeku« živijo še naprej. — Prav te dni se je javil še nekdo, ki priča o tem, da je videl snežnega človeka. To je Anglež Ala-stir Krem, ki trdi, da je s svojimi očmi videl jetija in fotografiral njegove stopinje v snegu. Krem je uslužbenec v indijskem mestu Nalrobiju in je strasten planinec in lovec. Pred nekaj meseci se je odločil, da bo odšel v še neraziskana himalajska področja Pendžaba, zahodno od mesta Lohula — »da bi videl jetija«. — Tudi on ni veroval v zgodbice o tem bitju, toda hotel se je prepričati. S seboj je vzel samo svojo soprogo Izabelo in pet nosačev. Tri tedne se je mala ekspedicija vzpenjala po himalajskih strminah vse do višine 6900 metrov, kjer ni bilo naseljenih nobenih ljudi. Nobenega sledu za jetijem niso opazili. Po petih tednih so se morali zaradi monsuna vrniti nekoliko nižje, na višino 5000 m. »Znenada,« je Začel pripovedovati Alastir Krem, «scm okoli 300 metrov od nas zagledal neko temno stvar, ki se je premikala. Ta žival, kot sem domneval, je bežala in bila pokrita s sivim ali črnim krznom. Najprej sem pot mislil, da je to medved, toda ko se je obrnila, sem videl, da sem se krepko zmotil. To čudno bitja je imelo okroglo glavo in se j* z izredno veščino vzpenjalo po grebenu. Ko je prišlo do vrha, ga je megla kratkomalo zakrila. Ko sem prišel do mesta, kjer sem videl to bitje, sem opazil v snegu stopinje »snežnega človeka« (če je sploh bil). Prepričan sem, da ne obstoja žival, ki ima take stopi-« nje, ker jo v svoji lovski karieri še nisem videl take,« je zaključil alpinist. Tako kaže, da zgodba o »snež« nem človeku«, kljub Hilarijevem neuspehu ne bo šla v pozabo. Z dokazi omenjenega angleškega al-« pinista spet lahko verujemo v to* da »snežni mož« v Himalaji le obstaja. Neusmiljene gore Letos se je ponesrečilo v Alpah 220 oseb. To je statistika nesreč v petih alpskih deželah. Avstrija je s 74 ponesrečenci na prvem mestu. Sledi Švica z,49, Italija s 45, Nemčija s 34 in Francija z 18 ponesrečenci. Lani je bila smrtna bilanca za 61 smrtnih primerov večja. — Leta 1957 pa je bilo rekordno leto nesreč. V gorah se je ubilo 385 alpinistov. lldard za prometne • - i u V Tridentskih gorah so prejšnji teden iskali lovskega čuvaja Vit-torija Dapra. Izginil je brez sledil. Bali so se, da ga niso morda ubili divji lovci ali pa da ni padel v kak prepad. Končno so ga policijski psi našli vsega prezeblega in lačnega v neki luknji. Ko je prišel iz skrivališča — luknjo si je sam izkopal — je povedal orožnikom, da se mu je pokazal prerok Izaija. Ukazal da mu Je, Od vsepovsod % Neki angleški psiholog priporoča materam, da otrokom obvezno dajo psa, mačko ali kakšno drugo domačo žival, ker igra z živalmi plemeniti, kakor trdi ta psiholog. % V New Yorku imajo prav posebno šolo, ki jo obiskujejo — psi. Seveda gre tu le za čistokrvne pse, ki so last razvajenih milijonarjev. Vsako jutro pripelje »dijake« v šolo poseben avtobus. Predmeta, ki se poučujeta v šoli: poslušnost in lepo obnašanje! Šolnina: 50 dolarjev mesečno! ... 9 Po mišljenju strokovnjakov in po izidih statistike Mednarodne zdravstvene organizacije je možno zaključiti, da se je število žena, ki nosijo očala, v zadnjem času podvojilo. naj si izkoplje luknjo in zleze vanjo, ker bo te dni konec sveta. »Vsi ljudje bodo kaznovani, tebi pa se ne bo nič zgodilo, če boš ubogal.« Gozdar je res ubogal, pa bi kmalu od lakote umrl, če ga ne bi izvoh&li psi. Njegov primer preiskujejo zdaj psihiatri. »mu:**'* Na Japonskem povzročitelje pro-« metnih nesreč kaznujejo popolno-« ma drugače kot v drugih državah. V skupinah pošljejo petdeset kr-šiteljev daleč izven mest in na« selij, da lahko nekaj časa premišljajo o prekršku, ki s# ga sto-:ili. Vstajajo ob štirih zjutraj, sami pospravljajo sobe in postelje in potem razmišljajo. Ce nekoga zalotijo, da počne kaj drugega kot razmišlja, potem mu dajo tri udarce s palico. Vsak večer pa o3en od prometnih miličnikov bere prometne predpise in potem sprašuje. Ce kdo ne zna pravilno •govoriti, seveda spet sledi udarec s palico. Že nekaj časa se prebivalci L'Houmeauja prepirajo z nekaj kilometrov oddaljenim mestecem La Rochelle zaradi muh. Več let iztovarja dnevno po več deset tovornjakov smeti iz La Rochella na nekem mestu blizu L'Houmeauja. Zaradi tega se vsipajo na vas milijoni muh. Življenje pre- Sorodna duša Neka vdova iz Amsterdama je dala v časopise oglas, da želi spoznati bitje, ki prezira alkohol in nikotin, ljubi mleko in zgodaj vstaja. Namesto odgovora je od nekega vdovca dobila košarico z listkom »Verjetno tole ustreza vašim željam,« je sporočil vdovec; v košarici je bil namreč mlad maček. \ BRJBZ BESED bivalcev je postalo nevzdržno: — zapreti so morali šolo, zdaj pa grozijo, da bodo morali zapreti svoje obrate tudi peki. Te dni so cesto, ki vodi iz La Rochella, zaprli. Vaščani so se zbrali ter sklenili, da bodo prisilili tovornjake, da se vrnejo in stresejo smeti na glavnem trgu La Rochella. Ljudje so se trdno odločeni posla vili na glavno cesto in ne pustijo nobenega tovornjaka s smetmi proti svoji vasi. Shodi! s iestfml meseci Mali Bili Lintron iz nekega angleškega mesteca, Je te dni postavil zanimiv rekord: shodil je, ko je bil star 27 tednov. Profesor Vi-liam Gavsnford — znani otroški zdravnik lr. Manchestra, meni, da je to edinstven primer. — Bilova mati pa je dejala: »Iznenađeni smo btill ko je shodil, kajti pred tem se ni znal niti plaziti. Igral se je s svojim bratom, pri tem ga je nekdo poklical, on je enostavno vstal in šel proti njemu.« Ukaz Je ukaz Zadnji ukaz šolskih oblasti je povzročil v Parizu posebno med dijaki precej hrupa. ,— Šminka za oči je popolnoma prepovedana, a za ustnice je dovoljena samo v tem primeru, če je pastelne barve. Nekatere dijakinje so skušale ta ukax preslišati in so zato kljub temu prihajale v šolo z našminkanimi očmi in ustnicami. Ko so profesorji zahtevali, da si dijakinje zbrišejo šminko z oči in z ustnic, so dijakinje odgovarjale, češ da se to ne da z navadno vodo. Zato so v n katerih šolah nabavili kompletni pribore ta brisanje iminke, 77^4 12 STRAN DRUŽINSKI POMENKI SOBOTA, 26. NOVEMBRA 1960 Zopet Ha temo: družbena prehrana Za boljši kuharski kader Dva tečaja za pokvalifikacijo, oziroma kvalifikacijo kuharic 2e vrsto povojnih let imamo pri nas precej obratov družbene prehrane, od katerih pa večina ni taka, da bi lahko uspešno opravljala vse naloge, ki jih taki obrati imajo. Zaradi velikega pomena družbene prehrane za našega zaposlenega človeka prav v zadnjem času iščemo rešitve za izboljšanje največjih nepravilnosti. V tak namen so organizirani tudi tečaji za kuharsko osebje iz teh obratov. Do sedaj sta bila na Gorenjskem že dva tečaja za pridobitev kvalifikacije in polkvalifikacije. Prvi na Okrajnem zavodu za pospeševanje gospodinjstva v Kranju in drugi v gospodinjskem centru na Jesenicah. Pred tremi tedni so na kranjskem Zavodu spet pričeli s takima tečajema: z enim za polkvalifikaoijski izpit in enim za kvalifikacijski izpit. Oba tečaja bosta trajala tri mesece. Na prvem mestu v teh tečajih je težnja, da se v obratih družbene prehrane zaposlenemu osebju nudi vse potrebno znanje, ki naj prispeva k izboljšanju prehrane. Po družbenih obratih je največ nekvalificiranega osebja, ali pa si je polkvalifikacijo že pridobilo med službovanjem v gostinstvu. Vendar tu moramo poudariti bistveno razliko med gostinskimi obrati in obrati družbene prehrane, saj prvi nudijo le tako hrano, kakršno si človek zaželi, drugi pa so odgovorni za to, da dobi človek, ki se v njih hrani, vse potrebne Svetujemo vam Ce se vrata ne zapirajo dobro in skoznje vleče, prilepite ob robovih volnene trakove. Vsi so stari eno leto Otroci ne morejo biti med seboj enaki Vsaka mati svojega otroka prav rada primerja z drugimi otroki iste starosti. Res nam razne tabele prinašajo povprečne podatke o tem, kakšen naj bo otrok v posameznih starostih, vendar vsi otroci nikakor niso in ne morejo biti enaki, saj je razvoj vsakega posameznega odvisen od njegovega zdravstvenega stanja, od življenjskih pogojev, prirojenih navad in še od vrste drugih činiteljev. Vzemimo za primer tri malčke, ki so pravkar dopolnili eno leto starosti. Vsi trije so zdra obstal na pragu. »Potem Je bilo držaj mogo?e videti žc od vr* • AH sta ga s Parkerjem oba naenkrat opazila?« »Da.« Zdaj je stopil Polrot k oknu. ^ »Ali je gorela električna luč. ko so našli trupi0'* Pritrdil sem In stopil k n'cmn, tja, kjer je oP** zoval sledove na okenski nolicl. »TI gumijasti podplati imajo Isti vzorec kot Č<*v' lil kapetana Ppfona.« je nvrro dejal. Potem je MjK pil še enkrat na sredo sobe. Njegov pogled je obj ves nrostor In z*nomnU si Je vsako podrobnost- »Ste dober opazovaler. dr. S*ieppard?« je končP vprašal. »Zdi se ml.« sem presenečeno odvrnil. j »Kot vidim, je v kam'mi b'1 oren*. AH jc n"rr' ko ste odprli vrata in na?H gosmrH Ackrovda M* vega?« »Tega... tega v*m ne morem povedati. ^'sfj onazil. Morda b! Ishko go^rod Fivmond aH gosP°° Blunt...« Možiček pa je zmajal z glavo ln se trudno smcD ljal. ►Vselej je treba začeti vsako stvar po pra vilu. Napaka Je bila. da som vam pojavil to vpraša*-* Lahko bi ml povedali vse podrobnosti, ki zadev*-pacientovo telo — ta vam ničesar ne bo nšlo. • • . pa bi potreboval sporoč"^ o nlsmlh na pisalni J*J* potem bi to gotovo vp *• I gospod Ravmond. To rad bi zvedel n^kaj o o-rniu in zato sc moram niti na moža, ki mora skrbeti za to. Dovolite.*1 Stopil Je h kaminu ln pozvonil. Cez nekaj minut se Je prikazal Parker. ,4 »Farker, stopite bliže.« je delal polkovnik W rose. »Ta gospod tu bi vas K. 1 nekaj vprašal.- ZA RAZVEDRILO STRAN i3 10 11 12 13 14 15 16 19 20 21 22 23 .24 25 26 27 28 29 30 31 32 A-A-A-A-A-AV- BAD - BI - Bo -BR - CA - CA - CA - CA - CE - CE - CI - DA -DE - DEL - DI - DOM - FA - GA - GRA -GRAM - HO - HO - I - JA - JA - JE - JE - KA - KA - KA - KA - KA - KE - K EN - KNE -KOST - KSI - KRE - LA - LEM - LEN - LU - MI - MO - MEJ - NA - NAD - NE - NI - NI -NI - NIC - NJE - NJE - NJI - O - OST - PAL - PLOS - PO - POLK - RA - RI - RO - RU -SA - SI - SI - SIN - SKA - SKI - SKI - STEN - STI - STR - SME - SMER - SVE - SCE - SCI -TAN - TAR - TI - TI - TI - TI - TO - TO - TO - TO - TO - TON - TUM - U - U.I - VAR -VAS - VI - VI - VI - VE - VO - VSE - VLJE - VUN - ZA - ZGO - ZOT - ZAK Iz zgornjih zlogov sestavite 32 besed naslednjega pomena: 1. ustmeno se pomeniti, 2. ravna stran, 3. ročaj sulice, 4. vsebovanie. 5. otroško veselje, 6. za-grebsti, 7. neka oljnata tekočina, 8. jeziki (zahodna indoevropska skupina), 9. prilaslitev ozemlja. 10. vključitev. 11. mesto v Afganistanu, 12. rentgenska slika, 13. turistična postojanka na Štajerskem, 14. vrsta klešč, 15. letoviški in smučarski kraj na Hrvaškem, 16. brezvezje (stavčna figura), 17. vrsta dvogovora v stari drami. 18. naselje v mariborski okolici, 19. ptička, 20. britanska kolonija, 21. neodvisen, 22. naselje pri Sežani, 23. mesto na Korčuli, 24. čistilec - cestni uslužbenec, 25. osebna pomoč, 26. ustanovitelj in vladar Moravske (895. leta), 27. naselje v Istri, znano po žveplenem izvirku, 23. mesto na Ogrskem, 29. kraj pri SemDasu. 30. naootila,. 31. naselje pri Postojni, 32. republika v Afriki. V drugi in peti navpični vrsti od 1 do 32 dobite voščilo. Uredništvo »Glasa« je za reševalce Paradne z!o-govnice pripravilo 13 denarnih na?r 1 "~i sicer: 1. nagrada 3000 dinarjev 2. nagrada 2000 dinarjev 3. nagrada 1000 dinarjev 4. — 13. nagrada po 500 dinarjev Rešitve pošljite na uredništvo do vključno 7. decembra 1980, javno žrebanje pa bo v prostorih uredništva v četrtek, 8. decembra ob 16. uri. ►Iz mene se kadi. Gotovo imam = gripo! Nll!llin!l!lllllllll!lll!l!lllllllllllllllll!lllll!lllll!lll!lllllllllll||||||||||||l||||l!ll|ll!lllllll Uspelo predavanje Dvorana je bila nabito 'polna, taka) večino vaščanov je zanimalo napovedano predavanje o škodljivosti pretiranega uživanja opojnih pijač. V prvi vrsti so sedeli člani občinsekga odbora, ki so kot taki morali, še posebej pokazati zanimanje Za to koristno predavanje, ki ga je priredila okrajna Zveza protialkoholističnih društev. Ko je vstopil predavatelj, ga je predstavil va-ščanom vaški učitelj, ki jih je sklical vkup, nato pa pristavil: »Pozdravljam navzoče in se vam zahvaljujem, da ste prišli tako obilnem številu na predavanje. Še posebej pa pozdravljam člane našega občinskega odbora, ki s svojo navzočnostjo dokazujejo svoje glokobo razumevanje za boj proti alkoholizmu.* »Kakor veste,* je nato začel predavatelj, »ie čezmerno uživanje alkohola eno največjih zla, ki tarejo naše ljudstvo. Pijančevanje, tovariši, škoduje našemu zdravju ter nam povzroča ogromno gmotno škodo. Pri tem pa ne mislim na glavobol, ki sledi skoraj vsakemu krokanju, in ne na tiste steklenice, kozarce in žarnice, ki jih^ pobijejo vinjeni pretepači, ampak na vse kaj vec* Ko je prikazal škodljiv vpliv, ki ga ima alkohol na zdravje, je začel govoriti o^ tem, kako pijančevanje tudi gmotno upropašča človeka, in med drugim dejal: »Popivanje pa je pri nas — bodimo odkriti — zelo težko zatreti, ker naši ljudje pijejo ob vseh mogočih in nemogočih priložnostih. Pijejo, kadar so žejni, da potešijo žejo, pijeio, kadar niso žejni, da postane'"* žemi; pijeio, kadar so lačni da potešijo lakoto, pijejo, kadar so siti, da laže prebavijo; pijejo, kadar so zaspani, da ne bi zaspali, pijejo, kadar ne morejo zaspati, da bi zaspali; pijejo poleti, da se ohladijo, pijejo pozimi, da se ogrejejo; pijejo, da bi pregnali dolgočasje ali skrbi, pijejo, ko preženejo dolgočasje ali skrbi; pijejo, ko se po dolgem snidejo, pijejo, ko se za dolgo razide-jo; pijejo, ko se poročijo, pijejo, ko koga pokopljejo; pijejo ob obletnici roUtva, zaroke, poroke, razporohe in ob drugih obletnicah; pijejo ob raznih državnih, občinskih in cerkvenih praznikih: pijejo ob odkritju spomenikov in spominskih plošč in ob raznih drugih slovesnostih in na vseh mogočih proslavah; piieio na vinskih, živinskih in pasjih razstavah, na sejmih in na izletih. Ta se ga nazobhe od veselja, ker mu ie žena rodila prvorojenca, om pa se ga nacuka od žalosti, ker mu je žena rodila trojčke. Nekdo se ga naleze, ker je dobil zaostale otroške doklade, nekdo drug pa zato, ker mora plačati zaostale alimente. Ta se je namakal, ker je zadel temo, oni pa zato, ker mu je krava povrgla. Fantje se ga zlasti radi navlečejo na raznih veselicah, ko gredo na nabor, in nemalokrat tudi prej in slej. Nekateri se ga nadihajo, kadar razsaja gripa ali trebušni legar, drugi pa kadar so nahodni ah prehlajeni. Nekdo se obvezno naceja s črnino, ker ima premalo želodčne kisline, nekdo drug pa se redno zaliva z belcem, češ da mu to koristi, ker ima preveč kisline. Vidite, vsak ima svoj razlog, da ga pije, če ga pa nima, si ga izmisli. In tako ga pijejo vsevprek kakor žabe v luži. To pa stane. Niti pojma nimate, koliko denarja znosijo ljudje v gostilno! Seve, vino je drago, kdor mu pa je podvržen, se ne ozira na ceno. A kadar piiancu zmanjka denar, proda to ali ono, če sploh kaj ima, da le pride do denarja in vina. Tako mnogi zapravijo v gostilnah veliko denarja, in ni ravno malo takih, ki poženo po grlu vse svoje imetje. Kmet, ki pijančuje, proda, denimo, kravo, in jo zapije od rog do repa. Delavec, ki pijančuje, pusti v gostilni del in neredko tudi vso plačo. Iz povedanega je jasno razvidno, koliko denarja se vsak dan steka v gostilne. V vaši vasi doslej nimate nobene gostilne, kar si lahko štejete v ponos. Toda s tem ni rečeno, da med vami ni pivcev. Da, tudi med vami so, in ti hodijo popivat v sosedne vasi. Jaz pa tudi vas, ki ga radi srkate, pozivam, da prenehate s tem in da se tudi vi vključite v boj proti alkoholizmu.* Zdajci je stopil predsednik odbora k predavatelju in rekel: »Vaše predavanje, tovariš, je bilo prav lepo ter skozjnskoz zanimivo. Iz njega smo mi člani občinskega odbora izluščili zelo koristno pobudo . . .* »To me zelo prijetno preseneča,* je rekel predavatelj in si pomel roke, zadovoljen, da so njegove besede padle na plodna tla. »Ali morebiti nameravate tudi pri vas osnovati društvo la boj proti pijančevanju?* »Nak, pač pa bomo napravili nekaj drugega. Jaz in moji tovariši odborniki smo si dolgo ubijali glavo z vprašanjem, kako bi povečali občinske dohodke, pa nikakor nismo mogli potuhtati primernega načina. Iz vašega predavanja pa smo spoznali, da je oštarija dober, zanesljiv in trajen finančni vir, zato bomo tudi v naši vasi odprli oštarijo ...« Alojz Ravbar RUSI V ANGLIJI LETA 1914 SE JE nekaj tednov pred odločilno bitko na Marni razširila vest, da so prispele v Anglijo močne ruske vojaške enote. Ruske čete -so videli-« tisoči in tisoči Angležev. Vsi so govorili le o »ogromnih kontingentih ruskih čet. ki jih hodo prek Angine premestili na evroo-sko bojišče«. Ti glasovi so prišli na ušesa tudi nemškim vohunom v Angliji. O njih so kar se da hitro obvestili svojo obveščevalno centralo. Nemški generalni štab se je spričo teh vesti vznemiril. Ce b' s° namreč ruske čete izkrcale v B°lgiji. bi lrhko ogrozile zaledie nemških čet. ki so prodirale v Francko." Da bi pre-orečili vpad v hrbet so brž premaknili iz Francije dve div'ziji in jih namestili v Beleiji. Tako so bili Nemci ob odločilni bitki na Marni oslabi "eni za dve diviziji, kar je morda odločilno volivalo na potek bitke. Nem^i so bitko izgubili in s tem tudi v?ako možnost za zmago. Dejansko pa tedai v Angliii ni bilo niti enepa ruskega vojaka. Glas o prihodu ruskih voiakov je bila običajna laž, kakršnih je bilo že med prvo svetovno vojno mnogo. — Namen teh laži je bil zbegati nasprotnika in ga zavesti. Take laži so igrnle včasih zelo pomembno vlogo pri razvoju vojaških operacij in izzvale cele pomembne zgodovinske posleđ'ce. Se bolj kot med orvo svetovno vojno pa se je bitka »na psihološki fronti« zaostrila med drugo svetovno vojno. V okviru generalnih štabov vo'sk'iio-Mh se dežela so ustanovili posebne oddelke za os'hološko vojskovanje. -Obiavljpmo le neksj drobcev s psihološke fronte med drugo svetovno vojno. PAPIRNATI TANKI LETA 1938 SO PRIR^D^LI Nemci v Berlinu velike avtomobilske dirk° z močno mednarodno udeležbo. Te^aj so bile prinrave na vomo v Nemčiji že v Dolnem teku. Govorilo se je o OTromnih količinah tankov, letal in drugih vojnih orožjih, s katerimi razpolagalo Nemci. Tako se je zpodilo, da je na treningu pred tekmo eden izmed angleških vozačev na neki avtomobilski cesti, ko je vezil z največjo brzino, srečal kolono tankov, ki se ji ni mogel izogniti. Na njegovo veliko presenečenje pa se mu v trenutku, ko je pričakoval, da se bo njegov avtomobil razletel na drobne kose, ni prav nič zgodilo. Nasprotno, na drobne kosce se je razletel tank. ki ni bil nič drugega kot s papirjem in šotorskimi krili »preoblečen« Volkswagen. Ta doživljaj je vozač seveda brž posredoval znancem v domovini in tako je zanj zvedelo tudi angleško vojno ministrstvo, ki pa ni ob tem zvedelo tudi za pravi motiv te potegavščine. Nemci so namreč namerno podtaknili Angležem te »tanke«, da bi »prepričali« njihove vojaške strokovnjake, da Nemci prikazujejo večje število tankov kot jih v resnici imajo. ZAPLENJENI LIST KO SO NAPADLI POLJSKO, so Nemci preko svojih agentov v Varšavi razposlali družinam poljskih vojakov tisoče in tisoče ponarejenih »službenih« sooročil, da so n'ihovi svo">i nadli v boju. Hoteli so ustvar'ti vtis. da imajo Poljaki v b:tk?,h ogromne iztu-be. kar naj bi vzbudilo v zaledju veliko raniko. Podobnih metod p^irolp^ke volne so se posluževali Nem"i tudi na zahodni fronti. V zimi 19TJ '40 so izkoristili prihod A^ežev nn fronto v Franciji in nosl^li v svet naslednjo šalo: »Br?i?nci so pripravljeni, da se to'"e:o do zod-nje"!. Fran^o/oN. Ta Sala. 'e seveda i77vnia določen u";nek med francoskim p-ebivalstvom. V tem času so ra-rš;rili nemški agenti med fri$nroi jp ni-solo: »Medtem ko s*o v> na fronti, evo, kai ro*enjajo Britanci z vaš:mi ženami.« Da bi prikrili priprave za na- nad na Sovjetsko zvezo so Nemci skušrli prenričati vodifelje ZSSR, da koncentrirajo svo:e čete za druge namene. Sam Goebels )e napisal za časopis »Das Reieh« uvodnik, v katerem je poveličeval akcije nemških padalcev na Kreti, pri tem pa poudaril, da je desant na Kreti le uvod v ope-rac''e, ki jih bodo z?.čeli Nemci v krajcem na nsk°m drugem kraju in v mnogo več'em obsegu. Očitno je bilo to namigovanje na zračni desant na Britansko otočje. To naj bi prepričalo vojaški štab sovjetske armade, d^. mu ne grozi nobena neposredna nevarnost. Da bi nrevara v celoti ueoelo. so Nemci takoj, ko ie l;st izčel. zapovedali. naj to številko takoj »zaradi interesov varnosti« zaplenil. I/st so res teko j vzeli iz nroclaie. pri tom pa poskrbeli, da je nekoj izvodov le odšlo na naslove, kamor so želeli, da pride. MAT ARIJA HUJŠA KOT PUŠKE ZANIMIV USPEH SO DOSEGLI tudi glasovi, ki so jih razširili med ameriškimi vojaki na Novi Gvineji japonski a?entl. -Ameriški vojaki so morali v teh tropskih in vlažnih krajih, da ne bi zboleli za malarijo, uživati dnevno večjo količino protima-laričnih tablet - atebrina. Japonski agenti pa so med ameriškimi vojaki razširili vest, da povzročajo te tablete spolno impotenco. Zategadelj so ameriški vojaki, ki so tem vestem verjeli, začeli odklanjati te tablete. Japonci so dosegli svoj namen, saj je v nekaterih ameriških vojaških enotah obolelo za malarijo do 80 odstotkov vojakov. Po oceni ame- EPIDEMIJA GRIPE Vsem stojim odjemalcem in poslovnim prijateljem ob Dnevu republike iskrene čestitke! GROSISTTCNO KRAN1 lUGOVSk'O PODlEMf riških vojaških strokovnjakov ji ta vest povzročila petkrat več izgub kot japonske puške. NAJVEČJI LAŽNIVEC MED II. SVETOVNO VOJNO je delovala v srcu Nemčije skupina poliskih rodoljubov, ki so iih pripeljali na prisilno delo. -Vodja skupine, poljski kapetan Jan Novak, je izvedel več uspe-Th akcij psihološkega značaja. Tako je s svojo skupino izdal tudi dva lista, ki sta bila na videz nemško usmerjena. Na naslovni strani enega izmed njih r. fS »ni> of.ioh .... -i- -f Trgovsko podjetje MERKUR Škofja Loka Čestita delovnim ljudem za Praznik republike in se priporoča potrošnikom za nakup blaga v svojih poslovalnicah Ob Prazniku republike -29. novembru iskreno čestitu delovnim ljudem kolektiv »AVTOPROMET« m« Tudi mi se pridružujemo čestitkam delovnih kolektivov ob velikem prazniku naših narodov ELEKTRO KRANJ KRANJ OBRTNO PODJETJE SKUPNOST ŽELEZNIKI pošilja ob Dnevu republike plamteče pozdrave I Kupujte v naši mesariji gostinskih podjetjih in pekarni ter obiskujte naš kino! čestita k Dnevu republike - 29. novembru in hkrati priporo ča svoje kvalitetne izdelke Ob veliki obletnici borben pozdrav delovnim ljudem! Mesina slaščičarna In Uavamna Kranj Poslovna zveza za gozdno in lesno gospodarstvo - Kranj izvaja vsa gozdno-kulturna dela, gradi gozdne poti in odkupuje vse gozdne sortimente Čestitamo za Dan republike Kmetijska poslovna zveza Kranj MLEKARNA KRANJ čestita k Prazniku republike in se priporoča potrošnikom s svojimi izdelki »LOKA« veletrgovina - Skofja Loka čestita svojim odjemalcem k 29. novembru Priporočamo se maloprodajni mreži za naročila! Delovni kolektiv tovarne čokolade Ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem iskrene čestitke! LESCE PRI BLEDU GORENJKA K Prazniku republike čestita kolektiv j Medvode Splošno gradbeno podjetje TEHNIK JSt čestita vsem delovnim ljudem k Praznika republike Čestitkam delovnih kolektivov ob Dnevu republike se pridružuje tudi Tapet DIStVO Kraaj 33 3390 16 STRAN G LAS SOBOTA, 28. NOVEMBRA 19M OTvO H Z A K L A D CW 53. To dopoldne se nam je obetalo težko delo. Možje so morali v čolne, da bi potegnili ladjo skozi Beli preliv v pripraven zaliv. Z enim čolnom sem odrinil tudi jaz. Možje so pri delu hudo godrnjali In Andersen, ki je zapovedoval, jih ni miril, temveč godrnjal še glasneje kot ostali. Nazadnje se je grdo pridušil: »Saj to ne bo večno trpelo.-« John Silver je stal ves čas pri krmarju in določal smer vožnje. Poznal je preliv kot svoj žep. Zasidrali smo se v sidrišču in v nos nam je legel vonj po gnijočem listju. 54. Grdo vedenje mornarjev med vožnjo me je zelo vznemirilo; toda, ko smo se vrnili na ladjo, so postali kar nevarno uporni. Bilo je jasno, da visi nad nami upor. Le Dolgi John jih je miril in bil zelo vljuden in ustrežljiv. To pa je bil najbolj nevaren znak. V kabini smo se posvetovali. Kapitan je predlagal, da naj dovolimo mornarjem, da gredo na kopno: »-Ce pojdejo vsi, tedaj bo ladja v naših rokah. Ce jih bo peljal Silver le nekaj, se bodo vrnili krotki kot jagnjeta.« Vsi zanesljivi smo dobili pištole. IZ NAŠIH KRAJEV Pam§mbsn fubilel bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju Petek, 25. novembra 1960 — Danes zvečer bo v avli OLO Kranj svečana proslava ob 5. obletnici ustanovitve Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju. — Ta jubilej je toliko večjega pomena, ker ta ustanova stopa v novo petletno obdobje prav v času nove organizacije zdravstvene službe in pa zato, ker bo v kratkem dobila nove, ustrezne prostore. Proslavi bo prisostvoval strokovni mentor te ustanove, predstojnik ljubljanske ginekološke klinike in predsednik Združenja, ginekologov Jugoslavije profesor dr. Franc Novak, vidni politični predstavniki in predstavniki vseh družb, organizacij našega okraja. Postalo Mi »lili Lesce Pred dvema mesecema so pričeli v Lescah adaptirati tamkajšnjo železniško postajo. Na severnem delu, na katerem je bila postaja med vojno porušena, so zgradili prizidek, v katerem bosta dobili prostor čakalnici prvega in drugega razreda. V zgornjih prostorih pa bo stanovanje. V prostorih, kjer je bila sedaj čakalnica, pa bodo uredili tovorno blagajno. Z deli bodo končali v prihodnjem mesecu. -an 1lllliill!lo še marsikateri zapel Jal Če/. roU» ''ar ima lahko težje posledice, /<>' H pri motoristih. Po načrtu bi ■ilo treba v prostoru med robni-" mn in pločnikom urediti zelen' ■vas, kar bi dalo mestu lepši vidoz. t momu križišču pa dokončno o!>-Uko. Ko smo se pri Komunalnem rvisu pozanimali, zakaj ne ur<*" <;ijo križišča do konca, so nam v'1' vedali, da ni finančnih sredstev. 8pomladi bodo, kakor so povedali« •»ostavili v ta p-astor posebej li> (o [zdelMO pOSCdo, v ke.teri bodo rasle rože In drugo zelenic. To b* vsekakor nadomestilo feler. p»* toda vpraša-li se, zakaj ne uredl- io Stvari do konca, če smo j"1 •»rlčcli Urejati, e!I M pa poV.kvtf toliko časa, da bi bilo dovolj ue-narja na razpolago.