Posamezna številka 5 din ZASAVSKI TRBOVLJE, 27. septembra 1Q51 Štev. 39. — Leto IV. GLASILO OSVOBODILNE F RO N T E OKRAJA TR BO VIJE Veliko manifestaci/sko zborovanie v 7rbnnli h IV. OKRAJNA PARTIJSKA KONFERENCA V TRBOVLJAH Tujega nočemo.si olega ne damo! Naša pot gre samo naprej V četrtek, 20. septembra popoldne so 6e Trboveljčani zbrali v velikem številu k manifestacijskem zborovanju. Na trg v Trbovljah, kjer je bilo to zborovanje, je prišla večtisočglava množica, na čelu z rudarsko godbo, pevci, sindikalne podružnice z zastavami, tereni OF s harmonikami, prav tako pionirji s svojimi zastavami. Še nikoli ni bilo na trgu v Trbovljah zbrano toliko ljudi kot v četrtek popoldne. Zborovanje trboveljskega prebivalstva se je vršilo v počastitev 4. obletnice priključitve Primorske in Istre k Jugoslaviji in v protest proti reviziji mirovne pogodbe z Italijo, prav tako pa so ljudske množice na tem zborovanju zahtevale izročitev vojnih zločincev Artukoviča in Paveliča. Ob tem zborovanju so odkrili spominsko ploščo na hiši prve žrtve fašizma leta 1924, kjer so nekdanji Orju-naši tovariša Franca Fakina zverinsko mučili, nato pa ga v kamnolomu pod Klečco ustrelili. Trboveljska godba je v počastitev tega delavskega mučenika zaigrala žalni koral. Zborovanje se je pričelo ob 5. uri popoldne. Odprl ga je predsednik mestnega odbora OF, tov. Ivan Dolinar, ki je podal besedo sekretarju MK KPS Trbovlje, tov. Jožetu Piklu. Tovariš sekretar je v svojem govoru orisal zgodovinsko borbo slovenskega življa na Primorskem, prav tako pa tudi ošibal zločinstva narodnih izdajalcev Artukoviča, Paveliča, škofa Rožmana in drugih. Govornik je bil večkrat prekinjen z vzkliki, v katerih je zbrana množica zahtevala kaznovanje vseh vojnih zločincev, prav tako pa odstranitev vseh tistih, ki še rovarijo in ribarijo v kalnem med nami in so proti izgradnji socializma pri pas. Ljudstvo je ogorčeno protestiralo proti reviziji mirovne pogodbe z Italijo, ki bi bila v škodo slovenskega in. hrvatskega ljudstva v naši Primorski in Istri. Spominjajoč se velikih dogodkov iz naše narodnoosvobodilne borbe in grozot, ki sta jih prizadejala našemu narodu Bela garda in okupator, so se oglašali iz zbrane množice še razni govorniki. Tako je v imenu trboveljskih žena spregovorila tovarišica Mici Pajkova, ki je pozvala vse žene na skupno borbo proti vsem tistim, ki so proti izgradnji socializma pri nas. Toplo pozdravljen je nato spregovoril star trboveljski borec za delavske pravice, tov. Ivan Giuliatti, ki je leta 1924 delal skupno s tovarišem Francem Fakinom. Govoril je o tedanjih žalostnih dogodkih in dejal, da ne bomo nikdar dopustili, da bi se ti časi še kdaj povr- nili, čeprav si jih nekateri želijo. Tovariš Giuliatti se je dotaknil tudi trboveljskih duhovnikov, župnika Gorogranca in kaplana Volaska ter obsodil njuno ponašanje. Tov. inž. Ivan Pintarič je v naslednjem v imenu vseh članov OF mesta Trbovlje ostro obsodil protiljudsko delovanje župnika Martina Gorogranca in kaplana Volaska, ki nista hotela podpisati resolucije, v kateri štajerski duhovniki zahtevajo izročitev vojnih zločincev Artukoviča in Paveliča. Ljudstvo je zahtevalo, da se oba duhovnika izženeta iz trboveljskega okraja. Večtisočglava množica je odobravala -in sprejela odlok, ki ga je izdal OLO Trbovlje, da se gospodu Martinu Gorograncu in gospodu Volasku prepove bivanje na teritoriju okraja Trbovlje. Ogorčeno ljudstva je na zborovanju samo obračunalo s protiljudskim kaplanom Volaskom in ga takoj izgnalo iz Trbovelj. Izvršnemu odboru OF Slovenije je bila poslana s tega zborovanja resolucija s sledečim besedilom: Člani OF mesta Trbovlje, zbrani na velikem manifestacijskem zborovanju v Trbovljah dne 20. septembra t. L, se strinjamo enoglasno s stališčem naše vlade | in naših največjih predstavnikov, da bomo nudili možnost sodelovanja z nami vsem, ki to želijo. Hkrati pa izjavljamo, da se bomo znali vsak trenutek boriti za našo svobodo. Na našem velikem manifestacijskem zborovanju, na katerem smo obravnavali svetovne dogodke in proslavili 4. obletnico priključitve Primorske in Istre naši državi, smo ugotovili, da duh agresije in šovinizma, čigar nosilec je bil fašizem, še vedno ni pregnan s sveta. Vsi se še dobro spomnimo hudodelstev fašizma, ki je pustil pri nas v Sloveniji in v Jugoslaviji strašne sledove, saj so dali naši jugoslovanski narodi v zadnji vojni 1,700.000 človeških žrtev, ki so jih uničili fašistični krvniki in njihovi pomagači, med katerimi je bil tudi naš kler s svojimi organizatorji, Belo gardo, pozneje pa domobranci, katerim na čelu so stali najvišji cerkveni dostojanstveniki kot fašistični zločinec. škof Gregor Rožman in njegovi pomagači. Danes zahtevajo neki krogi v Italiji revizijo mirovne pogodbe. Kdo je bolj upravičen, da zahteva to revizijo kot mi? To vprašanje lahko postavljamo v prvi vrsti mi, saj so številni naši rojaki ostali izven meja 6voje domovine, Jugoslavije. Kdo je bolj upravičen, da terja revizijo mirovne pogodbe kot ravno mi? Znano nam je stališče naših najvišjih predstavnikov, da nudimo italijanskemu narodu roko sprave kljub vsem slabim izkušnjam v preteklosti in kljub iredentistični gonji proti nam. Člani OF mesta Trbovlje iz javljamo ponovno na tern mestu, da bomn stali vedno v prvih vrstah na poti, ki nam jo bo kazala naša Partija in OF. Znali se bomo braniti za ohranitev naše svobode in se postaviti v bran vsakomur, ki bi nas napadel. Zahtevamo pa od naših predstavnikov, da najodločneje terjajo zasluženo kazen za vse one vojne zločince, ki so krivi za neštevilne človeške in material no žrtve v naši državi za časa naŠ° narodnoosvobodilne borbe. Tudi mi sr pridružujemo zahtevi večine prebivalstva Jugoslavije kakor tudi zahtevi vseh poštenih duhovnikov Ciril-Metodovega društva iz Štajerske, ki terjajo izročitev vojnih zločincev Paveliča in Artukoviča, V Domu kulture v Trbovljah so se v nedeljo 23. t. m. zbrali v osnovnih organizacijah izvoljen; delegati k IV. rednemu zasedanju okrajne partijske konference. Poleg teh delegatov so se konference udeležili tudi številni gostje, med njimi član Politbiroja CK KPS tov. Jože Potrč. Po izvolitvi delovnega predsedstva in raznih komisij je imel sekretar OK KPS Trbovlje tov. Viktor Kovač obširen referat, v katerem je opisal politični položaj, prikazal pa tudi stanje, ki vlada danes v SZ. Ko je govoril o vprašanju vere in cerkve, je povedal, da mnogi še ne razumejo določil naše Ustave s katerimi smo jasno ločili cerkev od države. S tem smo povedali, da pripada vsa oblast ljudstvu, ki je po svojem bistvu diktatura in uveljavljanje volje proletariata, ki z nikomer ne deli oblasti, kakor je to primer v buržoaznih državah. V času narodnoosvobodilne vojne smo dobro spoznali v° večini aktivna Po polletni bilanci izkazujejo 32.261.477 din prometa, doseženi dobiček pa znaša 3,467.236 din. Po vsestranski razpravi o razširitvi podjetij so na zasedanju izd*lj odlok o ustanovitvi avtoparka, kleparske delavnice in novega gostinskega lokala na postaji Zagorje. Na zasedanju je bil izglasovan tudi odlok o varstvu in uporabi komunalnih naprav in o ureditvi komunalnih zadev lokalnega pomena. ..M...........................mili,..................mmm...................im.................................................................I.............................................................mil........................................................»mn.... C. B. Wind: Zadnja stran DNEVNIKA h radia je prihajala pridušena večerna godba. Gospa Drakejevn je sedela za mizo in l>rala roman. Od (asa do (asa je pogledala na aparat. Za isto mizo je sedel njen mož, kadil in stenograjiral. Ze ve(. let je imel navado, da je pisal dnevnik o vseh važnih dogodkih in doživljajih v svojem življenja. Danes ga je prevzela liha zadovoljnost. Svojim Ustom je zaupal skrivnost: »Ne morem tajiti,* je napisal, >da sem v mislih pogosto pri Silviji. Ko je danes stopila v mojo pisarno, mi je kar zastal dih. Moja prva misel je bila, da bi to lepo dekle objel. A premagal sem se. Pomislil sem na svojo pridno ženo. Kako težko mi je bilo, da bi ji postal nezvest. Na drugi strani je pa Silvija tako lepa, tako ljubka...* Takrat mu je pero zastalo. Dvignil je glavo, kajti iz radia je prihajalo straho vito žvižganje, brnenje in bobnenje. Različne postaje so se oglasile hkrati. Za tre nutek je utihnilo, potem po spet zašu-melo kakor v razdraženem panju. • Kaj je že spet?* je nevoljen vpraSal mož. • Motnja,* je dejala njegova žena. Poskušal je pisati dalje, a zaman. Ra dio je delal vedno večji hrup. Naposled j• gospa Drakejeva vstala in ga zaprla. »Jutri hom poklicala inženirja Kra nicha, da ho aparat temeljito pregledal, • je dejala. »Vsaka dva tedna ta Škatla ni v redu, razloži gospodu Kranichu vse natanko, do ho končno vendar že enkrat mir.* »Mu hom že povedala,* je odgovorila žena in brala dalje. Neko popoldne, par mesecev pozneje, je bilo v Drakejevem stanovanju straho vito razdejanje. Omare in predali so bili odprti, premelani in prebrskani kakor po vlomu. Gospod Drake je ležal mrtev na tleh. •Moj ljubi mož!* je tarnala mlada žena, medtem ko je policijski zdravnik preiskoval mrtveca. Drugi uradniki so pa brskali po stanovanju. Zdravnik je ugotovit: »Zadavljen je, očitno zadavljen med ruvanjem, le eno uro je mrtev.* »Tega ne razumem,* je menila mlada vdova. Medtem ko je policijski zdravnik pisal svoje poročilo, jo je nadzornik začel zasliševali. •Kako se je vse to zgodilo?* je vpra Sol. Z objokanimi očmi je gospa Drakeje va pripovedovala. • Pred dobro uro sem odšla z doma po nakupih. Nikogar ni bilo v stanovanju. Ko sem se čez četrt ure vrnila, s a bila vrata na stežaj odprta. Vsa prestrašena sem vstopila Ko pa sem prišla v ta sobo, sem zagledala svojega moža negibno ležati na tleh. Klicala sem ga in tresla, nobenega znamenja življenja ni kazal Poklicala sem takoj zdravnika, ki je če: nekaj minut že prišel. Zal pa je mogel ugotoviti le Se smrt. Popolnoma nera zumljivo mi je, kako se je vse to zgo dilo. Moj mož je bil navadno oh tem času Se v pisarni in ni imel navade priti domov pred osmo uro zvečer. »Ali je imel vaš mož sovražnike?* • Ne verjamem! Bil je miren človek in se ni z nikomur prepiral.* • Ali ste opazili morda kaj sumljivega?* »Nekaj minut, preden sem Sla z do ma, je pozvonilo. Zunaj je stal mlad mo Ski in me je prosil za podporo. Dola sem mu drobiž, nakar je odScl.* •Kako je Izgledal la moSki?* •Ni bil slabo oblečen, po zunanjosti prav za prav ni bil videti potreben podpore.* Gospa Drakejeva je tujca izčrpno opi sala, Kmalu je tudi snseda povedala, da je pred kakšno dobro uro neki tujec odScl iz hiše. Takrat je prišel neki uradnik in tiho dejal nadzorniku: »Rranjevkine izjave se ujemajo z izpovedjo mlade vdove. Pred dobro uro je gospa Drakejeva pri njej kupila krompir in zelenjavo. Ničesar na njej ni zbudilo njene pozornosti.* Nadzornik se je zamišljeno popraskal po bradi in se obrnil h gospe Drnkcjevi: »V suknjiču vašega možn smo naSli listnico z denarjem Čudno, da motilec ni vzel denarja s seboj. Berač, ki se za listnico niti ne zmeni, je dandanes zelo redek.* Nastalo je tišino Skrbno so preiskali mrtvečevo obleko. Na lepem je nadzornik stopil v kot in očitno ogledavaI radijski aparat Obrnil se je in vdovo ptadirno gledal. • Kje ste kupili ta aparat?* Rdečica je zalila obraz mlade žene Jecljaje je odgovorila: »Radio je kupil moj mož pri firmi Kranich* • In kdo ga je popravljal, kadar ni bil t' redu9* je vprašal nadzornik dalje Mlatla žena je ab lem vprašanju ob stala kot okamenela. Nobena mišica na njej se ni zganila. Tesnobna tišina je za vladala v sobi. • Kdo je popravljal radijski aparat, kadar je bil pokvarjen?, je vpraSal kri minalni nadzornik Se enkrat. Njene ustnice so zatrepetale: »Ne razumem, kaj želite.* • Tako? Ali znale mogoče stenografi rnti? Ne9 Potem vam bom pa jaz nekni prebral. Mogoče me boste potem bolje razumeli.. .* Iz žepa je potegnil neke zn piske, polistal po njih in dejal: • Tu je dnevnik vaScga moža. Poslu šajte, kaj je napisal včeraj: »Silvija je odšla čez morje. Skoda — nikoli več je ne bom videl. Dobrega pol leta sem jo na tihem občudoval. Nisem hotel izdati svoje žene. Bedaki Sedaj ko imam pravico do tega, je prepozno. Sil• I ulja je odpotovala. Nesreča ne pride ti' j koli sama. Čutim pritisk, straSen, boleti pritisk v glavi. Ko sem Sel danes mi mo Kramchove trgovine, sem videl svojo 10' no v zaupnem pogovoru z inženirjem Po pozdravu, ki se je z njim poslovila od njega in po smehljaju, ki je spreletel njegov obraz, sem takoj spoznal, da me moja žena z njim vara Kakor blisk me ie spreletela: (e maja žena zahrepeni P° svojem ljubimcu, ga pokliče v stanovanje. Na zunaj se zdi, da hodi inženir p°' pravljal radijski aparat. Zato ima radio vsaka dva dni motnje. Tudi davi je zvočnik na lepem odpovedal in moja žena jf hotela inženirja poklicati za jutri. Noj' brž se mi Se posmehuje, češ: ti bedak, *l niti ne slutiš ne! Toda počakaj, zdaj -e vem, koliko urn bije. Jutri ho ta nesratn než spel prišel u mojo hišo Presenel" vaju hom in potem ne vem, kaj se bo zgodilo...« Pri teh besedah se je gospa Drakcjf' vn zdrznila, tgrudila se je na stol In sol-1 so jo oblile. Težko sopeč je jecljala: • Ne vem. kaj je bilo z menoj, o c srečna sem. Z inženirjem sva bila saiv" v stanovanju, ko so se vrata na lepe"1 odprla in je nepričakovano vstopil mo mož Trenutek naju je gledal z bllsknr čimi očmi. Nato pa je divje planil n Kranichu. Začel se je pretep in tnženi'I med ruvanjem mojega moža zadavil trm...» . Naprej ni več magla. Glas ji ie. 0 povedal,,, I^IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV]^ CEMENT - hrana naših gradbišč KAKO SE PROIZVAJA SIVI DRAGOCENI PRAH Cement in zopet cement je pri obnovi naše države tako potreben kot vsakdanja hrana. Nove tovarne, ceste, mostovi požirajo dnevno velikanske množine betona, akoravno je beton iz cementa in gramoza. Tako so cementarne zelo važen či-Bitelj za vse naše gradnje. Te svoje velike naloge se vsekakor zaveda tudi Velika tovarna cementa v Trbovljah. Kdo bi si mislil, da stoji v ozki soteski ob železniški postaji Trbovlje, kjer vidiš le dve strmi steni in nebo ter globoko strugo Trboveljščice, ki si jo je izdolbel ta potok skozi tisočletja, ena največjih cementnih tovarn v Jugoslaviji! Vsaik .potnik na žeileznici že obstane z očmi na mogočnih silosih te tovarne im se vprašuje, kaj naj bi bilo. Hrup, prašna obleka in morda tudi drobci cementnega prahu dajo mimo-grodočemiU naislutiti, kaj se v tem velikem tovarniškem kompleksu dogaja. Oh, kako različno je delo in proizvodnja v cementarni ali pa v steklarni, ki pa naj po najnovejši kategorizaciji sodita obe v gradbeno industrijo. No — pa pustimo to presojanje drugim, bolj učenim in poklicanim, pa se ustavimo pri naših »cementarjih«. Proizvodnja cementa ni tako lahka reč, kot si mogoče to marsikdo misli. Za izdelavo te »moke« je trčiba mnogo truda in znoja in — velikega znanja. Iz česa pridobivamo cement? V Dalmaciji (Splitu) se dobiva kot naravna surovima v kammoilomih. Pri nas pa je malo drugače. Pridobivanje je umetno oziroma cement je umeten. To pa zaradi tega, ker ga pridobivamo iz laporja in apnenca. Ti dve surovini pa vsebujeta vse potrebne kemijske sestavine za izdelavo cementa. Da pa je ta sestava pravilna, skrbi tovarniški laboratorij, ki vsako uro odvzema iz tovarne vzorce nastajajočega cementa, poleg tega pa še kontrolira finost izdelka, volumsko obstojnost, pritisk in zdržljivost. Kakovost cementa pa je zagoovtljena z vsakourno laboratorijsko preiskavo in analizo celotnega tehnološkega procesa v tovarni. Naj ob tej priliki še povem, da je trboveljski cement po kakovosti enak splitskemu, naravnemu, in se torej s tem uvršča hied prve na lestvici. Seda j pa poglejmo v tovarno samo, med te velikanske peči, mline, drobilce, silose in kaj vem še vse. No, malo prijetnejši je novi del tovarne, ki je kar mogočen orjak s svojimi napravami. A drugače je v starem delu. Tam je delo mnogo napornejše, večja vročina, stroji in naprave so staire. Pogon se odvija še s pogonskimi trakovi in še druge težave so tu. Vendar se ustavimo malo pri proizvodnji sami, da vidimo, kakšno pot obhodi pravzaprav v kamnolomih odlomljeno kamenje do končnega produkta. O laporju in apencu 6em že govorila. Vemo tudi, da se kamenje dovaža v tovarno z velikimi modernimi žičnicami. Vsaka z nasprotnega hriba Trbovelj. Vendar je žičnica iz Retja nehaj posebnega, že zaradi svoje velike strmine. Če se ne motim, okrog 30 stopinj. Bilo je leta 1939 — ko so zgradili to žičnico, je bila edinstvena na Svetu, danes ima verjetno že kakega tekmeca. Tako. Apnenec in lapor, ki prideta v tovarno, se vsak zase drobita v velikih kladiivčnih drobilcih in se z elektorji transportirata v 6ilose. Tz teh silosov, ki so nad mlinom, prideta obe surovin; v mlin, kjer se pogrej še s Pomočjo krožnih dodajalcev regulira dodatek apnenca in laporja ter dodatek vode. Poprej moramo meniti, da ima tovarna suhi in mokri postopek priprave Polfabrikata, tako imenovanega »klinkerja«. Prvi se odvija v starem delu tovarne, drugi pa v novem. Vendar je drugi boljši, enostavnejši in cenejši. Zgoraj smo ostali pri mokrem postopku. V tem mlinu se meljejo surovine v fino blato. Pri izstopu iz mlina Trosto po Scottu: je še mali bazen, iz katerega jemljejo laboranti vsako uro vzorce po določitvi vsebine, finosti suhega materiala v blatu. Tako pripravljeno blato se črpa spet v drugi veliki silos s pomočjo centrifugalne sesalke. Teh silosov je več. Ko je silos poln, se blato homogenizira s krožnim črpanjem, ki traja 6 ur, hkrati pa se preprečuje usedanje blata z mešanjem s pomočjo kom-primiranega zraka. To blato teče šele di 1 o!« — so mi dejali v tovarni. Kako se pa vse to dogaja, bi vam povedala, upam, da mi je ostalo v spomiu, čeprav se človek kar težko znajde med samimi pogonskimi jermeni, mlini, pečmi in kaj vem še vse — a bi potrebovala preveč prostora, ki mi ga pa urednik ne more dati Pa se povrnimo h klinkerju, kj je nastal pri obeh postopkih. Sedaj nastopa doba — cementa. Z mletjem klin-kerja im mavca (sadre) v krogličnih mlinih se dobi cement. Taki mlin; so trije. V teh mlinih se odloča kakovost Pogled na del cementarne v Trbovljah sedaj po črpalkah v tako imenovani koncentrator ali rotirajoči koš. V tem košu so posebni valji, ki imajo to svoj-stvo, da se zaradi vrtenja koša med seboj mešajo in se tako blato nataka v prekinjajočih se curkih. To je potrebno, da se blato razlaga po ploskvi valjev v tanke plasti. Te plasti na valjih pa že suše iztočni dimni plini, ki prihajajo iz peči in potujejo v strašen dimnik, noseč s seboj nekaj izsušene, še pravzaprav surovine, in se valle v gostih oblakih proti nebu, uničujoč s svojim prahom precejšen del vegetacije v okolici cementarne. Od valjev odpada delno osušena surovina v majhnih koščkih v veliko peč, ki se kot velikanski orjak počasi vrti in opravl ja veliko delo. Saj jo je videti s trboveljske ceste v vsej njeni mogočnosti. A kaj se dogaja v njej, Tu se vrši prva faza pečenja klin-kerja. Peč sama je obložena z nezgor-ljivim materialom. Zaradi vrtenja peči potuje delno osušeno blato ob vstopu v peč proti izhodu. Temperatura 6e dviga in doseže v coni »sinterovan ja« okrog 1400 stopinj Celzija. Tu dobi surovina sivo-zeleno črno barvo. Na izhodu peči pa preide klinker (polfa-brikat) v 10 hladilcev, ki so nameščeni v sami peči, in se zato prav naglo ohladi. Tu pa že tudi pada na tresalno drčo, po kateri se preko,elevatorja in transportnih naprav spravlja v velikansko skladišče. Na vsej tej' poti pa gre še skozi drobilec, ki zdrobi še vse debelejše kose klinkerja. V skladišču pa mora še obležati določeno dobo. S čim se kuri ta velikanska peč, da se dobi ta visoka temperatura? S trboveljskim premogom v obliki zdroba, ki ga sami zmeljejo v prah. Premog pa se dovaja v peč s pomočjo visokotlačnega ventilatorja. Suhi postopek je sicer drugačen, a v bistvu enak. Le da se surovini me-ljeta in sušita, da se odvzame odvečna vlaga, ki jo v prvem primeru dodajajo. Prah obeh surovin pa je treba še dobro zmešati v posebnem mliinu. Postopek je vsekakor mnogo bolj kompliciran in dražji, zato bi bilo bolje zamenjati ta del tovarne z novim, modernim. »Tud; to se bo zgo- cementa s finostjo mletja in od sestave klinkerja in dodajo mavca (surovega gipsa). Tudi tukaj je važna laboratorijska analiza, ki daje hkrati kategorizacijo cementa, ker se ga proizvaja več vrst. Pri izstopu in mlina se cement preseje, stehta in transportira do cementnih črpalk, ki delujejo na principu zelo hitro vrtečih se polžev, ki dovajajo cement pred šobo, skozi katero piha stisnjen zrak, ki nosi cement po cevovodih v velike silose ali pa direktno v malega na nakladišču cementa. Sedaj pa je na vrsti le še polnjenje cementa v vreče na avtomatskem polnilnem stroju. Cement se polni tudi na roko v vreče, ali pa v sode in podobno. Pred nami leže polne vreče cementa, čakajoč na transport in prihod na gradbišče, da bi služil svojemu namenu. Od njega je odvisna uspešna, gradnja novih tovarn, hidrocentral, cest, mostov — pač vse gradnje. Trboveljski cement si je s svojo kvaliteto tudi že utrl pot na svetovni trg, predvsem v Avstrijo, v bližnji prihodnosti, pa tudi na Bližnji vzhod. Ob tej priložnosti pa ne bi bilo odveč spomniti se tudi zgodovine trboveljske cementarne. Postavljena je bila nekako leta 1864, to je v čaisu, ko so v Zasavju rasle tudi ostale tovarne, predvsem kemična tovarna in steklarna v Hrastniku, Takrat so pridobivali le Roman-cement, t. j. slabi cement s hidravličnim žganjem. Modernizirala pa se je tovarna šele leta 1908 in so se ukinile jaškove peči in postavile ena krožna, ostali dve pa po prvi svetovni vojni, ki so še danes v starem delu tovarne. Novi del tovarne pa je bil zgrajen leta 1939. Tudi sedaj se še vrši modernizacija tovarne, vendar še v manjšem obsegu — to je nova naprava za transport cementa iz mlinov \r silose. S tem so mnogo pospešili transport in ga pocenili. Skoraj pa bodo v starem delu tovarne začeli modernizirati pogon pri mlinih z odpravo pogonskih jermenov, kar bi bil velik korak v pospešitvi in v dvigu produkcije. Pred 32. obletnico SKOJ Na Dobovcu, kjer je bila prva konferenca SKOJ, bodo odkrili spominsko ploščo Mladina trboveljskega okraja se prav pridno pripravlja na 32. obletnico SKOJ. V ta namen bodo imeli v mesecu oktobru po vseh mladinskih aktivih okraja slovesne spominske sestanke, na katerih bodo govorili starejši Skojevci. Te sestanke bodo združiii s kulturnimi programi. Da pa dajo tej pomembni obletnici še večji poudarek, bodo po vseh centrih okraja slavnostne akademije. Centri našega okraja bodo organizirali po naših vaseh gostovanja s kulturnimi nastopi. Ob tej priliki seveda ne bodo pozabili na naša fizkulturna društva in centre predvojaške vzgoje, s katerimi bodo napravili partizanske pohode v pomembne kraje iz časa naše narodnoosvobodilne borbe. Na Dobovcu bodo v hiši, kjer je bila prva skojevska konferenca, odkrili spp- IZVOLIL! SO DELEGATE ZA II. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Na slavnostni sindikalni konferenci zastopnikov sindikalnih podružnic našega okraja, ki 6e je vršila v torek, 18, t. m. v. Delavskem domu v Trbovljah, so izvolili delegate za II. kongres ZSJ, ki bo predvideno prihodnji mesec v Zagrebu. V dvorani Delavskega doma se je zbralo 156 delegatov, ki so jih izvolili n.a sindikalnih sestankih. Po referatu tajnika okrajnega sindikalnega sveta, tov. Ladota Levca, ki je prikazal delo ZSJ od prvega kongresa do danes, 6o delegati v živahni diskusiji iznašali razna vprašanja. — Predmet debate je bila tudi 4. obletnica priključitve Primorske in Istre k Jugoslaviji. Za delegate na II. kongresu ZSJ so bili v našem okraju izvoljeni: Pavle Kovač, Izidor Dolar, Lado Levec, Roman Albreht, za sindikat upokojencev pa tov. Matevž Aškerc. minsko ploščo in jo združili s primernim spominskim slavjem. Predvsem bodo ntfši mladinski aktivi poživili tekmovanje v počastitev 10. obletnice JA in seznanili mladino po raznih društvih z razvojem naše slavne vojske. Mladina bo v tem tekmovanju posvetila posebno pozornost vaškim izobraževalnim tečajem, na drugi strani pa ne bodo pozabili na prostovoljno delo. V šolskih mladinskih aktivih se bodo spoznavali s političnimi in gospodarskimi dogodki po svetu in doma. TRBOVELJSKO GLEDALIŠČE JE GOSTOVALO V ANHOVEM Po uspešno uprizorjeni opereti »Zadrega nad zadrego«, s katero je trboveljski sindikalni oder nastopil doma in gostoval z njo pred kratkim v Št. Pavlu pri Preboldu in na Vranskem, so igralci tega gledališča v soboto 15. t. m. odpotovali na Primorsko. Odzvali so se povabilu delovnega kolektiva cementarne X Anhovu. Ko so po naporni sedemurni vožnji z avtomobilom prispeli v Anhovo, so bili iznenadeni: prostor za uprizarjanje iger je precej velik ter je v območju tovarne. To letno gledališče lahko sprejme nad tisoč ljudi. K večerni predstavi preteklo soboto zvečer se je zbralo okrog tisoč gledalcev, ki so bdi z igro trboveljskih gostov zelo zadovoljni. Igralcem nad tem uspehom ni bilo žal dolge vožnje na Primorsko. Pred začetkom predstave je pozdravil zbrano publiko v imenu kolektiva trboveljskih rudarjev tov. Karel Malovrh, igralcem pa se je za obisk in uspeh igre zahvalil predstavnik sindikata tovarne Anhovo. Trboveljski gledališki igralci bodo po lepem uspehu v tem kraju priredili še več podobnih gostovanj v raznih krajih našega in sosednih okrajev. Izpred sodišča Tajnik KLO Saborsko pred sodiščem ČRNI BRATJE Kriminalni roman »Ali bi ml ne hoteli prej pojasniti.. .« *h »Poslužll sem se majhne prevare. Go-kl ste z nji in »ovorlll v sredo, je bil v Rektor Viljem Davis. Njegova nalog;« je da Ijrra vloeo Inftpektorja Steelca.« kuj?« „ »Ker 'je hnljc, če z raznimi obiskovalci * »rldem osebno v slik.« Doroteja Staplesova Jo zastrmela vanj. S*če torej zailnjlč nisem (tovorila z In le.i, °rlem Stccleom ..Je prestrašeno »potem Kotovo ne velja vet- ob k| ml J« Je dal oni druži gospod.« Steele se Je nasmehnil In zmajal z jclavo. bh **n&pektor Davis vam ni ničesar oblju-'• JCo&DodlCna Staplesova« T® besede so Jo Sc bolj osupnile. p0 nem vam dal tisto obljubo,« Jo pri-’ »KOvorlll sle z menoj, ne pa z In-e\!?pJcni Davisom. Tega ste samo videli.« yena zmeda ga je navidezno zabavala, oh** '*d®vo vam bom nekoliko natacneje Je l*.1.0411- Ko ste takrat stopili v sobo. Urili Pr*d vami Inšpektor Davis, kl Jo Jo "m n,°J° vlogo. Morda se spomnite, da se Celi Je*ovo zadržanje spremenilo, ko ste za Kovorltl o Moravcu. Tisti trenutek Je •oht®4 Pritisnil na gumb. kl mo Je v moji opozoril, da se je začel pogovor o reči. Od tistega trenutka niste več Kum nasproti Inšpektorju Davisu, marveč Itj no fio nasproti govorilni cevi. Diktafon. ani J® začel takrat delovati, Je odnesel lz t»h?i vs«ko besedo, kl Je sledila. Vidite, k * ,,J® sprejemni valj. Zdaj pa fte nekaj kl se tiče vaftlh vprafianj, mojih bi> VOrov *n o10«!® obljube. Zanimalo vas V oglejte sl ta aparat...« le M 1® in »1 ogledala Instrument, ki podoben raztegnjenemu pisalnemu »Da,« je dejal, »to je res tudi pisalni stroj. Kakor vidite, lina navadno napravo za tipke. toda tipke manjkajo. Te pa Ima aparat tudi, le da so majhne, rdeče žareče, bliskajoče se. Delujejo s pomočjo električnega toka ln plSejo stavke namesto tu v stroju na papir na nekoliko oddaljeno majhno tablo Iz stekla. Ta tabla je v sobi na pisalni mizi Infipektorja Davisa. Vidite, gospodična Staplesova, Jaz znam s tem aparatom delati prav tako hitro kot strojepiska na pisalni stroj. Moja zabava z vami preko InSpektorja Davisa je bila torej zelo preprosta Davis je moral biti pri govorjenju z vami samo malo počasnej&l, da jo lahko hkrati bral pisavo na steklu. »To Je čudovito!« »In koristno.« Je pripomnil Stccle. »Zdaj pa bova govorila o zadevi, zaradi katere sem vas povabil. Seveda se tiče gospoda Moravca. Prej pa bi rad vedel, če ste ga medtem kaj videli ali kaj slišali o njem.« »Ne, nisem.« Njegov pogled Je postal prodlrneJSl. »Ali vas smem vprašati, gospodična, zakaj tako zelo želite, da bi se srečno Izmotal lz za nate?« Staplesova je bila v veliki zadregi. »To ... to Jo zelo čudno vprašanje gospod Steelo . . •« 4 . .... »Ali ml ne morete samo malo naznačltl zakaj ste tako naklonjeni gospodu Moravcu’ Od tega je odvisna neka moja odločitev.- »Pravzaprav ne vem, kako bi vam to po vedala.« je odgovorila. »Vidite, ob srečanji z njim sem prvič spoznala, da jo moje JMv ljenje samo dolga vrsta praznih smešno«!' Za zabavo potujem, z ladjo In avtomobilom s e vozim In konja jaham. To Je vendai prazno življenje. Ko ml je postalo to Jasno sem sl prisegla, da moram pomagati njemu čigar življenje je samo borba.« Steel« jo Je zamišljeno gledal. »Mislim,« je dejal naposled, »da vam smem zaupati. Povedati vam moram nekaj, kar se nanaša na gospoda Moravca. Morate ml pa za trdno obljubiti, da tega živi duši ne boste povedali. Priložnost, k! sem o njej zadnjič govoril, je sedaj prišla. Prepričan sem, da Moravcu lahko naposled pomagamo.« »Stcele je premišljal. »Je pa samo neka težkoča, ln ta je, kako bi mogli priti v najkrajšem času z njim v stik.« »In vi upate, gospod Steele. da vam bom Jaz pomagala do zveze z njim?« je potrto rekla Staplesova. »Verjemite ml, da niti malo ne vem, kje je sedaj Moravec. Stone ml pa tega prav gotovo ne bo povedal. Edina možnost bi bila, če bi ga po naključju srečala.« Steele je zmajal z glavo. »Taka možnost, k! temelji samo na naključju, nam seveda nič ne koristi.« »Kes ne vcin, kako naj ga najdete, ko ga tudi vsa policija ne more Izslediti.« »Našli ga bomo že,« je rekel Steele. »toda pri tem nam je potrebna vaša pomoč. Njegov prepričevalni glas Jo jo prisilil, da ga je pazljivo poslušala. »Seveda vam hočem pomagati, čo še drži vaša obljuba. Toda kakšna bo moja pomoč?« Steele jo je pogledal, nato pa dejal: »Tu. telefon!« »Telefon? AH se norčujete? Kaj hočete s telefonom?« Par trenutkov kasneje je Doroteja Staplesova telefonirala. Steele pa jo držal svlnč nlk v rokah In pisal. Malo pred poldnevom naslednje sobote to prišlo na poštni predal 381 sedme«! pošt "ega urada pismo, naslovljeno na Thomasa iifiha. Dve url pozneje je Stone to pismo ročll Moravcu. Ta ga je hlastno odprl "smo se Je glasilo: »Dragi gospod Moravec! — Vaše pismo »s Je presenetilo. Seveda nas še danes zn 'ma tisti ladijski tovor, kl Jo Izginil. Toda reden začnemo z vami pogajanja, moramo tl prepričani, da so vaši nameni odkrito-♦rini. Ne vi ne ml ne želimo, da bi prišli nam j ln vam na sled. V vašo ln našo korist je potrebno skrajno previdno ravnanje. Pre- Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je pred kratkim zagovarjal zaradi kaznivega dejanja bivši tajniik KLO Gabersko, tov. Stefan Borašek. Krajevni ljudski odbor, kjer je Bornšek služil kot tajnik, je nameraval elektrificirati nekatere predele svojega kraja, ni pa imel za izvedbo tega načrta zadosti denarja. Da pride do potrebnih sredstev, je sklenil napraviti miting. Izvedbo te veselične prireditve je KLO zaupal tajniku Borašku. Prva veselica, ki so jo napravili, je dobro uspela. Ker pa jim je ostalo še precej vina, so prireditev ponovili. Pričakovali so okrog 30.000 din čistega dobička, v resnici pa ga je bilo le nekaj čez 10.000 din, k čemer je treba prišteti še 7000 din za kupljeno steklenino. Da ni bilo pričakovanega dobička, je delno kriv obtoženec, ker je blagajniške posle prepustil drugim, ne da bi jih prej obremenil za prevzeto blago, niti ni vršil nad tem kakšno kontrole. Tako se je zgodilo, da je bil blagajnik Milan Sakač na prireditvi vinjen, da je njegove posle moral prevzeti tov. Mrzel, kateremu je izročil denar za že prodano vino. Vse je šlo kar po domače brez kakšnih potrdil in obračunov. Seveda je ob takšnem načinu dela težko dokazati, kdo je pravzaprav krivec in odgovoren za manjkajoči denar. Saj je znano, da se na podobnih prireditvah običajno pojavljajo manjše tatvine pri vinu in drugih alkoholnih pijačah. Pričakovanega dobička ni bilo. vendar je izvršni odbor terjal od tov. Bomška denar, Ta pa si je skušal pomagati iz zagate s tem, da je popravljal nekatere račune manjših zneskov na večje, da bi tako z večjimi izdatki izravnal manjkajoči denar oz. prikazal manjši dobiček. Krivda za to malomarno poslovanje z denarjem na tej prireditvi zadene tudi vse ostale odbornike, katerih dolžnost bi bila, da bi pomagali tajniku pri naloženih mu delih, ne pa da mu prepuste vse posle Ln skrbi, sami se pa zabavajo na veselici. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo vse olajševalne momente. Ni pa seveda upoštevalo tega pri delu tajnika KLO v pisarni, kjer je ta ob svoji službeni dolžnosti in odgovornosti prepustil administratorki KLO sestavo seznama za izdajanje živilskih nakaznic ČARE, ki jih je ta uslužbenka kar sama podpisovala. Tajnik Bornšek je dobil le tri mesece zapora, pri čemer je sodišče upoštevalo zgoraj navedene olajševalne okol-nosti. _ . , Proti administratorki KLO, Pavli Brici, je sodišče sodnijski postopek ustavilo in bo njeno zadevo obravnavalo disciplinsko 60- prlčanl smo, da ste medtem že sami spoznali, da jo bilo naše svoječasno raynanje proti vam neizogibno, ker je bila od tega j odvisna naša varnost. Dalje smo prepričani, da se ne vdajate morda mislim, kako bi nam vrnili milo za drago. Tokrat vam hočemo res pomagati, a zavarovati se hočemo proti temu, če bi nas vi hoteli prevarlti. Potrebno je, da se z vami osebno pogovorimo. Druge poti ni. Izjavite se. če ste pripravljeni priti v našo pisarno v hiši enega naših članov. Razumljivo je, da vam tega kraja ne moremo natančneje opisati. Če ste zadovoljni z našim predlogom, pride avto po vas na določeni prostor. Ostali boste v naši pisarni, dokler se ne prepričamo o točnosti vaših navedb glede Indijskega tovora. Vaša zadeva glede pot nega lista bo medtem rešena. Ko najdemo ladijski tovor, bomo vse preskrhcll za vas. Odgovrlte nam takoj, če se hočete pod temi pogjl pogajati z nami. Takoj nato vas bomo obvestili, kam pride avto po vas. — John Crane.« , , »Na — kaj pa sedaj?« je vprašal Stone. »AH hočeš to tvegati?« »Da. Walter!« »Kdaj jim boš odgovoril?« »Zdaj.« je menil Moravec kratko. »Odgovor boš nesel spet tl na pošto, Walter.« Moravčevo pismo je bilo kratko. Glasilo se je: »Sprejmem vaše pogoje ln vafi prosim, da ml sporočite kraj, kamor naj pridem.« Stone je vzel pismo, da ga nese na pošto. »Sicer pa. Rihard, gospodična Staple sova me je danes dopoldne že dvakrat te lefonsko klicala. Rekla je, da mora za vsako ceno govoriti s teboj.« »Tako? Zal mi je. da je to nemogoče « »Veš kaj« le nadaljeval Stone. »Čudim se ji. Davi Je bila strašno resna. Mislim da ji je Matcome Steele vse povedal o tebi « »Kaj praviti?« Je dejal Moravec ln stopil bliže k Stoneu. »Pa še nekaj je rekla. Povedala je, da II je Steele govoril o neki možnosti pomoči za tebe. Celo obljubo ji je dal. da taka modnost res obstoji. Staplesova te zelo pro si, da jo nocoj pokličeš na njenem domu.« »Ali res?« je zamrmral Moravec. • dišče pri OLO Trbovlje, ki jo dolži samovoljnega podpisovanja nekaterih službenih listin. Izkoriščala je mladoletne otroke Pavli Z mr/,lak iz Zagorja je prišla na misel, ki ni povsem v skladu z našimi zakoni. Tako je prišla pred sodišče. V mesecu aprilu je Zmrzlakova nagovorila osemletno deklico Ivanko Vrbovšek iz Zagorja, da ji je izročila zlato verižico, ki jo je nosila okrog vratu. To pa Zmrzlakovi ni bilo dovolj. Šla je in nagovorila to mlado dekletce, naj ji prinese še kaj. In res je ta lahkoverni otrok vzel doma svoji stari materi, pri kateri živi, dva zlata prstana in en zlat obesek. Obtožena Pavla Zmrzlak se je pred sodiščem zagovarjala, da dekleta sploh ni poznala, dokazali so ji pa. da to ne drži. Na podlagi sodnijskih ugotovitev in njenega priznanja jo je okrajno sodišče v Trbovljah obsodilo na tri mesece zapora. O NOVIH GOSPODARSKIH UKREPIH SO RAZPRAVLJALI Po vseh krajevnih ljudskih odborih sektroja Zagorje so bili prejšnjo nedeljo množični sestanki, na katerih so razpravljali o novem finančnem sistemu in o uredbi o obvezni oddaji v letu 1952-53. Kmetovalci so pokazali veliko zanimanja za nove gospodarske ukrepe naše vlade in budno zasledujejo vse tozadevne. diskusije na sestankih In v časnikih. Za novo gospodarsko politiko pa ne kažejo zanimanja nekateri večji kmetje, kl pa predstavljajo osamele primere nazadnjaške miselnosti. SPOMINSKO PLOŠČO SO ODKRILI Prejšnjo nedeljo je gasilsko društvo na Dolu pri Hrastniku praznovalo 50-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki so tudi odkrili spominsko ploščo devetim članom, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi. »Stori tako, Rihard. Prepričan sem, da JI lahko zaupaš.« »Mogoče .. .« »Toda pazi,« je zaskrbelo Stonca. »Da, da,« je dejal Moravec. »Ne bom po telefonu govoril z njo več ko pet minut Vem, da mi Staplesova želi le dobro, toda moja usoda je odvisna od moje previdnosti. Torej Jutri na svidenje, \Valter!« ♦ »Gospod George Caldwell, telefon vas kliče!« Jasni glas mladega hotelskega strežnika Je zvenel po veži hotela »Brensterja«. S fotelja Je vstal George Caldwell. Bil je velik in močan mož, odlično oblečen. V tem tujcu, ki Je prišel po zapiskih v hotelski prijavnici zaradi trgovskih opravkov Iz Montreala, ne bi nihče spoznal pobeglega jetnika lz Charlestowna. Nikomur ne hi prišlo na um. da hi spravljal tega resnega moža v zvezo z gospodom IValterjem Cole om Iz hotela »Astorja« ali pa z gospodom IVI n f! e! dom Cljdcom, ki se le šele pred kratkim po hudi bolezni malo opomogel v penzionu Andersonu. Stopil je v telefonsko celico In vzel slu šalkn v roko. »Tu govori George Caldnell.« »Hvala Bogu!« je odgovoril v telefon Walter Stone »Ne veš, kako ml je odleglo Bal sem se zate.« »Zal ml je, a ni šlo drugače. Kdaj si dognal, da sem zapustil prejšnje bivališče?* »Včeraj sem bil tam In zvedel, da sl odpotoval. Lahko sl misliš, kako razburjen sem bil. dokler ni prišlo sporočilo o tebi Povedati pa tl moram, da sprva nisem nitl vedel, da Je bilo pismo tvoje. Sele pozneje sem začel misliti, da hi lahko bil odpošilja teli pisma tl. Nato sem takoj po nušinem dogovorjenem ključu zbral iz tvojega pisma /loge v besede. Vem. da sem bil neumen ker ml ni prišlo takoj na um. da le plsntn tvoje. Zato se tl tako pozno oglašam. Ali le s tem kaj zamujenega?« »Ne, ne.« »No, hvala Bogu. Pa zakaj sl to napravil?« »Ne morem ti to tako natančno obrazložiti. Čutil sem, da moram tako storiti. Ali je pismo z odgovorom prišlo?« Fizkultura in šport Rudar je zopet dosegel normo »Tekstilec« (Varaždin) : »Rudar« 5:2 (2:0) Po zmagi nad »Budučnostjo« je marsikdo pričakoval, da bo moštvo »Rudarja« ponovilo svoj uspeh tudi v nedeljo na tekmi proti »Tekstilcu«, ki jo je igralo v Varaždinu. Res je, da je »Rudar« igral tekmo na tujem terenu, vendar to ne sme biti vzrok, da se tako trdovratno drži »petice«, ki je po- stala zanj že nekakšna norma na gostovanjih. Izid nedeljske igre v Varaždinu ne daje »Rudarju« izgledov za uspeh v tekmi, ki jo bo igral prihodnjo nedeljo v Kotoru proti »Boki ju c. Kako trd oreh je »Bokelj«, ve povedati moštvo »Veleža«, ki je moralo pustiti obe točki. Bilo kakor že — našim fantom želimo, da bi v Kotoru bolje odrezati kot v Varaždinu. PROLETAREC — PRVAK II. SLOVENSKE LIGE, VZHODNI DEL? Proletarec (Zagorje): Fužinar (Guštanj) 3:0 (1:0) Zagorski »Proletarec« vodi v prvenstvu druge slovenske lige, vzhodni del. Kdo bo prvak, bo odločeno v nedeljo v Štorah na tekmi proti »Kovinarju«. »Bratstvo«, spomladanski prvak, je izgubil vse izglede za osvojitev tega mesta. »Proletarec« je v nedeljo igral doma proti »Fužinarju« iz Guštanja ter zmaagl s 3:0. »Proletarec« je igral prav dobro. Vsi mu želimo v nedeljo v tekmi proti »Kovinarju« iz Štor ves uspeh. Bratstvo : Studenci (Mar.) 2:0 Moštvo »Bratstva« iz Hrastnika, ki je prejšnjo nedeljo gostovalo v Mariboru in tamkaj zgubilo tekmo proti »Kovinarju« z rezultatom 6:1, je minulo nedeljo igralo prvenstveno tekmo proti moštvu »Studenci« iz Maribora na stadionu v Trbovljah (v zadnji številki smo pisali, da je »Bratstvo« igralo prejšnjo nedeljo proti »Studencem«, kar pa ne drži, marveč proti »Kovinarju«), Hrastniško moštvo je zadnjo nedeljo dobro zaigralo, vendar bi bil izid tekme lahko boljši, če ne bi napad omahoval. Vzlic temu je rezultat 2:0 za »Bratstvo« lep uspeh. ŠAHOVSKI DVOBOJ TRBOVLJE : ŠT. PETER Šahisti iz Trbovelj in Št. Petra so se dne 16. t. m. pomerili v prijateljskem srečanju v šahovskem znanju. Izid tega tekmovanja je bil ugoden za trboveljske šahiste, kj so zmagali s 5:3. Partije so dobili tov. Pajk, Taušč, Jordan in Opresnik, medtem ko sta tovariša Jazbec in Drobež remizirala. Glede na zadnji uspeh trboveljskih šahistov, lahko rečemo, da so v dobri formi. V bližnjem prvenstvenem tekmovanju jim želimo mnogo uspeha. ZADRUŽNI SKLAD TRBOVLJE otvarja s 30. septembrom t. 1. v Trbovljah pri Tomanu trgovino z vsemi kmetijskimi prodajnimi artikli kakor: meso, moko, jajca, vino, krompir, fižol in podobno. V tej trgovini boste dobro postreženi po najnižjih dnevnih konkurenčnih cenah ■ v sestavu zadružnega sklada delujejo še: Mehaniška delavnica Gabersko, ki opravlja vsa potrebna mehaničarska dela na raznih kmetijskih strojih in ostalem orodju, Ekonomija Hotemež, Ekonomija Loka pri Zidanem mostu, Okrajno posestvo »širje« ter ostale KDZ okraja Trbovlje in KDZ izven okraja. Telefon št. 2 Bančna zveza: NB Trbovlje Uprava zadiužnega sklada št. 614-10517-0 Trbovlje za mesec oktober 1951 Po navodilih gospodarskega sveta In Sve ta za blagovni promet vlade FLRJ se z mesecem oktobrom ukinjajo dosedanje živilske nakaznice in bodo potrošniki prejemali namesto živilskih nakaznic prehranbene bone. Posamezne kategorije potrošnikov prejemajo sledečo nominalno vrednost (Število) prehranbenih bonov: Katee- 1 I i 1 ! a 1 _______ « s; s s a es a R-la Jam 185 95 95 240 — — 15 63« R-gozdni 185 80 95 24» — — 15 615 R-la 155 80 95 175 — — 15 520 R-tb 135 65 90 175 — — 15 4S0 RŽ-1 155 SO 95 175 — — 15 520 RZ-2 135 65 90 85 — — 15 390 R-2a 110 60 70 85 — — 15 340 R-l 130 60 75 85 — — 15 365 R-2 90 50 70 70 — — 15 295 R-3 75 50 70 70 — — 15 255 RS-1 130 60 75 85 — — 15 365 RS 2 90 50 70 70 — — 15 295 RS-3 75 5 0 60 55 — — 15 255 PO 55 40 40 50 — — 15 200 SO-1 55 40 40 50 — — 15 200 SO-2 55 40 40 50 — — 15 200 D-l 55 60 25 60 25 50 15 290 D-2 60 60 40 70 50 40 15 335 D 3 65 60 50 95 70 25 15 388 udarniška 10 50 50 40 — — 15 165 dojilje 20 25 30 10 — — 15 100 B 10 60 30 40 — — 15 155 noseče — 80 30 40 — — 15 165 Potrošniki dodatnih kategorij (noseče žene In bolniki ln bolniki Izven bolnic) prejmejo v mesecu oktobru samo enomesečni znesek prehranbenih bonov in ne kot doslej štirimesečni oziroma dvomesečni. Ker so razdeljevalci živilskih nakaznic (podjetja, ustanove, KLO) že vložili pri poverjeništvih za trgovino ln preskrbo OLO za mesec oktober naročilnice (»Rekapitulacije«) po starih navodilih, bodo z ozirom na spremembe potrebni popravki naročilnic, ki jih bodo izvršila poverjeništva za trgovino in preskrbo OLO. Iz popravljenih naročilnic mora biti razvidno: 1. V koloni 2 »Rekapitulacije naročenih nakaznic In bonov« obrazec NB 1202 — novi mora biti navedeno skupno število potrošnikov posameznih kategorij. 2. V kolonah 3, 4 ln 5 mora biti navedeno število samooskrbovancev s kruhom (kol. 3), z maščobo (kolona 4) in mesom (kolona 5). 3. v koloni 9 je treba prikazati znesek prehranbenih bonov, ki pripada po novih navodilih potrošniku z ozirom na pripadajočo kategorijo. 4. V koloni 10 pa skupno vrednost prehranbenih bonov za vse potrošnike iste kategorije (število potrošnikov iz kolone 2 pomnožiti s kolono 9). 5. Za samooskrbovance s posameznimi predmeti (kruhom, maščobo tn mesom) naročajo podjetja, ustanove, KLO prehranbene bone v celotnem znesku s tem, da ob dvigu bonov vrnejo odgovarjajoči znesek (osnovna kolona 3, 4 ln 5) podružnici Narodne banke z Izpolnjenim obrazcem 1202-a »Rekapitulacija vrnjenih bonov in nakaznic«. Za dvig dodatnih Industrijskih bonov za nakup monopolnih predmetov ostanejo naročilnice neizpremenjene In se Izdaja vrši na dosedanji način. (Iz pisarne Glavne uprave za trgovino in preskrbo LRS.) GASILSKA 40-LETNICA V nedeljo 16. t. m. so v Izlakah nad Zagorjem slavili 40-letnico delovanja svojega gasilskega društva. Te slovesnosti so se udeležila tudi gasilska društva iz Zagorja, Loke-Kisovca in Čem. šenika. PREKLIC Izgubil sem partijsko, sindikalno In oseb- ! no izkaznico F-0721178, reg. 7868 PNZ Trbovlje. Proglašam navedene dokumente za neveljavne. — Edi Dolenc, Trbovlje, Loke 525. ..ZASAVSKEGA VESTNIKA’ Na Doln pri Hrastnika so Imeli pred kratkim gasilsko veselico. Udeležil se Je te prireditve tudi neki študent tamkajšnje III. gimnazije. Ker so Imeli na veselici srečolov, sl je tudi ta fant kupil srečko — ln Imel je res »srečo«. Ves vesel je hitel k paviljonu, da odnese s kupljeno številko 250 lep dobitek — tz kruha pečeno srce — toda joj; nt ga dobil, neki dragi dobitek so mn dali. Ta mladi fant prosi sedaj, da mn prireditelji veselice pojasnijo, zakaj so ga »ofrna- *ll!« za ta dobitek, ki se ga Je tako veselil. 'Pravično naj delajo!« pravi ta fant. Ml ne moremo reči dragega, kot da trna ta fant popolnoma prav. Vsak, ki pozna naš št. Lambert. mora reči, da Je ta hribček prijazen In sončen kraj. Vendar tamkaj nekaj nl v redu. Številni domačini se pritožujejo nad svojim poštnim uradom. Velikokrat se zgodi, da naročniki ne dobe svojega časnika, drugikrat na kar dva. Prizadeti se vprašujejo, če poštna uslužbenka morda misli, da ljudje naročajo časnike santo zato, da Imajo papir za zavijanje. Pa ni tako: kupujejo jih. ker le radi kaj berejo. V St. Lamhertn pravtjo nadalje, da se zgodi, če prideš na poštni urad ln vprašaš, če je kaj pošte, da poštna uradnica na kratko odgovori: »Saj danes ni pošte!« Ce pa le še sitnariš, pa vstane uslužbenka Izza mize In gre pogledat: nekaj časa lista med časopisi, med katerimi je vedno nekaj starih, potem pa le kaj najde Bred kratkim so šil šolski otroci na pofto In našli uradnico, kako Je za mizo sladko — spančkala. Govori se tndl por tem kraju, da se na tej pošti odpirajo pisma, kar absolutno ne gre. Take In podobne stvari se gode tamkaj. Nič dr»gega ne zahtevajo sentlamberčanl kot reo, pravijo. In red se menda lahko vpelje tudi na tej pošti, pripominjamo ml. OBJAVA Z odločbo OLO Trbovlje štev. 5405/10 z dne 25. avgusta 1951 prehaja s 1. oktobrom t. 1. podjetje »Okrajni magazin Trbovlje« v likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da priglasijo svoje terjatve, dolžnike pa, da poravnajo svoje obveznosti do 15. oktobra t. 1. Likvidacijska komisija Preteku teden je btlo v Trbovljah zelo vroče. Vsem tistim, ki tako zelo pogrešajo dva gospoda. In vsem onim, ki trosijo razne laži po naš( dolgi dolini, sporočamo razve-eljlvo vest, da sta oba pogrešana gospoda drava ln krepka tn se nahajata v Martbo u. Tudi vse zdrave ude Imata. To povemo i pomlrjenje vsem tistim, kt mislijo, da smo intell obema gospodoma, kt Ju nl več v Trbovljah, porezati menda ušesa ln nosove. i’a sta — kakor rečeno — oba zdrava. Se predno sta oba gospoda zapustila Trbovlje. smo zvedeli, kako sta znala pridobivati ljudi na svojo plat. »Heroja« v Trbov Dah menda vs! poznate. Pa jo Je ta tič mahnil v Zgornje Trbovlje In oba Iz Trbovelj odlšla gospoda sta se pokazala »ve llkndušna«: eden mu Je dal 30«, drugi pa 200 dinarjev. Ko Je naš »heroj« zvedel, da so Trboveljčani oba gospoda U doline spodili, se je naslednji dan v totalni pijanosti aad kratko cesto, kt so jo napravili reso lntnl Trboveljčani, zgražal, oba odlšla »mučenika« pa silno poveličeval. Razumemo ga. Najbrž Je pričakoval, da mu bosta še dala za kakšen »flrkeljček«. Tndl v Hrastniku Imamo neko zelo zanimivo novost: tamkaj so se sindikalni pevci združili s cerkvenim pevskim zborom... Na trboveljski postaji so se hoteli modernizirati. Prav tako, vsi sl želimo napredka, samo ta modernizacija teče slino počasi. Že skoraj eno leto bo. odkar so začeli tam kaj urejati bife poleg čakalnice, toda te okrepčevalnice še vedno nl In ni. Potrbena pa hi bila ln ljudje sl jo žele, zlasti tedaj, kadar trna vlak zamudo. Zakaj bifeja šf nl. ne vemo. Nekateri pravijo, da ga ne odprejo zaradi tega. ker nočejo delati konkurence mestni gostilni pri Oeepku, drugi pa pripovedujejo, da se boje zamere v cemen tarnt. Nekoč — dolgo, dolgo Je že tega. le stari Ijndje se še prav dobro spominjajo — je visela na stenj čakalnice trboveljske postaje lepa stenska ura. Lepo in veselo Je tlkta kala tn do minute natančno je šla. Vsi stari Trboveljčani to dobro vedo. saj so sl po tej url naravnavali svoje žepne ure In ponos- no pripovedovali, da imajo natančno ldočo uro, saj so Jo naravnali po oni v trboveljski čakalnici. Danes — skoraj petdeset let po teh časih — pa take ure ni več na postaji. Prazna je stena. — Morda se bo pa le našla kje kakšna »bekerca«: če Ima kdo dve, naj eno odstopi. Ali pa bomo napravili tombolo zanjo! Vino je postalo cenejše — tndl o tem smo že pisali. In v Trbovljah je tu tn tam sedaj po stari navadi »vlnoka temperatura«. Tako visoko temperaturo so Imeli v Trbovljah prpteklo nedeljo neki fantje, kt so hoteli vpeljati v naši dolini neko novost, za katero pa, odkrito rečeno, nismo prav nič navdušeni. Minulo nedeljo so v Trbovljah pokopali nekega fanta. In oh visoki temperaturi, ki so jo Imeli navedeni fantje in prijatelji umrlega, so šli na grob In zapeli pokojnemu v počastitev pesem »Bolen ml leži« ... Kaj bi rekli k temu? Nič drugega kot sledeče: na.1 gre kak Trboveljčan ln vse te fante polovi, pripelje vsakemu par krepkih zaušnic. da bodo zvezde videli, potem pa naj jih zapre v kak hlev za 48 ur. Pa brez vsakega kruha in vode! Graditelji, pozor! Na območju OLO Trbovlje se delajo številne gradnje nekontrolirano in v nasprotju z zakonskimi predpisi (Ur. list FLRJ št. 46 z dne 3. VI. 1948 in Ur. list LRS št. 2/51 z dne 10. I. 1951). Še vedno se gradijo hiše brez gradbenega dovoljenja in brez odločitve o ožji lokaciji. Grabdena dela opravljajo osebe, ki nimajo potrebne kvalifikacije in tudi ne dovoljenja oblasti za samostojno opravljanje teh del. jasno je, da nastaja zaradi takšnega stanja škoda na gradbiščih in to, da je zgradba ali slabo izvršena ali pa lokacij« nemogoča. To velja predvsem za gradnjo malih hišic. Po zakonu o ljudskih odborih čl. 108, toč. 4, mora gradbeno dovoljenje poleg gradbenih pogojev vsebovati tudi ime in sedež graditelja. Zaradi tega mora investitor hkrati, ko vloži prošnjo za gradbeno dovoljenje navesti tudi izvršitelja gradbenih del — da pa bo mogoča kontrola, mora na gradbišču obesiti tablo z navedbo imena in sedeža gradbenega podjetja za objekt, ki je v gradnji, V lastni režiji gradi lahko samo tisti lastnik, ki je sam gradbenik-strokovnjak. Če nima ustrezne kvalifikacije, mora imeti graditelj v lastni režiji pooblaščenega nadzornika. Vsi tisti, ki gradijo, nimajo pa še betonske plošče nad kletjo, morajo pred nadaljevanjem del sporočiti na OLO Trbovlje, poverjeništvo za lok. gospodarstvo ime in sedež gradbenega podjetja oz. pooblaščenega nadzornika, ki bo nadziral gradbena dela na stavbi. OLO Trbovlje, poverj. za lok. gospodarstvo Podietja / OKRAJNO GRADBENO PODJETJE »0 G R A D« V TRBOVLJAH GRADI VAZNE OBJEKTE IN SPREJEMA TUDI NADZOROVANJE NAD GRADNJO STANOVANJSKIH HIŠIC »OGRAD«, TRB0VJJE Angleški film »OBALA* Zgodba v tem filmu je precej preprosta. Lahkomiselni mornar zapusti ženo z dvema hčerama in tretjim otrokom, ki je na poti. Mati se sama pretolče skozi štirinajst let samote ter vzredi hčerki do kruha, sina pa do gknnaizije. Materino žrtev občuti samo starejša hčerka in iz tega se razvije v njej strastno sovraštvo do očeta, ker vidi stemu otroku, ki je zaradi njegove brezbrižnost; največ trpel. Film je izdelala firma ]. Arthur Ranke, v glavnih vlogah pa nastopajo Robert Neivton, Cathleen Harrison in Susan Shaw. Temu kinematografskemu delu štejemo v dobro, da se je kljub zapeljivim priložnostim izognil raznim sentimentalnostim in da je ostal tudi v naj- v njem krivca vsega gorja. Dekle se spozna z nekim ladijskim strojnikom. Ko premaga zadržke, ki jih zbuja v spominu na očeta njegov poklic, ga vdano vzljubi in mu ostane ob strani, ko zgubi službo tik pred poroko in je dolga leta brezposeln, kljub posmehu mlajše sestre, ki računa na dobro partijo. V tem času se vrne v Liverpool po-tepeni mornar — njen oče — ki zaradi maščevalnosti strojnika na ladji izgubi službo in se spomni žene, ki jo je pred leti zapustil. Doma se srečata s hčerjo, ki pa ga, ker želi ohraniti materi mir, vrže na cesto. Pijani oče ubije v pretepu svojega sovražnika strojnika. Službo ubitega dobi ženin ubijalčeve hčerke. Tako je oče nehote s svojim zločinom storili nekaj dobrega prav ti- čustvenejših slikah in situacijah zadržan. Uvrščamo ga lahko med dobre filme letošnje sezone. Na sporedu bo v prihodnjih dneh v trboveljskem kinu. Kino Trbovlje bo predvajal angleški film »OBALA« Predstave bodo od petka do ponedeljka. — Naslednji teden izredni spored z avstrijskim glasbenim filmom »EROICA«. Predstave razvidne iz reklamnih omaric ZANIMIVOSTI Žepni računski strojček Majhna državica, kneževina Lichtenstein. ki leži med Nemčijo in Švico, je znana največ filatelistom. Kdaj pa kdaj se omenja njeno ime tudi v zvezi s tihotapskimi afera* * mi, ker je lega te dežele zelo pripravna za tihotapstvo. Državica Lichtenstein pa ima tudi zelo dobro razvito industrijo preciznih strojev. Tako je tovarna pisalnih in računskih strojev Contina v LIchtensteinu začela pred nedavnim izdelovati v seriji univerzalne žepne računske strojčke znamke Cur-ta. Strojček ima obliko cilindra, ki je dol? 8,5 cm, v premeru pa Ima 4 cm ter tehta samo 230 gramov. Akoravno je strojček zelo majhen, vendar človek lahko opravlja na njem vje štiri računske operacije, kakor na vsakem drugem modernem računskem stroju. Strojček se drži v roki, ko pa je delo končano, ga deneš v žep. ženske žive dalj kot moški Ženske so šibkejši spol. saj ne morejo po svojem fizičnem ustroju razviti toliko telesnih sil kot moški. Toda v nekem pogledu so pa vendar močnejši spol. Moč ali pa šibkost človeka se ne kažeta samo v telesnem delovanju, marveč tudi v odpornosti proti raznim boleznim, torej v vitalnosti, življenjski sili. Če raziskujemo to vprašanje, pridemo do presenetljivih zaključkov, kar so napravili ameriški zdravniki, ki »o v neki bolnišnici preiskali več stotlsoč bolnikov. Te preiskave so pokazale, da se skoraj vse bolezni, zlasti pa bolezni na prebavilih. Velika tombola ZVEZE BORCEV mesta Trbovlje bo v nedeljo 21. oktobra To bo največja tombola, ki je bila do sedaj v revirjih. 50 tombol 20 dobitkov po 2000 din 300 činkvinov 500 kvatern 900 tern in 1000 amb Cena lombolske karte 40 dinarjev. Pohitite z nakupom srečk! Na svidenje 21. oktobra v Trbovljah Začasna omejitev zdravniških ordinacij Uprava poliklinike v Trbovljah obvešča prebivalstvo, da bodo zdravniške ordinacije od 1. do 6. oktobra t. I. zaradi službene odsotnosti zdravnikov omejene le na najnuj nejše primere. Edino delavci in uslužbenci, ki bodo v staležu delanezmožnih, se bodo po ambulantah sprejemali v polnom obsegu. Odsotne ambulantne zdravnike dr. Krasniko-vo, dr. Krambergerja in dr. Komorowskega bo nadomeščal v navedenih dneh le en zdravnik iz Ljubljane. Vse ordinacije ho opravljal v sektorski ambulanti na Vodah (stara bolnišnica). V okrajni ambulanti (Izolirnica) in v obratni ambulanti cementarno od 1. do 6. oktobra t. 1. ne bo ordinacij. V splošni bolnici v Trbovljah se bo delnlo normalno. Zdravnlk-namostnlk Iz Ljubljano bo v ambulanti na Vodah ordinlral od 7. do 11. ure za obrate, ki so dodeljeni dr. Krasnikov!. Od 11. do 13. ure bo ordinlral za zavarovan ce, ki sodijo pod okrajno ambulanto (Izolirnica) in ohrutno ajnbulnnto cementarne. Popoldno od 15. ure dalje pa bo ordinlral za zavarovnnce, ki so dodeljeni dr. Komo rotvskemu, Glede dežurne služhe ni sprememb. Po 6. oktobru t. 1. bodo spet vsi zdravniki v Trbovljah normalno delali. Kor bo zdravnik iz Ljubljano izredno obremenjen z delom, prosimo, da se prehi valstvo obrni1« nanj re« samo v nujnih In neodložljivih primerih. Uprava poliklinike Trbovlje pojavljajo pogosteje pri moških kot pri ženskah. Rane v želodcu, rak v ustih In na ustnicah, v grlu In črevesju, bolezni Jeter so pretežno moške bolezni. Edina Izjema Je bolezen žolčnika. Pri ženskah se pojavlja pogosto obolenje žolčnika. K boleznim, ki pogosteje napadete m