281. tacViiKA.
rtTv
Ljubljana, v soboto 10 decembra.
XX. leto, 1887.
tihaja Tbak dan ivetor, bumfii nedelje in praznike, ter velja no nofiti Dreieman *a \ v  t r i i s k n ,, o- <■ r■ i, u j„ »„ i „ „ , . ...
|.d.n mesec 1 g.d. 40 kr. - Za Ljnblja/o brea pošiljanja nPa /on. „ v^T^Vaza cirfletf V'Jd 30 Vr   ,a jeden mes^ 1 tid'Vkr Za £JL* S ^ % 4 «ld" Za
, a 1° kr- aa me8ec' P° 30 kr- » «fS leta. - Za tnje dežele SSaTtS"lSaV^of^«Lfi: P^'Uanja na dom računa se po
Za oznanila plačuje se od Cetinstopnepct.t-vrste po 6 kr., ce se oznunilo jedenkrat t.ska, po 5 kr., U tT^JS^TpoTkr. ce se trikrat ali veikrat tiska Dopisi naj se ^'^m^uT^SLSA 25$«  Dre/Pi8tT° in "fi'Kni.To je v Rndolfa KirbSa hifii*SlSu^&bJ^ Uprav mštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari.
V obrambo.
Zašumelo je t visokih vrhovih in šum razlega se dalje po vsej Goriškej cerkvenej pokrajini in preko njenih mej, kajti z ganljivo hitrostjo objavljajo razni časopisi, ta z debelejšimi, oni z navadnimi črkami, vsak pa z vidnim veseljem „Pastirski list", ki so ga v Gorici zbrani škofje Goriško cerkvene pokrajine izdali svojim vernikom in katerega ost je obrnjena proti nekaterim slovenskim listom, v prvi vrsti in izrecno proti našemu.
Povod temu, v slovenskej zgodovini še nepoznanemu koraku, dali so naši dopisi iz Rusije izpod znanega Krutorogovega peresa, osobito pa njegov članek v 250. štev. z dne 3. novembra, a mi smo prepričani, da bi tudi sicer ne bilo ostalo brez strele proti nam, saj nam je še v živem spominu, da se je naš list prepovedal po semeniščih, ko o Krutorogu ni bilo še niti tiru, niti sledd.
Glede Krutorogova povedali smo bili že v 204. številki z dne 9. septembra t. 1. svoje mnenje. Rekli smo takrat, da njegovi dopisi nikakor neao Izraz mnenja nafiega, da on ne upliva na našo politiko, da nam pa je za pristno informacijo dobro došel, ker se v njegovih dopisih lahko 'poučimo, kako je v mogočni sosedni državi javno mnonje, kar je za nas, kot sosede,  velevažno znati.   Vtem  zmielu pri
»občevali smo njegove članke, kakor so dohajali članom upravnega odbora, oziroma tiskovnega od-1 seka, vedno z i s t i «n napisom, ved no s Krutorogovim podpisom, kar sicer v nas ni običajno. Iz {tega lahko vidi vsak, kdor sploh videti hoče, da se nikakor nesmo ide nt i (i k o val i s Krutorogovim, ampak porabljali njegove dopise kot dobro informacijo, kakor isto delajo nekateri hrvatski, češki in srbski listi.
Kar se tiče toli fruktifikovanega izraza „izvrg človeštva", moramo z vso odločnostjo zatrjevati, da ta izraz cika j edino le na Nemce in Magjare, za katere ga je Krutorogov, posnemajoč nekatere ruske liste, rabil kot stalen atribut. Da je jedino to tolmačenje pravo, vsako drugo pa zlovoljno, zato bi imeli mnogo veljavnih mož, a najbolj klasična priča nam je nedvomno slavno c. kr. državno pravdništvo, kate-
remu gotovo nihče ne bode očital, da je nnm naklonjeno, za nas pristransko. Slavno c. kr. državno pravdništvo je gotovo nesrečni članek zelo pazno bralo, a tolmačilo ga je, kakor mi, kajti, da je v njem taka, v nebo kričeča psovka, kakor se nam zlovoljno podtika, gotovo bi članek ne bil zagledal belega dne. Zatorej so vse iz zlovoljno tol-mačeuega članka izvajane posledice neosnovane.
Pri vsem svojem globokem spoštovanji do preuzviSenih gospodov višjih crkvenih pastirjev, čutimo se vender, kakor gled^ v prejšnjem odstavku omenjenega izraza „izvrg človeštva", tako tudi glede" slovansko liturgije popolnem nekrive. Kar smo v tej zadevi pisali in tiskali, ne zmatramo in ne bodemo nikdar za greh zmatrali. Slovansko bogoslužje dovolilo se je sto prav. letos v novej barskej škofiji, udomačeno je že od pamtiveka po kršnej Dalmaciji, in celo vkrškej škofiji bilo je pred kratkim v rabi in je, kakor čujemo še sedaj, akoravno je preuzvišeni gospod škof Fran Anian spredaj omenjeni pastirski list s o podpisal. Mi v svojej priprostoj pameti pač mislimo, da kar je na otoku Krku, takorekoč pred vrati slovenskih pokrajin dovoljeno, kar velja v Baru, po Dalmaciji, to bi se tudi nam zabr« nje vati ne smelo, saj molimo vsi istega Boga.
Z vso resnostjo pa moramo rgrvrniti neosnovano napade na n a So loja h p. $ t. Pi^uzvišeni gospodje, ki so seli na sodni stol, nam ne morejo niti stavka pokazati, kjer bi se bili zagrešili glede lojalnosti proti presvetlemu vladarju, proti dinastiji ali pa proti celokupnosti Avstrije. V lojalnosti nesmo za nobenim zaostajali, če smo pa včasih odkrili kak nedostatek in osvetljevali krivice, ki se nam gode, vršili smo s ten« le bvojo časnikarsko dolžnost, ki nam veleva, da moramo stati na braniku za naroda svojega pravice, ko bi se vsled tega tudi zamerili raznim cerkvenim in civilnim oblastvom.
Preostajalo bi še mnogo povedati o rečenem pastirskem listu. A nam jo šlo le do tega, dokazati, da povod temu listu ni bil osnovan, več o tem pisati, zdi se nam neumestno,kajti tega „pastirskoga lista" zgodovina bode še le v par letih godna. ZamolČati pa ne moremo, da se nam jako Čudno zdi,  kako to, da „pastirski list"
govori pred vsem o slovenskih listih, izrecno samo o našem, da mu je pa nasproti irredentovska „Istri a", ki skoro v vsakej številki piopove-duje križarsko vojno proti slovenskim duhovnikom popolnem neznana, da za njo in za druge take cvetke irredentizma nema niti jedno grajalne besede, dočim celo leposlovni listi n« najdejo milosti, ker pišejo „zapeljivo lep" jezik.
S tem bodi dovolj! Ostalo naj si blagovoljni čitatelji pobero izmej vrst, kakor smo mi marsikaj mej pastirskega lista vrstami brali. „Prišli bodo časi hude sile'* čuje se v narodni pesni, mi pa pravimo, da so ti časi žo tu in „the rest is - si* lence!"
Iz deželnih zborov.
Deželni z"bor Icrataajslsl
(IV. seja dne 7 decembra) Ko se prebere zapisnik zadnje seje, opomni poslanec Detela, da je bila motivacija poročevalca finančnega odseka barona Schwegla, da se imajo dohodki iz Smoletove ustanove porabiti le za po-ranoženje zbirk „Rudolfinuma", napačna in da je deželni odbor, kakor tudi kranjska hranilnica tega mnenja, da se smejo uporabiti tudi za stavbene stroške. Ker je o tej zadevi jasnosti treba, nasve-tuje g. Detela, da so izroči ta zadev* finančnemu culđelra, aa-rtr|<t-*e»m«raR romu yJ^i:a.r fl_temL
predlogu se prične debata, katere se udeleži poslanec Dež man, obžalujoč, da predlogi finančnega odreka ne predlože tiskani, da bi deželni poslanci vedeli za kaj da gre.
Dr. Poki u k ar opomni, da ne gre tu za predloge nego bolj za motivacijo istih, katere je govoril baron Schwegel. Ko je tudi deželni glavar Thum podpiral predlog Dotele, se predlog, ko mu slednjič pritrdi tudi poslanec Dežm an , vsprejme. Torej bode finančni oilsok še jedenkrat določno poročal, kako se ima uporabljati volilo ranjcega Smo leta za Rudidfinum.
Deželni predsednik baron Winkler izroči načrt zakona, s katerim se prenarejajo nekatere določbe občinskega reda iz 1. 1866 in načrt zakona s katerim se prenareja § 8. deželne postave iz leta 1873. o vzdrževanji neeraričnih cest.
LISTEK.
Otci in sinovi.
Ruski  spisal  J. S. T u rg ene v, preložil Ivan Gornik.
VIII.
(Dalje.)
— Bratu je podoben, opomnil je Pavel Petrovič.
„Komu pa bi naj podoben bil? mislila si je Fenička.
— Da, nadaljeval jo Pavel Petrovič, kakor bi s samim saboj govoril, — popolna podobnost. — Pazljivo, nekoliko žalostno pogledal je Feničko.
— To je stric, ponovila je ona, a sedaj šepetaj e.
— A! Pavel! lej ti si tu! začul se je na-jedenkrat glas Nikolaja Petroviča.
Pavel Petrovič obrnil se je hitro ter nagu-bančil obraz; brat pa ga je gledal tako radostno, tako hvaležno, da ni mogel, da mu ni odgovoril z nasmehom.
— Imeniten je tvoj dečak, dejal je in pogledal na uro : — a jaz prišel sem sem radi čaja .. .
In prilastivši se ravnodušen izraz odšel je Pavel Petrovič takoj iz sobe.
Ali je sam o sebi prišel? vprašal je Feničko Nikolaj Pdtrovič.
— Sami; potrkali so in ustopili.
No; in Arkaša pač ni bil zopet pri tebi? Ni bil. Ali se nemam jaz preseliti |v krilo, Nikolaj Petrovič?
— Čemu?
— Jaz mislim,  da bi bilo bolje za prvi čas.
— N . . . ne, izgovoril je Nikolaj Petrovič obo-tavljaje se ter si obrisal čelo. — Treba je bilo prej . . . Zdravstvuj, debeluh, dejal je z nepričakovano živostjo ter, približavši se otroku, poljubil ga na lice. Potem nagnil se je malo in pritisnil ustni na Feničkino roko, bolečo se kakor mleko na ru-dečej srajčici Mitjini.
— Nikolaj Petrovič, kaj delate? zašepetala je ter povesila oči, potem jih je zopet tiho vzdignila. . . Čaroben bil je izraz njenih očij, kadar je gledala kakor izpod čela ter se smehljala laskavo in nekoliko najivno.
Nikolaj Petrovič seznanil se je s Feničko na sledeči način. Nekdaj, pred tremi leti, moral je pre-
nočiti v krčmi v oddaljenem ujezdnem mesteci. Prijetno ga je iznenadila čistota odločene mu sobe, svežest posteljinega perila: „ali ni Nemka tu gospodinja?" prišlo mu je na misel. A pokazulo se je, da je gospodinja Rusinja, petdesetih let, skrbno oblečena, s prijetnim, umnim obrazom in pametnim govorjenjem. Razgovarjal se je ž njo pri čaji; jako mu je ugajala. Nikolaj Petrovič se je tedaj baš preselil v svoj novi dom in, ker ni hotel imeti pri sebi tlaČanov, najemal je ljudij. Gospodinja tožila je s svoje strani o malem številu potovalcev v mestu, o slabih časih. On jej je predložil, da ustopi pri njem v službo kot oskrbnica; bila je zadovoljna. Mož jej je že davno umrl, ostavivši jej samo jedno hčer, Feničko. Čez dva tedna dospela je Arinu Sa-višnja (tako so zvali novo oskrbnico) ob jednem s hčerjo v Marino tur se naselila v krilu. Nikolaj Petrovič je dobro volil. Arina uvela je red v hiši. O Fenički, katerej je tedaj že minilo sedemnajsto leto, govoril ni nihče in redkokdo jo je videl: živela je tibo in sama za-se in le o nedeljah opazil je Nikolaj Petrovič v vaSki cerkvi kje na strani nežni profil njenega belega obraza. Tako prošlo je nad leto driij. (Dalje prih.)
Deželni glavar opomni, da bode te vladne predloge izročil tiskane deželnemu odboru.
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži nasvet o nakupu gozda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu in poročilo deželnega odbora o zgradbi dveh oddelkov za umobolne v blaznici na Studenci izroči se finančnemu odseku.
Dr. Samec poroča v tretjem branji o načrtu zakoDa glede nekaterih prenaredeb mitniških določil za mesto Kamnik, katero zbor brez razgovora odobri.
Dr Pok luk ar poroča v imenu finančnega odseka o računskem zaključku deželne vinarske in sadjarske šole na Grmu za 1. 1886. Hazkaz skupne imovine koncem leta 1886. iznaša: Premoženje 12.646 gld. 55 kr. za leto 1885., za leto 1866. pa 6026 gld. 2 kr.; dolgovi pa kažejo konečno zastanke stroškov za 1. 1885. v znesku 807 gld. 89 kr. za 1. 1886. pa 1391 gld. 67 kr.
V primeri z imovino prej izkazano kaže se čiste imovine koncem leta 1886. v svoti 11.838 gld. 66 kr., torej se je premoženje v primeri s premoženjem 1. 1885. v znesku 12 035 gld. za 196 gld. 47 kr. zmanjšalo. Računski zaključek se odobri.
Ko je poslanec Kersnik svoj predlog utemeljil, (istega govor smo priobčili) izroči se upravnemu odseku v pretres in poročanje.
Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški poroča v imenu finančnega odseka o stavljenji koz z živalskim cepivom in stavi sledeče predloge:
1. Deželni zbor pritrdi naredbi deželnega od bora zastran cepljenja po vsem Kranjskem z animalnim cepivom.
2. Za nakup animalnoga cepiva se postavi v proračun deželnega zaklada znesek 1000 gld.
3. Deželnemu odboru se naroča, da poizveduje, po katerem pravnem naslovu se troški za cepljenje plačujejo iz deželnega zaklada in ako deželni odbor ne najde pravnega naslova, stori naj potrebne korake, da država vrne deželi vse od leta 1860. naprej in-debite iz deželnega zaklada za cepljenje koz na Kranjskem plačane zneske.
Predlogi obveljajo brez razgovora.
Dr. Poklukar poroča v imenu finančnega uO»efca zatulil ud&kodniue povodom naredeb proti trtni u-i in nasvetuje sledeči predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
tatama od 27. junija 1885 drž. zak. 1. 18£0 št. 3 prevzeti tretjino pritajenih odškodeb na 1 dežclui zaklad, ako država doplača drugo tretjino in se ne-zagrneni ostanek porazdeli na vse posestnike vinogradov na Kranjskem.
Predlog deželni zbor odobri.
Poslanec K lun poroča o prošnji Vincencijeve družbe za povišanje oskrbnine za kranjske sirotin-ske ustanovljence in nasvetuje, da se iste od 90 do 100 gld. povišajo. — Vsprejeto.
Poslanec Luckmann poroča v imenu finančnega odseka glede povračila troškov verskemu zakladu za opravljanje duhovske službe v deželni prisilni delavnici, za katero bi bilo plačati za 23 let nazaj 9660 gld. Ministerstvo notranjih zadev je po daljši obravnavi to svoto znižalo na 3600 gld. Po nasvetu poročevalčevem tudi deželni zbor tej vsoti pritrdi.
Poslanec Luckmann poroča v imenu finančnega odseka o proračunu zaklada prisilne delavnice za leto 1888. Skupna potrebščina zuaša 76.446 gld., skupna zaklada 83.486 gld., torej se kaže presežek 7040 gld.
Poslanec K lun potem poroča o proračunu dvajseterih ustanovnih zakladov za leto 1888. Ker smo pri proračunu teh z-ikladov navedli njih premoženje, ne bodemo bralcev še z dolgo vrstjo številk mučili in povemo le to, da so se vsi proračuni odobrili.
Prošnja Frana Pečnika za dovoljenje, da sme napraviti lekarno v Ljubljanski bolnici, se za sedaj ne usliši.
Potem se seja sklene. — Prihodnja seja je v ponedeljek.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 10. decembra. 4*n!i*ki deželni poslanci se ne morejo prav sporazumeti  zastran  premembe  cestnega zakona. Imeli so že več posvetovanj, a so bila brezuspešna.
Zategadel še ni gotovo, da bi se s to stvarjo bavil deželni zbor v tem zasedanji.
V n a n Je države.
Poslednje dni se mnogo govori,  da so odno-šaji mej Avstrijo in JRiinIjo jako napeti. Posebno je Rusija pomnožila vojsko ob avstrijskej meji.   Razni Berolinski listi zmatrajo pomnoženje ruske  vojske na zapadnih mejah za nevarnost za mir. Ruski časopisi pa vsi oporekajo vesti, da Rusija misli na vojno.   Pomnožila je le na zapadu svoje čete, ker mora biti pripravljena na  vse slučaje.   Pomisliti je treba, da je Rusija jako razširjena država, ter se v njej vrši mobilizacija mnogo počasneje  kakor drugod v Evropi.   Zategadel pa mora imeti ob mejah več vojakov pripravljenih, ka-tei. bodo imeli na'og, toliko časa braniti domovino, ako bi bila napadena,  da se ostala vojna mobili zuje. Nekoliko konjice se je premestilo na Poljsko, pa tudi zaradi tega, ker je letos v nekaterih sred-nietvskih gubernijah bilo malo sena.   Nemški listi pa temu ne verjamejo, in trdijo, da je Rusija zbrala velike množine konjice na Poljskem, da bode ž njo udrla v Galicijo, ter tako preprečila mobilizacijo v tej deželi.   Pred nekaterimi  meseci so ruski listi sami poudarjali, da Rusija s svojimi kozaki lahko prepreči mobilizacijo- v Galiciji, ter tako oslabi avstrijsko vojno silo.   Sedaj  ima  Rusija ob gališkej meji trikrat toliko vojakov zbranih kakor Avstrija. Rusija že več let polagoma spravlja  vojake  v zapadne kraje.   Sedaj je 57°/0 ruskega peštva, 60% ruske konjice in 56°/,, ruskega topništva v zapadnih gubernijah.   Ker je topništvo in peštvo v mirovnem stanji, se  torej  ne  more lahko rabiti za ofenzivno vojno, dokler ne pridejo reservisti, kar bi vsekako ne bilo posebno naglo,  ker so polki jako oddaljeni od svojih nabiralnih okrajev.   Konjica je pa v popolnem vojnem st nu in je torej sposobna za ofenzivo.  Vse konjice v zapadnih gubernijah je sedaj 32.000 mož s 108 topovi.   Pešcev  je v zapadnih gubernijah 256 batalijonov, topn štva pa 137 baterij s 1096 topovi. Poslednji čas se je na Poljsko poslala jedna  divizija in dve brigadi konjice Tako pomnoženje konjice je vsekako nekoliko pomisleka vredno.   Če tudi  morda še vojna ni tako blizu, kakor nekateri časopisi trdijo, vender avstrijska vojna uprava mora na to obračati pozornost. Zategadel so pa bila poslednje dni ministerska in vojaška posvetovanja  na Dunaji, ter je bilo zategadel celo nekaj generalov poklicanih na Dunaj.
Prihodnje leto se bode ruska mejna straža zopet pomnožila in preustrojila. Organizovala se bode v poseben voj. Mejna straža je velicega pomena ne le v miru, temveč tudi v vojni, ker je vojaški organizovana ter se sme porabiti za vojno stažbo, POBebnO mejna straža lahko ovira, da sovražnik nc iz\e jjako hitro, kaj se za njenim hrbtom COfli Porablja lahko Ludi za prvo boje, da atagfru vojftka zbrati se.
Nasprotja mej liolgurMkiuii ministri so jako velika. Slambulov bi rad "odpustil Stojilova in Načevića, ter ja namestil z dvema radikalcema, toda Radoslavov neče ustopiti v sedanje ministerstvo, temveč hoče sam biti ministerski predsednik. Mantov, ki je načelnik budgetnemu odseku, hudo ruje proti vladi. Pripravil je odsekovo večino, da je mnogo predelala vladno budgetno predlogo. Če še večino sobranja dobi Mantov na svojo stran, bode moralo odstopiti sedanje mnisterstvo. Daš zaradi nesloge mej vladno stranko se že maje Koburžanov prestol. Belgijski bankirji so pretrgali pogajanja zastran posojila, ker so po privatnih izvestjih iz Bolgarije izvedeli, da bode v kratkem moral knez Ferdinand ostaviti Bolgarijo.
Kakor se je pokazalo imajo radikalci še vedno večino v srbutkl skupščini, če tudi je kralj imenoval precej več liberalcev nego radikalcev za skup ščinarje. Radikalni klub šteje 104, liberalni pa 84 članov. Vladni listi zatrjujejo, da vlada najlepša sloga mej obema strankama, a vender ni prav zaupati, da bi ta sloga dolgo vladala. Če bi res bili tako jednih mislij, bi pa dveh klubov treba ne bilo. Vlada sama pozna kočljivi svoj položaj in Ristič si prizadeva, da bi nekaj zmernejših radikalcev zvabil v liberalni klub, da bi vlada zase dobila zanesljivo večino. Če se mu ne posreči, se ne ve, se li bode mogla dolgo obdržati sedanja vlada, zlasti, ker ima Ristić tudi pri dvoru mnogo nasprotnikov.
V nemikem državnem zboru je bilo te dni posvetovanje o zakonu, ki se tiče preskrbovanja rodbin reservistov, ki bi morali v vojno. Nek pristaš svobodomiselne stranke se je izjavil, da bi bilo tudi treba podpirati, rodbine reservistov, ki so poklicani k vojaškim vajam. O tem naj bi državni zbor sklepal, ker je nujnejše. Vojni minister mu je pa odgovoril, da se morda moti. Res sedaj ni vojne. Prigodi se pa kaj lahko, da bode Nemčija prej imela vojno, nego pa vojaške vaje. Ta govor vzbudil je veliko senzacijo. Res imajo nemški državniki na vado, državni zbor strašiti z vojno, kadar gre za vojne potrebščine, a sedaj tega ni potreba, pa sedanja državnozborsko večina itak vse dovoli, kar želi vlada.
Dopisi.
5E 1» u naju 8. decembra.   (Seja „Slovenije" ) Akademično društvo »Slovenija" imenovalo
je v svojej seji 3. t. m. velezasluženega g. prof, dr. Gr. Kreka jednoglasno častnim svojim članom. S tem storilo je društvo le svojo dolžnost proti g. profesorju, ki je toli unet za gmotni in duševni napredek našega naroda, osobito pa učeče se mladine slovenske.
Prijetno iznenadil nas je g. predsednik z naznanilom, da je visokočeatiti g. spiritual J. Flis epohalno svoje delo: „Stavbinski slogi" na prošnjo odborovo podaril društvu. Za krasno to knjigo, ki nai bi jo poznal vsak omikan Slovenec, izrekel je zbor g. daritelju najtoplejšo zahvalo.
Isto tako zahvalil se je zbor slavni „Matici Hrvatski", ki že lepo vrsto let brezplačno poš lja „Sloveniji" lepe svoje knjige, ter tako izdatno podpira društvo.
Ker je bil večer posvečen osobito spominu prerano umrlega Levstika, skrbel je odbor za primerno berilo. Bral je član „Slovenije" g. Kržišnik svoj spis: „Fran Levstik", ter nam kratko, ali jasno naslikal književno delovanje izrednega tega moža. Vse društvo pa je sledilo z velike pozornostjo g. čitatelju in tudi pri zabavnem delu spominjali smo se Levstika in njegovega krepkega in zdravega humorja.
Ir JLjubna na gorenjem Štajerskem 8. decembra [Izv. dop.] Kakor je bilo že omenjeno v Vašem listu, bil je dne 3. decembra tukaj komers slovanskih akademikov. Točno ob 8. uri v soboto zbralo se je v lepo okrašenih dvoranah hotela , „Lamin" mnogobrojno občinstvo, in sicer razen tukajšnjih slovanskih akademikov, Poljakov, Čehov in Siovoucov, vseh vkupe okolu 60 dijakov, tudi lepo število gostov, mej katerimi hočemo tukaj omeniti posebno deputacije akademičnih društev: „Ogoisko", „Triglav" in „Hrvatska", ter zastopnika čeških visokošolcev iz Gradca.
Po prvi točki: „Gaudeamus" zasvirala je ru-^ darska godba iz bližnjega Seegrabna veličastno rudar-1 sko koračnico, akademiki pa zapojo poljsko rudarske pesen.   Zdajci  nastopi  slavnostni govornik Poljak g. M. Govor njegov, poln lepih krasnih idej in govorniškega zanosa, bil je z burnim odobravanjem pohvaljen. Sledili so potem zapored še govori v Češkem, poljskem in slovenskem jeziku, isto tako tudi pesni, kakor „Byvali Cehove", „Šablenka" ter »Napreju in Ipavčeva „Domovina",  pri kateri smo posebno občudovali solista tenorja Poljaka gosp S. in baritona Čeha g. R—a.  Sploh pa je bilo petje vseskozi hvalevredno in gre zatorej gg. [pevcem vsa čast v prvi vrsti njih vodji Slovencu g. L., ki je v kratkem času svoje pevce tako dobro izuril.
Konec &izcijalnemu delu bil je „kožoskok", to je skakanje novincev čez kožo, ki je del rudarske obleke; ta točka sporeda je seveda posebno goste jako zauimala, ki še pri taki svečanosti neso bili navzočni. Budi nam dovoljeno, da „kožoskok" na kratkem popišemo. Starejšina novincev Slovenec g. P. razloži svojim varjencem v resno-šaljivem govoru pomen te ceremonije, na to stopi novinec za novincem na oder, v to svrho pripravljen, ter mora na dotična vprašanja starejšine razodeti svojo narodnost, domačijo in potem še svojo pesen zapeti. Po dovršeni pesni skoči čez kožo. Zdaj je še le pravi rudar in se sme ponašati s kožo, katere nositi do-sihmal še ni imel pravice. Da ni mankalo pri tej priliki komičnih prizorov, ker je bilo že vse, posebno pa novinci zidane volje, se samo ob sebi umeje.
Pri nastopnem zabavnem delu pa je zavladal krok, in petelin je bil menda že več ko desetokrat zapel, predno je tropa krokarska poiskala svojo gnezdo.
V nedeljo, ko je svetlo solnce že precej visoko stalo na jasnem nebu., odrinemo vsi prepevajo „Sumi Marica" v bližnji Goss, kjer se je po kosilu pod predsedništvom predsednika akad. društva »Triglava" razvila prosta zabava „po križevačkih statutih", vladal je bratski duh slovanski mej nami in veselje je bilo tem živahneje, ker smo bili proBti oficijalnih spon.
Pele so se raznovrstne pesni ter govorilo se je veliko resnega in tudi šaljivega, posebno znamenita je bila in z naudušenjem vsprejeta napitnica Rusina akademika gosp. F. Poljakom. Mej Šaljivimi prizori pa ne smemo pozabiti na nbal)et", ki ga je plesal imeniten umetnik, največ smeha pa je prouzročil nastop novincev, v katerem so na jako dovtipen način smešili nekatere dogodke komaj preteklih dnij.
Tako so minole bliskoma krasne urice, večerni W Dalje v prilogi. ~M
lj in odg »vorni urednik: Ivan spre z u i a * i.
da je vsled premešČenja 13. konjiške divizije iz Moskovskega v Varšavski vojaški okrajj car dne 9. novembra zim kazal, da se ima ta divizija s svojimi jahalnimi baterijami neposredno podrediti poveljniku Varšavskega okraja.
Pariz 8- decembra. Fallieres prevzel sestavo kabineta. Rouvier, Flourens in Ferron utegnejo prestopiti v novi kabinet. Pred jutri ali pojutršnjem ni pričakovati, da bi se kabinet sestavil.
Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. (890—€2>
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
skufteno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zanašanju. — 1 »kutijica a 16 pil 16 kr, 1 zavoj s 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponarejanjem se |ako ■»ari. — Pristne so samo, če ima vsaka škatljica rndeče tiskano nafto protokolovano varstveno znamko MS?eU Leopold'* in naSo firmo lekarna »»|»*-I »v. Ij«"0« pol«lu*>, I>nnnj, meitio, Kette der Nplegel- and FliinkenRasse. V I.Jubljaui se dobivajo pri gosp. ekarjl <4. IMccolf-JI. (817—12)
WgK>---VaSg'--l<3*I5*ei_*L-wt$¥9> ' ' ' I«
f »LJUBLJANSKI M
Mtojl (192—188)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt lota gld. 1.15.
aa+Jgi— -T*ii
Loterij ne »rečice 7. decembra. V Pragi:    44,     27,    23, 80,
1 •» ril s« v IijublJml
8 decembra: Jožef Merfun, goatač, 74 let, sv. Flo-rijana uhce, it. 13, za plućnim etnfizemom. — Fran Janež, delavčev sin, 3 dni, Tržaška ceste it. 39, za osUbljenjem.
— Lenka Kružnik, jrostija, 86 let, Kravja dolina it. 11, za oslabljenjem — Marija Perdan, gostija, 60 let, Kravja dolina it. 11, za jednostranskem mrtvoudom.
V deželnej bolnici: 6. decembra: Fran Balant, delavfiev ain, 2 mesca, za •ulico. — Marjana Ozioinik, delavka, 28 let, la kozami.
— Urša Ilrbanija, gostija, 61 let, za oslabUenjnm
Tržne cene v LJubljani
dne* 10 decembra t. 1.
			si-l	kr.			kri
Plenica, hktl.			6186		Špeh povojen, kgr. J	—	«0
Rež,	_	•   • •	4*37		Surovo maslo, „	.—	
Ječmen,	n		3 41		Jajce, jedno .   . .	—	8
Oves,	m	• •	2*7		Mleko, liter .   . . Gove:e       ireso. k.j/.	—	8
\ida,		...	390			—	5«
Proso,	n	...	3	74	Teleoie          „ „	—	f>0
Koruza,	s	.    • •	f>	3*	Svinjsko        „ n	—	6<>
Krompir,	n		2	32	Ko t. ni no v o     „ „	—	32
Leda,	n		12			—	30
Grah,			13	—	Golob......		20
Fižol,		. .	11	—	Seno,   100 kilo    . .	2 32	
Maslo,		kgr.	1	—	Slauia,   „            . .	1	
Mast,		n	—	64	Urva   trda, 4 □ ujoi	6 60	
bpeh tri sen,		n	—	54	„   mehka,   „ B	4 15	
Metoorologično poročilo.
1	Cas opa-so vanj a	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
9. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735 58»«. 732 51 mm 132 63 m.	—3 6' C — 14 C —12" C	al. zah. si. zah. b1. zab.	obl. ob), obl.	000 mm.
Srednja temperatura — 2*1°, za 1'6° pod normalom.
ID-cL3a.SL3ejb3:."5L borza dne 10. decembra t. 1.
(Izvirno telegrafifino poročilo.)
včeraj      — danes
Papiina renta.....79 70     -gld. 7910
Srebrna renta.....n    8280    — „ 81 -95
Zlata renta......„   110 90     — . 110 70
5°/0 marona renta ....     n    "«i'=>5     — „ 94-20
Akcije narodne banke   .   .     „   874-—     — „ 874* —
Kreditne akcije......                            276 90     — n 27525
London.   ........12615     - „ 126 30
Srebro........n    —'—     — » —'—
Napol.  . .....n      9 99     — , 9*99'/i
C kr. cekini......n     5'94     - „ 5*9.^
Nomftki- marke.....•    61*85     — „ 61*92 ,'t
4°/, državne srećke iz L 1854   250 gld. 131 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864         100   „ 163 „ 50 „
Ogerska zlat* renta 4°/o......9s , 50 ,
Ogerska papirna renta 5°/0   .....    84 „ 35 m
5°/0 Stajorske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „ — „
Dunava reg. srečke 5°/0 .   .    100 gld. 121 , — ,
Zemlj. obč. avstr. 4Vi0/0 zlnti zast. listi . 125 „ 50 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice    — , — »
Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice    99 „ 75 ,
Kreditne srečke.....100 gld. 181 n — m
Bndolfove srečke.....10           19 „ 30 „
arurJn-aviirr banke .   .  120   , 108 , — J
. a, v ii » ,. 5' .
Seigel-ove čistilne krogljice.
Najboljše sredstvo proti zabasanju in otrpnenju jeter. (»56—2)
Te krogljice ne shujšajo — kakor mno»a draga zdravila — stanja bolnikovega, dokler se boljši ne čuti. Njihov upliv je, će tud* mil, vender popolen in brez neprijetnih nasledkov, kakor slabosti, Ščipanja po trebuha itd. itd. — Seigel-ove Čistilne krogljice so najboljše sredstvo, ki te je kedaj izamilo. Očiste ćreva vseb dr.ižečih tvarni in pust6 drob v zdravem stanji. Najboljše nahajajoče se sredstvo proti uničevalkama našega Življenja — neprebavljivosti in otrpnosti jeter. — Te krogljice obvarujejo pred mrzlico in vsakovrstnimi boleznimi, ker odstranijo iz C rev vse strupene tvarine. Krogljice uphvajo hitro in vender lahko, ne naprav-ljajoč bolečin. — Će imaš hud nahod ali ti preti mrzlica, te boli glava, čutiš bolečine v hrbtu in članih, odpravile ti bodo fcjeigel-ove čistilne krogljice nahod in pregnale mrzlico. — Obložen jezik s slanim okusom napravljajo škodljive snovi v želodci. Nekaj doz Seigel-ovih krogljic bode očistilo želodec, odstranilo slab okus in zopet povrnilo slast do jedij in s tem vrne se hkratu zdravje — Večkrat pruuzročijo pols'roliijena živila bljuvanje, slabosti in drisko. Če se čreva s Seige!-o imi čistilnimi krogljicami očistijo tacih nesnag, minejo neprijetni učinki in zdravje so povrne. — Seigel-ove čistilne krogljice varujejo pred nasledki nezmernega uživanja jedij in pijač — če Be uživajo, predno gremo »pat — ne da bi kaj m..tile spanje. — Cena »kutijici Seigel-ovih čistilnih krogljic je 50 kr. — Dobivajo se le v podolgnstih skatljicah v vseh lekarnah Avstro Ogerske. St. Osvald, posta Oberzeirung, dne 15. marca 1887.
Vaše Blagorodje! Prosim, pofiljltc, kakor hitro je mogoče, po pjstnera povzetji dve steklenici Sliiiker-jevega izvlečka in skatljico Seigel'ovih pil. Jaz sem z rodbino vred jako zadovoljen z zdravilnim uspehom, ter prosim, pošljite mi zopet dobro blago. Z velespoštovanjcm
j»n1i» Leopold, lovec. Langenbarn, dne 30. septembra 1883.
Lekarni pri .sv. Brigiti", II , Brigitni trg, na Dunaj i. Zahvaljujem se najsrčneje za ta izvleček. Deset mesecev sem moral ležati, ker sem bolehal za vodenico. Nobeno zdravilu ml ni nič pomagalo. — Vse je bilo zastonj Naš g. župan mi je svetoval, naj rabim Shaker-jev izvleček, morda mi vender pomaga. Res sem ga sluSal in že prva steklenica mi je pomagala Popolnem sem zdrav. Moje najpopolnejše velespoStovanje
J. KclutiUl,
hišni posestnik v Langenbarau,  Sp. -Av. LaHtnlk ,.SbltkerJet eg» lavleektv« In Meigelovilt krogljic Je A.. .J.  Wlilte, Limited Lundvii,
35 Fai-ingrdata Kotiti K. C CIlMVno salogo la centralno r«zpo «IIJmIiiIco I din Irssn Nei». lliaru«, lekarna npri Zlatem levu1' v Krome-riži (na Moravskem) in se dobiva skoro v vseh lekarnah v Avstr|ji.
W0T Aeiiremoćijive ^W
plahte sa vozore
v različnih velikostih in raznih bazah, d obč se vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGER-JL
.pvoiurji o. Kr. prlT. Jate* t.l.snlo«, t I^udUuA*
TolDi listi za vožnjo po ieleznici in po morji v
pri c kr. konc. Anchor Line,
DuuaJ, I., Kolowrwtrlug 4.
Žttf^eUjaPiccolija
*^ _ " '/^     . v. L) u bi j .in. i
Ta edenca, ki se nareja po nekuua receptu gospoda dr. E. viteza Stiickla, c. kr. vladinega sveto-valea in deželno saaitetoega poročevalca M Kranjsko, je takozvana ,,Tinclura Rhei comuosita'1, katera ozdravlja vse ielodčeve in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo itd. 'glej navod, ki je vsakej st kleuici pridejan). — Izdelovatelj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poStne stroške trpe p. t. naročniki. — Te steklenice prodaja po 15 kr. jedno lekar Rizzioli v Rudolfovein in večina lekarn na Štirskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji iu v Tirolih. i5-48)
Prememba v posesti.
Podpisani naznanjam, da sem kupil posestvo gospe Ane Npelko v Melu pri Ljubijani in ■-.< <-■■■
krčmarja in majerja
za tam. — Več pove lastnik
872-.D       Elija Predović na Poljanah. Najstarejše domače zdravilo je
„koitc. cvet za ude%
povsod /. i.. m pod imenom (830—f>)
Klosterneuburški fluid za protin,
Preiskan v kemičnih labor >t»rj h Z;i /.dravstveno|iolicij*ke »reiskivi in je pndaji zavarovana i varstveno /nsmko.
Cena ' , flao. 30 kr., veliki flao. 1 gld Razpošilja lekar A. HOFFMANN, Klosterneuburg.
Za zavijanje in vozni listje plačati pri poštnih posijati ah 1") kr. posehe. — Prlatnega ima v i.Juhljani lekar J. Swo!»n«lii: v Rud« lov. ni lekar leni. M ta I k«.
Neobhodno za vsacega
sa svetkuje  ust.ja  pri   konjskej   opia\i,   vozovih, hišni opravi, čevljih itd. itd., jo novoizuniljena po
kr. a\itrUiketn in oger- gfat  zavarovana proti pjp ponarejanju
skem ininisterstvu
svetla tinktura /a usnje
tekoče Bvetlo mazilo), do sedaj najboljša, kur do sedaj so ni le nobenemu izraej mnogih t kočih  svetlih maill ali
ikov za u»nje dal patent. — Ccia steklenici St. I. 1 gld., *t. II. 40 kr., št. III. 20 kr.; In da o^Unujo čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri solnčnuj vročini, so jo že Več kot 10 let za dobro pnkV/Hl», tudi patentovana, nepre-močljiva
hranilna mast za usnje.
Da je res to usnje varovalno sredstvo tako izvrstno, do* kazuje mWt 25 odlikovanj, mm9 na stotine pri/.milniii •isem Oba izdelka ae nesta udomačila le pri o. ki*, vojaščini, ampak si utrla uhod uri WJ. Vellčaitva in
o. kr. visokostih. !'<• tovarniški eeni je prodajajo v LJubljani gg. Anton Krlaper in flohuanlg Jk Weber, v Kranj i g. Petan, v Skofjl ZiOki g Kooeli — Dobiva se v vseh večjih k. njih države pri boljših trgovcih. (860—8)
CACAO
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SOHNE
ki sta pri prvuj  Pmiaiskej  razItO-vi  kuliiu'ske umetnosti bili odlikovani z uajvinjo odliko, častnim  diploroum, sta pristni samo, će imata našo  uradu ■ registrovano varstveno znamko in firmo. (800—2"i)
l>Ol»iva Cte pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-liaates, v ldnl»l juiti pri g*, i etru jLaMunik-n. Razpošilja se v provincije pra-i poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDi & SOHNE,
c. kr. dež. opr, tovarnarji.   Tovarna in ceutr. razpošiljaluioa
Dunaj, IV., Allega88e Nr. 48 (poleg ju/, kolodvora).
m It t QQ     i ti ■ P   a ■ t> »o h*!*>    1   a o p ti OD   a> 1 % fc |    O  § _ S) Se OD   o S.» | a M lilil! •     "CZ   2       °* mm ' Sli	Moške srajce, Klattovske, belo ali barvane, la. gld. l.HO, Ha. gld. l.m	Jiite-zastor, tuvški  uzorec,  — kompletni, gld. 2.SO.	Mizni prti. platneni, v vseh biirvab,.') kotn. '" \ gld. a, 3 kom. "/, gld. 1.
	Delovske srajce iz dubrega   o\lorda,   3 ko madi         2.—•	Pregrinjalna garnitura, 1 prt in dvo posteljni pr,-^riui 11 i it ripsu kir>0, is Jutu vid. S.nO.	platneni,   4/4  v   kviidmtu, (i komadov gld. l.-SO.
	bloške gaće, iz barlianta, platna ali croise, 3 pare I gl- S.BO. II. «1. 1 .HO.	Posteljne odeje za zimo, iz rouge »li cretona, eh'guutno prešite, gld. a.—.	Otira-če, platn. damaiit, 6 kom. z resami gl. l.HO, 1 okrajki gl. 1 "iO.
	Moški olmj k i (žoki) za zimo, bele in barvasto, 6 paro*' gld. 1.10.	iRj-criEaiE:, brc/, iiv.i, •! motri tlulgc, gl*l. 1.5U, — slmnii |nen,     motri dol^a, la. B-ld. i. »o, 11». OO kr.	Domače platno, trdne baze (2'J vntlov) 1 koB i U gld. 5..-,o,     gld. 4. SO.
	Kape iz pliša za muške in dečke, 6 koma (lov gld. 1.50.	KoiiJMlt« Mubrukc, taika 1»         t. burvastimi  kr.tjci, 190 cin. dolge, in cm. široko, In rumene Ki«l. £.0O, um, .ui.lv Kid. 1.50.	SIFON ca moško in ionsko perilu, 1 kos (30 vatlov), !»■ e*l.0.00, lin. a*L tno.
	Popotni plajdi, 3*50 metra dolgi,  l-ti(> metra široki, gld. 4.50.	KANEVAS M poato'jno provloko (1 kos 30 l)u-uujskili vrtlov), la. gld. «.    , I la. gld. 5.20.	OXFORD, uajuovejši uzorec,   1  kos 129 vatlov) gld. 4.50.
	Posobna preproga, močne baze, 1 ostanek 10 do 12 metrov, u'«l. 8.50.	^.tlsi. s-G-r a. đ.1 poste'jno proTloko (1 kos 30 I)u-nrjskili vutluv), la.gld. 7.50, II l gld.A.SO.	Prostej«vski bar ha nt, 1 kos (J9 vatlov';, bel ali rudee gi. 6, liinii.t ali ruja* gl« 5«
			
mrak nas je prehitel ter nas spomnil, da je treba i vrniti se v mesto. Mej potom še postojimo na hrib \ čeku tik mesta ter zapojemo z neizmernim naudu-šenjem „Hej Slovani", da se je daleč razlegalo po dolinah in snežnikih gorenještajerskib — ta velečasni trenotek bode menda vsakemu udeleženeu vedno ostal v spominu „dok mu živo srce bije". — V mestu se je nadaljevala zabava pod predsednikom Čehom akad. g. H. — In ko bi trenil, odklenkala je 10. ura, ura ločitve za Gradfane, mej katerimi je bil samo jeden glas, da jim bodo ostale lepe ure v Ljubnem sredi iskrenih slovanskih bratov nepo-Labliive. Ker je bil skrajni čas, hitimo vsi na kolodvor, in ko pridrdra vlak, bi bi moral Gradčane odpeljati, zaori iz mnogobrojnih grl še jedenkrat bojeviti naš „Naprej" — zdaj stisne še jedenkrat brat Slovan — bratu Slovanu desn co: „ Pridite nas obiskat v Gradec, da vara vrnemo ljubav in prijateljstvo, katero ste nam sknzali" — še jedenkrat: „Na zrfar", „živio" — in vlak drvi proti Brucku — Slavnostni dnevi so minoli.
Vrli sokoli, akademiki slovanski, ki čast slovanskega praporja tako hrabro varujejo na tleb, ki po menji prusofilov ulovanožrešnih že spadajo „zum Reichu der Gottesfureht und frommen Sitte, naj bodo po pravici ponosni na sijajni uspeh, ki so ga dosegli, naj jim bode v sjiodbujo.
Gorenje-štajersko gorovje se ni porušilo; zelene Mure žuboreči valovi mirno teko proti Gradcu, dasi so se bali Velikonenici, da bi morebiti glasoviti „Ecksteine der deutschen Ostgrenze" se majali, č-ae v Ljubnem poje le jedna Slovanska pesen.
Doseglo se je pa dvojno: prvič, da se je švab-skim dolgojezičnikom pokazalo, da avstrijski Slovani nikdar ne bodo priznali, da so samo gostje na avstrijski visoki šoli (saj še nesmo pod Pickel-haubo — ake dovolite gospodje nasprotniki) — v J drugo, da se je pokrepilo slovansko čuvRtvo in se temelj postavil nadaljnemu složnemu postopanju vseh tukajšnjih vrlih slovanskih visokošolcev, ter se skle- J nila bratska zveza z Gradčanil j
Zato čestitamo še jedenkrat srečno slovanskim akademikom in jim kličemo „Naprej !" „Zdaf Buh." |
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
(TIhII* "V   - ____--—
Mej tem časom sklenil je mestni zbor, da ae na tem prostoru sezida šolsko poslopje za prvo mestno šolo, katera mora zapustiti dosedanje prostore v licejskem poslopji, zatorej nasvetuje, naj se ponudi deželnemu odboru mestno posestvo za Bežigradom, kupljeno od g. Peterce.
Odbornik dr. vitez Bleiweis-T rs teniški se protivi temu predlogu in podpira nasvete stav binskega odseka. Poročevalec g. c. svetnik M u r n i k opozarja na to, da so vojaška oblastva ponujani svet že pregledavala in odobrila Ako se ta predlog zavrže, treba bode zopet novih raziskavanj in stvar se bode zopet zavlekla. Pri glasovanji vsprejme se stavbinskega odseka predlog, prediog odbornika Go gole pa se odkloni.
Odbornik M u r n i k poroča v imenu stavbinskega odseka o ponudbah za dobavo stavbinskega lesa, za mestne potrebe ter nasvetuje, naj se odda dobava stavbinskega lesa gospej Ivaui Tavčarjevi do 1. 1890. po istih jed notnih cenab kakor doslej. Obvelja.
Odbornik M urni k nadalje poroča v men u stavbinskega odseka o oddaji mestnega kamnoseš kega dela in dobave kamenja posebno za tlak. Bili so trije ponudniki gg. Srečko Toman, Vincenc Ca-mernik in Alojzij Vodnik. Slednji bil je najceueji, torej se njegova ponudba za 1. 1888, 1889 in 1890 vsprejme.  Obvelja brez razgovora.
V imenu stavbinskega odseka poroča dr. Stare o oddaji priprege za mestne potrebe.
Dosedaj je imel isto v najemu g. Fran Luck-maon, a le jako počasno vozili so njegovi konji, tako počasno, kakor je počasno delu mestnih delavcev. (Veselost.) Ponudil se je Bedaj za priprego hišni po sestnik g. Elija Predovič in ker je od novega podjetnika upati, da bode mestni občini s preprego bolj stregel, nasvetuje poročevalec, naj se g. Eliju Predoviču odda priprega mestna. O-lbornik T t tnik opomni, da je priprega mestna res žalostna, posebno kar jo naroča mestni komisarijat. Torej meni g. T r tnik, naj bi se Predoviču oddala vsa vožnja sploh in ne samo za tri pare konj.
Župan g. Grasselli pravi, da tudi po novi pogodbi z g. Predovičem ne bode dosti bolje. Noben podjetnik priprege nema toliko, kolikor jih včasih magistrat potrebuje, torej  ne kaže druzega, nego
najemati voznike iz okolice, kateri tudi ne pripeljejo najboljšega materijala. Će se oaglaša sUba živin«, ki vozi za mesto gramoz (šuto) in je delo nje jako slabo, to mestne blagajnice nič ne briga, kajti do-važanje gramoza je stvar rojstnih podjetnikov, katerim je skrb prevzeto dovažanje gramoza v pravem času izvršiti ali s slabim ali z dobrim konjem. Posebne odličue živine za mesna dela nikakor ne bode moSoče pridobiti. Potem se odobri predlog, da se izroči g. Eliju Predoviču mestna priprega za prihodnjo leto. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Presvetla cesarica) podarila je otro-škej Elizabetnej bolnici v Ljubljani 100 gld.
— (Iz Gradca) došel nam je danes nastopni telegram: Jurist Švara, Goričan, dne 9. decembra napravil rigorozum zodliko.
— (Dnevni red V. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 12. decembra 1887. ob 10. uri dopoludne. Branje zapisnika IV. deželnozborske seje dne 7. decembra 1887. Naznanila deželno - zborskega predsedstva. Priloga 46 Vladna predloga z načrtom zakona, s katerim se prenarejajo §§ 78, 79 in 81 občinskega reda z dne 17. februvarija 1866. leta, dež. zak št. 2, in zakon z dne 5. januvarja 1882 leta, dež. zak. štev. 8. Priloga 47. Vladna predloga z načrtom zakona, s katerim se prenareja § 8, zakona z dne 5. marca 1873. leta, dež. zak. štev. 8, o napravljanji in vzdr-žavanji javnih, ne cesarskih cest in potov. Priloga 48. Deželnega odbora poročilo glede konvertovanja kranjskega zemljiško-od veznega dolga. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku zem-Ijiškoodveznega dolga. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku zeraljiško-odveznega zaklada za leto  1886.   Ustno  poročilo upravnega
j odseka o načrtu zakona o zagradbi in popravi potoka Trebiža pri Ratečah. Ustno poročila upravnega odseka o trtni uši na Kranjskem. Ustno poročilo upravnega odseka zastran odprave tarifne nejednakosti Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora kamniškega za uvrstitev ceste Motnik-Trzin mej deželne ceste. Ustno poro-
I čilo upravnega odseka o prošnji okraj no-cestnega
J uđbviu Aaus&egu £<& u*iBt.li.or  občinske pnfi od Sent-
I Vida do Glogovice in do Sv. Roka mej okrajne ceste. I Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine I Draga za izločitev iz okraja kočevskega in uvrstitev J v sodni okraj Ložki. Ustno poročilo finančnega od-I seka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in I poljedelske Šole na Grmu za leto 1888. Ustno po-I ročilo odseka o proračunu zaklada učiteljskih penzij za leto 1888. Ustno poročilo odseka za letno po-I ročilo deželnega odbora, in sicer: a) § 4, deželne I podpore; b) § 5, občinske zadeve; c) § 10, osobne I zadeve; d) § 11. splošnje zadeve, i — (Slovenska predstava) bode jutri v
I nedeljo dne 11. decembra t. 1. Predstavljalo se bode: I „Njegova gospa se brije" — prvikrat, potem : „Ena I se mora omožiti*, kooečno: .Popolna žena"; vse I tri jednodejanske igre najboljega glasu. — Drama-I tičoega društva odbor opozarja slavno občinstvo, da naj blagovoli vsakdo, ki mej igro odhaja in se zo-I pet povrne, vzeti pri biljeterjib. retourlist, ker bo I sicer brez tega od jutri naprej pri-I stop ne bode več dovolil. Ukrenilo se je I to, da se Blavno občinstvo in društvo izogne druščini, ki se utihotaplja v gledališne prostore, ter se I svojim neumnim krohotom, krade užitek poštenim I plačnikom.
j — (O nemškem gledališči)  se je že
I mnogo govorilo in tudi marsikateri načrt napravil, I a najnovejši je ta, da bi se novo gledališče zidalo v zvez U vis a-vis Fischer-jevi kavarni.  Na to pač j „originalno" idejo si smejo neinškutarji kar „patent" j vzeti in  tudi njihov Celjski inžetier!   Menimo, da I pač ni Ljubljančana, kateri  bi odobraval to ne-zinisel, da bi se najkrasnejse šetališče, biser cele Ljubljane „Zvezda" uničila. — Ridovedni smo, kaj bodo Ljubljanski  nemškutarji   glede gledališča še vse na dan spravili, i — (Klub slovenskih biciklistov) bode
I imel v pondeljek 12. decembra ob pol deveti uri zv čer svoj prvi občni zbor v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice.
— (Izkaz vrednostnih zbirk deželnega muzeja Rudo 1 fi n u m ) sestavljen na podlagi dotičnih podatkov muzejskega kustosa gospoda Karol a Dežinan-a je sledeči: 1. Minera-logične,   paleontologične  iu   geognostičue zbirke
4000 gld 2. Herbarij z zbirkami lesa vred, potem ponarejenega sadja in gob 1500 gld. 3. Zbirke živalij z lupinaricami vred -1000 gld. 4. Zbirke stvarij od stavb na kolih 5000 gld. 5. Prazgodovinske zbirke v veliki dvorani 8000 gld. 6. Rimsko stavbinske reči 15.000 gld. 7. Denarne zbirke 4000 gld. 8. etnografične in kulturozgodovinske zbirke 3000 gld. 9 Zbirka lončarskih in steklarskih izdelkov 1000 g'd. 10. Sike in bakrorezi iz imši Šubičeve slike po stenah, ki so prištete vrednosti poslopja, 2500 gld. in 11. Knjižnica in arhiv pristevši ceno vicedomskega in Htanovskega arhiva 10.000 gld. skupaj torej 58.000 gld.
— (Boj mej policijo in jako nevarnim tatom Petianijem.) Včeraj proti 11. uri po noči šla je redarska patrolja proti Rimski cesti blizu gostilne pri „črnem medvedu. Redarnik Korče, ki je bil sam, ker je redar Rubr Šel na stran, srečal je znanega,nevarnega tatu Petianija, ki je sinoči u lomil v leseno prodajalnico nasproti gostil niči pri „Tirolci", na Rimski cesti in kateri je nosil v roki kramp, katerega je vprašajočemu policaju, kaj hoče ž   njim?   pod   noge   vrgel    ter   stekel. Redar Rus steče za njim  ga doteče  na  Tržaški cesti blizu  Korzikove  hiše   ter  ga prime.  Petiani pa ga takoj s kuhinjskim nožem suni najprvo proti srcu, ter mu prebodel plašč, spodnjo obleko in listnico, potem  ga  pa   sunil  še v komolec  desne roke mu le prerezal plašč, kedar je Rus mahal z sabljo na tatu in je v temi pal v cestni jarek, na kar je Petiani rekel: „No zdaj si pa dosti dobil!" misleč, da ga je zaklal.  Rus pa iz jarka odvrne: „Nesera še hin", na kar Petiani odvrne odhajajoč: „No, boš pa kmalu!" Rus je takoj b-kel na stražnico in objavil vso stvar, na kar sta šla iskat stražnika Majce in Ižanc tatu in kmalo zvedela, |da je še na Tržaški cesti.   Za hišico, kjer je ulomil je stal in grozil redarjema z nožem, na kar ga je redar Ižanc usekal s sablo po glavi, potem na desno roko, da mu je kost presekal, tudi dobil je rane na drugih krajih.  Vender je Petiani še peš šel v bolnico, krvaveč iz raznih ran in je po izjavi zdravnikovi jako težko ranjen.
— (Včerajšnji mesečni semenj) je bil dobro obiskan. Živine se je prignalo 893 glav, in
oicor • 158 konj, 356 volov,   310 krav in 09 telet.
Konjska kupčija bila je slaba. Na semnji za govejo živino bilo je Še precej živahno, akoravno tujih kupcev ni bilo veliko.
— (Vabilo) k občnemu zboru Postojinske Čitalnice, kateri bode v nedeljo 11. t. m. Začetek ob 4. uri popoludne. Odbor.
— („Verordnungsblatt des k. k. Han-de I s m i n is te r iu m s fttr Eisenbahn en und Schiff ahr t"), to je naslov listu, ki bode po trikrat na teden (torek, četrtek in soboto) začel izhajati po naredbi g. c. kr. trgovinskega ministra s 1. januvarjem prihodnjega leta. V tem listu se bodo priobčevala naznanila o znižanji tarifo v v obliki povračil (rabata, refakcij itd ) in druga tarifna olajšila za železniški promet blaga. V njem se bodo razglašale tudi vse stvari, tikoče se železnic in plov-stva. To bode uradni del. Poleg tega uradnega dela bode še neuradni del, kateremu bode naloga, seznanjati občinstvo z vso železniško upravo avstrijsko; nadalje b plovstvom, da bodemo imeli jasen pregled o železništvu in plovs'vu avstro ogrske države in inozemstva. — Naročnina iznaša 12 gold. ter jo je pošiljati upravničtvu lista: „Verordnungsblatt des k. k. Handelsministeriums filr Eiseubahnen und SchirVihrt, Wien, I, Postgasse Nr. 8.
Telegrami »Slovenskemu Narodu*':
Dunaj 10. decembra. Mestni zbor soglasno v sprejel predloge, da se papežu v imenu mesta Dunajskega čestita na jubileji.
Peterburg" 10. decembra. „Novojc Vreinja" pozdravlja jako simpatično vest, da je avstrijski vojni svet sklenil, da se ne odpošljejo nikaka vojaška podkrepijen j a v GaU-cicijo. Hvali nadvojvodo Albrehta, čegar avtoritativno mnenje je i zvest no odvrnilo nevarnost, da bi se bila HibsbiirŠka monarhiju po raznih politikih spravila v težaven polo .aj. Rečeni list misli, da bodo odslej utihu.le abotne govorice, da je avstro-ruska vojna neizogibni.
Peterburg 10- decembra. „Ruski Invalid", vojaški slu/beni list, objavlja dnevno povelje vojnega ministra z dne 13. novembra Bt. st. (starega stila), s katerim  se naznanja,
FERO. BILINA & KASCH
v Ljubljani, v Židovskih ulicah št. 1
imata
V
veliko izber
najfinejših, elegantnih, nerazlomljivih ..pucirik". ki se smejo prati, razne velikosti, umetno opravljenih po naj-novejšej modi.
Tudi ima v zalogi razne cena 3?"U.n.<5il5:© in različne igrra.£©.
Velika zaloga neoblečenih punčik, take se tudi oblečejo, kakor kdo želi in naroči. (859—4) PoBebno  |>ri|>or«>ouv4i s
našo zalogo najnovejših listnic, patentovanih moš-njic, smotknjakov za smotke in smotčice, tobačnic, visitiers in žepnih necessairs.
Zimske rokovice vsake vrste v največjej izberi po najnižji ceni.
Kravate za gospode in kravatne igle. Najnovejše po 20 kr. in dražje.
Zaloga najfinejših domačih in tujezemskih parfumov, mila, glavnih, zobnih in krtač za obleko.
Hlačniki, trakovi za nogovice, kovčegi, potne torbe in popoln* oprave v največjej izberi.
Popolna razprodaja klobučinastib čevljev za gospode, dame in otroke po znatno znižanih cenah.
500 ixxark v zlatu,
če Orolioh-ova obrazna oreme (Creme Grolich) ne odpravi vseh nećistostij kože, kakor: peg, ogre, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Schminke). — Cena 60 kr. — Glavno razpošilialnico ima J. Grolloh v Brna (Moravsko). — V LJubljani ima zalogo Ed. Mahr, parfuiner. ( 711—5)
Vikakili solni i h bolečin
več,
če se rabi svetovno slav na in pristna o. kr. dvor. zobozdravnika
nopp
ustna voda
Boljša kakor vsaka druga zobna voda kot praeser-vativno sredstvo proti vseui bolečinam zob in ust. Preskušena voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih voda. — Velika steklenica po gld. 1.40, srednja po
gld. 1 in mala po 50 kr. Uspeh je zajamčen, če se točno tako rabi, kakor je predpisano. V zvezi z mino vođo in <lr. POPP-a
zobnim praškom in zobno pasto
dobe se
vedno zdravi in lepi zobje,
kar je za ohranenje zdravega želodca velike važnosti.
Dr.Poppa zobna plomba
je naj bolj Sa, kdor hoče sam zadela vati otle zobe, s čimer se odstrani smrdljiva sapa.
Dr. Popp-a zeljiščno milo
so je z velikim uspehom uvelo proti izpuščajem kože vsako vrste in je tudi
posebno izvrstno za kopeli.
cO
o 0
Arom. zobna pasta v kosih po 35 kr. Anatherin zobna pasta po gld. 1.22. Vegetabilični zobni prašek po 63 kr. Zobna plomba po gld. 1. Zeljiščno milo po 30 kr. Pred kupovanjem ponarejene Anatherin zobne vode se izrecno svari, ker ima v sebi zdravju škodljive primesi, kakor je ana-(342—23) liza pokazala.
Pismene naročbe izvršujejo se proti poštnemu povzetju.
Glavna zaloga: Dunaj, I., Bognergasse Nr. 2.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: F. Bomches, lekar; R. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. Warto, lekar; t> Kranji: K. Savni k, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Škof jej Loki: C. Fabiani, lekar; v Koievji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; t> Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu: F. Haika, D. Ruzoli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: i. Močnik, lekar; *; Trebnjem: J. Kupic elit, lekar; v Omotnlji: J. Bla-žek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar.
Nasproti JOSIP STRASSER
kolodvora.   v Inipruku na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v rse kraje. Natančneja izvestja za vse obhode. Kombinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode.
Vozni bileti za Severno in Južno  Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd (104—35 Potterdama ^       vozijo vsako nedeljo Iz in . prekrasni parniki od ces, kr.
Amsterdama | avstrijske vlade
i ioncesijonorau nizozemsto-ameriške parnttke Urnike v Novi Yort
Iz Inšpruka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot.
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
4r
Zobozdravnika Paichel-a
ustni in zobni preparati.
(Ustno«odna esenca in zobni prašek.)
I/.vrstna aredst* a za ćiSčenjo in oliranenje zoli, zabranijo, <l«t sn no dtda zobni kamen, osfeiijo usta in odpravijo smrdečo s ipo
Posebno utrjujejo otle zobe, ustav I pt jo krvavenje dlesni, zuhranjujejo trobnenje ipb in < • M stalno rabijo, odpravijo vsake zobn« b>tlečine. CevM •»tel* lenlci zohovoilne esence 1 g!.. Nknteljct cobnri;a praška BO kr. (238 — ti'.*)
Dobiva sc v ordiiiactJNkem prostoru pri Hradeckega mostu v KOIderjovi hiši I. nadstropje, pri lekarjl .Svobodi in trgovci Karingcr-ji.
MARTIN POVERAJ, civilski in vojaški
i4*T~ Jedina ln največja '•sa
kristijnnska krojaenicn in zaloga vsakovrstnega sukna, ter
ZiniNku obleka...... od g'd. O.— nap
Zim«.K i nakot . ..... n     » 5.—
Zimske lila««....... ,     „ 2.CSO ~r
ZiuiHka * u K u j i*...... n    „ O.— .
Nalonskii obleka..... n    „ — „
Obleka za dečke..... „    „ 1.73 n
V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici.
Karočbe se hitro in lično izvršujejo po najnovejšem kroji za vsak #tan in po pošteni reni. Uzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled.
VELIKA
za katero zakonito jamči visoka vlada
(5000001
mark
kot največji dobitek v uajerecne-|ein »lučaji »onnjn velika o«l Ilaui-burške države lajasnčeiia denarna loterija.
1 1
2 1 1 2 1 1 1 1 5 26 56 106 256 512
739
Specijalno pa:
prein. a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mttrk
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
300000 200000 100000 80000 70000 60000 55000 50000 40000 30000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
5 0 0 145
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMKUlMiU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 93.000 srečk, od katerih bo izžreba 48.600 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
8,902.050 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, du se vseh 46.600 dobitkov, ki so traven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotov« izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjem na 60.000, v četrtem na 70.000, v petem na 80.000, v Šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 600.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeležit vi te velike denarne loterije.
Častiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih murkah Tudi se denar lahko pošlje po postnej nakaznici, na željo bo naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 cela originalna »rečlta av. v. gld. 3.50.
1 polovicu originalne »reeke av. v. gld. 1-7S. 1 četrtina originalne »recite av. v. gld.—.OO.
Vsak dobi originalno srečko I državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt irebanja, iz katerega se razvidi vbo natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt irebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče Bročke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
dobit, a m u k 28800 dobit, a mark 15989 dobit, a mark 300,200,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
15. decembrom 1887
(kateri dan bode žrebanje)
nam direktno doposlati.
(774—16)
VALENTIN & G0,
Bankgeschaft, HAMBTJBG-.
FW
2.2
Hiša se proda
iz proste roke na Opekarski cesti tiiš. štev. 28 (v Trnovem). Obseza 3 stanovanj in vrt. (881—2;
V Ljubljani, na cesarja Josipa trgu.
'mm $&MML
V nedeljo II. decembra
DVE VELIKI PREDSTAVI,
prva popo ndne ob itlrlh. druga zvečer ob sed-mih, vselej % novim programom.
■■ Vsak lian bode zvečer ob sedmi uri predstava. ■
Za mnogobrojni obisk se prinorota udano
(892) M. Sclllcgcl, ravnatelj.
i I
¥
Hoks&Drops,
metinte aelisence)
in vse druge trgovinske in fine sladčice
izdcuje
FRANC ŠUMI,
Kongresni trg .št. 13 (pri Fischerji) v Ljubljani.        (292—iti)
I
4 4 4 4 4
^■^i----
Vabilo na naročbo
nove ruske slovnice
za slovenski narod,
katera pride na svitlo koncem jannvar|a 1&&8. Slovnica bo imela tudi rnsko berilo s iuterlinealno slovensko prestavo, tako, da bo vsaka, ruska beseda v berilu imela slovenski pomen pod seboj. .869 — 7)
Cena knjigi je » jrl«l., — 1 gld. 50 kr. ae pre<|. plaeas koj pri narocbi, 1 gld. 60 kr pa ko se ho knjiga razpošiljala. Za dijake \elja knjiga le !6 gl<l. 54» kr. — Tiskalo se bo samo toliko ekseuiplarov, kolikor bo naročnikov. Kdor se ne naroči, torej knjig« ne bo mogel v ni-kaki knjigami kupiti. — Blagovoli naj »o narediti in 1 gld. 50 kr. zraven naročila vsa.) «lo 16. decembra t. 1. poslati Antonu Hu<lovoruil.-u, in W ion. Wii.lirini;. Wlenerstrasse Xr. «1, II. Stock, Thilr 18.
fes
s^,S2fc
[ TONHIES,
zastopnik On««-««. Co. v Budimpešti, preskrbljuje dobro-znane tnlollte valjarnike (Hartguss VValzenstiihle), cilindre, Nkrbce (Aufziige), vse aparate, transmisije in priprav« sa milne.   Naripi in načrti napravljajo  se  po  najnovejših skušnjah.
Specijaliteta: Vsakovrstue sage in stroj t sa obdelovanje lesa. Preskrbuje bitro idoče parne str.Je in varnostne parne kotle.
Tudi napravi)a pklnove motorje. Zastopstvo Langen-n A Wolf«a na Danajl.
Iiiđ-Iciranje parnih. ©trojom,
ujlb predelovanje a jamstvom, da ae pri varuje pri kurilu. (836—5)
ia ii.ljenje »
Filijala ia Avstrijo: Filijala za Ogersko:
Dunaj, Masiram št. 1, i Pešta, Franz- Josefsplatz
v hiši druStva. št. 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva.................. frank. 94,408.165-62
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1886 ... „ 18,558.20115 Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka druStva (1848) več kot............... „ 177.91G.46250
V slednje) dvanajstmesecnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri
društvu za.................. „ 61,584.975-—
novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka
društva na uloženih ponudbah več kot........ * 1452,748.304*68
Prospekte in druga razjasnila daje
..lavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje
pri driiido Zs-esolilcot.il..
(407—7)
t? J. Berner-ja in sinov 1
n <
lij  kateri v
deželna
naslaflna, solarna in zdraviliščna pekarija ®
v Slatini pri Rogatci na Štajerskem f
posebno priporoča (833—7) U
W S U. 13. SL r , E
ri vedno izdeluje v Izvrstne) bazi, ki ga prodaja v I^JiitolJiini gospod
JjJ RUDOLF KIRBISCH, sladčičar na Kongresnem trgu. m
m (Naročila na zunaj se točno izvrše.) fff
Augusta Tschinkelna sinovi.
Od našega posestva pri Ljubljani imamo na prodaj še kacih
20 oral
do"bro oMelanih njiv
v katastralnih občinah: Kapucinsko predmestje:  Pare. štev. 94, 97, 100, 102, 105.
Št Pfilfirsko nredmestie- » 9 239' 240 1 (stavbeni prostor), bt. Peiersko predmestje.    ^     j   36g a/K ^ u^ ^ ^
Spodnja Šiška: „      „   432, 433, 440.
Kazen tega prodamo še razne
kmetijske vozove in drugo orodje.
Vprašanja naj se pošiljajo nam direktno.
V Ljubljani, dne 9. decembra 1887. («89—l)
Avgusta Tschinkelna sinovi.
„AZIENDA",
avstro-ogei-ska družba za za- j avstro-francoska družba za zavarovanje varovanje življenja in rent. S proti elementarnim škodam in nezgodam,
ltaviiatcl jntvo:
na DUNAJI, I., VVipplingerstrasse štev. 43.
vseh navadnih
človeško  življenje v kombinacijah :
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem;
zavarovanje za doživetje, preskr-bovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za od-gojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
Zrnato psi va družbe.
V Budimpešti, Wienergasse 3 in Schiffgaase 2; v Gradoi, Albrcchtgasse 3; v Ino-mostu, Baiinstrasse, Hotel nGoldenes Scluif"; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4; na Dunajl, I.,' Hohenstaufengasse 10. V vseh mestih in večjih krajib avstro-ogerBke monarhije nahajajo se glavno in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj ia vsprejemajo zavarovanja.
Zastopstvo v IJubijani. Selenom nove ulice št. 3, pri JOSIPU PRO§£HC-i. (8-i2)
1 I
a) pruti škodam, katere napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in iz-praznenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, »trojih, mobi-ljah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah :
t) proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gnmnih in stogih;
c) proti škodam, ki jo napravi toea na poljskih pridelkih;
d) proti nevarnostim prevažanja blagu po vodi in po suhem.
Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične.
Noben cilinder več ne bode počil!!
»Tj O. Icr. prlv.
I' stresčasti in kroglasti cilindri
g       PATfiMT ?S 1 IU.SA\
,R. (s varstveno znamko)
™ dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi
o
rCP
n»"
11 go\ in a s steklom, (451—7) tt XjjvL"tolJa.ELl, Stari trgr št. IS.
Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari.
Vsem, kateri zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali Sploh potrebujejo železniuo, naj bode priporočena zaloga
železja in vseh v to stroko spadajoči stvarij
ANDR. DRUŠKOVIČ-a,
poprej JAKOB It v Lj nl>lj oni, MCestni trg* št. IO,
kjer se dobivajo v velikem izboru in prav nisltl ceni
okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveki, vezi za zidovje, traverze in stare železniške sine za oboke, Porthind in Roman cement, sklejni jnipir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilnu ognjišča in njih posamezni deli.
Zaloga pečij za leseno in premogovo kurjavo.
Posebno po nizki ceni dobivajo se
stroji in orodja za poljedeljstvo,
kakor mlatilnice, same ali z vlačilnikom (Gbpel), slamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje. (628—24)
Izdajatelj in o-ltrovorni urednik: Ivan Železni k ar.
LaBtnina in tisk -Narodne Tiskarne".
7
1921
7072
08