M: PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote ITrsdailki lu upr* vullkl pr* ■tort SSflT H. Uwu »«r>—p-tm.»uf M! Accc^Uim («r ti fscisl rtU of I" «» V I li C ii ItM 1109, Acl mt Ocl. S. lilT, »«|Im Hm4 mi J«m 14. Itlft. INTERVENCIJE NE BO V RUSIJI Nihče se ne sme vtikati v notranje zadeve Rusi|e. Uradna izjava ameriške vlade. Waahington, 4. av«. Predsednik VVilson je končno spregovoril o zadevi Rusije in spregovoril je tako kakor ao pričakovali razaodni ljudje, izrekel ae je proti vojaški intervenciji v Rusiji v sedanjih razmerah in Japonska, Anglija, Francija in Italija so odobrile njegovo stališče. Odločil se je pa, da Amerika iu Japonska skupaj pošljeta majhno vojaško ekspodici-jo v Vladi voatok, kiuiia cjržati pristanišče odprto, da Cehoslovaki lahko neovirano odidejo svojo pot, in čuvati ima tamošnje akladiftče zavezniškega streliva in druzega materijala. Dršavftl department je včeraj obelodanil dolgo uradno izjavo, k» sc glasi, da jc vlada Združenih držav po dolgem razniotrivanju prišla do zuključka, da bi vojaška in London. — Is Kodanja poročajo "Dally Mailu," da ao ruski socialni revolucionarji organizira • teroristično kampanjo proti pruskim tiranom v Rusiji in U« trajini. Rezultat te kampanje do danes jc: Smrt poslanika Mirba-cha in maršala Kichhorna; eksplozija velikega skladišča atreliva v Kijevu, pri kateri je našlo amrt 700 nemških vojakov; eksplozija ■ municijekih tovarnah v Odesi, Karkovu in nekaterih drugih kra jih; 00 napadov na posamezne višje nemške čaatnike in uradnice, ki so se posrečili. Te podatke je dal poročevalcu vodilni član aocialnorevolucionar-ne stranke, ki je dodal, da v bli- " -.....v sedanjih rn/.^i ^ pHdej^ -še večja ^dirjanju naborne starosti pod povečala konfuzijo tamkaj in ru- ne,ellja ia ^emce> in da bo- fl. let1°;l ,"od,elm > skemu ljudstvu več škodila kakor ' ' —141 J" 4.....-*1-1- mu pa pomagala. Intervencija bi po mnenju vlade pognala Rusijo v večjo hlapčevstvo Nemčije.. Vsa vojaška sila Amerike mora biti po-avečena boju na zapadnl fronti, kjef sc lina odločiti zmaga nad Nemčijo. Amerika pa želi pomagati Če hoslovakom proti oboroženim av-stro-nemškirn v jetnikom v Sibiriji in zato jc predlagala Japonski, da sc izkrca v Vladivostoku manjše število japonskega in ameriškega vojaštva, ki ima držati odprto pot Čehoalovakont iu obenem čuvati tamošnje zaloge streliva za Itune, ki ga bodo morda šc potrebovali; obenem ima ta ekapedlclja poma ga t i Rimom, kadarkoli žele pomoč v samoobrano ali ohrano svoje samovlade. Enaka pomoč bo mora a potrebna tudi v Murmansku. Ja potiska se strinja s tem predlogom ln odobrile so ga tudi Anglija Francija in Italija. Amcrišku vlada naznanja ruske mu ljudatvu, da sc m tem korakom nc namerava vtikati v njegove notranje zadeve niti v lokalne zadc ve tistih krajev, kjer bodo nasta njene ujene ckspedieijc. Politična auvereniteta Ruaije in njeno osam lje ostane nedotaknjeno. Amerika ima edin namen pomsgati ruake-mu ljudatvu, kadarkoli hoče spre-jeti to pomoč, da uravna svoje zadeve kakor namo najbolje zna iu more. To je zdaj vrta rešitev sibirskega in rimkcga vprašanja od strani A-merikc, ki jc pridobila na avojo »trati zaveznike. Po mneiiju vlade je \ nlarf revolucionarji. Dalje poročajo iz Petrograda "Daily Espre ■aa," da je bolševlške vlada za atalno uatavlla Oorkljev liat "No-vaja 2itn". . (26. julija je prišla vest lz Stoekholma, da je Oorklj umrl. Ker ne mor* biU obenem mrtev i„ v — ječi, ja eno ali drugo laž (Jorkij je bil le pred revolucijo večkrat v atrankinem bojn s la-ninom Ob čaau Keranakijeve vlade se je pridrufil bolševlkom, toda kmalu po liolšrvilki revolnriji Ckleago in okoHea t V pondeljekiv novembru m L ja *op*t prea^o-deloma oblačno, v torek lokalnl| pil k aodalakn rezana r jem nalivi a gromom. Južni vetrovi. (Dalje aa S. s*i. L ket) Pittsburgh, Pa. — Lokalna ku-rivna administracija je določila maksimslno ceno za premog, ki ga dovažajo konzumentom od od rudnika na vozeh v pitlsbur-škem okraju. Če je konzument napravil pogodbo, da prevzame ves premog, ki ga producirajo v enem dnevu in pripeljejo na vozeh na dom iu če je pogodba veljavna za ves e-den, stane tons premoga $2.45, Premog, ki gs pri lakih rudnikih naroča v veliki množini javni zavodi, lastniki velikih hiš, prodajalci premoga na drobno, je treba plačati po $2.75 tona. Za majhne konzumente stane tona premoga $<'1.00. Za prevažanje so sledeče fane: Prvs milja ali del nje ....$ 70 Od 1. do 2. milj.......... Od 2. do 3. milj .......... »5 Od 3. do 4. milj .......... 1.15 (M 4. do 5. milj .......... 1.30 Od 5. do 6. milj .......... 1.50 Od 6. do 7. milj .......... 1.85 Od 7. do 8. milj .......... 2.1» Cene ao veljavna od prvega avguata do prvega novembra. POZIV ZA 451,000 DELAVCEV. Vladna posredovalnioa aa delo potrebuje toliko delavoev v vojni Industriji. - KOLIKO DELAVCEV MORAJO DATI DRŽAVE. Washington, D. 0. — Asanl u-rad za posredovanje dela je takoj prvi dan, ko je prijel s posredovanjem dela za neizučene delavce, zdal poziv za 451,000 delavoev, ki mora k temu itevjlu dati 40,$10 delavoev, ali tnalo manj kot 10 odstotkov. V nekaj t ednini, ko dosežejo popolno Število delavcev, ki* ga potrebujejo, bodo poavall šc enkrat toliko delavcev sa delo v vojal industriji. Za druge držuvo v srednjem določeno sledeče število delavoev: lndiana ............ 10.710 lova ...................5.805 Michigan . . ............12.330 Minnesota..............9.405 Wisconsin ..............8.085 Zs države New York je določenih 86,490 delavcev, aa Penn-sylvanlja 42,570 ln država lili-nois zavzema tretje meato. Druge države, za katere je do-lao vsaka dvs mese ca do 50/100 vojakov dokončalo nčn* kurze, kl ao sa vojaštvo važni. Okoli 250,000 vinjakov j* do-končalo take učne kura* in 48,-(HK) vojakov je še v šolah. Prodrli ao osoui milj na vsi Črti ml reke Oureij do reko Vesla, štrli oha aovražna krilu na zapaduem in vzhodnem delu uiarnske sago-ade, vrgli Nemce čes Vealo lu o-k upirali Solasona, Vlile en 'Vrsde-nols, Fiumes iu več kakor petdeset vasi ln trgov. Samo v soboto ao zavezniške in ameriške čete napredoval« šest milj Sovražnik J* tued begom uulčM va«, kar je mogel; vaai ao polgane, muuleljak« posta je rasatreljene, polja pomandraiia iu mostovi ua Vesli podrti. V petek ponoči j« bila vss pokrsjlns, koder j« bežal sovražnik, svetlejša mI Irclega dno. H^isločltl j« bilo 45 požarov \ vaseh ln vrkutiie ♦o vsak čaa švigali visoko proti •• bu ugujeitl stolpi eksplodiraua utuulcljv, kater« Neuid uiao mu* gll vzeti s seboj. 1'lsinei ob V(«slt, ki j« služil Nemcuai xa oporišče, ja tudi v pepelu Meato Solaaous pa ul bilo zažgano. Aiueričaui iu Fraueusl so ga vseli tako nugio, da Nemci niso Imeli časa aa vanda* h .ih ill vjel Je lili dober dol viažno gariilzlj«. Nemci so pa 1*111 tued begom nenreuehoma pod og. njem saveKiiišklh topov ill veliko Število Je vjetih. Zavezniki lu Američani ao hitro vlekli s seboj artllerljo in danes so ceste ob reki Alani in v hribih nad reko pod t upniškim ognfem, Po miieitju zavezniških kritikov Je položaj zdaj lak, da Nemci ii* bodo mogli ustavit) y< /ta reko Alaiio, temveč ae bodo najbrže umaknili čez groben hribov ('hemlii dea lle-mee, Istočasno ae je sovražnik umak utl tudi v Pikardiji uajrl milje lolvf četi aeverno ae ». atr., L kal.) PROSVETA glasilo slovenske narodne podpori*e jepnot* V "3T aadalj te WWB LASTNINA SLOVKNHKK NAHODNE PODPORNh JEDNOTI Cmm| Cfcksffe te-- tft m pol tete, tHI wa tri «IMWU>, gerjevega tipa v Ameriki itd., in sram nas bi bilo, če bi ie bili storili tega. Monarhistična gospoda vedno in vedno namiguje, kako dflbri so slovenski socialisti v starem kraju in kako "drugačni smo mi od njih v Ameriki". Povemo monarhistom, da bi slovenski socialisti in drugi demokratični Slovenci z njimi vred v stari domovini ravno tako ali morda še bolj delovali za jugoslovansko republiko, kakor delajo demokratični Slovenci v Ameriki, če bi imeli toliko svobode kakor jo imamo mi. In kdo ve, če kljub temu že ne delujejo na kak način? -THE ENLfGHTENMEIIT-»•r Dal«« v eklepaja a. K •Mi, 4« VMi je • tam MM Sa •• vaai ■ Setev in žetev. DOPISI.!] NEKOLIKO 0 JUOOOLOVAJr SKI SLAVHOBTI 4. 9JfU JA V WA8HUTOTO- NU, D. 0. Kjerkoli zavlada tiran s peščico podtiranov, čigar be seda je zakon in čigar meč je začetek in konec vlade, tam je prejalisej slišati o ropotanju bomb, ki padajo tam, kjer se prikaže gospod tiran aH podtiran. Starejša in najnovejša zgodovina potrjuje to z neštetimi zgledi. Terorizem je vselej zadel ob protiterorizem in navadno se je zgodilo, da so protiteroristi od spodaj pokopali teroriste od zgoraj. V Husiji se je to ponavljalo leta in leta in končno je terorizem carizma legel v grob. Nemškemu kajzerju naravno ni bilo to po volji in hotel je dati Rusiji svoj terorizem. Cim so bolševiki ustrelili velikega kozla z demobilizacijo armade, je pričela Nemčija s svojo strahovlado. Brestlitovski mir je bil teroristični čin prve vrste in za tem je sledila dolga vrsta zločinov nad Rusijo, ki so bili drug od drugega bolj banditski in groteskni Kajzer je hotel s tem zadušiti duh revolucije, ali dosegle ravno nasprotno. Dregnil je v sršenovo gnezdo in znaj ne ve, kako bi se otepel. Ubit je bil njegov poslanik, ubit je glavar njegovih roparskih čet v Ukrajini in kakortporo-čajo, je ubitih že okrog (50 drugih nižjih hlapcev berlinske strahovlade. "Mir" med Rusijo in Nemčijo je bil od prvega dne velika farsa, danes je pa velika tragikomedija; med ruskim proletarijatom in pruskimi tirani je vojna, in sicer vojna, kakršne si kajzer najmanj želi. Nemčija zdaj tanje, kar je sejala. * _ Šestletni delavci v Avstriji. Socialistična "Arbciter Zeitung" na Dunaju je pri nesla |>oročilo — tako poročajo iz Švice — o pretresljivih razmerah, ki vladajo med mladino vseh narodov pod Habsburžani. Medtem ko odrasli moški padajo na bojišču za kajzerja in njegove sanje o svetovni nadvladi, natezajo otroci od šestega do štirinajstega leta svoje nežne koščice in mišice pri delu na polju in v tovarnah. Razmere v zvezi z otroškim delom so bile že tako strašne, da je bil državni zborna pritisk BocialiBtov prisiljen uvesti preiskavo. Komisija, ki je stvar preiskala, je našla sledeče: Več kakor ena tretjina vaeh šolakih otrok opravlja delo te ali one v rute. Na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, ftleakem in v Bukovim je -tft do 58 odatotkov vse mladine vposlene pri delu; na Spod. njem Avstrijskem iaa v Mri je 21 dn 28 odatotkov. Na vaakih ato otrok od šestega do osmega letu ataro*ti je vposleuih IH otrok, od devetega do desetega leta jih je Ilft, od enajstega do dvanajstega leta ftO in od trmajatega do štirinajstega leta 52. Dve petinki teh otrok opravlja delo le ali one vrste od petega ali šestega leta. Na vaakih ato otrok je 95 v|Mw»lenih akoai vae šolsko leto in delati morajo ludi ol» premikih. Najhujše iakoriščanje mladine je doma na kmetih in potem pridejo manjše industrije. Tri Mrl ine vaeh otrok je vposleuih vneli f>2 tednov v letu in delati morajo tudi oh nedeljah in praanikih. lame«I vnakih «to otrok jih je MM, ki delajo |maimi tri ure dnevno, in 22 jih dela po štiri ure. 54 ee/. šest ur, 27 vee kot oaem ur in 10 od-stotkov več kakor 10 ur dnevno. Poleti jih dela izmed vnakih ato 77 ve«1 kot ient ur dnevno, 54 več kol <»em ur in čea eno četrtino pa ve* kot 10 ur. Vač kakor ena četrtina vneli šolakih otrok je V|»oa!enih pri nočnem delu v tovarnah. To je torej slika, ki mora napraviti vsakemu zavednemu delavcu črne lise pred očmi. Morda se fte zgodi, da bodo morali otroci na delo takoj po porodu ali ša prej — v materinem telesu! Cvet moštva je padel v kajzerjevi klavnici; kar se jih vrne, IkmIo večinoma telesne in duševne razvaline. Male d?čke in deklice pa ubijajo v tovarnah in na polju. - lo-volji, da ae njihov-večji sijaj poslužujejo plašča jugoslovanskega judstvo, ki ga hoče svetovni javnosti prikazati, kot podložnega snhski kraljevini. Neki list je celo imenoval zastopnika srbske vlade v VVashinglonu, g. Mihaj-loviea "jugoslovanskega poslanika" z naglasom, kot da Jugoslo vija na podlagi krfske deklaraci je že obstoji. - Za demokratične Jugoslovane ostane Se nadalje jasno to: Hiti amo in bomo za razbitje Avstrije in za združenje Jugoslovanov v demokratično jugoslovansko federativno reul/liko in držali se bomo načel redsednika Wilsona o satnoodločevanju narodov. Nasprotovali pa bomo vsem tistim krogom, ki žele ustvariti iz Slovencev, Hrvatov in Srbov državo v interesu dinastije indvorne stranke. Ker že padajo milijoni na bojišču, naj vsaj ne padajo zastonj. Tisti, ki bodo ostali, bodo zahtevali, da se odpravijo vzroki, ki so povzročili to vojno in glavna taka vzroka sta imperija-lizem in avtokratični »istem držav. Čc zahtevamo demokratično vlado za Nemčijo, jo moramo že toliko bolj zahtevati za Jugoslo vhhc, kjer smo najbolj prizadc ti. Zato jc in ostane naš boj za jugoslovansko federativno repu bliko, pa naj se konča vojna ka korkoli. J. Avibelj. JL # _ Želeli je, da bi ae eno društvo sa vzelo za atvar in sklicalo sestanek društev, kjer bi razpravljali o agitaciji za SRZ. Vrzite proč maske in se lotite borbe za' osvobojenj« slovenske ga naroda. Pokažimo, da smo pri->t«*i demokracije na samo na jeziku v douečih frazah, uego da smo pripravljeni tudi delovati zanjo. Dne £0. julija sem bil telefo-nično obveščen o nesreči mojega brata Gregorja Homca, ki ga je zadela v rovu štev. 13, v Yale. Napotil aem ae hitro v bolnišnico, kjer aem naŠef brata z zlomljeno roko in nogo. Vxrok 'nesreče je tak, kot v večina vseh dragih slučajih nesreče: zanemarjen jc od strani družb za razne varnostne naprave. , . John Homec. f A Kenmore, 0,— Tu smo ustaoo vili društvo, kateremu smo dali ime Sv. Alojzija in ga pridruži i k J. S. k.. J. Društvo je dobilo itevilko 127. Pristopilo je 15 moš-il zastopnik organizacije 8N«.. kajti mi nismo eni tistih, da bi dopuatili nekoliko gospodom brez vsakega vprašanja barantati s narodom, kot ta oni delajo. Slovenci amo vajeni da mora izvirati vsa stvar. Ia ljudatva navzgor, ne pa doli od viaokih iu učenih doktorjev in profesorjev ter par diplomatov. Ne bom opisoval podrobnosti, ker bi mi vzelo preveč časa, toda omejtil bom par glavnih točk iz programa, kl ao dale značaj vaej alavnosti. 1) Državna aantava kraljevine* Srbije. (Znata vo nosi arbaki častnik, a njemu na vsaki atrani po dva čaatnika in štirje sokoli kot čaai na atrala.) 2) Kraljevič Marko na konju g ju goslovsnako saatavo. Ta jugoslovansks sestava je I* mela obliko banderca in Imndsr-ca nimajo prav nič vzvišenega v sebi, pač pa velike, plapolujote aaatave. Zastava, kateri ao dali ime jugoalovanaka, Ima plavo polja g grbom v »redi, kl je sestav* Ijen is doeedanjlh grbov jugoslo-vanekih provinc. Ko je ta saatava visela na do ločenem meetu nekaj minut, ao jo odstranili in na njeno mesto eo rasobeaili saatavo Bivake kraljevine. Prav nič nimam proti tema, da uradna Si4>lja prireja alavnosti, ksjti do tega Ima ravno taka pra vira, kot vaSks draga država v Brezy Hill, Kana. — Tukajšnji premogovniki obratujejo s polno paro in pohajalci brez dela niso danes več vsakdanja prikazei kot pred leti. Zaslužek je odvisen od prostora in delavca. Čim huj še sile kdo porablja pri delu 1 rovu, tim večje i^o številke bari ko vee v'na plačilni dan. V tem o žiru je po vseh premogovnikih e puko. Na organizacijskem polju ne zaostajemo za drugimi naselbina ini, kajti organizirani srno gospo darsko, politično in podporno. Pred tremi leti je sprožil so drug John Goršek na konferenc soc. klubov idejo za zadružne pro dajalue ih njegova agitacija je rodila dober useph, kajti ustanovili smo tri zudružne prodajalne in to v Kingu, Grossu in Brezy Hlllu, kl so vse dobro razvijajo pbsebno pa naša. Imamo trgovino, ki je vredna nad $15.000 in 133 dobrih članov in uad 40 dru gih odjemalcev. Seveda je še ne kaj takih, ki sc popolnoma nič ne brigajo za gospodarsko oh v uboje nje delavstvu, pa gledajo vse t<^ nekako brezbrižno. Inventar naše zadružne proda jalne dne 1. julija je sledeči: Dohodki: VTednost v blagu: Oprava trgovine Ltberti l»ond Računski stroj Člani dolgujejo Skupaj dohodkov Stroški: Delnice (133 članov po $20 delnica) Na posojilu Neplačani računi Dividende od 1. julija do il. dee. 1917. Ravnatelj založil na banki :W9.44 1% delavcem % 174.4?! Skupaj $17.177.62 Čisti dobiček od i. jan do I. jul. 19 IS Hr odšteje po 3% delničarjem Ostane za v rezervno blagajno Ia teh številk je razvidno, da naša aadružna rodajalna jako do bro posluje,, če ae vzame v po štev nalo malo premogovno na aelbino. Slovenci 'v Kansasu so se pri čeli selo zanimati zi gthanje Slo venakega republičanskega zrinile nje, le v naši naaelbini je nekako nftvo aa to prekorletno organizacijo. Vzrok je ta, da prj «e- $14,f»(>7.67 !M:i.<»5 50.00 85 00 1,979.50 17,745.82 2,M0.00 7,3301)0 5,763.41 000.28 567.99 405.45 1S1S4 Akron, 0. — Tukajšnji sloven ci smo večinoma zaposljeni v tovarnah, kjer se izdelujejo raznovrstni predmeti iz gumija v prvi vrsti gumijasti obroči za na kolesa avtomobilov (tires). Naše mesto si lasti tudi ime "Ruber Ci-ty" vsled velikanske industrije /,a izdelke iz kavčuka. Tri četrtine vseh izdelkov iz kavčuka so proizvod akronskih tovarn. Po-eg teh so v Akronu tudi druga industrijska podjetja, v katerih so tudi zaposljeni naši rojaki. Dela kakor tudi plača so raz-ična. Delo je večinoma osemur-rio, plača pa od kosa. V bližini je predmestje Kem-inore, kjer tudi živi nekaj naših rojakov. Tu imamo društva Dolenjec, št. 170, SNPJ. in eno SDPZ., ki dobro napredujeta. Tu jc le malo takih rojakov ki niso člani društev. Večinoma vpoštevajo važ nost društva za delavce; ki jim nudijo v nesrečah najboljšo po moč. Naše podporne organizacije so za delavstvo to, kar je organizacija Rdečega križa za vojake Zato pa pristopite k društvom tudi tisti, ki ^te dosedaj s pristo potu odlašali. Dasiravno amo tukajšnji Slovenci zelo raztrešeni, se,vseeno večkrat zberemo skupaj na kaki društveni zabavi, svatbi in podo bnih prilikah. Dne 20. julija je priredilo veselico društvo Dolenjec, SNPJ., ki jc prav povoljno izpadla. Del čistega dobička smo dali SRZ. V kratkem amo pričakovali svatbe, pa ne bo menda nič, ker sc je ženin izgubil. Res tudno je, da se fantje boje še teh par cvetk, ki se razcvitajo v naši naselbini, dasiravno je fantov godnih za žcuitev cela kompanija. Akrončan. Iki ponovno nalezla te hude bo. lesni, f Od čistega dobička smo dali 25% ameriškemu Rdečemu kri/,, ai kar smo dobili zelo laskavii priznanje. Veliko zaslge zu uspeh ve»«'k* gre bratu Ivan Krpanu, ki je ,„,; več pripomogel k razprodaji ti. ketov. Tudi Strainerjeva niaiua 00,000 ieleaničarjev prejelo povišanje mcsdc, dejsl železničarjem, da ameriško ljudatvu pričakuje, da železničarji sdaj store svojo dolžnost iu da s uove e« uc rži jo vrše svoje dolo. Opozoril je železničarje, da ie samoposebiea, da isvrše več dela v Železniških delavuicalt. Če se tu uc izvrši, !m> oviraua bojna moč ameriške armade nu Francoskem in ameriške mornarico na morjih-Dejal je, da je ponosen, ker so železničarji lojalno vršili službo, odkar so Želcauicc prišle pod zve -suo kontrolo. železniški uredniki »pravijo, dn sc najbrž ne uvede znižana vožnja za vse vojake, ki odhajajo na dopust, ker bi hlll viski preveč natlačeni okoli vojaških taborišč in bi ne bilo prostora za civiliste. Kn cent mi milje plačajo za vožnjo tisti vojaki, kl so dobili posc-l>en certifikat od svojega poveljnika za dopust. Izdanih je bllu skoraj tri miljone aplikacij za znižano vožnjo in vojaške oblasti jih še zahtevajo. H prvini avgustom mora poftl -Ijatclj plačati po odredbi železniškega ravnatelja vozno ceno za tovorno blago v gotovini. Sliniski Narodni Uataao.ljoaa a aprila i U04 Priporu Jednote lakorp. IT. jaa tja 1MV y Ari. IUisola t saboj Nemčija. Nemci še vedno zavezniških pomorščakov, ki verjamejo, da vojna nc bo več kupiraii kolodvor iu brzojaum trajala dolgo in da bo zmaga nji-1postajo. ho v a. Kajser je zastavil vse, da dobi vojno pred aiipo. .London. "— Informacije iz do-»rih virov govore, da je vrhov 110 poveljništvo nemške armade zastavilo vse sile, da dobi ali izgubi vojno pred začetkom leta 1910. Militaristieni opazovalci si 644 nemških letu! padlo v juliju. London, 4. avg. — Po uradnih vesteh so zavezniki in Američani uničili meseca lulija K44 avwl/ro nemških eroplanov, rtiedtein ko *o jih sami izgubili 1125. Angleži sami so uničili 410 sovražnih letal, Francozi 290, Italijani 100, Belgijci 4 in Američani 3. Na balkau ski fronti jc bilo uničenih 26 letni in v Palestini S. Nu drugi strani so Nemci uničili .310 zavezniških letal, Bolgari pet in Avstrijci samo štiri. V tein časq no zavezniki izvršili 17 uspešnih napadov na nemška mesta in IH napadov na nemške militaristlčnc pozicije v Belgiji. 116 ubitih v včerajšnjem seznamu VVnshlngton, 4. avg. — "Vtardj jc bilo objavljenih 217 imen. Iz gube: 112 mofr ubitih v boju, 11 jih je umrlo zn ranami in 11 vsled bolezni, 5 jih je smrtno ponesrečilo, 58 mož je težko ranjenih ln 9 jih pogrešajo. Mornarska |>chota ima štiri ubite in vsega skupuj 11 iz gub. V solmt o jo bila razširjena veat ki jc Imjc izvirala lz ameriškega vojnega stana v Franciji, da se ra čunajo ameriške izgube v sedanj ofenzivi na 12,000 mož. Oeneral March, šef generalnega štaba, ji pa izjavil, da je omenjena vest nc reanična iu du gcucrul Pershing ui poročal nič takega. March je de jal, da bode izgube takoj objavi je ne čim pride oficljelui seznam NVasbinglon, ampak do danes še ni nobenih e.«tiuiacij. K lomu jr dodal gen. March, da znašajo ame riške izgube povprečno 20 mol na vsakih tisoč, medtem ko so pred enim tednom znašale 17. Iielijo glave, kakou jc mogočo Ohioago, 111. — Oblasti so prl-Nemčiji misliti na odločilno ziuu- jejele Krnest J. Stevvarda, kralja go. Najmlajši rekrutje, ki stopijo vseh sleparjpv I11 zvezni komisar nemško armado v oktobru, šte- j0 določil zanj $5,000 poroštva, jejo komaj 400,(X) mož in v tem ,Steward jo nastopal kot armaii-času bo Amerika najmanj dva- „1 oficir, nudzoruik motorjev svo-krat ali trikrat jnadkrilila to šte-kode, da jc ložje oaleparll svoje vilo s svežimi armadami, ki pri- žrtve. Uradniki justlčnega de-dejo čez morje. Ipartmenta so mu bili na sledi Žc pred dvema lotoma, ko je bil na tudendorff je padel v nemilost, i mejj odpnščen Iz vojaške služb® London. — Iz Berlina javljajo, kot proH|ak. n je nemški general Ludendorff Hteward je prišel prvič v Ohi-padol v splošno nemilost pri Nem- LJIK0 v |olu 1917, h sabo je princih, k.1jti njega dolže, da jo zakri- L^j v denarnem pasu $15,000 in vil poraz oh Marni in sploh ves kupjj jR,t jn ow»mtlcset čevljev neuspeh petih nemških ofenziv V I dolaro jahto "Aloha". Kanjo je Franciji letošnjo spomlad in po- p|u(.,H| gn.OOO. Z jahto se jc podal etje. Dalje pravijo, da je kajser lttkoj |m pot (>„ pravi, da je jah-poklleal maršala Mackensena v to i^jj Oeorge II. Penna v svoj glavni stan, kateri najbrže |lol4J|u |iia(.kstone, ki. ga vladni dobi Ludendorffovo mesto. uradniki Že dalj Časa iščejo za- Iz Curiha poročajo, da je Ma-LtonJ. denburg pred kratkim na nekem pj (|n|j^YTI potovanju, na kate-Heslanku obtožil Ludendorffa po - I m m ^ vll|0 jn ^^ Igrali vršnostl ln nezmožnosti. Luden- L^Uo vjOROf je „a jahti Izbruhnil dorff pa zvrača UHvdo na L.žar, ko se je nahajala blizo Cle generale. I velanda. .lahta je zgorela do vo- dne črte. Htevvart je skušal dobi Rudo iz Inozemstvi. Bolgarske 6ete revolUrale; ostre Ule so dva stotnika. Ix»tidon. — "Kzehsnge Tele graph " ima poročilo, da so se u-prle bol ga rake čete blizo Hoflj« In zahtevajo mir. Ned uporniki in lojelisti je bile krvave bitke v kateri je obležalo mnogo mrtvih In ranjeni!; ubita sla bila dva atotnika. 200 rebelov je zaprtih. Dalje poročajo, da je nastale nezadovoljnost v bolgarski arma dl vsled pomanjkenje živil na fronti. Znemenje prihajajoče revolucije naraščajo O ekrivnem odhodu kralje Ferdinende et rmr šlrjejo med Bolaeri zelo rasbur-Ijlve govorice. Zadnji leden London, 4. avg. — Iz Kodanju |]Kiročajo, da je pravi atentator, ki |jo ubil nemškega poslanika Mir-bueha, pobegnil iz Kusije. Ameriške vesti KRALJ SLEPARJEV PRIJET. VOJNI TAJNIK BAKER POHVALIL RUDARJE. Washlngton, D. 0. — Vojni tajnik Baker jc po kurlvnem u • pravltelju Oarfleldu Izročil 150 rudarjem v okraju Mereer oaeb-ne pozdrave, kl so vsled staroatl prenehali delati in so se sedaj vrnili zopet v rudnike, kor deše. potrebuje premog. "To je duh, ki ga svobodna ln liberalna vlada vedno vstvarl", pracl mr, Baker v svojem pismu na tur. Oarflolda", ln kl zagotovi trium-našemu orožju ln ciljem. Po Vas {Mišljeni osebne pozdrave tem junakom s krampom." Vojni tajnik liaker je s tonil beseda m i povedal, da ceni te stare rudarje, kl so se v potrebi vr nill nazaj v rudnike, meeto da bl počivali na svoja stara leta, rav-notako visoko kot vojake, ki se bojujejo na bojiščih za varnost emokracije. KAJ POMENI PREMOG ZA ZMAGO VOJNE. Viljem je pomnožil svojo telesno ti MVtr0Vt|n|n0f ,,„ j«, odnehal, ko Klr,lž0' jc zavarovalna družba pričela London. — ls Amsterdama po- p^^gvo, kako je nastal ogenj, ročajo. da se nemški kajzer boji kasneje, v avgu;itu lajiada na svoje življenje iu vsled |1M7f je hj, w>pet v Chicagu ln jsi tega je podvojil telesno »«raž»- l apval jc jHhto 'Tarla". Vladn Kajzer se varujejudi s tem, du uradniki so (»ostali nanj pozorni zunaj nikdar ne vozi v avtoinobl kQ ^ |m dye|l ladjah, za u ali vlaku, ki je namenjen Hidraulli v reki Chicago, nastal o- teipveč v prvem sedi nekdo dru- . k|||B||J ^^ ko je pluU gi, ki jc precej kajzerju pintolieb, ^ |ljiju jahu .TirU medtem ko sc vozi Viljem v var Hlt,WHI.d ^ dlt, j»htam slo ni daljavi od zadaj v akromnen. yo in m pt |1|(dwmiik M iiio. sebno stražo tvori polk »»branih j -vobodnsgovi ta In ponoens, tista NonoMJa, ki jc vrgle ob tle že meraiketefl mo g»čnl( I) narod." Končno poziva Nemce, da se morejo boriti ze ek sistenc» cesarstva do zadnjega In zaključuje s običajnim: "Bog je s nami." Htevvard je kupčeval tudi s olj uimi zemljišči v Mehiki, in ae jč pre v ratl mešal med Nemce. KRATKA STAVKA. Ohioago, Dl. — Okoli pet It o tr aarjev, kl vtie rasna slsvblntk dels na veliko jezerski mornariški (Kajser ne verjame niti avojim |p ■poadaaal s tajalitvoai B. B. P. J, efs«al|tvw la spravalMvosi 1'roaveta " ao rabita lama oradalkov, aiavvoC oaplUU aasUv, ki js Is aavodaa, ako loUto, ds bo vaška slvst kttro nliil Sovtii (v.i /ili.tvil.i v/ili,t*|i , 11 < d 14 v l« v it 1 11 i in^/i Bolne ženeke nal bl ns preostala hudih holeftls, krtov In drugih naradnosU, k«Unm so Uilikrat pod vrtana. Tah holočin bi na bilo nikakor potrsba prostaja« ti. isnebite ss iih ta sodaj, ali od zsšetlts. Rahlta torej ubiasnano zdravilo sa ženske In sa dsklsta, vssmite S everas Regulator (Se v aro v Regulator). To ja Isborns tonika ia sdravilo, oeohite pri lanskih bolainiti. To zdravilo deluje hitro, mimo la s gotovim uspehum. 1 o /dravib ne vsabuja nltaaar ts-koga. kar bi škodovalo adraviu. V_»ka iona naj N iato puakuaila. Cena |I.M eUklonica; dobiva se v vseh V; » SI VI UA C O IUAR MAPin«, IO W A SLOVENKAM IN DRUGIM SLOVANSKIM ŽENAM SE Kot smo že poročali v prejšnjih Člankih v tem listu rudar-cm ln delavnem pri koksovlh pečeh, da je tu vojna za demo-1 racijo in za to demokracijo se mora voditi boj na tej In oni strani oceane. Onkraj oceana se bojujejo z o-1 priporoča izkušena in sdržavnlm roljem, izdelanim v Ameriki, kl dovoljenjem potrjena BABICA, se pošilja tja na paruiklh, ki so stauujuča cuo poslopje zahodno tudi izdelani v Ameriki. od vogala Mr. Hlefančlčcvc roda- Dele vel, kl pomagsjo pri Izile-H"« v Wldmerjavem Mopju, ovanju tega orožja lu parnlkov(|, " niki, se Je torej vlsds potrudila, la daje stopereeiitno vuaove k rudnikom v kokeovfm okraju, CONNWyHVILLK od kjer ae za agajo vse jeklarue in tovartie pittsburškegs okraja. Medtem, in Je bilo prošlo zimo pomanjkanje vozov, jih jc letos dovolj lin raspolego kolikor jih aploh morejo naložiti premogarji iu uakle-delci koksa In če prav delajo stalno vsak dan. Vlkda Je izvršila avojo doli nost, ds Je preakrltela atopercmit-no vozove v t s dlatrlkt, aed%j morejo ps le premogarji, dels vel pri koksu paziti, da jih vaek den ne lože. ftedej je treba delati toliko časa, da ao val vozovi napolnjeni s premogom sli ps koksom — bla go, kt je potrebno za na!o zmago v tej vojni. zglsslia. Ker se tiče njunih zadov, sla bres skrbi, toliko Je polzvedelo dru štvo za ksr Jima tudi jamči. Lotila Itoščaj, predaed. I^nils Hkilbe, tajnik iu ABton AnŽbVk blagaj nik. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK * fib / 618 P t is Ave., Pllliburgb, Pa. *«H»ki lili«*' mST Isigliirt i tfrsro.1 ao ania»» * JjmMHHL^ ištliilh aioiklh M«ut tivrivr. I a a m a l A m. U eTT'Krilita, »•»ue tul m». * k »• t«*, ■eBiC I« šaSaita. W m i l»»lll«vtw 1.4 Kak«« m o* k la>la h a* tu oMimvIn fm *(r*jtaui ni«iM| * klim smss Os vasi passbaj a SSia4o«al, Salfepejla, binves a«r is jaa vaai kosi «asal ravioll Sa»|a ae«m> I« * Si'-4" ZuteMl« MVl, ki v«IJ »• 1 vim v kratkMN leaji. il »a« ktl* «pdMvtai * •• n**k aiMrsaija. Iliievfhl? i^krtia Is 4mTM|H imums vada, wisiwa a nsmia MMhB KevmallieBt. Mvati)«, , i* «rU4U«, IkrutU la lni| SaMO |»-.l«»i.t, kl aaelaoak *"M mmiuu krvi, Mdravioi v kroik*« 4aaa in ai imImImm Mali. Hrti!na *r» i V |.<>H»a«l|klk. il • <1 v i Ii |<*#|M