Poštnina plačana v gotovini. Leto XX. št. 24. Dolnja Lendava, 11. junija 1933. Cena številki 1 Din. Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno BO Din. V inozemstvo: letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Cena oglasov: stran: cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D. Pri večkratnoj objavi popüst. Prelat Andrej Kalan V Ljubljani je mro 3. junija stolni prošt g. Andrej Kalan. Njegovo živlenjsko delo je tak pomembno za ves slovenski narod, da se ga moramo spomniti tüdi mi. Naródo se je v Staroj Loki na Gorenjskom v istoj v fari kak + naš püšpek Andrej Karlin edno leto pred njim.— 2. dec. 1858. Po različnih dühovniških slüžbaj je postano kanonik, 1. 1919. pa stolni prost. Od pápe je dobo čast prelata. Če si poglédnemo od zvüna njegovo delo, te vidimo, da je nastavo v Ljubljani Katoliško tiskovno drüštvo, s šterim je zozidao denéšnjo Jugoslovansko tiskarno (najvékšo v državi!); on sam je ustanóvo tjednik „Domoljubˮ i bio njegov urednik; 10 let je bio glavni urednik kat. dnevnika „Slovenca “. Vse to je bila vrela skrb za slovenski katoličanski tisk v njegovoj prvoj dobi. To delo je biló ogromno — na njem sloni vse denéšnje stanje našega tiska. Kalan je bio tüdi urednik kat. leposlovnoga mesečnika „Dom in svetˮ, bio je vélki dobrotnik naših pisatelov, n. pr. Ivana Cankara. Tüdi sam je pisao pa prevajao iz drügih jezikov pripovesti, pa tüdi znamenito „Hojo za Kristusomˮ Tomaža Kemp-čana. Pósebno velko delo pa je opravlao Andrej Kalan tüdi v politiki Slov. naroda. Bio je kaplan, gda je 1. 1889. nastavo „Katoliško politično drüštvoˮ, iz šteroga je nastánola Slovenska ljudska stranka. To je bio čas, gda je nemštvo prodiralo v slovenski narod — Kalan i njegovi sodelavci so se njemi s tiskom i z drűštvi postavili z vsov silov proti; to je bio čas, gda je liberalizem grozio krščanstvi v vsem živlenji Slovencov — Kalan je brano v politiki i tiski katoličanstvo i ga vtrdjávao z mnogimi prosvetnimi drüštvi; to je bio čas, gda je isti liberalizem šteo vničiti gospodarsko moč slovenskoga lüdstva — Kalan i njegovi so z zadružništvom rešávali naš narod. Njegov bister düh jé znao za vsakšo prikazen v slovenskom živlenji. Njegova miseo i reč je bila poleg pri vsakšem deli za krščansko povzdigo našega naroda. Pripravo je pot Evangelisti Kreki v politiki prosveti, gospodarstvi. Ob propadi austrijske države pa je ravno Kalan pripomogeo do popune zmage jugoslovanskomi čütenji med našim lüdstvom, ar so ravno njega;tak močno spoštüvali politiki i vsi, ki so vodili lüdstvo v tistom čaši. Nad vse čüdovita je dobrota i lübezen pokojnoga prošta Kalana. Duga leta je vodo ljubljansko „Marijaniščeˮ, gde májó svoje zavetiščé stotine sirot i dijakov, za štere jé on skrbo kak najbole. Pa to je ne bilo vse níšče ne ve, kelko jezero siromakov je den za dnevom prihajalo k njemi i vsem je stisno g. prelat v roko svoj dar... Vse to se ne dá z rečmi , popisati, to je skrivnost, štera napunjávle živlenje samo ništernih lüdi! Naj pošle Bog slovencom ešče nekaj takših mož, kak je bio Andrej Kalan! Zdravje pa moč našega naroda se včlovéčita i ovekovéčita v takših düšaj kakša je bila plemenita düša pokojnoga prelata Kalana... Denéšnja država Proti konci 18. stoletja se je med europskimi narodi posebno močno zbüdila narodna zavest to je močno čütenje, da lüdi iste krvi, istoga jezika, istoga mišlenja, istih návad itd. véže velka sküpnost, ki se zové narodnost. To zavest je med velkimi množicami pósebno zbüdila francoska revolucija v Parizi leta 1789-ga. Zdaj so se začnole tüdi države preurejü-vati po zakoni národnosti, to je: lüdje iste narodnosti naj majo svojo lastivno narodno državo. Austrija na priliko, je toga ne doživéla, drüžite je najrazličnejše narode v ednoj državi — zato je morala razpádnoti. Svetovna bojna pa je eščé posebno vtrdila takzvano samoodločbo narodov, to je: vsaki narod naj se sam odloči, v štero državo ščé spádati. Denéšnja država je teda postavlena na fundament, šteroga predsta-vlajo sküpne narodne, gospodarske, socialne (drüžabne) i kulturne (düševne) potreboče i haski naroda. Države pa so odvisne edna od ove, záto sküpno rešüjejo mnoga pitanja političnoga, gospodarskoga, socialnoga značaja. Mnogi se vüpajo, da pride čas, gda se vse europske države zdrüžijo v zvezo, kak so Zdrüžene države Amerike: to je takzvano paneuropsko gibanje, od šteroga smo že večkrat pisali. Razumlivo je, da bi to bilo najbolše, bi s tem odpadnole mnoge carinske meje, ne bi bilo potrebno oborožüvanje, za štero idejo dnes milijarde —, imeli bi sküpen penez itd. -- So pá drügi vučenjaki, posebno socialistični i. komunistični, šteri proroküjejo čas, gda denéšnje države razpádnejo,. ar postanejo nepotrebne. Vse živlenje se tak razvije, da se človeštvo povrné na prvotno stanje: ne bo ne državnih mej, ne carin, ne stalne vojske, nikše vlade v denéšnjem pomeni té reči, liki zadostüvao bodo različna strokovna gospodarska vodstva za pridelanje pa izdélávanje i za pravično razdelitev vsega med lüdi. — To so ešče samo senje, k šterim lejko povemo to, da je denéšnjo državo rodila po-trebóča človeštva, mogla bi teda na-stánoti čisto protivna potrebóča v človeški, ki bi državo odprávila. Kakši je namen države! kakše so dužnosti i pravice državlanov — kakše so. oblike (forme) denéšnje vladavine — od toga bo guč v prišestnih številkaj Novin. Začnoli smo netènci pisati od ništernih osnovnih (fundamentalna) pitanj denéšnjega državnoga i narodnoga živlenja, ar je to posebno potrebno v našoj Krajini i tüdi posebno v denéšnjem časi, gda so misli o državi i narodi jako zmešane i krivične! 2 NOVINE 11. junija 1933. Domača i svetovna politika. Jugoslavija. Nedavno Ustanovlena Jugoslovanska narodna stranka, štere ustanovitelje so se odcepili od J R K D kluba, je dála v prvoj števili svojega glasila proglas. V tom povdarja, da zdajšnje narodno predstavništvo ne dela toga, ka se je od njega čakalo, nego je povzročilo s svojim delom samo nezado-volstvo med narodom. Zato se je stvorila nova stranka. Nadale v tom proglasi terja splošno, enako i tajno volilno pravico; slobodo zborovanj i tiska; stalnost uradništva, narodno samoupravo. Mala zveza. Konferenca Male zveze je bila dokončana 2. junija. Sklenilo se je dosta hasnovitih sklepov političnih i gospodarskih. Se razmi, da je to samo začetek i de trebelo ešče dosta dela, da se to izvrši. Zvünešnji ministri vseh treh državno napravili té politične sklepe: da se zbrišejo vsi vojni dugovje, ar je brez toga nemogoče finančno ozdravlenje Evrope. Penezi ništerih držav, ki se zadnji čas močno giblejo, naj se denejo na stalno podlago, ar se brez toga nemre razviti dobra mednarodna trgovina. Naj se vrši slobodno izmenjavale blaga med državami. Da zavzemejo na londonskoj gospodarski konferenci sküpno stališče za trgovino svojih agrarnih pridelkov. Ka se tiče Polske, bo Mala zveza vodila isto politiko prijatelska, kak dozdáj. Tüdi z Rusijov šče biti v kem lepših odnošajaj i na razorožitvenoj konferenci zavzeme isto stališče. Mala zveza terja od vseh narodov volo, da bodo poštüvali pogodbe i- politiko razorožile. Države Male zveze so ne nevarne niednomi sosedi. Edini cio te zveze je, da mirno organizirajo srednjo Evropo, šteroj se lejko pridrüžijo tüdi drüge države. Da bo Mala zveza lejko pred drügim svetom kak edna držáva --- velesila, se ustanovi v Pragi stalno tajništvo. Tam je tüdi sedež stalnoga sveta Male zveze. Na gospodarskoj seji so sklenoli, da se ustanovi gospodarski svet, šteri bo vrejüvao vsa gospodarska pitanja vseh treh držav. Drüga redna letna konferenca bo prihodnje leto v Bukarešti. Avstrija. Borba za neodvisnost Avstrije se bije dale. Velka Hitlerova Nemčija če duže bole pritiska na malo Avstrijo. Dr. Dolfus se dobro brani i ves kulturni svet njemi pomaga. Nedavno je nemška vláda dala naredbo, da bodo potni listi v Avstrijo koštali 1000 Mark, to je 13000 Din. Tü je najmre zmerom dosta Nemcov bilo. Minister Göbbels je pravo, da bo ta prepoved tak dugo valala, dokeč Dolfusova vlada ne odstopi. Ta pa ščé na to odgovoriti s tem, da prepove narodno socialistično stranko v Avstriji. Zatogavolo so nastali v Innsbrucki, ki je blüzi nemške meje velki nemiri med dijaštvom, gde majo Hitlerovci nájveč pristašov. Prišlo je do strelanja s policijov, zato je vlada odredila obsedno stanje v Innsbrucki. Tüdi v Beči je zapreta univerza zavolo demonstracij. Policija je najšla mnogo orožja i streliva pri narodnih socialistaj, zato so okoli 50 voditelov zaprli. Spor med dvema nemškima državama je zmerom vekši. Ka so ne mogle napraviti drüge države, da bi najmre preprečili zdrüžitev Avstrije i Nemčije, je napravo Hitler sam s svojov nasilnov politikov. Avstrija se je obrnola vkrej od Nemčije i si išče indri prijatelska. Zadnji čas se čüjejo glasi, da se zdrüži z Madžarskov pod francuskim ali taljanskim vodstvom. Nemčija. Hitler je dao zapreti svojega najnevarnejšega nasprotnika bivšega kancler generala Schleichera. Te je že pred volitvami, štere so Hitleri prinesle zmago, šteo sestaviti delavsko vlado s pomočjov centruma i ednoga dela narodnih socialistov. To se njemi je ne posrečilo i zdaj ga je Hitler dao zapreti, da de bole gvüšen. Na risalske svetke je bio v Passau.i kongres vseh Nemcov, ki živijo v inozemstvi. Te kongres bi se mogeo vršiti v Celovci, pa ga je avstrijska vláda prepovedala. Tüdi je ne štela dati potnih listov članom vsenemške stranke i narodnim socialistom, tak da je od avstrijskih Nemcov nišče ne bio na kongresi. Francija. Francuski parlament je sprejeo z 400 proti 150 glasom proračun za leto 1933-34. Dohodki znašajo okoli 45 milijard frankov, izdatki pa 50 milijard. To je na náše peneze okoli 110 milijard Din. Naš proračun pa znaša 10 milijard Din. Verski boj v Španiji. Nedavno je Španski parlament sprejeo novi proticerkveni zakon, s šterim je doživela katoličanska cerkev najbole nasilno zatiranje. Te zakon je v prvom redi namerjeni proti redovnikom. Po mnogi napadaj na cerkve i samostane, štere so ropale i požigale nahujskane bande, po pregnanji vnogi cerkveni poglavarov je socialistična-fra-masonska vlada zglasüvala te zakon, šteri nasprotüje vsem načelom verske potrplivosti i ednakosti državlanov pred zakonom. Med vsemi teškimi drüžbami je edino katoličanska cerkev postavlena v posebno stanje. Katoličanom se vzemejo ščista navadne človečanske pravice. Ne prizna se njim sloboda düšnevesti. Podelitev slednjih zakramentov vojakom i betežnikom v špitala! lejko dovolijo samo upravne oblasti. Zborovalna sloboda za verske namene je tüdi zmenšana. Katoličani ne smejo prebirati svojoj deci tistih vučitelov, šteri so njim po voli. Država si je dala pravice, da potrdjavle püšpeke i dühovnike. Za procesije, sprevode i cerkvene shode morejo meti dovolenje od svetske oblasti. Vsem drüštvom je prepovedano gospodarsko podpirati cerkev. Vse cerkveno premoženje je cerkvi odvzeto. Cerkvena opráva, štera je potrebna za božo slüžbo, je tüdi državna last, cerkev jo samo lejko rabi proti odškodnini. Najhujše so odredbe v šoli. Cerkev ne sme drügo včiti, samo krščanski navuk. Tüdi redovniki ne smejo več včiti na srednjih, i visikih šolaj. Po novom leti pa tüdi ne na osnovnih šolaj. Gda se to zgodij, bo 700.000 španske dece brez včenja. Komi bo to na hasek, si lejko vsakši sam misli. Španska cerkev to nasilje tiho prenaša. Španski katoličani se pa borijo proti vladi, štera je že telko božnoga prinesla narodi. Že občinske volitve so pokazale, da je zdajšnja vlada ne povoli národa, zato se vüpajo, 11. junija 1933. NOVINE 3 da prišestne, parlamentarne volitve pometejo zdajšnjo framazonsko vlado i pomorejo cerkvi, da bo delala v dobro Španije kak dozdaj. Rusija. Ar Rusija nešča povrnoti lokomotiv, štere je odpelala z vzhodno-ki-tajske železnice, je mandžurska Vlada pretrgala železniško progo pri zadnjoj ruskoj postaji na mandžurskoj meji. S tem je rusko pristanišče Vladivostok popunoma odrezano od Rusije. Rusija je proti tomi ostro nastopila pri japonskoj vladi, štera je mandžursko v to zapelala, naj poštüje ruske pravice pri vzhodno-kitajskoj železnici. Rusija je tüdi pripravlena to železnico odküpiti od Japoncov. Ruski konzul v Harbini je že zapüsto svoje mesto za slučaj, da bi prišlo do boja. To je pa zdaj, gda je Japonska sklenola mir s Kitajskov i má vso vojsko na razpolago, za Rusijo jako nevarno. Slovenska Krajina. Dolnja Lendava. 60 letnica. Toga meseca 28. in 29. bodo pri nas velke slovesnosti. Naše gasilsko društvo bo obnajalo 60-letnico obstoja. Ob toj priliki bode blagoslovlena društvena zastava in motorna brizgalna (menša). Pokrovitelstvo te proslave je prevzeo g. ban, šteri sam osebno pride na proslavo. Ob toj priliki bode tüdi pokrajinski izlet gasilcov v Lendavo. Že zdaj pozavamo vse, pa si ob toj priliki poglednejo naše lepe lendavske gorice. Malomarnost. Na potoki med občinama Pince in Benica je takša brv, da je človeka stráh iti prek. Brv je visoko par metrov nad vodov, voda je tam globoko do 2 metra. Brv se trosi, ka vsakši ne vüpa iti prek. Dosta ludi tam hodi, pa brvi nešče dati popraviti ne ta ne druga občina. Čüdno se nam vidi, da oblast kaj takšega trpi. Ali čakate, da se zgodi kakša smrtna nesreča? Novi vozni red mamo, pa se lüdje spitavlejo, zakaj so bile takše spremembe. Ne razmimo, zakaj morejo zdaj potniki iz Slovenije v Čakovci čakati zajtra edno vöro na vlak. Ali mogoče kakšega gospodeka iz Zagreba? Okrajno sodišče v D. Lendavi bo melo uradni den v Beltincih 27. junija, ne pa 28. junija. Vsem uradom v D. Lendavi naznanjamo, da je uredništvo „Novinˮ že od 1. maja — v D. Lendavi! Zato naj več ne pošilajo svoje razglase v takše kraje, gde je uredništvo Novin ešče — nigdar ne bilo! Martinišče. Na Martincovom in Pertocijovom gostüvanji v Satahovcih sta nabrala Martinec Jožko in Martinec A1 o j z Din 255 za Mar-tinišče. Vrlima dečkoma in darovalcom se ravnateljstvo Martinišča prisrčno zahvaljuje! Bog plati! Črensovci. Setanek mladinskoga odseka kat. akcije se je vršo na Risalsko nedelo Našem Domi s sledečim sporedom: Mati, kam ? Štiriglasno speva zbor dečkov. Kat. akcija pri mladini na Angleškom: Zver Jožef, Trnje. Tamburaški zbor. — Prišla je ta ljuba vig-red. — Speva 4 glasno zbor dečkov. — Govor preč. g. Bakan Jožefa, prefekta Martinišča od kat. akcije med našov mladinov. — Dühovno čtenje: Mesec Srca Jezušovoga: — Sreča: — Tamburaški zbor. — Prizor: V nedelo po poldnevi. Dečki igrajo i spevlejo : Jaz pa mam konjiča dva. Potem si zgu-čavajo od kajenja. Na konci zaigrajo i zaspevlejo: Tam Čez jezero ... — Z lepoga govora g. prefekta Bakana omenimo sledeče misli: Kat. akcija pri mladini. Ka je to? Náj mladina pokaže katoličansko, kristušovo srce z delom. Povsod naj sta katoličanca dečka i dekla. Za zgled naj si vzeme mladina od ustanovitela Vincencijovih konferenc Ozanana. Te francuški visokošolec je dosta gučao, kak moremo biti celi krščeniki i se pravdao s svojim profesorom od toga pitanja. Ednok ga pita profesor: Gda ste pa bili zadnjič pri spovedi? Ar dugo ne bio, se je etak vözgučao: pridem s stalnim dnevom. Šo je k spovedi po tom i ne samo ednok, nego gostokrat i tüdi gostokrat k prečiščavanji.Jezuš ga je blagoslovo. Osem Siromaških dijakov je zbrao i so začeli podpirati düševno i telovno siromake.Pozvedavali so po njih i njim pomagali. Obprvim so njim razdelili svoja drva i sami mraz trpeti. Na rokaj so nosili polena sirotam. Sledkar so njim dobil lüdje pomagali i v 100 letaj se je na milijone siromakom pomoglo. — Dečki, brez goste spovedi i prečiščavanja vaši sestanki ne obrodijo sadü. Dühovniki moramo dosta moškov viditi pri spovednici: Jezuš naj spremeni vaše celo bitje v svojo lübeče srce, samo te bote celi katoličani. Črensovci. Na risálski pondelek je bila dvorana „Našega domaˮ puna, gda smo gladali lepo versko igro „Slehrnik“, štero so nam pokazali mladi igralci iz Ljutomera. Redko vidimo gda kakšo resno, dobro igro, takše pa celó ne, kak je tá. Veseli nas tüdi da je to bio zednim obisk katoličanske mladine s Preka, tak da smo znova videli, da je ravno Slovenska katoličanska mladina tista, ki širi med narodom prosveto, pošteno zabavo, lepo slovensko pesem! Črensovci. Na Risale je bio sprejete 300 dece v „Marijin Ogračekˮ (Vrtec).; — Srečen spadaj je doživo Žalig Anton, ali po domačen Kleklnov Toni. Belice je pobirao na štalaj, gda so se pod njim podrle tri Prošnice i je spadno v štalo na trdi pod. Poleg vdarca ne se njemi je nikša nesreča ne zgodila. Njegov gospod so v šali povedali: dobro sam te hrano, na mehko si spadno, zato se ti je nikaj ne zgodilo. — Občina je vložila tožbo proti cerkvi, da bi na občino dala spisati pokopališče, plac poleg cerkve i grabo poleg pokopališča. Vse to je najmre v zemliškoj knigi spisano kak javno dobro, cerkveno, ne pa občinsko. Cerkev je prinesla na sodnijo stare knige i spise, iz šterih je razvidno, da so te tri parcele cerkvena last. Sama fara to svedoči s podpisi županov pa tüdi civilna i cerkvena oblast. — Pozimi vkradjen osipatji mašin je najden v Petišovcih. Krivci so odkriti v znanoj maloletnoj tovajskoj bandi. Dugši čas je pa bláženi mir vu fari i nikomi nikaj ne sfali. Dosta smeha je zbüdo slučaj nekoga Črensovčara, ki se je zbüdo na hlevaj v Žižkih. Malo globše je pogledno v kupico pa mesto domačega senjeka je najšeo hlevé drüge občine za nočno počivališče. — Po pameti ga pijmo, da pamet ne zgübimo! 4 NOVINE 11. junija 1933. Sodišinci. Razrešeni je dužnosti župana naše občine g. Jožef Šoštarec. Da je naša krajina Slovenska i da želemo ostati v svojoj državi Jugoslaviji -- to je posvedočilo naše lüdstvo ob 10 letnici našega oslo-bojenja pa ešče pár let prle, gda so nas za Horvate nazkričali! Na vse to spominamo dnes, da ne bi što toga pozabo. Tüdi to se ne sme pozabiti, da so pri proslavi našega o s 1 o b o-jenja niki lüdjé ob strani stali! Velka Pólana. Naše gasilno drüštvo priredi v nedelo 11. junija ob ½ 3 v. igro „Vóda“ pred občinskov gostilnov. Nastopi okoli 100 oseb. Igra kaže veseli dogodek iz gorenjske vesnice, je lepi hasnoviti pogled v občinsko „politikoˮ. (Želeti bi bilo, da bi jo pokazali v vsakoj fari, da bi se mnogi vidili vnjoj kak v ogledali ! Ur.) Letos je naše drüštvo priredilo že štiri, obetajo pa se ešče nove. Ustanovili smo tüdi tamburaški zbor. — Če bo slabo vreme, se igra preloži na 15. t. m. ob istom časi. — Veseli nas, da je polanska mladina tak delavna, naj bi si jo vzeli za vzgled vsešérom, gde spijo i manjárijo! Gde so naša drüštva?! Za vse poklice oddamo vajence siromaških staršov, za katere iščemo mojstre-obrtnike in trgovce, ki bi jih sprejeli z vso oskrbo. Stariši, ki bi radi dali svoje sinove učiti za kateri-koli poklic, naj se nam javijo. — Pišite na naslov: Dobrodelno društvo „Varstvoˮ, Ljubljana, Tyrševá ,c. 17. Po domovini. Velke povodni so nastanole na konci maja v Sloveniji. Tak je v okolici Ljubljane bilo 150 km2 zemlé pod vodóv. Ljubljanica i drügi potoki so za volo obilnoga deždžóvja preplavili posebno ljubljansko barje, to je pokrajino, gde je nekda stalo močvirje, dnes je pa že naseljena. Tüdi okolica Vrhnike i Borovnice sta trpeti zavólo povodni. Voda je vdrla v hiže, vničila ógrade i njive. Škoda znaša 1 milijon Din. — Voda Krka na Dolenjskom je tüdi narasla za 2 metra, poplavila svojo okolico i napravila milijonsko škodo. Zverinstvo. V Begunjah na Go-renjskom (blüzi Brezij) je Orožnik Ranko Kubenkalovič, pravoslaven, doma iz okolice Užic, strelo mladenko Marijo Pretnar. Pred leti, gda je prišeo v té kraje, je začno hoditi za tov deklov, ar se ga je pa ona ogibala, njoj je zagrózo, da jo streli. Preminöčo nedelo je šla v Begunje k švelji, orožnik je prišeo za njov. Pretnarova je štela oditi, orožnik pa je z bajonetom prerezao potač na bicikli, nato pa petkrat strelo njo i jo dvakrat zadeo. Gda so ga pelali v zapor, je spevao. Orožnik je ne znao pisati i čteti, gda je prišeo v Slovenijo, návčo se je tü. Zadružna zveza v Ljubljani je mela svojo glavno skupščino 1. junija. Iz govorov, ki so se čüli, zvedimo to, da je jedro denéšnje penezne stiske v nežavüpanji proti peneznim zavodom: hranilnicam i bankam. Napraviti trbe razmere, da se povrné zavüpanje pa bo odpravlena pri nas penezna stiska. Če bi tüdi što s koli pripelao peneze, nikaj ne pomaga, če se ne povrné zavüpanje v red, v zakon, v penezne zavode. Dobra politika — dober penezni položaj! Zavüpanje pa more povrneti samo držáva s svojov močjov i s tem, da vzbüdi spoštovánje do sébe. Plakati zá kmetijsko razstavo štera potüje po vsoj državi, so tiskani v srbohrvaščini i v cirilici. Banska uprava v Zagrebi je dala tiskati nove plakate v latinici (naše črknje) za 3000 Din; — v Ljubljani pa so dali prek starih plakatov napraviti slovenski napis i plačali za to 2500 Din! 98 letna Slovenka Helena Pe-tan je mrla v Sromljah pri Brežicah. Nesreča dveh biciklistov. Proti Vrhniki sta se pelala dva dečka na biciklinaj. Proti njima je privozo avto, zato sta še njemi štela ognoti na drügo stran ceste, te čas pa je privozo drügi auto za njima i jiva pódro na tla. Eden je naskoro potom vmró. Polodelska razstava, štera je nameščena v posebnom vlaki 22 vagonov, je že na poti po vsoj Sloveniji. Kak smo že naznanili, pride julija tüdi v našo krajino i te bomo več pisali od nje. Naši delavci. 3. junija je v ljubljanskom radiji predavao bivši urednik Novin, visokošolec Joško Maučec o predmeti -„Sezonski delavci Slovenske krajine.ˮ Povedao je, da so lüdje iz naše kra- jine že v sredini preminóčega stoletja začnoli hoditi na delo v različne vogr- Joško Maučec; Zgodovina Slovenske Krajine. Luther Martin i njegov navuk. Pótom je Luther v latinskom (dijaškom) jeziki napisao devetdesetpet stavkov proti navukom katoličanske cerkve, posebno proti odpüstkom i jih je na večer pred vsemi svetci 1517. pribio na dveri grajske cerkve i pozvao vse vučene može, naj njemi dokažejo, da nema prav. Najprle se je oglaso proti Lutheri dominikanec Tet-zel, ki je v svojih predgaj i tüdi v spisaj napadno Luthra i ga je celo imenüvao brezverca. Preprosto lüdstvo se je pa zmerom bole oklepalo mladoga i vučenoga profesora, ki je ne samo na Saškom, liki po celom Nemškom imeo zmerom več pristašov. Ali preprosto lüdstvo je Luthrov navuk razlagajo, kak njemi je najbole kazalo. Kmet je mislo, da püšpekom i samostanom ne bo več trbelo davati desetine, če Luthrov navuk zmaga, drügi so pa mislili, da se bode od zdaj naprej vsakši lejko postavo proti višišoj oblasti, gda njemi kakša stvar ne bode po voli. Sam rimski papa je sprva ne mislo, da bi katoličanskoj cerkvi kakša nevarnost pretila i je bio osvedočeni, da bo svaja med Luthrom i dominikanci skoro potihnila. Gda pa je čüo, kak je že skoro vsa. nemška ,država razburkana, je papa zapovedao Luthri, da náj se pride v Rim opravičit. Knez Friderik „modriˮ, lübiteo Luthra, šteromi se je nevarno vidlo, da bi Luther šo v Rim, je pisao papi i ga proso, da bi se smeo Luther zagovarjati pred kakšim odposlancom. Papa njemi je prošnjo poslühno. Poslao je svojega zastopnika kardinala k Luthri, šteri njemi je dokazüvao njegovo zmoto i ga proso, naj se odpove vsem svojim zmotam. Liki Luther se je ne dao pregovoriti, celo je zahtevao, naj njemi dokaže iz svétoga pisma, da nema prav. Tak se je tér zgovor ponesrečo. Med najvekšimi nasprotniki Luthra je bio doktor Eck, profesor na univerzi v Ingolstadti na Bavarskom, jako vučeni mož. Té je pozvao Luthra, naj pride na razgovor, da njemi bo on dokazao iz svétoga pisma njegove zmote. Luther pa je té razgovor od- bio. Zdaj je šo Luther zmerom naprej z napadi proti katoličanskoj cerkvi. Izdao je dve knigi; v prvoj je nemškim plemenitašom razlagao, kak bi se krščanstvo moralo popraviti, v drügoj pa je pisao „o babilonskom robstvi katoličanske cerkve.ˮ Iz obeh se vidi, da je mislo preinačiti ves do-tedajšnji cerkveni red, najmre zavrgeo je navuk o svetih zakramentih, a papi je odpovedao njegovo vrhovno oblast. Profesor Eck je nato šo v Rim i je papi na tenko poročao o verskih zmešlavicaj na Nemškom. Papa je zdaj vido, da se Svaja ne bode več dala na lepi način poravnati i je skleno ostro nastopiti proti Luthri. Papa je zdaj razglaso 42 stavka iz Luthrovih spisov za krivoverhe, njega pa je pozvao, da najkesneje v dveh mesecaj prekliče svojo zmoto. Če pa bode ešče po dveh mesecaj svoje trdo, ga bo papa očivesno spoznao za krivoverca. Papovo pismo je neseo Eck Luthri. Gda je Luther prečteo papovo pismo je vés razkačeni zbrao velko množino dijakov i drügih lüdi i šo ž njimi pred wittenberska mestna vrata, gde je papovo pismo i stari cerkveni zakonik z velkim hrupom na 11. junija 1933. 5 ske kraje; okoli 1. 1880. pa so začnoli navelči hodili na vogrska veleposestva, gda so tam začnoli pridelati cukrno repo. Višek hoje na sezonsko delo pa smo dosegnoli v letaj 1905—1914. — Po boji se je položaj preci spremeno. Vodstvo je prevzela Borza dela v Soboti, ki je 1. 1922—23. poslála 4000 delavcov na imánja v Slavonijo, posebno v Belje. Tej de-lavci so zaslüžili 7600 Din i 86 vagonov silja. L. 1922. so šli tüdi prvi delavci — 350 - v Nemčijo, trpeti so pa zavolo spadáje nemške márke velko škodo. V zadnjih letaj je bio položaj takši: 1. 1930. je šlo na delo 7590 lüdi,, ki so zaslüžili 14 milijonov Din;.--; 1. 1931. je 8779 delavcov zaslüžilo 25 milijonov Din; — 1. 1932. pa 5100 delavcov 12 mil. Din. Ar živé v Slovenskoj krajini, ki meri 950 km2, 90.714 lüdi (po štetji 1. 1931.), je stiska za živlenjske potreboče velka. Potrebno pa je dvoje: 1. delo naj bi dóbili, najpotrebnejši — ravno letos, gda je nevóla najvékša, še godijo žalostne stvari, 2. bi moralo biti dobro preskrbleno za düševno živlenje naših delavcov, kak na vero, itak na narodnost gledoč. To pa doségnemo s tem, da smo v zvezi z njimi —iz njihovimi gospodari. Vsakši delavec pa bi morao prečteti vsakšo nedelo naše Novine. Veselimo se ----ne zavolo sébe, ár mi samo zgübo mámo od toga, liki zavolo naših lüdi v tüjini — da si, mnogi naračajo naše liste. To so tisti najbolši med njimi, ki ščéjo biti v dühi v zvezi s svojim domom i vsov svojov domovinov. Vse té prisrčno pozdravlamo i je pro- simo, naj pokažejo Novine tüdi drügim, da si je naročijo! * * * Meseca maja so odpotüvali na delo v Francijo: Godina Marko iz Sr. Bistrice s svojimi tovariši Ciganom, Sobočanom, Kolenkom, Mesaričom iz Sr. Bistrice pa z Ciganom iz D. Bist trice. Pošilajo nam pozdrave i njihovo prvo delo je, da si naročijo Novine. Od dneva do dneva. Prepovedani katoličanski shod. V Müncheni v Nemčiji so želeli katoličani napraviti velko zborüvanje, pa njim ga jé državni komisar prepovedao. Novo frančiškansko vseučilišče. V Rimi se jé dozdajšnji kolegij sv. Antona spremeno V vseučilišče, štero bo melo bogoslovni,modroslov-ni i pravoslovni oddelek. Na tom vseučilišči je več glasovitih profesorov frančiškanov, Velika razstava. V Čikagi so nedavno odprli svetovno razstavo pod imenom „Edno stoletje napredkaˮ. Zadnja velka razstava Čikagi je bila 1. 1893. Odprli pa so to razstavo na posebno čüdoviti náčin: s svétloščov zvezde. Z velikanskim daljnogledom so zájali svetlobo edne zvezde i ta svetloba je delüvala na električno pripravo, s pomočjov štere so se vužgale vsi posveti na toj ogromnoj razstavi, ki jo obisküjejo iz vseh krajov sveta. Krála roparov so zgrabili na otoki Korziki, gde je že 11 let strahü-vao lüdstvo s svojov bandov. Ar je meo velki vpliv na lüdi, so se poslan-ski kandidatje potegüvali za njegovo naklonjenost pri volitvaj. Luteranskoga pastora žena v Frankfurt je motila katoličansko procesijo s tem, da je kričala na dühovnika i se vrgla na lüdi. Dühovnik jo je zatožo pri oblasti, ar je djanje, ki moti versko slobodo, kaznivo. Slovenci v Ameriki, „Dober Sloven more veren ostati slovenskim novinamˮ —tak opomina naše lüdi v Ameriki njihov list. Kak pa mi, smo verni našim Novinam? Smo je že plačali?! Slovenski političen klub. májo izseljenci iz Slov. krajine v Bethlehemi v šterom je zdaj okoli 400 kotrig, vüpajo pa to število podvojiš. Celó angleške novice pišejo od toga kluba, šteri v bethlehemske] politiki večkrat odloča volitve. Rožice iz slovenščine „Amen Slovencov Glasaˮ: „Na mesto pokaštiganoga i völüčenoga bivšega švind-larskoga pörgarmeštra vu Pittsburgi jé I. S. H. postávleni za varaškoga majora ... Nikáki tak mislijo, ka je té mister tüdi nej bougši od grešnoga Kline-a, ár vu njegov geng sliši itd.ˮ „Künčni trükov naprejdávanji vu Kat. Sokol Halli.ˮ „ Krédi na Jubileum. Brezpára lejpi banket. Zvön- grmadi žežgao. S tem se je. Luther očivesno odpovedao katoličanskoj cerkvi i njoj napovedao boj. Vsakši je zdaj radovedno čakao, ma štero strah se bo odločo novi casar Karol V., ki je včasi nato zavladao na Nemškom. Katoličani i lüte-rani so ga mislili na svojo stran dobiti. Liki Karol V. je bio popunoma vdan staroj veri svojih prednikov i je skleno, da bode z vsov svojov casarskov oblastjov delao na to, da se páli povrne stari mir i red v državi. Zato je casar Karol V. sklicao državni zbor v Worms 1. 1521., na šterom bi ‘še obravnavale verske stvari i na ■šteroga naj pride tüdi sam Luther. Luther je prišeo na državni zbor v Worms i na tom zbori je povedao sledeče reči: „Dobro! Povem vam odkrito, da ne verjem ne papi, ne cerkvenim zborom, liki le to, ka mi što dokaže iz svétoga pisma. Tü stojim, me morem inači. Bog mi pomagaj! Amen." í na to je zapüsto zborovanje. Nato je Luther odpravo med svojimi pristaši sveto mešo i celo božo slüžbo uredo po nemškom jeziki. Redovnike i redovnice je odvezao <-od vseh oblüb i jim dovolo, da so šli iz samostanov. Dühovnikom je svetovao, naj se ženijo, a sam se je oženo z bivšov redovnicov Katarino Boro. Od svetih zakramentov je obdržao samo dva, sv. krst i sv. obhajilo, ki ga je pa delio v podobi krűha i vina. Postiti se ne trbelo več i tüdi k spovediti hoditi. V nedelo je šo v cerkev, što je šteo, šteromi se je pa ne zlübilo, je lehko sam doma sv. pismo čteo i po svoje raztegao. Dühovnik je mogeo zdaj postati vsakši, što jé znao sv. pismo čteti, ar je Luther trdo,- da je sv. pismo v glavnom jasno i lehko razumlivo, če je pa kaj v njem ne razumlivoga, to človeki razjasni sam sv. Düh. Ivan Kalvin i njegov navuk. Drügi reformator, šteri je v tom časi širo po Europi novo vero, je bio Ivan Kalvin. Ar se je tüdi njegova vera jako vdomačila po Madžarskoj i celo po našoj krajini, še ob toj priliki malo seznanimo tüdi s tem človekom i njegovim navukom. Ivan Kalvin se je narodo v Novom na Francuskom 1. 1509. njegov oča je bio preprosti pintar. Stric pa je bio opat i je mladoga Ivana po- slao na visike šole v Paris. Tü je Kalvin študirao bogoslovje i kak hitro bi bio posvečen za dühovnika, je zapüsto Paris i šo še včit pravoslovje v drüga fráncuska mesta, n. pr. Bourges. V Bourgesi ga je nemški profesor seznano z navuki, ki jih je Luter v tom časi na Nemškom širo. Kalvin je včasi postao goreči pristaš nove vere i jo je začno oznanjati okoli Bourgesa nato pa šo v Paris. Liki iz Pariza ga je posvetna oblast pregnala. Zdaj je šo Kalvin v Švico i jo tü širo. Kalvinov navuk se je preci ločo od Luthrovoga. Kalvin je včio, da je Jezuš Kristuš v svetom Rešnom teli samo v dühi navzoči, ne pa s krvjov i zmésom, a sveto obhajilo da je za krščenika düševna hrana t. j., gda dühovnik človeki položi posvečeni krüh na jezik, podeli njegovoj düši nekšo nadnaravno moč. Razen toga je Kalvin včio, da je že Bog določo ništerne lüdi za nebesa, drüge za pekeo, da je teda vsakšemi že od vekomaj sojeno, če bo zveličán ali pogübleni. Sveti krst je po njegovom navuki nikaj ne drügoga, kak nekše zvünešnje znamenje, daje dete sprejeto v krščansko cerkev. (Dale) NOVINE 6 NOVINE 11. junija 1933. réda poviden program. Vnogo attrak-cije. Deklinsko lepotno betanje z velke vrejdnosti prájzami. Prve vrsti velka ciganska banda. Ples do goj-dne.“ — Je mogoče, da v toj blaže-noj zemli tüdi so „težki časi, strašna depresijaˮ — kak piše isti list?! Naj nam ne zamerijo! Po katoličanskom sveti Sv. Oča so 31. maja dupunili 76. leto starosti. Hrvatje pri sv. Oči. Hrvatski katoličani so obiskali preminoči mesec Rim. Pri toj priliki so meli sv. oča na romare ete nagovor: „Ne smo bili pri Vas, ali čüli smo od vas i čteli telko dobroga dosta prle, kak smo postanoli vaš Oča. Poznani so nam vsi slavni dogodki, od šterih guči kniga, štero ste nam podarili. V njoj se guči od zveze med Hrvatskov i sv. Stolicov i Kristušovim namestnikom na zemli. Vi ste dnes prišli v hižo svojega očé i dali ste nam priliko, da se Vam približamo; Poslüšali smo vaše lepe pesmi, v šterih je vaša vera. Čas je težaven za ves svet, zato i za Hrvatsko, zato je bila tem vekša žrtva za Vas, da ste prišli esi. Mi smo pozvali ves svet, da v tom jubilejnom leti premišlavle o neizmernoj žrtvi, štero je prineseo naš odküpiteo s svojov krvjov, mokov i smrtjov. Pozvali smo svet na premišlavanje o tom, da bi se na človečanstvo razle-jale milosti Odküplenja, da bi se vsi rešili. Poznamo stari hrvatski narod, njegovo privrženost sv. Stolici i rimskoj cerkvi, pravimo vam: nadaljá-vajte dobro pot! Blagoslavlamo vas i prebivalstvo cele Jugoslavije.ˮ Katoličanstvo v Španiji se vtrjüje. Lüdstvo té države je tótí bilo vsigdar verno katoličanstvi, ne se je pa znalo zdrüžiti v politiki, zato so prišli na vlado brezverni Preganjalci Cerkve. Nesreča je navčila tüdi Špance, da se morajo katoličani vsepovsédi drüžbi. Tak je kat. stranka v pokrajini Kataloniji dobili 40 procentov glasov pri volitvaj, v občinskih volitvaj pa velko večino. Poljska. V Waršavi dovršavajo zidanje cerkvi na čast sv. Krištofi. Zidajo jo lastniki avtomobilov, ki so si sv. Krištofa zvolili za patrona. Vatikan. Katoličanski novinarji so priromali esi na spomin sv. leta. - Dominikanski red, kak je poročao njegov general O. Martin Stanislav Gillet, je prevzeo v zadnjih treh letaj sedem novih poganskih misijonskih pokrajin v svoj delokrog, da širi vero Jezušovo, — Maja 28 je bila za blaženo proglašena smilena sestra sv. Vincencija La-boure Katika, šteroj je pred sto leti izročila Bl. D. Marija čüdodelne v svetinjo nevtepenoga (brezmadežnoga) poprijela. Pri toj slovesnosti je priromalo v cerkev sv. Petra 2000 Francozov — blažena je po rodi Francozinja kmečkoga stana — vrhana prednica- smilenih sester s 550 redovnicami iz celoga sveta, 24 oseb od roda blažene, bivši Španjolski krao z dvema hčerama, De Valera, predsednik Irske, 23 kardinalov, veliko število püšpekov i nešteto jezere vernikov. Pred podobov blažene so molili tüdi sv. Oča.—Predstojniki jezuitov, ki v misijonaj delajo, so se poklonili sv. Oči, ki so njim obdržali genlivi govor. Jezuiti, majo pokrajine z 80 milijoni prebivalcov na skrbi, da bi je pokristjanili. Dozdaj majo komaj nad en milijon katoličanov. Keliko se more šče moliti i delati! Blažena Gemma Galgani. Sveti Oča so malo pred tem med blažene, razglasili Gemma Galgani. Živela je v našem pokvarjenom časi sveto, čisto, samo za Jezuša. Glejmo njeno kratko živlenje, ki si je zaslüžilo večno, blažena Rodila se je leta 1878. v Italiji. Oča je bio apotekar. Boter je dao dete krstiti na ime Gemma. (Ka pomeni biser ali džündž.) Materi, ki je bila jakó pobožna žena, to ne bilo povoli. Pravila je: „Dete s tem imenom teško pride v nebesa, ar tam nega svetice s takšim imenom.ˮ No, zdaj pa že je! Gemmina mati je bila jako pobožna : Pobožno je odgajala- tüdi svoje dete. A gda je dete bilo osem let staro, je mati vmrje v 39 leti starosti v jetiki. Gemmo je oča zdaj dao v zavod sv. Zite, da se pri dobrih sestraj navči za živlenje potrebne znanosti i pobožnosti. Po zvršenoj šoli pride domo, da pomaga odgajati troje bratje. A tü jo sreča Križ, šteroga se je ne ógnola; obinola ga je tak močno, da jo je zdigno na oltar. Brat, Klerik, zbeteža i vmerje od jetike. Očo, ki je bio jako dobra i poštena düša, so vnogi znorili. Potem je dosta potrošo pri betegi i smrti žene pa sina. Zavolo toga je prišo v veliko nesrečo, odali so njemi vse. Hitro na to tüdi vmerje. Sirotinska deca ostane v najvekšem siromaštvi. Gemmo je vzela v svojo hišo njena tetica. Ta je štela z nekim poštenim mladencom oženiti. Gemma, ki njoj je trplenje pobožno düšo popolnoma zdrüžilo s trpečim Jezušom, je odgovorila, kak device v prvom krščanskom časi: Z Jezušom sam se zaročila. Od tetice je prišla k svojoj bratji, da jo odgaja. Tü se njoj je približao zaročnik njene düše, trpeči Jezuš. Začelo se njej neizmerno trplenje v düši i teli. Strahovito je čütila v düši hüdobijo greha i se za njega pokorila pa moke Razpetoga Zveličitela i trpela pa vmirala ž njim. Najbole je trpela po četrtkaj večer i po petkaj. Pred godom Jezušovoga Srca je dobila rane Gospodove v svoje telo i prenašala njihove grozne bolečine na tolažba Srci Jezušovomi za grehe i nezahvalnosti sveta. Gledala je v prikazni Razpetoga Jezuša, Bl, D. Marijo, Sv. Gab-riela od Žalostne matere bože pa svojega Angela Čuvara. Poleg toga vnogoga trplenja je prenašala še velika ponižala, ar so jo držali za sleparsko, se ž nje norčarili, pred njov grdo preklinjali, ka jo je tak zabolelo, da jo je krv polijala. Neka bogata familija, ki je mela 11 dece, jo je k svojoj deci vzela. Tü je slüžila do smrti v poniznosti, bogüv-nosti, čistosti i trpela za grešni svet da 1. 1903., gda je v 25 leti starosti puna svetosti odišla v nebo po plačilo.. Čüde so potrdite svetost te proste slüžečke dekle, da je prišla na oltar.. Naj sveti ž njega našim deklam, da bodo ponizne, čiste, pobožne i bo-gavne i da bodo mirno prenašale težave živlenja Srci Jezušovomi na veselja PREKOSNICE. Pravda za herbijo. Jeli ste si že razdelili herbijo ar je pravda že zvršena? Smo si: Što je pa herbao hišo? — Ivan. Što pa gorice? — Jaz. — Što pa gotove peneze, šterih je bila nájveč? — Fiškališ. Države sveta. Najmenša oblüdena zemlina, Australija, spada vsa k Britanskomi im-periji. Tü sta dominiona Australska zveza (8 mil. km2 i 7 mil. prebivalcev) i Nova Zelandija (270.000 km2,, 1.5 mil. preb.) Angleži majo ešče tüdi ništerne otoke v Tihom oceani, lastijo pa si tüdi tretino Antarktide (5 mil. km2),, ki je pokrita z večnim ledom i ne-oblüdena. Britanski imperij je tak zaistina Svetovna držáva, štere deli so raztrošeni po vsoj zemli, ločeni po velikan-skih morjih od Anglije i edna od ove.. 11. junija 1933. NOVINE 7 Drüga najvekša državna tvorba pa je „ Zveza socialističnih sovjetskih republik ali okrajšano S. S. S. R. Zvezasojuz), ki meri 22 mil. km2 i má 146 mil. lüdi. Tak je skoro za -polovico menša od Britanskoga impe-rija i má samo tretino telko prebivalstva. Sovjetska zveza obsega 6 zveznih republik, med šterimi je najvekša „ Ruska socialistična federativna sovjetska republikaˮ z 20 mil. km2 i nad 100 mil. preb. Ta zvezna republika pa je sestávlena iz 11 samostojnih republik, 10 samostojnih ozemel i 66 pokrajin. V Europi je „Ukrajinska social. sovj. republika (450.000 km2 i 30 mil. preb.) i „Beloruska soc. sovj. rep.ˮ (111.000 km2 i 5 mil. preb.) Ostale 3 zvezne države so v Aziji: „Zakaukaška soc. zed. svoj. rep.ˮ (190.000 km2 i 6 mil. preb.), štera je sestavlena iz 3 samostojnih republik: Armenija, Azerbejdžan i Georgija. „Uzbeška soc. sovj. rep.ˮ (312.000 km2 i 5 mil. preb.) i „Turmenska soc. sovj. rep.ˮ (474.000 km2 i 1 mil. preb.) (Dale) Ogledalo časa. Slovenstvo i jugoslovanstvo. V Ljubljani so 27. maja zborovali pro-fesorje Slovenije. Tü je prof. V. Maroko predavao o „narodnoj vzgoji mladine “ i je med drügim napadao tüdi „Slovensko čitankoˮ, štero je nedavno priredilo več, jako dobri profesorov. Tomi gospodi se vidi ta kniga — štero je odobrilo ministerstvo prosvete! — premalo dobra za „državlansko vzgojoˮ. Med govorom g. profesora so mnogi navzoči glasno proti gučali, ar se njim je vido njegov govor jako krivičen. Prof. Šolar je brano čitanko, v šteroj so spisi Slovenca Ivana Cankara, Hrvata Strosmajera i Srba Sv. Save, Šlom-ška itd. — i vsi ti spisi so za g. Marinka premalo narodni !!; Toga g. Marinka so šteli voliti v odbor za narodno vzgojo, pa je nekák pitao: „Ali je g. Márinko resan delao proti majskoj dek-laraciji?ˮ Ga. prof. dr. Piskernikova je protestirala proti izvolitvi toga gospoda z rečmi: „Mi, ki smo trpeli na koroškom pred preganjanjom i pred bombami, protestiramo, da bi bio v odbori za narodno (!) vzgojo mož, ki je delao, kak sem zdaj spozvala, negda proti narodnomi oslobojeni !ˮ G. Marinko na to: „Gospa, pazite se!ˮ — Dale je gučao prof. dr. Capuder, „ki je opozoro na prazne premeščene profesore, tak na prof. Sovrétá, toga zaslüžnoga kulturnoga delavca, ki njemi je zdaj odvzeta prilika kulturnoga dela (ár je bio premeščeni v Pančevo), pa na razne kri- čeče primere, tak na priliko po sedmih letaj slüžbe odpüščenoga profesora.. (tak piše „Slovenecˮ 28. maja). Kak piše „Slovenecˮ ? Ob priliki napada na slovensko čitanko, do šteroga smo gori pisali, je „Slovenecˮ 30.maja t.l. zapisao tüdi to: ,, ... da se slovenščina na ednoj strani po vsoj pravici predstavla sveti kak dragocena prvina v sküpnosti Jugoslovanske kulture...na drügoj strani jo skušajo pa ništerni, med njimi slovenski šolami lüdje, omalovaževati in jo prištevajo že k minevajočim stvarem preminóčnosti. Jasno je povedao predsednik naše vláde v letošnjoj proračunskoj debati, da jugoslovanstvo, naj se razmi kakorkoli že ne vničuje, ne slovenstva, ne srbstva, ne hrvatstva.... modre reči stere je Nj.Vel. kralj povedao 29. novembra 1929, — da bodo Hrvatje,Srbi ešče naprej , Srbi i Slovenci ešče nap-rej Slovenci , vsi pa bodo ponosni, da so Jugoslovaniˮ (Opomba uredništva: Vzeli smo te reči iz drugih novin, ar je bole priporočlivo, ponavlati za drügimi, kak pa povedati svoje mišlenje. Isto priporočamo tüdi čtevcom Novin!) Pomenkanje profesorov na Slovenskom. „Glásnik jug. prof. društvaˮ piše, da so vsi profesorje v Sloveniji pre-obrémenjeni z delom, pa té se včenjé na šolaj ne vrši tak, kak bi se moralo. Razrédi so: prepuni, uspeh pa jako slab. Vzrok je v tom, da v dravskoj banovini na slovenskih srednjih šolaj menka 92 profesorov ! Tisti, šteri včijo, trpijo zavolo prevelkoga trüda, dijaštvo pa zaostane. Je to pravično in na hasek narodi i državi?.,, Nedela presvetloga Trojstva i po Risalaj prva. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih-ranaj reši grešni svet! Evang. Sv. Máteja XXVIII. V onom vremeni, pravo je Jezuš vučenikom svojim: „Dána mi je vsa oblast na nebi i na zemli. Idoči záto včite vse narode, krš-čávajte njé v imeni Očé i Siné i Dühá svétoga, vučévši je zdržávati vsa, šterakoli sem vam zapovedao. I ovo jaz sem z vami vse dni notri do skončanja sveta.ˮ Na Télovo. Ev. Sv. Janoša VI. V onom vremeni, pravo je Jezuš vnožini židovskoj: .Telo moje zaistino je jestvina i krv moja zaistino je pitvina, ki je moje telo i pijé mojo krv, v meni ostane i jaz v njem. Kak je poslaj mené živéči Oča, i jaz živem za volo Očé: i ki jej mené, i on bode živo za mojo volo. Eto je krűh, ki je z Nebés doli prišo. Ne, liki so jeli očévje vaši manno i mrli so — ki jej ete krüh, živo bode na veke. Apoštoli s Petrom prvakom so jeli na gori v Galilejo Pa je prišao On, Poveličani. Tak je človek nikdar ne gučao, tak človek nikdar nede gučao. Njemi, ki je prelejao zadnjo kaplo krvi, je dana vsa oblast. Nato ostra zapoved: Evangelij vsemi stvorjenji! Komaj v tém megnjenji je popuno ra-zodeto sveto Trojstvo. Vsa svestva i milosti se nam delijo v imeni, v bivstvi, v moči Trojstva, ki je nedelja Enota: Najvekša Skrivnost vere! Zato dika Oči, ki nas je stvoro, Sini, ki nas je odküpo i svetomi Dühi, ki nas posvečüje — Tak zaklüčüje evangelij sveti Metaj: z nezmotlivo vučečov i posvečüjočov cerkvijov: papa i püšpeki do konca sveta GOSPODARSTVO. Sprejemni pogoji in učni načrt za banovinsko kmetijsko šolo v Sv. Jurju ob j. ž. Sprejemni pogoji: 1. sprejme se krog 30 prosilcov in sicer v prvi vrsti kmetske sinove, za katere se predvideva, da ostanejo na kmetijah. 2. Prosilci morajo, biti telesno in duševno zdravi, od 16 do-20 let stari, izjemoma se sprejme tudi starejše, ako se predvideva posebna marljivost in discipliniranost. 3. Prosilci morajo dovršiti vsaj-4 razrede oziroma oddelke osnovne šole s pozitivnim uspehom. 4. mesečna oskrbovalnina znaša Din 25—300, ker dovoljuje kr. banska uprava potrebnejšim delne štipendije. Tudi sreski kmetijski odbori podelju-jejo prispevke k oskrbovalnini. Zato je najbolje, da oni, ki zaprosijo sres. kmet. odbor za podporo, vlože celotno prošnjo za sprejem na zavod potom Sres. kmet. referenta, da ve ta glede podpore koliko je prosilcev v srezu ter, da pridejo po možnosti gojenci tudi iz srezov, kjer je le malo absol-ventov. Prosilci naj se obrnejo tudi na domače posojilnice in občine za podpore. 5.lastnoročno spisana prošnja kolkovana z Din 5 mora dospeti na upravo zavoda saj do srede avgusta. Prošnji naj se priloži: krstni list, domovnica, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo in obvezo starišev ozir. varuha (kolek Din 2) da bodo krili stroške. Oni, ki prosijo za podporo, naj navedejo v prošnji gospodarsko stanje starišev, županstvo pa lahko koncem prošnje to potrdi, pri-poroči prošnjo ter navede velikost posestva in višino državnega davka, ali se pa priloži koleka prosto „Uve- 8 NOVINE 11. junija 1933 renje o imovivskem stanjuˮ z navedbo teh podatkov. Tiskovine za to se dobe pri srezih. Pouk in praksa: Zavod ima namen odgojiti čim več kmetskih sinov kot bodoče gospodarje. Zato se poleg splošno izobraževalnih predmetov poučuje posebno strokovne predmete: poljedelstvo; živinoreja, sadjarstvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, čebelarstvo, gozdarstvo, delno tudi vinarstvo in kletarstvo ter kmetijsko gospodarske predmete: knjigovodstvo, zadružništvo, kmet. zako-nodajo. Z vsemi predmeti je pa zdrüžena gospodarska praksa na obsežnih zavodnih objektih. Zlasti je pa zavod po svoji or-ganizaciji primeren za; kmetske sinove iz živinorejskih okolišev banovine. Novo ; šolsko leto 1933/34 se začne 9. oktobra 1933. Vse korporacija, zlasti pa učiteljstvo se naproša, da opozore primerne fante na to, posebno v krajih, kjer je še malo absolventov. O sprejemu še obveste prosilci pismeno. r. Uprava. Sprejmi pogoj in učni načrt za banovinske kmetijsko-gospodinj- sko šolo v Sv. Jurju j. ž. Šolsko leto 1933/34 se začne 2. oktobra 1933 ter-traja 10 mesecev. Namen šole je izobraziti dekleta srednjih in malih kmetov za dobre kmečke gospodinje, jim vcepiti veselje do kmečkega dela in jih ohraniti kmečki hiši. Temu primerno je usmerjen praktični in teore-tični pouk šole. Pogoji so: 1) starost vsaj 16 let, 2) dovršena osnovna šola, 3) moralna neopreče-nost, 4) popolno telesno zdravje. Pouk in praksa: Pouk je praktičen in teoretičen in obsega poleg verouka, vzgojeslovja, spisja, računstva, nauka o higejeni in ravnanja z bolniki vse važnejše kmetijske predmete, katere mora umeti vsaka dobra kmečka gospodinja tako, poljedelstvo, živinoreja, mlekerstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, gospodarsko in gospodinjske knjigovodstvo ter gospodinjske predmete i kühanje, oskrba perila, šivanje, pletenje, tkanje itd. Internat in oskrba: Učenke stanüjejo v internatu' kjer imajo vso oskrbo. Mesečne oskrbnine plačujejo Din 25 (50) — 350 po gos- podarskem stanju starišev, ker dovoljuje kr. banska uprava in sreski kmet. odbori gospodarsko šibkejšim mesečne štipèndije. Zato morajo one, ki žele biti deležne banovin. podpore, priložiti uradno Potrdilo o gospodarskem stanju, obsegu posestva starišev in višino drž. davka, najbolje na formularja „Uverenje-o imovinskem stanju-, ki se dobi pri- srezu, ter vlože prošnje zato event. potom srez. kmet. referenta. Za prispevek domačih sreskih kmetijskih odborov pa lahko, prosi vsaka direktno. Šolske in druge potrebščine: Vsaka gojenka si mora oskrbeti potrebne šolske in učne pripomočke sama. Zato mora prinesti vsaka s seboj : 2 vsakdanji in 1 nedeljsko obleko, Vsaj 4 komade telesnega perila, 2 rjuhi in i toplo zimsko odejo, 4 brisače, 2 servijeti in vsaj 4 žepne robce, 1 par visokih in 1 par nizkih čevljev, potrebščine za čiščenje obleke in zob. Potrebne čepice za kuhinjo, predpasniké in drugo si napravijo pozneje v zavodu same. Prošnje za sprejem: Lastnoročno spisano prošnjo s kolekom Din 5 je vposlati na Vodstvo šole direktno ali potom sres. kmet. referenta vsaj do. srede avgusta. Prošnji jé priložiti: krstni list, domovnica, zadnje šol. spričevalo, nravstveno spričevalo in obvezo starišev ozir. varuha, (kolek Din, 2), da bodo pla-čevali oskrbnino in one, ki reflekti-rajo na štipendijo predpisano uve- renje.- vodstvo Cene: Pšenica D. 160.-, žito D. 100.-kukorica D. 125.-, proso D. 150.-, oves D. 100.- . hajdina D. 180.- Gostilna in trgovina na prodaj ! V Hotizi, na banovinski cesti, na dobrem prometnem kraju, se proda več kakor 35 let obstoja gostilna in trgovina z mešanim blagom, z vsem inventarjem in gospodarskimi poslopji. - Več pri lastniku TURNAUER BELI v HOTIZI, p. D. Lendava lemensko svinjo, 110 kg žmetno, brejo iz dobroga plemena kak velki praščič, šteroga sliko so prinesle Novine letos - odá Vinko Nemeš v Tešanovcih. VAŽNO! VAŽNO! Tem potom naznanjam lastnikom mlatilnih strojev in mlinov, da dobijo po neverjetno nizkih cenah REMENJE pri BADER HERMAN trgovci z usnjem v D. LENDAVI Ustanovljeno 1895 Remenje je iz najboljših inozemskih tovarn, dobi se vsake širokosti. Moja trgovina je v Prekmurju najbolj znana, zaupanja vredna in najstarejša trgovina z usnjem. BANKA BARUCH 15. Rue Lafayette | PARIS Telef.: Trinité 81-74 - Telef.: Trinit$ 81-75 Naslov brzojavom: Jugobaruch Paris 22_ Banka Jugoslovanskih, izseljence v v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luk-senburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo naj- j hitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne poslove najkulantneje j Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luk- senburgu sprejemajo plačila na naše čekovni račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxelies, FRANCIJA: No. 1117-94 Paris, HOLANDIJA: No. 1468-65 Ned. Dienst, | LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. j Na zahtevo pošljemo brezplačno naše \ čekovne nakaznice. (12) ; IZJAVA. Podpisani preklicujemo in obžalüjem o vse obdolžitve, izročene proti Kolenko Jožefa, županu, v Dolnji Bistrici,' ker smo se prepričali, da so brez vsake podlage, ter se mu zahvaljujemo, da je odstopil od kazenske tožbe proti nam. Dolnja Lendava, 1. jun. 1933. Gjörek Jožef 1. r. ^Maučec Daniji 1 r. Kohek Ivan l.r. Za tiskarno Balkányl Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. — Urednik: Vilko Novak.