KATOLJSK CERKVEN LIST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za eetert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica dan poprej
Tečaj XLI.
t.o j;ui icia u gi., l a c t; L c 11 ieia i gi., dhu zaueiie ua
V Ljubljani, 13. prosinca 1888.
List 2.
Pridiga za god sv. Ignacija
31. jul. 1872 v Repnjah.*)
..Iskal je brezbožne, ter jih preganjal ... in umaknili so se njegovi sovražniki iz strahu pred njim" I. Maka)*. 3, 5—6.
V 16. stoletji je bilo duhovstvo in ljudstvo po Lutrovih zmotah jako propadlo. Povsod so gospodovale z&oikeruosti, nevednost in razuzdanost. Neka dušna gnjiloba se je bila večine poprijela. Videti je bilo, da bo cerkev Jezusova, kakor kako trohnelo poslopje, sama od sebe razpadla. Ali ravno tedaj, kedar se pekel z vso silo napenja pogubiti Cerkev K., sozidano na skali sv. Petra, in se dozdeva, da bo pekel zmagal ter resnico in čednost pregnal, tedaj se vzdigne Jezus, njen ženin, da pomoč pošlje stiskani ali propadajoči cerkvi. Tako ji je poslal v tej dobi sv. Ignacija Lojolanskega, kterega praznik danes obhajamo.
Sv. mati kat. cerkev je močno potrebovala junaka, da bi jo rešil sovražnikov, in koga boljšega pač bi bil gospod vojskinih trum za to zvolil kakor Ignacija, kteri se je že od mladosti hrabro odlikoval?
Rodil se je 1491 v grajščini Lojolanski.
Po njegovih žilsh teče vroča kri njegovih pred-staršev; njegovo mišljenje in hrepenenje je bilo vojska in prepir: pod orožjem zrastlega, do visokih vojaških služb prišedšega, vidite ga na terdnjavi Pampelonski, ktero so Francozi oblegali. Vai so že serčnost zgubili, on sam se nikakor vdati noče. Občudujte ga, kako z ognjenim očesom na škerbastih zidovih semtertje leta, kako pobitega aerca oserčuje, razkropljene vojščake zbira. Kjer je nevarnost naj večja bila, hitel je tje; kjer je 8mert naj bolj razsajala, bil je naj bliže na ti8tih krajih. O kolika serčnost! Toda v ognji ga zadene kos kamena na levo stegno in krogla iz kanona razdrobi mu v ravno tem trenutku desno bederno piščal. Zdaj pogleda Najdobrotljivši na Ignacija, z dopadajenjem opazuje njegovo moč in serčnost, in zdaj prične svoje namene po njem apolnjevati. Ignacij pade, in pade tako-rekoč božji gnadi v naročje. Od tega časa ga gnada božja ni več zapu8tila. Med to boleznijo, ki je terpela
*) Izročena nam je ta lepa pridiga od dobrega prijatelja P. A., ki je bila kakor nadaljevanje une t Repnjah ravno ta dan eno leto poaneje. Vr.
več mesecev, je prosil iz dolgočasa neke knjige, iz ktere bi bil rad bral neko zaljubljeno povest. Pa te knjige niso našli. Namesto nje mu dajo življenje Kristusovo in svetnikov. Ignacij bere, in žarek božjega razsvitljenja predere v njegovo notranje; serce njegovo se je močno razveselilo, Ignacij spozna nečimurnost sveta. V tem premišljevanji odprejo se sv. nebesa; sv. apostol Peter se mu prikaže, nogo mu ozdravi in soznani ga z božjo voljo; pove mu, da mora častilakomnost zapustiti, po-zemeljska orožja odložiti, pod častitljivo bandero J. K. podati se in za kerščansko cerkev se vojskovati. Ignacij se precej vname za svoj poklic; kakor bi bil, kot Juda Makabej, iz nebes zlati meč prejel, sklene za terdno, da se bo na drugi način vojskoval, da bo namreč sovražnike Boga in Cerkve premagoval; in s kakšno gorečnostjo in srečo je spolnoval ta namen ?
Kraljestvo K. je bilo od zunaj napadano, od zmot-njave in krivovere razmajano; Ignacij se močno proti temu boruje, sovražnike osramoti, cerkev obrani, I del. Kraljestvo K. meji na dežele, ktere so zavoljo malikovanja še bile v sužnosti satana. Ignacij jih pridobi in spreoberne, cerkev razširja, II del. —
Sv. Marija! na božji poti v Montserratu, pred tvojo čudopolno podobo odloži Ignacij svoje orožje, da bi se podal podal pod bandero J. K. Tvoja materua prošnja mu je dodelila posebno pomoč, varstvo, tvoji sovražniki so bili njegovi sovražniki, počastenje tvojega imena je bilo vedno namen njegove gorečnosti: zakaj bi tudi jaz upati ne smel, da mi boš gnado sprosiia, tega pod tvojim varstvom vojskujočega junaka vredno počastiti! Zatoraj te ponižno z angelom pozdravim. „Češčena si Marija!
Izrael in Juda sta grešila vpričo Najvišega. in razžaljeni Bog je pripustil, da so zdaj Ammon, zdaj Madijan, zdaj Syria, zdaj druga ljudstva proti njima vstali, da so vojsko začeli z njih deželo, in v uajvečo stisko jih pripravili. Skoraj zmirom je bilo potrebno, da je Bog k varstvu svojega ljudstva svojo mogočno roko stegnil, da bi po čudežu svoje moči te sovražnike razkropil. Ako so obilni grehi kristjanov Boga v jezo pripravili pripustil je Gospod Bog navadno, da ste zmotnjava in krivovera nastale in verno srenjo pokončavale. To pa je bilo v 16. stoletji. Nikoli ni bila cerkev J. K. od zmotnjav in krivov&r tako napadana, kakor v tistih časih. Luter, kakor svoj dan velikan Golijat, je z veliko prederznostjo stopal in klical na boj. Kalvin je strašil cerkev, ker je
tajil Daj tolažoiŠe resnice kerščanstva. Henrik VIII, angleški kralj, je divjal kakor Antijoh io hotel je po strašnih posilnostih svoje podložne primorati, da naj bi vero svojih sprednikov zapustili. Peklensko brezdno je vse moči uapelo; in ti glavni krivi nauki so rodili veliko druzih. Nemško, Francosko, Angleško bilo je v popolnem razdjanji. Kdo pač bi se milo ne zjokal? Hiše božje so pož»gali, altarje podirali, podobe svetnikov teptali, cerkveno premoženje grabili, svete posode ropali, devištvo skrunili, iz obljub se norčevali, mašnike preganjali, samostane pokončavali, katoličane grozovito morili. O av. Cerkev! kako milo si jokala! Usmiljeni Bog, o poženi se za svoje ljudstvo! Sovražniki so svoj preklicani nauk do nebes povzdigovali; še celo tvojo dobroto, tvojo modrost, tvojo pravičnost so prekliojevali. Vstani gospod! vstaDi... Gospod je vidil iz nebes stisko in žalost svoje cerkve, in pri tej priči stegne svojo mogočno roko v njeno brambo. Pomoč pa pride od ^mučenskega griča", ne daleč od Pariza. Ignacij z nekterimi tovarši pride, poterjen od Najvišega. Ko so tu na grobeh sv. mučencev goreče molili in Jezusa v zakramentu sv. Rešnj. Telesa pobožno prejeli, obljubijo si vsi med saboj, da hočejo čez nekaj časa k namestniku J. K. podati se v ponudbo, naj jih pošlje, kamor ga je volja. Tu v ti mali kapeli položi Ignacij vogalni kamen za svoj po vsem svetu sloveči red, ki naj bi se po Jezusovem imenu imenoval, in to ravno na praznik Marijinega vnebovzetja.
(Dalje naal.)
Čertice o blagem ranjcem gosp. župniku Janezu Volčiču.
(Konec.)
Kako polne lepih ukov so bile Volčičeve pridige, posebno do starišev, kako naj na otroka pazijo; če se jim bo šiba smilila, bodo zredili rogovileže, ponočujake, pretepavce; kadar so govorili o varčnosti, pridnosti, so dostikrat ponavljali Davidove besede: Mlad sem bil, in sem se postaral, pa nisem slišal, da bi bil pridni kruha stradal. Koliko spoštljivost so imeli do svojih ranicih starišev, kadar so govorili o dolžnostih starišev do otrok, so večkrat rekli: moja ranjca mati, Bog jim daj v miru počivati, so nas tako in tako učili; in kolikokrat so po pridigi za nje molili. Kadar so ranjki odmaševali, niso pozabili še nekoliko pri vel. oltarji pomoliti, in potem so šli k misijonskemu križu molit za odpustke. Da nisem zmožen vsih lepih last-uosti popisati, si vsak sam lahko misli.
Od njihove oporoke mi ni druzega znano, kakor, da so še za svojega naslednika veliko skerb imeli, ker prikupili so eno hosto (listnik), en travnik, en vinograd; in vse te reči so pustili pri farovži, videč, da bo nasledniku dobro koristilo. Od oporoke tudi to vem, da so jo gospodje v gostilni pri Pergarju brali, in so rekli, da nikoli niso slišali take lepe oporoke in da je vredna, da se od besede do besede natisne in na avitlo da. Če bo moč, jo Vam pozneje pošljem. (Bomo prav hvaležni. Vr.)
Do cerkvenega petja so ranjki gospod imeli veliko veselje. Ako so le kake nove pesmi in napevi iz spretnih rok prišle na svitlo, že smo jih imeli; vse so sami kupili, io tako so vstanovili v cerkvi petje le od dobrih mojstrov. Tudi sami so hodili na kor, pomagali peti o priložnostih, ker imeli so lep, močan glas.
Zdaj še nekoliko o bolezni. Maševsli so še 1. ad-dventno nedeljo, kerščanski nauk tudi še imeli: v ponedeljek in torek niso maševali, ker so se slabeji čutili,
v sredo so še maševali, pa zadojikmt; pote® so imeli še spraševanje. V četertek so ostali v postelji; v petek so bili obhajani ter previtani s svetimi zakramenti za umirajoče; potem je bita bolezen vsak dan huja. Ko sem jih drugič obiskal, je bilo pervo prašanje, če smo se že naučili božičoo pesem, ki so jo bili en teden pred boleznijo prinesli od P. Hugolioa. Rečem«, da; Bog daj, da bi slišali božične praznike jo peti. Tu se vidi, kako veselje so imeli do cerkvenega petja. Če prav vem, tisti dan zjutraj, 14. decembra, so bili še enkrat obhajani, in popoldne o V,4 so iadihnili svojo blago dušo; šel sem k sreči še enkrat jih obiskat,, in ravno takrat so zaspali v Gospodu.
Pogreb je bil 16. dec. ob 10; mislim, da z milostnim gosp. proštom z Rudolfovega je bilo 1$ gg. duhovnov; gosp. prošt med asistenco ia z mitro so jih pokopavali.
Koliko se je takrat solz pretočilo, joka zgodilo, ni moč popisati. Nosilo jih je 6 ključarjev, drugi ključarji so šli s svečami ob straneh. Sprevod je šel do. Pergarjeve hiše in nazaj po cesti, da so se mogli zver-stiti ljudje, ki jih je bilo na stotine domačih in tudi i& bližnjih duhovnij. Kolik je bil jok pri pridigi gosp. prošta, si lahko mislite, ker so mogli pridigar jih opomniti, na} molčijo, da zamorejo nadaljevati. Bil je pa tudi ginljiv, izversten govor o lepih lastnostih iz življenja ranjcega, o skerbi za dušice faranov in posebno tudi za olepšavo cerkve. Ni mi moč več pisati, toraj. Bog daj blagemu, gosp. Volčiču večni mir in pokoj, — naj prosi tudi za nas pri Bogu.
Najvažniši reč bi bil kmalo pozabil, svete misijone. Ko so ranjki gospod spoznali potrebo, je bila perva njihova skerb sv. misijon obhajati, in to se jim je tudi posrečilo. Bil je tukaj pervi misijon od 17. do 27. sveč. 1876, in so bile zopet duhovne vaje. Drugi sv. misijon so obhajali od 16. do 24. maja 1886. To kaže, koliko ljubezen so imeli do svojih ljubljenih ovčic, zakaj vsak dobro ve, kdor je sv. misijon obhajal, koliko stroškov, koliko skerbi in truda prizadene župniku ljudski misijon, in tukaj so bili tako rekoč trije. Večkrat o priložnostih so toževali na prižnici: vedno bolj me skerbi, kako bom dajal odgovor od vas pred večnim Sodnikom, ljube ovčice, kadar me bo na odgovor poklical. Pa vsi ti misijoni in trud pri nekterih nič niso opravili; sami so se pritožili, rekoč: Menda je res hudi duh čez ves svet svoje mreže razpel, da .jih več v nje vjame, ko pri njih vse nič ni pripomoglo. Koliko prelepih in gin-ljivilh pridig je bilo ta čas, ko so bili ranjki tukaj za župnika; pa je vendar še zmiraj nezvestih ovčic, ki ne poslušajo glasu svojih dobrih pastirjev! Vsako leto je bilo navadno po 4krat ponavljanje sv. misijona; takrat so navadno še enega čast. patra iz samostana na pomoč povabili, da so se lahko vsi sv. misijona vdeležili. Ljuba Šmarješka fara, kdo tedaj bo kriv pogube tvojih nezvestih ovčic pri vesoljni sodbi?!
Ker je bil ranjki gospod Janez tudi pesnik, naj nasleduje tudi še zadnja od njega sostavljena pesem, ki smo jo dobili iz rok dobrega prijatelja. Taka-le je:
Jcznšček naš.
Svete nebesa široko se odpro, Angeljski kori „Hosanau pojo; V sredi med njimi je Jezušček mili: Mar se ne bomo tud' mi veselili, O Jezušček naš!
Jezušček mali, nebeška radost, Dušam pravičnim priserčna sladkost!
Dete to rajsko, tako ljubeznjivo, Dete to toliko nam dobrotljivo, Je Jezušček naš.
Od, ki z Očetom enaki je Bog, Vse, kar je, delo njegovih je rok. Večna beseda, meso je postala, Da tu med nami bi zdaj prebivala; O Jezušček naš!
Jezušček, ti si naš bratec postal; V jaslicah posteljco si si postljal; Da bi solzice nas tvoje ganile, Tvoje ročice nas k sebi vabile, O Jezušček naš!
Čista Devica zavija kleče Tvoje telesce v plenice nove, K jaslicam z njo tudi mi pokleknimo, Tebe, o Dete nebeško, molimo, O Jezušček naš!
Naj bomo tvoji, iu ti bodi tudi naš! Da nas pri sodbi za svoje spoznaš. Skozi dolino solz varno nas vodi Enkrat pri sodbi nam milostljiv bodi.
O Jezušček naš!	Janez Volčič.
Duhovne vaje v semenišču.
(Konec.)
Vzrok greha je pozabljivost. Ko bi ljudje imeli vedno Boga pred očmi, ne bi tolikokrat grešili. Da je to res, se lahko prepričamo iz vsakdanje skušnje in tudi iz zgodovine. Ni preteklo mnogo časa, odkar je bil Bog izraelsko ljudstvo na čuden način prepeljal skoz rudeče morje; ali ko se je Mojzes na gori mudil, spozabilo se je ljudstvo tako daleč, da si je naredilo zlato tele, ter so častili bogove (malike), češ, da so jih ti rešili iz sužnjosti in prepeljali skoz morje. Tako je tudi sv. Peter grešil, ker je pozabil na Jezusove besede.
Če v vodo veržemo velik kamen, razdeli se voda, nastanejo valovi, ki se vedno bolj širijo, se polegajo in slednjič vse potihne, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Tako se godi z našim sercem. Ko pervič slišimo reč, nas to zelo presuoe, smo vznemirjeni; ali polagoma se vse pozabi, tako, da oa to še ne mislimo. Tudi sedaj zidajo babilonske stolpe: nočejo Boga pripoznati, ustavljajo se mu, odrekajo mu dolžno čast; —pride pa Bog, jim vse zmeša in podere, ker niso zidali na pravo, terdno podlago, ampak na pesek.
Tako je tudi ošabnost in maloserčnost vzrok pozabljivosti. Sredstvo zoper greh, zoper pozabljivost na Boga je misel na 4 poslednje reči.
Naše živlienje je boj, v kterem jedni zmagajo, drugi omagajo, drugi so ranjeni. Kdor je zmagan, ostane zmagan, kdor je zmagal, mu zmaga ostane, kdor je pa ranjen, kadar se boj konča, to je, kdor ima še kaj dolga na sebi, ta se mora očistiti v vicah.
Visoke službe so vse brez razločka podobne lepo ozališanemu, pisanemu mertvaškemu pertu, kteri se tistemu d k. kdor ga plača; ki potuje od jednega do drugega. Vsak ima svojega prednika in naslednika. Kolikor večja služba, čast, toliko večji odgovornost. Gorje tistim, ki podirajo, kar je Bog zidal.
Koliko milost nam je Bog dodelil, da smo rojeni od kerščanskih staršev, da imamo kerščansko odgojo, koliko milosti splošnih in posebnih, naravnih in nad-
naravnih smo od Boga prejeli! Zato naj vsak gleda, kako bo te milosti porabil, da ne bo vzdihnil poslednjo uro: goije mi, ker jih nisem porabil, gorje mi, ker sem molčal, kadar je bilo treba glas povzdigniti. Lepo nam je dalje slikal imenitnost duhovskega stanu.
Duhoven je Kristusov namestnik, on ima oblast, kot nikdo, še celo cesar mora. kadar hoče opraviti spoved, poklekniti tudi pred najnižjega duhovna.
Sv. Ignacij razdeluje vse ljudi v 3 verste bolnikov.
V	pervi versti so oni, ki pozabijo vsako sredstvo, ktero jim zdravnik nasvetuje
Druga versta so tisti, ki nočejo nobenega zdravila, in prepuščajo vse slepemu slučaju. Tretja versta so tisti, ki hodijo srednjo pot. Ti so mlačneži. Ti si mislijo, to so malenkosti, kaj mene to briga, saj Bog tako natančno ne gleda, da imam le dobro voljo, dobro serce, če bi vse tako popolno delal, bi bil predober. Ali ne pomisli, da iz majhne reči postane velika, da vedno mlačnejši postaja in slednjič globoko zabrede. Poglejmo tička visoko gori v gorah. Z drevesa na drevo skače. Tu strese vejico, malo snega se strese, pade na tla, vali se naprej, vedno večji postaja, tako da nazadnje lomi drevesa in vse podere, kar se mu v bran stavi.
Marsikdo pravi; jaz sem zadovoljen z zadnjim sedežem v nebesih! Kako pa, če da dva ali več takih misli, kdo ga bo dobil?!
V	zadnjem premišljevanji razložil nam je kratico primero o zgubljenem sinu. Deiščino. ki so jo oče dali mlajšemu sinu, je prosta volja in pamet. Ko je sin spoznal svojo slepoto, je klenil veruiti se. Tovar ši so mu odsvetovali in mu prigovarjali, nai nikar ne gre. saj se bo na bolje obernilo, saj te oče tudi ne bo hotel sprejeti, še spoznati ne za svojega; toda ostal je pri svojem sklepu. Tako naj dela tudi vsak. Terdne volje in poguma bo treba. Ali kje ga dobimo? V prejemanji sv. Rešnjega Telesa in v molitvi. Tu je vir vse moči. Ne smemo biti prederzni, a tudi ne bojazljivi; temveč udarimo jo srednjo pot med obema. Zaupajmo tudi kaj nase, ko bi vse naredili iz svoje moči in če smo srečno prestali, doveršili, mislimo si. da je vse naredil Bog, in mi ničesar ne.
P. Jakobs navduševal nas je k vsestranskemu pobožnemu življenju in k nasledovanju za Kristusom. V pervem govoru nam je živo slikal včlovečenje Kristusovo in sicer osebe, ktere so sodelovale. Bog oče, Sin in sv. Duh, in angelj Gabriel in Marija. Potem besede, ktere so govorile pri tej najsveteiši skrivnosti te omenjene osebe, in slednjič dejanje samo, ko se je to dopolnilo, kar je bil Bog obljubil.
V	drugem govoru opisoval ie natančno osebe, besede in dejanja pri Kristusovem rojstvu.
Potem dajal nam je pravila in pomočke, ktera naj porabljamo, kadar smo brez tolažbe, ko nas hoče hudobui duh premotiti. Naj bolji pomoček je. da mu krepko kljubujmo s tem, da ostanemo pri svojih dobrih sklepih, da še več kot po navadi dobrega storimo. Na ta način se mu ne bodemo le ubrauili, ampak pridobili si bomo še več zasluženja in hudobni duh se nas bo bolj bal, ker vidi, da nam le pomaga k večjemu zasluženju.
Pri nečistih mislih je pa naj bolje sredstvo molitev, premišljevanje ničnosti in minljivosti tega sveta, velikega pomena človeške duše, in premišljevanje Kristusovega terpljenja.
V	dveh govorih nam je pokazal dve nasprotujoči si vojni, na kterih čelu sta lucifer in Jezus. Jako premeteno vabi pervi na svojo stran, obeta svojim priver-žencem visoke časti, ter jih samo draži in zadovoli jih nikoli ne; le vedno po večjem hrepenijo. Veliko jih dobi na svojo stran. Ali nazadnje jih pripelje v večno
nesrečo. Drugi jih milo vabi k sebi, nobenega ne sili, le kdor se mu hoče pridružiti. On sam jim je vzgled, vse ž njimi terpi. Tudi on jih ima mnogo na svoji strani in jih srečno vodi v večno domovino veselja.
Pri sklepu nam je priporočal spraševanje vesti, ki je velikanskega pomeua, ker je potrebno, da se človek vsak dan z Bogom spravi. Povedal nam je resno pri-godbo iz družbe Jezuitov, ko so bili iz vsih krajev zbrani iu so se le na Ruskem bili ohranili.
Bil je predstojnik, ki je pred vsem svojim gojencem priporočal vsakdanje spraševanje vesti. Med drugimi je bil tudi 151eten mladenič v tem zavodu, ki je to natanko spolnoval in se na ta način ohranil v angeljski čistosti. Nekega večera se vleže spat. Napadejo ga hude hude skušnjave; bojuje se, ali omaga. Po noči čuti, kot bi ga nekdo močno dregnil. Zbudi se in premišljuje. kaj se je ž njim zgodilo. Spomni se. da je grešil, da pa ni obudil kesanja. Hoče vstati, ali neka nevidna moč ga zaderžuje, da ne more. Napne vse svoje moči in srečno premaga težavo. Hud boj je bil med hudobo in angeljem varhom. Poklekue in se bridko zjoka, da je grešil (popolno sitesanje). Uleže se nazaj in zaspi — zaspi, da se ni več zbudil. Ko drugo jutro predstojnik v njegovo sobo pride, vidi, da je njegov ljubljenec mertev. Pri sveti maši se mu prikaže njegov duh in mu pove, kaj se je ž njim zgodilo, se mu lepo zahvali za nauk in ga prosi, uaj moli zanj. ker ima še časne kazni terpeti v vicah. To je predstojnik tudi takoj storil.
D-ilje je priporočal češčenje Matere Božje, da bi nas ona pod svoje zavetje *'zela, da bi ostali stanovitni v njeni službi.
Ni se mogel ločiti, da ntm ne bi še eukrat priporočal in naprosil, u-j pogjsto prejmemo, saj vsak teden enkrat, sveto Rešje Telo, ako se hočemo obvarovati greha, in v čeduosti uapredvati.
To je v kralkem vsebina teh govorov.
Tako smo se pripravljali s premišljevanjem in molitvijo, da bi vredno prejeli nekteri tonzuro, drugi 4 nižje redove. Očistili smo si vest s spovedjo, da bi mogli vreduo te velike milosti od Boga prejeti.
Razuu navadnih spovednikov sp vedovala sta tudi čč. oo. jezuita Kos in Jakobs.
Težko (iu s strahom) smo pričakovali jutro druzega dne, Silvestrov dan, da stopimo pred božji oltar in se posvetimo popolnoma Bogu. Izvolili smo si Boga za svoj delež iu odpovedali se svetu.
Sveti obredi so se veršili na starega leta med mašo od 7 do 'JO.
Tonzuro jih je prejelo 20, 25 pervoletnikov in i driuoletnik; drugoietmki dobili so 4 nižje redove. (Imena so v prejšnjem listu.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Slavnostni večer g g. bogoslovcev v slavo zlatomašnika Leona XIII, 10. t. m., je privabil poluo veliko sobano gledavcev in poslušavcev. bili so pričujoči premil. gosp. knez in škof z več kanoniki, pa tudi več zunanjih odličnih gospodov zraven mestnih in domačih. Bil je pa tudi ros slavnosten večer, vreden tega imena, vreden pa tudi napisa pri vhodu v škofijsko semenišče: „Virtuti et M^sis." Kazali so namreč mladi gospodje v vsem djanji čversto vernost in omiko; vse djanje. petje z govori se je strinjalo in merilo na čast sv. Očeta papeža, na vero io nravnost. Latinski nagovor kot vvod je bil ki asi š k,
vreden bogoslovca. Pokazali so verli bogoslovci v na-daljnih proizvodih, da zraven lepega petja so marsikteri tudi izurjeni v raznih glasbenih strokah. Slavnostni slovenski govor je bil v vsakem oziru „non plus ultra!" Papeževa himna je donela ginljivo in častitljivo. Po krasni deilaoaaciji: ,Dve kroni" se je prelepo podala cesarska himna. O vsebini posebej govoriti bilo bi preobširno, omenim naj samo, da dramatični prizor (po greški šegi) „Boj i o zmaga" je obudil dokaj odobro-vania in smeha. PriveU je sreča ali nesreča skupaj tri prostomišljake, ki znajo prav z veseljem mahati po veri, papežu in Cerkvi, ter po vsem kar je katoliško. Bili so: neki grudom)lec, umomolec, in še nekak sebi-radovič sedanjega časa. Ti pajdaši so se med seboj kavsali, ko pa so se zvohali, da so vsi sovražniki Boga in Cerkve, so neutegoma postali prijatelji in so delali naklepe, kako bojo z umom, z voljo, z jezikom, s peresom itd. razširjali satanovo kraljestvo in flsursum" boje v „deorsuma spreminjali. Zadeneta pa vmes dva bogo-slovca, ter se je pričel „boj." Zaamenito in čisto novo pri tem je bilo to-le: Ko so rudečkarji uarhuje rohneli, u. pr. zoper vero, se je tam v daljavi zaslišal zbor z glasbo: „Quare freinuerunt gentes et popili meditati sunt iuania"... (Čemu hrume narodi, in ljudstva prazne naklepe delajo!) In tako je šlo dalje, na vsak neslan ugovor in napad se je zaslišal od daleč odgovor iz psalmov ali sicer iz sv. pisma. Ko so oni trijaci napadli
papeštvo, zaslišal se je glas: „Tu es Petrus____" (Ti
si Peter, in na to Skalo bom zidal svojo Cerkev.) Tako so v začetku tako koražni aebimalikoviči vedno bolj umol-kovali; poslednjič pa šine še velika svitloba z višave (lumen de coelo) ua tri „Sivle" in da jo od strahu naglo popihata (slišal se je tudi tam zadi močen padec); naj hujšega pa še ni bilo misel bežati, — poslednjič, ko vidi, da ni drugač, tudi on (v velik smeh pričujočih) raaieno*) z ramo zaigne in jo pobere. Kor nadalje poje „Tu es Petrus," in ko se zastor zopet odgerne, je več oseb klečalo pred papežem in so mu podložnost skazovali, — mislim, da so bili vmes tudi tisti savlasti „Savli" ter so se v verne „Pavleu spreoberuili.
Slava gg. bogoslovcem! Dobro ste naredili!
Iz Ljubljane. (Dve slavnosti.) V večer ss. 3 Kraljev ste bili dve slavnosti papeževi 501etnici na čast. Pervo so zverševali gojenci v Marijanišču in sicer tako, da so zastopali raznotere narode in stanove v njihovi narodni obleki ter so kot taki čestitali sv. Očetu Leonu XIII v prav čverstih iu živih izrazih pred njegovo podobo. Mora se priznati, da so mladenči ne kar dobro, ampak izverstno »polnili svoje naloge; vse obnašanje je bilo naravno in prav postavno ter vsak je vedil kaj lepega povedati očetu vsega kerščanstva. Krona vsemu je bila, ko je poslednjič pri bengalični razsvitljavi se prikazal angelj s krono in ovenčal glavo sv. Očetu. To je bilo v resnici na vso moč lepo iu častitljivo.
Drugo slavnost -o priredili katol. rokodelski pomočniki v svojem zalem novem poslopji. To je bila perva novoletni ca v lastni hiši, kar mora družbeuike napolnovati z veselo samosvestnostjo. Slavnostni govor gosp. sateheta Kuržiča o Leonu —Luči in Svitlobi bil je izversten in ves času primeren. Tudi tukaj so pred podobo Leona XIII čestitali v podobah raznih stanov, kmetič je celo snop pšenice prinesel pod pazduho na oder in je kaj moško govoril. Učitelj je z drugimi pošteno rešil svojo nalogo. Pastirček je lepo vgajal, čeravno je bil malo boječ pervi pot pred papežem. Mornar je primerno Petru in sedanjemu času
*) Besedica „ramenott je na Poljanskem nekak super-lativ in pomeni: ,.zlo, močno"; n. pr., rameno priden...
modroval o čolnu in viharjih. Poštenje verlim pevcem, ki so dobro peli več papeževih in sklenili s cesarsko! Slava katol. rokodelskim pomočnikom!
Od dolenjske strani. Milo so se razlegali glasovi zvonov v saboto - večer, zadnji dan leta 1887 po vsej slovenski domovini, in na novega leta dan so se slovesne službe Božje obhajale. Komu je na čast? Svetemu Očetu papežu Leonu XIII.
Saj pa tudi sedanji sveti Oče zaslužijo v polni meri, da jih mi verniki spoštujemo in da jih ljubimo. Zato smo tudi pri nas slovesno obhajali ta dan. Že na svetega Štefana dan sem ljudem natanko, kolikor je čas dopustil, popisal življeoje sv. Očeta. Za vvod sem porabil in naštel slavila, ktere sv. Oče dobivajo od vladarjev in sploh od vsih strani. Omenil sem pa tudi, da še med tem, ko se vse klanja Leonu XIII, se je našel slovenskega imena nevreden časnik, ki je gerdil sv. Očeta! Ljudje so stermeli od strahu.
Priporočil sem ljudem, da naj nikar ne zahijajo v take hiše, kjer se berejo Cerkvi sovražni časniki. Potem sem popisal življenje svetega Očeta. Ljudje bili so močuo gitijeui; devetdnevnice so se |*rav pridno vdeleževali in tudi v saboto kakor v nedeljo jih je bilo prav veliko pri spovedi. Na novega leta dan sem pa pokazal, da so sveti Oče papež velik prijatelj molitve; tudi mi bomo v novem letu spoštovanje pokazali do - svetega Očeta naj bolje 8 tem, da si bomo molitev za prijatljico izvolili. Marsiktero oko se je solzilo, in ko je bilo 8v. Rešnje Telo izpostavljeno, bila je polna cerkev dopoldan, kakor popoldan. Brezbožni časniki in novošegni judje si prederznejo sv. Očeta gerditi, — oni pač ne poznajo našega vernega ljudstva. Naj bi le šli ti sovražniki v cerkev gledat, tam naj bi se prepričali, kako je ljudstvo vdano svetemu Očetu. Pa kaj pomaga zamurca umivati? Verli,dragi Slovenci, skazujmo se s tem, da bomo katoliške časopise podpirali, ne pa zoperkato-liških. In naj pač velja beseda: „Svoji k svojim."
To naj bo geslo naše v novem letu!
S Podgore, 11. jan. Nepreprosljiva smert pobira to zimo može zaporedoma. Komaj je 4 dni minulo, kar je umeri okrajui zdravnik g. Janez Ruprecht, pa je že Bog tudi poklical k sebi moža, kterega je vse spoštovalo in ljubilo, vzornega duhovna. Janeza Tomana, častnega kanonika in dekana v Moravčah, ktori so po kratki mučni bolezni, pljučnici, zaspali v Gospodu.
Do zadnjega so bili delavni v nogradu Gospodovem. Na praznik božični so imeli 3krat duh. opravilo in sicer o polnoči mašo, ob 6 in ob 10 pa dvakrat še tudi pridigo. Na novega leta dan imeli so ob 10 slovesno sv. mašo in pridigo o zlati maši papeževi. Zadnjikrat so maševali 5. jan. Precej po maši jih je mraz stresel, napadla jih je pljučnica, vsled ktere so 7. jan. okoli 5 zvečer umerli. Prejeli so 88. zakramente za umirajoče in tudi napravili poslednjo voljo.
Vest o smerti blagega gospoda širila se je kakor blisk po svetu — in žalostno zvoujeuje po moravški dolini je oznauovalo britko zgubo, Ktera je zadela obširno Moravško faro. Saj bili so ranjki res največi dobrotnik revežem; dobri svetovalec dvomljivim in velik prijatelj sosednjih in drugih duhovnov.
Pogreb bil je 10. jan. ob 10 dopoldne zbralo se je k pogrebu 24 duhovnov, iz bližnjih in daljnih krajev. Med njimi tudi gospodje: g. župnik Zore iz Kerke, g. kaplan Brodnik iz Šmartna: g. Lavtar — ti trije njihovi bivši kaplani, kteri so prišli svojemu dobremu duh. očetu skazat zadnjo čast in ljubezen. Izmed svetnih ljudi vdeležili so se sprevoda tudi gospodje: c. kr. okrajni sodnik na Berdu J. Pole, Janko Kersnik, graj-ščak in deželni poslanec, in mnogi gg. učitelji.
Se predno je bila ura 10, zbralo se je silno veliko pobožnega ljudstva iz Moravške in sosednjih duhovuij pred cerkvijo, iz zvonikov ste vihrale 2 černi zastavi. Kamor si pogledal, povsod vidil si žalostne obraze. Kmalo po 10 uri pomikala se je dolga versta duhovnov iz kaplanije proti farovžu, kjer so prečast. g. kanonik Urbas opravili perve molitve. Sprevod pomikal se je potem po domači vasi memo šole v farno cerkev, kjer se je vse terlo ljudstvo. Po opravljenih molitvah bila je peta černa maša, ktero je opravljal med obilno asistenco gosp. kauonik. Po maši je preč. gosp. dekan Kamniški, Janez Oblak, v izverstnem govoru razlagal imenitniši dogodbe iz življenja pokojnega, posebno povdarjal ranj-cega pastirsko gorečnost in usmilienje do revežev in tudi dajal raznim stanovom primernih naukov. Zvesto je ljudstvo poslušalo izverstni govor iu pogosto ihtenje in glasen jok razodeval je ljubezen Moravških far-manov do dobrega pokojnega dekana. Zares, kakor je ranjki duhovni oče ljubil svoje ovce, tako so ovce ujega ljubile in bile mi iz serca vdane. Po pridigi in odpetem „LiberaM spremljali smo merliča ua pokopališče, kjer so se opravile zadnje molitve.
Potem spregovoril je nektere besede še g. Janko Kersnik, kteri je tudi v imenu slov. poslancev položil lep venec na kersto pokojnega, ki je bil 17 let dež. poslanec.
Nazadnje so verli pevci zapeli lepo pesem za slovo in ljudje so se razšli tužuega serca.
Naj bode preblagi gospod dekan in častni kanonik Janez Toman znancem in prijateljem v spomin in molitev zvesto priporočen!
Iz Rima, 3. prosenca. (Slovenski pes-romar v Rim.) Zlata 8v. maša najvišjega mašniKa, namestnika Kristusovega na zemlji, naslednika sv. Petra, pervaka apostolov, poglavarja svete katoliške cerkve, verhovnega Pastirja kerščanske čede, našega ljubljeuega sv. Očeta Leona XIII.
Zadnji dau leta 1887 so zvonovi po vseh štiri-sto cerkvah večnega mesta Rima milo. veličastno iu slovesno doneči naznanjali slavni dan petdesetletnega mašništva sv. Očeta in to eno uro po Ave Mariji.
Zvečer pred novim letom sem dobil dozvolni list iz Vatikana od „Major-domaw Monsignora Machi-a; do-ne8el mi ga je vpokojeni častnik švicarske telesne straže sv. Očeta, moj znanec in prijatelj.
Devet dni sem se pripravljal za zlato sv. mašo, ali predvečer slavnega dne petdesetletnice svečeništva sv. Očeta nisem mogel zaspati, v duhu pripravljajo se za to redko sveto slovesnost.
Slava Bogu v višavah in mir ljudem, ki so dobre, svete volje! Hvaljen hodi Jezus Kristus! Novo leto 1888. Vstal ob 3 proti jutru, šel sem v malo cerkev Device Marije pomočnice na tergu rPoenitenciarije Apost." k zornicam in sv. maši. Poli šesto uro v jutro že so začele derdrati kočije k baziliki sv. ap. Petra. Naglo idem tudi jaz čez terg vatikanski k Petrovi cerkvi. Stražar pred cerkvijo mi pove, da vhod v baziliko bode dopuščen pri Petrovih vratih pod pokritim stebrovitim hodiščem; pomaknem jo berzo tje; vže je čakalo nekoliko svečenikov in naroda, ipak sem blizo vrat dolezel. Ljudstvo, večinoma romarji, prihajajo trumoma. goječa vedno večja, glava pri glavi; svečeniki redovniki, ljudstvo vseh stališčev družbe človeške se zbira v ogromuo trumo pod stebrovitim hodiščem, 8 kterim je obrobljen velikanski terg sv. Petra, in na tergu vse mergoli narodov iz vseh pokrajin zemlje.
Ob šestih zadonijo vsi zvonovi večnega mesta, milo in veličastno naznanjajoči, nenavadni slavni dan zlate maše naslednika svetega ap. Petra na rimski pervaški apostolski sv. Stolici. Vže tu, čakajočemu pred
Trati, mi je serce veselja kucalo in sveti — mili — nebeški čuti prešinjali do mi dušo.
Ob poli sedmih v jutro odperle so se velike Petrove vrata ob koncu stebrovitih bodišč v obzidano bodišče. — Vse ljudstvo je veselo zaklicalo: „£fvi, sv. apostol Peter in naslednik njegov, Leon XIII !• Ob, kako veselje bode še le takrat, kadar bodo se nam vrata nebeške odperle v kraljestvo nebeško po smerti telesa našega!! Za omenjenimi vrati bila je straža, ki je zahtevala v pregled dopustni list.
Potem smo vsi z veliko naglico tekli po hodišču, da pridemo v cerkev. Pri marmornem kipu Karola Velikega, rimo - frankovsfcega cesarja, so druge železno-mrežaste vrata v veliko predcerkveno lopo bazilike sv. ap. Petra; tudi tu bila je druga straža zahtevajoča pokazati dopustni list, in vsaki je mogel verbno obleko odkriti, da se je potipalo, ako bi kedo nesel kakovo nevarno stvar. — Po lopi tekli smo k srednjim velikim bronastim vratam; tu bila je švicarska papeževa straža zbog lepega reda.
Pridši v veleslavno baziliko pervaka apostolov sem jo tudi berzo pomikal, da sem prišel na vgoduo mesto, ravno nasproti kipa sv. ap. Petra, sedečega na sedežu pod nebesom. Od tod vidi se naravnost na glavni oltar nad grobom sv. ap. Petra in doli po cerkvi, toraj na vse strani prosti razgled.
Vhodi med stebrovi iz velike srednje cerkvene ladije v desno stransko ladijo bili so zagernjeni z rudeče-svilnatimi preprogami. V sredinji velike ladije je bil obgrajeni prostor po vsi dolgosti ladije od vhoda do konfesije pred glavnim oltarjem. Okolo glavnega oltarja je bil obgrajen ves okrogli prostor, ki ga glavna velikanska kupola nadkriljuje. Obgraja je bila močna, do pasu segajoča, vsa z rudeče svilnatimi preprogami okin-čana.
Srednja končnica papeževega križa, podoba stavljene cerkve, bila je napolnjena tje do oltarja sv. Petra Stola z vzvišenimi sedeži za kardinale, biskupe. redovne generale, opate, za službene in za častne monsignore dvora sv. Očeta Pri čveterih orjaških pilovih, ki podpirajo ogromno kupolo, so vzvišeni odri: pri kipu sv. Veronike za deržavne opravnike pri ap. sv. Sedežu, pred kipom sv. Helene za papeževe pevce, pred sv. Longinom za vladarske osebe, in pred kipom sv. Andreja za rimske patricije. Bronasti kip sv. ap. Petra, sedečega na sedežu pod nebesom. je oblečen v krasen in dragocen papežev ornat s tijaro. trikrono. na glavi, na okolo so krasni, veliki, umetni zlati svečniki z gorečimi svečami. Okolo .Konfesije*4 so lepi zlati svečniki s svečami in 125 zlatih svetilk z oljnatimi lučimi na grobu pervaka apostolov utojijo šesteri dragoceni zlati svečniki 8 svečami, sedmi, srednji svečnik pa s krasnim križem in razpetim Zveličarjem; ali to niso navadni krasni svečniki. kakoršni so vedno na oltarju, sedaj so še krasneji in dragoceneji. Stebrovi cerkvenih sten in zidovi nad kipovimi cerkvenih redov, skupščin in vstanovnikov so oblečeni v dragocene svilnate preproge z zlatimi obrobci (portami).
Za ljudstvo je priredjena srednja velika ladija do dvojne obgraje po dolgosti v sredinji. potem leva stranska ladija. srednja koučnica in vse. dexne tri in leve tri. končnice podobe trojinega križa, kakor je na papeževi palici. GO tisuč ljudstva vseh narodov in jezikov iz vseh pokrajin zemlje se je sošlo do poli devete ure v baziliko; potem se je vbod zaperl. Leva ladija in tri velike kapele v nii so zagrajene in zagernjene, ves veliki okrogli prostor pod veliko kupolo okolo glavnega oltarja je prost ohranjen, v desue ladije velikih kapelah vse prazno, ker vsaki je hotel bliže biti; toraj, ako
bili bi vsi prostori cerkve z ljudmi napolnjeni, jih morebiti nad sto tisoč dobi prostor: Vsi smo hrepeneče čakali devete ure in prihoda zlatomašnika sv. Očeta slavnega Leona XIII. Za obgrajo po dolgosti v sredinji velike ladije stojijo v dva reda razpostavljeni vojaki: nGuardia Palatina" imenovani, ovi so sami pošteni in zglednji rimljani. Okolo glavnega oltarja je razpostavljena švicarska telesna straža sv. Očeta. Med ljudstvom v cerkvi pa tu in tam stražijo papeževega dvora orožniki.
Bil sem vtopljen v zgodovino Gospoda našega Jezusa Kristus in njegovih sv. apostolov, ss. očetov papežev rimskih, in prešnjih in sedanjih kristjanov; naposled se mi je pa odgrinjalo kraljestvo nebeško, nebeški dvor in verste zveličanih prebivalcev — pove-ličana in zmagoslavna cerkva v nebesih.
Nikdar nisem vsega tega tako jasno in živo spoznal, umel in občutil, kakor sedaj v veličastni baziliki sv. ap. Petra, v ogromnem zbirališču pravovernih kristjanov iz vseh narodov, jezikov in različne starosti, obleke in barve od vzhoda in zahoda, od juga in severa. Deveta ura odbije. Pervo pride mili starček kardinal Peči, brat sv. Očeta, podpiran od dveh svečenikov, ker ima bolano nogo; popolno je podoben sv. Očetu, svojemu bratu, je pa stareji, kakor sv. Oče. Do solza me je ginil pogled tega častitega starčeka, ki je trudno stopal k zlati maši svojega najvzvišenejega brata. Za njim pridejo kanoniki sv. Petra, svečeniki, duhovna mladež in vsi razredi cerkvenih služabnikov in strežnikov naproti sv. Očetu. Cerkveni pevci bazilike sv. Petra se nastavijo sredi ladije. Nato začne iti pervo spremstvo sv. Očeta: na-pervo ide plemenita straža. (Guardia nobile). Potem neso papeževe cerkvene in deržavne znake; za temi sledijo dvorni sv. Očeta služabniki svečeniškega in svetovnega stanu; za njimi deržavni opravniki onih deržav, koje imajo svoje namestnike pri sv. ap. rimski Stolici; dalje „Major-domo" in sv. Očeta sobni prelati in strežniki.
Sv. Očeta so donesli iz dvora vatikanskega v kapelo Najsvetejšega pri levi stranski ladiji bazilike sv. Petra, tu so molili Njega v presv. Zakramentu, čegar namestnik so tukaj na zemlji. Iz te kapele so jih nesli po levi ladiji do vboda v baziliko (ali vidili se niso, ker je bilo vse zagernjeno).
Donesli so jih iz kapele žalostne Matere Božje pri vhodu v baziliko. Prečudna milost, sveti in vzvišeni čuti, sveti strah in ljubezen nas je prešinila, ko smo jih ugledali na sedežu sedeče in na obe strani sv. apo-stoljski blagoslov delijoče. Vse ljudstvo v baziliki je zavpilo: „Živi Peter— Leon XIII"! „Živi pervak apostolov"! „Živi Poglavar sv. Cerkve apostoljske - katoliške"! Živi naš najvišji Pastir in sv. Oče"!
(Konec prih.)
Pripelji zvezda me k Gospodu!
Zvezda Modrim je svetila, V Betlehem jim kaže pot; Srečni kraj jim je odkrila Kjer je rojen bil Gospod.
čudna zvezda tje jih vodi, Kamor serce njih želi; Noč in dan pred njimi hodi, Rajsko nado jim deli.
Srečno zvezda pripeljala K Jezusu je Kralje tri;
Tam nad hlevcem je obstala: „Tukaj Človek čuda zri!* —
Sveti, zvezda, tudi meni, Skoz življenja temno pot; Pelji v kraj me zaželjeni, Svetnih pa me varuj zmot!
Zvezda vere, ti mi sveti, Vodi v večni tje me dom; Daj Gospoda kdaj mi zreti, Daj, da tam ga vžival bom!
Kot si Modre pripeljala, Zvezda, pred Gospoda kdaj, Tak pripelji, zvezda zala, Tudi mene k Njemu v raj!
Ivan Zamik.
Sveta Neža devica, pomočnica.
Sveta Neža, čista, mala, Vsa za Jezusa gori! Ženina si ga je zbrala, Serce Njemu podari.
Komaj da je izpolnila Sveta Neža osem let, Jezusu je obljubila Čistosti predragi cvet.
Hči bogata je rimljanska, Al bogastvo ni njej mar; Vera Neži le kerščanska, Dragi je nad slednjo stvar.
Zdaj jo satan zalezuje, Ko nje duše vidi moč; Spone ji nevarne kuje, Nadleguje dan in noč.
Sin glavarjev prizadeva Njo si v zakon pridobit' Toda, modra, čista deva Ve mu prošnje vse odbit'.
Pa hudoba ne miruje, Spravi jo pred sodnji stol; „Neža v Jezusa veruje — Muke naj jo zmaga bol!"
Tako satan je nakanil, In neverni rimski svet; Toda, Bog je Nežo branil, Hranil ji devištva cvet.
Pred sodnika pripeljana, Le za Jezusa gori; „Jaz, sodnik, oj sem kristjana!" Tako Neža govori. —
Strašne muke zdaj zadele Sveto Nežo so takoj; Pa ji vere niso vzele — Za nebesa drag je boj!
Muke grozne so ji dale Le še više vere dar;
Muke v Neži so podžgale Le še bolj ljubezni žar. —
Neža trinajst let je stara, Ko za Jezusa terpi; Za bogastva slast ne mara, Smet so svetne ji reči.
Roka rabeljnu se trese, Ko glavo mu da pod meč; Strah in groza ga pretrese, Jo obglavi ves steriaeč.
Kakor jagnje smert prestala Si devica čista ti; Duša tvoja pa podala V kraj se večne je časti.
Sveta Neža, čista, mala! Čistosti nam sprosi dar; Čistost da bo nas spremljala, Noč in dan nam bodi mar!
7.
Razgled po svetu.
V Asisu je bila 14. grudoa ostra skušnja za učenike modroslovja in bogoslovja v samostanu M. D. Por-cijunkule. Prišlo je na poskušnjo redovnikov 14, šest njih za modroslovne katedre, osem pa za bogoslovje. Med njimi sta bila dva kompetenta frančiškana iz jugoslovanskih krajev: O. Fr. Omerčenovič iz Bosne, in O. Talaja iz Dobrovnika (Raguze). Oba sta se slavno obnesla in prideta svoj čas na mednarodno vseučilišče frančiškansko v Rim, ktero je s cerkvijo vred že do-gotovljeno (kar smo nedavno poročali) in se bode pričelo s prihodnjim šolskim letom. „Glasnik juslov. Fra-njevaca", ki to poroča, pristavlja: „Bog blagosovio verlu našu braču, koja se svom dušom daju na tako obširno i duboko proučavanje bogoslovnih nauka, koji če služiti na korist cielom redu, a svojim redoderžavam na diku i ponos!
Za Sarajevsko tergovsko šolo imenovan je za vero-znanskega učenika katoliške mladeži veleč. O. Ni kola Momčinovič, ondotni duhovni pomočnik.
Bavarsko. Kakor pred kaj španjskim, tako so sv. Oče zdaj pisali bavarskim škofom v prid polne prostosti katoliške Cerkve v tej deželi. Sv. Oče žele namreč, da bi se odpravili vsi zaderžki svobode za katoliško Cerkev, kar se jih na Bavarskem še nahaja od starodavnih časov, da se tako vera iu vernost pospešuje.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
V splošnji namen so za mesec prosinec (januarij) priporočeni v molitev:
a) Glavni namen:
Petrov novčic, ali darovi za sv. Očeta.
b) Posebni nameni:
11. S. Higin. Za pravi človeški blagor pospeševa-joče razmerje med svetno oblastjo in Cerkvijo.
12.	S. Krnest. Vdeležba -visokega plemstva pri delavskem vprašanji. Virtenberška in Svabska. Več samostanskih prednikov in njih posebne zadeve.
13.	S. Veronika. Ohranitev kerščaoskega kmečkega stanu. Več službenih iu stanovskih zadev. Ljubezen do delavuosti in vspeh v učenji.
14.	S.Feliks. Blagonosen vspeh razglašenja 10 služabnikov Božjih za svetnike. Prav veliko zadev v dušuem pasti rstvu
15.	Ime Jezusovo. ZaupDO klicanje naj svetejšega Imena Jezusovega. Jezusova družba. Neka redovniška provii ci'a.
Iti. S. Marcel. Z molitvenim apostoljstvcm posebno zedinjene redovniške družbe, bobri posli. Sirote in oni, ki so brez domov.a.
17.	SL Anton Pušc. Vstauova n.oških redov, posebno. v eni škofi i. Spreobernjenje več pijancev.
18.	S. Petra stol. Zopetno vstanovljenje svetne vlade papeževe. Ponižanje sovražnikov sv. Cerkve. Zmaga v težki skušnji.
19.	6'. Kanut. Severni misijoni. Danska. Protestan-tinja. ki se nagiba k katol. veri.
20.	£> Boštjan. Verska serčnost vojakom. Prav veliko vojaških zadev. Varstvo proti nalezljivim boleznim. (Konec naal.)
II. Bratovske zadeve N. Ij. Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca. h v. Jožefa, av. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angelje v varhov iu vsih naših patronov Beg dobrotno odverui od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Za odvernjeuje neke bolezni. — Oseba za zdravje na prošnjo N. Ij. G., sv. Jožefa in sv. Ant. P. — Za obvarovanje izročenih pred sedanjo boleznijo.
Zahvale.
Lepo hvalo izrekam predobri naši Materi Mariji, ker mi je pomagala v nevarni bolezni.	J. B.
Listek za raznoterosti.
V katoliški družbi je poslednjo sredo dr. Janež i č pričel prav izverstno obravnava o enciklikah Leona XIII. V teh enciklikah kažejo sv. Oče. da je svet bolan, kakošue bolezni da ima. io kakošnih zdravil mu je treba. Obravnave so enako podučne. kakor mične iu vedrilne.
+ V Moravčah »e po prav kratki bolezni sredi v svojem poklicu 7. t m. umeri ondotni dekan, častni kanonik in zlatomašnik Janez Toman v 81. letu svojega življenja. Rojen je bil blagi gosp. Toman v Boh. Bistrici 22 juu 1807. po preselitvi ataršev. ko je bil sinček Janez, še oete v Čuženberk. je bil tam zrejen. Mašnik je postal po študijah v Ljubljani 1 1832. Po kratki službi na Igu ie bil nemški pridigar v Šenklavžu do 1845, potem pa v Moravčah do 1849 oskerbnik, in naslednjič dekan do smerti. Od 1. 1801 do 1877 je bil tudi deželni poslanec za Kamniški okraj. L. 1882 je postal častni kanouik. Bil je vse skozi ponižen, moder in goreč za svoj poklic, pravi poštenjak, skoz celih 55 let povsod ljubljen iu zelo spoštovau. nekdaj tovarš ranjcega stolnega pro>ta Jož. Zupana in njegov poseben prijatelj. Bog mu plačaj njegovo zvestobo do sv. Cerkve in njegovo neutrudno delo za blagor bližnjega! Slovesen pokop se je obhajal 10. t. m. ob desetih.
V	Koprivnici. Štaj., je 4. pros. umeri preč. g. zlatomašuik Fr. Zupančič, oudotui župuik, star 76 let. R I. P.
Na Ogerskem je 2. pros. previden ss. zakramenti umeri predsednik ogerske gosposke zbornice baron Seuuy«.y. Bil je pošten katoličan, kakoršui se močno pogrešajo med velikaši. Bog mu daj večni mir.
V	Turinu je bil veliki dobrotnik ubozega človeštva znitui Dou-Bosko, za smert zbolel, prejel že tudi od samega sv. Očeta papeža Leona blagoslov za zadnjo uro. Naznaujajo pa, hvala Bogu! da se mu boljša. Njegovi gojenci ga priporočajo v molitev, da bi tolikega dobrotnika Bog saj še nektere leia (hranil tisuč in ti' sučer.m sirotam. Bog daj, B<>g daj;
Prestop v katoliško Cerkev. Uni teden je anglikanski pastor Couder s svojo ženo vred prestopil v naročje sv. matere katol. Cerkve. Jezuitovski pater Voughan v Manšestru ju je sprejel v sveto Cerkev. To dela med anglikanci veliko šuma, ker Vaughau je eden naj zmožuiših mož med mlajšim anglikauskim duhovstvom.
Rim Sv. Oče so 10. t. m. sprejeli 450 angleških romarjev; G angleških škofov je bilo pričujočih. Vojvod Norfolški je izročil papežu pismo verne vdanosti. V odgovoru so sv. Oče govorili o stanu katoliške Cerkve na Angleškem in omenili, ds Cerkev ondi rastečemu vspehu naproti gre.
Pri odpiranji Vatikanske razstave so sv. Oče v svojem nagovoru razodeli, kako jih veseli, da se vsa velika katoliška družina Njih zlate maše vdeležuje z vsakterimi pridelki duha, natore. umetnosti in obertnije. Še bolj veselo pa jim je, ker te reči so dokaz verne vdanosti iu podložnosti do apostoljskega Stola, dokaz djauske ljubezni do Njih osebe. Vse to je znamuje prečudne edinosti, ktera je ena naj lepših prednosti katol. Cerkve. S hvaležnostjo do vsih darovalcev omenjajo, kako zelo srečne se čutijo, da zamorejo Vatikansko razstavo pričeti v dan, kteri spominja na pobožnost in radodarnost ss. treh Kialjev.
Dobrotni darovi.
Za ubožne dijake: Č. g. župnik Javorski M. Jereb 2 gld. — Čast. g. župnik Ign. Podobnik 2 gld. — H.
1	gld. — Čast. g. župnik Jan. Kapuz 2 gld. — Č. g. župn. Fr. Kepic 1 gld. — Č. g. Val. Orehek 1 gld. 96 kr.
—	0. g. S. J. 5 gld. — M. S. 4 gld. 60 kr. — G. Luka Šabec 2 gld. — Blagi sošolec 5 gld.
Za sv. Očeta: Preč. g. dek. dr. J. Sterbenc 10 gld.
—	Čast. g. kapi. Fr. Grivic 10 gld. — G. Luka Šabec
2	gld. — Gojenke uršuliuske dekliške šole 26 gld.
Za sv. Detinstvo: Č. g. Avgust Šinkovec, kaplan v Prečini, 7 gld. — Č. g. Josip Porubski, kapi. v Senožečah, 16 gid. — C. g. Fr. Perpar, kaplan v Šmarjeti, 36 gld. 42 kr. — Č. g. Ant. Keržič, nunski kat. v Ljublj., 50 gld. — Č. g. Andrej Karlin, kapi. pri sv. Jakobu v Ljublj., 11 gld. — Iz Marijanišča 7 gld. — Po preč g. župniku J. Rozmanu 20 gld. — Iz frančišk. samostana
3	gld. 35 kr. — Dobra roka 40 kr. — Č. g. O. Timotej Solomun iz Samora 10 gld. — Gnja. V Melcer 1 gld.
Za družbo sv. Bonifacija: Gnja. V. Melcer 1 gld.
Za Marijanisce: G. Luka Šabec 1 gld. 60 kr.
(Dragi dar. prih.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. J. M. S—c t Sml.: Dan. naročena. — O. J. Jerman ▼ Amer.: Dolar dal 2 gld. 54 kr.; 88 kr. za 1. 1887 ie na dolga.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran.
— Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.