OBČ. KONFERENCA ZKS Občinska konferenca ZKS in občinski sindikalni svet na podlagi predloženih in obravnavanih stališč v zvezi z gospodorjonjem delovnih organizor-cij v občini, predvidevanjih in glede intograoijskih oziroma poslovno tehničnih aranžmajev sprejelo na zasedanju dne J. 6» 1969 naslednje SKLEPE : 1. Doseženi rezultati delovnih orgar-nizaoij (z izjemo Transturistovih hotelov, Zlatorog, Triglav, KZ Jelovica, Vbriga, Plamen) so izre_ dni in nad pričakovanji. To dokazuje ^ da je bila v letu 1968 dosežena določena stabilizacija in da so progresivno sile v samem p_o djetju kot tudi reformski principi dosegli svoj.uspeh, Vodstvenim organom delovnih organizacij, kot tudi družbenopolitičnim'organizacijam je potrebno izreči vse priznanje in naj bodo rezultati lanskoletnega poslovanja napotilo in motiviranost za nadaljnja prizadevanja ob upoštevanju odprave znanih napak in nevšečnosti. 2. Ob upoštevanju rezultatov preteklega lota in pričakovanih leto-* šnjih uspehov ugotavljamo, da se načeloma uresničujejo cilji gospodarsko reforme in ni prav- nobene potrebe po spreminjanju .sistema^ če izvzamemo že nakazane pro-blen-.fi v kongresnih dokumentih IX. kongresa ZKJ, kot n.pr* povratek v predreformsko obdobje, uvoda državnega kapitalaj razvoj nerazvitih področij, vloga bank in devizna pplitika. Š« prav posebno pa k ni nobene potrebe po poseganju države v smeri poslabšanja delitve narodilega dohodka v škodo go— | spodarstva oz. temeljne družbenopolitične skupnosti. Upoštevajoč nujnost realizacije stališč o modernizaciji proizvodnje in nalog, | ki stojijo pred občinsko skupšči- -j no je potrebno dosledneje zahtevati, da se sklepi odgovornih organov sigurno realizirajo v korist | krepitve materialne osnove teh institucij (občine in delovne orga~ . | nizacije). ’ f I 3. Članstvo ZK, samoupravni orgjvni in družbenopolitične organizacije I v podjetjih se vsestransko zaveda*- | jo in čutijo'potrebo in nujnost za večje prizadevanje za moder«-nizacijo in rekonstrukcijo prOiz- l J' vodnih zmogljivosti. Tokazatelji investiranja v letu 1968, ki prikazujejo indeks v industriji le 2 | $ v primeijavi z letom 1967 pa so zaskrbljujoči in negirajo naša | stališča. Glede na trenutno knji- j govodskv sposobnost naših osnovnih sredstev, primerjava v repub- j liki in v zveznem merilu je potre- | bno povečati amotrizacijska sreds- j tva in tako pridobljena sredstva nameniti izključno za nabavo modernejših delovnih sredstev. 4. Zakoniti predpisi, stališča in potrebe delovnih organizacij silijo podjetja v izdelavo kompleksnejših razvojnih programov posameznih delovnih organizacij, Ti programi, ki naj bodo rezultat določenih Študij in realnih predvidevanj, naj temeljijo na sodobni organizaciji dela, modernizaciji tehnologije in opreme. Vsi organi v podjetju so dolžni o tem razpravljati in sklepati ter pri tem imeti v viiu ne samo lastne probleme in hotenja, marveč naj poskušajo s poslovno tehničnim sodelovanjem, ekonomsko finančnimi aranžmaji, 'z vlaganji sredstev izven panoge in delitvijo dela ozi-,roma asortimentov zasigurati lastno perspektivo. Le bogatejša družba je sposobna osigurati ekonomsr-ko in socialno varnost delavca. 5. Pogoji gospodarjenja, ki jih predpostavlja reforma, terjajo učinkovitejšo organizacijo samoupravlja-nja, delitev dela in jasno začrtano odgovornost za neuspehe oziroma uspehe dela. Kolektivna odgovornost pomeni skrivanje osebne odgovornosti za dejanja, napake in škodo, ki se začenja individualno ali pa v ozkih zaprtih skupinah. 6. Pri analizi rezultatov dola oziroma predvidevanjih so komunisti v delovnih organizacijah dolžni, da se odločno zavzamejo za uveljavitev sistema odgovornosti. Dolžni so spodbujati razprave in prizadevanja za ekonomsko uspešnejši na-čin poslovanja in proizvajanja« Pri tem pa je odgovornost posameznika toliko večja, kolikor višja je stopnja njegovega vplivanja in moč njegove funkcije, 7, Delovne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje, naj iščejo oblike za najbolj ustrezne možnosti poslovno tehničnega sodelovanja in fizične združitve s podjetji v krajuj občini, republiki, ipd,, kot tudi v lastni panogi. Pri tem pa se morar-jo komunisti prizadevati, da so od ločanje o posameznih poslovnih vprašanjih prepušča organom, ki bodo zagotavljali najuspešnejši na čin dela in poslovni rezultat. Ugotovljeno je namreč, da so neka^-tere združitve pripomogle k občutnemu znižanju kvalitete storitev, iniciativnosti in poslovnosti. 8, Kolektivi podjetij (enot), ki imajo svoje sedeže izven občine, naj proučijo samoupravne in poslovne pravice, kot tudi dolžnosti. Pri tem pa so nujni dolgoročni interesi za spodbujanje uvajanja sodobnejše tehnologije in znanstvene 2 u- organizacije dela. Koncentracija investicijskih sredstev ob jasnih večletnih programih razvoja posameznih enot oziroma krajev, mora. biti absolutno v ospredju in ne bi bilo priporočljivo sredstva ra. združevati« 9» Delovne organizacije se morajo prizadevati za visoko stopnjo razvitosti proizvajalnih sil, ker ta pogoj omogoča resnično humanizacijo dela osvoboditev človeka ter pogoje za vsestranski svoboden razvoj osebnosti. Perspektiva posam&zne panoge in podjetja je pogojena tudiprograrnov, potrjenih od samoupravnih organov podje_ tij ter obravnavanih na organih družbenopolitičnih skupnosti. Kon ferenca in svet podpirata skupšči^ ne, da je potrebna kontinuirana obravnava gospodarskih pokazateljev na panogah, priporoča pa imenovanje komisije, ki bo zasledovala in nudila pomoč delovnim organizacijam pri realizaciji sklepa o izdelavi perspektivnih programov posameznih organizacij. 10, Kolikor želimo uvajati moderno te_ hnologijo in modernizacijo in s tem povečdvati učinkovitost pošlo Vanja, je pomembno zahtevati ustrezno strokovno usposobljenost, zlasti vodilnih in strokovnih delavcev. Pristopiti bo potrebno k realizaciji načela naj na odgovor^ nih mestih zmožnega zamenja zmož-nejši. Izboljšati je potrebno kadrovsko strukture z novim zaposlo vanjem, z izobraževanjem na delov nem mestu in 5 prilagajanjem politike štipendiranja v cilju odpravljanja razlik med sistemizacijo in zasedbo delovnih mest. Zapo slenim, sposobnim kadrom, ki nima jo ustrezne izobrazbe, je potrebno omogočiti dopolnilno izobrazbo. Poleg strokovnega izobraževanja je za odgovorno in učinkovito samoupravno delovanje neobhodno potrebno tudi družbenoekonomsko izobraževanje. Tega samoupravlja— Iškega znanja pa je v naših ljudeh premalo, zato je potrebno zainteresirati odgovorne strokovne institucije in organe v podjetju po pripravi posebnih programov. Vzbuditi in motivirati bo potrebno odgovorne o^ebe o nujnosti izobraževanja tudi s tega področja. Velik deficit kadrov je v gostinsko turistični panogi, zato je neobhodno, da se izdela konkretna analiza potreb in na podlagi pokazateljev pripravi, daljši program izboljšanja stanja, analizo naj finansira skupščina občine in sindikalni svet. 11. Kljub 19 $ povečanju bruto OD v primerjavi z letom 1967 so osebni dohodki pod republiškim povprečjem. V zvezi s tem so komunisti y delovnih organizacijah še naprej 3 dolžni (za uresničevanje načela o nagrajevanju po delu) spremlj_a ti in spodbujati tekšno nagrajevanje, ki bo vsakega zaposlenega delavca spodbujalo k prizadev nemu in odgovornemu delu, ki bo ircelo maksimalen pozitiven učinek za ves kolektiv. Organizacije naj analizirajo pogoje in uspehe dela ter na podlagi ugotovljenega stanja tudi odredijo minimalni osebni dohodek, ki naj bo v okviru zagotovitve določene^ ga ekstistenčriega minimuma, Višina povprečnega osebnega dohodka naj zagotavlja ustvarjalno zji dovoljstvo prizadetega in cele družine. Da bi bila primerjava orientacijsko mogoča naj skupščjl na povprečja in primerjave ponovno prične objavljati v Biltenu. 12. Delovne organizacije, ki imajo na področju naše občine večje enote, pa izkazujejo določene ne_ gativne rezultate, naj le-te ona, ližiraj o in pripravijo program za sanacijo. V sanacijskem programu je potrebno upoštevati izboljšan kvantitativen in kvalitativen nivo nudenih storitev. 13. Glede na to, da vsi pokazatelji prepričljivo dokazujejo odliv sredstev zaradi premajhne ponudbe potrošnih dobrin, bo politika vseh činiteljev za preprečitev le-tega. Trgovskim delovnim organizacijam se priporoča specializacija, ki pa je možna le ob združitvi vseh trgovskih podjetij v občini. 14. Priporočamo, da s sklepi konfere_ nce seznanimo čim širše članstvo ZK' . O MED SAMOUPRAVLJANJEM IN ORGANIZACIJO DELA (Iz GOSPODARSKEGA VESTNIKA St, 42, z dne 30.maja 1969) V Nerazvite oblike samoupravljanja ter primitivno pojmovanje samoupravljanja in samoupravnih pravic namreč dejansko lahko zavijfajo pospeševanje sodobne organizacije dela in sploh racionalnega in ekonomsko učinkovite, ga gospodarjenja. Ker pa zahteva sodobna organizacija dela tudi učinkovito delitev dela - ta pa tudi določeno hierarhijo delovnih funkoij in odgovornosti (strokovno programiranje, planiranje, koordiniranje, usmerjanje dela in sploh vsako ravnanje z lju dmi so nujno "nadrejena" funkoija v delovnefti procesu), prihaja ponekod bolj, ponekod manj do konflikta med koncepti samoupravljanja ter organizacijo dela in poslovanja. Skratka, med nekaterimi ljudmi, ki spoznavajo neučinkovitost in zaviralne učinke nerazvitih in primitivnih oblik samoupravljanja, se pojavljajo težnje in ideje, da naj samoupravi j srnje nadomesti sodobna organizaoija dela, To "sodobno organizacijo dela" pa potem razumejo kot hierarhijo v smislu avtokratskih odnosov ne samo v upravljanju tehnoloških postopkov? ampak tudi v celotnem upravljanju s pogoji in sadovi dela* 4 Slavko Knafelj denar USPESEN PRISTOP K REŠEVANJU PROIZVODNIH NALOG POVEČANJE REGRESA ZA LCTNI DOPUST DOPOLNILO PRAVILNIKA^®)PRI NAGRAJEVANJU PO PLANU PROIZVODNJE i Delavski svet je na 2. rednem zasedanju z zadovoljstvom ugotovil, da je posebno v drugi polovici meseca maja že opazen viden porast proizvodnosti, kar jamči izpolnitev obveznosti (prodanih izdelkov kupcem po predvidenih Fokih. To nas prepričuje, da bomo z angažiranjem vseh naših notranjih rezerv le uspeli izdelati v šestih mesecih skoraj 2/3 celotnega programa smuči. Ostali obrati so že vseskozi najmočneje zasedeni z delom in se od njih pričakuje še nadalje njihova intenzivnost. oal v 5 mesecih nizke proizvodnje smuči iz zunanjih vzrokov ni bilo ustvarjenega pričakovanega dohodka. Tako je tudi OD v strukturi cene naenkrat zraste1 na nenormalno višino. ■ 4a povečamo regres za letni oddih za cca Nosilci po starem Ta pojav v času, ko ustvarjamo samo visoke zaloge kot sezonsko podjetje, odpreme se šele pričnejo, je posebno zaskrbljujoč. Pri takem stanju je tu di težko doseči kakšen večji premik pri dvigu osebnih dohodkov. Najprej je treba denar zaslužiti, potom ga \ šele lahko med seboj razdelimo.v obliki OD, regresov, itd.. Kot je bilo že rečeno, zaupamo sami vase in pričakujemo do konca -leta visok porast intenzivnosti, ki se kaže že sedaj. Zato tudi računamo da bomo s tem uravnovesili sedanje neskladje v bilanci. In ker to verujemo, saj od vseh nas zaposlenih terjamo mnogo žrtev,samopremagovanja,delovne discipline in s tem količino kvalitetnih izdelkov, smo si upali za vse to dati tudi jamstvo, kar je bila že dolga in tiha želja nas vseh in cilj sindikata, r25 do 30 $ in sicer: po novem (kar je DS sprejel) elan kolektiva nezaposlen zakonec otroci nad 10 let °troci od 4 do 10 let otroci do 4 leta 140 Ndin 100 Ndin 100 Ndin 60 Ndin 30 Ndin 180 Ndin 120 Ndin 120 Ndin 70 Ndin 40 Ndin Kdor pa ima več kot dva otroka, za j Vsakega nadaljnega dobi še po 50 Ndin. Za otroke ve1j a le za tiste, ki sp upravičeni'po pravilniku (če niso še samostojni, da še študirajo, itd.) 5 Delavski svet je tudi sprejel dopolnilo k pravilniku nagrajevanja po p la. nu proizvodnje in sicer v prehodni dobi preračunavanja novih norm.*, ko se plan računa delno še po starem, delno po novem (velja še samo za mesec maj)> • ■ j i' • ' ' da naj višina % preseganja plana po novem pravilniku ne bo manjša od po-lovice procentov izračunanih še po starem pravilniku. Primer: Smučarija je v aprilu po starem presegla plan 114 fot po novem pa nič (95 %). V gornjem primeru,, če bi ta sklep že veljal, bi vsi ki delajo, že po novih normah dobili 7 % na plan proizvodnje (-14 : 2 = 7$), dobili pa niso nič. S tem sklepom se skuša premostiti te Savo, ki nastajajo pri uvajanju novega pravilnika. Gornji predlog je delavski svet - loti sprejel kot sklep, ! Nadalje je bil delavskemu svetu iz-nečen predlog, da se za izjemni pri-.mer zaposlitve večjega števila novih delavcev v smučariji teh ljudi, ki GO na priučevanju in še ne doprina-šajo celega deleža pri planu proizvodnje - ne šteje v obračun plana d_o tičnega meseca. Glani delavskega sveta so predlog d_o polnili in sprejeli tako, da naj to velja za vse nove delavce v prodjet— ju stalno za čas priučevanja s tem, da v tem času, ko se jih ne šteje v plan, tudi ne dobijo procentov obrata« Re zume: Upoštevajoč oba sklepa delavskega sveta glede dopolnitve pravilnilia nagrar-jevanja po planu proizvodnje praktični obračun za mesec maj izgleda takole: * § •rl >0 d 3 >Q rH d O N 0 d ‘O d S E bO 'H 0) +> W -H cd bo 0 I- ,M g o i P-.M ft! & o ^; s n o j I / ✓---- £ 0 ^ C* O *rl O ! d g . rt . R; * m o; X .3 ^1 • B o3 d 0 rH 0 >ISJ t 0 rt m •H o O W P Ph > M v le b š en t>- .0^ L'-\ sj- rH rH O iN rH C^ rH rH rH i—I 1—I 'cs. ^ o Tj- Tj" IT\ rH rH O rH O TJ O (H O c3 o •|-s C) •H 'v (H <3 a > >o o i id u cd w d £ 3 B o o> co eh M co rH O CM CM rH r—I H 'SR. t> co •n •> CO 'O rH rH rH r ^ in •H S 0 0 rH •r-5 -P O tu g Ph ot t dl ‘r-s TJ 0) rH O fcD Cfl •H cd M a> sl •H c3 -p bo 0 g rt N 0 •o ^ d H tj H m 0 o g . I H W O >8 rH 0 U ■ro c3 G O O n cj N’ *rt r~t •H •» i rO O Pi O d R O » VI »h o ’8 rH •rl •rl -3 C?-* 'H T) •H O, . g o ^ M Ti o PM 0 *8 -p o a c3 •H > •S 0) ■r-5 O O •H O . , rH N «3 0 H H ^ O to ■ 6 V nadaljevanju je delavski svet soglasno sprejel sklep, da se do kolektivnega dopusta dela 4 proste sobote ona pa se do dopusta nadoknadi (5. Julija ostane sobota prosta med dr-šavnipi praznikom in nedeljo, da, bo skupno prosto 3 dni« Prav tako bo prosta sobota 19. julija ob začetku kolektivnega dopusta. Po kolektivnem dopustu pa se dopušča občasno angažiranje posameznih ob ra- /j tov ali dej-ovnih mest, kjer bi even- \ tuelno-nastopila ozka grla, da se tam dela še kakšno soboto. Ta sklep velja za vse proizvodne obrate, razen .to dokončno še ne velja iza obrat plastike, kar pa naj se določi po skupnem posvetu s komercialo, T-a f*klep velja tudi za vse tiste slyžbe, ki so neposredno vezane na proizvodnjo, za ostale pa ne. To razmejitev je napraviti pravočasno in obvestiti o tem vse zaposlene. S tem ukrepom bomo uspeli delno dohi teiLzamujeno, ker nam štart v začetku aprila ni tako dobro uspel kot smo pričakovali. S tem bomo izdelali oca 3.000 do 4.000 parov sipuči več kot sicer, ker imamo prodane. Nadalje lestve, telovadno orodje in slič- o Delavski svet je na podlagi prošenj preveril možnosti in dodelil sledeče dotacije: , ;• Sindikalnemu športnemu društvu Elan Mladini Elan Gasilnemu društvu Elan ZKS Elan 21.000 Ndin 2.000 Ndin 8.000 Ndin 600 Ndin Sindikalni podružnici nič, ker ima še precej lastnih sredstev. V kolikor pa bi nastopila izredna potreba, pa bo delavski sve.t o dodelitvi sredstev sindikalni podružnici sklepal posebej. O P INDIVIDUALNI o GRADI TEL JI Skupno 31.6t)0 Ndin PRIPOROČILO KOMISIJE ZA SKUPNO POTROŠNJO JE UPRAVNI ODBOR SPREJEL! V letjošnjem lotu ni zadružnih graditeljev,. temveč so vložili vloge samo individualni graditelji za novo gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanja. Sredstva so na razpolago v višini 110.000 Ndin, ki so vročena pri Kreditni banki Kranj - podružnica Radovljica s 12 'fo soudeležbo banke. Ker je interesentov več, kot pa denarja, bi v letošnjem letu interesenti koristili v polovičnem znesku kredite, drugi pripadajoči del pa v letu 1970, ko bo z letošnjimi namosldLmi sredstvi in novimi pogoji več sredstev na razpolago. Predlog komisijo jo sledoč: Individualni graditelji, ki izpolnjujejo vse pogoje, to je urejeho imajo tehnično dcjffuraentacijo in zgrajeno do I. faze, se odobri s 12 % soudeležbo banke: 1. Vidic Matevž 2. Podobnik Anton 3. Potočnik Pavel 4. Gurevnin Mira 5.000 Ndin 5.000 Ndin 5.000 Ndin 5.000 Ndin 7 'I 5. Šmid Janez 5.000 Ndin 6. Palavestrič Milena 5.000 Ndln 7. Resman Olga, Oto 10.000 Ndin s tem, da se uredi gradnjo do ro ka, prepisanega od strani gradb. inšpekcije SOb Radovljica Skupno 40*000 Ndin Pogojno'se odobri še naslednjim če bodo ime'li I. fazo zgrajeno v juliju 1969 j Kralj Nevenka 5.000 Ndin (gradbeno dovoljenje-v maju) Noč Cirila 5.000 Ndin Korošec Julijana 5.000 Ndin Uršič Zdravko, MarijalO.000 Ndin Regovc Miha, Justi 10.000 Ndin Marolt Jože 5.000 Ndin 1* 2. 3. 4* 5. 6. Skupno 40.000 Ndin Če bodo imeli zgrajeno I. fazo v juliju, se jim odobri koriščenje v letošnjem letu, v nasprotnem slučaju pa te kredit koristijo tisti, ki so imeli do razpisanega roka vse pogoje po Pravilniku. Kržišnik Lado, Rakovec Franc in Ivi norija, še nimajo gradbenega dovoljenja in ne začete gradnje, bo posojilo 'odobreno v letu 1970. Adaptacija z gradbenimi dovoljenjij Odobri se posojilo po ogledu na licu me staj 1. 2. 3. 4. 5. Jelenc Pet?u 5.000 Ndin Mlakar Francki 5.000 Ndin (gradbeno dovoljenje) Jurgele Jožetu 5.000 Ndin (gradbeno dovoljenje) Ahačič Nadi 5.000 Ndin Ahačič Alojzu 5.000 Ndin (če bo do julija I. faza) skupno 25.000 Ndin Nakup stanovanja: 1. Cigan Vera 5.000 Ndin Vse skupaj 110.000 Ndin Iz sklada skupne porabe se odobri 5.000 N din tov. Hrovat Janezu Begunje - adaptacija brez gradbenega dovoljenja. Jeram Petru se posojilo ne odobri iz sklada. Po ogledu komisije je ugotovljeno, da se ne rešuje stanovanjski problem, ker ima Jeram stanovanje zagotovljeno doma. Prav tako je tudi 9 prosilcev za dodatno posojilo, oz. so posojilo že prejeli v prejšnjih letih. Posojilo se ne more odobriti, ker so vsa sreds-trn razdeljena. 3 ing. Petriček Peter KONKURENCA,KONKURENCA Revija "Hodeme Holzverarbetung" v 5/69 objavlja nekaj zanimivih podatkov o proizvajalcih smuči. TOVARNA CI.XtČI BLIZZARD - A.Arnsteiner je proizvedla za sezono 1968/69 okoli 100,000 parov smuči in je dosegla bruto produkt v višini 100 milijonov šilingov (približno 50 milijonov Nd.) Proizvodnja se bo na osnovi tega povečala za okoli 40 Delež izvoza v preteklem letu je 55 Program proizvodnje sestavlja trenutno deset modelov smuči - v glavnem iz kombinacije aluminij-fiberglas. Po pogodbi z amerišI;o firmo BrUnswick Corporation bo BLIZZARD svoje trgovske uspehe v ZDA še -povečal. Za BLIZZARD navaja izdatke, ki jih ima s tolnnovalnim športom. Za 20 tekmovalcev prvega razreda 7,2 milijona šilingov prispevek zvezi 150.000 šilingov, razvoj tekmovalnih,smuči 2 milijona šilingov. Poleg tega opremlja BLIZZARD 100 najboljših šolarjev in n»ladincev z izposojanjem smuči. 28 deklet in 39 fantov iz izbora za mladinsko reprezentanco dobi še nada-ljnih 600 porov smuči. erbachsr :~:inrich ham/er je imel v preteklem letu bruto produkt čez 10 milijonov DM (31 milijonov Ndin). 80 % tega predstavlja ' 100.000 parov smuči, ki so bile lansko leto proizvedene. Podjetje' zaposluje v dveh obratih v Erbach-u in Chameran—u okroglo 300 sodelavcev tor poleg smuči izdelujejo še tenis rekete tor vrtno in otroško pohištvo. Zelo dobro prodajajo kratke (Kurz) srauci. PRANZ KNE1SSL, TOVARNA SL/iUČI IClJFGTEINf gradi s 60 milijonov šilingov (30 milijonov Ndin) obrat III. Obrat s prostornino 80.000 rrr bo začol obratovo/-ti avgusta. Trenutno Kneissl s 500 zaposlenimi proizvaja 200.000 parov smuči letno. Kapaciteta se bo po izgradnji novega obrata dvignila na 300.000 parov (letno in to brez povečanja števila zaposlenih). 70 % proizvodnje izvajp. v 28 držav, največ v Nemčijo, ZDA, Kanado in Japonsko. A. KJlSTIE, TOVARNA SMUČI HOHEMLS leta 1924 osnovano novo podjetje ima danes čez 4500 m^ proizv©dj>j' površine in zaposluje 160 ljudi. Bruto produkt sezone 68/69 se je povečal v primerjavi s sezono 67/68 za 25 Izvažajo 65 $ proizvodnje predvsem v Nemčijo, ZDA, Kanado in Japonsko. Od 1. 1. 1969 je firmapd Fischerjem tor se smuči v Evropi prodajajo preko posebne prodajne organizacije Fischer - Europa - Vertrib. HEAD S KI COIvPANZ, TIMONItM (ZDA) bo še v letošnjem letu tudi v Nemčiji začela z lastno proizvodnjo smuči« Servisna delavnica je v izgradnji in bo v jeseni gotova, HEAD je v LSinohe— hu organiziral posebno prodajno organizacijo HEAD SKI Germany. S 9 v ) I tudi v ŠPANIJI nos poznajo^ Na jugo—zahodu loči Francijo .od Španije veliko gorovje Perinejev. Na . zemljevidu boste našli na španski strani dve mesti: Pamplone in Alsasuo to jo došela Baskov, kjer so doma izredno bogati Spanci. Žo znani ameriški pisatelj Hemingway je prav o Pomplonu napisal naj lepše stvari j predvsem pa o svetovno znanih bikoborbah. In ko so pred nedavnim petični domačini smučali na pobočjih bližnjih smučišč, jo eden od njih, v pogovoru z našim rojakom izjavil: "Dobro poznam Elanove smuči, pripravljen bi bil pomagati pri utrditvi . toga jugoslovanskega tržišča!" Naj povem, da v Španiji pod Pirineji veliko smučajo, da tem bogatim Span-oem ta smučarski šport veliko pomeni. Trgovski krogi mnogo premišljujejo q tem, kako bi pospešili nakup smučarsko opreme. , Za sedaj poznajo bolj smuči francoske izdelavo Rossignol, poznajo tudi Avstrijsko smuči, Elanove pa za sedaj bolj .malo. Boj za tržišče je geslo vsake gospodarske organizacije, pa tu dl Elana. Proizvodnja, takšna kot je danes prav kmalu ne bo zmogla količinsko zadostiti vsem željam tujega tržišča. Šli smo v borbo za razširjeno proizvodnjo s povdarkom na kvaliteto in ta cilj se danes že uresničuje. Prav gotovo ni namen vodstva tovarne same zadržati stare kupce. V nenehnem iskanju vseh možnih oblik kvalitetne Marjan Lipar proizvodnje je v načrtu tudi iskanj9 novih tržišč. In eno od teh je Španija. Pred tedni smo navezali prve stike. Zvedeli smo, da nas pod Pirineji že poznajo. Našli smo stik s španskimi trgovci in kot kaže, bomo morda le imeli srečno roko. Treba pa je vedeti, da jo Španija s svojo notranjo politično ureditvijo, za nas še vudno težko dosegljiva dežela na vseh področjih meddržavnih odnosov. Morda pa nam bo najbližjfe prav v teh naših trgovskih zadevah.' Seveda pa vsaka taka akcija terja precej naporov, vztrajnosti in iznaj, dljivosti. (nadaljevanje no. str. 16) 10 zavarujmo delovna J DELOVNA MESTA S POSEBNIMI POGOJI DELA V našem podjetju so delovna mesta, na katerih nastopa potencirana nevarnost za poškodbe in poklicna obo lenja. Zaposleni, ki delajo na teh delovnih mestih so bolj ali manj iz postavljeni različnim nevarnostim pri delu, Ta delovna mesta sicer ni so tako ogrožena kjer bi bilo ogroženo "življenje in zdravje zaposlenih kot je to na primer v metalurški industriji, v rudnikih, itd., vendar pa ta delovna mesta ne smemo zanemarjati. Vsako delovno mesto se da z različnimi, predvsem tehničnimi ukrepi, tako zavarovati, da se zmanjša ali pa colo odstrani nevarnost za zdravje in poškodbe pri delu ter zboljša^-splošni pogoji dela* V našem podjetju so za delovna mest% kjer je večja nevarnost za zdravje in večje nevarnosti pri delu, dolo- . čeni posebni dodatni dopusti in sicer t Izdelava plastičnih čolnov Elektrovarjenje Bojan Zajc mesta Kovaška dela Eloksiranje kovin Lakiranje smuči Delo s ciiemosilom Delavcem, ki delajo na teh delovnih mestih nepretrgoma 6 mesecev v letu pripradajo 3 delovni dnevi dodatnega dopusta, odnosno 2 dneva dodatnega dopusta* če tocfelo opravljajo v presledkih, toda vsaj Štiri mesece brez presledka. Lepljenje reketov Priprava kaurit lepila , Lakiranje kovin 7 * J ' X Brušenje orodja in rezil Lakiranje telovadnega orodja Nanos redux in bostik lepila Delavcem, ki delajo na teh delovnih mestih nepretrgoma 6 mesecev v letu pripadata 2 delovna dneva dodatnega dopusta, odnosno 1 dan dodatnega dopusta, če to delo opravlja v presledkih, toda v letu vsaj 4 mesece brez presledka. <— | Tl BOŠ PA OOMA OSTAL« FRANCELJNU NA POT V P3NZJ0N O Zdaj ko si obogatel - (?!) za vodno boš od nas ušel. Pri delu nisi se pretegnil, si rajši v lekarsko pobegnil* O 0 vsakemu si vedel vic tovariš bil al’ teta, strio. Mi radi smo se Ti smejali se razumeli in - zmerjali« O Za ženske bil si prava vaba (če zvedla to bi tvoja baba). Še tepen bil bi in krvav za tisto kar si ga posral. O In ker si Franci kontrolor, pameten si in ne nor, ne boš ji nesel na ušesa, nedolžen šel boš v nebosa. b9 In 'zdaj ko boš doma počival ter ribal, pral in cunjo šival, se večkrat spomni nas nazaj in še oglasi se nam kaj. O In če prideš} pridi s flošo ter pazi da ne padeš v kašo. In če to naš vratar odkrijo, mu reci, da le norce brije. o Želimo, da bi se oddahnil, užival ali kam jo mahnil. Še kak kozarček ga nalij, počivaj, dobro jej ih pij. O Čebele so Ti svetd vzor. Pri "Koku" je doma humor in drugih prilik bo dovolj, da boš užival bolj in bolj. Q Mi pa žalujoči ostali, na zob ga danes bomo dali in se dostojno poslovili, da Tvoj Ovlhod bi počastili. 0 (sodelavci) 15 ČIŠČENJE NAJ BO BOLJŠE M »M. Dostikrat se zgodi, da na stroju kjer dolamo, nenadoma nastane okvara, potem pa se vprašujemo, zakaj je do tega prišlo. Res so včasih objektivni vzroki, ki pripeljejo do zastoja, vendar pa smo marsikdaj sami krivci, da moramo stroj izločiti iz proizvodnje. Osnovna misJl celotne organizacije vzdrževanja v tovarni je, da je bolje preprečevati, kot zdraviti, oziroma bolje vzdrževati kot popravljati. To bi moralo biti vodilo vsakogar izmed nas, ne samo vzdrževalcev. Članek.naj bi spomnil vsakega uprav-ljalca stroja, da je njegova dolžnost skrbeti za stroje in jih redno či stiti. r Mogoče se bo kdo zdaj nasmehnil, češ, kaj pa je to važno'za stroj. To da še kako je važno, kar poglejte malo svoj stroj. Velika večina stro- . jev jo zelo zanemarjenih. Elektromotorji in ostali strojni deli so: včasih tako zaprašeni, da se niti ne vidijo izpod sloja žaganja. Vsakdo ve, da prah prodira prav povsod. Naj bodo gibljivi deli še tako zatesnjeni, pa so vseeho premalo za zelo droben prah. Ta prodira med dve površini in sprva naredi mikroskopsko majhno poškobe, ki se vsak dan povečujejo. Mar ni žalostno, da stroj, ki je vre_ den vec milijonov, stoji tako zanemarjen. Prepričan sem, da bi se z malo dobre volje, našlo vsaj enkrat na teden toliko časa, da bi malo temeljiteje očistili stroje. Kljub temu, da čiščenje ni s pravili določeno, naj se vsak član kolektiva zaveda, da škoda, ki nastaja ne gre samo v breme podjetja, ampak celotnega kolektiva. i® \> (nadaljevanje s str, 10) Ni moja naloga, niti namen o tem i razpravljati, kako priti na novo tr— žišče, ker je to delo komercialistov Elana. Hočem le reči, da ismo na naj lepši poti, osvvjiti tržišče tudi v Španiji- Pri tem pa ne smemo imeti že ha začetku prevelikih apetitov. Zadovolji, ti se moramo z majhnim, po znanem slovenskem pregovoru:"Kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni!" 16 . Franc Valjavec v maju STAiTJS DELOVNE SILE DNE 31; 5. 1969! V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 608 delavcev, od togaj moških 323 žensk 285 V inštitutu pa je bilo zaposlenih 29. delavcev, od tegat moških 25 žensk 4 GIBANJE DELOVNE SILE! V podjetje smo sprejeli sledeče nove delavce: FAJFAR Jože - kovinostrugar, se je zaposlil na kovinostrugarskih delih, v kovinskem obratu v • ' '' FEtRIČ Janez - delavec NK, se je zaposlil na pomožnih sedlarskih delih v sedlarskem obratu RESMAN Franc - precizni mehanik, se je zaposlil na delih remontnega ključavničarja v pomožnem obratu PAPLER Anton - mizar, se je zaposlil na mizarskih delih v oddelku telovadnega orodja KOKALJ Rudolf kijličavničar, se je zaposlil na delih remontnega ključavničarja v pomo&iom ob- | ratu RADOVAN Franc - delavec NIC, se je za. poslil na delih žaganja lesa 1 v razrezu lesa PREVC Niko - delavec NK, se je zapo_s lil na deliih skladiščnega delavca na skladišču lesa BLAŽIČ Franc - delavec NIC, se je zaposlil na delih skladiščnega delavca na .skladišču lesa j KLAVŽAR Angela - delavka NIC, se je zaposlila na lepljenju v smu- | čarskem obratu MLAKAR Antonija - delavka NIC, se je zaposlila na mizarskih dolih v smučarskem obratu JEŠE Nataša - uslužbenka SH, se je zaposlila kot pripravnik v konrar \ cialnem sektorju BREGAR Fani - delavka NK, se je zapo- I slila na mizarskih delih v smučarskem obratu BREJC Milica - delavka NIC, se je za- I poslila na montažnih delih v smučarskem obratu SMOLEJ Kristina - delavka NK, se je zaposlila na montažnih delih v smučarskem obratu •SITAR Angela — delavka NK, se je zaposlila na lepljenju v smučarskem obratu AI.BROŽIČ Lucija - delavka NK, se je zaposlila na mizarskih delih v smučarskem obratu SKOPEC Darinka — delavka NK, se je zaposlila na montažnih delih v smučarskem obratu BURNAR Marija - delavka NK, se je zaposlila na delih čistilke v pomožnem obratu HOČEVAR Jožica — delavka KV, se je zaposlila na montažnih delih v smučarskem obratu • ..... . • . i; • ’ PALOVŠNIK Ivanka, delavka KV, se je zaposlila na mizarskih delih v smučarskem obratu ŠIROVNIK Slavica - delavka NK, se je zaposlila na mizarskih delih v smučarskem obratu BULOVEC Erika - delavka NK, se je zaposlila na montažnih delih v smučarskem obratu ČRNOŠA Frančiška - delavka NK, se je zaposlila na mizarskih delih v smučarskem obratu GOLOB Nada - delavka NK, se je zaposlila na mizarskih delih v smučarskem obratu KUNČIČ Dora - delavka NK, se je zaposlila na mizarskih delih v smučarskem obratu 18 FILIPOVIČ Kosa - delavka NIC, se je zaposlila na montažnih delih v smučarskem obratu Iz podjetja pa so odšli: ŠUŠTERŠIČ Ana - delavka NIC, zaposlena na delih skladiščne delavke na skladišču lesa — po sporazumu BLAŽIČ Alojz - delavec NIC, zaposlen na ročnem brušenju v smučarskem obratu - samovoljna zapustitev dela ZUPAN M&tevž - gasilski tehnik, zaposlen na delovnem mestu glav-naga gasilca - umrl ŽAFRAN Franc - ključavničar — zaposlen na delovnem mestu brusilca orodja v pomožnem obratu -samovoljna zapustitev dela ŽEJEN Leon - strojni tehnik, zaposlen na delovnem mestu organizatorja v mehanografskem centru - v poskusnem delu Poročil se je: URH Jože - zaposlen na delovnem mestu administratorja v skladišču gotovih izdelkov. Čestitamo in želimo mnogo sreče in zadovoljstva na novi živijenski poti« ROJSTVA: O Rodili so se: PLEŠKO Borisu deček BERGANT Majdi deček AHAČIČ Alojzu deček MATEVŽU,,... m,,,iiwtiinuiitiiiniiiiiiiiiii-ioniMnMtuniiniiumuitiiniimimiuJuiumuiiiummumniiuti.il Pokojni so je rodil 7. 11. 1941 na Golniku. Pri nas se je zaposlil 10. 9, 1968 na delovnem mestu glavnega gasilca. Bil je vesten in marljiv delavec, kar je dokazal že pred zaposlitvijo, ko je opravil izpit za gasil skega tehnika, V pričakovan ju, da bo še vrsto let tako opravljal svoje delo kakor ga je komaj pričel, ga je kruta smrt ob avtomobilski nesreči iz^ trgala nepričakovano iz članstva naše delovne; skupnosti. Pokojnikovi materi, ki je po njegovi smrti ostala sama, izrekamo naše iskreno sožalje, njega pa bomo ohranili v trajnem spominu. \ ! ' ...1/ ŠLO 1/0 „*Usodnega večera smo ga zaman pričakovali na njegovem službenem mestu poklicnega gasilca v Elanu, Temna in viharna noč je grozljivo storila svoje in v njenem objemu je v naj lepših moških letih zaključil svojo živijensko pot, v , Orna zastava na tovarniškem drogu, ž_a lne svečanosti, venci in spremstvo na njegovi zadnji poti nas prepričujejo, da je vse to bila,kruta resnica, saj nismo mogli verjetna-tak nenaden konec mladega življenja, ki se je šele z&Čenjalo, Pred kratkim si je pridobil lep poklic gasilskega tehnika in dobil v našem podjetju mesto glavnega gasilca. I Od 10. septembra lanskega leta je bil pri nas zaposlen. Kot prostovoljni član IGD Elan pa se je vpisal po zt>-dnjem občnem zboru 11. januarja tega leta. Njegovo aktivno delo med nami ni bilo dolgo, bilo pa je vestno in humano. Komaj smo se dodobra spozna- li, že je prišlo do ločitve. Usoda je'tako namenila in usode se ne da spreminjati. Dragi Matevži Zahvaljujemo se ti za yestno delo pri varovanju podjetja pred elementarnimi nezgodami in požari. Zahvaljujemo se ti za nesebično pomoč pri prostovoljnem IGD Elan. Zahvaljujemo se ti za tovarištvo in človečnost, ki si jo med nami izkazoval na vsakem koraku. Poslednjič se poslavljajo od tebe z žalostjo v srcu v imenu vseh članov kolektiva, uprave, samoupravnih organov, sindikata in drugih organizacij, predvsem pa V imenu gasilcev, tvojih naj ožjih sodelavcev. Počivaj v miru! Kolektiv Elan ! . ' ZAHVALA! . t' • Ob tragični izgubi sina edinca ZUPAN MATEVŽA. , i • H. se zahvaljujem vsem članom kolektiva, upravi, sindikatu in gasilcem ter prijateljem za sočustvovanje, pomoč' in .cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča rnamn 19 ubilant p. v. V MAJU SO PRAZNOVALI JUBILEJ, SKUPNE DELOVNE DOBE V PODJETJU: 1. GoImajer Janež 18 let 2. Kralj Rudi , 17 let 3. Malovrh Slavko 16 let 4. Grmič Marija 13 let 5. Miholič Avgust 13 let 6, Omejc Vinko 13 let 7.. Bizjak Julijana 10 let 8. Janša Stanislav 10 let 9. Kokalj Marija 10 let 10. Kozamernik Stane 10 let 11. Mikič Vladimir i 10 let 12. 1 Mohorč Marija 10 let 13. Pavlič Angela 10 let 14. Kolman Ivanka 9 let 15. Sinobad Sonja 9 let 16. Pirc Albina 8 let 17. Ko selj Anton ml. 8 let 18. Resman Marija st. 8 let 19. Tomšič Janko 7 let 20. Erman Helena 6 let 21. Hirci Marija 6 let 22. Kolman Marta 6 let 23. Lebar Helena 5 let 24. Maznik Alojz 5 let 25. Štritof Franjo 5 let Vsem jubilantom iskreno čestitamo in želimo veliko uspehov pri nadaljnem izvrševanju njihovih nalogi ZAHVALA! Ob težki izgubi dragega očeta ALOJZA TAVČARJA se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja. Posebno pa se zahvaljujem sindikatu in sodelavcem obrata smuča-rije za podarjena venca. Žalujoči sin Janez in ostalo sorodstvo Z A H V A L A t Ob težki izgubi dragega očeta ROZMAN JOŽA se zahvaljujem vsem za izrečena Bofclja. Prav posebno pa se zahvaljujem sodelavcem skladišča in sindikatu za podarjena venca. Žalujoča hči Marija in ostalo sorodstvo O 20 r-‘K!r mliliimi,,.,.. hrbtnica tone c IZPOPOLNUJMO T JtZIK ing. Jurij Hočevar Vse bolj naletavamo v poslovanja na težave v zvezi s tehničnim jezikom posebne zvrsti za našo stroko. Naša dolžnost je, da začnemo končno oblikovati jezik, ki nam bo služil za jasno in ne dvomljivo sporazume va^-nje ter da dvigamo kulturo slovenske ga jezika. V zadnjem času nam je uspelo dodobra izmaličiti to ljudsko dobrino. Pri tem delu nam bodo pomagali strokovnjaki naše akademije. Pripraviti pa moramo nekatera vpraša, nja, ki se nam pojavljajo z jezikovne strani. Ne bo napak, celo prav potrebno bi bilo, 'da bi odprli v "Smučini" stalni stolpec za jezikovno čistko, odgovore in pojasnila pa naj bi dajali profesorji jezikoslovne fakultete in člani Akademije znanosti. Delo si zamišljam tako, da bi mi st^ vi j ali vprašanja, kakor spodaj navar-jam primer, bodisi v smučini ali pa drugače pismeno. V tem primeru ni treba nizati vprašanj v kakršnikoli sistematiki. Vpra. šanja naj bodo samostojna in posamezna. Kako je prav? i-"'' . -drsna obloga drsne ploskve smuči, - smuški ali smučarski tereni, - obrat smuči, obrat proizvodnje ali smučarski obrat ali obrat smučarije, - grbača, - rep smuči, zadnji del smuči, smuč i, - stranske ploskve, bočne ploskve ali boki smuči, - telovadni krogi z obroči, - konj ima ali je sestavljen iz trupa in kovinskih nog iz cevi, cevnih nog ali iz cevnega profila z gumijastimi kopiti ali kopiti iz gumija, - kovinski obrat, lesni obrat, - tovarna športnega orodja, - mojster obrata v obratu, - vodja obrata, obratovodja, sitotisk, tisk s sitom, skozi sito, na sito, - konica smuči, krivina, ploskev v krivini, prsa - žlica (Sohauffel), - gasilska lestev, gasilna lestev, - ripstol, lestvenjak (Sprossemvand), - zidna konzola, drog ali drog na zidu, vzidan na zidu, - smučarska skakalnica, skakalnica za smučarske skoke, smuške skoke, - smučarski tereni, smuški tereni, - polivanje z lakom, polivanje laka na - polivalni stroj, stroj za polivanje - odskočna deska - deska za odskoke / skoke, - plastični čolni, čolni iz plastiko. PROSIM, DA SODELAVCI PO PRIBLIŽNO PODOBNEM NAČINU PREDLOŽIJO VPRAŠANJAI 21 uspeh naših NA DESETE!.: REPUBLIŠKE!.! TEKMOVANJU LESNOINDUSTRIJSKIH IN GOZDARSKIH DELAVCEV SLOVENIJE V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO! Za, letošnjo republiško tekmovanje se je prijavilo 24 strelskih ekip, od katerih pa so tri odpadle. Strelci našega podjetja smo bili o tekmovanju pozno obveščeni, tako da samo pri pravo niso mogle potekati tako kot bi Soleli. Strelci smo se sicer trudili, toda kaj več nismo zmogli. Poznala se nam jo tudi slaba oprema. Imamo premalo pušk in so te so precej izrabljene. Največ pa se nam je poz- naln . odsotnost najbolj šega strelca tov. Bička. 'i '■ Rezultati ekip: 1. Stol Kamnik I. 1210 krogov 2." GG Postojna 1204 krogov 3. LIK Savinja Celje 1178 krogov 10. Elan Begunje 1085 krogov 21. Alpe s Železniki 734 krogov Posamezno pa so naši strelci zasedli med 110 tekmovalci sledeča mesta! 24. Pristavec Slavi 234 krogov 33. Painkiher Anton 229 krogov 37. Resman Andrej 227 krogov 67. Justin Franc 207 krogov 70. Pangerc Silvester 201 krogov 79. Painkiher Matevž 194 krogov 95. Buxnar Prane 175 krogov strelcev**® Andrej Resman DVOBOJ Z REPUBLIŠKIMI PRVAKI! Le slabih 14 dni po končanem republiškem temovanju smo imeli priložnost pozdraviti republiške prvake v naši sredi in se z njimi tudi spoprijeti. Pripravljali smo se nadvse marljivo« Na treningih smo dosegli zelo dobre rezultate toda živci na tekmovanju še niso izdržali. Več ko častnega poraza nismo mogli doseči, čeprav so se prvaki morali zelo naprezati, da so nas ugnali. Rezultat dvoboja je bil 2307 krogov Kamnik in 2234 krogov Elan. S tem-rezultatom bi ekipa naših prvih petih strelcev zasedla na republiškem tekmovanju odlično tretje mesto. Res velik skok naprej v komaj štirinajstih dneh. Najbolj pa je u-godno presenetil Biček Stane, ki je dosegel 257 krogov in pustil daleč za seboj vse strelce.domačega in gostujočega moštva. Ob tej priliki bi se zahvalil vsem, ki so kar koli pripomobli in omogočili, da smo se udeležili teh dveh tekmovanj. Za svoje nesebično delo pri organizaciji in pripravah za tekmovanje pa zasluži vse priznanje tov. Pangerc Silvester, za kar so mu strelci tudi zahvaljujemo. 22 KINO RADOVLJICA l't/C Marija Čemažar JFw'iNKENSTEINOV SIN - ameriški barvni fantastični film (kinoteka) 16. 6. 1969 ob 2,0 uri P3KEL PACIFIKA - ameriški vojni film’ 17. 6. 1969 ob 20 uri 18. 6. 1969 ' ob 18 uri ČLOVEK, KI JE BIL VREDEN MILJONE -francoski barvni kriminalni film ’ 19. 6. 1969 ob 20 uri 21. 6. 196^ ob 20 uri 22. 6. 1969 ob 18 uri OBRAČUN NA SV. VALENTINA - ameriški barvni kriminalni film 18. 6. 1969 ob 20 uri 20. 6. 1969 ob 20 uri 21. 6. 1969 ob 18 uri 22.’6. 1969 ob 16 uri tlVLJENJE ZARADI ŽIVLJENJA - francoski barvni ES film 22. 6. 1969 ob 20 uri 23. 6. 1969 ob 20 uri 25. 6. 1969 ob 18 uri SKRIVNOST BELE 0PATICE - zapadno nem ški barvni kriminalni film 24. 6. 1969 ob 20 uri 27. 6. 1969 ob 20 uri 29. 6. 1969 ob 18 uri ALI GORI PARIZ — francosko ameriški vojni film 25. 6. 1969 ob 20 uri 28, 6. 1969 ob 20 uri 29. 6. 1969 ob 15 uri DVOJNIK V ŠKRIPCIH - ameriški barvni zabavni film 26. 6, 1969 ob 20 uri 28. 6. 1969 ob 18 uri 29. 6. 1969 . ob 20 uri RAZBELJENE PIŠTOLE - ameriški barvni vestern film ob 20 uri ob 18 uri ob 18 uri ob 16 uri 30. 6. 1969 4. 7. 1969 5. 7. 1969 6. 7. 1969 VRNITEV IZ PEPELA - angleški Jcrimi-nalni film - drama 1. 7. 1969 ob 20 uri 2.7.1969 ob 18 uri /4'. 7. 1969_ ' ob 16 uri MOLK - švedski film 3. 7. 1969 ob 20 uri 5.7.1969 . ob 20 uri 6. 7. 1969 ob 20 uri UKROČENA TRMOGLAVCA - ameriški barvni CS film 4. 7. 1969 5.7. 1969 6. 7. 1969 ob 20 uri ob 18 uri ob 18 uri NAREDNIK J0RK - ameriški vojni film (kinoteka) 7. 7. 1969 ob 20 uri ENA NOČ V LONDONU. - angleški film 8. 7. 1969 ob 20 uri 9. 7. 1969 ob 18 uri PRIVATNI DETEKTIV - amerišSii barvni kriminalni film 9. 7. 1969 ob 20 uri 12. 7. 1969 ob 20 uri 13. 7. 1969 ob 18 uri \ 23 1 13 16 20 23 26 29 35. 36 40 43 46 49 53 30 32 50 MP4. 27 47 s* =“ Ifcš 44 21 41 14 17 ~ 37 7 ; 8 15 i 9 110 18 33 51 31 52 54 28’ 48 25 45 11 i 12 19" 22 42 34 38 39 VODORAVNO; 1. Oprema, 7. preliv, prelitje, 13. bruno na katerem je nasajeno mlinsko kolo — del čolna, -15.. špansko žensko ime, 16. levičen,. 17. vsadi, 19. denarna • ,enota Nemčije v zadnji vojni, 20. oteklina, 21. sinova žena, 22. zvok, 23. hitri tek, 24. francoska reka, 25. pojav ob deformaciji hrbtenice, 26. Ivan Cankar, 27. glavno mesto severnega Vietnama, 28. tropski kopitar, 29. Luka v Maroku, ki jo je prizadel mo£an pot-3?es, 31. majica s tesno prilegajočim visokim ovratnikom, 32. športni novinar RTV, 33. sejem, 35. del pluga, 37. opera g. Maseneta, 38. ime črke, Janez Legat 40. kraj v Holandiji, znan po vrsti sira, 41. ki plete kite (iz slame), 42. Estonec, 43. proizvod iz mleka, 44. pogosti povzročitelj bolezni, 45* duhovništvo, 46. Tesla Nikola, 47« izdelovalec mila, 48. naselje na Bledu, 49. TV zasloni, 51. letalec, 53. TV napovedovalka (Julka), 54. južni sadež. NAVPIČNO! 1. ogledovanje, 2. ženska ki prede, 3. zavihek pri obleki, 4. prvi človek, 5. stoletje, 6. kem. znak za aluminij, 7. močan dež, 8. nogometni igralec Dinama, 9. ime slov. Grafika, 24 10, kem. znak za titan, 11. ostanek pri mletju, 12. kamnosek, 14. mlajši, 10. slovenski plavalec Vrhovšek, 21. gospodarsko poslopje, 22. tisti ki trpi, 24. sad, plod, 25. rimski zdrav nit, 27« ženski del orientalske palače, 28. novotvorba, 30. delavec v tovarni gume, 31. kazenski strel pri nogometu^ 33. zajedljivi spis, zbadljivka^ 34. ruski pesnik, 35. lojtra, 36« «4lm USI, 97« I—B« fenafe* imt 39. poklic, 41. priimek bratov kiparjev, 42. izbrana družba, 44. ime naš_e ga karikaturista, 45. keltska rodovna zveza, 47. poljska cvetlica, 48. tuje žensko iir©, 50., slovenski kolesar, 52. naša kratica za evropsko otožno drgavo. O izobraževanje Vlasta Vidic V preteklem mesecu je bil zaključen tečaj za pridobitev polkvalifikacij za delo na lesno-Obdelovalnih strojili. 28 kandidatov je z velikim zanimanjem spremljalo praktični del tečaja oz. poučevanja, ki je potekal na delovnih mestih. Po teoretičnem delu in krajšim presledkom so opravili preizkus znanja pred komisijo, ki jo je imenoval upravni odbor. Vseh 28 kandidatov je preizkus uspešno in zadovoljivo opravilo, predvsem pa so se odlikovali naslednji: Potočnik Angela, Plemelj Verena, Kos I ilka, Platovnjak Rezka, Grmovšek Prano, Novak Stjepan in Novak Alojz. Vseja kandidatom za posebno prizadevnost in uspeh čestitamo. LOJZKA N! VEC Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli žalostno vest, da je nenadoma pre^ minil naš vestni sodelavec Alojz Jakomini. Letos smo izgubili že tretjega člana Mi* akvgsuurti. Zofoa «n pred dopolnitvijo 41* leta starosti; je dne 9. 6. 1969 tragično preminul naS sodelavec tov. Jakomini Alojz, zaposlen na delovnem mestu transportnega delavca v pomožnem obratu. Pokojni je bil pred vatopom v našo delovno organizacijo zaposlen v Železarni Jesenice 10 let. V našo delovno skupnost pa je vstopil 5. januarja 1965 na delovno mesto transportnega delavca, kjer je ostal na istem delovnem mestu vsa štiri leta svojega službovanja pri nas, ko ga je kruta usoda nepričakovano iztrgala iz naše sredine. Kot vestnega, marljivega in prizadevnega delavca, saj ga je poznal sleherni član našega kolektiva,Sporno ohranili v trajnem sp^o minu. 25 vri