Gozdna gospodarstva in izkorišča-nje glavnih in postranskih gozdnih proizvodov
Izkoriščaaje lesa in raznih pftstranskih gozdnih artiklov v režij'. go7.dpih gospodanstev je omogočeno z odlokom o izkori-5čanju. glaivnih \a postranskih gozdnih artiklov.
Sodobno gsozdno gospodarstvo razen intenzivnega iz.kor;š6anja gozdnih proizvod&v zahteva tudi gojitev gozdov. Čiščenje ln red-čenje gozdov, sekanje bolnih in poškodovainih debel ter racio-nalno lzkorščanje tako pridob-ljene mase lesa predstavlja neogibno nujnost sodobne eko-nomične gojitve gozdov. Razen izkoriščanja lesne mase, pridcb-ljene a čišč&njem ln redčenjem gozdov itd., s tem varčujejo tudi osnovne lesne zaloge, ki bl jih s:cer morali sekati zaradi zado-st tvo tekočim potrebam.
V naših gozdovih ne izkorišSa-mo davoJi postramsikih gozdnih proizvodov, četudi nudijo ogrom-ivo bogastvo zdravilnih rastlin, smole -td. Obseg dosedanjega izkoriščanja teh proizvodov je predvsem zadožčal za domače potrebe, ker gozdna gospodar-stva niso imela dovolj možnasti in sredstev za njihovo intenziv-nejš© lzkoriščanje. Sedaj pa gozdnim goapodarstvom nudijo možnost, da precej povečajo :z-koriščanje otnenjenih gozdnih proizvodov in s tem dosežejo dober trgovski učinek tako, da izvažajo postraaske gozdne pro-izvode na inozemska tržišča.
Sprejetje om&njenega odloka In poc' astila, kj so j h go^zdna gospodarstva prejela z njo, jim scdaj omogoča, da laže rešujejo problem flukituacije delovnesile. Že preu se je apazilo, da -je to mt*?.no samo z ustvanjainje.m po-gojev    za    celodetao    zaposlitev
gcrzdnih delaivcev v gozdovih. S tem da se gozdna gospodamstva lahko likvarjajo z izkoriščanjem postranskih gozdnih prolzvodov v lastni režiji, so nastali pogoji za reSitev tega profolema. Orga-ni gcradnih goapodarotev sedaj lahko popolnoma izkoristijo de-lovno sito :n s gtalno zaposlitari-jo goidnih delavcev pri gojitvl in efcsploataciji gozdov lahko formirajo stalmi kadeir gozdnih delavcev, ki so sposobni za vsa gozdarska dela.
Režijsko poslovanje gozdn h gospodaretev je treba organizi-rati kot čimbolj normalno pro-Izvodnjo tako, kakor je to tudl pri drugih podjetjih za izkori-ščanje gozdov, tafeo da se zaslu-žek in drugj dahodk: delavcev in uslužbemcev obračunavajo prav tako kakor pri drugih go-spodarskih organiMcijah. S -tem j6 ustvarjena možnost, da ss delavci " in ualužbenci gozdnih gospodarstev ekonomsko začno zanimati za boljše :n uspešnejše izkoriščanje glavnih in postran-skih proizvodov gozdov in-gozd-nih zemljišč.
Organi gozdnih gospodarstev hi se moral: takoj spoznati a pogojj z-a izkoriščanje glavnih ln postranskih proizvodov goz-dov in gozdnih zemljišč v lastnl režiji, najti najustreznejše or-ganizacLjske obd ke za takšno reiijsiko poslovanje, zagotovitl potrebna obratna sredstva in čimprej prelti na intenztvnejša izkoriščanje naših gozdnih pro-Izjvodov. Razumljivo je, da prl tem gozdma go6poda.rstva ne bl gmela zaipostavljati avoje o9nwv-ne naloge — gojitve gozdov.
M. St.